um LIX. Številka Z9Z
v UDiiionL o soboto 25. decembra MZ6.
Ceno Din Z'
lakaja «iak dan popoldne, izvzemal nadeli« in pravnike. — insaran: do 30 pe lit a 2 D, do 100 vrst 2D 50 p, večji hjseiat; petit vrata 4 D; notice, podano, izjave, ;ekiarae, preklici beseda 2 D. — Popust po dog© Aeru   — mseratni davek rosebei. — „Slovensn! Narod-' *-e!>  etno v Ju posla vi i  740 D. z« inozemstvo 420 D
l
Današnja številka «Slovenskega Naroda* obsega 16 strani in velja 2 Din.
Prihodnja številka izide v ponedeljek.
Za Božič
Božič je tu in v božično razpoloženje se zataplja vse.
Neskončnokrat se je že označil Božič kot praznik miru, kot simbol miru in sprave. Za novine je to prilika, da posvečajo članke mirovnemu razpoloženju, da osvetlijo dogodke in ves razvoj sodobnosti v soju mirovnega stremljenja.
Letošnji Božič ima v celoti malo osnove za veselo samoopazovanje. V tem pogledu ni bistveno različen od Božiča zadnjih let. Gospodarska kriza se tekom zadnjega leta ni izboljšala, nasprotno — še povečala se je in razširila. Srednji stan. nesrečni uradniški sloj, je dobil še nove sunke tekom poslednjega leta in nad njim visi še zlovešča bližina prestanka stanovanjske zaščite, ki bo tekom prihodnjega leta marsikakemu državnemu nameščencu povzročil sive lase. Ekonomska kriza se je le še razširila in objela še večji krog; luksuzno opremljenih božičnih dreves bo letos vsekakor še manj nego lani. In kakor stoje stvari: kdor je razpoložen, da meditira dalje, se mu za prihodnje leto ne obetajo lepši razgledi. Se vedno se nismo zadosti približali zaključku dobe hudih let, da bi nam misli na bližajoče se boljše čase dajale svetlejše poglede za trdo sodobnost in bodrile k vztrajanju. Take boljše perspektive nam tudi letošnji Božič še ni prinesel.
V naši notranji politiki ,ni niti najmanj osnove za mirovne meditacije. Kriza, ki jo je sprožila Ninčičeva derni-sija in ki jo je Pašičeva smrt precej podaljšala, še ni rešena in način, kako se rešuje, priča, da ostanejo1 za politično situacijo v veljavi !vsi oni neugodni faktorji, ki so povzročali, da je bila notranjepolitična bilanca rrašega «sporazu-menja» letos tako silno pasivna.' Vrh tega se nahajamo v stadiju oblastnih skupščinskih volitev; priprave za nje so v formalnem delu zaključene in ker je do volilnega dne samo Še mesec dni. je pričakovati, da se bo baš sedaj začel zanje pravi boj. Letošnji Božič nas tedaj postavlja baš na predvečer najsrditejše notranjepolitične borbe, namesto da bi nas uvajal v mirnejše pojmovanje.
V vnanji politiki situacija letos ni prikladnejša za geslo: Mir ljudem na zemlji. Dr. NinČio še nima naslednika; kadar nastopi in zavzame portfelj svojega prednika, se prične šele nadaljevanje naše vnanje politike in sicer tamkaj, kjer je nastopil usodni zaključek. To pa je značilna demisijska izjava dr. NinčLča, s katero je, očitajoč nelojalnost Italiji, priznal svojo usodno pogreško v zaupljivost napram Italiji in s tem taktično že zavrgel dosedanjo orijentaciio naše vnanje politike. Stvar za Ninčice-vega naslednika ne bo lahka in kogar danes ali jutri zadene ta vloga, bo imel vse prej kot - mirovno razpoloženje okrog sebe. Saj se nahajamo na usodnem razpotju in čeprav se ne bo že takoj pokazalo, da smo se postavili na nove osnove, se bo stvarno to moralo spoznati v kratkem. Oklep, ki ga skuša skovati okrog nas prijazna Italija, sicer se ni gotov, toda v Rimu od svojih načrtov seveda ne bodo Še odnehali, zato je na Balkanu in v Podonavju za bližnjo bodočnost pričakovati velike in napete živahnosti, ki ne bo napovedovala trajnega miru na tem delu zemlje.
Evropska situacija se je pač popravila. Tu bi se dalo reči, da je letošnji Božič v primeri z lanskim izdatno mirnejšega razpoloženja in da zares predstavlja pomirjenje med dotlej razprtimi narodi. Res pa je ?e vedno tu obilo dedščine iz stare dobe in fundamenti miru in sprave stojijo še na rahlo. Treba je le majhnega sunka in vsa mirovna -zgradba ^e zamaje znova. Potrebno bo tedaj še veliko dela in pravega mirovnega razpoloženja, da se vse ovire odstranijo in da se utrdijo temelji miru.
Tako nam tedaj ostane Božič prijazen praznik domačega življenja; s simbolom miru in sprave pa je letos slabo i njim.
Radič zopet popolnoma kapituliral
«Sodelovanje radičevcev z radikali je državna in narodna potreba». — Vesel Božič in vesel konec krize. — Radič gre v
vlado brez pogojev.
— Beograd, 24. decembra. Ste-pan Radič, ki je še predvčerajšnjim brez pardona napadal radikalno stranko in sestavljal protiradikalni parlamentarni blok celo s Svetozarjem Pribičevičem in se odkrito veselil mandata Ljube Da-vidoviea. je včeraj zopet namah pre-okrenil ter podal novinarjem po svojem sestanku z Nikolo Uzunovičem sledeče izjave:
»Meni je g. Uzunovic razložil metode, s katerimi bo delal. Uzunovic mi je dejal: Sedaj imam dve poti: eno pot osebne občutljivosti in ustvarjanja zaprek, drugo pot sestavljanja delovne vlade, ki bo na temelju medsebojnega sodelovanja lahko:  1. izboljšala našo državno pravo. 2. znižala državni proračun za eno miljardo in 3. dala narodu davčne reforme, ki jih vsi željno pričakujemo. Recimo, da bodo ti posli trajali do L aprila.    Jaz sem odvrnil g. Uzunoviču.   da je to izvrstna metoda. To je moja metoda, ki sem jo imel. ko sem stavlial svoje predloge in ko sem govoril: To niso pogoji, da jih vi odbi-jete ali sprejmete, tem eč da vidite ali se morejo izvršiti z našim vstopom v vlado. Ako Jih ne morete sprejeti, potem povejte, ker nisem stavil ultlmativ-nih pogojev. Nato sem mu še dejal: Po tej metodi vam lahko nudimo svojo pomoč brez rezerve. Mi bomo vedno zahtevali, da pove vsaka stranka svoje pogoje, da pa ne smejo imeti ultimativ-nega značaja. Nato mi je Uzunovic razložil, kako in zakaj je radikalna stranka odklonila sodelovanje z Davidovičem. Rekel mi ie: Ko smo odklonili Davido-
viča, nismo odbili njegovega mandata, ker mu je ostala možnost, da uredi in vzpel je svojo misijo z ostalimi ISO poslanci v Narodni skupščini; naše odklonilno stališče ni bilo naperjeno proti mandatu, še manj pa proti Davidoviče-vi osebi.
Stepan Radič je nadaljeval: Naša politika z radikali je državna nujnost in narodna potreba. Državna nujnost je, v kolikor je potrebno, da ima narod vlado, ki bo vodila posle, proračun itd. Narodna potreba pa je narodni sporazum. Mi se veselimo, ako vstopijo v to vlado še ostali elementi, ki so za narodni sporazum. Mi moramo imeti državni proračun, ker se sicer vrnemo v dvanajstine. V sedanjem trenutku bi pomenila volilna vlada nasilje. Uzunovic je izrekel veliko besedo, ko je dejal, da smatra, da je danes tabula rasa. Tudi jaz sem pričel ziiova. Ako se moj klub postavi na isto stališče, bo vrlo dobro. Sedaj je novo leto in z novim letom pričnemo znova. Sedaj je Božič. Božič prinaša veselje, kriza se bo končala veselo.
Uzunovic ni odbil naših zahtev. Naše zahteve so Izboljšanje uprave, znižanje proračuna za 1 milijardo, davčni zakon in sprejem proračuna do 1. aprila. Sedaj vodimo državno, narodno in seljaško politiko. Prva politika je tista, o rkateri ste pravkar culi. Druga politika je narodni sporazum. Tretja bo narodni seljaški klub. Podajanja so v teku. Meni je dražje, da stojim izven vlade, meni je prijetnejša voda v Zagrebu.
Rozuoj druge UzunoolCeve m sije
Od prvotnega načrta koalicije radikalov in davidovičevcev je preko kombinacije s klerikalci  in manjšimi frakcijami prišla na površje zopet vlada RR, ojačena s klerikalci.
Ferad beg obsojen na 20 let
_ Kosovska   Mitrovica,   24. decembra.
Včeraj ob 15.15 je bila razglašena razsodba v senzacionalnem procesu proti voditelju diemijeta in bivšemu narodnemu poslancu v konstituanti Ferad beg Dragi. Sodišče je obsodilo Ferad beg Drago na 80 let jece. Ker pa srbski zakon predvideva največjo kazen 20 let, mu je bila kazen znižana, na 30 leU Ostali obtoženci so bili oproščeni.
— Beograd. 24. decembra. Ponovni mandat za sestavo vlade, ki ga je prejel Nikoia Uzunovic to pot brez vsake omejitve in izrazite želje, je trčil na razne potežkoče. Po včerajšnjih dopoldanskih sestankih Uzunoviča z Davidovičem in Stepanom Radičem in po vesteh iz radikalnega kluba so politični kroci opoldne trdno računali, da bo došlo do 6. zvečer do aranžmana med radikalno stranko in Demokratsko za-jednico. To svoje prepričanje so politični krogi črpali iz prvotnega razpoloženja Nikole Uzunoviča. ki se je hotel izogniti koaliciji z Radičevo stranko in bil pripravljen na razne koncepcije. Demokratska zajednica ie od svoje s*rani imenovala rrovega zastopnika za pogajanja z radikalno stranko v osebi Zmernega dr. Vole Marinkoviča. Tudi ta okolnost je prispevala k prepričanju, da bo tekom popoldneva sestavljena vlada iz radiK^lne stranke in Demokratske zajednice.
Popoldanski dogodki pa so krenili proti vsemu pričakovanju v popolnoma nasprotno smer. Demokratska zajednica je izjavila Uzunoviču. da vztraja pri svojih zahtevah in da odklanja vsak kompromis. Odgovor Demokratske zajednice je bil tako kategoričen, da je Nikoia Uzunovic opustil na-daljna pogajanja ter pograbil po kombinaciji radikalne stranke in SLS. To kombinacijo bi še podpirala skupina dr. Nikiča in radikalni disideutje Ljube Jo-vanoviča. Zadrega Nikole Uzunoviča je bila velika. Politični kro^i so dozna-ii. da je SLS zelo zamerila Uzunoviču pogoje, ki jih je stavil tekom svojega prvega mandata.
Se včeraj dopoldne je Nikoia Uzu« novic prejel iz notranjega ministrstva detajlirauo poročilo o nevolji SLS nad radikalno stranko in mu je bilo izro* ceno poročilo o «SlovenCevem» član« ku, v katerem je SLS ostro napadla L zunoviča ter mu za pretila z borbo do skrajnosti. Uzunoviču ni preostaja* lo drugo, kakor da je na to poročilo in na vesti iz notranjega ministrstva pozabil in da je ugriznil v kislo jabol* ko. Proti večeru je bila situacija taka, da so bili politični krogi uverjeni o setavi nove vlade, ki naj bi obstojala iz radikalov, SLS skupine dr. Nikiča in Ljube Jovanoviča.
Zanimivo je. da SLS ni stavila nobenih konkretnih pogojev, nadejajoč se. da bo v novi vladi, ki bo raznolagala le s pičlo večino, pri vsaki priliki jeziček na tehnici in da bo že potem iztisnila razne upravne, personalne in finančne koncesije v ljubljanski in ma-
riborski oblasti. 2e je izgledalo, da bo kriza vlade rešena z vlado radikalno-klerikalne koalicije, ko se zvečer pojavi nov moment. Znani posrednik med Nikolo Uzunovičem in Stepanom Radičem. Mita Dimitrijevič, je poizkusil pri Stepanu Radiču svojo srečo in ga pridobil za sodelovanje z radikali na ta način, da ie Stepan Radič obljubil pomoč brez vsake koncesije, zadovolju-joč se samo s formalnim« portfelji. Stepan Radič je proti večeru podal novinarjem izjavo, v kateri soglaša z delovnim programom Nikole Uzunoviča, to je, da ima nova vlada poboljšati državno upravo, znižati državni proračun in sprejeti davčne reforme. Radi-deva izjava je zelo ponižna. Ker se Nikoia Uzunovic zaveda, da bi vsako zavlačevanje krize moglo poslabšati izglede njegovega mandata, ie zvečer z obema rokama pograbil po nesimpatič-ni kombinaciji s Stepanom Radičem. Tako je nastopil v pozni večerni uri še en preobrat mesto koalicije med radikali in klerikalno stranko se je pojavila kombinacija RRK. O teh pogajanjih je sinoči ob 23. poročal kralju minister za izenačenje zakonov dr. Srskič.
RAZKOL RADICEVCEV V DALMACIJI
Radičevci v Dalmaciji, ki niso zadovoljni z diktaturo iz Zagreba, so v mnogih okrajih postavil! za oblastne volitve brez odobren ia St Radija svoje kandidatne liste. Sedaj jih St R?dič zmerja v >Domu« s pokvari eno gospodo <er jih kar po vrsti izključuje iz stranke. Za novo leto napoveduje, da bo objavil vsa imena teh »odrraet-nrkov«. St Radič grozi tu-di poslancu Rudi Bačiniču z izključitvijo, ker so radičevci v beograjskem okraja pod njegovim vodstvom in brcr odobrtnja St. Radiča postavili svojo lUto. »Dom« podiva pristaše HSS, naj ne glasuje;o za Bačiničevo listo In naj jo smatrajo, »kakor da ni vložena.«
Značilni izidi nadomestnih volitev v Angliji
— London, 24. decembra. Pri včerajšnjih nadomestnih volitvah za spodnjo zborni* co v Smathwithu pri Birminghamu je bil izvoljen kandidat delavske stranke Mösle, kj je zet lorda Curzona. Delavska stranka je pri poslednjih volitvah dobila v tem okraju okrog 14.500 glasov, sedaj pa je po* rastla za 1677 Za zr.ornico ne pomenja ta mandat bistvene spremembe, ker je bfl ta okraj že doslej v rokah delavske stranke. Macdonald pa pravi, da pomenja včeraj* Snja volitev zmago delavske stranke
Upravntitvo; ftnatfova ulica stav. a, pritličja. — Telefon stav. 304 uredništvo Hnailova ulica it. 5, L nadstropja.  — Telefon »ter 34
Poštnina clačana v gotouin
Radičevci in klerikalci se kregajo za
oblast v Sloveniji
Nenadne zapreke v reševanju krize. — Današnja Uzunovičeva posvetovanja — Konflikt med radičevci in klerikalci ovira sestavo vlade.
Beograd, 24. decembra. Pričakovanje političnih krogov, ki so menili, da bo mandator krone danes dopoldne izvršil sarno še neke formalnosti ter predložil kralju novo vlado, se ni izpolnilo. Današnji dopoldan ni prinesel nobenih dogodkov, ki bi opravičevali gornje napovedi. Radikalni ministri so prispeli na vse zgodaj v predsedništvo vlade ter konferirali o mogočih kombinacijah nove vlade med sabo do II. ure. Ob 11. se je zglasil v predsedništvu vlade bivši narodni poslanec Mita Dimitrijevič. znani posrednik med Stepanom Radičem in Nikolo Uzunovičem. Sestanek je trajal le par minut. Nato se je zglasil v predsedništvu vlade dr. Krajač. za njim pa dr. Korošec. Tudi ti sestanki so bili neobičajno kratki. Dr. Korošec je odklonil novinarjem vsako izjavo, pozivajoč jih. naj :e obrnejo na Nikolo Uzunoviča. ki jim lahko kot mandator krone poda izjave. Politični krogi se imeli vtis, kakor da so nasto-
pili neki novi momenti, ki zaviačuiejo sestavo nove vlade.
Za danes ob IS. je sklicana sea radikalnega pošfnu.skega kluba, na kateri bo Nikoia Uzunovi6 poroča! o svojih pogajanjih in stavil klubu definitivne predloge.
V Narodni skupščini je zavladalo popolno zatišje. Skoro vsi poslanci so odpotovali v svoje volilne okraje. jV Beogradu se nahajajo samo jh voditelji parlamentarnih strank.
— Beograd. 24. decembra. Kakor izve vaš poročevalec, obstojajo glavne ovire, da se vlada še ne more sestavit1, v konfliktu med radičevci in klerikalci, ki se ne morejo sporazumel glede delitve oblasti v Sloveniji. Klerikalci zahtevajo v Sloveniji, proste roke, radičevci pa se na pritisk svojih slovenskih somišljenikov temu upirajo. Konflikt je tako resen, da lahko prepreči istočasen vstop radicevcev fn klerikalcev v vlado.
Odnošoji med Grčijo in Jugoslavijo
Izjava odstopi vsega grškega zunanjega ministra — Potreba prijateljstva in tesnega sodelovanja med obema državama. —
Grčija kot zaveznica.
— Pariz, 24. decembra. Posebni dopisnik <Tempsa» je imel te dni razgovor z odstopivšim grškim zunanjim ministrom Argipopulosom, ki mu je podal daljšo izjavo o grški zunanji politiki. Med drugim je izjavil:
«Posebno pažnjo polaga Grčija na svoie odnošaje z balkanskimi državami. Grška politika mora biti v tej smeri orijentirana na dve strani: napram Turčiji in napram ostalim balkanskim državam. Kar se tiče Turčije, moramo pred vsem gledati na to, da se striktno izvajajo sklenjene pogod-c. Med balkanskimi državami pa je 2a nas najvažnejša kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev, s katero nas mora vezati najtesnejše prijateljstvo in tesno sodelovanje.*
Na vprašanje dopisnika, v kakem stadiju so bili odnošaji Grčije napram Rumunski in Jugoslaviji, ko je podal ostavko, je Agripopulos izjavil: «Z Ru-munijo nimamo nikakih pogodb, toda ponavljam vam besede nekega rumun-skega državnika, ki je rekel: Naši od-
nošaji z Grčijo $o boljši, kakor pa da bi imeli posebne pogodbe. Kar pa se tiče
naših odnošaje v do Jugoslavije, moram priznati, da so res obstojala neka nesoglasja. Toda kaj pomagajo diskusije, ako vlada <vis majore Potreba časa je rodila grško-srbsko pogodbo leta 1913. Grčija je storila to, kar ni storila nobena druga država. Uprla se je proti svojemu zakonitemu suverenü. da je ostala zvesta sklenjeni pogodbi in svojemu zavezniku. Leta 1917. je izjavil Venize-los na prvi mednarodni konferenci: «Zahtevam samo sredstva, da ostanemo zvesti besedi, ki smo jo dali naši zaveznici Srbiji.* Treba je še urediti mnogo vprašanj, ki so važna tako za nas kakor za Jugoslavijo. Podpisali smo tozadevno žc več pogodb. Prizadevali smo si, da se te pogodbe izpolnijo in nova vlada bo v tej smeri nadaljevala delo. Prepričan sem. da ne bo težko doseči sporazuma med obema državama, kajti naše mišljenje je ostalo takšno, kakor ga je izrazil \Teni^elos leta 1917.»
General Gajda degradiran
— Praga. 24- decembra. V pozni nočni uri se je včeraj končala večdnevna razpra* va pred disciplinarnim sodiščem vojnega ministrstva proti bivšemu načelniku gene* ralnega štaba generalu Gajdi General je bil obsojen na degradacijo vojaškega čina in na črtanje ene četrtine njegove pokoj, nine. Proti razsodbi se Gajda lahko pri* toži v 14 dneh pri vzklicnem disciplinar* nem odboru vojnega ministrstva. Sodišče jc proti Gajdi uporabilo predzadnjo ka* zen, katerih je četvero, namreč 1. najnlž* ja, javen ukor, 2. degradacija ob polni po* kojnini, 3. degradacija z zmanjšano pokoj* nino in 4. degradacija z ustavitvijo vse po* kojnine in uvedbo kazenskega postopanja, ki ima lahko za posledco zapor ali pa tu* d; ječo. Branitelj Gajdov, odvetnik dr. Adamek je takoj na koncu razprave ust« no prijavil vzklic. Gajda, ki je začetkom razprave nastopal zelo samozavestno, je prišel včeraj pred disciplinarni odbor v pol ni uniformi z vsemi redovi. Bil jc precej potrt in je sprejel razsodbo molče.
Iz razsodbe ni razvidno, zakaj je bil Gajda obsojen na degradacijo, ali samo radi vohunstva v prid sovjetom, ali morda tudi radi prisvajanja vojaškega čina v dru* gi vojski, in napačne napovedi izobrazbe. Očitajo mu tudi bigamijo. češ da je bil, še preden se je oženil s Kolčakovo hčerjo, poročen s hčerko lekarnarja v Skadru.
Hkrati se je vršila včeraj pred okrajnim sodiščem v Pragi civilna tožba, ki jo je naperil general Gajda proti državi, ki mu jc odpovedala službeno stanovanje, Id mu je pripadalo kot načelniku generalnega šta* ba. Gajda je utemeljeval tožbo, da mu je minister za narodno hrambo zagotovil, da ostane lahko v stanovanju, dokler traja;o določbe o zaščiti najemnikov na Češkoslovaškem, čemer pa je minister Udržal ugovarjal. Sodišče je zavrnilo Gajdovo tožbo in potrdilo stanovanjsko odpoved države, vsled česar se bo moral sedaj bivši gene« ral izseliti.
Načrti čeških fašistov
— Praga, '24. decembra. Legionarsko glasilo rXarodny Osvohodzenie prinaša po* droben načrt fašistov skesa vladnega pr> grama. Čehoslovaški fašisti predlagajo. «Ja se mora izpremeuiti naslov države. Ceho-slovaške države in čehoslovaškeca jezika ni. Zato ni dopustno ime Cehoalovaska republika. Nemški naziv »ČehoslovaSka< in enaka imena naj se prepovedo. Nova vlada naj prepove nadalje prevajanje imen mest, krajev, rek itd. v nemški ali madžarski jezik. Državni jezik naj bo češki, slovaški in roški. Armado treba temeljito reorganizirati. V posebnem odstavku se zahteva razpuet komunistične stranke. Na univerzah treba up^rijati niimeru? clausus. Končno naj se izvedejo dalekoseŽDe davčne in agrarne reforme.
RUSIJA IN POLJSKA
— Berlin, 24. decembra. Listi poročajo, da bo Rusija smatrala vsak korak Poljak« proti Litvi kot povod za vojno. Isti listi navajajo, da je Rusija zbrala na poljsko-ruski meji za vsako eventualnost nad 200.000 dobro oborožene vojske.
Težave s podonavsko komisijo
— Bern, 24. decembra. Svet Društva narodov je sklenil zaprositi haaško razsodišče za njegovo mnenje glede težav, ki jih imajo Anglija in Francija na eni ter Italija in Rumunija na drugi strani z vpra* šanjem pristojnosti evropske podonavske komisije.
Borzna poročila
Ljubljanska bona danes ni poslovala,
Zagrebška bona danes ni poslovala, V
prostem prometu so notirali; Curih 10.96, Pariz 228, Newyork 56.66, Milan 255.50, London 275.25, Praga 168.15, Berlin 13JS1, Dunaj 800. .
INOZEMSKE BORZE .
— Čarih: Beograd 9.12, Pariz 15.85, London 25.105. Newyork 517.25, Milan 28.25. Praga 1535. Dunaj 78.
— Trst: Beograd 89.85, Pariz 89, London 107.75, Newyork 22.20, Praga 65.75, Curih
Oblastne samouprave
Razpis volitev v oblastne skupščine je eden najzanimivejših političnih pojavov zadnje dobe. Razpisala jih je vlada radikalov in radičevcev, ki so bili prav. zaprav oboji proti tem volitvam. Zadnji iz načelnih razlogov, ker njihovo priznanje vidovdanske ustave le ni bilo popolnoma iskreno, prvi pa, ker so smatrali za pametno ne razpisati voli* tev v oblastne skupščine, da bi si tako omogočili vsak Čas zbližanje z onimi strankami, ki so proti vidovdanski ustavi. Ce je torej prišlo do raspisa teh volitev, je vzrok sigurno kak tretji faktor, ki je posegel vmes.
Zanrmivo je tudi, da so bile proti oblastnim volitvam one stranke, ki so sicer trdile vedno, da so proti-centrali-stične. Nič ni pomagalo opozarjanje na to, da nah ustava predvideva veliko decentralizacijo naše uprave in zelo obširno samoupravo našega naroda. Z demagoško drznostjo, ki je pri nas postala običajna, se je trdilo, da so oblastne skupščine brezpomembne kor-poracije. ki nimajo niti tiste pravice, kakor so jih imeli v {rivši Avstriji deželni zbori.
' Je pa ravno nasprotno res. Oblastne skupščine imajo jako velik in obširen delokrog ter imajo pravico izdajati uredbe. Dočim Pa Je v bivši Avstriji vlada lahko preprečila vsak sprejeti deželni zakon, ker ga ji ni bilo treba predložiti cesarju v odobritev, pri nas tega ne more storiti. Veliki župan ima pravico ustaviti samo proglasitev onih uredb, ki po njegovem mnenju nasprotujejo ustavi in obstoječim zakonom.
■ Toda on ne odloča v stvari sami, marveč mora v 14 dneh poslati zadevo državnemu svetu v razsojo. ki ima odločati.    Ako pa državni svet v dveh
mesecih ničesar ne reče, posta na uredba veljavna, ali z drugimi besedami, dobi isto moč, kakor jo imajo zakoni razen, da je podvržena kontroli sodišč, kar je povsem pravilno. Vlada tedaj ne more samovoljno preprečiti izvršitev sklepov oblastne skupščine.
In tudi delokrog oblastne samouprave je zelo velik in lep. Večji je, kakor je bil oni bivših deželnih zborov, razun tega pa je mogoče razširiti ga še s posebnimi zakoni.
Oblastne skupščine morejo vsled tega postati jeden najvažnejših Činiteijev javne uprave v naši državi. Zato bi bilo pomotno mnenje, da zlasti mesta nimajo tistega interesa na pravilnem in dobrem poslovanju oblastne samouprave, kakor ostala dežela. Skrb za gospodarstvo v najširšem pomenu besede spada v kom-petenco oblastne samouprave. Ne samo skrb za pospeševanje kmetijstva, šu-marstva. vinogradništva, ribarstva. lova marveč tudi podpiranje obrti, industrije in zadružništva, skrb za socijalne,naloge, humanitarne naprave, za zdravstvo, pospeševanje prosvete. strokovna izobrazba, gradbeni predpisi itd. Ako stranke ne bodo hotele uganjati v oblastnih skupščinah demagogije, bo prilike za resno delo več kot dovolj.
Res pa je, da so obstoječe oblasti premajhne, vsled česar bo aparat nekoliko drag. zlasti ker je pač tudi število Članov oblastnih skupščin precej visoko. Zato je težko prerokovati. Kako se bodo oblastne samouprave obnesle v praksi. So tudi ljudje, ki trdijo, da še dolgo ne bodo pričele z rednim delom. Ce pomislimo, da ni ne v tehničnem, ne v finančnem pogledu še ničesar pripravljenega, se moramo skoro-da temu mnenju pridružiti. Dr. D. Puc
Ministrski odlok, s katerim se namerno ■azpušča novoizvoljena Zbornica, ee glasi:
Komisija, katero sem v podrejenem mi ministrstvu postavil z odlokom z dne SO. ok tobra 1926, št. 17.391-111 in koji sem poveril nalogo, da pregleda materijal o volitvah Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani in da oceni pritožbo proti tem volitvam, me je obvestila, da je v volilnem postopku ugotovila sledeče nepravilnosti:
1. ) Volilna komisija ni ugotovila števila po pošti doŠIih volilnih pošiljk na temelju seznama, v katerega so vpisane prispele pošiljke po rednih Številkah. Število glasjv po seznamu izkazuje napram rezultatu v trgovskem odseku presežek 195 glasov, a v obrtnem odseku presežek 329 glasov, katera razlika v zapisnikih volilne komisije oi utemeljena.
2. ) Volilna komisija se ni striktno držale odredbe čl- 12. volilne uredbe o vodstvu leznama voiilcev, v katerega se morajo po vrsti glasovanja in odpiranja volilnih pošiljk rpisovati voMlci, ampak je mimo te odredbe namesto vpisovanja zlagala in vezala legi-♦fma^iie ter jih označevala s tekočimi številkami ter je tako grupiranje legitimacij ozra-fjja za  «emamek volileev.
3. ) Volilna komisija bi morala v zmislu S. 14. volilne uredbe primerjati glasove « Številom voliV*\, in 5ele potem pričeti odpirati ovoje z glasovnicami. Iz zapisnika volilne- komisije rti rrzvkJoo. da se je tako napravilo.
4. ) Pri poizkt**f*e!n štetju <m« "24. s**pti>m-bra 1925 ni volilna komisija v redu izvedla IfWUjolnega štetju v L, II. in v polovici III. kategorije obrtneg« odseka, ampak je ne-ovrž^no pustila domnevo, dn je bilo kaj pr*»l-taknjeuo. (sne^o je o?tavila ntvorenu sum-iiju- da je izvršena kakva podvaia-:),^dasi se število plodovnic ni strinjalo niti ?< številom nreSrtanih voiilcev v imeniku volilr^v. niti • ?*evilom legitimacij.
5. ) Volilna komisija te izvršila skrutinij dvakrat, vsakokrat z drugačnim uspehom, » ni v zapisnikih pojasnila razlogov za nastale razlike. Oba *k rut i ni ja ota izvršila v razdobju enega do štirih dni.
6. ") V I. kategoriji treovskega odreka je ob drugem sk rutini ju bila razveljavljena ena glasovnica z žigom 6. *ept. 19*26. katere se ob prvem «krutiniiu ni opazilo. Ko volilna komisija ni ob prvem skrutiniju opazila neveljavnosti glasovnice, more naknadn« kon-**atacitf» neveljavnosti jedue glasovnice opravičiti sumnfo. da je izvršena naknadno kakšna nedopustna manipulacija, s kn4ero i» napravi ien en glae neveljaven.
7. ) Zapisniki volilne komisije so se vodili osobfeo glede skrntinijs sumarno in ne daj^o tr^ne .-like o delu volilne komisije. Slučaj glasovnice z žieom ni om*>r*j*»-n v ao-benm zapisniku. "
Predloženi mi materijal o nedopustni agitacij: ter o nedopustnem zbiranju legitimacij in «lasovuic in o skuonem pošiljanju volilni komisiji po predstavnikih stanovske kandidatne liste ^Združenih trgovsko! gremijev in gadrag 1jublü»n«ke in mariborske oblati, mi zadostuje za kooatataeijo, da se je v volilni borbi porabljalo *> bistva, hoja ne samo da po zakonu niso dovoljena, ampak tudi kaznjiva v zmislu čl. 22. volilne uredbe.
Oziraje se na navedene nepravilnosti in na okoinost, da so v igri rinjenice. katere »g pri nastalih maTih razlikah v glasovih v kategorijah posameznih odsekov v splošnem, a posebno v trgovskem in obrtnem ndse-ku mogle med listama obeh nasprotnih strsnk brez dvoma vplivati i na sam izid volitev, odločam na osnovi $ 23. zakona o zbornicah z dne 29. junija 1868. drž. zako. 9L 85 in uv?žujoc odlocbo Upravnega scdi-?3a od 28. maia' 1885, ko ja izreka načelo, da se sme novoizvoljena zbornica razpustiti pred aienim konstituiranjem, kakor tudi n* osnovi SI. 8 Uredbe o organizaciji ministrstva trgovine ?n industrije;
1. da se rarpnstl novoizvoljena Zbornir* na trgovino, obrl in industrijo v Ljubljani;
2. da se p««»aTl ca komisarja Zboraire Ivan Jeiačin, predsednik zbornice ▼ Ljob-tfani. a /a njegovega namestnika Ivan Ojrrin, podpredsednik sbernice, ki takoj prevzame sveje dolinosti.
3; da se za iNwvko razpišejo volitve, ki so morajo izvesti a za*«, aoiačeaeat v H.
Tretji oddelek ministrstva izvedo takoj ta odlok.
Minister trgovine in industrije? Dr. Krajec, L r. •
Argumenti, ki jih navaja minister za svojo nasilno odredbo o razpustu Zbornice, ne morejo prepričati nikogar in ne bodo niti najmanj omilili razburjenja in ogorčenja gospodarskih krogov, ki jih je minister zopet za nedogleden čas oropal zakonitega zastopstva, tako nujno potrebnega posebno v današnjih kritičnih časih. Tako samovoljno kršenje avtonomije strogo stanovske korpora-cije mora pa izzvati tudi odpor vse javnosti, saj ustvarja silno nevarne preju-dice, ki onemogočajo vsako samoupravo. Po istem receptu bi lahko vlada razpustila tudi vse nove oblastne skupščine, v katerih ne bo imela večine. Zato se pridružujejo protestom naših industrijcev, trgovcev in obrtnikov tudi vsi drugi sloji našega prebivalstva.
Sport
Poziv vsem športnikom in
turistom!
Zima je tu! Panoge športa, ki me gojijo l>oleti pri nas. počivajo; ie tu in tam se osmeli agilnejši športnik, da misli na svoje eportno delo tudi pozimi. Zimski trening je za kondicijo l*»Jesn in za trdno podlago poznejših uspehov neprecenljive vrednosti. Potrebi po gibanju, intenzivnem izpopolnjevanju telesnih sil naj zndoste nasi športniki in turisti z gojenjem zimskih športov. Smučanje, sankanje in drsanje je mogoče gojiti povsod, bodisi posamezno ali organizirano v družbi, v sekcijah ali klubih.
Koristi smučanja 50 v fizičnem oziru neprecenljive vrednosti, kajti pri smučanju se enakomerno krepijo vsi deli človeškega telesa. Srn učenje je popolno, vsestransko vež-banje telesa zvezano z užitkapolnimi krasotami zimske prirode ter prekraauim duševnim doživetjem.
Zalo, športniki in turisti, ven * krasno zimsko naravo!
SmuŠki šport je pri nas v zadnjih letih rapidno napredoval, nnd 4000 oseb goji smučanje, 26 klubov je do sedaj včlanjenih v JugOMOV. zimsko-sportnem savezu. Pri nas v Sloveniji pa je rr.z5irien ta šport tudi med knietskim prebivalstvom ter šolsko mladino.
Kako eminentne važnosti je smučanje za narodno obrambo, dokazuje dejstvo, da je dalo Ministrstvo vojne izvežbnti v smučenju skoro 500 oficirjev in podofirirjev, katero nalogo je fzvedej podpisani savez s svojimi na**tavniki. Sedaj pa se uvaja smučarsivo za stalno v armado.
Gibanje v prosti naravi, pod toplim zimskim solnrem in v najboljšem zraku zatira kali in bacile, ustvarja najboljše pogoje za naše zdravje in odpor t »roti boleznim. Duševni delavci bodo n?*U v smučanju najboljše sredstvo za pomirjen je živcev in od-ppčitek duha.
Tedaj ne samo v interesu nas samih, v interesu celokupnega našega naroda in države je gojenje zimskih športov, neprecenljive važnosti je za očuvanjec in okrepitev narodovega zdravja iu za obrambo domovine.
Smučanje mora postati   eaš aaejjeaalni
šport!
Pozivamo vse športne klube in tnristorska društva, da ustanovijo zimsko-sportoe eek-cije. prično s gojenjem zimskim športov in tako skrbe za razširjenje smučarstva, najlepše športne p .möge.
Vae informacije in nasvete daje podpisani eaves.
Jaaosioveaski zim«ko-športni aevez, Ljubi ji
ki so napravili v splošnem simpatičen vtis, so odnesli tri lep t zmage. Izgubili so samo eno borbo.
— MTK na Portugalskem.   Budimpo>
štanski MTK se nahaja na turneji na Por« tugalskem in je v Ltsboni pred 4000 gledal* ci porazil ramošnji klub FC Victoria a 1 : 0. Edin gol je zabil Orth.
— Sesicnek smitike sekcije SK /firi/c se vrši v ponedeljek dne 27. t. m. ob 0. zvečer v klubovem lokalu, kavarna Evropa. Radi važnosti prosimo poiaoštevilne ude« ležbe. — Načelnik.
— Otvoritev drsališča SK Ilirije. Vče# ra js biio otvorjeno drsališče SK Ilirije pod
Cekinovim gradom. Drsališče je takoj prvi
dan zaznamovalo lep poset. Ilirija je letos drsališče znatno povečala in izpopolnila garderobo ter nočno razsvetljavo. Led na drsališču je gladek in elastičen ter poseb* no pripraven v& športno drsanje.
—• Klub kolesarjev in motodkRstov «IRrija» v Ljubljani sklicuje svoj X. redni o-hčni zbor, ki se vrši dne 6. januarja 1927 ob poj 10. dopoldne v Prešernovi sobi, restavracije «Novi svtrt», Gospodvctska c. 14 z običajnim dnevnim redom.— V slučaju nesklepčnosti se vrši občni zbor pol ure pozneje, ki je sklepčen ob vsakem številu navzočih članov. — Odbor. I134,n
Dogodki križem Jncoslaolfe
Samomor v vlaku Ljubljana Zagreb. —• Tri leta po nedolžnem ▼ madžarski zaporih, — Tajinsivni samomori v Skoplju.
