POTROŠNIŠKI KOTIČEK
Problemi lokalov, investicij, slabe kvalitete blaga, nezadovoljivega odnosa do strank...
Sredi meseca maja so se zbrali delegati na konferenci sve(ov potrošnikov pri P OK SZDL Ljubljana Vič-Rud-nik, z namenom, da ocenijo stanje trgovin za o$novno preskrbo, razvojne možnosti in zaključke seje predsed-stva CK ZKJ o trgovini in na koncu tudi svoje dosedanje delo.
Iz uvodnih obrazložitev, ki sta jih imela Ludvik Čampa in Robert Vodopivec, oba predstavnika SOZD Mercator - KIT Ljubljana, lahko ugotovimo, da se v sedanjih zaostrenih gospodarskih razmerah tudi trgovina nahaja v težkem položaju. Tako ni sposobna slediti vsem zahte-vam modernega tehnološkega razvoja in opremljenosti, kvalifikacijskemu izboljšanju kadrov, izboljžanju eko-nomskega položaja zaposlenih ipd.
Velike probleme predstavljajo tudi majhna lastna aku-mulacijska sredstva, zato trgovina ni sposobna sama re-alizirali posameznih investicij ampak le v sodelovanju še z drugimi organizacijami kot so PTT, banka, Nama ... Od leta 1980 niso uspeli pridobiti nobenih večjih kredit-nih sredstev za investicije, zato so prisiljeni najemati kratkoročne kredite, seveda z visokimi obrestnimi me-rami.
Prav področje viške občine je izrazito nepokrito s tovrstnimi uslugami, saj pride na občana 0,070 m kva-dratnega prodajalnih površin. Na drugi strani se srečuje-mo tudi z velikim pprastom prebivalstva (nova naselja), temu ustrezno pa nismo sledili z razvojem predvsem trgovine na drobno.
Kljub vsem omenjenim težavam so doslej skušali biti viški trgovci dokaj realistični in pokriti vsaj najvažnejše punkte ter pridobiti več rezerviranih prostorov, seveda vse v odvisnosti od zbranih akumulacijskih sredstev. V zadnjih letih Mercator zelo posodablja Iokale, ki so pove-čini majhni in neracionalni in zahtevajo znatno večja sredstva! Nerentabilne lokale pa opušča in jih predaja za uslužnostne dejavnosti. Žal pa pri tem ugotavlja, da se v njih naseljujcjo predvsem privatniki z gostiriskimi uslu-gami!
V krajih, kjer Mercator nima ekonomskih in kadrov-skih možnosti, se le-ta zavzema za to, da ti lokali pridejo v privatne roke. Tak primer sta Pijava gorica in Jezero, kjer je privatnikoma trgovcema uredil prostore, priprav-ljen pa jih je tudi opremiti!
Sama razprava je opozorila še na vrsto drugih proble-mov, s katerimi se srečujejo potrošniki vsakodnevno. Tako bi lahko izpostavili slabo kvaliteto živil predvsem kruha, sadja in zelenjave ter njihovo neredno dostavo! Temu botruje v prvi vrsti slaba konkurenca v Ljubljani, ki te sili v najemanje tudi manj kvalitetne robe, na drugi
strani pa se proizvajalci, vsaj kar se tiče dostave blaga, obnašajo enako mačehovsko do trgovca kot do potroš-nika.
V zadnjem času pridobivajo na priljubljenosti stojnice na prostem iz Borincev, predvsem zaradi kvalitetnega blaga, vendar pa so trgovci v tem primeru v dosti slabšem položaju, saj za njih veljajo mnogo bolj zahtevni zakonski predpisi glede prodajnih pogojev! Veliko pritožb je bilo slišati tudi na samo ponašanje prodajalk. Tu tiči problem v razvrednotenju trgovskega poklica, saj se v zadnjih letih odločajo za ta poklic prav najslabši učenci, zato je temu primerna tudi prodajalna kultura.
Kljub obstoječim težavam in problemom so si bili udeleženci konference ob koncu razprave edini, da je skrajni čas, da se vsi zdiscipliniramo in usmerimo k skupnemu cilju, to je k optimalizaciji dohodka v trgovini in razSiritvi cilju, toje k optimalizaciji dohodka vtrgovini in razširitvi ponudbe. Pri tem pa je nepogrešljiva tesna vez med trgovci in potrošniki, ki je še vse premalo prisotna, kot je ugotovil predsednik konference svetov potrošnikov tov. Otorepec Albin, v drugi točki dnevnega reda.
Kljub temu, da naša zakonodaja omogoča potrošni-kom, da se samoupravno organizirajo in kot taki vplivajo zlasti na proizvodnjo in blagovni promet ter vodenje drugih dobrin, pa je v občini ustanovljenih le 15 svetov potrošnikov! Osnovna naloga teh svetov v KS je, da skupaj z OZD in drugimi preskrbovalnimi organizacijami skrbijo, da bodo lahko občani v KS v kar največji meri zadovoljevali svoje potrebe. Žal pa je pasivnost ljudi dostikrat odraz njihove nemoči, le-ta pa posledica predv-sem nezadostne informiranosti potrošnika! Zato tudi ne bo odveč, če ponpvimo poziv Albina Otorepca ob koncu konference po večjem odzivu krajevnih skupnosti in tes-nejšemu sodelovanju^s sekretariatom in konferenco sve-tov potrošnikov pri P OK SZDL.