Minulo sredo je izvršil v vlaku, ki od- rav.iaieijatva. Pred štirimi dnevi pa mu je pelje :z Ljubljane popoldne   ob 12.14. med j uspelo, da je pcbegnil. Tri daj je romal peš
— Italijanski boksačA na Dunafu. Pretekle dni so gostovali italijanski boksači na Dunaju, kjer so nastopili proti amuteur» skim boksačem Rapidove sekcije. Hatijaoi,
postajama Vrapče 'm Zagreb samomor 50-letni poslovodja rvomiee barv «Chronr:M> d. d. v Somboru Vekosfav EJrckovič, Potu ki v vagonu II. razreda so slišali nenadoma močno detonacijo, kot da bi vstreM iz samokresa, toda ker je ostalo vse mirno, se ni nihče dalje zmenil. Ko so prišl v Zagreb, so na io opozoriH železniško policijo, ki je takoj preiskala vlak. Res so našii v kloseiu omenjenega vagona Brckoviča s prestreljeno glavo v mlaki krvi. Poleg njega je leial izstreljen browning.
Pokojnik je bil v Zagrebški dVužbi znana osebnost. Bil je ^ian raznh društev, katerim je poklanjal večje zneske, a tudi sicer je živel v zadnjem času precej razkošno. Vest o njegovem samomoru se ie kmalu raznesla po vsem mestu, ob enem pa so se razširile tudi govorice o vzrokih njegove smrt', k« niso b»!e neutemeljene. Istega dne zjutraj je prišel na po:icijo pravni zastopnik
in je srečno dospel preko nejc. Naše oblasti so ga zaslišale, nato pa odposlale domov k njegov; rodbini, ki ga je že objoka-vala, ko: mrtvega.
To a! prvi slučaj, da je biio na ra način odkrito nezaslišano nasilje, ki so ga brez povoda izvršile nad našimi državljani madžarske oblast. Pred do! letom se je vrnilo iz madžarskega ujetništva 14 oseb, ki jih je 'zadela ista asoda. A doslej še ni bilo ničesar sliša:^ da bi bila «aša vlada kaj ukrenila, da bi onemogočila nadaljna madžarska grozodejstva in izposiovaU oškodovanim vsaj odškodnino.
★
Pred kratkim »m<> poročali o samomorilni epidemiji, k: je zavladala v Skoplju. Te dni pa prinašajo beograjski Isti poročila o dveh nadaijnih, tajinstven'h samomorih V Skoplj'.t se je po končani vojni nastanila neka Milka Lazarevič s svojo le-
rvrdke «Chrono*, ter zahteval aretac.jo { pQp l8letno hčerko Na!aSo Sprva sta ostaIi BrcKovica Ponevenl je tvrdki večje vsote . Popoinorna neopazen', pozneje pa, ko je denarja, ^Deloma si je sam neupravičeno MiIka Lazarcvič otvar;ia moderno urejeni nakazoval predujme, dcioma pa Je mkast- j nodtt salon za damc> sta sl pr,;dobili zmil.
ral za tvrdko več-e zneske in jih pridržal zase. Kolikor je doslej ugotovila pre skava, manjka znesek 213.822 Din. Vodstvo podjetja je nerednost odkrilo šele meseca novembra, ter stavilo P.rckoviču rok do 15. t. m^ da spravi stvar v red in povrne denar.
stvo najboljših krogov. Posel je debro uspeval in obe sta dobro izhajali. Pred par meseci je sedaj 22'etna Nataša nenadoma izvršila samomor. Pognala si Je kroglo v glavo. Mati je zelo žalovala za svojo edinko, vendar pa svoje delavnice ni zanemar-
Brckovič Je res založil večji znesek  ki Pa j jala pred par dnev? ^ je %TnfIa jz PaTiza
še daleč ne krije primanjkljaja, vendar pa kjer je nabavila več najnovejših krojev za
svoje obljube ni držal  Nasprotno se je 18 j 2imo fa raznesa blaga v vredno5ü 300.000
novembra odpeljal v Ljub.jano ter kasiral | Dm    ^ dn! po nicnem ^Talku so )o
našli obešeno v nieni sobi. Nikdo si ne more raztolmačiti, kaj jo je gnalo v smrt. Tudi samomor lepe Nataše, ki Je bila v moškem svetu zelo oboževana, je ie do danes nepojasnjen
SEIKOV SIN
v Blasnikovi tiskarni na račun tvrdke na-daljn h 19.000 EMn ter jih pridržal zase. Minuli ponedeljek ga je končno vodstvo energično pozvalo na odgovor. Mesto, da bi v zadnjem trenutku popravil svoje pogreške, ie začel popivati. Odpeljal se je z avtomobilom v okolico m tam popival ter kar na debelo razmetaval denar. Da prepreči na-dalnje poneverbe na škodo podjetja, je pravni zasropivk rvrdke vložil zoper njega 1 ovadbo ter zahteva? njegovo aretacijo. Med tem pa je vodstvo prejelo od Brckoviča iz Zidanega mosta pismo, v katerem sporoča, da bo izvrši; samomor. Vodstvo temu pismu, ki je bilo «icer predano policiji, ni pripisovalo posebne resnosti, ker je domnevalo, da gre le za premijo, da bi odstopiM od ovadbe. Med tem pa je Brckovic že izvršH svojo namero ter ^» s*an izrekel sodbo.
Kajcor smo že včeraj na kratko zabeležili, se Je te dn? vrnil iz Madžarske biv.s iinaučiil stražrrk Miicš Markovič, rodom iz Pašičevega v Voivodini. Pred tremi leti Je~ nenadoma in brez sledu izgini. Zvečer je šel v službo, zjutraj pa se ni več vrnil — Nikdo sl ni mogel tega razjasniti. Nekater so domneva!', da je radi slabe plače svojevoljno zapustil službo in odšel s trebuhom za kruhom, drugi pa so b li mnenja, du je postal žrtev zločina. A ničesar niso megli odkriti, kar bi potrjevalo eno ali dru^e donunevo. Stvar je ostala nepojasnjena vse do sedaj, ko se je Markovič nepr čakovaju-vrnil in prijavil pri naših oblastih v Subr tlei. Šele sedaj ie postalo jasno, da je postal Markovič žnev madžarskega nasilja.
V kr tični noči, ko je pred tremi le'^ stal pri Mt.rngošu ob madžarski meji na straži, so pršil k njemu štirje madžarski obmejni stražniki in zahtevah od rijega, naj Jih pusti na naše ozemlje, češ, da hočejo j obiskati nekega prijatelja v bližnji gostilni. |
Markovič se Je tei zahtevi zoperstavil, češ, j Ljubljanski trg je danes kaza! tipično da on nima te pravice, oboroženi pa sploh : sliko zadnjega dneva pred prazniki. Zelo ne smejo na naše ozemlje. Madžari so ga \ bogat je bil ribji trg. Ribiči so prinesli ve* še nekaj časa moledovali, ker pa le ni od- i like množine domaČih in morskih rib. —-nehal, so ga nenadoma napadli, razorožili j Cene so bile pzuaerne in nespreraenjene. in zvezali, mogel ubr
stražnico onstran meje. kjer so ga vso noč i menjene< Veliko ie tudi povpraševanje" po pretepali. Tri dnj so ga pustili v stražmci ; divjačini, ki jo je bilo na trgu razmeroma zvezanega, brez hrane in vode. Sele če-, j zelo malo. Ostalo blago na trgu v manjših trtega dne SO prišli ponj orožniki, da bi i količinah. Tržne cene so pred božičnimi ga odgnali v Segedin. Ker pa Je bil tako j piazniki sicer imele tendenco, da se dv'ga*
jo, toda v splošnem so stale stalne, ker ie
iiucioao Vatentiiio
Ob   pol 11., 3^ pol 5., b., pol 8^9.
Ljubljanski trg pred Božičem
► ga nenadoma napadli, razorožili ^ene so Diie primerne in nespremenjene.
11.  Proti  številčni  premoči  se m Povpraševanje po nbah je bilo veliko in
. .      x                j     t-          - ! Je bilo ze zgodaj zjutraj opažati naval ob*
>ranm. Nato so ga odnesli v svojo J             kljvfb temu „ 05tie cene neSpre-
cm
tržno nadzorstvo vodilo strogo kontrolo nad  trgom. Cene so sle-doec (za enoto v
emoffel. da sploh ni mogel hod;ti, so ga j
neusmiljeno pretepali  in polivali z vodo. j
Končno so ga naožili na voz ter ga odpe- { "au l.r^
ljali v sodne zapore.   Štiri mesece je bil j ma[> Jj^ fa                      y mesniCilh
zaprt, ne da bi bil zaslišan.   Opravljati je 1X> meÄru ls Din. na r,gu. ^ÖVV^ meso 15
moral najtežja in najnižja dela, a skoraj I do lg. teletina 17—20; svinjina »9—22.50: vsak dan so ga pazniki pretepal'. Ce se je
pritožil, pa mu niso dali hrane. Končno je prišel pred sodišče. Kdc pa popiše njegovo presenečenje, ko so mu prečitali obtožbo, v kateri so ga obdolžili, da je on na madžarskem ozemlju napaJel z orožjem madžarske obmejne stražnike. Vse dokazovanje in vse sklicevanje, da je jugoslovenski državljan, ni nič zaleglo. Obsodbi so ga, kot največjega zločinca na 10 let ječe. Prepeljali so ga v Kečkemet in od tam v Budimpešto, kjer je bil zaprt v zloglasnih Mar-githkörskih zaporih. Od prevelikih naporov je težko obolel, a mesto zdravnika so mu dali samo kruha m vode. Sele, ko je popolnoma omagal, je prišel v bolnico. Po dve in polletnem trpljenju je bil končno pred 6 tedni «porrrloščen». Vendar pa se ni smel vrniti domov, marveč je moral ostati v Budimpešti. Bil Je pod strogim policijsk'm nadzorstvom ter se Je moral vsak dan ja-
viti  pri   potklcnen?   oddelku   ffoiirijskega i čceplje 10—12; .^he krnske 7—8-
jagnjetrna 20; konjsko meso I 8, konjsko meso I 8, 11 6. sveže kranjske klobase 25, pol prekajene 32—35; suhe 50; prekajena slanina 28—30.
2. Perutnina in divjsčina. Perutnine je bilo zadnje dneve na trgu v izobilju, dlv* j*«čine je primanjkovalo. Cene: kokoš: 23— 30; petelini 25—35; race 30; nepitana gv>s 100; purani 6tJ—85; domači zajci 10—20; divji zajci 30—60; srna 20—30 kg.
3. Ribe: karpi 25—30: Hnji 25; ščuke 35: postrvi 55—o0; klini 15—20; mrene 25; pečenke 10.
4. Mleko in mlečni izdelki Mlečnih iz* dclkov je b Io zadnje dni izredno mnogo nt. trgu. Micko 2.50—3. surovo m aslo 45: čajno maslo 60; maslo 45; bohinjski sir 38; jajce eno 1.50—1.75.
5. Kruh: bel 6; črn 5: ržen 5.
6. Sadje: Mnogo jabolk; hruške so sko» raj izginile. Luksuzna jabolka 8; jabolka I 7, TI 6. III 34^ge 12—16: dateljni 28; mi. ront 12; orehi 12; luščeni orehi 34; suhe
7. Mlevski izdelki. Moka št. 0 Vr> 5.75, št. 1 5.25 šr. 2 5. šr. 3 4.25, št. * 3.5 *, jesprenj 7; koruzna moka —4; \oi-'t zdrob 4; pšenični zdrc* 7. ajdova mok^ i 9, II 7; ržena raok« -i 50
8. Kur\\*o. q nrcmof; 42; m~ »rdih <trv 150; mehkih 75.
9. Zelenjßio. £odiv<** 17—15; m^tovi* Icc 20—25; radič le—U: kaJo . e^jc 350; ohrovt 2—3; karfijräu 0—12. krompir 130» L75; repa 1—1.50; klala r*&i 3; ko nje 1 do 5; pctcršiij 5: zelenja- i /a juho 5.
£Beiežnica
KOLEDAR. Danes: Petek, ?4. decembra 1^26; ka-toitCanl: Sv. večer: pravoslavni:    11. decembra.   Danilo:    muslimani: 18. d*uir;-«j-uia 1.545: jioie:  19. tebeia 5Cv^7.
Jutri: Sobota, 2r>. decembra W6; ac-
toCČani: Bo/ič: pravi-siavai; ^:>'^dt^^; mu-st.mani: 19. džimi-el-ula J345: /id e: 30. tebe :a 5687.
Pojutrišnjem: Nedela, 2tj. decea^ra I92o; katoiičiiv; Steraa. pra\osiavni: 13. decembra; muslimani: 2u. d/uui^ei-ahiia 1345j /idje: 21. tebera 56S7.
DAMASNJf: FRIREDITVC. Gledal šlo in kincmaiograll sanrU.
PRIREDITVE V SOBOTO. Gltdališča: Opera: «Cos ian tuite>. — ftrarna: Ob 15.:  •• Triglavska bajka»; ob 20.: *Kovarstvo ia ljubezen?.
ftJienxitozraf': Maiua: «Seikov *in*. Dvor: «Ben Hur». — Ideal: »Bonjour Paris?, «Fedonu
PRIREDITVE V NEDELJI).
Gledališča: Drama: ob 15. «Pcterckove posie<kije sanje*. — Ob 20.: cSlaba veAij.. Opera: «Qroüca Matica» (ob 20.)
Kinematografi: Matica: Seikov b\a~. Dvor: «Ben Hur». Ideal: «Bonjour Pa-«1-, «Fedora».
Bozičrica gasiiaega društva v Mestnem domu.
Dežnrne iekarne
Danes: Sušmk, Marij n trg; Kurart Cv,> sposveiska cr
V soboto tn nedetjo: Trnkoczy, Mostni trg; Ramo:, Miklošičeva c
Solnce zaTdt danes ot> 16.22. vade Jutri ob 7.37 in za:de ob 16.23.
Mesec vzde danes oh 21.36, zaide lu-tri ob 11.14 In vzide ob 22.37.
Naš novi roman
Z Novim letom začne izhajati v ^Slovenskem Narodu* nov, veteint%rv sanlen podlistek.
»Borba za ljubezen"
je naslov našemu novemu jeljtonvu kojega snov je zajeta iz ameriškega filmskega življenja. Avtor nadvse ort» ginalnega romana je
H. J. Magog, eden najpriljubljenejših francoskih feljtonistov in romanopiscev, ki je naM javnosti dovoljno poznan iz številnih podlistkov, izišlih v ^Slovenskem Na* rodu» in «Jutru». V tem delu je pisatelj prekosil samega sebe. Njegova dramatika je tako rafinirana v zaplet* lja jih in bogata na romantiki^ da sl<:di citatelj razvoju dogodkov z vednn \ e& jo napetostjo, in niti ne sluti, kako bo slednjič duhoviti avtor presekal gor-dijski vozel zagonetk, ki se navidez brez zveze, a v resnici i brezobzirno logiko kopičijo od nadaljevanja do nadaljevanja, od poglavja do poglavja. Ves ta lebirint smelih avantur, vrat O* lomnih junaštev in nepredvidenih zu* prek pa prepleta nalik rdeči niti
heroična ljubezen
filmskega ljubljenca do dražestne. ne>» koliko ekscentrične, a trdosrčne dive, ki prav do zadnjega ne sluti, da je nje> no srce kradoma zagorelo za iepe$a jutuiku.
„Borba za ljubezen"
bo eden na i zanimivejši h romanov, lev jih je priobčil «Slovenski Narod*, in uverjeni smo. da se bodo naši čilateUi že takoj spočetka navdušili zanj. Zato ne pozabite obnoviti naročnino in prh poročiti tudi svojim prijateljem in znancem, da se naroče na nmš lisi za* kaj novi roman začne izhajati z*
1. januarja 1927. Uredništvo «S!ov, Naroda*.
Barvanje las.
»Nikakor ne morem verjeti, da je barvanje las nevarno.«
»O, jaz pa! Veš, moj stric si je tudi dal barvali lase. čez mesec dni pg ET» je ujela neka vdova s petimi otroci In lepa dedščina je splavala po vod i . . -
Ocena.
Kmečki župan je bil povabljen na večerjo, ki jo je priredil novi ;*r. Ko se je vrnil domov, so ga spraševali, kako je bilo,
»Vsega je bilo dovolj,c se te odrezal. 4e juha bi bila morala biti tako ton!3 kot je bilo vino, in vino tako staro kot gos in gos tako tolsta kot moja stara, pa bi bilo vse naravnost imenitno.«
Nevednost!
Letoviščar vpraša srobarja v nekem kopališču: »AH ljudje tukaj po mestoma umirajo?«
»Tisto pa ne,« se odreže crobar. »vsak samo enkrat.<
Zadnji Izhod
Mat! toži svoji prijateljici: »Res ne vem, kaj naj počnem s svojo hčerko Gizelo. Kuhati In prati ne more in ne mara. šivati in krpati se jI tudi noče. Ne preostane mi nič druze&a, kakor da io Čunore* omočim.«
79
Slabo božična kupčija o Ljubljani
Kljub nižjim cenam je bila kupčija mnogo slabša od lanske. — Ljudje kupujejo le najpotrebnejše stvari. — V luksuznem blagu popoln zastoj« — Obubožanje prebivalstva« — Neznosna davčna
bremena«
stvo. Upa, da bo postal ta Savez faktor napredka ne samo za poljski marveč tudi za vse ostale slovanske sokolske saveze in da bo dvignil narodno silo in državno moč vseh slovanskih držav. Pripomogel bo h kulturnemu in gospodarskemu in kar iz tega izvira — k državnemu zbližanju slovanskih narodov. To je z ozirom na večnega sovražnika, ki grozi z uničenjem vseh Slovanov, neobhodno potrebno. Zato priporoča Savezna skupščina starešinstvu saveza, da v največji meri sodeluje in utrjuje razvoj tega Slovanskega Sokolskega Saveza.»
Zaeno je naročila Savezna skupščina starešinstvu, da pošlje bratskemu jugoslo-venskemu So^olskemu Savezu iskrene želje za najlepši razvoj in bratske pozdrave.
Sprejem Madžarske v mednarodno te lovadno zvezo. Madžarska telovadna zveza je zaprosila že 1924. za sprejem v M. T. Z. Takrat je zavzela COS odklonilno stališče za njen sprejem in temu se je pridružil tudi JSS. Zdüj so Madžari ponovili svojo prošnjo, da bi se mogla udeležiti njihova telovadna zveza Olimpijskih iger v Amsterdamu. JS3 je v eoglasju s COS odgovoril predsedniku M. T. Z. g. Cazaletu, da nima 6 svoje straui
nobenega vzroka proti sprejemu madžarske telovadne zveze v M. T. Z.
»Američki sokolski vijesnik«. J neslovenska sokoleka župa v Chicagu izdaje svoje glasilo, v katerem bodri in navdušuje ameriške jugoslovenske Sokole k idealnemu eokolskemu delu. List je zanimiv po svoji vsebini in dobro urejevan. V novemberski številki prinaša uvodnik i Snaga Sokola«. Temu sledi proglas starešinstva župe za drugi vsesokolski zlet jugoslov. župe v Amen ki. Ta zlet t*e bo vršil v večjem obsegu 2., 3. in 4. julija 1927. v Chicagu. s. . . Sokolska slava i vaša je slava. Ono što tiče jeduu granu roda, dika je čitavog naroda. Sokol iz lazi pred naš narod i pred Amerika s programom časti nas svih kao cjeliue. Sokolski barjak ponos je sve brače Jugcslovena . . c S takimi besedami pozivajo ameriške Jugr>-slovene k sodelovanju za imenovani zlet. — Sledi v kratkem članku silen odmev o vse-sok. zletu v Pragi. Nadaljna vsebina te štev. je: Vanjska obilježja Sokolskog ponosa, župske vije*sti. društvene vijesti, razno. — Želimo iskrenemu in vrlemu p ropa g *tor.ii» sokolske ideje med Jugosloveni v Ameriki obilo uspeha.
Prosveta
Božični repertoar ljubljanskega gledališča
Na Sveti dan in na Štefanovo priredi Narodno gledališče v Ljubljani sedem predstav. Drama igr^ na Sveti dan popoldne ob 15. Pavla Golije novo mladinsko igro »Triglavska bajkac, ki se je izkazala pri dosedanjih uprizoril vb kol izredno privlačna in med uprizoritvami tekoče eezone kot ena naj-efektnejših predstav. Ob osmih zvečer uprizori drama Schillerjevo tragedijo »Kovarstvo in ljubezen«, ki v Skrbinškovi režiji na občinstvo globoko učinkuje Na Štefanovo po-nove ob 15 po daljšem presledku priljubljeno Golijevo božično pravljico >Petercko-ve poslednje sanje*, namenjeno v prvi vrsti naši mladini, istega dne ob 20. pa *e uprizori kratkočasna Anzengruberjeva komedija >SIaba vest«, pri kateri pridejo na svoj račun vsi tisti, ki se hočejo od srca zabavati.
V opernem gledališču bo na Sveti dan ob pol 20. premijera Mozartove komične opere *Cosi fan tutte«. — Na Štefanov dan ob 15. uri pojo učinkovito petdejansko Halewy-jevo opero » Židinjam, ob 20. uri pa se ponovi izredno priljubljena »opereta s-Grofica Marica r. — Za vse božične predstave veljajo znižane cene.
„Cosi fan tutte
K premijeri v ljubljanski operi.
Ena najfinejših oper svetovne literature-, Mozartova »Cosi fan tutte«, se bo v Ljubljani na Sveti dan zvečer prvič v slovenskem jeziku izvajala. Našludiral in izrežiral jo je operni ravnatelj g. Mirko Polič naravnost vzorno, v vseh delih občuteno, duhovito in v pravem Mozartovem stilu. Interpretacija diha Mahlerjevo vzorno izvedbo na nekdanji dunajski dvorni operi. Ravnatelj Polič je dosegel, po skušnjah sodeč, da bo orkester to Mozartovo delo izvajal v najfinejšem komornem stilu s krcenimi pianissimi pihal in vzorno orkestralno igro. Orkester se tako podreja petju, da bodo pevci in pevke ves čas lahko obdržali idealni ton veseloigre, kar je povsem v pravem Mozartovem stilu. Dekoracije g. Skružnega so izredno lepe, slikovite in stilne, zasedba v^og prvo vrst ua (Lovšetova, Thalerjeva. Poličeva, Banovec, Mitrovič, Betetto).
>Cosi fan tutte« (t. j.: Vse ženske delajo tako — so nestalne, varajo) je prototip buffo-opere, protivno j Don Juanut ali >Figa-rovi svatbic Že v osnutku "*e zgrajena na popolni simetriji, ki omogočuje naravnost idealno arhitektonsko zgradbo dejanja in glasbe. Glavne figure (3 ženske, 3 moški. 2 sestri, 2 zaročenca-prijatelja) niso predstavniki specijalnih ljudskih tipov s svojimi vrlinami in slabostmi. To so v pravem smislu besede figure, rokoko-figurice iz porcelana, ki nam tu lahko odigravajo elegantno komedijo svojega Časa.
Dva mlada prijatelja častnika stavita s starim izkušenim don Alfonzom, da bosta njiju zaročenki, sestri Fiordiligi in Dorabe!-la, kljubovali vsakemu poskusu, da ju kdo privede do nezvestobe. Obljubita pa, da bo sta en dan izvrševali vse naloge in želje, kar bo zahteval od njiju Don Alfonzo. Po fingiranem odhodu v boj in težkem slovesu od svojih zaročenk se vračata zaročenca preoblečena kot bogata Albanca ter začenjata dvoriti sestrama, le s to razliko, da si vsak izbere drugo, to je prijateljevo zaročenko. V pretkani Despini najdejo prav dobro in spretno zaveznico. Seveda se prvi napadi iz-
jalovijo, kar spravi mlada prijatelja v razposajeno dobro voljo. Niti fingirani samomor ne pomaga nič. 2e izgleda, da je stari žena« rr.rzec izgubil stavo. Ali žene so ne preračunljive. Ravno, ko bi Človek mislil, da je vsak trud zaman, jih ta 2>5ala« začne zanimati. Sestri se začneta interesirati za eksotična tujca, tema pa postane ueprostovoljna zmaga lahka. V dveh finih scenah, polnih erotike, ki omami tudi sama prisilna zavodni-ka, se vdata obe: najprvo Dorabella, poslej še Fiordiligi. Nesrečna zaročenca tolaži modri Don Alfonzo s svojo maksimo: »Vse so enake!«. Prestopku naj sledi tudi kazen. Oficirja hočeta doigrati komedijo. Ko se pred notarjem stipulirata poročna kontrakta, se zacuje bojni spevi Alfonzo javlja: »Zaročenca se vračata domov«. V veliki zmešnjavi skrijeta sestri notarja in namišljena Albanca, ki se kmalu vrneta kot oficirja. Po raznih skušnjavah, s katerima hočeta kaznovati svoji zoročenki, se oba para na intervencijo Don Alfonza zopet pomirita, ne da bi pozabila obljubiti si »večno zvestobo c.
Gledališki pregled
Eva Lavaliiere, pred vojno slavna pariška gledališka zvezda, namerava vstopiti v ženski frančiškanski samostan Hevres pri Manseillu.
V Parizu bodo imeli marca meseca v Champs-Elysee3 Wagner je ve slavnost. predstave. Uprizorili bodo opere: relolni ^>Rin?^, Tannhäuser, Lohengrin, »Mojstrski pevci« in »Rienzi«, ki doslej še ni bil igran v Franciji.
Stanislavski je prvič režiral opero, in to z velikanskim uspehom, ki bo gotovo me-rodajen za bodočo operno režijo. Sam pravi, da je naravnost neverjetno, kako slab režiser lahko opero uniči. Njegova »Carska nevesta (Rimski - Korsakov) je bila poda na kot celotna, sintetična muzikalna drama, v kateri so bili zanimivi poleg kolosalnih ljudskih cen predvsem zbori in soli, ki so peli in govorili. Stanislavski pripravlja sedaj »Borisa Godunova«. kar pričakujejo vsi kot novo odkritje na polju operne režije.
V Varšavi so igrali z velikim usoehoni Kaz. VVroczvnskega, komedijo »V labirintu ljubezni?. Tudi Merežkovskega »Car Pavel I.« je imel v Varšavi silen uspeh. Obe deli ostaneta brezdvomno še dolgo na reper-toaru.
Nar. divadlo v Pragi bo igralo igro Arno-rikanca Drinkwatterja »A. Lincoln« in Ro-standovega sChantederja«. Stevovsko gle-aališče bo igralo O* Neillovo >Ano Christie«, ki smo jo lani videli v Ljubljani. Vinograd-sko pa novo češko komedijo *Grand Hotel Nevada«-, ki jo je spisal Fr. Langer.
»Tragedija človeka?, ki jo je madžarski spisal Madach, so igrali v Hviezdoslavovem prevodu v Bratislavi.
Praški »Studio« je v :Umelecki besedir igral ?Cvrčka za pečjo«: uprizoritev je ba'e zelo spominjala na predstavo hudožestveni-kov.
V Berlinu so se v deželnem zboru desni radikali odločno in ostro izrekli proti modernim inscenacijam klasikov, kakršne ie zadnje čase uprizarjal znani režiser L. Jess-ne. Ugotovili eo. da mora njegove zadnje interpretacije •* Hamleta« in »Razbojnikov^ »obsojati vsak krščanski Nemec«. Naj bo že kakor hoče, jasno pa je, da se ta moderna »nadrežijar, ki se je razpasli šele po vojni in zoper katero se je izrekel 'udi Pirandel-lo te dni na Dunaju, ne bo držala.
Na Dunaju so igrali v Josefstadtu G osjo-Ijevega ^Revizorja« z velikim uspehom. Re-žijo je vodil Rus Ivan Schmith. učenec Stani- •
slavskega. Hlestjakova je igral U. Ibimu!. njegovega sluzjo Moser, največji uspeh pa •« imel kot Hlopov 11 Goetz, o katerem trdi j« da more le pravi senij kaj takega ustvarili iz navidezno male vloge. — Zanimivo je. da je »Revizorja« skoro istafiasao postavil na oder slavni Meyerbold. To pa je bilo n«>-vo razočaranje. »Večeruaja M.»skva« imenuje to uprizoritev »grozno bedastočo« Da bi povečal interes publike, je režiser dodal igri mnogo novih oseb, jo opremil z judovsko svatbeno muztko itd. Kritika pripozmi-va režiji trud in pridnost, pravi pa. da j*» vse skupaj za nič. ker je osnovna ideja pokvarjena Premiero. ki je trajala celih Sest ur, je publika sprejela jako hladno.
Pruski princ Joaftim Albrecht je na Dunaju 12. t m. dirisiral svoj kompozicijski vefer.
Novosti dunajskega državnega gledali m\i so: Racinova »Ph&dra«, v januarju Jules Ro-mainsov »Diktator« in v februarju Sil Va-rov ?.Genij in njegov brate — V »Volks-operic je gostovala italijanska «tagione pod vodstvom dirigenta Paftija. Gostovanje te družbe se je tako klavrno končalo, dn so morali pri njeni zdnji predstavi opere »Carmen c nekatere vloge zasesti z domačimi močmi. Naslovno vlogo v *Aidi< ie pela MatfOvfah Danfzzn (!) — Zastopnik gostov, znnni rimski advokat, je zagrozil Dttttajea-nom z represaliiami. Češ. da bo v bodotV prepovedano tudi gostovanje nemških ierral-cev v Rolcanu In je na vsak način hotel iz umetniškega Rašica Italijanov napraviti političen škandal. Toda to se mu v dobi, ko Dunaj sprejema Pirandella. ne bo posrečilo pred resno iavnostjo.
V Splitu je imela Tbsenova »Divja raca« v PregarČevi režiji prav !ep uspeh. Poleg niega sta nastopila med drugimi tudi Rakuša   in Skrbinšck.
V Osijeku rostuje v s Smrtnem plesu« J. Jovanovič Božični repertoar je: »Zrfajskl*, Benatzkiieva »Adieu Mirni« in »Rnjadera.'.
V Ptuju so igrali v Bratinovi režiji Rem čevo  ?M~gdo*  z  GabrijelčiČevo,  Bratino in Kauklerjem s prav lepim umetniškim uspp-!:oni
Od zagrebških premijer na{ omenimo Slia kesnearjev »Vihar? v režiii Alf. Verlija in v večjih   vlogah,   med   druaimi   Podgorska in Nučič,    ter    štiri Petrovičeve enodejanke
>SoTze«.
Ljubljanska    drama    študira    Wi Ideje vc »Pahljačo lady Windermeer«, v kateri nn?t> -pa zopet ga. Avgusta Danilova, in Goldoni-jevo klasično komedijo ^Mtrandolina«.
Ksrne! Makuszynski
Najvišjo poljsko literarno državno nagrado je dobil letos našim čitateljem dobrot znani pisatelj Kornel Makuszynski. ki je Izdal že 40 zvezkov svojih duhovitin satir in humorističnih črtic. Nekatere zbirke so iz-le že v osmi ali celo deveti izdaji, kar Je za poljske razmere zelo redek pojav. Makuszynski velja splonšo za največjega poljskega humorista noveiše dobe. Niesove satire so tako priljubljene, da listi kar tekmujejo za priložnostne prispevke in feli-tone izpod peresa tega nadarjenega humorista.
Njegove zasluge na književnem polvu je ocenila letos tudi literarna žirija, ki je priznala Makuszynskemu državno nagrado v znesku 5000 zlotov (okrog 35.000 dinarjev). Doslej je dobil to nagrado izmed poljskih beletristov samo pokojni Štefan Žeromski, Makuszynski je torej drugi domači avtor, odlikovan s tem najvišjim priznanjem poljske Vlade. Nagrado je dobil formalno za lani izdano in že trikrat razprodano delo »Pesem o domovini«. Makuszynski je izdal kot rečeno, že celo vrsto del. med katerimi so najbolj priljubljene povesti in črtice: »V kaleidoskopu«. *Ro-mantične storije«, »Duša iz papirja ^Arabske pustolovščine« itd. Nekaj krajših stvari Makuszynskega je priobčil že tudi * Slovenski Narode v svojih podlistkin.
*
Umetnostna razstava v Sarajeva. V nedeljo je bila v Sarajevu ot vor jena razstava dalmatinskega slikarja M. Toliča.
Španski umetnik v Zaep-ehu. Španski čelist Gašpar Casado je koncertiral v nedeljo v Zagrebu  Tmcl je velik uspeh.
Spomenik pozabljenemu možu. Na Dunaju so odkrili v nedeljo spomenik socijal-nemu filozofu Jožefu Popperju Lvnkensu. ki je bil za svojega življenja povsem prezrt in *o ga šele zadnja leta otela iz poza bi jen ja. Popper Lynkens je zasnoval v svojih delih mogočn, iz etičnih prem is izhajajoč sistem za rešitev socijalnih prohlemov.
Beograjsko inarijonctno gledališče v «Manezn» je uprizorilo otroško bajko <Sne-guljčica in sedem pritlikavcev*.
Pirandello v Prairi. Ansambel Pirandello-vega gle<iališča iz Rima se mudi sedaj na Češkem, kjer igra pretežno Pirandellov repertoar. Gostovanje se je otvorilo z dramo -v A est  oseb  išče avtorja c.
Ljubljana, 24. dec. Pred prazniki se običajno razvije najživahnejša kupčija. Vsakdo si pač za praznike rad privošči kaj boljšega ter obdaruje svojce, kakor mu dopuščajo njegove premoženjske razmere. Zato dajejo kupčije pred prazniki najboljšo sliko o gospodarskih razmerah in ko-povalni zmožnosti najširših slojev. Kdor je te dni opazoval promet po naših trgovinah, bi mislil, da je letošnja sezona za trgovce sijajno izpadla ter da so morali napraviti prav dobre kupčije. Ce pa se boš kaj kmalu prepričal, da ni vse Pa se boš kj kmalu prepričal, da ni vse tako, kakor izgleda na prvi hip.
Res je, da je kakor prejšnja leta tudi letos bil promet v splošnem precej živahen ter da so imeli trgovci mnogo posla, toda finančni efekt je za celo tretjino slabši od lanskega. Trgovci so ob tej priliki najbolj občutili, da med prebivalstvom ni denarja ter da vlada povsod velika gospodarska in finančna kriza. Kvantitativno je letošnji promet daleko zaostajal za lanskim. Kupec se Ie težko odloči za to ali ono stvar. Pred-no kupi, obide dve, tri trgovine, preskuša kvaliteto blaga in kontrolira cene. Dočim se je prejšnja leta ob takih prilikah prodalo največ luksuznega blaga, so letos kupčije omejene skoraj izključno le na vsakodnevne potrebščine. Ljudje kupujejo Ie to, kar neobhodno rabijo, pa tudi v luksuznih predmetih je promet omejen le na praktične predmete, ki nimajo izključno luksuznega značaja.
Vladajoče pomanjkanje denarja sili trgovce, da omejujejo kreditne kupčije Ie na res popolnoma zanesljive slučaje. Božična prodaja se je vršila v pretežni meri proti gotovemu plačilu. Največ kreditnih poslov je beležiti še v manu-fakturni stroki, ki pa je v letošnjih praznikih menda najslabše odrezaJa. Materijelno slabo situirano uradništvo in delavstvo se omejuje pri nakupih res le na najpotrebnejšo obleko. Najboljše kupčije beležijo galanteristi. Otroške igrače so se tudi letos prodajale v veliki množini, toda šlo je le cenejše blago, dočim za dražje stvari skoraj ni bilo nikakega povpraševanja. Pač pa se je precej prodalo praktičnih predmetov, kakor so damske torbice, nese-seri, vaze in slično. Tudi v tej stroki pa se pozna, da vlada huda gospodarska kriza. Promet je zaostajal naoram lanskemu letu za 30 do 40 odstotkov.
Dobre kupčije beležijo tudi trgovine s perilom, ki se smatra danes za naj-praktičnejše darilo zlasti med svojci in sorodniki. Pred leti bi bila že velika zamera in bi razžalil znanko, ako bi ji poklonil garnituro perila ali nogavic; sedaj je tudi to že v navadi. V papirni stroki je bilo letos zelo ^abo leto. Kupčije so omejene v glavnem na božične potrebščine, okraske za drevo, jasiice, itd., nadalje pisemski papir in druge slične praktične potrebščine. Razglednic in voščilnih kart se je letos napram drugim letom prodalo zelo malo. Visoka poštnina ima za posledico, da ljudje malo pišejo in polagoma skoraj popolnoma opuščajo pismeno čestitanje, ki je bilo Dred vojno nekako obligatno. Nekoliko boljše so odrezale knjigarne. Zanimanje za lepo knjigo zopet narašča in polagoma se vračamo na tem polju k predvojnim razmeram.. Zelo veliko se je prodalo letos knjig s podobami za mladino, ker je marsikdo uvidel. da je to mnogo koristnejše in boljše darilo kakor pa vojaki in puške.
Za slaščičarne je bila letošnja sezona skorajda popolnoma mrtva. Slaščice, brez katerih svojčas sploh ni bilo praznikov, so postale za široke ljudske mase luksuz. Nekoliko boljše pa je v zlatarski stroki. Tu je bil letos promet nekoliko živahnejši kot običajno, nakupi pa so bili omejeni le na praktične in cenene stvari. Kupci so večinoma gledali na dobro blago. Kupovale so se najbolj ure, zlasti budilke, razne servise, doze za cigarete, ustnike in slično. I
V. DoroŠevič:
Čemu je na sveiu znanost ?
Zgodovinska pripovedka.
Na Kitajskem je vladal Bogdihan Czan - Li - O, — naj ga ohranijo ljudje v najboljšem spominu dotlej, dokler ne propade naša domovina. Dobri vladar se je zelo zanimal za zunanjost, dasi je znal sam komaj citati in je naročal drugim, naj podpišejo njegovo ime. Dvorni mandarini so radi podpisovali vladarja, ker ie na Kitajskem vsako delo vredno plačila.
Ne glede na to, da se ie zelo zanimal za znanost, se je dobri Czan-Li-O nekoč vprašal:
— Vrag vedi, čemu ie na svetu znanost! Kdo bi mi mogel to pojasniti?
In zapovedal je. nai se zbero ob določenem dnevu pred dvorcem vsi učenjaki, da mu pojasnijo, čemu je na svetu znanost
2elja srna neba je zakon na zemlji.
Pred vsemi univerzami so zaropotali bobni in glasniki so oznanjali:
— Hej, vi učeni ljudje! Pustite knjige rn hajdi v Peking, da odgovorite radosti vsemirja. našemu dobremu Bog-dihanu, čemu je na svetu vaša znanost!
Ob določenem dnevu so se zbrali na prostranem trgu pred dvorcem vsi učenjaki Kitajske. Tu so bili starci, ki
i V pravih luksuznih predmetih ni bilo skoraj nobene kupčije. Bisernice, ogrlice in drugi dragulji so ostali letos nedotaknjeni.
Nazadovanje prometa je zapažati tudi v živilski stroki. Špecerijske trgovine so ob praznikih imele navadno največje kupčije. Promet je bil tudi letos precej živahen, toda kvantitativno je daleko zaostajal za prejšnjimi letL Uradništvo in delavstvo, ki tvori glavni kadar odjemalcev, letos ne bo jedlo mnogo potic. Vsakdo se je omejil le na najpotrebnejše. Likeri, konjaki in slični priboljški bodo letos manjkali na božični mizi.
Kritični zastoj v trgovini preseneti tem bolj, ker so cene vsemu blagu od lanskega božiča skoro brez izjeme zelo padle. Da se o tem prepričaš, ti zadostuje sprehod po mestnih ulicah in ogled naših res okusnih in zanimivih izložb. Tudi takozvano luksuzno blago, ki si prejšnja leta ni upalo povedati svoje cene, jo zdaj skoro povsod že javno kaže. In niti ni tako visoka, seveda pa za današnje življenske razmere še vse previsoka. Čeprav je takozvano luksuzno blago za celih 50 odstotkov, da celo za 60 in 70 odstotkov ceneje, kakor je bilo še o lanskem božiču, je vendar za ogromno večino prebivalstva še vedno nedosežen luksuz. Cene drugim potrebščinam so padle povprečno za 20 odstotkov. Stabilizacija dinarja je omogočila cenejše nabave iz inozemstva, izredno močna konkurenca in vedno večje pomanjkanje kupcev pa so prisilile trgovce, da znižajo prodajne cene do skrajne možnosti. Zlasti za božič so se prodajali nekateri predmeti res pod lastno ceno.
Da je bila kupčija kljub temu slabša kakor druga leta in mnogo pod pričakovanjem in — upanjem, dokazuje, da pada prebivalstvo vedno bolj v revščino in pomanjkanje, da si ne more niti za nizko ceno nabaviti obleke in drugih potrebščin. Najbolj žalostno pa je, da še ni upanja, da bi se obrnilo kmalu na boljše. Ljudje, ki vodijo našo usodo, imajo preveč drugih skrbi in ne vidijo ali nočejo videti, kako vedno bolj propadamo.
Gospodarska situacija naših trgovcev res ni, da bi jo zavidal. Prometa je vedno manj, cene in zato tudi dobiček nižji, plačilnih zaostankov vedno več, režijski stroški pa so ostali nespremenjeni ali so se celo povišali, zlasti pri trgovcih, ki se iz socijalnih razlogov niso mogli odločiti za redukcijo osobja. Tudi davki so ostali enako neznosno visoki ali pa so še narasli, ker za davčne oblasti gospodarske krize še vedno ni. Vsi trgovcu na katere smo se obrnili po podatke za naš članek, so spontano in soglasno povdarjali. da previsoka davčna bremena naravnost ogrožajo obstoj naše trgovine. Ako bo šlo tako naprej, bo prisiljena k likvidaciji tudi marsikaka stara, solidna in renomirana firma. Koliko bolj potrebno in važno bi bilo, da bi se v Beogradu bavili s tem problemom, kakor pa da Šikanirajo trgovce in obrtnike z razpustom njihove Zbornice....
Sokol
Poljsko Sokolstvo jugosloven-skemu Sckolstvu
Poljski sokolski savez je poslal starešinstvu JSS s svoie g'avne skupščine, ki se je vršila v Varšavi, sledeči dopis:
^Starešinstvo ^Zwiazek Sokolstva w Polsce» smatra za svojo prijetno dolžnost, da obvesti spoštovane brate in sestre, da je Savezna skupščina, ki se je vršila 31. oktobra in 1 novembra v Varšavi, sprejela tudi sledeč' zaključek: «Savezna skupščina prima s priznanjem na znanje činjenico, da se je ustanovi' Slovanski Sokolski Savez, h kateremu je pristopilo tudi poljsko Sokol-
so jih morali prinesti na nosilnicah, bili so pa tudi mladi učenjaki, ki bi bi1} radi starejši kot najstarejši starci. Bili so med njimi s tako visoko dvignjenimi glavami, da se jim je telo nagibalo naprej. Drugim zopet so se hrbti skifvili od sedenja pri knjigah. Bili so učeni možje s tremi, štirimi ali celo petimi cofi na glavi. Drugi so nosili zelene halje, nekateri pa celo žolte plašče.
In vsi so imeli seveda očala, kajti očala so prvi znak učenosti. Učenjaki so vedno krivogledi.
Ko se je solnce pokazalo izza oblakov in obsijalo vsa ta očala, je celo Bogdihan pomežikal.
— Kako se jim svetijo oči! — si je mislil, — najbrž mislijo, da jim bom zvišal plače.
Ko se je Bogdihan ogledal množico zbranih učenjakov in videl, da je vse v redu, je spregovoril:
— V neprestanih skrbeh za blagor naše dece, dragi Kitajci, smo sklenili pojasniti vprašanje zakaj je na svetu znanost? Znanost ie že stara in zdaj hočemo vedeti, kakšen je njen pomen in namen. Zato odgovorite odkrito, brez najmanjše zviiače: čemu je na svetu znanost in kakšno korist imajo ljudje od nje? Začnimo kar pri tebi — je pokazal na najbdličneišega zvezdo-slovca, — sam sem sin neba in z ne-
bom hočem pričeti. Tako bo najbolje. Tvoja veda je najvišja, zato govori ti prvi!
Znameniti zvezdoslovec je stopil naprej, se po predpisih etikete do tal poklonil in odgovoril:
— Ako se navadni zemlian zvečer oddalji od svoje bajte, gleda kakor svinja samo pod noge. A tudi če bi se slučajno ozrl v nebo, bi videl, da gore gori lučice. kakor v dvorcu vaše milosti. Drugačna je stvar z učenim zvezdo-slovcem! Zanj so zvezde misli, on čita nebo kakor knjigo. Ako groze povod-nji, ako se obetajo veliki nalivi ali huda suša — stopite V zvezdoslovcu in vse vam pove vnaprej. Sploh mi. zvezdo-slovci spoznavamo bodočnost.
— Bodočnost! To je pa res zanimivo — je dejal Bogdihan. — A povei mi. dragi zvezdoslovec kaj se godi ta hip v Naukinu?
— Od kod Da naj vem to. vaša milost? — je odgovoril zvezdoslovec v zadregi in se nizko priklonil.
— Ta je pa dobra! — je vzkliknil Bogdihan, — bodočnost poznate, sedanjosti pa ne! Bobe bi bilo poznati sedanjost kot bodočnost. Tudi koristi bi imeli več od tega Kai nam mar bodočnost! Bodočnost! Po moiem mnenju je ta veda "nepotrebna in glupa. Drugi!
Za zvezdoslovcera je stal zname-
niti zgodovinar. Ljudje so pravili, da je poznal po imenu vse Kitajce, ki so kdaj živeli na svetu. Torei si lahko mislimo, kako znamenit ie bil.
Poklonil se je Bogdihanu do tal in spregovoril:
— Vzor plemenitosti, veliki vladar, kateremu celo jaz ne vem enakega v zgodovini Kitajske! Moia veda seveda, ne bo vzbudila tvojega pravičnega gneva, kakor je bilo z mojim predhodnikom. Mi. zgodovinarji, se pečamo s preteklostjo, izučavamo io ter beležimo vse nezgode, napake in celo gluposti.
— Bogme, ta veda ie kot nalašč za tepce! — je vzkliknil Bogdihan, — saj lahko vsak tepec nekaznovano nočenja gluposti. kolikor mu drago. Treba se mu je samo opreti na vašo vedo. Gluposti in napake so delali vsi ljudje. — poreče, — pa mu pridite do živega. Po-beri sel
— S katero vedo se pa ti ukvarjaš in kakšen je njen Domen?
Učenjak, ki mu ie bilo namenjeno to vprašanje, je drhte premagal svoj strah in odgovoril:
— Mi se pečamo s problemi državne uprave. Učimo ljudi, kako Je treba državo upravljati, kakšni morajo biti zakoni., kakšne pravice morato imeti mandarini in kakšne preprosto ljudstvo.
— Morajo, morajo! — ie zakričal Bogdihan. — Da bi se na svetu vse zgodilo tako, kakor mora biti. Na svetu ni nikoli vse tako. kakor bi bilo prav. Na temelju te vaše vede bodo ljudje nehote primerjali to. kar ie z onim. kar bi moralo biti — in vsi bodo nezadovoljni. Najbolj škodljiva veda! Poberi se mi izpred oči! Marš!...
— No, kaj rram poveš ti?
To pot ie bilo vprašanje namenjeno zdravniku.
— Našo vedo, — je odgovoril zdravnik in se priklonil — priznavajo vsi kot izredno koristno. Mj, zdravniki, izučavamo svoistva trav, iz katerih se izdeluje ekstrakt ali balzam, kakor je pač trava. Sušimo mlade, še mehke jelenje rogove, zmeliemo jih in krhamo iz njih sok, gost ko klet in zdrm i-len ko pomladni zrak. Ta sok prežene vse bolezni. Seveda ako ie človek zdrav, mu naša veda ni potrebna. Ako se pa ne varuje in zboli, mu pomagamo.
— Ako se ne varuie! Pa naj se varuje! — je dejal Bogdihan srdito, vendar pa ne tako ostro kakor poprej. — Vi zavaiate budi v lahkomiselnost. Nikakor mi ne gre v glavo, kakšno korist imajo ljudje od vaše vede.
In obrnjen k velikemu poetu Mu-Si. ki je živel samo v tistih časih, je Bogdihan spregovoril:
Stran 4.
«St O V F MS K 1   NAR OD» dne 25. decembra 1926.
KINO IDEAL.
Naš božični DVOJNI Program:
KINO IDEAL
Gala gostovanje celega ensambla „Kasino de Paris" v razkošni originalni reviji
BONJOUR PARIS
99
Na tisoče lepotic Pariza. — Krasota, najfantastičnejše toalete, Jazz. Beograd je z največjim navdušenjem pozdravil to baietno prireditev in splošno Auk> se je samo hvalo o tem bogatem, Se ne videnem Mmskem delu. Aii pa veste tud , da v tej revip nastopi od celega moškega sveia oboževana lepa MISTINGUETT- svei se ji klanja in cel Paris leži ji pod nogami. Bogat pomnoženi orkester svira pri vseli predstavah.
Najnovejša pretreslj va drama iz TtisVih visok b krogov. Da st je Ljubljana letošnjo sezijo imela priliko videti že piecej ruskin dram, vendar
PEDORA
jc in ostane krona filmske sezije leta 192*/ 7 v ruskih delih. V glavni violah prekrasna LEE PARRY ALFONS FR 1 ELAN O ERICH KAISER TITZ. Ogitjte st vse rastaviene s. kc
Pomnite, da je to najbolji program, kl se Vam za Božič more nuditi*
Predstave po 2. uri in sicer dop« pol 11» pop. 3., 5., 7., in četrt na tO.
dnevne vesti.
V Ljubnam. ant 24 aecembra /92c
— Spor med HIpotekarno banko in ministrstvom pravde. Kakor poročajo beo-giajski listi, je nastal med ministrstvom pravde in upravo Državne hi pore kar ne banke spor rad] vlaganja pupiiarnega kapitala. Hipotekama banka zahteva od ministrstva, da v smislu zakona o Hipotekami banki vlaga vse sodne depozite in denar mladostnih v Hipotekarno banko, ministrstvo pravde pa se temü protivi in hoče nalagati denar še nadalje pri dosedanjih zavodih, večinoma mestnin hranilnicah, kjer je denar prav tako varen. Z zadevo se bavi sedaj Državni svet, ki bo izdal končno in merodajno razsodbo
— Za člana pokrajinske komisije za agrarne operacije v Ljubljani sta imenovana svetnika višjega deželnega sodišča Rudolf S t e r 1 e in Albert L e v t č n i k, za namestnika pa višja deželnosodna svetnika dr. Adolf Kaiser in Jakob A n 11 o g a.
— Izmenjava naših in čeboslovaških dijakov. Ministrstvo za šume in rudnika namerava prihodnje poletne počitnice poslati več dijakov gozdarskih šol na Ceho-slovaško, a tudi Cehoslovaška se je odločila, da pošlje k nam več dijakov - gozdarjev.
— Notarska imenovanja Notar dr. Mile Jenko je premeščen iz Kostanjevice v Kozje. Imenovani so: not2r Jakob Koge j v Mariboru za notarja v Šmarju pri Jelšah; notarski kandidat Josip Vi m pol-š e k za notarja v Kostanjevici ter notarski kand:dat Tran Ran t za notarja v Velkfh Laščah.
— Prosvetni zakoni pred Narodno skupščino. V prosvetnem ministrstvu so bili te dni. dogotovljeni osnutki zakonov o osnovnih in srednjih šolah. Zakon o univerzah še ni definitivno redigiran. verjetno pa je da bodo vsi trije zakoni že po božičnih počitnicah predloženi v pretres Narodni skupščini.
— Promocija. Dne 22. t. m. je promo-virala na zagrebški univerzi za doktorja prava gdčna. Marija Š e b e r, hčerka pokojnega žrvinozdravnika v Litiji g. Teodorja J>ebra. — Diplomatski izpit za inže-njerja kemije na tehniki v Ljubljani je pretekli teden položil g. Zdenko S k a 1 i c k f, sin nedavno umrlega odličnega strokovnjaka, kmetijskega svetnika in ravnatelja B. SkaHckega iz Novega mesta. Čestitamo!
— IZ RADOVLJICE nam poročajo: Podružnica Kota iugoslov. sester v Radovljici obdari ob priliki božičnice revne otroke in tudi nekaj onemoglih, revnih žensk. Ker je nekdo raztrosil mnenje, da ta obdarovanja izvirajo iz Hočevarieve ustanove, je treba pojasniti, da ta ustanova nima s Kolom nobene zveze in sploh ne vemo, ali jo je še kaj- Podružnica Kola vrši obdarovanja s pomočjo čistih dobičkov svoiih prireditev, s članarino in prostovoljnimi prispevki članstva v denariu in blageu. Tudi ples, ki se vrši dne 26 t. m. v Sokolskem dr,mu, ima n?men pripomoči k prispevkom za pomoč revežem. Pomagajte vsi po svojih močeh! »Naj se ne masti t! brada, ako veš, da sosed strada!«
— Zima. Stari pregovor, ki pravi: »Božič na rrati, velika noč za pečjo*, se letos menda ne bo uresničil, ako ie vremenskim prerokom še kaj verjeti. Zadnje dni je pritisnil precej hud mraz, na veliko veselje zimskih športnikov in malin paglavcev, ki komaj čakajo, da bodo lahko trgali
— Odgovorite na vprašanje, čemu je na svetu znanost!
Mu - Si je stopil naprej, se nizko poklonil in odgovoril:
— Neki tvoj r>raded. sin neba, je imel krasen vrt. v katerem so rastle divne. duhteče rože, take rože, da niso letale samo čebele od vseh strani, marveč so prihajali tudi ljudje iz dalj-njth krajev, da si ogledajo ta pravljični vrt. Nekoč, ko so bila vrata odprta, je prišla na vrt krava. Videč, da raste iz zemlje mnogo trave, rož in dreves, eno čudovitejše od drugega, je začela iesti rože. Odgriznila je vrtnico, oa jo vrgla proč. ker jo je zbodla v jezik. Odgriznila je lilijo, rožmarin, nagelj in vse ie izpljunila. »Nobenega okusa nimajo« — te dejala krava — »ne gre mi v glavo, čemu ljudje sade in gole rože«. Meni se zdi. sin neba. da bi bilo za kravo hr.Ije. ako bi ne izustila te*a vprašanja.
Bogdihan se ie razsrdil, rekoč: -- Odsekajte mu glavo! Krvnik   mu je na mesta odsekal slavo.
Videč pred seboj obglavljenega pašnika Mu - SI. se je Bogdihan globoko zamislil.
Dolgo je razmišljal, naposled je pa vzdihnil in snregovoril:
— Enega učenjaka je imela Kftaf-skat pa še tega smo obglavili...
čevlje na  pocestnih drsalnicah. Za Božič
pa smo dobili povrh še sneg tudi v dolini, tako da ne bodo zimskih užitkov deležni samo planinci in nam ravno radi snega o Božičb tudi ne bo treba plaziti se po planinah. Mrazu in burji se ie pridružil danes še sneg. čeprav ie sprva še precej boječ Imeli bomo torej pravi Božič, kakor se spodobi in kakor ga vidimo narisanega po raznih starih knjigah. Saf so nas vremenski bogovi že par let postavili na cedilo in nam odpovedali v tem času sneg Mani pa se vesele hude zime oni premnogi, ki so brez posla in brez zaslužka, ki morajo prezebati v mrzlih sobah, ako spadajo sploh med one srečnike. ki se lahko ponašajo z lastnim stanovanjem in jim ni treba prezebati pred šentpetersko vojašnico ali za kakim zidom.
— Klub ljubiteljev športnih psov obvešča svoje cenjene člane, da z letom 1926 preneha izhajati glasilo rugoslovenskega kinološkega Saveza »Naši psi«, ki ie izhajalo tekom letošnjega leta kot priloga Iist3 »Lovec« JLS ie sklenil na svoji radnji seH. da se bodo početkom leta 1927 priobčevala vsa kinološka vprašanja, razprave in poročila v listu »Lovec« kot glasilo IKS. Cenie-ne člane našega kluba na to opozarjamo in vljudno vabimo, da z letom 1927 pristopijo ko* Člani k slovenskemu lovskemu društvu in bodo dobivali na ta način list »Lovec« vsaj enkrat mesečno brezplačno. Članarina SLD znaša začasno Din 50. letno. Prijave naj se pošiUajo na blagajnika SLD g. ravnatelja Zupana v Llubliani.
— Kmetovalce fn lastnike vrtov opozarjamo, da ^e morajo pri naročanju tobačnega ekstrakta za pokončavanje mrčesa točno ravnati navodil naredbe poljedelskega ministrstva, ki ie pritriena na občinski deski na magistratnem poslopju.
_ Kn'1/evm tombola. Jugoslovenska
Marica rnredi od 4. februarla do 25. marca 1927 svojo fTI. književno tombolo. Žrebanje se prične 4. februarja. Dobitke tvorijo samo slovenske leposlovne kniige in sicer 150 amb po Šest kn'ig 120 tern po 10 kniig. 80 kvatern po 14 knjig, 50 činkvinov po 17 knjig in 5 tombol po 17 knjig in knjig po prosti izberi od 500 do 2000 Din. Glavni dobitek tvorijo vsi letniki »Ljubljanskega Zvona«, ki imaio poleg raritetne tudi veliko denarno vrednost. Tablice po 3 D»"n so na prodaj pri vseh šolah in pri vseh podružnicah Jugoslovenske Matice v Sloveniji.
— >.Gospodinjski koledar« »Jugoslovenske Matlcea ie najlepše novoletno darilo našim gospodiniam. Cena Din 20 za člane Din 15. Naprodaj pri podružnicah Jugoslovenske Mat'ce in v vsen knjigarnah
— Preizkušajte mlme duše najprej vsa mila! Naposled se boste odločili vendar le za Elsa - mila- Ta mila zdravja in lepote niso samo prijetno dišeča in močno se peneča toaetna mila. ampak imajo v sebi tudi še medicinsko preizkušene, dobro delujoče sestavine ter so torej koristna proti pegam, lišaiem in različnim nečistostim kože. Ona store kožo mehko, nežno in kljo-bujočo učinkom vode in mrzlega zraka. Dobi se šest vrst mil: Elsa lilinno mlečno milo Elsa rumeniakovo milo. Elsa glicerinsko miloT Elsa boraksno milo. Za poizkušnjo dobite 5 kosov Elsa mila, ako pošljete naprej 52 Din. Po povzetju za 10 Din več (za poštnino). Naročila naslovite na lekarnarja Ev gen V Feller, Donja Stubica, Elsatrg štev. 23*. Hrvatska.
— Železniškim vpokojencem. Društvo železniških vpokojencev obvešča svoje člane da se vrši v nedeljo 9. januarja ob 2-popoldne redni občni zbor v Ljubljani pri Levu, Gosposvetska cesta št. 16. Na občnem zboru poročajo predsednik in delegati Saveza. Člani se vlhidno vabijo.
— Srečke državne razredne loterfje le mogoče naročiti pri Trgovski banki v Ljubljani in sicer do 9 ianuarja 1927. 1131
— Lovski p*?s v Prid fondu Zelenega križa se vrši dne 1- februarja 1927 v vseh prostorih na »T a b o r j u« v Ljubljani Podrobnosti objavimo v dnevnikih, v »Lovcu« in na lepakih. — Odbor SLD.
— Občni zbor Slov. lovskega društva. Članstvu SLD sporočamo, da bo občni zbor dne 2. februarja 1927 ob pol 10. v steklenem salonu na glavnem kolodvoru v Liubliani. Dnevni red ie razviden iz »Lovca«. Na tem občnem zboru se bo Izbral m določi i tudi lovski teroj. zato vabimo svoje članstvo, naj se po možnosti udeleži zbora v lovskem krofu, ki ga rabi seda]. Decem-berskl številk! »Lovca« so priložene položnice m oklte za poravnavo članarine. Preberite In priglasite se. — Odbor SLD.
— PomUoftcente dvefft morilcev v Zagrebu- Porotno sodišče v Zagrebu Je v poletnem zasedanju obsodilo na smrt na vela Hb 21 letnega Ivana Novak. Id je Izvršil roparski umor nad nekim proslakom, m trgovskega potnika Milana   Bana,   ki le
umoril nekega mlinarja. Včeraj je prispel na zagrebško sodišče ukaz. s katerim sta oba pomiloščena na 20 let težke ječe.
— Smrtna rudniška nesreča. V rudniku trboveljske premogokopne družbe v Hudi lami ie bil zadnji čas zaposlen marljiv rudar France Breznikar. Dne 21. L m. ob 11. uri dopoldne se je zrušil odkop v rovu, v katerem ie Breznikar delal ter ga popolnoma zasul Sorudarji so mu takoj prišli na pomoč ter ga začeli odkopavati. Bil je grozen prizor, ko je zasuti rudar obupano klical na pomoč ter je žive! še celih deset ur. Proti večeru so ga še le odkopali.
— Požar v Sent Marjeti ob Pesnici. V četrtek 23 t. m. ziutraj je nastal požar pri posestniku Jerneju Kravosu v Voseku pri Sent Marjeti ob Pesnici. Položaj je bil zelo kritičen, ker so hiša in gospodarska poslopja pod eno in isto streho. O požaru je bila telefonično obveščena požarna bramba v Mariboru, ki je s parno brizgalno prihitela na lice mesta. Čeprav Je vas Vosek oddaljena 10 km od Maribora, so gasilci prav hitro prihiteli na mesto požara In začeli z velikim naporom reševati, kar se »e še rešiti dalo. kajti siloviti plamen je objel vso stavbo. Rešili so le pohištvo, drugo je vse postalo žrtev požara. Skoda je velika.
— Nesreča v gozdu. V VuČii gomili v Prekmurju so v gozdu sekali veliko drevo-Prisotna je bila tudi neka ženska, ki ie v momentu, ko se ie začelo drevo podirati, bežala v zbeganosti ravno v ono smer. kamor je drevo padalo. Močne veje so jo zagrabile in dobMa je tako težke poškodbe, da je pozneje umrla.
Če stihotvorcu verzov manjka pravih romanopiscu misli smelih, zdravih, da z lovonvencem se okiti — svetujem «BUDDHA» čaj mu piti!
Iz Ljubljane
—lj Podaljšanje policijske ure v Ljub-Ijanl. Policijska direkcija objavlja: Danes, to je 24. decembra, se podaljša policijska ura brez naplačila takse za vse gostilne do 1 ure in za vse kavarne do 2- ure zjutraj. — Na Silvestrov©, dne 31. decembra, se podališa policijska ura brez naplačila takse za gostilne in kavarne do 3. ure zjutraj. Ta odredba velja za cel okoliš Ljubljane, Moste, Zgornia Šiška in Vič.
—lj Edina plesna prireditev za praznike so »družabne plesne vežbe« — Dan-clng - Matinee v nedelo na Stefan dan ob 4 popoldne v dvorani Kazine. Svira »Emona Jazz - band. Iste vodi priznan plesni mojster g. Jenko, ki bo začetnikom kot spretneišim nudil v najmodernejših ples'h temeljit pouk. Začetniki se vljudno vabijo, da pridejo že ob pol 3. popoldne v svrho teoretičnega pouka. InformacHe za posebni pouk vsak dan od 10. do 22. ure v kavarn! Emone,  I. nadstropje. I119u
—lj Silvestrov večer priredi Ljubljanski Sokol dne 31. decembra v svoji telovadb rci v Narodnem domu z zelo bogatim, veselim in zabavnim sporedom. Na ta vesel zaključek starega leta se vabijo vsi prijatelji Sokola. H28n
—lj Kava Ha* je natfinejša prava kava brez kofeina. Dobiva se sveže pražena v originalnih zavojih po eno petinko kilograma v delikatesni trgovini Anton Stacul & Fr. Kham. Pijte pravo kavo Hag, ki vam obvaruie srce!
lj Zgubila se Je v sredo zjutraj rumenkasta - zelena flanelna deka. Prosi se, da se odda proti nagradi pri peku Markiču v Trnovem.
—Ij Zgubila se je dne 23. t. m. okoli osme ure zvečer na poti od Marijinega trga do opernega gledališča rjava Nerz-boa. Pošten najditelj naj jo odda proti nagradi na naslov: Marijin trg št. 3, prvo nadstop-je desno. H390
—lj Marljotietno gledališče. Ceškoslov. Obec v LJubljani v Sokolskem domu na Taboru igra v nedeljo 26. t- m. »Božična pravljica«. Začetek ob 16. Vstopnina pro-stovoljna.
—li Iz obupa v smrt. Včeraj okoli 14. se je v skladišču tobačne tovarne obesil 541etni delavec France Cerne. stanujoč v StoŽicah pri Jezici. Policijska komisija je po zdravniku dr. Avramoviču ugotovila nastop smrti, na kar je bilo truplo prepeljano v mrtvašnico pri Sv Krištofu. Kakor zatrjujejo. Je bil pokojnik, od kar mu je pred dvema mesecema umrla Žena, zelo potrt in melanholičen. To ie najbrž tudi vzrok, da je šel v prostovoljno smrt Zapušča devetletnega sinčka.
—1) Strah pred požlgalcl v Ljubljani. Strah pred gorenjskimi po*»falcf se je začel Širiti tudi po Ljubljani in ljubljanski okolici. Včeraj so se raznesle po mestu govorice, da so poiigalci raznesli po Šiški in za Bežigradom listke, ki napoveduiejo. da bodo začele goret! mestne hlSe za Bežigradom fn druga poslopla v Šiški ta bližnji ofrotlcl. Te neosnovane govorice fcnajo pač svojo podlago le v razburjenju, tri se radi
skrivnostnih zločinskih požigov na Gorenjskem širi tudi med ljubljanskim prebivalstvom.
—li Vreme, Danes dopoldne Je začel lahno naletavati sneg. Burja je še vedno huda. Včeraj je ob 21- kazal barometer 770.6. termometer — 3.4 C. danes ob 7. zjutraj barometer 771, termometer 6-5 C pod ničlo.
—lj Društvo «Soča» priredi 31 t. m. ob 20 svoj «Süvestrov večer* v restavrac ji • Ljubljanski dv >r* «; prav zanimivim in raznovrstnim sporedom. Prehod iz starega v novo leto bo spremljal času pr meren nagovor. Prired'tev je brez vstopnine Na ta domači prisrčni družabni večer vabimo člane in prijatelie društva.
—lj Pokolnlnski zaklad za zdravniške vdove to sirote ima v nedeljo, dne 9 Januarja 1927 svoj 'etni občni zbor ob 16. uri v restavraciji .Ljubljanski dvor». Točna in zanesljiva udcežna!
—lj Pravlj.ce za deco priredi Atena v sredo, dne 29 t. m. ob 5 popoldne v Mali dvorani Narodnega doma Na sporedu so božične pravil .'C, Ki jih pripovedujeta ga. Vanda Gorčeva \n gdč. Manica Komanova Posebno zaninrve bodo stare slovenske narodne božične pesmj. katere bo pel pri-Ijubljen; operni pevec g Subelj m ki se bodo sploh prvč prednašaie javno. Opozarjamo na to zanimivo prireditev starše In posebno Še uč. eljstvo, ki se v poč ulicah nahaja v Ljubljani Prostovoljna vstopnina. 1138-2
—lj Nedeljski tanstovski vlak na prog Kamnik—Ljublana V nedeljo, dne 26. t. m. bo na progi Kamnik—Ljubljana vozil turi-stovski vlak 9 odhodom ob 20.28 iz Kamnika in prihodom ob 2140 v Ljubljano.
—Ij Plesna šola UJNŽB se vrši v nedeljo, dne 26 t m ob 7. zvečer v salonu kolodvorske restavnuje, LJubljana glavni kolodvor 1137-n
—lj Uprava oficirskega doma priredi v nedeljo. 26 decembra ob 21. v prostorih oficirskega doma (vojašnica vojvode Miš-ča) družabni večer, na katerega se vabijo tudi gg. rezervni častnik'".
—lj Otroške plašeke: Kristotie-Burar.
182 T
— Darilo za Božič In Novo leto je edino najboljši pletilni stroj patent «Ideal», ki nudi vsakomur dobre dohodke in trajno eksistenco — Zaloga in popolni pouk nudi Fran Kos, LJubljana. Židovska u/ica. 185/T
I? Celja
—C Knratorij Za ustanovo trgovca Antona Kolenca je v sredo razdelil 64 vfsoko-šorcem štipendije v znesku okrog 53.000 D.
—c Mestna občina celjska je tudi za letošnji Božič obdarovala mestne reveže s primernimi denarnimi darili.
—c Celjsko godbe no društvo namerava ustanoviti tudi godbo na pihala- V to svrho se v kratkem vrši sestanek interesentov.
—c Muzejsko društvo v Celju je imelo
te dni v Celjskem domu svoj redni občni zbor. Udeležba Je bila bolj slaba. O delovanju društva v minulem letu je poroča! profesor Janko Orožen. Muzej je sedaj urejen, Iapidarij ie uredila mestna občina Obiskovalcev muzeja ie bilo v pretečenem letu 1500. Zidovje na Starem gradu je v slabem stanju in se namerava društvo obrniti na mestno občino s prošnjo, da bi ga popravila. V bodočem letu se namerava izdati publikacija »Celjski zbornik«. Pri volitvan ie bil za predsednika zopet izvoljen profesor Janko Orožen.
—c Nočno lekarniško službo opravlja prihodnljj teden lekarna »Pri križu« na Cankarjevi cesti.
—-c Ostanek gozda na Joželovem hribu
se te dni Izsekava. Poseka! se bo celi gozd. razun prostora za Kalvarijo, kjer začasno ostanejo še smreke. Pridobljeni prostor se namerava spomladi zazidati s stanovanjskimi hišami-
Iz Maribora
Smrtna kosa. V četrtek zvečer ob 6. je preminul ^ daljšem boleha«ju podpredsednik mariborskega okrožnega sodišča, dvorni svetn k Josp F on. Rojen 26. aprila 1865 v Vo'cah pri Tolminu je igral pred vojno med goriškimi Slovenci važno politično vlogo. Bil je več let poslanec Ljudske stranke v«*e do vojne, ki je pretrgala njegovo politično udejstvovanie. Po vojni je bil član ustavotvorne skupščine in poverjenik za pravosodje pri narodni vlad: v Ljubljani Za organizacijo našega pravosodja, zlasti pa v Sloveniji, si Je stekel velike zasluge. Kot sodn k je bi radi svoje pravičnosti In strokovnega znanja splošno priljubljen in spoštovan. Pogreb se vrši na božični dan ab treh popoldne na mestnem pokopališču v Pobrežju. Bodi mu ohranjen blag spomn!
—m Poskusna vožnjo novega avtobusa, Na četrtek popoldne se je vršila na progi Maribor—Dravograd poskusna vožnja novega avtobusa, ki Je te dni dospel is
Francije in k5 je namenjen, za vzdrževanje rednega avtomobilskega prometa med Mariborom n Dravogradom Poskusna vožnja je dobro uspela. Avto, v katerem ie bilo 14 oseb, je vozil Jo Dravograda poldrugo uro in ravtiu tako tudi nazaj popolnoma brezhibno. Okrajni zastopi pa bodo morali obsekati obcestno drevje, kojega veje sesajo na cest<< ter udarjajo v precej visoki avto. Podaljšanje avtoprometa do Prevali se mora zaenkrat opustiti, ker je most pri Meži preslab in ga bo treba prej temeljito popraviti Prebivalstvo dravske doline, zlasti na levem bregu Drave, kjer ni železnice. Je že težko pričakovalo otvorirve avtoprometa. ki bo omogočal hitro in zanesljivo zvezo med posameznimi kraji In Mariborom.
—m Spremembe  v   občinskem svetu.
Občinski svemk socilalističnt stranke g. Josip C/šlak je odiožil svoje mesto Mesto njega prde v občmski svet urednik «Volksstlmme» novnar g Eržen. * —m Spremembe pri mar<borskih grafičnih poajetj'h. Voastvo Ljud:ke t skarne v Mariboru prevzime s 1. januarjem gosp. Josip Ošlak dosedanji faktor tega podjetja. Sedanji ravnatelj Ljudske tiskarne g AIb:n Hrovatn pa prevzame z istim dnem vodstvo Cirilove tiskarne.
UNION
ČOKOLADA KAKAO BONBONI
Poziv
Zdravstvene razmere pri nas še dolgo niso take, kakršnih bi si želeli. Za kulturen narod previsoko število umrljivosti in nalezljivih bolezni razjeda življensko silo našega ljudstva. Naše zdravstvene oblasti pri vsej svoji delavnosti in dobri volji ne bodo uspele, dokler ljudstvo samo po zgledu v drugih državah ne začne skrbeti za pcvždigo svojega zdravja.
2e pred letom se ie osnoval odbor, ki s1 Je stavil nalogo, ustanoviti v Ljubljani društvo za čuvanje najvišje človeške dobrine r- zdravja. Zdaj smo na tem« da to društvo ustanovimo.
Vljudno vabimo vse someščane, da se udeleže ustanovnega občnega zbora, ki bo v nedeljo dne 26. i. m. ob 10. dopoldne v mali dvorani hotela Union s tem - le dnevnim redom. 1. Otvoritev. 2. Poročilo pripravljalnega odbora. 3 Sprejem pravil. 4. Volitev odbora in revizorjev. 5- Slučajnosti.
V Ljubljani, 2J. decembra 1926
Pripravljalni odbor.
Namakaj z »Žensko hvalo"! Izpiraj z „Jelenjim milom"!
Potem bo perilo,
brez najmanjfte poškodbe,
brez truda.
Ob največji varčnosti,
v najkrajšem času,
res popolnoma čisto!
SCHICHT
>tev. 292
iSEO VENSKI   N A R O D* dne 25. decembra 1926.
Stran 5.
Wesel in srečen
ZJOOZIC
zeli svojim prijateljem „ Slovenski War od"
Ivan Albreht.
Vizija
Krvaveča zarja na za padu umira, rdeč odsev gorja, ki se razliva po zemlji naši sem do Reškpga zaliva, kjer rod trpeči naš na smrt obsojen
hira.
Neslišno čas za nami v večnost tone, le rane bolj od zarje so krvave, molče gore, pečine in dobrave in srca, zakovana v težke spone.
Mir, mir in noč... A ko zvonovi dvanajsto uro noči napove jo, ječe se skale zganejo, odprejo po zemlji se zasužnjeni grobovi.
In glas grobov rjove: «Rim zbesneli, kam, kam drviš?! In jezne sence vrve in se spleto v pošastne vence in vmes: «Gor je, gorje ti, Rim
zbesneli! *
Ko zarja spet naznani jutro belo, se sence tiho vrnejo v grobove, a zemlja v srdu sanja sanje nove, ki jih o polneči- nebo fe samo' "
razodelo.
T1 I     vi v«
Trije božiči
>Povej mi. zakaj smo :ako hitro na vse to pozabili?c me je vprašal zadnjic mol znanec s fronte, ko sva obujala vojne spomine. Odgovoril sem mu, da je bil morda povojni pekel za marsikoga hujši od vojnega, da beži sedanje življenje z mrzlično naglico mimo nas in da nam je groteskna pestrost dandanašnjih doživetij zabrisala v spominu vse nekdanje grozote. In predvsem, da vsak rad pozabi presta no gorje — če more.
Ni mu bil posebno v seč moj odgovor in začel mi jc temperamentno opisovati te-le stvari: »Ne verjameš, kako lepi so Karpati po zimi. Nemi. črni gozdovi in gozdiči po snežnih noijih se mi zde seda i kakor veličastna groza smrti, kakor mrtvaško petje množic, kakor turobna zadušmca na ogromnih orgljaJi. Zame so/Karpati v sedanjem spominu — lepa smrt v mogočni zimski naturi...
Po hudem boju na nekem karpat-skem sedlu v prvem vojnem letu so proti poldnevu krasnega zimskega dne utihnili naši in nasprotnikovi topovi. Z neba je zasijala vsa majesteta zimskih solnčnih pramen, kristalni blesk v snegu nam je jemal vid. Bil je dan. kakorš-nega vstvari samo planinsko solnce v svoji zimski gloriji. In mir, popolen mir na levi in desni, pred teboj in za teboj.
Nič vojne, ne pušk, ne smrti. Kakor sanja. Čepeli smo po menaži v strelskih jarkih in strme poslušali nemi opomin narave: da je svet ustvarjen za življenje in uživanje vseh ...
Iz jarkov so molele iznad snežene odeje samo puške, ki so bile naslonjene tam, kakor da je tudi njim potreben počitek. Nihče ni govoril... Nihče tudi ni imel kaj povedati, saj so ležali v snegu pred nami in za nami mrliči, ki so dovolj glasno trobili grozo v božji zimski dan.
In glej, iz temnega gozda, na čigar obronku je ležala naša linija, je v tem nebeškem miru priletela taščica v solnčni strelski jarek, priletela neslišno in neslišno sedla na puško, ki je bila naslonjena na steno. Vsi smo gledali v to ljubo ptičico, nihče se ni premaknil, nihče ni dal najmanjšega glasu od sebe. In ko je solnce posijalo naitopleje, je zažvrgolel njen drobni kljunček in pel in pel v prelestni tajni zimski mir___
Vojaki so strmeli in poslušali. Videlo se jim je, da jim je Šlo nekaj skozi srca. Starejši častnik, ki je bil sicer pravj Martov sin, pa je spačil obraz .in začel jokati. »Otroci, glejte, ta pti-čica .. je s težavo izgovoril in umolknil.
Šele pozneje üam je povedal, da je danes — božični dan. Prvi na fronti.
Leto pozneje smo se borili na prostranih poljih. Bojevanje je postajalo že modernejše, saj ie človeški um iznašel drugo leto vojne že premnogo imenitnih iznajdb in tako iznova dokazal, da ni nikoli tako genijalen kakor takrat, kadar je v službi smrti. Kakor da je pre-ien, da bi lajšal sočloveku življenje, kakor da ima največ dobička od njegove smrti.
Moj najbližji sosed v strelskem jarku je bil mlad vojak, doma tam nekje od Lvova. Bil je tih in miren človek, ki smo ga vsi ljubili. Vsa njegova plemenita narava, ki mu je ni prav nič pokvarila vojna posurovelost. ie glasno pričala proti vojni furiji, ki je takrat obvladala že ves svet. To je bil tip mirnega, nevoinega človeka, ne sicer strahopetca pač pa ir.oža, ustvarjenega za mir. soglasje in odpuščanje. Prava slovanska duša. kakor si le moreš misliti.
Nekega zimskega dne smo dobili pošto. Pisma in zavojčke. Tisti, ki so nam jih pošiljali, niso še oddaleč slutili veselja in sreče jetnikov v bojnih linijah: ta pisma in zavojčki so jim bili dokaz, da še živi nekdo na svetu, ki vernic v ljubezen človekovo.
Tudi naš vojak je dobil pismo in pozdrav od doma. Prihitel je k meni in mi razkazoval in pravil: poslala mu je peciva, čokolade in pisala, da moli vsak
dan zanj, da ji je edino na svetu, on, sin-edinec. njej, stari vdovi...
Mati! Ko bi Ti videla, kako je šinil preko lic Tvojega sina, ko je čital to pismo, ves žarki odsev Tvoje ljubezni! kako je med čitanjem zrastel in vstal, da mu je molela glava iznad okopa in se ni menil za nevarnost! —
V tem momentu je počila puška in mladi Poljak se je zvrnil kraj mene s prestreljenim čelom in s krvjo poškropljenim materinim pismom v roki___
Kmalu nato je prišlo od poveljstva, opozorilo, da ima sovražnik tudi puške z daljnogledom in da je treba biti vedno oprezen.
Šele po boju, ki se je kmalu nato razvil, sem v kritju slišal, da je danes božični dan.
Drugi na fronti.
Tretje leto smo ležali v globokih jarkih in močnih kritjih v VolmijL Tu so nam znali že pričarati življenje mirnih časov: v kritfib smo imeli že nekake postelje, nekateri so se umivali celo z milom iri vse je glasno govorilo, da so se ubogi ljudje 'tak$ navadili vojne, kakor da sploh ne poznajo kakega drugega življenja.
Po zimi, ki je bila radi silnega snega v splošnem mirna, smo ponoči sedeli v Zakurjenem kritju in se zabavali s kartami. Bili smo štirje: dva "Čeha, Poljak in jaz. Bili:smo že dobro orientirani in smo se takoj prve dni tako izvohali med seboj, da smo delih in kosali pregrešno monarhijo po mili volji. Tovariš Ceh, ki je prišel šele pred par dnevi z dopusta, je prinesel s seboj par steklenic z izvrstno vsebino. Dobili smo za ta večer tudi drugi toliko temu podobnega, da smo bili res dobro preskrbljeni.
Ležalo je nekaj težkega na nas vseh: kdaj bo vstalo ono veTlko, kar smo tako dolgo pričakovali? Kdaj. mili Bog, bo naša Rusija...? Zakaj smo mi 'v vrstah njenih sovražnikov,.. ? Tako blizu smo jim, zakaj ne bežimo tja...?!
Vse to in še mnogo več nas je morilo in tlačilo.   Vsi smo vedeli in vendar nismo storili ničesar. Zame je bila to največja muka  in najhujša groza svetovne vojne.
Tovariš Ceh je odšel neopaženo iz kritja. Bil je potrt in proti koncu ni več pil ne govoril.
Kmalu smo zaslišali živahno streljanje. Hitimo ven, da vidimo, kaj je.
Tam je korakal po zmrznjenem snegu med našo in nasprotno linijo naš tovariš naravnost proti Rusom.
Naši so ga opazili in otvorili ogenj nanj. Bil je že čisto blizu ruske črte, ko se je opotekel in padel.
Tam je ležal med obema črtama na blestečem snegu več tednov kot silna priča našega protesta — in naše nemoči
To je bil moj tretji božič na fronti.
In zdaj sem se spomnil starega častnika, ki je jokal v karpatskih jarkih.«
Končal je. Jaz pa sem premišljeval: res je pozabljeno, toda bilö je in ne sme biti pozabljeno na veke, vsaj v današnjih dneh bi naši ljudje takih stvari ne smeli pozabiti...
Rad. PeierlintPetruška:
Nocej...
Nocoj je velik praznik, nocoj fe sveta noč, nocoj obišče Ljubezen vsak köt palač in koč.
Nocoj vsaj hip izgine sovraštva zadnji sled in celo v zakrknejših srcih stopi se najtrši led.
Nocoj tako je milo človeku tako sladko, kot da bi nanj razlilo dobroto vso nebo. Nocoj ves gin i en plaka vzdihuje: O Gospod! — A jutri? Spet koraka, sovraštvo staro pot! —
V
• 11
JJI
Iz spominov na srbski umik 1915. leta.
— Mati, lačen sem; mati, daj mi malo kruha. Zebe me; pokrit me. mama! ~
Okrenil sem se. Za menoj je ležala v snegu mrtva mati. Na njenih grudih je počivalo dete in iskalo hrane. Zraven nje je stal deček, treh — mogoče štirih let, ki ie vztrajno ponavljal svojo milo prošnjo za kruh. Mati je izdihnila držeč na svojih grudih dojenčka; njena usta so ostala po! odprta, morda po zadnjem poljubu, ki ga je dala svojima otrokoma. Veter je razprostrl njene divne lase po snegu. Njene oči so bile odprte; ta smrt je bila strašna, še strašnejši pogled teh črnih in ledenih oči . . . Mogoče je bila žena brab-Tega bojevnika, ki je umrl kot junak in ic začrtal, s svojimi kostmi bodoče meje velike Jugoslavije, medtem ko je našla njegova žena smrt v sneguv brez moči pomagati svojim otrokom.
Vojak iz karavane izčroanih beguncev je odstranil mrtvo telo s poti in mu napravil grob iz snega. Nato je vzel oba otroka v svoje roke in na-
daljevali smo pot po divji Ribani i: .-. . Kaj se je godilo potem z nami? Vem. da smo hodili po visokih gorah v globokem snegu, po zledenelih pobočjih in da se nam ie zelo mudilo. Vem. da sta vladali v tej deželi lakota in smrt in da so ležali na obeli straneh noti številni mrliči z oglodanimi kostmi .
Vsi. ki so omagali in niso mogli naprej, so se vrgli pred nami na kolena in nas prosili kruha . . . Hiteli smo mimo njih v tesnobnem bezanju, vedno dalje in dalje, sami zapisani smrti. Vedno boli in bolj se nam ie mudilo, vedno strašne/še slike so se nam odgrinjale, število prosečih in BmirajOčrti je naraščalo.
Mračilo sc je. prisia ie noč. božična — sveta noč. Pro<nie umirajočih so prenehale. Smrt in mir sta legla na zemljo in skoro smo biti v polni noči in popolnem mirti.
Daleč, daleč od nas so oznaujevali polnočni zvonovi Kristusovo rojstvo..
1. I.
Slovenci v katakombah
Tedaj, ko sem v bližini Rima videl strašne podzemeljske, kakor pajkova mreža razpredene hodnike v katakombah, sem se čudil, kake* je mogla človeška roka kaj takega napraviti. Kako ie bilo mogoče, da se je na stotine in na I tisoče ljudi greblo v te globine, hodilo k nevarnim nočnim sestankom in k svetim opravilom ter dalo tja za grebsti svo a mrtva trupla.
Danes se ne čudim \ eč.
Kadar pade kladivo nasilja s tako sik) nad rod ljudi, kot ie padlo na nas. tedaj se vsa zivljenska sila zgane in stori vse, da se resi. Kadar je človek v smrtni nevarnosti, tedaj se mu v boju za samoohranitev prebudijo moči, k: presegajo njegove telesne moči; kadar se narod boji za svoj obstanek, tedaj se dvigne iz njega val. kakor da ie pol morja splahnilo in zopet butnilo na svoje mesto, kakor da so se vsi vulkani odprli in gore proti nebu ter oznanu-jejo ojačeno življenje. V tistem hipu. ko zmanjka jo tla pod eno nogo, se prevrne teža telesa na drugo in ta jo drži z nezmanjšano silo. In če bi zmanjkalo tal pod obema nogama, sem prepričan, da bi obviselo telo vsled neznane želje in volje do življenja, v zraku in bi nc padlo.
To opazujem pri našem delu naroda.
Vse je že padlo po njem. Potomci Rimljanov, ki so se križali z zvijačo in krutostjo, so spletli bič in se naslajajo nad našimi okrvavljenimi hrbti. Potomci Judeža Iškarjota, ki so se bil: zapodili med nami, so planili kakor strup iz našega telesa in se razlili   med nami.
Kiriel Maldwist
Božični angel
Ko sem moral lani -redi decembra za štirinajst dni odpotovati v Pariz, sem se skoro ustrašil misli, da mi je praznovati Kristovo rojstvo samemu in tako daleč od svojcev. Giro bolj se jc hližal sveti večer, tem težja orožnost me )c obhajala Zadnje popoldne sem se ves žalr>sten skital po bul* varjih, ko me je zdajci nekdo okliknil
Ozrl sem se. Pred menoj je stal solidno oblečen človek mojih let. Imel bi ga bil za kogarkoli, da ni bilo nekih podrobno* sti, ki so na prvi pogled izdnjalc umetni* k a. Njegov obraz s črno, ?e sivkasto bra* do in bistrimi očmi se nv jc videl znan.
«Fleury!» sem ostrmel po dolgem ugiba* nju, ki ga je na moč zabavalo. «Ne bil bi slotll, da me boš pomni! dvajset let!»
TacKako te ne hi pomnil, mon vieuxS» je vzkliknil ves srečen.»» <r«T>a nisem imel tebe, kdo ve, kaj bi bilo z menoj .. >»
Tn res: ko sem pred toliko leti spoznal Luciena Fleurvja, mladega slikarja brez ro* diteljev, brez sredstev in — tako se je zdelo — brez kakršnekoli bodočnosti, je živel v silni bedi Nekaterikrat sem iz so* čutja načel poslednji frank, da sem ga mb* gel povabiti v ogelni bar na belo kavo. Od tistih dob se nisva več videla; vedel sem le, da se je začelo Fleuryjevo ime dve leti po mojem odhodu iz Pariza'pojavljati ▼ ocenah razstav in da je bilo zdaj znano in apoStovanc*.
«t«N'c, to svidenje morava proslaviti,** je ponavljal Lucien. <*<xAIi si drevi oddan? Izvrstno! Tedaj božičuješ pri nas. Renče te bo vsa vesela; velikokrat sva govorila o tebi. Sem namreč oženjen, da ves. Vidiš, pravkar tovorim božična darila. Otrok ni* mam. zato pa im«m ženico, ki . . . nu, *am se uveriš! . .
Tako se jc zgodilo, da sem prebil v tuji; ni enega najlepših božičmh večerov, kar jih je zapisanih v mojem spominu. Lucien in njegova žena sta živela v prikupnem sta* uovanju, ki je z vso svojo opremo priča« In, da imata več, nego potrebujeta. Gospa Renče me je sprejela kakor starega prijav tel j a: bila je krotko, milo bitje in vzlic svojim pet in tridesetim letom še mlada ir nežna kakor dekle.
Ko je bila domača slovesnost odpravlje* na in smo sedeli vsi trije okoli kamina, me je Fleury izpodbudljivo pogledal.
t*Xu.« je dejal, ««na dan z vpraša* njem! Saj vidim, da ti je na jeziku.»»
orRes.t» sem se nasmehnil. «Ako pomislim na stßre čase, sc nehote čudim, kdaj in kako te je našla sreča. Vsi vemo, da je talent ne prikliče, rnzen čc pride naključje na pomoč.»
<r<rTočno,»» je pritrdil Lucien in nežno položil desnico na ženino roko. ««RešiI me ni talent, ampak sreča. Kako. to je čudna povest... Ali naj jo povem. Renee?*^
Gospa Fleurv jeva je molče pok i mala in ae je zmzrl* v žerjavico, tako da nisem
več vidci njenega obraza. Lucien si je za* palil novo marylandko in je začel:
««Kakor veš, je bila moja beda brez me« je. Potem, ko si ti odpotoval, je narasla do neverjetnosti . . . Kako tudi nc bi? Ob samih idealih in samem hotenju ni moči ne živeti ne ustvarjati . . . Po tri, štiri dni za* poredoma sem obedoval v louvrski galeriji in večerjal na bulvarjih, kjer me je ob po* gledu na občinstvo kavaren, restoranov in zabavišč grabila čedalje besnejša mržnja do stih, dobro oblečenih in z vsem pre* skrbljenih ljudi. Dokler je bilo v meni še kaj moči, sem se tolažil, zaupal in poiz* kušal vse mogoče. . . Zaman! In nekega dne se je vse podrlo v meni: začutil sem, da se ne morem več boriti, ne čakati ču* dežne izpremembe, ne vobče živeti tako, kakor živim. A tudi obupati nisem mogel; težko je skočiti z mostu v Sekvano ali iz šestega nadstropja na dvori S če, ako je čTo* veku pet in dvajset let in ako ga vrag do*
misija tistih, Id jim ni treba skakati___Z
eno besedo, slutil sem, da se mora zgoditi nekaj izrednega . .. Ali si čital <rZločin in kazen », top retresljivo zgodbo vsakega siromašnega talenta? ...»»
Poraolčal je, kakor bi zbiral misli in be* sede.
««Katerikrat,»» je nadaljeval čez čas, ««katerikrat sc mi je posrečilo, da sem prodal staremu trgovcu s slikami kako pla* tenee: Pierre Leroy, morda se ga sporni* njaš?... Plačeval mi je smešne, cene; tati* ko da je bilo za barvo, ki sem jo porabil,
in za obed. In drugi dan se je spet začelo stradanje. Obleka jc skoro že visela z me* nc; imel nisem ne perila ne podplatov na črevljih... «Da, mladi prijatelj,* mi je ponavljal Leroy. «te vaše talentne stvari ne gredo v denar, kaj hočete! V izgubo jih jemljem; današnja je bogme poslednja, za* kaj tudi jaz moram živeti...» In je imel skopuh denarja kakor pečka in menda ni* kogar ne, da bi mu ga zapustil!... «Am* pak,» je časih dodal, «pri priliki se morda zmeniva nekaj drugega.* Vpraševal sem se, ali vobče kaj misli pri teh besedah? Koiikorkrat sem ga silil, da bi se «pome* nila», tolikokrat me je odpravil: ne da^ rles, drugi pot...
Ves besen - na starega ljudoderca slonim nekega večera na oknu svoje podstrešni* ce in strmim v decembrsko noč. Dvorišče je zijalo pod menoj kakor črno brezdno; kolikor oken v njem, toliko razgledov v domačnost ljudi, izmed katerih ni bil niti eden tako lačen kruha in življenja in tako brezupno nesrečen kakor jaz... Eno teh oken, tri nadstropja pod menoj, je zdajci priklenilo mojo pozornost. Bilo je okno stanovanja, opremljenega s starinskim po* hištvom in polnega umetnin. In že sem za* gledal tudi stanovalca. Starec s črno čepico na glavi je hodil po sobi sem ter tja, prestavljal stvari na policah, odpiral pre* dale in brskal po njih. Nazadnje je odklenil črn sekretar, potegnil iz njega škatlo, segel "vanjo.in je! prešiniti rumene zlat* 1 nfke iz roke v roko... Napel sem oči in
sem ga spoznal po očrtu glave: bil je Pier* re Leroy, moj stari skopuh in umetni* nar!... Tedaj me je prvič prešinila >tra* šna misel.,.
Čudno je, kako iznenada požene taka misel in kako brž se vkorenini v človeku! Tisto noč nisem zatisnil oči; drugi večer sem vedel vse, česar sem potreboval. Ve« del sem, kdaj se vrača domov in kdaj od^ haja; vedel sem, da živi čisto sam in mu prihaja samo zjutraj stara ženska pospra«« ljat. Vse je bilo dognano, vse ogledano. ne izvzemši niti ključavnice niegov-ih vrat...
Neslo me je kakor hudournik. Sam ti nc bi mogel povedati, kdaj sem se odloč-ij... Nabrusil sem paletni noz, da ie bil kon:« čast kakor bodalo in oster kakor britev Za dejanje sem si izbral božični večer. čes. takrat se ljudje najmanj menijo drug ~za drugega in vsak, kdor ima toplo zaveti«*, je gotovo doma. O tem, kako izvršim svbi namen, nisem dosti premišljal. Mi sli i sem le na njegove zlatnike... in na to, da se po storjenem dejanju neutegoma odpeljem v Havre in s prvo ladjo preko morja, v* $U roki svet, kjer začnem pod novim imenom novo življenje...
Ko se je na sveti večer stemnilo, sem se kakor v sanjah vrnil z bulvarja domov in sem pogledal na dvorišče. Leroy je vo okno je"bilo zavestno,- toda videl sem, da je so« ba razsvetljena. Ves vročičen od besne od* locnosti in od gladu — zakaj že spet je hI« lo tretji dan, da nisem zauJÜ
Stran ö
/SCOVEMSKl  NAROD» trne 25. decembra 1926.
stev. i9
Otrokom kanljo vzeti materino besedo in jim ne dati druge, ker je ne morejo dati in jih naučili lajati, kakor pse. Našo lepo pesem so preplašili, da se skriva kakor plaha ptica med zidovi in na samotnih« stezah, a umreti noče in ne more.
Ali naj vam naštevam strašne Hrani-je vsega hudega do konca? Končam, da ne bo krvavelo srce ne vam In ne meni, ki mi že sama misel pomeša žolč s krvjo, zakaj moje oči gledajo neprestano sramoto, požar in razdejanje. Bili so časi, ko sem bil ponosen na ime «kul-tura», in zgodilo se ie, da me prevzameta sram in jeza radi tega imena.
Rad sem barbar, ker nočem biti njim enak. In ker sem barbar, je v meni sila, da nočem umreti. Ista sila je v mojih bratih in sestrah in v vsem tistem pokolenju našega rodu, ki se je ca svojem pohodu iz pradomovine vstavil ob morju. In če nam ne bodo pustili živeti na zemeljski skorji, pod božjim solncem, se bomo zarili v zemljo, v slovenske katakombe in bomo tam opravljali svojo molitev in svojo pesem in govorili od srca do srca v svoji najlepši govorici in prižgali luči poguma bi vere v svojih srcih.
Ce so narodu spodbili eno nogo, stoji na drugi. Če mu spodbijejo še to. se bo zagrizel v tla, ali ne kot mrlič, ampak tisočkrat bolj živ kot kdaj prej, zakaj tedaj ne bo več prosil za besedo hi ga ne bo več poslušal gospodar, kaj govori in poje. ampak bo govoril in pel sam oo svojem srcu in rx> svoji volji.
Vidim prikazni. Vse lepe ure našega narodnega življenja so pred menoj. To so lepi spomini na pesem, živ lik drame, na Miklavžev večer in božičnico in še na nešteto drugih stvari. Te prikazni so lepe in gredo kot godba mimo mene. Druge prikazni so iz prihodnjo-sti in so grde. Tam vidim naše obraze ob tuji pesnv Naše oko gleda na odru like tujega življenja in se ne more ogreti ob njih. Na Miklavževem večeru vidim naše otroke med zadnjimi, boječe in preplašene kakor otroke tulcev, ki poželjivo Čakajo, da dobijo, kar je ostalo, in se tuja beseda norčuje iz njih pre-niašenosii in uboštva.
Ne radi pesmi in. radi veselja, ki je odvzeto odrastiim, radi ofrok, ki so te-neni in zaničevani, se beseda sprerninia v grenek žolč in se krčijo pesti. Radi otrok, ki so nedolžni, iščejo misli naj-drziejšega izhoda, ki bi vezal čas pred dvemi tisočletji s sedanjostjo.
Miklavž v katakombah!
Božičnica v kaiakombah!
Kakor da so naši otroci gozdne zveri, ki se morajo skrivati in izgrebsti iz skrivnostne teme tajnih poti drobec veselja za svoje mlad.- duše.
In vendar bom radosten radi tega. V svitu brlečih luči in mrzle preprostosti bödo naši otroci v drugič krščeni za novo življenje, ki bodo bruhali živejše m višje plamene odpornosti kot jih bruhamo mi in bodo ponosni, da so izšli iz staršev, ki so prvič prestopili prag katakomb. In vsako leto o Božiču bodo znova šli vanje, da obnovijo svojo vero in bodo peljali svoje otroke s seboj.
Tako bo rastel nov rod, ki bo močnejši od našega: kopal bo pod zemljo m bo prikopal do solnca ...
Te besede pa naj veljajo za božično poslanico bratom, ki niso umrli v naših mislih in da nv  ne  umrjeoio v njih
Muslimani in poiigamija
Muslimanke za osvoboditev in emancipacijo*
V Sarajevu izhajajoči list društva za kulturno in ekonomsko povzdigo muslimanov v Jugoslaviji «Gajrct» objavlja v svoji decetnberski številki o tem -vprašanju izpod peresa zna* ne^t turškega pisatelja Dielal Nuri zanimivo razpravo, iz katere pome« mamo:
Metoda monogamije. to Je držanja
samo ene žene. je edino zakonita ter odgovarja sodobnim socijalnim in ekonomskim potrebam Človeštva. V današnjih živMenskih prilikah je postala rodbina nujna institucija, ki pa se more izpopolniti samo potom monogamije, t. j. sistema ene žene.
V splošnem naoredku civilizacije postaja tudi monogamija vedno popolnejša. Skoraj pri vseh primitivnih narodih je bilo v navadi mnogoženstvo. toda s stopnjevanjem emancipacije človeštva je postal tudi pojem družine z eno ženo vedno čvrsteiši. Ta proces se je izvrši* tudi pri muslimanih, pri katerih je bilo relativno največ slučajev poligamiie. Dejstvo je. da ie metoda polieamiie tudi pri njih danes že zastarela. Težke življenske prilike, prebujenje zavesti nri moških in postopna emancinaciia žene so tudi orl muslimanih skoro pooolnoma onemogočile poligamijo. Dandanes se nakJe kveč-jem še kak slučpi biqramije. a tudi ti so že vedno redkeiši.
V hiši. kjer vlada še ooPgamHa Je osebnost žene na ničli. Razdor! in prepiri so na dnevnem redu. na vzgojo otrok oa se ne polaga nosebne varnosti, ker lih ie preveč Otroci doraščaio v večnem prepiru fn zavisti. ?ena ne lili bi svojega gosnodaria. a tudi ta ie ne smatra za svoto živltensko družico. Ljubosumnost uničute domači mir in vodi mr>ognkrat do tragičnih scen.
Liubo^umnost med mo/em in ženo je že tako stara kot človeški rod.
Stari znkoni so celo dovoV'evaÜ možu ali oČe*u. da nezvesto ženo la'nko kaznuie celo s smrtio Ljubosumnost ne
Pobiti
mislih.
I. I.
bo nikoli izginila v človeški narav* polnoma razumljivo ie.    da mora
žena. ki zateče svofe$ra moža v nedovoljenih odnosa t*h 7 drugo ženo. sifrto razočarana. V stari dobi. ko so bile š> ženske mnogo boli naivne In nizu kulturni stemnit, ie bilo morda še mo-roče vzdrževati red in m"r med več ženami. Dandanes na ston ?ena na isti kulturni strmni? ka-kor moški. 7ato ie dandanes povsem nemosrorV varovati pravičnost in držati ravnotežje med več ženami.
V svojih temeljnih pojmih je islam proti poligamiii. Popolnoma napačno je naziranje. da muslimanska vera predpisuje ali celo zanoveduie poligamijo. Dejstvo je. da se ie položaj mu-slimank po ustanovitvi islama v marsičem izbohša!. Poprei so bile ženske čisto navadno orodajno blago, živali in objekti za nasičenje strasti. Vsak moški si je lahko vzel toliko žensk, kolikor je hotel. Njih število sploh ni bilo omejeno. Islam sam Da je to popolnoma spremenilter v principu oostavi] metodo monogam» je  Seveda b? to značilo
zen ci^ie vode — sem vtaknil svoj nož v prsni žep. odšel z doma. in krenil okoli vo* jjaia v sosednjo ulico, kjer je stanoval. V moji glavi ie bilo vse prazno, čutil nisem prav za prav ne groze ne očitkov vesti; bal sem se ie, da mi v odločilnem trenut» in ne bi zmanjkalo moči, ker sem bil ta* ko neizrekljivo sestradan tn slab
Nihče me ni *'idei, ko seru se ukral po stopnicah. Pozvonil svm. Dokaj dolgo je trajalo, preden }e prišel Leroy. Zavzel se ;e tako, da ie nekaj trenutkov strmel vame z odprtimi usti in izbuijenimi očmi.
«Monsieur Leroy,* sem izpregovoril s bripavim glasom, «prisel sem zaradi tiste stvari... da bi m pomenila. , Brez dela sem is brez kruha; že tretji dan nisem okusil jedi . .. Nič več ne morem... vi ste moj poslednji up! .. .*
Leroy me je najprej strogo gledal; nato se je zasvetila v njegovih kratkovidnih očeh prijaznejša luč.
►Nu prav.v je dejal, «pomeniva se, če je tako usojeno. Sveti večer je nocoj in vsi moramo biti dobrega srca m dobre vo* Ije...»
Pot repi jat me je po ramenu m m« je joufetil v mračno predsobje, rineč me ne* kam pred seboj. To mi je bilo prav ne« v&ečno, zakaj hotei sem izvršiti svoj po* sel takoj, kakor hitro bi mi bil pokazal brbet V sencih mi je tolkk) kakor kova* gka kladiva, noge so mi klecale od slabo« in bal sem se, da ne bi omagal Leroy pa, kakor bi slutil mojo namero, me je ne« preerafio rinil v hrbet.
cZdaj!» sem si rekel s poslednjo iskro za vesti. Segel sem z desnico v prsni žep in sem stisnil nož za držaj ...
Toda že so bila vrata odprta. 2iva svet* Ioba mi je udarila v obraz Sredi bog3te so* be mojega umetninarja je stala miza z bo* žičnim drevescem ... in pod njim, v luči svečk v iskren ju zlatih štrenic in bleSeic, je sedelo v brokatnem naslanjaču petnajst* letno dekletce ... Ko naju je zagledala, je vstala in nama je stopila naproti, nr'la ka» kor božični angel, t nedolžnim smehljajem na ustnicah in z v»o tisto lučjo in blesčobo v svojih velikih, sinjih očrh —
Ta prizor me ie pretresel do globin v^e* ga mojega bitja. Bilo mi je, kakor da se z neizmerno grozo budim iz peklenskih sanj. Tu je bilo vse. česar jaz nisem imel: dom, toplota, sreča hi ljubezen človeka do človeka In vendar me je zdajci minila za« vist. Za*util sem, da ni ohranitev mojega bednega življenja nič proti zločinu, ki bi ga zakrivil — o. ne z umorom Pierra Lerova, ampak že s tem, če bi sredi vsega tega za« radi mene kanila le ena solza iz takih »i* njih otroških oči!
Strahotnost dejanja, ki sem fia hotel sto« riti. je treščila vame kakor blisk. Omahnil sem, vsa soba se je zavrtila okoli mene... Kaj se je potlej godilo z menoj, ne vem
Ko sem se zavedel, sem ležal v brokat* nem naslanjaču, kjer je poprei sedela de« klica Nekje za seboi sem čul dobrod"$no godrnjanje Pierra Lerova... pred seboj pa sem vMel njo, VI se je sklanjala k nie» ni in mi je z žlieico vlivala v asia čaj
«Nu* j* dejal moiivieur Leroy, ko *m
v takratni dobi   pravcato revolucijo.
Zato ie vrhovna muslimanska cerkvena oblast izdala nekake posebne odredbe za prehodno dobo. ter le v gotovih slučajih dovolila poligamijo.
Od počerka islama do danes pa se je človeška narava popolnoma spremenila, gospodarsko-socijalni pogoji imajo povsem drugo formo, ki zahtevajo ustanovo družine. Zato bi bilo splošno koristno, da se muslimanom popolnoma prepove poiigamija. Druga žena bi se mogla dovoliti samo v izrednih slučajih ako ostane n. pr. žena nerodovitna ali slično. toda le pod pogojem, da skrbi mož za obe ženi popolnoma enako.
Vzgled Kemui - pašinih reform v Novi Turčiji tudi med jugoslovanskimi muslimani ne bo ostal brez posledic. Splošna povzdiga narodne kulture je dvignila tudi nivo muslimanske žene. Stremljenje po emancipaciji zavzema v sodobnem muslimanskem ženskem svetu vedno večje dimenzije. Z vso energijo se zooerstavljajo zastarelim običajem ter zahtevaio tudi zase oonol-no enakopravnost In upoštevanje v javnem živHeniu po vzorcu svojih sester   v zapadnih državah.
Film
Kralj smeha
Največja, a istočasno tudi najtežja umetnost v filmu »e aač umc:r;>st smeiia. Res dobri fiimski komiki so telo redki in iahko jih seštejemo na prste. Zato je um-Ijivo, da filmska podjetja po vsem svetu iščejo dobre komike in Jm tudi prav kraljevsko plačajo. Letni dohodki Harolda. ki je danes menda najholi plačan filmski zvezdnik, znašajo poldrugi milijon dolarjev, v naši valuti okoli 90 milijonov dinarjev. Čedna vstotica. kaj?
Umetnost smeha je tako komplicirana, da ie pač težko pisati o nje v enem smislu. Večina slavnih komikov ima svoje,, prav prsebne :nduvidua!ne sposobnosti. Vsak kralj smeha ima svoje specifične ideje, čase in metode, da pri publiki s svojim pojavom ter igro vzbudi čim več smeha.
Kraij fiimskih komikov je brez dvomno veiiki Charlie Chaplin, Čigar filme smo imeli priliko občudovati tudi v Ljubljani, dasi ga naša širša kinooublika se ne razume in ne uživa prav.
Charlie Chaplin je s svojim igralskim talentom ustvaril v fHmu psihologijo karak-ternega in smešnega. Njegova komika je vzvišena, on je ustvaril bolno komično in življenje malega, uboccega idealnega človeka. V nizu svojih filmov ie Cnarlie odigral celo epopeio človeškega življenja. V teh svojih groteskni« filmih ie Charlie tolmač nežna tn:h ljudi, on je potoval, boril se ie io ljubil, dasi vedno nedonmen, beden, s svojo paičico, oguljenim suknjičem in velikanskimi čevlji ter v gube nabranimi hlačami ..toda šel je skozi življenje vedno Čist in z nasmeškom na ustin. Njegovo najboljše delo je dosedaj pač film »Lov za zbto^i«. k« srno ga videli tudi v Liuhijar.i.
Charlie je urne?«1"«, ki izvablja smeh in jok istočasno.
Drugi kralj smeha je Harold Lloyd. Ni tako globok kot Chaplin in med njuno umetnost jo je globok prepad, toda »On« je komik situacije. V svojih filmih običa-no kreira vlogo človeka, ki ga preganja zla usoda, ki Pa ostane v tej borbi vedno zmagovalec. Njegova deviza je: Cim manj psihologije, čim manj logike, a tem več duhovitosti in — smešne modrosti.
Eleganten pojav med komiki je Raymond G r i f i i t n. ki je do viška razvil tip Človeka, katerega malo zanima, kaj se dogaja okoli njega. Njegova zvezda ie šele pred dvema letoma zasijala na filmskem nebu. Raymond nastopa vedno v belih ga-maSah ter s cilFndrom rta glavi. On sam zatrjuje, da se ne bo nikdar oženil in to je edina lastnost, s katero se je silno zameril nežnemu spolu.
Med komike, ki so vzbujali pri publiki cele salve smeha, le spadal tudi Maks
zbral svoje misli in ukrotil svoje občutke, »dajva da se pomeniva . ..»
Stvar, ki mu je bila na umu, je bila kar moči preprosta. Leroy se je že vse tiste mesece veselil male nečakinje, sirote, ki jo je imel v zavodu, a jo je hotel vzeti k sebi, da bi prinesla nekaj solnca in toplo* te v njegove sive dni. Ukvarjat" se je z mislijo, da bi naročil pri meni njeno sliko; toda stari skopuh se ni mogel odločiti, ali bi ali ne bi. Kolikorkrat ie odprl uata, to* likokrat se mu je zasnvli! denar!
Sveti večer, mote omedlevica in pogled na mojo sestradano bedo — vse to je na* poslcd ganilo urm ninarjevo srce. Zmeni* la sva se za nepričakovano dobro ceno Leroy mi jc dal čedno ysotico na roko. tako dx sem bil že tisti večer rešen naj^uj. sega. Slika njegove nečakinje mi ie uspela, da se se danes čudim kako Prinesla mi je srečo: rnonsi^nr Leroy je bil tako za» dovoljen, da se jc malone zaljubil vame. Od istih dob nisem več po»reš*l ne dd* ne denarja. Spomladi sva po*lfl!a sliko v S?km; kritika je z^šumela, priSel sem v sloves... In tli leta po tistem božiču...»
'Heurv jc  ieiadoma obmolknil.
2e sem ga hotel spomniti. če5. kaj je bilo tri leta potem. Ko p se se obmfl k njemu, sem vicL-l. da je baS tisti mah ne*» no ponesel ženino ročico k sebi In je prf» tisrv! nanio do!ß poljvb
Več mi ni bilo treba vedeti Ves pres"* njen po ^ «-icnovi zgodb -cm sc na minuto Tljglrdnl 7 srečne sinje OČ! gOSpe Rvoee . ..
Lieder, ki ie bü svoječasaio tudi ljubljenec Ljubljančanov. Njegov tragični konec ie pač vsakomur znan. Sijajni Lindrov film »Sedem let nesreče* bo tudi našim čitateljem šc v živem spominu.
Tipično klasično komiko zastopata večna potepuha Pat :n P a t a c h o n. ki živita le na tuj račun. Ustvarila sta tip človek s izredno mehkega srca. ki sta vedno pripravljena pomagati »smrtno« zaljubljenim kensekventno pa prezirata bogataše ter odklanjata bogastvo. S svojimi groteskami, fiziognomijo in nastopom žanieta salve smeha in imat<i slasti v stroki masi mnogo čestilcev.
Poglavje zase tvori Bnster Kea-ton. ki je morda najparadosknejši kotnik vseh časov. Buster ie človek, ki se nikdar ne smeji, a zato se mu smejejo drugi. On sam trdi. da se je rGdil glup, toda njegova glupost mu ie prinesla slavo in — milijone. Njegova kreacija je višek bizarnosti v komiki.
Od preostalih komikov ie še omeniti debelega Fattyja, Sydaiega ChapÜna, brata Charlieja ta Biscotta. Ostali komiki, ki nastopajo v filmih pod raznimi. lepo done-čimi imen;, so večinoma le tipi z bulvarja, ki le redko dosegajo res umetniško višino.
Pol do filmske slave
Karijera iümske dive, o kateri danes sanjajo vsa mlada dekleta, vedno upajoč, da jim bo aiorda usoda v življenju le naklonila to srečo, v resnici ni tako lahka, kakor se zdi to od daleč. Pot do Hoi!y-wooda je trnjeva. a se težja sta obstanek in napredek v Mollywoodu samem. SJavr^ filmska diva Corinne Griffith. sestra slovitega režiserja Griffiiha (Deset božjih zapovedi), daje mladim dekletom, ki sanjajo samo o slavi in bogastvu fimske dive, nekatere prav pametne nasvete. Evo, kaj pravi:
Dandanes je pač težko aajti mladenko ki ne hrepeni za tem, da postane umska zvezda Seve si vsako dekle to mnogo lažje in enostavnejše predstavlja, kakor je v resnici. V svoji naivnosti menijo, da jim ne bo treba ničesar delati, marveč da bodo epo sedle v razkošni avtomobil i«c se peiiale pred ateije. kjer bo kratko snemanje za film. nato pa bodo prejele bajno plačo filmske zvezdee,
Ko pa se taka naivna, k romantiki nagnjena mladenka znajti«* v ateljeju, je razočarana. Nova filmska »2vezda« šele s<jda< sprevidi, da ie treba za ta posel ogro.rtne energije in ogromne telesne odpornosti ter močnih živcev. Igralka, ki ne prenese vremenskih neprilik. ali strahovite vročine v ateljeju, ni za rabo. Ni treba, da posebej omenjam velike nevarnosti, ki prete igralcem pri igranju razmu senzacionalnih posnetkov.
Vse to so neugodnosti, ki pravzaprav ne prihajajo v poštev in so takorekoč zgoli solnčne ali negativne strani izrednega poklica. Čvrsta volja in jak telesni odpor obvladata tudi te težkoče.
Katere so tore.i pozitivne strani tega take vabljivega poklica? Katere sposobnosti moraio biti prirojene, da je pot k filmski kariieri, to te do filmske zvezde, mogoča?
Nočem omenjati igraiskega talenta, ker ie to povsem naravno, ravno tako tudi ne fotogemičnega izraza Kateri igralk! to ni prirojeno, ta se tega nikdar ne priuči. Toda tudi oni, ki ga je narava obdarila s prožnim tlesom. mora neumorno trenirati no gotovem sistemu.
Kultur?, telesa kot taka tvori poglavje zase; zato priporočam šport, ki na eni strani jači čut za skladnost, ns drugi v* razvija samozavest.
Rimska diva In njena učiteljica
Ameriški iisti prinašajo zanimivo storijo o mladi, nedavno- »odkriti« filmski zvezdi Sally O'Neü. Intervju val jo Je radovedni ameriški reporter, ki mu je nova zvezda  povedala sledeče:
Dopoldne sedim v soli, poslušam Homerja, vteparn si v glavo logaritme, po kosilu pa spišem nalogo za drugi dan. Od 16. do 2\. s smatram za odraslo in smem se zaliubiti ali celo zai-očiti. Skratka, vede m se ca ko, da bi se moji profesorji, predvsem pa maju ravnateljica, o<nes\ eslili, če bi to videli in vedeli. Toda ni ireba, da mislite kaj slabega o meni: od 16- do 21. delam namreč za film.
B'io je to pred dvema letoma, ko sem dovršila svoje 17. leto. Bog ne daj. da bi takrat moji učitelji vedeli, da sodelujem pr.' filmu. In kaj šele moje prijateljice. Počile bi od zavisti. Toda stvar se ni dala dolgo prikrivati. Nekega dne me je pok!!-cala moja BČiteSiica gcspoüiC-na Hall, tip pravega »lintveria*, in mi rekla: »Snoči sem bila v kinu "m videla sem na platnu mtedenko, ki vam je lahko zä primer. Tü!a vam ie na las podoima. toda iako dražes;-na m dobra, da bi vi, k! tako radi zasmehujete in zafrkavale druge, poleg nje izgledali kot vrag. kar se tudi«. Kako me je pogledalu. ko sem i'' razložila, da sem Jaz tista dražestna mladenka s platna! Od tega dne dalic gospodična Hali ne hodi več v kino. češ da čovek nikdar ne v.e, komu poklanja svoje simpatije v ki?iematograhi.
Koliko   Qudl   noseča kinematografe.
Na svetu ie 50-000 kinematografov, katere d«evno poseča okoli 30 milijonov gledalcev. Ce bi se vs? ti iiudie postavili eden za drugim, bi bila to ogromna kača, ki bi segala dvakrat okoli zemlje. Ce povprečno računamo da plača vsak obiskovalec 10 dinarjev vstopnine, potem znaša to dnevno 300 milöonov dinarjev.
Slovit! iznmitell Cdfson, čhcar letn! dohodki znašajo okoli 30 miljonov dolarjev (1700 milijonov dinarjev), prejema za nek? patent, kf ga je Wl izumil v korist kinematografije, od vsakega izRotovljenega rilma okoli 3000 dolarjev o4&Jcp4gM* («kolJ 110.000 dtaaurtev).
Nove knjige in revije
DU. JOSIP >£RNJäi/. ÄJW Ni IN» V Ljubljani,  19J7   K-,ni   ^Jožba Tiakoi ne zadruge. S čiiko pisale!;* iu uvodom dr. Ivana Prijatelja. Cena bio-. knjigi Din 86. vezani v celo plstuo Din te. poŠtama Din 3— več.
Memoarske literature Siovenei nimaii." mnogo, dasi bi iwdi biia v mnogam oziru koristna in potrebua ga pogled "*r«j in tur prej. Lani je umrl v Ceiju dr Josip Sernec, eden izmed stebrov Bpodnje&iajerskih Slo vencev io iz vrst prvakov, ki bo v polpraNfr kli dobi z veliko vnemo rieloviili lj -en poljih narodne probuje. Zadaje dni avAJega življenja je spi^val Spomin*?, lj jih je iioo-fad 5 dni pred svojo smrtjo in ki iso pravkar izSli pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani. V njih se nam odgrinja marsikak o-».jodek iz wi-njih desetletij prerekleea stoletja, ko eo de Iovale čitalnice, zborovali sabori, u=*Ta-bavijale posojilnico in hraiiilnire io se vršili ljuti boji za vpeljavo slovenskega i^zika v šole in urade. Prijetno sramlja pisatelj o svojih osebnih dogodkih, ki je bi1 fie dijak vzgojitelj, vojak, odvetnik in deltam posla uec v Gradcu, in marsikaj izvemo iz njih r dr. Turnerju, Jurčiču Romanu. Gertseher.ju in dragih
Sernčevi *ponjiui bodo vzi>udili glasb1 v mariborski   <»bln>ti   splošno   eanimanje in pozornost. Naroč:* ;o       pri Tiskovni v Ljubijüiii. Prešernova uii'c- M
LATINSKO    SLOVEJfKKl  SLÜ V Alt Sestavi! profesor dr. Franc Bradate, io ct-ut za klas. fiiologijo na univerzi : Ljub Ijani. 192C  Založila .Ingos! o venska knjigai na v Ljubljani Cena Din 70.—. Str. 600 Bradadev latinsko      r*lovenok:  slovar t>-
dobrodošel učencem in profesorjem. IV-i«', li smo v njem vestno sestavi (etio. strakovu i-5ko urejeno io natančno preodarjeno    d : • specialista na polju latin*ch»>   Bradat pozna kot redkokdo potrebe sole in zahteve zr» nosti. Okrocr '30.000 besed je zbranih v b* sednjaku. Ekscerpiral in uporabi! je '.a tiuske klasike, ki se bero v srednjih -in jih strokovnjaško predelal. Nepolrebnj 'znanstveni navlaki se je avtor ognil; t je knjiga samo pridobila,    ker    je posta* praktično dobro uporabna, a pri tem bogat, na neštetih besedah. Knjig.' ima 500 irobu; tiskanih ?*tranit je torej za naSe razmere n vanredno bogat knjižni dar. Format je j>H ročen, vezava okusna.
MALI RISAR.   Nedavno ustanovljena Tiskovna založba v Mariboru jc tik pre-ti prazniki izdala svoje prvo delo eMaÜ r sa: , ki je namenjen našim malim in najmb Slovenci nimamo veliko tak h del, kot ft ta knjisa, kj se lahko meri z vsakim inozemskim izdelkom te vrste in je po svoji zasnovi, izvedbi in opremi naravnost ep< halno delo v naši mladinski literaturi. Kn; ga   vsebuje   na  32 straneh 90 orlgUiarnm lahko izvedljivih ta razum'J'vih nzb io 2: J verza. Tiskovna založba se ie s tem sve jim prvencem najlepše predstavila javnost
V primeri z drugimi sličn mi izdelki je cena 25 Din zelo nizka. Knuza *c dobi v knjigarnah, lahko pa se naroča tudi direkt* no pri Tiskovni založbi v Mariboru, tarči* čeva ulica 4-
QULIVERJCVA POTOVANJA Pc 3?-nataoil Swiitu priredil za slovensko mladino Pavle Flere. V založbi Učiteljske tiskarne le izšlp v slovenski priredb znamenito Swiitovo delo Guliverjeva potovanja, k jr prevedeno že v vse Jezike. Knjiga i na dv,-dela. Prvi del nas vodi v deželo Pedcnj-jiiožičKov, drus: de! pa v deželo velikanov. Že odrasel človek čita knjigo z zanimanjem, se bolj pa bo to čtivo dramilo svežo domišljijo mladine m z zanesljivo moraio ponazorilo resneo starega izreka: Povsod dobro, najbolje doma! Prevod je lep m čiM, jezik gladek, delo pa opremljeno s Številnimi dobro uspelimi ilustracijami. Kni ga zasluži vso pozornost in bi ne smela manjkati v nobem solsk' knjižnici, je pa tudi primerna kot darilo za pridnega otroka,
HRAM SLAVE Pod tem naslovom jc izšla v založbi Učiteljske tiskarne nova zbirka pesmi E. Gangla, ki j h smemo po pravici smatrati kot prvi pojav te vrste v naši nacijona'ni in kulturni zgodov ni Obdelana je doba od soiunskih bratov C in Metoda pa vse do naših časov. Kralle vIČ Marko. Kosovo. Gosposveisko polje, Matija Gubec, Zr njsk\ tirški hoji. svet./ -na vojna. Prešeren, Peter Mrkonjič, Vodnik in Tavčar, vsi ti imajo svoj sp»niic.iik v knjisi. Vmes so nanizane pesmi, k! pro>-slavljajo lepoto in pomembnost naše zemlje. Po svoji dramatični snovi napravilo pev;ii! giobok utis. Vso knjgo preveva duh slave naše preteklosti.
PARNI STROJ IN PARNA TURBINA. Pod tem naslovom je izšla v litjfoclovenskl knjigami izpod peresa Inž Gvidona Guii&i znanstvena, a vendar ne pretežko pisani knjiga, Iti bo dobro služila ne ie uče^er«' tehničnih   šol,   marveč tudi dobro studila vsakemu strojniku in kurjaču, ki bo deli 4 strokovni  izpit. Tudi  slovenska  n; •'* tara je zelo posrečena, s Čemur ie 'zp njena zopet ena vrzel. Knjigo krns: 165 s!ft\ u skic. Knjiga se dcbJ v vseh knjigarnah ter stane 80 Din.
—   UVOD   V   UME V AN JE LIKOVNf L METNOSTL To navodilo za razumevanj« likovne unetnosd je napisa!    dr. Izidor Cankar, izdala in založila pa Narodna galerija. Knjiga obsega 22-i strani teks* tjj 48 tlak. Tiskana je na iinem papirju fn • pogralsko zelo skrbno opremljena broširana za 62 Din. v celo platno ve: za 72 Din.    Člani Narodne galerije naroče naravnost pri društvu za aaji& m -eno (52 Din, ozir. 60 Din)
RAZPRAVE Izdaja Znanstven c ■ ;;-šrvo za humanistične vede v LjubNii L'<
V Liubljan 1926 Cena 100— Din :-ar■ ; jo se pri Znanstvenem društvu za koma stične vede v Ljubljani, univerza Izšel j& III. letnik *Razp»av» slovenske ikao>mHe znanosti, ki se skriV9 po^l zgoraj navede:n ?» skromn m nasievom Znanstvenega društva za humanistične vede, s sledečo zanimivo vsebino: L Avg. Musič «Negaeiia ni» Z. Pet. Skok: Lat Caisar—Caesar 3 fr Ki-rič: Prešernove odkl:»rtiene orošnje zc advokaturo. 4 Ant<m Breznk: Sie\-en-ki slovarji. 5 Iv Prijatelj: Ustanovitev *L«ub-IJajuiktme avop#» it) celovškega »Kjesat
tSCOVENSK I   NA ROD» dne 25. decembra 1926.
Stran 7.
Bilanca letošnje planinske sezone
Sedem žrtev naših planin
Smrtne nesreče slovenskih turistov v letošnjem leta
Rado Sopčič
Predno ugotovimo razveseljivo dejstvo, da ima turistika med nami vedno več prijateljev in da je tudi letošnje leto kljub slabemu vremenu pokazalo, da se zavedamo, kako ponosna je lahko slovenska zemlja na •voje divne planine, se moramo spomniti onih, ki so položili na oltar tega krasnega »porta svoje najdražje — svoje mlado življenje. Narava je nedoumljiva v svojem skrivnostnem snovanju. Človeški duh jo hoče ukleniti v verige neprestanega osvajanja, da bi lajšala in slajšala ljudem življenje, toda kadar seže misel v svojem razmahu predaleč, ji z/kliče narava: stoji Tu je meja med teboj in mojimi večnimi zakoni, in te meje ne smeš prestopiti, sicer te starem v prah.
Težko je govoriti o smrti tam, kjer kraljujeta lepota in vzvišenost, težko je misliti, da more carstvo miru in tišine zahtevati tudi Človeške žrtve. Človek ne more verjeti, da se plazi zahrbtna smrt visoko gori v višavah, kjer kroži orel nad okamenelo zemljo. In vendar — vsako leto gredo v to pravljično deželo gorskih vil mladi vitezi, pa ae nikoli več ne vrnejo, vsako leto stojimo ob svežih planinskih gobovih in se vprašujemo: Čemu nove žrtve? Čemu je bilo treba Iztrgati iz naročja materi sina, nevesti sina, ženi moža, detetu očeta? Odgovorili bi nam lahko oni, ki jih ni več med nami. Dejali bi, da je mati narava dobra in zla. Za vsako veselje tir ja desetero žalost, vsako srečno uro ji moramo plačati z leti nesreče in trpljenja, vsako lepoto lahko danes ah' jutri zavije v Črn pejčolan. Z eno roko je človeškemu rodu dobra mati, z drugo hudobna mačeha. Koliko sinov sprejme vsako leto v svoje čarobno gorsko kraljestvo in kolikim pripravi v tem kraljestvu prerani grobi
Letos je bila narava-mačeha posebno kruta. Sedem planinskih žrtev je zahtevala, sedem ran je zasekala v vrste naših planincev. V času, ko je hitelo vse stvarstvo na zemlji novemu življenju naproti, smo stali ob prvih treh planinskih grobovih v letošnji sezoni. 23. maja so ugasnila na grebenu nad Kokrškim sedlom tri mlada Življenja. Za binkoštne praznike je krenila družba 7 Članov iz Ljubljane in Kamnika preko Sv. Ambroža na Krvavec Vrnilo se jih je samo 6. Druga družba je pustila v gorah dva Člana. Med prvimi letošnjimi žrtvami naših planin je bila mlada knjigovodkin>a iz Rožne doline gdč.
Mera Mancinifeva
mlad, simpatičen mladenič, poln življenjske radosti in veselja do dela. Kot tretja žrtev iste usodne ledene strmine je padel bančni ura/*'     iz Ljubljane
Ivo Sterle
Vpričo sestre je zdrsnil v prepad in obležal mrtev tam, kjer sta kmalu nato ležala Sopčič in njegova zaročenka.
Skoraj istočasno je prestrigla koščena žena nit življenja vladnemu svetniku
dr. Milku Lubecu
ena najmlajših članic SPD. Vpisala se je Šele 21. maja, torej dva dni pred svojo tragično smrtjo. Tragedija njene smrti je bila tem večja, ker je obležala na enežiču pod Kokrskim sedlom v objemu svojega mrtvega ženina. Usoda, ki ni privoščila mladima zaročencema srečnega zakonskega življenja, ju je združila v smrti. Istočasno z Meri Man-einijevo je našel prerano smrt trgovski so-trudnik iz Rožne doline
ki je odšel iz Ljubljane 22. maja na Vršič. Bil je sam in zato nihče ne ve točno, kje in kdaj je našel smrt. Zasul ga je plaz. Njegovo truplo so našli šele 4. avgusta.
Po teh štirih udarcih smo mislili, da se bodo zli planinski duhovi umirili. Toda že koncem julija sa zahtevale Kamniške planine novo žrtev. Mladi medicinec, sin Šefa patentnega urada v Beogradu g. dr. Janka Šu-znana
Pavel Šaman
je odšel 22. julija čez Pavličevo steno, Mat-kov kot in Mrzlo goro proti Železni Kaplji in se ni več vrnil. Nesrečnega očeta je zadel z njegovo smrtjo tem hujši udarec, ker je izgubil v kratkem tudi starejšega sina. ki je našel junaško smrt kot častnik naše vojne avijatike,
A tudi s petimi žrtvami se gorski elementi še niso zadovoljili. 21. oktobra popoldne se je odpeljal iz Ljubljane proti Mojstrani talentirani slovenski slikar, navdušen prijatelj narave in planin
Josip pL Gorup
Izginil je brez sledu. Od tistega časa je minilo že nad dva uieaeca, a še danes nihče ne ve, kaj je z njim, kako je ponesrečil in kje leži njegovo truplo. Veličastni očak Triglav je sprejel v svcje skalnato naročje simpatičnega mladeniča in ga noče vrniti, kakor da svari druge, naj mu nikar preveč ne zaupajo.
Ironija u^ode je zaključila vrsto letošnjih planinskih žrtev s tragično smrtjo znanega plezalca in športnika
Alojzija de Reggija
ki se je ubil 7. novembra v steni nad Tura-cem pod Grmado. Kot izboren plezalec, ki je
preplezal opetovano severno triglavsko steno v vseh 6mereh, Jalovec, Spik in druge nevarne plezalne partije, pač ni mislil, da ga čaka smrt na tako nizki steni.
Sedemkrat je pel torej letos ob odprtem planinskem grobu mrtvaški zvon in sedem mladih tovarišev objemajo naši planinci. Ob vsakem teh svežih grobov so stale v duhu dolge vrste krepkih, utrjenih mož in žena, vsakemu tovarišu so položile žilave roke planincev vsaj v mislih na grob šopek planinskih rož in vsem sedmim žrtvam nepremagljive ljubezni do naravnih krasot so zaklicali planinci sklonjenih glav: Mir prahu vašemu!
Planinske koče
Vse naše važnejše planinske postojanke sc opremljene s planinskimi kočami, brt-z katerih si turistike ne moremo misliti. Zgrajene večinoma na golih skalah in pritrjene^ debelimi žicami, da jim niti plazovi, niti viharji ne morejo do živega, nudijo varno zavetišče, kjer si planinci po naporni hoji odpocijejo. Z redkimi izjemami so planinske koče prav dobro oskrbovane, osobi-to kar se tiče prehrane in prenočišča. Oskrbnice in oskrbniki tekmujejo med seboj v požrtvovalnosti in delu za razvoj našega planinstva tako. da je vsak planinec dobro po3trežen. Le Škoda, da pretežna večina njih z-» svoje naporno delo ne dobi primernega plačila. SPD bi pač lahko cenike jestvin revidiralo in dovolilo oskrbnikom malo več zaslužka Tako pa cene jestvin skoraj nikjer ne presegajo onih v mestu, Čemur se človek ne more dovolj načuditi, ako po misli, da je treba nositi živila cesto po 8 do 10 ur daleč v gore in da se osobito meso mnogim oskrbnikom pokvari, ker ga ne morejo pravočasno prodati.
Planinske koče oskrbuje deloma osrednji odbor SPD s sedežem v Ljubljani, deloma pa njegove podružnice. V oskrbi csrednjega odbora SPD so sledeče koče (v oklepaju število postelj in doba oskrbovanja): Ho*el Zlatorog (48, celo leto), Hotel Sv. Janez (7<5. celo leto), Triglavski Dom na Kredarici (31, v seziji), Aljažev dom v Vratih (30, v se-ziji), Staničeva koča (12, v seziji), Aleksandrov dom (19, v seziji), Vodnikova, koča (Ü. v s.eziji), Malnarjeva koča pod Črno prstjo (skupno ležišče za 12 oseb, v seziji), Orož-nova koča istotam (16, v seziji), Erjavčeva koča na Višiču (25. v seziji), Kadilnikova koča vrh Golice (20, v seziji), Spodnja koča na Golici (20, v seziji), Češka ko6i na Ravneh (13, v eeziji), Cojzova koča na Kokr-škem sedlu (16, v seziji), Koča v Kamniški Bistrici (14, celo leto), Koča na Kamniškem sedlu (12, v seziji). Koča na Veliki planini (14, celo leto), Kcča pri Triglavskih jezerih (24, v seziji), Dom na Krvavcu (13, celo leto) in Krekova koča na Ratifovcu (S, v seziji). V oskrbi osrednjega odbora SPD je torej 20 planinskih koč, ki imajo na razpolago 425 postelj, vštevši nekatera skupna ležišča. Od teh je oskrbovanih 5 celo leto, druge pa samo v seziji.
Podružnice SPD oskrbujejo 15 planinskih koč, in sicer: Prešernovo kočo na Stolu, Kranjska podružnica (6, v seziji), Valvazor-
jevo kočo pod Stolom, Kranjska podružnica (9, celo leto), Kočo na Gozdu, Kranjskogorska podružnica (15, v seziji), Mariborsko kočo, Mariborska podružnica (46, celo leto). Kočo na Klopnem vrhu. Mariborska podružnica (12 postelj in skupna ležišča za 16 os&L, celo leto), Turistovski dom na Urški gor;. Mislinjska podružnica (31, v seziji, Rusko kočo (depeudanca Planinka in Candrov.» koča, Podravsk« podruž. (37, celo leto), Jur-kovo kočo na Lisci, Posavska podr., Wilfan*»-va koča na Betrunjšin, Rndoviiiška podružu. (10, v seziji), Koča na Donački gori, Rogaška podružnica (ni oskrbovana, ker je samo zasilno zavetišče), Piskernikovo zavetišč .> (10, celo leto), Tillerjeva koča (22, celo leto), Frischaufov dom (17, v seziji), Koča n;i Korošici (9, v seziji),- Mozirska koča (13, v seziji) in Celjska koča (7, celo leto), vseh 6 v oskrbi Savinjske podružnice v Gornjem gradu.
Poset planinskih kcč
Zelo zanimivo sliko nudi pregled poseta planinskih koč. Iz naslednjih podatkov j«» razvidno, da je zanimanje za naše planine lako v Jugoslaviji kakor tudi v inozemstvu od leta do leta večje.
V letu 1924 so posetili koče, ki so v oskrbi osrednjega odbora SPI), 25.403 turisti. Od teh je bilo Slovencev 19.864, Hrvatov 2799, Srbov 1702, Čehov 678, Avstrijcev 344, Italijanov 332, Angležev 58, Nemcev 57, Francozov 22, ostalih inozemcev pa 42. Koče v oskrbi podružnic SPD je poselilo predlanskim 16,977 turistov, in sicer 13.762 Slovencev, 1557 Hrvatov, 840 Srbov, 408 Čehov, 326 Nemcev, 312 Avstrijcev, 88 Italijanov, 4 Francozi, 2 Angleži in 178 ostalih inozemcev. Celokupni poset je znašal 42.380.
L. 1925 je posetilo kcče v oskrbi osrednjega odbora SPD 27.046 turistov, od teh 22.078 Slovencev, 2417 Hrvatov, 709 Srbov, 622 Čehov, 601 Avstrijec, 419 Italijanov, 107 Nemcev, 38 Angležev, 7 Francozov in 48 ostalih inozemcev. Koče v oskrbi podružnic SPD je posetilo 19.062 turistov, in sicer 15.358 Slovencev, 1552 Hrvatov, 243 Srbov, 1141 Avstrijcev, 367 Nemcev, 238 Čehov, 52 Italijanov, 7 Angležev, 3 Francozi in 74 ostalih iuczcmcev. Skupni poset je znašal 42.404.
Letos izkazujejo koče v oskrbi osrednjega odbora SPD 24.462 posetnikov, od katerih je bilo 19.687 Slovencev, 1909 Hrvatov, 002 Srbov, 380 Čehov, 463 Nemcev, 935 Avstrijcev, 370 Italijanov, 17 Angležev in 70 ostalih inozemcev. Koče podr. SPD je posetilo 20.849 turistov in sicer 18.212 Slovencev, 1099 Hrvatov, 201 Srb, 882 Avstrijcev, 175 Nemcev, 114 Čehov, 37 Italijanov, 5 Francozov, 2 Angleža in 2t;6 ostalih inozemcev Celokupni letošnji poset planinskih koč je znašal torej 45.311.
Podatke za letošnje leto smo posneli po provizorični statistiki osrednjega odbora SPD, ki še ni definitiv na, vendar pa lahko trdimo, da poset planinskih koč kljub skrajno neugodnemu vremenu ni bil manjši, če ne še večji kot lani in predlanskim. Pri tem moramo omeniti, da je naša planinska stati-stika zelo pomanjkljiva, kar seveda ne gre na račun SPD, ki nima na razpolago strokovnih moči, da bi podrobno in sistematično obdelale ves materija!. Zdi se nam pa, da
Pogled na 6. Triglavsko jezero.
Plezalski občutki
^rni, ki niso vpisani v našo čilo vojsko, naj kar lepo molče zastran lepote in mikavnosti planinskih koč. Mi. ki odložimo nahrbtnik samo takrat, kadar nas ustavijo na glavnem kolodvoru možje od užitninske branže in zahtevajo, naj pokažemo, koliko jajc so nam dali gozdni jerebi za popotnico, smo pa lahko veseli, da jih imamo, namreč Planinske koče. Z gozdnimi jerebi in užitnino ie malo drugače, s kočami vrh Kolih skal pa zopet drugače. Kajti so v njih poleg brhkih oskrbnic tudi postelje, ponve, litri, spominske knjige in druga taka zabavna roba. Posteljam ne gre, da bi odrekali občekoristno nalogo, ki jo vrše v vsestransko zadovoljstvo, litrom, če so polni, pa še manj. Najmanj pravice pa imamo godrnjati na spominske knjige, čeprav bi bile skuhane in položene na krožnik po svoji maščobi Jako užitne. Brez njih bi plezalci ne imeli zabeleženih občutkov in zato jih ne kaže pojesti. Na i žive poznim rodovom v spodbudo in dokaz, kako smo znali ceniti trpežnost karto-nažne industrije.
Škoda, da nimamo pravilnika o zbiranju in čuvanju plezalskih občutkov. Naš Čarlstonski rod se niti ne za-
veda, koliko idejnih snovi in neobdelanega literarnega gradiva za prvovrstne gorske romane gre vsako leto s temi občutki v nič. Naj bi drugače bistroumno SPD zdaj, ko so vse markacije zasnežene in vsa planinska pota uglajena, malce razmišljalo o takem pravilniku, da ne izgubimo še tega, kar v resnici imamo.
Plezalski občutki so se kar sami brez pragmatike razdelili v primerne kategorije in bi jim delali krivico, če bi jih premikali v druge skupine. Eni so sentimentalni, drugi naivni* tretji epi-kurejski, četrti romantični, peti rodoljubni in tako gre ta imaginarna veriga naprej brez konca in kraia. Sistema ne pozna in zato lahko začnemo kar pri Kamniških planinah, ki so še najmanj rodovitne, kar se tiče teh občutkov.
Družba vrlih hribolazcev je solidarno napadla planinske bolhe, češ da ji niso dale ponoči miru. Naša zoologija menda še ni tako napredovala, da bi ločila bolhe s Kamniških planin od onih iz Rožne doline. Ker plezalci svojim občutkom niso priložili nobenega izvirnega vzorca te redke živali, smemo brez zamere sklepati, da so bile bolhe domaČega izdelka.
Neka druga družba je spala izbor-no s tremi pikami... Zdai si Da lahko
mislite, kar hočete. Ali da ie spal vsak član z eno piko ali vsaka pika z enim članom ali pa člani in pike skupaj. V spominski knjigi to ni točno povedano. Skoda!
Uradnica M. K. pravi: Enker pa ni tku luštn kut tle gor. Zakai in kako je »luštn«, ni hotela zapisati.
S tem bi bile Kamniške planine odpravljene. Vseh občutkov ni mogoče našteti, ker bi se ljubljanskim krokarjem v glavi zvrtelo. Boljša je bila letina v Triglavskem pogorju. Cim višja je gora, tem boli se približa plezalec nebeškemu kraljestvu in tem globlje občuti ničevost ljubljanskega barja. Zato zapišejo mnogi v rubriko za občutke »sijajno,« »kolosalno« ali »fenome-nalno«. Kako neki bi ne bilo fenomenal-no, ko je pa človek takorekoč že na pol poti k svojim blagopokoinim pra-dedom!
Ali kakor smo že dejali, med plezalci so tudi taki, ki ne občutijo veličine skorajšnjega svidenja s pradedi. Ti godrnjajo in zabavljalo na sakra-mensko meglo, kakor bi ne vedeli, da ima očak Triglav tudi svoie nadloge in skrbi, posebno zdaj, ko so ga spravili v dolino, da mora podpirati našo Talijo.
Vsa Čast in priznanje gre mlademu zakonskemu možu, ki je med občutki
J omenil dejstvo, da je Triglav prekrasna tura, posebno če človek uživa medene tedne z zalo ženico. Z zalo ženico je vsaka tura prekrasna, seveda pod pogojem, da od medenih tedov turist še ni predaleč. Ljubezni ne kaže odrekati vzvišenosti, posebno če ie zlezla 2863 metrov nad morsko gladino. Obilo sreče!
Takoj za tem občutkom medenih tednov je drugi, ki veli, da ie na planinah res luštno, toda so tudi senčne strani. Ta tudi je tudi v spominski knjigi podčrtan, da ne bo kdo mislil, da hočem komurkoli kaj podtakniti. Kaj si boste mislili o njem, sinovi in hčere nižav. ne vemo. Nam se zdi. da je »t u-d i senčna stran« planin logična posledica prav kar omenjena občutka.
Naj omenimo še enega plezalca, ki je lezel trikrat čez Triglav, prvič po zadnji plati svojega telesa, drugič po vseh štirih, tretjič oa do vseh petih prometnih sredstvih, potem pa najdi še v Karavanke.
Tu je na vidnem mestu naša gola Golica, kamor rada zahai* v maju posebno mladina. Zato so tudi občutki več ali manj majski. Izločiti moramo samo one o tristo žuljih, figi in krasnetn razgledu z žganci. drugače so pa vsi jako poetični. Postavim oni neke Mic-
j ker ki jo je bolelo na Golici srce. Le pomislite, kaj se to pravi! Človeka boli srce, pa nima obkladkov, da bi bolečine pregnal. Micka le šla v hribe z zdravim srcem, nazaj je pa prinesla bolno, morda celo ranjeno srce brez pike. Naj ji bo v tolažbo in hodrilo zavest, da jo vsi idealni plezalci pomilu-jemo in da ni ona edina s srčnimi krči vrh Golice.
Neka druga, morda tudi Micka, je napisala, da je »iz tistega kraia. kjer se led ne taji in s tiste klopi, kjer srce boli«. Pa recite, če niso to pravi majski hrošči!
Dva občutka sta mi bila posebno všeč. Prvi je kratek in jedrnat: ože-njen. S tem je povedano več kot s dolgo tirado. Ubogega plezalca prega, nja ta fantom celo tam. kjer človel pozabi na vse križe in težave, ki ga čakajo doma. Drugi pravi, da ie Kranjc revež; če ni lačen, je pa žeien. Tretje možnosti ni videl, ker je bila na Golici gosta megla.
Zbrali smo samo neka! teh planin-sih rož, a že te lahko izdatno podpro našo peticijo na SPD zastran pravilnika o zbiranju in čuvanju plezalskih občutkov. Vsak začetek je težak, a pozabiti ne smemo zlatega reka: Per aspera ad astral
Jutro v Triglavskem narodnem parku.
bi bilo to za propagando našega planinstva
v inozemstvu nujno potrebno.
Zanimiv je tudi pregled letošnjega Peseta po poedirtih kočah. Hotel Zlatorog rz-k2zuje 669 posetnikov, hotel Sv. Janez 572, Triglavski dom na Kredarici 1959, Aljažev dom v Vratih 2974, Staničeva koča 736, Aleksandrov dom 1473, Kadilnikova koča 476, Malnerjeva koča pod Črno prstjo 108, Orožnova koča pod Črno prstjo 337, Erjavčeva koča na Vršiču 1100, Kadilnikova koča vrh Golice 1986, Spodnja koča na Golici 2411. Češka koča na Ravneh 395, Coj-rrva koča na Kokrskem sedlu 929, koča v Kamniški Bistrici 276, koča na Kamniškem sedlu 1182, koča na Veliki planini 1261, koča pri Triglavskih jezerih 1101, Dom na Krvavcu 1700, Krekova koča 436 Največ posetnikov izmed koč v oskrbi osrednjega odbora SPD je imel letos Aljažev dom v Vratih, ki pa, strogo rečeno, ne spada med paninske koče, marveč med hotele. Takoj za njim koča v Kamniški Bistrici, namenjena tudi bolj nedeljskim izletnikom kot pravim planincem. Izredno lep obisk je imela Spodnja koča na Golici, ki visoko nadfcri-Ijuje ostale planinske koče na lepših razglednih točkah. Vzrok je deloma splošna priljubljenost te ture, ki ni naporna, niti dolga,  deloma pa  izborna postrežba
Zelo veliko število posetnikov izkazujejo tudi nekatere koče v oskrbi podružnic SPD. Prešernova koča na Stolu le imela 1279 posetnikov. Valvazorjeva koča pod Stolom 1255. Koča na gozdu 1016, Mariborska koča 3465, K>ča na Klopnem vrhu 1396, Turistovski dom na Urški gori 1326, Ruska koča skupaj z dependanco Planinko in Candrovo kočo 3851. Jurkova koča na Lisci 835, Wilfanova koča na Begunjščici 600. Koča na Donački gori 471, Piskerniko-vo zavetišče skupaj s Tillerievo kočo 1313, Frischaufov dom 1128. Koča na Korošici 476. Mozirska koča 325» in Celjska koča 2864
Naši planinci po poklicu
Sponi hiške knjige, ki jih hranijo ined ee-zijo v kočah, po sezijj pa v osrednjem odboru SPD, bi ne smele spati tako, kakor spe zdaj. V njih je toliko zanimivega in poučnega gradiva, ouj je res škoda, da leze neizrabljene. S primerno disciplino med sara;-mi turisti bi se dale spominske knjige obvarovati neokusnih znakov posurovelostj m izpopolniti tako, da bi re^ nudile vpogled v vse probleme, ki zanimajo planince same, pa tudi širšo javnost. Zanimiva je bila n. pr. statistika starosti, poklicev, števila tur itd.
Razdeliti planince po poklicih in ugotoviti, v koliko se zanimajo poedini sloji za turi stik o, je seveda zelo težko in nehvaležno delo. Tu bi bile potrebne moči, ki se res zanimajo za statistiko in razpolagajo tudi s jotrebnim strokovnim znanjem. V splošnem teh ko rečemo, da prevladuje med planinri inteligenca. Pretežno veČino posetnikov planinskih koč tvorijo dijaki, uradniki, sodniki, odvetniki, uHtelji, inženjerji itd. Le redki so obrtniki in delavci, kmetje pa v planine sploh ne hodijo, izvzemši domačiue. ki opravljajo službo vodnikov iu nosačev To je razumljivo, kajti turisiika je precej drag šport in zato nižjim slojem ni vedno dostopna. Sicer je pa nivo našega obrtnika in delavca v tem pogledu tako nizek, da v do-glednem času večjega zanimanja za planhte
pri njih ni pičakovati. Morda bi se dalo privabiti v planine več ročnih delavcev, ako bi dovolila železniška uprava vsaj polovično vožnjo poedincem. Inozemski posetniki so seveda izključno intelektualci in bolje situ irani sloji.
So pa med planinci tudi svobodni poklici, kakor turisti, gl obet rotte rji, brezposelni, soproge, »kaj te briga« itd. Pri teh poklicih človek ne ve, v katero kategorijo bi jih spravil.
SPD in njegove podružnice
Nekak glavni štab čile vojske naših planincev tvori SPD, ki skrbi s svojimi pod mi nicami za planinske koče, pota, markacije, razne olajšave turistov itd. SPD s sedežem v Ljubljani ima 19 podružnic, in sicer (v oklepaju število članov): na Jesenicah (tlt). v Kamniku (142), v Kranju (292). v Kranjski gori (163). v Litiji (95), v Mariboru (620), Prevaljah (98), Slovenjgradcu (71). Novem mestu (80), Mežici (117). Rušah (97). Zidanem mostu (102), Radovljici (210), Rog Slatini (53)., Gornjem gradu (539). Draž*n-šah-žel. (108) Slov. Rfstrici (76). Šoštanju (58) in Tržiču (164). Najstarejši podružnici sta v Kamniku in Gornjem gradu (ustanov Ijeni leta 1893). Osrednji odbor SPD šteje 3915 članov, s podružnicami vred pa 7174. L. 1923 je bilo članov SPI) 6046. predlanskim 7690, lani Da 6620.
Te Številke so za naše razmere zelo značilne, ker kažejo, da se mnogi ljubitelji pla nin še vedno ne zavedajo, kako važno vlogo igra SPD. Člani imajo razne ugodnosti, ki ;ih drugi niso deležni. Članarina je pa tako malenkostna, da celo pri siromašnejših slojih ne more obremeniti domačega proračuna. Poleg tega bi se morali vsi planinci zavedati, da bo SPD tem bolj uspevalo in tem lažje vršilo svojo važno misijo, čim več članov bo imelo. Samo v organizaciji je moč in samo potom organizacije se da kaj doseči Neznatni porast Števila članov SPD napram lanskemu letu in nazadovanje v primeri z 1. 1924 kaže, da to spozna uje še ni prodrlo med najširše plasti naših planincev.
Ob zaključku želimo vse vrlim plezalcem, da bi jim bile nebo prihodnje leto bolj naklonjeno kot letos, ko jih ie tako neusmiljeno pralo.
SPD v prihodnji seziji
Govoriti o delih SPD v prihodnjem letu ie težko, ker se ie sezija komaj zaključila in ker osrednji 'Jodbor še ni izdelal programa za novo sezijo. Vendar pa lahko že zdaj rečemo, da čaka S^D mnogo prepo-tiebnega deia Turistovska pota so ponekod zanemarjena, markacije pomanjkljive, nekatere planinske koče nujno potrebne popravila, njihov inventar obrabljen, mnogi člani z dosedanjim delom nezadovoljni itd. Dela \e torej več kot preveč, samo delavcev, osobito pa denarja primanjkuje. SPD bo /noglo uspešno delovati le. ako lahko računa na vsestransko moralno in gmotno podporo svojin članov, ki se pa z malimi izjemami vse premalo zanimajo za svojo organizacijo. V interesu planincev samih, še bolj pa razvoja in napredka naše turisttke b' bilo storiti vse da dob:mo res dobro organizirano planinsko društvo, ki bi imelo dovolj gmotnih sredstev, da bi lahko uspešno vršilo svojo težko nalogo.
Avtomobilizem
Claude Farrere:
0 boncu, vdovi in njenem sinu
Za časa dinastije Ming je živela spoštovana in poštena vdova, ki ie stanovala v koči na zapadnem bregu reke Leu. 2ivela je v svoji koči mirno in krepostno. Razumna in dovzetna za filozofove nauke je imela samo enesa moža in rodila temu možu sina. ki je bil očetu na las podoben.
Ko je ta sin dorastel, ko je oblekel dolgo haljo in sedel za mizo k svoji materi, kakor veleva Zakon, se je pripetilo v prvem pomladnem mesecu, da se je šla vdova, mati te<ra sina, nekega soinčnega dne kopat. Zlezla je v bistri studenec Hou. kjer jo je zasačil in presenetil nagi bone iz sosedne vasi, ki je stanoval na vzhodnem bregu reke Leu. A ta bone ie bil vsega zaničevanja vreden mož. kakor so vsi bonci. Toda imel je čeden obraz in miŠičasto telo. Bil je tako prikupljiv. da se je zgodilo, kar se ie moralo zgoditi. Ko ga je po-hotnost nemudoma vrgla k nagi vdovi v bistri studenec, si je vdova zakrila samo oči in ni pobegnila.
In tako je prihaja! od tistega dne bone v mraku dan za dnem trkat na vdovina vrata in vrata so se mu odpirala. A vdove niso več spoštovali, ker ni bila več krepostna; potem je nehala biti krepostna, ker je niso več spoštovali.
Vendar pa njen sin nikoli ni pozabil sesti za mizo k nji. niti molčati, kadar je ona govorila; držal se je strogo Zakona. Kajti ta sin ie bil vzor poštenega in dobrega sina Da še bolj pokaže svoje spoštovanje do matere, se ni nikoli spozabil tako daleč, da bi ne bil z bon-com vsaj na videz prijazen. Vedel se je v njegovi prisotnosti vedno tako. kakor se vedemo pri poštenih ljudeh.
Zato so vdovinega sina mnogi možje in celo starci zbadali ali žalili vedno, kadar so ga srečali. Sin se je delal, kakor da psovk in zbadljivk sploh ne sliši.
Za pomladjo je prišlo leto. za letom jesen, za jesenjo zima. Bone je še vedno prihajal v mraku trkat na vrata in vdova mu je vrata odpirala. A vdovin sin je še vedno spoštoval mater in bonca ter molčal, kadar sta on in ona govorila.
Ko je hodil bone tako dan za dnem iz hratna na vzhodnem bregu reke Leu v kočo. stoječo na zapadnem bregu, je moral vedno plavati čez reko. široko sto sežnjev. A ta reka mlačna spomladi, topla poleti in mrzla jeseni je pozimi zamrznila. In kadar je stopil bone pozimi iz reke. je bil od pete do glave pokrit z ledom, ki se ni tajal. In podoben ledenemu kipu je zlezel v vdovino posteljo. Vdovo ie zelo zeblo, ko je objemala ta kip. '
Zato je prodal vdovin sin skrivaj tri njive, dvanajst volov in.devet oblek iz najlepše svile.   In za tolarje, ki üb je
Psihotehnična preizkušnja šoferjev
Velik razmah avtomobilizma in porast avtomobilskih nesreč kot logična posledica tega rrzmaha sta prisilila ne le državne oblasti, marveč tudi avtomobilske klube same. da so začeli posvečat) vedno večjo pažnjo strokovni izobrazbi Šoferjev. Da ta izobrazba danes še ne odgovarja vedno zahtevam avtomobilizma, je umevno. Šolanje šoferjev je omejeno na praktični del vozne tehnike, na obvladanje izvestuih funkcij, ni pa mogoče nuditi verjetne garancije, da bo imel absolvent avtomobilske Sole iovolj spretnosti in poguma, da v kritičnem trenutku pre preči nesrečo Vsak novinec bi moral priti pred vstopom v avtomobilsko šolo preJ zdravniško komisijo, ki pa tudi ne zadostuje za ugotovitev onih duševnih zmožnosti, brez katerih si dobrega Šoferja ne moremo misliti.
Tudi v tem pogledu nam priskoči na pomoč veda. ki lahko psihološkim potom ugo tovi kandidatove duševne lastnosti Že prod In med svetovno vojno sta uporabljala te metode profesor višie tehnične Sole v Char lottenbursu dr. Mode in njegov takratni *o-trudnik dr. Piorkov*kt, ki sta z velikim uspehom preizkus1 ta letalce in šoferje.
Predsednik strokovne zveze nemških šoferjev višji inženjer Völkel. ki je med svetovno vojno u**anovil in vodil psihotehnični preizkuševalni laboratorij v nemški armali. je ustanovil nedavno s sodelovanjem tipske univerze pslbotehniJni raziskovalni tn pre izkuševalni zavod za šoferje Gojenci tesa zavoda morajo najprej temeljito poznati konstrukcijo avtomobilov veeh znamk. Nato posade kandidata v avtomobil, ki ima *°m<> sedež za šoferja in najpotrebnejši mehanizem. Pred avtomobilom stoji bela stena, na katero projicirajo film z življenjem v zelo prometni in obljudeni ulici. Šofer mora ravnati z avtom tako. kakor da bi cozil po tej ulici, in mora reagirati na vse situacije in ovire Posebni. minuHiozni aparati sproti beležilo njegove akcije in reakrije in pokažejo vsako njmanišo ^ibo. Nato slede poskusi s svetlobnimi sienali v raznih barvah. Tudi na nie, zl?sti na rdeči sisnal *>Stoj!* mora šofer re3?ir ti, in posebni kazalec na mizi nreizkuševalnega komisarja pokaže v od!omkib sekunde, kako hitro se to zarodi.
Pomen takih z«vodov ie nedvomno velik, kajti če pomislimo, koliko avtomobilskih ne=rč beleži kronikn dan za dnem zlasti v večjih mestih, kjer šofirajo v največjem diru neizkušeni in cesto strokovno neizobraženi šoferji obeh spolov, moramo priznati, da so si pridobili inicijatorji psi1 o*eh'ličnic preizkušenj za razvoj modernega avtomobilizma nevenljivih zaslug. Pri nas seveda potreba psihotehn??nega zavoda za oreizku-ševanje bodoCi'-i šoferjev še ni nu?na. ker im.'mo v primeri z drucimi narodi malo avtomobilov, vendar pa bodo morali Midi naši nvtomobilisfi sčasoma misliti na globljo strokovno in vsestransko izobrazbo mladih Šoferjev
Gene avtomobilov
Avtomobil je daaies prav iako predmet občudovanja, kakor le bi' pred 10 ier, samo s to razükf.. da Je bila združena takrat z občudovanjem tudi škodoželjnost. 3ko se je motor pokvaril Sedaj je konstrukcija motorja tako izpopolnjena, da je avtomobil kot promem- sredstvo popolnoma zanesljiv To dejstvo je splošno znano m zato ni čuda. da se avtomobilizem povsod -ako nazlo razvija. Edina nesreča je v tem da avtomobil ni dostopen ou'm slojem, ki bi najbolje ocenili njegov pomen, namreč srednjim in delavskim, manj premožnim slojem Avtomobili *n s> vedno tako dragi, da jih ti sloji pač lahko občudujejo, ne morejo jih p.i kupiti Avtomob lska industrija skuša sicer to oviro odstraniti in izdeluje tudi cenejše avtomobile, vendar so pa tudi te cene za nase razmere se vedno previsoke
Pri nas domače avtomobilske industrije n mamo rn zato smo navezan! kupci Izk'juC-no na inozemske proizvode Cesto k«>Ieba kupec pred nakuoom avtomobila Tied ameriškimi, francoskimi halijanskimi. belgij skimi, avstrijskim' nemškimi in drugimi znamkami, ker *e ne more za nobeno od ločiti Glavno vloge* gra pri tem seveda cena avtomobila, kar bi pa ne smelo biti Avtomobil se med vsemi industrijam* proizvodi morda m'hh"Mc obrabi Kupi avtomobil Iti prevoz' f niim <am< 50 km. potem ga pa prodai n v«»sel bos. ako dobiš še 6*1 do 70% kunne cen?   Zato te 'reba prJ na
dobil od kupca, je zgradil med hramom in kočo most čez reko Leu. da bi njegove matere ne zeblo.
Kar je vdova, mati teara sina, nekega dne zbolela. In kljub veliki in vdani ljubezni, s katero ji je sin stregel. se je stanje poslabšalo. Nekega večera je ležala v agoniji. Ko se je njen sin ozrl ! na njene pojemajoče oči in uganil povelje trepetajočih trepalnic, je odšel v hram in poklical bonca. da bi se materine ustnice ogrele od zadnjega poljuba.
Ogrele in potolažile so se. potem so pa nehale živeti.
Bone je klečal ob vzgiavju. Hotel je izpustiti mrtvo roko in vstati, da bi odšel.
Toda prej, predno je vstal, se je zgrudil mrtev na tla. Kajti vdovin sin. sklonjen nad njim. mu je preklal glavo z udarcem sekire.
Ta sin je torej pokopal svojo mater, po Zakonu, v dveh rjuhah iz finega platna in v dveh krstah, debelih po devet palcev. In ni štedil z izdatki za pogreb. Potem je vrgel boncevo telo v reko. kakor je pristojalo boneovemu telesu.
In ko je bilo vse to opravljeno, ie odšel k mostu, zgrajenem na lastne stroške. In napisal na prvo tablico Iz zelenega marmorja:
»Ta most. stavljen pod zaščito duhov, ki vladajo dežju In valovom, ie delo sina. ki je skrbel za srečo svoje žive matere in za čast svoje mrtve matere,«
kupu   dobre    premisliti in pretthtati vse
okolnostl, da kupimo res kvalitativno dobro vozilo Kvalitetni avtomobil mora biti iz prvovrstnega materijala, njegova konstrukcija mora biti brezhibna O tem se lahko preprča samo -tr kovntak m zato kupcu ne preostaja drugega, nego zaupati prodajalcu in znamki df tičnega avtomobila
Zelo kočljiva stvar je določati kvalitete avtomobil«! p' karoseriji, ka. se običajno dogaja Dasi ie botovo, da je pri avtomobilu motor več:e važnosti od karoserije, je vendar rad umevm , da igra zunanjost vozila veliko čest . odločilno vlogo pri nakupu, kur lahk i neokusna karoserija temeljito pokvari veselje nad najboljšim motorjem.jem. Zato vidimo, da polagajo vse av-tomobilne tvornice veliko važnost tudi na karoserijo in da so avtomobil po zunanjosti od leta do leta ele^antneisi in lepši
Prodajalec označi ceno običajno v zvezi s kapaceto mmnria Zri tem mora biti ku-oec zelo previden, ker skuSajo mnogi pro dajalci dokaza' ve'fk kapaciteto, ki jo pa daje motor <amo neka. časa Kapaciteta motorja ie odvisna od obsega motorjevib dlindrov in števila obratov čim večji ie »bseg cilindrov, odnusn^ število obratov. fem večja ie tudi kapaciteta motorja Običajno se navaja d« *nasa kapacteta mn toria z obsegom 1 litra in 2000 obratov 15 HP Naiva?neis> vprašanje pr nakupu av comobila bi morala b»ti njegova ekonomija Vakup avtomobila pomenja znatm investicijo, k' se ren;lr2 tem bolj čim manj porabi voz benc na. Ben.in je pri nas tako drag. da lahko izda'ki za.u znatno obtefe doma či prjračur osobito, ako se mora lastnik voziti v oddaljene kraje Zato je reba na to praktično strank pri nakupu avtomobila najbolj' paziti
Avtomobilska industrija
Ni kmalu luduütnje, ki bi belezoj v raz meroma   kratkem   času   tako mogočen raz mah. kakor avtomobilska. Avtomobili so pač poleg aeroplanov, ki pa še dolgo ne bodo v rabi, najmodernejše in uajbolj praktičao rnometno sredstvo in zato ni čuda. da se njih število od dne do dne množi. V naslednjem hočemo  omeniti  samo  največja   in   najb »t znana Bvtomobfluka podjetja.
V Ameriki, deželi največjega rannah« avtomobilizma, stoji v avlornobilski industriji ua prvem meotu znano veJeporijelje Ford Motor Company v Detroitu, ki izdeluje letno 2 milijona avtomobilov Na drugri.m m^-stu je največji Fordov konkureut. konce rn petih avlon»obiL-kifa tvornit, General Motors Corporation. tU izdeluje letno ! in pol noh-lona avtomobilov. V koncem zadajo: Chevrolet, Oakland, Studebaker, Buick m Oldsmabile. Poleg teh je v Ameriki Se qiq> i^O manfSih avtomobilskih pod et i i
V Angliji so uajdražji in do danes naj-odličuejši avtomobili na svetu RolJce Eoyo*. Poleg tp luksusne znamke je znan tu ii 'angleški Daimler.
Francoska avtomobilska industrija je z.a-^opana po bledeči h tvoruic h: Peuge-t, Rc-'■-uit in Citroen, ki so obrnile vso tvojo pozorno?! na izdelovanje malih, cenenih avtomobilov Kot provovrstiie francoske znamke so znani dalje Proohet-Sebneider, Hi-*i>aoo-Suiza. Irat. De D ion Bouton itd.
V Italiji je na prvem mestu Fiat kot tvor-uica ceneniH avtomobilov velike proizvodnje. Dalle so zunni izdelki tvomie Lancia. Isotla Fra&ehini in Alfa Romea kot visoke kvalitetne znamke.
V Nemčiji je Opel kot tvorni ca za mno-žinske avtomobile na prvem mestu. Zelo priljubljeni so tudi izdelki Mercedes kot visok o kvalitetni avtomobili
CeSkAstovaSfea .-\tomobil-ka industrija ;e načela zadnja let;j usodno konkurirat-' :v. zemskfm proizvodom. Kot kvalitetni avtomobili pridejo v poStev proizvodi tvornice pr;.. sra. kot izrazito mali avtomobili pa izdelli rnane tovarne Tatra NVs^eldorfer.
Avstrija ima ipfoSno znane drage kvalitetne avtnmnbile znamke Steypr in Daimler.
To so samo največja in naibolj znana avtomobilska podjetja. Poleg teh je seveda s> nebroj manjših.
Avtomobili v Sloveniji
Pri nas avtomobilizem še daleč m take razvit, kakor pri drugih večjih in bo^itejših narodih, vendar pa ima Slovenija okrig 1000 osebnih avtomobilov do 400 tovornih ii> okrog 500 mciooiklov. kar je za o::5e raz mere gotovo razveselfv pojav. V Sloveniji prevladujejo ameriški avtomobili P- rd in Chevrolet, dalje italijanski Fiat, frdneoski Citroen in Peugeot. Ji • i* ko kvalüp'nih avtov je pri nas n«ka Buickov. D* i m Ier je v, Mercedes in Alfa Romea. Pretežna večina avtomobilov v Sloveniji ie novejše konstruk rije. Med starimi avtomobili prevladujete avstrifaki znamki i'nch m Daimler Od nio tocikiov je pretežna večina novejših Indian-BSa in Harley.
ljubljanske gospodinje
Prispevek k študiju o prebival- stvu Ljubljane. — Tri glavne kategorije gospodinj. — Gorjeoženjencem! — Iskanje mesečne sobe je stavljenje v loterijo.
Gospodinje — mislim na gospodinje v ožjem smislu, torei gospodinje podnajemnikov — tvorijo v vsakem mestu neobhodno potreben rekvizit, kajti kam bi se drugače zatekli samci in oni »nesrečni« zakonski trpini, ki jih je usoda ali pa ministrska trma odtrgala od svojih famiiij in iih zopet obso-i dila na samsko životareme. katerega so se bili že čisto odvadili. Tako ima tudi Ljubljana svoje gospodinje in to še prav številne Najdeš iih v vseh delih mesta in ni ie skoraj hiše, pa naj si bo sredi mesta ali v predmestju, kjer bi ne stanovala vsai ena taka mamica. Deliš jih tako na tri kategorije: inteligentne vdove mladoporočence in poklicne gospodinje.
Najštevilnejše so zastopane prve in zadnje. Dočim so prve navadno dobrodušne in splošno priljubljene, niso zad-je baŠ na najboljšem glasu, ker gre o njih glas in skušnje to potrjujejo, da svoje podnajemnike rade izkoriŠčaio. Mladoporočenci pa so bolj tako srednje sorte Navadno iih silijo stanovanjske razmere in visoke najemnine, da oddajajo posamezne stanovanjske dele v pod-najem. One. ki iih sili samo visoka najemnina so v cenah navadno še precej solidne toda v tej kategoriji ie tudi mnogo takih ki si skušajo s podna-jemnino opremiti svoje stanovanje in nabaviti n» tuj račun — poročno opremo.
Za najbolj solidne veljajo gospodinje prve kategorije inteligentne vdove. So to večinoma že starejše dame, vdove po bivših višjih uradnikih, ki iim nezadostni Dokoininski preiemki ne omogočajo niti skromnega življenja. Vladajoče stanovanjske prilike jih silijo, da obdrže svoia velika stanovania. ki jim sedai nudiio skromen dohodek Same vajene reda in snažnosti. skrbno pazijo tudi na svoje podnajemnike in zato si pri njih dobro shranjen. Ničesar ti ne majka. a če si malo Drehlaien. si ljubeznjivo postrežen tudi s Čajem in dobiš tudi sicer vsako mogočo udobnost tako da se v niihovem varstvu res počut Š kakor v domačem krogu. V ceni niso pretirane, ker ne iščejo dobička, marveč se zadovoljijo s tem. da se skromno preživljalo. Svojih podnajemnikov ne menjavajo rade in cesto imajo po cela desetletja enega in istega naiemnika. Srečnega se zato lahko čutiš, če ti usoda nakloni tako gospodinjo Druga kategorija ie številčno naj-slabejša. a od leta do leta bolj narašča in dela ostalim konkurenco. Rekrutira-jo se iz vseh stanov in iz vseh slojev. Med podnajemniki vlada proti njim precej nerazpoloženja in vsakdo se jih rad izogne, če le more. Preveč neprijetna je zavest, da si samo objekt špekulacije in eksploataciie. kar prav kmalu občutiš tudi na lastni koži V cenah namreč niso preveč solidne, seveda pa navadno tudi same olačuieio visoko najemnino Podnaiem um služi le kot postranski q cesto glavni dohodek ki nai nomatra k nabavi pohištva in druge opreme. 7ato ie umevno da ie sobna oprava mnogokrat več nego skromna. Tolaži te sicer ob vsaki pri-
liki, da bo kmalu boljše, da bo nabavila to in ono, pri tem pa že skrbno računa, koliko ji bo vrgel podnajem in kai bo najprej nabavila za — sebe! Najbolj mučno pa je. da Živi navadno v prepričanju, da ti njo izkoriščaš, in se zato ne more razviti ono toplo domače razmerje, brez katerega je vsako stanovanje neznosno
Številčno najmočnejša ie tretja kategorija, poklicne gospodinje. Na najboljšem glasu ta kategorija pri podnajemnikih ni. So to večina starejše ženske, pobožne device, ki sicer nočejo o moških prav nič slišati, a kot podnajemniki so jim najljubši. V cenah so včasih naravnost oderuške, a oddajajo vse razen kuhinje, kamor si postavijo svojo posteljo. Cesto dobi taka gospodinja v enem mesecu za eno sobo več kakor plača hišnemu gospodarju za celo stanovanje v četrtletiu. Zato jih imajo tudi hišni gospodarti na piki. Red in snaga prj njih nista preveč domači, a tudi sicer ie vse boli po kasarnsko.
Velika večina ljubljanskih gospodinj pa ima neko čudno antiDatiio do žensk. Ako išče stanovania ženska ali pa ako rečeš da imaš pri sebi tudi ženo, ni »kšefta«. »Nak. Žensk na ne v hišo!« ti zabrusi in že sta opraviia. pa ti ne pomaga noben poročni list in nobeno zatrjevanje, da ženske ne bo niti čutila ter da ii bo celo prihranila mar« sikako delo Ta vrsta gospodinj se namreč dobro zaveda, da žensko oko marsikai zapazi, česar moški niti ne vidi. Dela in sitnosti s podnajemniki pa noče imeti nobena.
Med temi tremi .glavnimi skupinami gospodinj ie seveda še cela vrsta drugih, bolj ali mani prijetnih Mnoge uradniške rodbine so po obupnih živ-Ijenskih razmerah prisiliene. da oddajajo sobe Ako dobiš tako sobo. si navadno lahko čestitaš Ravno tako tudi. ako ti sreča nakloni sobo. ki io oddaja inteligentna rodbina, ker io pač sama ne rabi.
Res iskati mesečno sobo. je isto kakor staviti v loterijo. Le redko za-deneš temo -..
Iz prakse ljubHanske gospodinje.
Novi podnajemnik: »Ko sem se rv-slovi! od moje prejšnje gospodinje sc ji stopile solze v oči in začela ie na glas lokati.*
Gospodinja: »Tako?... no. potenje pa najbolje, da najemnino naprej plačate!«
Smola.
Sluga zadolženemu baronu. Gospod baron, nekdo vas išče i nekim računom.«
Baron: »Reci mu. da me ni doma.« Sluga:    »Ce pa ne bo hotel verjeti?«
Baron: »Pa ga v rži skozi vrata!« Po par minutah se sluga vrne Baron  »No. ali ie šel?« Sluga- »Da. gospod baron.« Baron   »In kai ie rekel? Sluga: »Rekel ie, da vam lahko tudi drugič plača.«
o
---Moda---
V plesni dvorani
Silvestrovi večeri tvorijo veliko uverturo v glavno plesno in zabavno sezono. Prireditve vseh vrst se bodo kar nizale druga na drugo zato ni čudno, da sta pozornost in hrepenenje ženskega sveta osredotočer na problem plesne toalete. Kajti problem ie to res v vsakem oziru. Za one ki imajo denar obstoji v izbiri obleke in skrbi, da bo toaleta docela različna od toalet prijateljic, za one. ki denarja nimajo, pa v načinu, kako priti kljub temu do obleke.
Se bolj kakor dnevna obleka se je otresla večerna pretirane »moškosti« in se povrnila k ženskemu značaju ki se kaže v raznovrstnosti materijala pestrosti barv. vezeninah, trakovih resah in cvetkah. Bluzasta fasona prevladuje tudi v plesni dvorani in to ne na škodo Ženskega sveta, ki ga dela mlajšega in mičnejšega. Krila so širša kakor pri dnevnih oblekah, deloma pa se tudi samo zde širša, ker so garnirana 2 resami ali na kak drug način.
Blago za večerne obleke je. kar se tiče raznovrstnosti, skoro neomejeno: brokat krep-saten in druge bleščeče svile, gaz žoržet. a tudi čipkasto blago. Glavni materija! za zamiranje so rese, perlaste vezenine in čipke. Letos so zlasti priljubljene rese. ki dajejo vsem kretnjam neko posebno grazijoz-nost in celi postavi mladostno živahnost Perlaste vezenine ne poznajo časa in so vedno moderne, čipke pa se itak redno ponavljajo vsakih par sezon.
Leva slika gornje skupine predstavlja model z resami. Obleka je iz poljubne svile, rese garnirane na hrbtu v obliki malega gracijoznega kepa na krilu v treh volanih. Srednji, perlasti model kaže srajčasto oblekco. ki je na krilu in na gornjem delu bogato vezeno s per-lami ali kovinastimi nitkami. Na desnem modelu naposled vidimo obleko kombinirano iz svile fn čipk, v kar se lahko porabijo tudi ostanki ali stare obleke.
... in v zimski naravi
Zimski šport postaja tudi pri nas iredno bolj popularen in priljubljen. 2e iavno ni več samo zabava za »gospodo«, ampak potreben oddih in koristno duševno in telesno okrepilo za vse sloje. Umevno je. da v naših razmerah zato športna moda ne igra velike vloge. Edina faktorja, ki določata športno obleko sta praktičnost in finančna zmožnost. Kljub temu pa bo gotovo zanimalo tudi naše čitateljice. kako si zamišljajo in predstavljajo športno modo veliki modni saloni, ki pa seveda kreirajo svoje modele za oni srečni ženski svet. kateremu je tudi zimski šport samo pretveza, da se pokažejo.
Umevno pa je. da morajo tudi modni saloni pri svojih modelih do gotove mere vpoštevati res soortne momente, ako jih nočejo diskreditirati in profani-rati. Blago mora biti ali mora vsaj izgledati trpežno, najbolje iz čiste volne.
ker se tako blago ne mečka. V poštev prihajajo zlasti različni enobarvni ve-lurji, več ali manj ne v t raj ne barve (siva, sivozelena, svetlorjava itd.) Poles velurjev je priljubljeno karirano in ta-kozvano angleško sukno. Praktični, ker ceneni in trpežni, so pleteni volneni kostumi, ki so zato relativno med športnicami tudi najbolj zastopani.
Tako obleko kaže naš prvi model. Obleka ni prikladna le za šport, ampak pripravna tudi za mestne ulice. Interesa nt na novost na njej so gube. ki jih omogoča izpopolnjena pletilna tehnika. Obleka je garnirana z najnovejšo iznajdbo, s »pleteno kožuhovino<. ki je frapantno podobna pravi kož uho vini. Drugi mode? je iz takozvaneea »korda« ali drugačnega stičnega blaga na katerega pa je že treba garnirati res pristno krzno. Priprost športni kostum iz angleškega sukna nam kaže tretja sli-
ka, dočim vidimo na zadnji, desni sliki obleko, prikladno pred vsem za mlajša dekleta. Jopica je garnirana s štirimi gumbi, krilo globoko nagubano, da omogoča dolge korake, drsanje in sankanje. Jopica in bluza sta iz enakega blaga, lahko pa je krilo tudi karirano. Klobuki iz velurja. čevlji Štrapacni.
Imitirani dragulji
so se v zadnjih letih docela otresli odl-ja. ki je bil nekdaj zvezan z nepristnim nakitom. Seveda pa mora dama. ki jih ima tudi priznati da gre le za imitacijo, ki tvori prav mično dopolnilo popoldanske ali večerne obleke. K Dlesni obleki so letos v modi cele garniture teh imi ti ranih bisernih vrvic navadno kombinirane iz tesnih ovratnic in daljših naprsnih verižic Da ie učinek zelo interesanten. nam kaže tudi naša slika.
Oragolji in moda
Dasi prvi okrasek človeka niso bili dragulji, marveč po vsej verjetnosti prčje perje, razne rastline in luskine morskih živali, je vendar vporaba dragih kamnov za povečanje telesne lepote in olepšavo raznih predmetov prastara in sega v pred historično dobo. Najstare Ša poroč:1a so se ohranila iz Indije. Egipta in Kitaiske kjer so že v najstarejših časih izdelovali iz dragih kamnov neke vrste broške, nazvane skarabeje. 2idje so poznali dragulje že za časa Mojzesa, o Čemur priča okrase* Mojzesovega naprsnika iz 12 draguljev. Ohranili so se tudi podatki o draguljih pri starih Grkih iz Homerjevih časov. Homer omenja v svojih slavnih verzih dragocene Herine uhane, dalje krasno izdelano in z jarrarjem okrašeno ovratnico, ki io je daroval Curymah Pene-ioni M. Iz poznejše dob** ie znan pravljični Polikratov smaragdni prstan, ki ga je vrgel Polikrat v morje, da pomiri razjarjene bogove.
R.inljani. kot dediči grške kulture, so bili še boli navdušeni za dragulje. Za časa rimskih cesarjev je bilo razkošje v Rimu na vrhuncu. Dragulji niso krasili samo ovratnic, zapestnic in drugih okraskov, marveč celo obleko, čevlje, orožje, konjsko opremo, vozove, instrumente in druge predmete. Po okupaciii Egipta je postal biser najpri-Ijubijenejši dragulj in rimske dame so nosile okrog vratu biserne oviatnice, vredne več milijonov sestercijev. Soproga cesarja UahguJe Lolia Paulina je imela pri neki slavnosti na sebi za 40 milijonov sestercijev biserov in smaragdov. Nero je posipal z biseri svojo posteljo m jih delil kar cele pesti svojim ljubicam. Nenasitni gurmani so metali bisere cesto v kis. ki so ga potem pili v prijetni zavesti, da požiiajo dragulje. Claudius je vzel pri neki gostiji iz Metellinega uhana biser, vreden nad 1 milijon sestercijev in ga v kisu izpil. Rekord v teh orgijah je dosegla egipčanska kraljica Kleoparta, ki je imel fiksno idejo,   da   mora izpiti odnosno
pojesti za 10 milijonov sestercijev raz- . nih draguljev. Imela je dva najkras- I nejša in v starem veku naznamenitej-ša bisera izredne velikosti. Pnega ie raztopila in izpila, ko pa je hotela izpiti tudi drugega, je Lucius Plautus izjavil, da Je stava dobljena in rešil dragoceni biser.
Po razdejanju rimskega cesarstva se je tudi vporaba draguljev zelo omejila in tako imamo v srednjem veku le malo novih podatkov o njih. Šele v 16. stoletju igrajo dragulji v literaturi zopet važno vlogo. 0*:e mineralogije Agrikola je napisal začetkom 16. stoletja znamenito knjigo o draguljih, a 1. 1609 je izšla izpod peresa osebnega zdravnika kralja Rudolfa Beotia de Boota knjiga «Gemmarum Htstoria». ki je veljala dolgo za temeljno delo o draguljih.
Dandanašnji so razmere povsem drugačne, vporaba draguljev je racionalnejša, gleda se na čim večji estetski učinek pri brušenju se izgubita Cesto dve tretjini prvotne teže. samo da je dragulj lep. Veliko vlogo v carstvu draguljev je igrala že od nekdaj moda Kakor povsod tako je moda tudi v tem vsemogočna in muhasta Seznam draguljev ni bil še nikoli tako obsežen kakor je zdaj. Moda propagira zdaj brezbarvne (dijamante in bisere), zdaj zopet barvaste dragulje. Moda določa tudi barvo priüub'jenih draguljev Zdaj je posebno priljubljena zelena barva in zato so najmodernejši smaragdi. Pa tudi za umetne rubine in safire se morda zelo ogreva.
Med najdražje in najprpjubljenejše dragulje spadajo smaragd dijamant in biser Skoraj devet desetin vseh izdatkov za drasrulje odpade na dijamante. Biser ie ohranil svoje odlično mesto med dragulji kljub temu da se prodaja mnogo umetno izdelanih in imitira-nih biserov Najdražji dragulj ie še vedno smaragd Ti trije dragulji, vdelani v platino, zlato ali srebro, so najmodernejši in zato tudi najdražji. S tem oa še ni rečeno da mora b»ti vsak nakit okrašen s temi dragulji BaŠ najnovejša moda je v tem pogledu popustlHva. kajti nakit, okrašen s cenejšimi draeu-Ijt. napravi cesto večji efekt kot najdražji nakit.
Zelo važno vlogo igra pri draguljih moda domačih dragih kamnov kakor je na pr. v Perziji turkiz, v Rusiji zeleni aleksandrit. v Mehiki rdečkasti opal. v Severni Ameriki pa cela vrsta novih draguliev (kreuzit biddenit. rho-dolit benitoit itd) Sedanja moda je glede draguljev širokogrudna ker nam nudi priliko da kupimo za božično darilo lepe in umetniško draee nakite po zmerni ceni. Pogoi ie seveda tudi za take nakite polna mošn«a denarja Kdor ima pa oreveč denarja si lahko izbere smaragde, dijamante in bisere.
Kombinirana pižama
je zelo originalen in izgleda kakor naj-uaravnejša obleka k babifrizuri. Prak-
iz starih ostankov in prideš ta ki d nje. ga prav poceni. Za hlače na prime t porabiš odloženo, temno poletnd obleko ali svilo, ki jo imaš slučajno *e k»e v omari in ne veš ka: bi žnjo Za gornr del ie najprikladnejsa pestra destilirana tkanina, ki tvori k hlačam efekten kontrast. S pridom se da porabiti tudi kot domača bluza k temnemu krilu.
Razvajena dama bi rada dobila za božič in novo leto *
fotografski aoarai. ali: usniat ;)lašč za avto-vožme. ali: neceser,
ali. knjigo o gojenja telesne lepote.
ali: 5 kve prvovrstne kožne kreme,
a!i: 7 skateli pudra.
ali: par litrov kolinske vode.
ali: ček s poljubnimi tisočaki, okrašen
s smrekovimi vejicami, ali: pol tucat b'azm za divan v bujnih
eksotičnih barvah, ali   par srebrnih ali  pozlačenih ukxJ»
petnikov za nlesne čevlje, ali. pahljačo.
ali: najnovejše gramofonske nlošče. ali: nekai umetnih cvetk  za večerne toalete.
ali   enciklopedijo za reševanje križank
in za plesne razgovore, ali: dragocen ročai za torbico, ali: smuči.
ali* belega živega psička, ki ie baje tako zelo  moderen okrasek.
ali: zaboi bonbončkov.
ali: lepo igračko n. pr. žametasta opico ali svileno kamelo.
aü: dva katusa v lončkih.
ali: 999 cigaret.
ali: dolarskega kavaliria.
Uva
Besednjak modeme dame
Starost — premagano stališče: bubifrizura — atribut ženskosti; denar — nevredra umazana reč katere
se je treba znebiti za vsako ceno; moda — vladarica vseh vernih; puder — 10 kg na leto; jaz — najvažnejša beseda: hrana — eno iabolko. en suhor. čala
Vilfanovega čaja; telovadba — moderne spokorne vaje: domači prijatelj   —   star. nemoderen
dekorativen predmet: potovanje — menjava bojnega poza-
rišča;
leto — ima štiri seziie:
napaka — moževe lastnosti:
kupdešin — nujna   življenska potreb«
ščina;
zakonski stan — isto:
otrok — nekai. kar se nam pri drugih
izredno dopade: oj! — duhovita opazka v razgovoru t
literati. muziki. s politiki itd.; nemogoče — možev odgovor na vsako
njeno prošnio: lepota — jo ima ali se dela kakor bi jo
imela:
čas — ga nima, ga ni imela, ga ne bo
imela:
tehtnica — neizprosna prliatelHca: sorodniki — reši nas. o Gospod!
Uva.
Paraliza.
»Kako pa se godi Petru?« »O. on ima sedaj paralizo!« »Za boga, kako je to vendar mogoče?«
»Cisto lahko. Po svoii teti je podedoval pare, za ljubico pa si ie vzel svojo sestrično Lizo. torej ima para in Lizo.«
Pozna Io.
»Kam tako naglo, prijatelji*«
»Zena se mi je onesvestila pa hi-
tim
tičen je v toliko, ker ga lahko sešiješ klobuk.«
»V lekarno ali po zdravnika?« »Ne, marveč k modistki   oo nov
Pogovor v omari
Vrata velike omare so se odprla in v temo je posvetila električna luč. Med žaket. frak in smoking je obesila moška roka kombinirano obleko. Ključavnica je zaŠKnpala in v omari je znova zavladala tema.
Smoking se je zavrtel, frak se je malomarno preiegnn ua Kijuaa, kakor aa se ue zinem za pruiou uepovaoue-iicga gosta, bamu zanei si je unsnl ne&aj o modnem novorojenčku, ki se Kidu po svciu orez miru in poKoja. biiiiiiJ se mu je in ftuiel ga je po&riu s svojimi šiioiumi Kan. Koimomiaiia ooiena ali komorne, Kakor ji via\mj v muunifl saioiiiU. se je D,aženo nasmehnila svojemu pokioviieuu. duiofcui& je mrmral nekaj o novorojenčkih, ki pri prvem nastopu kar poMvaniuejo od. veselja, a trak se je samuza v esino sine-huai. Komuineja hladni spiejem ni motil. Ozn se je na mrtva lovansa, rekoč:
»io sem vama pouKurii. prijatelja.
a?«
Nastal je mučna tišina. Zaket je vzdihiin. frak je dostojanstveno molčal. Kombine je dobro vedel, od kod izvira to sovražno razpoloženje. Zato je pripomnil, üa tudi obleka nikoli ne sme izgubiti nade.
»Kar se mene tiče.« se ie oglasil žaket sa noža vestno, »ie itak ne izgubim, ker je nimam. Saj so moii bratci Že v modnem pokoju, molji jih razjedajo, plesnoba se jih prijemlje, ah. kaj bi govoril o bedi pozabljenega stvora.« Prak je diskretno zakašbal: »Vi ste deca ene sezone, za katero se rodite in umirate. Nimate tradicij, ne glodate sveta z vidika zgodovinske
veličine kakor mi. Doživeli smo pro-svitljeno stoletje, šli smo skozi dobo in nismo več deca krojaških muh. Mi smo delali in delamo liudi.«
V žaketu so se oglasile vse strani stare dobričine in zamrmral je:
»To te konfekcijska dogma.«
»Po restavracijah, kavarnah, kinih, barih, povsod naletim na svoje bratce. Včasih srečam tudi tvojega brata,« — se je obrnil k smokingu.
»Veš kaj. kar naravnost ti povem, da bi žaketa sp!oh ne poznal, ako bi ga ne videl v nočnih lokalih.«
Smoking in frak sta si domišljala, da delata generacije.
Kmalu je ključavnica znova zaškripala in moška :*>\a je potegnila smoking iz omare. Imel ie še toliko časa da ie želel svojim tovarišem lahko noč.
Dolgo so se ti še prepirali o prvenstvi!,'naposled so pa omagali. Frak je razmišljal nekaj o prismuknjenem demokratu, ki so se mu omehčali možgani, tako. da je postal filister. žaket ie pa razmis'jal. od kod fraku ta ponos. Oba sta bila prepričana, da govori iz drugega le zavist. Čez nekai časa ie frak vprašal, kam je šel smoking.
»Na soarejo.« — ie odgovorila kombinirana obleka.
»Kaj pa ie to? Govori tako. da te bova razumela?« — je deial žaket.
»To je podobno plesni ali kaki drugi večerni zabavi.« — mu ie poiasnil žaket. se bolestno zamislil in zrl v temo.
»Na ples. da. Tudi iaz sem bil mlad. Ako ie zdaj smoking lepši, bog mu daj srečo. To me še daleč tako ne grize, kakor molji.* — je zaključil žaket svojo sentimentalnost s prisiljenim dovtinom.
»Odkrito   rečeno,«   Je pripomnil
svobodomiselni kombine, »najbolj bi se današnjemu čaristonu ali valenciji tudi ne prilegal.«
»Carstonr* Vaiencija? Kaj pa ie to, prosim?«
»Moderni plesi.«
»Moderni, moderni, vedno slišim to prekiicano besedo. Ti si moderen, frak je mooeren. smoking. večeri, plesi, vse je moderno, samo iaz sem star. plešast in nemoderen.« — je tarnal žaket. — »Nikoli več ne bom videl plesnega rajanja, niti nedeljske promenade. Po-vejta mi no. ali še cveto vijolice, astre in kamelije?«
Seveda sta molčala, ker nista hotela motiti svečanega pogrebnega razpoloženja.
»Vesta, draga moja. vse te rože sem nosil nekoč na prsih. Takrat su bili zlati Časi, a zdaj?«
Zaket ie obupano zamahnil z roko. — »Zdaj pa same soareje. čarlstoni. valencije. Vse je izgubljeno. Rad umrem v tem starem svetu, ki me je ustvaril. Časi. ko sem plesal na plesnih venčkih menuete. mazurke in polke, so že davno minili. Eh, težko ie na svetu, težko.«
Kombine in frak sta se ootniloval no ozrla na svojega tovariša, ki ie pre taka! solze in obuial spomine. Nasta' je zopet mračna tišina.
Zjutraj se ie vrnil smoking s soa reje in zbudil samo dva tovariša. Tretji, ubogi žaket. se je zvil na kljuki v kolač in se ni ganil.
Moška roka ga je potegnila iz omare.
Drugi dan je poklical gospod služkinjo, rekoč: »Minka. ako pride berač, dajte mu to-le!«
Stran 10
tSCOVE KSK r NAROD» dne 25. decembra 1926.
To in ono iz širnega sveta
Zadnji prijatelj
Normanska vas Giverny je bila pre# tekli teden priča minljivega prizora. Po« kopali so znamenitega francoskega sli« karja, očeta velike epohe impresioniz* ma, Moneta. Claude Monet je bil ob* enem zadnji prijatelj Georgea Cle» menceauja, s katerim je delil slavo, ra* dost in bridkost. To prijateljstvo je trajalo dolga desetletja. Celih 64 let sta bila Monet in Clemenceau prijate* Ija v sreči in nesreči. V Clemenceau* ievem naročju je Monet izdihnil svojo blago dušo in bil je res ginljiv prizor, ko sta morali podpirati v mrtvaškem sprevodu sivolasega državnika slikar* jeva vdova in vnukinja kajti Clemen* ceau je pri pogrebu tako plakal, da ni videl poti pred seboj. Zvestega prija* telja je spremil do groba in ostal na pokopališču, dokler krste niso zasuli.
Med Francozi je prijateljstvo in družabno življenje mnogo bolj razvito kakor pri drugih evropskih narodih. Zato je razumljivo, da najdemo v Franciji iskrene prijatelje tudi med politiki, državniki in umetniki, kar je pri nas skoro izključeno. Ko je Cle* menceau lani pokopal svojega prijate* lja Geffroya, je zaključil ob odprtem grobu poslovilni nagovor z besedami: «Bil je srečen clovek.»
Kaj je dejal o Monetu? Sivolasi državnik je bil tako ginjen, da ni mo* gel govoriti. Monet je izrazil pred smrtjo željo, naj* ga pokopljejo kot na* vadnega vaščana brez vencev in na* grobnih govorov. Krsto so nosili nje* govi vrtnarji. In vendar velja zanj isto, kar je dejal Clemenceau o Gef* froveju. Tudi on je bil srečen. Ni sicer imel reda častne legije, država ni ku* po vala njegovih slik in dolgo je živel v največji bedi. Z Renoirjem sta jedla nekoč vso zimo samo krompir. A lani so prodali neko Renoirjevo sliko za pol milijona frankov. Ko je Monet prvič razstavil svoja dela, je Manet smeje pripomnil: «Ako bo imel ta dečko uspeh, se mora zahvaliti edino stičnosti svojega imena z mojim. A kmalu je Monet zaslovel po vsem kul* turnem svetu. Doživel je visoko sta* rost 86 let. Bil je po zasluženi zmagi nad svojimi nasprotniki tem bolj sre* čen, ker je imel mnogo zvestih prija* teljev. Umrl je v naročju najzvestej* šega prijatelja Cletnenceauja.
Clemenceau je ostal sedaj sam. Vsi njegovi ožji prijatelji so že umrli. Na stara leta je osamljen in nihče ne bo mogel reči ob njegovem grobu, da je bil srečen. Preživel je svoje prijatelje in francoski narod mu je kljub vsem zaslugam obrnil hrbet. Politika je pač povsod enaka.
Živalska duša
Pes telefonira] gospodinji.
Višji živinozdravnik na veterinarski kliniki v Kodanju Svend Larsen je praznoval nedavno 251etnico svojega znanstvenega delovanja, katero imenuje sam nečloveško, dasi smo si vsi na jasnem, da je treba skrbeti tudi za živali. Jubilanta so posetili novinarji in ga prosili, naj jim pove kaj o svojih izkušnjah in opazovanjih. Larsen ie njihovi prošnji rade volje stregel.
Klinika je imela za časa njegovega službovanja v oskrbi 17.287 živali. Na izrecno želio lastnikov so ubili na kliniki 18.769 psov. mačk in drugih domačih živali. Največ živalskih oacijentov odpade na pse, ki jih siromašni ljudje ne morejo prehraniti. odnosno plače-\ ati visoke takse. Na vprašanje, da-li imajo živali tudi dušo. ie Sven Larsen odgovoril.
— Ako bi mi stavil to vprašanje bogoslovec. bi mu ostal odgovor dolžan. Ljudem, ki pa poznajo zvestobo in hvaležnost živali, lahko mirno rečem, da imajo živali dušo, samo da se razlikuje od človeške. V mnogih lastnostih žival celo prekaša človeka. Razlika med človekom in živaljo je boli kvantitativna nego kvalitativna. Ako bi živele <ivali razmeroma tako dolgo kakor človek, bi imele več izkušenj in njihovo duhovno življenje bi se bolj razvilo.
Sven Larsen ie pripovedoval no-. inarjem zanimive zgodbe iz svoje prakse. Nekoč je posetil svoie znance v ilelsingöru. Gospodar ie imel velikega, zelo razumnega lovskega osa. ki se je na repu ranil. Rana se ie začela gnojiti in Larsen je sklenil odrezati ubo-f-emu psu rep. Napravil je operacijo in psu je takoj odleglo. Pozno ponoči ie Lansen zaslišal, da nekdo praska po vratih sobe, v kateri je spal. Ni se mu hotelo vstati, toda kmalu je začul na hodniku cvilenje. Ko ie odprl vrata, je planil v sobo operirani pes in začel na vso moč tuliti. Larsen ie pogledal njegov rep in opazil, da je pes obvezo zgubil Zato ie rano znova obvezal in pes. ki gosta prej sploh ni poznal, ie začel od veselja skakati okrog njega in se mu laskati.
Pri neki priliki je Larsen operiral psa, ki je imel gnojno rano na prsih. Pes je prihajal z lastnico k orevezova-nju. Ko je prišel tretjič, ni hotel več ostati v' čakalnici, marveč ie skočil v operacijsko sobo in legel sam na mizo. Larsen« se je cesto pripetilo, da ie pritekel na kliniki operirani pes za njim na ulico in se začel sukati okrog niega kakor da sta najboljša prijatelja. Neki pes je opazil, da zadostuje pritisniti na gumb pri vratih, pa takoj pozvoni in vrata se odpro. Tako se ie naučil zvo-riti sam. Neki drugI pes. ki je prihajal na khniko v spremstvu svoie gospodinje, je ostal nekoč sam doma. Njegova
gospodinja je bila ta čas pri Larsen u. Naenkrat se je oglasil telefon. Larsen
je vzel slušalo in vprašal, kdo govori. Mesto odgovora Je začul lajanje. Poklical je dotično damo in komai se je pred telefonom oglasila, je začel pes veselo lajati. S tem ie hotel izražati svoje veselje nad tem. da je gospodinjo našel. Kako ie pes ravnal s telefonom in kako je mogel dobiti zvezo, ni bilo mogoče ugotoviri Morda mu ie kdo pomagal?
Larsen trdi, da je najinteligentnej-Ša žival konj. Konj dolgo pomni, kako je gospodar z njim ravnal. Kom ne pozna hinavstva ali zahrbtnosti, ne zna se hliniti. ne zna skrivati svoie simpatije ali antipatije. Cesto se pripeti, da prodani koni od novega gospodarja zbeži nazaj k staremu samo zato. ker se mu je v prejšnji službi bolje godilo. O inteligenci koni bi vedeli mnogo povedati, zlasti pijanci. Koliko pijancev je že uš\o smrti v snegu in mrazu na ta način, da so jih konji ponoči sami pripeljali domov. Konj, čigar gospodar je pijanec, ima pa tudi to čudno lastnost, da se pred vsako gostilno ustavi. Hvaležen mu ie gospodar, še bolj pa gostilničar.
Zakon v troje
V aestecu Smitfallo v pokrajini Ontarijo. Amerika, ie bil nedavno od* krit idiličen harem, katerega gospodar pa ni moški, marveč ženska. Oblastem je namreč prišlo na uho, da živi mlada in lepa Mary Mantbon kar z dvema možema v skupnem zakonu. Prvič se je poročila 1. 1919. / Johnom M an to* nom, v novembru t. L pa se je poročila z nekim Ansolom Willoughbvjem. — Kmalu po tej drugi poroki se je pre* selil k njej tudi prvi mož. Vsi trije so živeli v najlepši slogi in harmoniji, kar so potrdili tudi vsi, ki so jih poznali. Policija je aretirala mlado ženo in oba moža ter jih obtožila bigamiie, proti kavciji pa so bili zopet izpuščeni na svobodo. Radovednim ameriškim no* vinarjem je Mathonova izjavila, da je bil njen zakon z dvema možema prav idealen. Rekla je: «Mi trije se nismo nikdar prepirali in tudi ona moža sta živela v popolni slosi ter nista bila lju* hosumna druö na drugea. Divno smo živeli v terceru in naše življenje je po* tekalo v neskaljeni sreči. Zapovedova* la sem jaz, a ona dva sta slepo poslu* šala. Skoda samo. da je konec te lepe romantike.»
Nenavaden slučaj somnambu-lizma
Nemški listi poročajo o izrednem slučaju somnunbulizma, kakršen^ brž* čas do danes še ni bil zabeležen. Z br* zovlakom Monakovo*Hamburg je po* tovala s svojimi roditelji neka lOletna deklica. Rodbina je unei« rezerviran spalni kupe in zvečer so roditelji s hče.ko vred legi spat. Ko se je mati sredi noči prebudila, je p-esenečena opazila da hčerke ni več v postelji. Zaman je razourjena mati iskala sv-* jega otioka po vseh vagonih. O detetu ni oilo sledu. Ko sc je vlak v Hamburgu ustavil, je neki žel cz i išk. uradnik našel na krovu zadnjega nagona de* kletce, ki je mir.*o spalo na skrajnem ro' strehe. Deklica je bila od mraza že napol trda. Ugotovili so. da je de* klica ponoči ori luninem svitu vstala iz postelj«, in sc, čeprav je vlak drvel s strahovito br/;no 100 km na uro. povzpela na streho vagona. Z nena* vadno hladonokrvno jo, ki je last. a samo som 11 a^ huMstom. je d-*klc ska* kalo po strehah z enega vagona na d.;:gcga. dokler ni ostalo na zadnjem vagonu. Ril ie p^avi čudež, da je osta* lo pri žjvljenju in ni strmoglavilo z blazno drveče^. 'aki.
Sledovi davne polarne drame
Minilo je že 17 let, odkar se je vrnil ameriški   raziskovelc   Rober  Peary z uspešne ekspedicije v polarne kraje. Radost in zmagoslavje njegovih prija teljev je kalila samo vest o tragični smrti  izkušenega  Pearjevega tovariša Rosse Marvina, profesorja zemljepisja na univerzi v Cornellu. ki je postal v najlepši moški dobi (star je bil šele 3-1 let) žrtev ledenih pustinj daljntga se vera.   Marvin ji   vodil tretji oddelek ekspedicije. V njegov delokrog je *pa dalo meteorološko opazovanje ter pro, učavanje  morske plime in oseke. Bi) je v dolgih zin^skih nočeh najzanesljivejši Pearyjev r omočnik. Glavni od delek ekspediciii je vodil Peary sani Ostala dva oddelka sta bila le pomož na; oba sta iireln smolo. Po dolgen tavanju v ledenih pustinjah sta se vr nila k ladji «Roosevelt» mnogo pozne je kot Peary od severnega tečaja.
M*rvin je desrel v spremstvu dveh Eskimo" s sanmi in psi do 86. stopinje severne širine. Nadaljna pot proti te čaju je bila izključena, ker je zmanj kalo-živil. Kaj se je zgodilo ne povrat ku. to je bila do zadnjega časa tajnost ker se Marvin ni več vrnil.
Eskima sta se vrnila k ladji sam* brez  Marvina  ir  pripovedovala Pe;» ryju, da je «gospod» nekega dne o*' šel sam na morje, pri čemur pa se m ie led pod nogami udri. Eskima st pozneje baje sledila svojemu gosp darju in videla v ledu odprtino, sko katero je Marvin   izginil na morsi* dno. N*a ledu se ie poznajo, da ie sV-šal nesrečnež opetovano zlesti \? '
ne pasti, toda led se je lomil in tako je bil ves trud zaman.
Peary je Eskimoma verjel. Po po* vratku od severnega tečaja je postavil nesrečnemu tovarišu na severni obali «Grantove zemlje» skromen spomenik. Tovariši so mu pomagali nanesti kup kamenja in postaviti sredi lesen križ. Zdaj. ko je tudi Peary že mrtev, je nastal v tragični Marvinovi smrti sen* zacijonalen preokret. Nedavno se je posrečilo nekemu danskemu misijonar? ju spreobrniti mnogo grenlandskih Eskimov v krščansko vero. Med njimi je bil tudi Kedluk, eden izmed obeh Marvinovih spremljevalcev. Ta je spo* vedniku priznal, da je pred 17. leti umoril «belega* gospodarja*, katerega je bil spremljal na poru do ledene po* krajine.
Kedluk je pripovedovat, da je ka* zal Marvin več dni pred tragično smrt* jo znake blaznosti. Dolga pot, pomanj* kanje telesne in duševne hrane, straš* na zima in neprestano smrtna nevar* nost. vse to je vplivalo na Marvina ta* ko, da je bil dan za dnem bolj nervo* zen. Nekoč se *e s spremljevalcema spri in jima baje grozil, da ju pusti brez hrane sredi ledenih pustinj. Pod pretvezo, da gre na lov na tulnje, je prosil Kedluk Marvina, naj mu posodi lovsko puško. Č!i ie imel puško v ro* kah, je pomeril n Marvina in ga ustre* lil. Truplo sta pustila Eskima v ledeni pi inji.
Misijonar je obvestil o tem dansko vlado, ki je poverila preiskavo znane* mu raziskovalcu Rasmussenu. Rasmus* sen se je res napotil v polar e kraje in ugotovil, da je govoril Eskimo resnico. Ozemlje, na katerem ie bil Marvin umorjen, pripada zdaj Danski, toda pred 17 leti je bil* še brez gospodarja. Zato odpade tudi kazensko postopa* nje proti morilcema.
Največji most na svetu
Prihodnje leto začno graditi v Ame* riki most. ki bo največji na svetu. Spa* jal bo mesto Manhattan čez reko Hud* son z New Jerseyem. Newyorski pro* metni urad objavlja zanimive podatke
0 tem čudu ameriški tehnike.
Konstrukcijska dela se prično po* leti. Dvi ogromna stebra začno graditi koncem pomladi. Obe državi, News york in New Jersey sta že določili v proračunu vsaka po l milijon dolar* jev letno za dol 5 let. Prvi obrok zapade v juliju 1927. Novi most ho dvakrat večji kot sloviti bioocklinski most. Stebra na obeh straneh bosta vi* sol ■ 660 čevlje". Konstrukcija bo raz* deliena na Lri dele. ?"jprej otvorijo v obeh Bieren stranski promet, nato sle^i dvorite v srednjih prehodov, kon* čnc pa otvoritev železniške a in a^to* mobi!ske<*. prometa po gornjem delu mestu. Prvi avto:-, bil pojde čez most po dosed ajih dispozicijah I. 1932. Ako bi bil me t zgrajen že 1. 1924., bi bili prepeljali tramvaji in avtobusi v tem
1 C z reko Hudson 22 milijonov oseb. Prometni urad je izračunal, da bo nrcirr1 rr»*-st v prvem letu po otvo* ritv" 8 • lili ionov avtomobilov i i 500.000 f 'tobuxrv. Do 1. 1940. so bo nremet tak razvil, da bo pasiralo most v enem letu 12 mili ionov avtomobilov in 750 tisoč ., iobusov. •
Boj proti mrčesu
Ravnatelj entomotoškega zavoda v Parizu, P. Marchel, je objavil v zadnji številki «Revue sclentifique» pregledni članek, v katerem razpravlja o biolo* ških metodah za zatiranje mrčesa. Ma* lokatera skupina živalstva ogroža imet' je in življenje človeka tako, kakor kakor ogromna armada mrčesa. Učenjaki so našteli do 800.000 raznih vrst žuželk, muh. mušic, komarjev in druge zalege, ki se lahk< prilagodi vsem živ* Ijenskim pogojem. Nekatere žuželke ogrožajo neposredno tudi človeško življenje, ker prenašajo razne bacile, druge pa uničijo imetje.
Pri tem zadene delna krivda tudi človeka. Clovek rad goji lepe rastline in zato so polja cesto zasejana z eno vrsto žita, gozdovi pa zasajeni z eno vrsto drevja. To znatno podpira raz* množevanje žuželk, ki se hranijo Z rastlinsko hrano. Človek sam priprav* lja nehote svojim škodljivcem ugodna tla in podpira njihova razmnoževanja. Zato ni čuda. da se mrčes tako raz* množi, da ogroža cela polja in go* /dove.
Pobijanje mrčesa je mogoče na dva načina. Človek mora ali sam z naj raz* Učnejšimi sredstvi zatirati to golazen ali pa si pomagati z razmnoževanjem naravnega  sovražnika   škodljivih žu* želk. Ta način je, kakor smo že zad* njič  poročali,  posebno   priliubljen v Ameriki, kjer so začeli L 1888. zatirati škodljivi  mrčes s pomočio posebnih hrošče v, ki so jih pripeljali iz Avstra* lije. 20 let poprej so namreč slučajno zanesli  v   Ameriko  črvička, znanega pod imenom leerva purchasi. V novi domovini se je ta škodljivec strahovito razširil in povzročil na sadnem drevju osobito  na limonah in pomarančah ogromno škodo. . Zanimivo je. da v svoji stari domo* ni ta črviček nikoli ni nastopal kot vodljivec.   Ko so vsa sredstva proti kodljivcu odpovedala, je prišel rav« atelj new\trškega entomološkega za? oda   R?K      do prepričanja, da si je reba  r 11 z naravnim sovražni?
kom  I 'i v Avstraliji škodljive*
iia ?; 'ho   Dölgo je trajalo,
predno k   ticgova ideja zmagala, a
končno so vendar poslali v Avstralijo nekega učenjaka, ki je ugotovil, da uničuje omenjenega črvička v njegovi prvotni domovini hrošč, nazvan po rdeči barvi Novius cardinalis. Učenjak je nabral nekaj teh hroščev in jih pri* peljal v Los Angeles, kjer so jih gojili dotlej, dokler se niso razmnožili. Na* to so jih poslali farmarjem in takoj se je vnela med avstralskimi hrošči in škodljivi črviči borba na življenje in smrt. Škodljivci so v tej borbi kmalu podlegli, leerya se ie razširila pozneje tudi v Afriko, na Portugalsko, v ftali* jo in Francijo, toda povsod so poslali za njo omenienega hrošča, ki io je kmalu pokončal.
Toda zatiranje mrčesa ni vedno ta* ko enostavno. Amerika ima zadnje ča= se nove križe in težave. Iz Evrope so namreč zanesli metulja Phalaeno. či* gar gosenica povzroča na drevju cgromno škodo. Američani so ii dali ime Gibsv (cigan). Vsa sredstva, ki so jih rabili doslej v borbi proti temu škodljivcu, so bila brezuspešna. Sedaj razmišljajo ameriški učenjaki o tem. kako bi našli med žuželkami pomočni* ka, ki bi jim pokončal to golazen. — Omenjeni metulj odnosno njegova gosenica ima v Evropi, od koder je bila zanesena, najmanj 50 raznih so* vražnikov, os in muh, ki napadajo metulja v vseh stadijih od jajčeca do bube. Ameriški entomologi so več let študirali v Evropi življenje novega škodljivca. V Ncwvork in Boston so pripeljal! ogromne množine jajčec, go* senic in bub, metuljevih sovražnikov, v Bostonu so ustanovili celo posebni laboratorij, kjer je zaposlenih 10 oseb. ki se pečaio samo z iskanjem največ* iega sovražnika tega škodljivega mrče* sa. Delo traja že dolga leta, a vendar še ni doseglo pravega uspeha.
Marcel Prevest o ženski sra-
mežljivosti
■j
Slavni francoski pisatelj Marcel Prevost, ki dolgo ni mogel javno na* stopati, ker je imel težko bolezen v grlu, je nedavno zopet predaval in si* eer v Švici. Izbral si je temo «Kriza sramežljivosti« in zato ni čuda, da je vladalo za njegov predavanje zlasti med ženskim svetom veliko zanima* nje. Prevost je dokazoval, da gre tudi sramežljivost v svojem naravnem raz* voju od stopnje do stopnje. Francija ie dežela najkonservativnejših vzgoj* nih načel in zato je bil ta razvoj do vojne umetno zadrževan. Ako bi ne bilo vojne, bi vladale v Franciji glede sramežljivosti še vedno iste razmere, kot so bile pred vojno.
Med svetovno vojno pa ni bilo mo* goče ostati pri zastareli vzgoji, ki so ji bile podvržene francoske devojke. in naravni razvoj je naposled premagal predsodke. V emancipirani ženski mladini vidi Prevost pravega zmago* valca v svetovni vojni. Po vojni si mlade ženske niso dale vzeti tega, kar so med vojno pridobile. Mtd vojno so nadomestovale moške na vs *h poljih njihovega udejstvovanja, izvzemši bo-jišče, in izkazalo se ie, da lahko uspeš* no opravljajo tudi moška dela. Po končani vojni so se možje vrnili do* mov, kjer so našli drugačne razmere, kakor so pričakovali. Ženske so se ta čas emancipirale, njihov način življe* uja se je vmarsičem izpremenil in mo* škim ni preostajalo drugega, nego spri* jazniti se s tem dejstvom. Mlada de* kleta. je dejai Prevost, so neprimerno bolj zrela in samostojna kot so bila pred vojno. Zato imajo pravico do svobodnejših oblik življenja, ki so tudi lepše in naravnejše. Takozvana sra* mežljivost ni istovetna s poštenostjo ali nravnostjo. Sramežljivost se v raz* nih življenjskih okoinostih razvija na različne način* in je točno zrcalo do* be. Poštenost, ki pomeni smisel za do* bro in zlo, pa ostane vedno ista, ne* odvisna od zunanjih vplivov. Prevost trdi, da ta resnična notranja sramež* Ijivost današnje ženske mladine daleč nadkriljuje na zastarelih predsodkih slonečo sramežljivost prejšnjih časov.
Senzacijcnalna afera v Parizu
Tudi kulturni svet ima svojo afero. Vsa francoska javnost govori zadnje čase o potvorbi znamenite Leonardo da Vincijeve slike «Giaconda», ki je dolga leta vzbujala pozornost posest* nikov Louvra. Ta slika je spadala med najlepša in najdražja dela, kar je zbranih v Louvru. Nedavno je napisal francoski pesnik Ouillaume Apollinaire članek, v katerem se šali, češ kaj bi bilo. ako bi kdo ukradel Parižanom nasmeh Leonardove slike. Nekaj dni pozneje je bila Leonardova slika res ukradena in Pariz je imel novo scnza= cijo. Apollinaira je policija takoj are* tirala, in sicer z*»*v, ker je stanoval pri njem neki Belgijec, ki ie bil že trikrat kaznovan radi tatvine kipov. Ker pa ni bilo zadostnih dokazov, je morala po* licija Apollinaira čez dva dni izpustiti. Dolgo je bilo vse prizadevanje policije zaman in šele čez neka i tednov je pri* šla iz Firence vest. da ie ukradena sli* ka tam na prodaj. Sliko so takoj za* plenili in jo razstavili v Rimu. od ko* der so jo potem pod močno policijsko eskorto odpeljali nazaj v Louvre.
Jedro afere tiči v članku ki ga je priobčil pariški «Oeuvre». Reporter te« ga lista je namreč napisal senzacijo* nalni članek, da slika v Louvru ni originalna, marveč kopiia. Strokovna ko* misija je pa trdila, da je slika original. Nato ie reporter Bourcier objavil čla* nek. v katerem vztraia na svojem sta* lišču in trdi. da je videl original v kleti znanega trgovca z umetniškimi pred* i
meti in slikami Jonasa. ki se mudi sc* daj v Ameriki. Jonasova soproga je zastopnikom tiska dovolila, da so pre» gledali vse prostore, toda dragocen« slike niso* našli. Kljub temu pa B<-ur. cier od svoje trditve m odstopil. N-«* jel je detektive in dal /astražiti Jona« sovo hišo. In res se ni motil. Ponoči so hoteli neznani moški v avtomobilu sliko nekam odpeljati. Detektivi so to preprečili in drugi dan je posegla vmes tudi policija. Vlomili so v okovano omaro, kjer so res našli Leonardova sliko.
Že takrat so bili strokovnjaki silno presenečeni, ker si niso bili na jasncrii katera slika je originalna. Najdena sli> ka ima star mahagonijev okvir in štjr državne   pečate.   Strokovnjaki trdijo da se nahaja original v muzeju dočim je  Bourcier, ki  je poznal sliko prv<' tatvino   prepričan, da so ne/nani ??«.. činci podtaknili v Louvru kopijo, on ginal  pa  odnesli.   Seda i  ne preosta-.i drugega, nego rešit; spor med strokov niaki in komisijo s pomočjo daktilo, skopije in druöih policijskih pripomočkov.  Med francoskimi umeftniki kro/i tudi verzija, da sta morebiti obe slik. oTiLt;na]no Leonardovo delo. Toda zgo dovina umetnosti doslej o tem ni ni česar vedela.
Strašna borba z rarven'm fiororn
Angleški listi poročajo o strašni borbi, ki jo je doživel sloviti angleški letalec Battgate v Indiji pri lovu na tijsera Battgate je bil v družbi železniškega inšpektorja Johna Lewisa in skupno sta odšla na lov v okolico Dfiambada. kier je orjaški tiser delal prebivalstvi] ogromno škodo in napadal tudi ljudi. V gosti džungli sta lovca zasledila tigra Cim je Lewis opazil orjaško zverino, je nameril puško in oddal nanjo strel. K nesreči je tigra strel samo oplazil in z velikanskim skokom se je ranjena živai pognala na Lewisa. Tiger je pri skoku Lewisa skoraj zmečkal. Battgate. ki je bil v bližini, je bil priča strašnega dogodka, pomagati pa Lewisu ni mogel ker ni imel orožja. Nedaleč je opazil nekega domačina, ki je imel sekiro v roki. Vzel mu je sekiro in hitel na po-zorišče krvave tragedije. Tiger se ie namreč med tem že lotil svoje žrtve. Neustrašeno je Battgate navalil na zver in jo z vso močjo s sekiro udaril po glavi. Toda tiger še ni imel dovoli. Spustil je Lewisa in skočil na Battgata. Pri skoku mu je razmesaril levo roko. kljub temu je Battgate imel še toliko moči, da je vdaril tigra s sekiro še enkrat in ga zdaj tudi res ubil. Pri nesrečnem Lewisu pa je bila vsaka pomoč že zaman: podlegel je v par minutah strašnim ranam._
Smešnice
KrokariL
Stražnik študentom, ki v pozni uri razgrajajo po ulici: »Gospoda, bodite vendar bolj tihi In mirni, ko se vračate z gostilne domov.«
Kolovodja: »O, gospod stražnik, to že vemo, toda mi prvič ne gremo iz gostilne, ampak iz kavarne, drugič pa še ne gremo domov, marveč v — bar! Torej nas vaši paragrafi še nič ne brigajo !c
Pri vojakih.
Narednik rekrutu: »Kaj ste v ci-vilu?«
Novinec: »Gledališki igralec«
Narednik: »Ali vidite tam onega zatelebanega kaolara?«
Novinec:  »Da. gospod narednik.«
Narednik: »No torej, kot gledališki igralec ga boste znali dobro imitirati in boste tako lahko postali še listo dober vojak.«
Tepec
Narednik novincu: »Ali ie tvoj hrat tudi tak tepec kakor si ti?«
Novinec:   »Da. gospod narednik.« Narednik: »Kaj pa je on?« Novinec: »Narednik«.
S t rokovnjaška sodba.
On: »Kateri komponist vam bolj ugaja. Beethoven ali Mozart?«
Ona: »Vsekakor Mozart- Beethoven ima tako velik nos.«
Dobro poučena.
»Vi ste bili včeraj v gledališču?« »Da, milostiva.« »Pa kaj ste videli?« Strindbergovega »»Očeta««. »To ie res interesantno. Toda -az sem vas hotela vprašati, kai so igrali.«
Lepa umetnost.
Kako to, ti si vendar znan umetnik, pa še nimaš nobenega odlikovanja?«
»Bo že. bo že! Najprej moram še prositi, da me sprejmejo v gasilno društvo...«
V znamenju časa.
Neka dama sreča na ulici nanto z zelo lepim detetom. »Čigavo ie to dete?« io vpraša.
»Tega še ne vemo. Jutri bo še le razprava pri sodišču.«
Pošteno nakresan.
Stražnik nijančku. ki ne more odpreti vrat- »Zdi se mi. da danes ne morete najti ključavnice. Dajte ključ sem. vam iaz odprem.«
»Hvala prijatelj, ni treba. A Če ste že tako prijazni, vas prosim, primite malo hišo, da se ne bo tako salamensko zibala.«
Stev 292
tSCOVENSKI   KAROD» dne 25. decembra 1935
Štren 1 1
Kritiki o kritiki, kritikih in kritizirancih
izjave naših gledaliških, glasbenih in literarnih recenzentov
Matija Bravničar
Uredništvo »Slovenskega Narodom Je na prosto vec.'e število kritikov gledališkega, opernega, koncertnega in ostalega umeini-škega življenja, da povedo dve, tri c svojih nalogah n pravcih in da tako enkrat izpregovore k Javnosti tudi o sebi, Evo kako so se odzvali;
Emil Adamič
Rvaokar sem prejel po postu. . izniči Din 75 par« iz M. od ondotnega pevskega vštva »Diplje« s prošnjo, naj pošljem vse
oje cie5ane zbore, tiskane in netiekane, da jih žele peti za sv. Tri kralje na kou-eeriu z obtigatniui plesom in najboljšim cvičkom ob koncu. Dobre volje sem in zaupam Vam, g. urednik, suiernice svojega >kritikovanja< ob priliki premijere, recimo, a. pr. Othella.
Najprej so informirajn iz v««h glasbenih zgodovin in voditeljev po operni muziki. kdo je komponist Othella. Na svoje nemalo začudenje izvem, da je bil to Verdi in ne. kakor eem doslej mislil, Šekspir. Pa naj bo Preči lam vse dolgovezne razprave. Ta pisatelj pravi tako, oni drugače, tale pa zop*t Čisto drugače! Hm! Kaj bi bilo boljše? Kai bi okusu g. urednika našega lista, njegovim naročnikom najbolj ugajalo? Evo. tole! Ci-t£mf podčrlavam, učim se na pamet. Parti-ture ali klavirskega izvlečka nimam. Noge m\ ga nfrre posoditi in končno — zaupam Vam odkritosrčno — partiluro citati je zadeva či?to zase in Še precej zavita, to mi \ahko verujete. No, pa ori nas te^a niti ni treba, asj v detajle idočih *kritik< Vaš list itak ne more in ne sme prinašati, sicer Vam ubeže vsi dolgoletni naročniki. Se bom fe kako izmazal.
Grem nato na ulico in čltatn gledališka na* ranila. Aha! Othella poje naš na novo angažirani tenorist. Bil je nedavno pr? meni Hekli so mu. da bo prav dobro zanj. ako se roi prikupi, ker ga dmgače «trgflm na drobne kose. >Klaniam se! Dovolite, da se Vam. ▼frierenjeni gospod trrfHfc. prAdütav?m! Moie ime! 0. jaz občudujem Vaša dela. Zdi ee mi. da 3*?m neV«č ze pel v neki VnSi operi Ne !r*r»r*»rn se treootno spomniti!  r>tor»  je f.e bila? Toda. oh! Kako aijnjno Vi pišete! Čul oem.   da je Vaš sin izvrsten pianist!« — Oprostite, nimam sina!« — »Pardon, no tel sem reči. da le Vj»5« hčerka.« — »Mogoče, ali ta ie šele sedem mesecev stara!<r«r — "»O, £e r»i £o umetnica, pa bo!« Tn take dalje in t?ko dalje. Jaz vem, da mu moram bit? za njegove laskave besede do smrti bva-:HJen in prvi obrok svoje neskončna hln^o-hotnosti mu moram, kajpada,    izplačati ob pril?ki Othella.    rtVto on  ooie Desd^mono? Oj, to ie pa naša iskreno IhriViena iomnčin-ka. Domačinka, razumete? £ tem je tudi po-rlana že smer moji kritiki! Ona mora bitf pohvaljena, kaiti ie naša domača moč, ima se-»em otrok, želi povišanja ga/e, preti z odpovedjo in ima krepke in vplivne zveze, Ca bom kdaj reflektiral  na  izpraznjeno mesto korepetiforja, pa mi zamore njeno priporočilo precej koristiti. Ta stvar je v redu Sedaj f«a vražji Jago! To je pa težka stvar! fceua r*d Jutra do večera zabavlja nanj!  Ako ga pohvalim, bo hišni »Spefir«, ako ga pogra lam, posrabf me za prvim oglom in čof. po glavi. Napiše mi ptsmo, da je Jago pel v Heogradu z  naK-eč?im  uspehom, da mu je vzor veliki svetovnoslavni ta in ta,   da je ime! sicer ta večer 43 in pol 9*or*?nj R vročine, toda navzlic temu itd. Ne boš! Ne maram niti   5petira*r, niti rof no glavi. Kar pozabi! Lra bom pri poročilu in se mu nato opravičil zaradi neljube moje pozabljivosti z obljubo, da bom v podobe tako in tako. Cas-sio? Ta bo n*iš slavni ruski basist. Basist? Ef, čakajte! No, vse eno ie! Njemu se lahko zamerim, kajti vsi naši ruski pevci so vedno slavni in njihove <nže so si ja me. 10. 15, 2<> tisoč, kaj ie to?! Lahko pojo. kakor hočejo; on; so in bodo slavni. Po tej plati se od ni bdi ničesar. Tu je še Rodrigo, še ta Id oni. Pa. jaz nimam časa, Zvečer «e pojasni vse! Dirigent? Režiser? Vse ob enem. Mor-.   bo reduciran pomhdi! Rad ea imam: ponudil mi ie zadnjič cigareto? Na  vsak na-md Td bo treba ohraniti za našo opero. Grem v opero. ?Havnostno raznotrž°nje. V parter-;rj vse mo?Čj. Točno ob pol 8. nas je 11. P<» }<--lnh sijajna  praznota. Naše mile mladine ki je v prvi vrsti merilo za u*peh In neuspeh aseera» kar leze in gre, govori, poje. igra m odru in pod odrom, jo. hvala Bogu. lovol j!
uvertura 1 Hardun. saj sem Othella vendar že slišal! Te lahke teme, ta eribkost, ta «Traeioznost! Na, Čakaj. Verdi, zaloti! sem ?e ati pri tatvini. Se že še spomnim, kje aem to slišal! Zastor! Oho! Podokniea! Fi muycik^ntje! — >Oorostite. poppod sosed.
so Vam ne zdi. da ie tale Othello tako srr^čuo podoben   Sevilskemu brivcu?«
hm! Saj je Sevilski brivec!« — Tu itna.-: In »pomnil »em se, da je zunaj megla in da so gotovo oboleli Othello in Desdemoua in Jago in Cassio io morda še kdo! Sedaj pa nisem pripravljen na Sevilskega brivca. Le sreča je, da nje je na izpremembo mogel opozoriti o pravem &?su sosed. Malo je manjkalo in še! bi po prvih taktih uverture domov, napisal o Verdiju, da je tat in poročal o Othellu, kakor sem se bil pripravil. Sedaj pa brž napišem nekaj o precej znanem komponistu Mozartu, o Sevilli posebej, o brivcih še posebej in z mirno vestjo ležem v prijetni zavesti, da se nisem zameri! prav nikomur.
Da. težak in poln odgovornosti je posel
vestnega in od celega gledališkega sveta ljubljenega kritika.
P. S. Cez dva po objavi moje kritike dobim tz krogov dijaškega parterja po pošti sledečo odprto karto:
>Visokospoštovani Gos pot!
vi Ste Ed i jot nama lan to nI biu živilski j Brivec ampak erolica marica od Rihartvag-nerja.
Vaš hvaležni Učenec t A.<
Kn-rSen . . A
Božidar Borka
Na božični razstavi v Jakopičevem paviljonu sem videl karikaturo: kritik hodi v podobi osla po razstavi in beleži svojo sodbo. Sliknrjevo mnenje o kritikih ni novo; malo bolj (jnlantnl. vendar pa v bistvu kritikom nenaklonjeni so domala vsi ustvarjajoči umetniki. S stališča aktivnih umetnikov so kritiki odvisno zlo, zajedavci, ki se oprimejo rodovitnega drevesa, da žive od žlahtnih sokov. To stališče je do neke mere upravičeno; veljalo pa bi le tednj, če bi ustvarjali samo umetniki. V resnici pa vemo. da so umetniki kaj redke zeli in da živi od umetnosti cela vrela zajedavcev. ki bi jim človek želel, da bi bili kritiki. Najprej, kaj-pa. aviokritiki. Žal, da je to cesto poslednja točka, ki k nji prispe človek stoprv po dolgih peripetijah.
Pa tudi kritiki ao redki ljudje, ki skoraj
izginejo v množici kritikastrov. Ni še kritik, kdor ima po^Tum. da kakega ušiva rja jočega človeka >raztrga<£, ker njegova dela niso točno po kritikovem okusu, ki je izpremen-i ji v in hodi vča^i svoja čudna pota. vLe Čevlje sodi naj kopitar*, je zapisal Preieren. ali vsak kopitar ima več vrst kopit, ker imajo ljudje različne noge. V toliko je tudi najbolj strokovnjaška kritika subjektivna; le ondi. kjer gre za kaka iii=h ]|ena pravila, se lahko opira na trdna tla. Radi te<?a gre vedno za »o, kaka oseba je oni, ki piše kritike, zlasti ali ima vso poleno voljo. 6v. napiše to, kar vidi. Čuti ali sliši in da nima s tem. kar je napisal, postranskih namenov. To se mi zdi važnejše, kakor siceršnji naravni dar. ki je potreben za sodbo o kakem umetnostnem delu ali osebi; ne zato, ker bi bila kritika mo-eoča brez pasivnega umetniškega Čuta, brez dobrega okusa En Širokega znanja, amoak zbog tega, ker je v>oštene volje in solidnih osebnosti med kritiki veliko manj n^aro »rojenih« kritikov med ljudmi.
Vsekakor menim, da ne bi bilo slabih >kritikov< . če ne bi bilo slabih *umetr;i-kov*. Umetnost bi bil?! Uiko visoka in božanska, da ne bi razni ljudje opravljali ob nji različnih svojih potreb. Za **edaj pa imajo tudi slabi kriliki do neke mere svoj raisoa d" etre. ker je za slabe uir.etnike tudi nad-I«-žen kritikaterski komar boljši od mirnega popoldanskega spanca v blaženi zavesti, da so izvoljenci boži i. Nerodno je le, da mora biti kažipot k avfukniiki oni, ki je sam nima. Ali življenjske vrednote so relativne: tudi luč je marsikomu tema in narobe.
V vprašanju gledaliških »kritike, kakor jih objavljajo dnevniki, občinstvo greši, Če jih smatra za kritike. To so zgolj poročila. Navsezadnje bi imel voak gledališki obiskovalec pravico, da pove svoje mnenje, ker igralci ne igrajo za nebeške »dere, marveč za ljudi, ki si kupijo vstopnice. Nekoč so v nekem italijanskem gledališču upeljali redne glasovalne listke, ki so se zbirali v nabiralniku pred vhodom. Tako :e lahko vsak povedal svoje mnenje ali sodbo. Toda stvar se ni obnesla, ker so slabi ljudje ta n^^n »javne kritike« zlorabili. Tudi pri poročilih v listih se lahko sodba zlorabi ali ne zlorabi Zato ?e poštena volja in čista vest prva zapoved Od tega imajo tudi ustvarjajoči umetniki in pa umetniki svoj bene, če tuli ni v poročilu velike učenosti in duhovi*© analize Greh pa je, če je pod učenostjo in analizo slaba volja.
Za naše razmere bi bilo želeti, da bi se v dnevnikih res samo poročalo, končna sodba pa naj bi se prepustila revijam. To velja za vse umetnostne pauoge. Tako bi postale sodbe bolf avtoritativne.
Gospod uredu i k I
Prosite me za ^>ar bese«i □ kritiki. K: i* kot par besed bi Vam napisal par razprav, ker vem. da bi še tako izčrpen aforizem ne mogel povedati niti približnih misli o kritiki v splošnem.
Kaj je kritika? Kdo je kritik? Ali je kritika spioh potrebna? itd., to so Vaša vprašanja. Evo par odgovorov:
Kritika je izraz razmerja kritikove notranjosti do umetnine.
(NB! Pri nekaterih naših recenzentih je to razmerje: ptškav konkubinat.)
Kritik pa je sodnik, ki prostovoljno sede na obtožno klop. pravi Ludovik Fulda. In v nekaterih ozirih ima prav.
(NB! Ce bi se vsi ljubljanski kritiki tega dobro zavedali, bi z večjo prevdarnostjo tehtali stavke svojih proizvodov.)
Ali je kritika potrebna? — Ne samo potrebna, celo nujna je kritika; da pokaže pšenico.in ^topi na plevel; da objasni pozifive in irloČ! negative; da iztehta dobro in  izmeri slabo.
(NB! Pri nas bi bila nujna celo kritika kritik, ker bo «e razpadi običaji bivše avstrijske vofcke, ko je bilo pri konjskih 5pi-talih zaposlenih največ inženjerjev in pri pijonlriih največ mediclncev.)
Za danes dovolj! Pa prihodnji? kaj več! Moj pok Ion!
Anton Lajovic
— t
Kadar kaka kritika razburi ljudi, se takoj pojavijo glasovi, ki zahtevajo objektivne kritike. Na subjektivno kritiko nihče ne da dosti. Vsakemu se zdi, da je pomešana z nekimi nečednimi primesmi, ki jih povzročajo ali osebna zavzetos* ali bogve kake komponente. Od objektivne kritike pa se navadno mieli, da je pravičnejša, da je abstra-birana od vsega s!ucaj:i*'2a, kar pri laša s se boj trenotna sodobnost in da nudi torej merilo, ki je več ko! samo efemerno.
Objektivne kritike si želi vsak ustvarjajoči umetnik. Tako oni, ki ustvarja v snovnih likih, recimo kipar, slikar, iiterat. arhitekt itd., še boli pa oni, ki ustvarja takorekoč le za dnevno potrebo le za trenotek, to je zlasti reproduktivni umetnik: konceHant. gledališki isrralec. Zakaj teh umetniška tvorba je vržena v čas kot v nekako reko, v kateri se potopi in prav kmalu izgine iz o£i. j TušČa le rahel spomin v dušah poslušalcev. ! ki bledi vedno bolj in končno ugasne.
&e bolj kot umetniki pa si Želi objektivne kritike publika, sprejemalka umetnosti. V sedanji dobi splošne speciializacije je človek iz publike navadno okupiran po svojem speci jelnem zvanju. in Če kdaj pride v stik z umetnostjo, Če tudi jo ljubi, vendar ne želi, da   bi   gr.   prekomerno distrahirali vplivi umetnosti. Zato si želi trdne in fiksne sodbe, da je potem s tako sodbo umetniški vtis za njega odpravljen. T» ngnienie po IVnih in zanesljivih sodbah in z/do po domnevno objektivni kritiki je torej posledica ne!ce dušo v ne ekonomije, katero zahteva slabost in omejenost človeškega duha. Zahteva pa jo po drugi strani  tudi  različna nadarjenost iiudi. ki je fimdamentalni družbotvorni faktor. Tej človeški potrebi j-<> poenostavljenju spoznanj, po tipiziranju- prihaia nasproti še druga duševna siru ja.    Ravnokar oreteklo stoletje je stoletje znanosti in  iznajdb, njegovi uepehi so pravf triumf človeškega razuma. V tem mogočnem usponu, razumskem usponu se človeku zdi. da bo njegov razam mogel objeti vesoljnost človeškega življenji in za vsako živitente'm vprašanje nuditi ko! v ekstraktu kratko formulsko rešitev. Zato so se v umetnostnem svetu pojavila stremljenja umetniške slvaritve približati publiki razumskim potom, ji razumevanje nuditi s j kratkimi razumskimi formulam?. Tako smo dobili razna vodstva po umet nosi nih razstavah in zbirkah. V muziki programe z na-značbo glavnih motivov. Dobra publika pride z odprto du5o v roke tak»m razumnikom. Toda kako mi je žal končno videti razočaranje na dnu njenih oči! Zakaj tiste čarobne zagonelke, katero sluti publika v globini veake umetnine, ji vse tisto razumsko razpravljanje o snovi umetnine, o tehniki dela. o arhitektoniki le ni moglo rešiti. Zadnja skrivnost, oni mi=terij umetnine, od katerega sije najmočnejši žar in kateri najgloMfe razburja srce. ta je ostal v razumski razlagi nepojasnjen, skrit in nedostopen.
Toda Če publika zahteva objektivne *od-be in kritike o umetnini iz neke ekonomije, da se končno odkriža dobljenega vfifta umetnine, oziroma če to ne, da ga vsaj stavi v gotovo kategorijo, oziroma v nek duševni predalček, ali je potem umetnikova zahteva po objektivni sodbi enaka z ono publike? Saj umetnikov interes nikakor ni, da je uie-gova umetnina odstavljena, z dnevnega reo*:, da je vtis njegovega dela kategoriziran spravljen v nek predal.
Očitne je. da je umetnika objektivna kritika nčk:ij drugega.
Meni, ki vidim vse duševne tvorbe v n:;-hovem skrivnostnem oduosu na preteklost t
na bodočnost kot sad ne posameznikovega napora, temveč kot produkt velike družb i ne skupil«»s?i.    kot tvorbo naroda, meni so vsi umetniki narodovi kot celoia \zeti  e repr--sentauti umetniške si varilne sile nurodu^e Oni s svojimi prednostmi, s -vojo nadarjenostjo kot s svojimi slabostmi  tv;>ri;o du ševuo umetniško Jiziio^u^ :ijO uarod-wo. Ona se plastično odražuje *ako v svoji svetlobi kot nič manj v svojih sencah. Ta f:z.jociio-mija je enaka licu vsakega Sivega bitja » veduem izpreminjanju,    v vednam gibanju. Niti trenotek ne ostane ista. 0w j" veren odraz bojev, zmag in porazov. in losli naroda
KaftoT    eeld\t    umetnikov    re; r^jsentira
odločno tudi v prihodnje, pa bodisi, da te veliČiue nastopajo v še tako vid slepečem or-natu in grome »voj auAteoui - kateder« na katere jih n: posadila ue božja milost, ac volja narodova, ampak so jih. kakor ruarsv kak drug. Čuden, a zalo ne manj efemeren pojav, v življenje poklicali tisti zmedeni časi, v kšterib nam i*? usoknio živeti In moramo prenašati n njih. kakor arture na^!o$*e. tudi m i.--
Miran Jarc
ostvjuriajočo  fix .*>gc"»mi*
narodovo tak"1
reprezentii-a r^cei»ti»no fizijognomlio naroja celota njegovih kr.*;l:ov. Tudi teti Orlejstvo-vanje je, ennko kot delo umetnikov :.okorno skrivnostni sili takozvanega - l.iha časa«, sili, ki je tako težko zagrabijr":. kakor je obenem kruto realna in zopet izredno močna v svoji tvoru isli. Kakor so <vavltelJ-ska fizijognomija nnrt*)a stalno men; t v valovanja življenji . ziatnčno v istem rilmu va lovi tudi receptivna, torej kritična ffaijograv mija naroda. Danes svetla, jutri ^'in.s, danes dioniz»čna. iut-i aDLlhiična. VaduC sle f1eča zakonom valov, pri katerih mora hribu vala slediti vedno lolina vala itd. Ni torej v umetnosti enako kot niti v vseh drugih življenjskih delih aikakega. absolutnega, objektivnega meriTa. temveč so le časovno in individualno meoia;>ča se merila, ^'effa tu-knj izrek starega grškega filozofa: -človek je merüo stvarii«.
Le eno je, kar se Ja v splošnem reči, kaj naj bi bila kritiku zapoved, namreč, kar izvira kot postu lat iz družabnega sožitja. Kakor rabi rastlina s*olnca, Če naj prospsva, tako je stvariteljskemu Človeku potrebna za ugoden raze vit ^imnanj« sr-rejemajočega na rrwla. Vrhovna dolžnost kritikova se mi t<<« torej simoatiia do duševnih tvorb m tvorcev. Se več! Zahteval bi od njega celo aktivno linbezeii. ki pomen ja pozitivno sode?ova*re. To pa te nsogO$0 zopet le takrat, če se kri-tikovo prizadevanje <s.lme r. umefnikovim v isti smeri, ki je pogoj vsega duševnega po-g*vna narodovega, '.ü-jü.ii tu na pobožno, as-ketično predanost klicu Usode, ki je kritiki prav tako kot umetnika določila, da sluS'ta najvišji nalogi, katero ima izvršiti na zemlji vsak narod: V umetniških tvorbah vtejesiti !u ovekovoci»« -v v; /a rjuha!
Dr Ivan Robida
Gospod bog, ki je Slovencem nrezdvoumo izredno naklonjen, nam je poslal v teh hudih časih splošne zmedenosti prvovrstnega esteta, predvsem pa temeljitega misleva. ki je odkril fenomaino resnico, da je »topota* sicer >po duhu oblikovana snov . . .<, a torej vendar le snov. Silno sem razveselil te duhovite kritične globokoumnost!, katere pa, kot rad priznam, seveda v svojo sramoto, nisem, žal, še do tega trenotka rn;>-gel čisto doumeli. Temu se ai čuditi, ker sem gluh na levo oko, ker ?labo vidim, sem senilen in duševno že tako onemogel, da se bom pri tem svojem drča uu navzdol b odpi-ralci uedoglednih borizoiiiov iu oznanjevalci — pa že čisto novih razodetij pri njihov* m ju risanju navzgor skoro srečal na isti točki Tedaj se. kot seru trdno prepričan. s[K> razumemo. In zt .'\ ne. sai so se v enakih situacijah sporazumeli tudi — — drugi.
Vi, g. urednik, ki ste se obrnili name, naj vam napišem par besedi o kritiki, pa sedaj menda sami uvid it e. kako ste se zmotili v meni. Nisem namreč tisti, ki sem bil; ne več tisti, ki je uvel Otona Zupančiča s svojo kritiko med slovensko čjStateijstvo; ne tisti, ki je napisal skoro ö vseh Cankarjevih prvencih prve krit'ke. in to ob časih, ko je te avtorje mafodane v3e odklanjale. Tudi fomiš-Ijav nisem že davno več. dasi moja tedanja, tudi ne baš preneznatna samozavest, ni segla megalomanom današnjih dni niti ne tlo gležnjev. Kar mi je pa Še ostalo izza tistih časov, je moja nevzdržl jiva *rma. Iu zato še vedno menim, da hohštaplarija, iu bodisi, da je še tako arogantna, ni solidna; da nedo-stajanje resnega znanja ne more nadomestiti plitka in vihrava talmi-Mačitanost. in da pri ocenjevanju umetnin, žal, še vedno ne moremo upombliali metrov in kilogramov v škodo pravim jo.<w ;n v veselje r; znih
boemov pa prav tako njihovih kritikov, ki mislijo, da so Gaurisankarji. a so v istini Čisto navadne skupičk:me krtine, zunaj gra-pave, znotraj votle, pred vsem pa vzrastle za vso tisto neskončno večnost: od dane* do jutri
A navzlie dejstvu, da v umetnosti, kjer odpovedo merilne melode in, kakor povedano, ni moči uveljaviti kilograHa-meterskega sistema, — mislim v svoji trmi, da je kritično udejslovanje v dobršni meri vendar le nekako znanstveno in da torej ob nepodprtih trditvah prepoteni no megleno besedičenje more pomeniti malo. dokaz pa mnogo, v kolikor je sploh izvedljiv.
In končno sem slej kot prej te misli, da kritiških pa > e ž e \ nikoli nismo pogrešali in da jih bod.> pametni ljudje odklanjali prav
Kritik — euvar redu, pofctenoesti io resnice o svetu umetnosti.
Kakor tvori umetnik po izključnem ukazu nekega svojstvenega pranagona, ki mu ra*' umska bistrovidno*! izbrusi samo obliko, tako sod4o8s< tudi kritik po nekem notranjem glasu, ki more biti edini merodajni sodnik* in nmstvena vzgoja ob opazovanju, proučevanju in primerjanju umetnin ga samo izbi-stri in izostri. Kadar čujem besedo o objektivni kritiki*, si morem to objektivnost misliti le relativno, namreč: koliko je bil kritik vsakokrat zvest svojemu notranjemu glasu, ki mu je povedal pravo, ne pa varljivemu jazu, ki določa osebno mnenje.
Prebujenost sredozornost in vseobseinost tega : sodnika* pa od visi od kritikove oseb •losti, ki je prav tako iracijonalua, vzročno neraziožliivu kakor umetnikova >stvaritelj-nosb:.
Kakor se umetnikova oblikov&lnoat polasti življenja, doživljenega v neki svojevrstni odnosijotrti do istvariteljake žeje-., prav tako se kritik polasti umetnostnih objektov, ki mu ali zrušijo soglasje med njegovim merilnim videnjem in ure&uičeno tvorbo, ali pa mu zhude ohcudovanjo. Vsa dru^j» določevanja vrlin t>zironia napak v delu ao več ali manj ugotavljanja, ki jih zmore tudi literarno na obraženi šolnik.
Kadar pa izroči kritikove opravilo umetnik, dobimo skrajno subjektivne kritike, ker se je pa£ umetnikova intuicija polavtfl* umetnostnih tvorb kakor življenja * stvari-teljski žeji (prim. zanimive ikritike«, ki so jih napiwali Verlaine Baudelaire, . . . Iran Cankar; prim. tudi silno nasprotujoče si izjave umetnikov samih o umetninah!), In le tedaj velja v polni meri Wildeov izrek: »Najvišja kritika je pravzaprav izpoved samega sebe.<
Lucijan M. Škerjanc
— G. profesor! Vi se te dolgo >rste le« udejstvujete kot kritik. Ali mi hočete povedati nekaj misli o pomena in bistva glasbaoe kritike?
_ Drage volje. Kritike sem pričel pisaU
že v gimnazijskih letih. Svoje prvence sem obelodanil s 16. letom. Sodeloval sem pr» ?.Slovenskem naroduc, »Slovencuc, »Jutruc, »Dom iu svetu , : Liani;: nskem zvonu« ie pri manjših publikacijah. Glede svoje kriti-čarske karijere lahko omenim, da se čeznjo ravno ne morem pritoževali. Skušal sem »o poglobiti v bistvene vrednote našega glasbenega življenja, upoštevajoč pri tem vse važnejše okolnosti.
— Kakšne pr»*re ta pojave smatrate, g. pnifetor, ta najbolj valoo in »a bsdsčmset dnigoeene?
— S svojo kritiko sem skušal podpirati v prvi vrati one panoge glasbenega udejshro-vania, ki so bile pri nas doslej manj razvite in zanemarjene. Tu i*em z?»s!avfl svoje pero v prospeh instrumentalne glasbe; prt tem pa sem se. priznam odkrito, manj zavzemal za vokalno, pri nas že itak zelo razvito glasbo.
— Kakšna aačela so Vas pri lern vodita7
— 2e kot skladatelj sem Imel priliko ar-«*exnaniti z bistvenimi jedri crlasbenih umetnin. Tekom svojih studijskih let v tujini, zlasti na Dunajn In v Parizu, sem običaval posečati predvsem orkestralne in komorne koncerte, ki so zaoustili ▼ meni globoke impresije o trlasbeni komoozicfji in reprodukciji. Koncertom v tujini nisem priaostvova! !e kot poslušalec, temveč sem reoroducfrane umetuine tehtal tudi s kritičnih vidikov. Pristavljam, da strotfo ločim repro«iukcf Isko plat od kompozicijske vrednosti skladbe. Polagam enako važnost na izbere koncertnega sporeda, kakor na Interpelacijo. Med tem ko zavisi pri nas rn*erpretaci?a od ro»fr-'r?fč% neiših činjenic. smatram, da ie sestnea koncertnega STwred'. odsev ne>*'fni5Vega ]>repri-čania nastopajočega reproduoenta in intee-preta.
— Kaksorm sodobnim Kiasheaim strajam
dajete prednost?
Predno odgov >rim na to vprašanje, moram povedati, da smatram bistvenim vrednotam kom|>ozici,»e njeno odkritosrčnost. neprisiJjenost in sug^-stfvnost. Zato se ne priključujem nobeni obstoječi glasbeni ämeri, temveč se skušam oživeti v izražanje posameznih skladateljev, brez ozira ua formo njihovega izražanja. Nisem si pa v nobenem oziru svest konzervatizma. Smatram, da gre razvoj i v glasbi vedno svojo pot naprej! Pridobitve velikih skladateljev današnje dobe n .pr. S*ravinskemu, Schoeo-berira in drusrib, so enako vredne kot že priznane vrednote glasbenih klasikov.
— Kaj zahtevate od interpreta?
— V prvi vrsti vernost podajanja, kar pa 1 ne razumem v fikademičnem in brezdušne« ■' smislu.  Enterppot naj       poulobi v sk!?«date-
—
C. tt.:
Za kulisami pri »Triglavski
3-^žlte rni no. buzakljuni kritiki in trrfrogledj poročevalci! Saj ni ni tako! le vse drugače! Le poglejte in poslušajte!
Dobil sem dovoljenje, da smem po-isl : : gospoda Danila v samem teatru, Ker ga že delj časa ni bilo na izpregled ne i »a ulici, ne v kavarni. Pridem torej ei čart na osem v dramsko gledališče, kjer sem najprej zagledal napis: Kadici je policijsko prepovedano!« Drugo, kar se mi je koj nato pripetilo, ;e bilo to. da me ie ustavil simpatični stari mož z naočali. se silil delati strog obraz in me vprašal, s kakšno pravico ^e drznem skozi ta vrata. Pokažem mu dovoljenje, nakar me spusti po stotpnicftfl na hodnik z besedami-
*0 prosim, potlej naj pa kar vstopijo!«
Na hodniku me je kar groza sprele-tela: tam se je prerivala množica čudno opravljenih bitij z namazanimi lici. ta oblečen v čudno raševino, drugi zopet v drag«»cene tančice zelo dvomlUve kvalitete. Nekateri so bili iz bližine tak?, da res nisem vedel, aH predstavljajo ljudi ali Kar nerodno mi je
bilo in prav vesel sem bil. da me je prišel pozdravit moj znanec, gledališki faktotum, ki sem .^a vprašal:
»Kdo in kaj pa so to?«
»To je narod, tu so zamorčki. Kitajci in drugi narodi, palčki, oni tam je Špikov zvesti pes Blisk, pa je Še brez glave, tam'e pa je Kraljica sinjega morja, a je v prvem dejanju še narod... Gospoda! Gospod upravnik!___«
S temi besedami je prekinil razlaganje in izginil, kar mi je bilo prav nerodno. V tem trenotka so jo pobrisali zamorčki in drugi poganski narodi kakor bi trenil in na hodniku sem osrel sam in poleg mene napis: »Kaditi je policijsko prepovedano!« Poglejte si no. si mislim ta hip, prav takih mož nam ie treba v7 teh hudih časih, takih mož. ki bi se jih bali naši sosedi ali vsaj Italijani, ni vraga, da bi jim ne bil kos. ko so Kitajci in drugi divjaki pokazali pete. še predno so £a ugledali.
V tem momentu se odpro vrata in pred menoj je stal sam gospod upravnik ter me prijazno ogovoril. Sram vas bodi, strahopetni čokoladarji in kitajski jajčniki, prava sila se vam ga je bilo bati. si mislim, saj je prijazen z menoj kakor da vsa bila sošolca. Povem mu. čemu sem prišel, mu nato voščim vesele praznike ter ga vnrašam. ka? si želi za Novo lero. Sr-iebl^je nit je odgovoru:
»Zase nimam želj. svojemu teatru pa želim, da bi dobil vsaj toliko kredita iz Beograda, kolikor nam ga je neobhodno potreba In pa toliko razprodanih hiš, kolikork rat bomo igrali.«
S temi besedami mi je segel v roko in odhitel po stopnicah.
Zopet sem bil na hodniku sain in tisti napis o policijskem kaienju. Pa je že stal pred menoj moi znanec, ki ga. doslej ni bilo nikjer videti. Peljal me je na oder. kamor so vodila mara že?ezna vratica z napisom: »Nezaposlenim vstop prepovedan.« kar se mi je prav čudno zdelo. Mislim, da 5e tisti, ki so zaposleni, gredo cesto nrav s težkim srcem skoz« ta železna vratca- Na odru se ie slišalo iz teme:
»Janez, morje ima luknjo!
Tone. horicont ie treba na desni zašiti!
Glejte, da ne bo šel sne<r narobe, s Kongresnega trga na Grad! Take burje še ni bilo v Ljubljani!
Ti pa glej. da boš grmel v pravem Času, veter pa kar pusti za danes, ie že dva dni pokvarjen!...«
Vprašam, kdo ie ta silni mož, ki gospodari nad nebom in . zemljo ter ukazuje vetrovom. Moj znanec mi nravi, da je to gledalski mojster. Ni se mi zclelr. previdno, dr« bi s takim moeoč-nikom čcs.ije zonal in jo zato Previdno nnbriši*m 7 odra: kai se ve, če ne bo
še točo spustil name in strelo povrhu. Še tega bj mi bilo treba v teh hudih časih.
Greva torej med igralce, toda previdno, da bi iih ne motila. Po garderobah se je culo čudno čebljanje, ponekod celo prav živalski glasovL
9 Kakšen    iezik    pa govore vprašam.
»Vloge ponavljajo,.' mi odgovori moj izvedenec.
Ubogi ljudje, si mislim, pa me že predrami silen krik od leve: »Garde-robarfl«, od desne: »Brivec!«, od sno-dai pa: ^Frizerka!«; vmes so začeli brneti različni zvonci, da m? je kar zvenelo po ušesih,
V kotu na stopnicah joka neka deklica v krogu svojih priateljic. ki jo tolažijo.
»Ali je bolna?« vprašam. »Ne, skušnjo je zamudila, pa ii bodo prvega odtegnili,« dobim odgovor.
Med zvonci in ropotom sem čul še klice: »Inspicijent!«   in »Rekviziter!«, vmes pa opazke, ki sani ne vem. kdo i jih je izgovoril:
j »Letos sploh še nisem spal v za-I kurjeni sobi.*
»laz sem orehlajena___«
Koliko stane obleka?«
»Ne vem. ker še ne vem. koliko ! bo sodnljskih stroškov.c f        Fantje, honorarjev ne bo! Kredit
Danes mu je uw-
j so pošteno okrcali.« »Ubogi Vladko! la mati.«
»Ali bo nastopu?« »Seveda!«
Vse mi je šumelo po ušesih, na je naenkrat začelo nekaj grmeti, nato oa slišim trikratno zvonenie. 'Kaj pa to pomeni?« *2elezni zastor se dviga, čez pet n limit ie začetek. 3
Grem na oder in se skrijem za kuliso ter opazujem. Na oder prihajajo igralci in igralke. Nekateri gledajo skozi luknjice na zastor iu iu delaio opazke:
>Oho, kritik X., klaniam se!« *Kako zdeha debeli gospod v drugi vrsti parterja!«
»Po ložah brije buria!« *Saj ni res. razprodane so!« -»Mnogo iih opazim, ki üh danes m tukaj.«
»Ne Še začeti.* pri kasi iih je Še vse črno!a
Vprašam, kam gledajo igralci m moi znanec mi pove. da opazujejo avditorij.
Nekatere igralce sem videl tudi, ki so počepali pred luknjico orav nizko \ zastorju In govorili: »Gospa držite me!« »Gospa, prisö**»3«^ v dreti sliki?«
Ijevo gL.sbeno življenje in naj svojo lastno osebo popolnoma podredi skladateljevim m-tencijam.
— Gre nij v prvi vrsti za povzdigo našega clatbenega nivoja, ki je doslej trpel na nad-produkciji vokalne glasbe. Razen tega poizkušam vplivati na okus in stilno razumevanje publike in jo pridobiti za zasluženo oceno in priznanje našim domačim reprodukcijskim umetnikom.
Dr Stanko Vurnik
uospod urednik*
Odzivajoč se pozivu, naj podam svoje mišljenje o kritiki, o slovenskih kritikih in o sebi. naj se sklicujem n« *voje ?oza.1evne razpravice v letela fem >l>om in ^v*»:a< In »Ljubljanskem Zvonu<, v kolikor jim morda Se nisem kaj odrastki. V giavueoi *em, mi sli m. tam orisal tip subjektivno-individualne, to  je  impresij™ i«l;čne kritike, ki nnšema nfjvemu času, ce ga merimo z merHom, na*-napredneiše Evrope, ne zadošča več in naši zaostali literaturi in elnsW ne more pomofi na sodobno evropsko umetnostno fazo, radi cesar naše umera^sti fnozemci tudi ne upoštevajo. Postavtl sem ':eruu staremu tipu ua sproti nov, soxL>b temu «*asu in sodobnim kul turnim zahtevam boli ustrezajoč tip, ki na! bi, opremljen z i^odfem medeme um«tDo**-ne znanosti, izdatneje vršil svojo na'oco.
Zahtevam od kriiika, -'a si prid >bi a Študijem  umetnos*ne<rn razvoja široko orientacijo in da umetnino «"b^avnava relativ!stiČno-razvojno. da meri z r.dek^atnim, vsestran skim in objekti *m?m Dienlom. Kvalificira-i se mora s temelnMm p.'znantem vse produk eije, ki mu je merilo. Orientiran krttfk ve katere so umetnostne potrebe njecovega fe aa in katere nove umetnostne pridobitve jim ustrezajo in imajo bodočnost: tem mora pr? livati, neplodna semena in plevel uničevat1 Kritik, ki je >študiral umetnost« v kavami in si pustil rasti dolge laee koj. ko je prebral nekaj podlistkov o nmnbn<(i. mora za pasti šarlatnnstvu, neplodni špekulaciji in frazi ter krivični subjektivnosti. Takih ne ra bimo. rabimo pa one. ki imajo resničen stik z živo umetnostjo.
Pri nae š*» ni vse v redu v tem oziru: zato so odgovorni uredniki dnevnikov in revij, zn!o naša umetnost na nekih udih hira fn našn publika nima potrebnega respekta pred kritiko.
O -ebi in svojem, sedaj sedemletnem delu na polju javne umetnostne kritike ne vem veliko izovoriti. Zncel sem. načitan razn'h -ps!eti\-'. v žargonu, ki me ie danes sram Ko «em začel z rednim študijem, sem poizkusil vrednotenje na podlacri stilne analize in primerjanja ter apliciral to metodo tudi na glasbo. Tako sem nehal biti »kritik« in bi hof^i 'veljati le za kulturno-zgodovinskega -pr*»rri!jr>č,T našega umetnostnega dogajanja.
In naš Benjamin
Da bo slika popolna, smo se obrnili tudi do našega najmlajšega, ne morda po letih, pač pa po mislih in izkušnjah. Sprva se je obotavljal, češ, da so mu že dovolj podkurilj in da pojde kar prostovoljno v nezashizerd pokoj. Bridkost in razočaranje nad minljivostjo vsega posvetnega, je dejal naš Benjamin, sta v njegovi puntarski du35 tolika, da bi si najraje obesil mlinski kamen za vrat m Izginil na dno morja. No, ko ga je naš urednik potolažil, da imajo tudi v Londonu in Parizu gosto meglo, se je le vdal in dovolil, da ga postavimo, tja, kamor po svoji >5arži< spada. Samo imena ni hotel iadati. češ, da le to uredniška tajna in da se v anonimnem Jopiču še najbolje počuti. Baje je znan pod črko 2, ki mu kot začetnica neke slovenske besede prav dobro pristoja. Zgodi se njegova volja in pustimo ga, naj konča svojo bridko kritično karijero pod to črko.
Gospod 2. se v meritorno debato o kritiki sploh noče spuščati. Tudi signiranih izjav ne daje, ker se boji, da bi mu morebitni njegovi potomci ne očitali, da jih je spravil na slab glas. Vendar pa ima tudi o kritiki svoje mnenje, kakor ga ima o umnem Čebelarstvu in umetnih gnojilih. Trdi namreč, da nazi ranje o čemerkoli ne nasprotuje nobenemu kazenskemu zakonu in da človeški mozeg še ni objekt agrarne reforme.
Naš urednik se je ponovno informiral, Če ni gospod 2. morda zamenjal pojmov in 5e misli resno, pa je bil naprošen, naj le zabeleži vse, od pike do pomišljaja
Med kritike, je dejal gospod 2_, ga je vtaknila običajna naglica gg. urednikov pred božičnimi prazniki, ki kakor nikjer in nikoli tudi ob tem romantičnem letnem Času ni dobra. Ker je že bil na ledu, je dejal, da drugič brez dobrih drsalk ne pojde. Kdor hoče tekmovati v umetnem drsanju po takem ledu, mora delati loke, tako da ostane volk sit in koza cela. Gospod 2 je pa kozo požrl in zdaj so mu lovci za petami.
To je vse, kar je mogel izvedeti naš urednik od gospoda 2-a.
-Gospa, faz pa znam, me lahko izpustite.«
»Gospa, tisto presneto »zlato svobodo« v tretji sliki mi morate dobro vreči!«
Na moje vprašanje, komu to govore, mi pove moj znanec da se Igralci priporočajo šepetalki.
In zopet me zbudi jok; za menoj krčevito joka neka fantastično oblečena vila in si briše solze.
»Zakaj pa ta joka.«
»Pravkar ie izvedela, da ie reducira na ■
Gong zazvoni, zastor se dvigne in igra beži med aplavzi od slike do slike, igrači igrajo, plešejo, se smejo in skačejo, da jih za to srečo zavida debeli bogataš v drugem parterju in odiia-mantena dama v loži prvega reda. Aplavz, in igralci se gredo poklonit, vsi: Triglav, Vila Zla. Monte Conte, Špik. palčki, zvesti pes Blisk, zamor-cki. Kitajčki in drugi poganski narodi..
Skoro bi mi 2?asolze1o oko. pa me ta hip potreplje nekdo po rami. Obrnem se in vzkliknem:
»Gospod papa. rekli so mi. da ne igrate v tej igri?«
»Ne. pa sem prišel malo pogledat? Nisem mosrel vzdržati doma ...« mi odgovori Danilo.
Aplavz je medtem minul. igralci odhajajo v garderobe: mimo naiu gre prav počasi plesalka in debele solze ji Hiejo iz oči... Bog ve. zakaj...
»Ali nI lep teater, papa?« vprašam.
»Lep je. leo. včasih še sam nisem vedel da je tako lep...«
Skrbi za zdravje in lepoto
Par misli in nasvetov v kozmetiki in higijeni.
Naravna in umetna lepota
Bili so časi, ko je veljala za največjo lepoto naravna mikavnost in ko so bUi vsi umetni pripomočki naravnost osovraženi. Toda časi so se spremenili in ženske so začele tekmovati v lepoti V tem splošnem tekmovanju so spoznale, da naravna lepota sama ne zadostuje, da jo je treba izpopolniti in prilagoditi zahtevam moderne dobe.
Kot umetni pripomoček pride v poštev v prvi vrsti lepa obleka. Poleg obleke pa poznajo ženske še nebroj malenkosti, katerim se ie treba priučit! in jih obvladati tako, da pripomorejo ženski napraviti iz njene zunanjosti harmonično celoto. To Je kultura telesa, Id jo mora poznati vsaka ženska ako hoče uspešno konkurirati v v mladosb m lepoti. To je popolna Čistoča telesa in enakomerna utrditev vseh udov, kj jo dosežemo s telovadbo tn športom Poleg tega mora ženska uegovati tudi roke in nohte, imet! vedno čiste ln okusno počesane lase, čist. po možnosti masiraš obraz, skratka, ženska lepota zahteva cel sistem telesne kulture.
Popravljati to. kar le ustvarila narava, je težko in nehvaležno delo. Seveda Je treba tudi pri telesni kulturi vedno poznati pravo mero. Igralka lahko popravi delo narave bolj. kakor dama ki se pripravlja na večerno prireditev Ženska, ki si ne zna sama pomagati, ki ne pozna vseh frnes to trikov telesne kulture, naj raje vpraša za svet strokovnjaka. Puder in razna barvila so fino, toda tudi zelo nevarno orofcje. Ako ravnamo s tem orožjem neprevidno, se lahko obrne proti nam. Vsaka pametna ženska pazi na to, da ne izbriše s svojega obraza onega naravnega izraza, iz katerega odseva njeno notranje življenje. Bolje ie ostati manj lepa ženska, kot pa spremeniti se v lutko
Minljivost vsega sveta ne more spraviti ženske tako v slabo voljo, kakor trditev, da je njeno prizadevanje za ohranitev mladosti in lepote zaman. Z dragocenimi in lepimi predmeti ravnamo vedno skrbno Ln previdno ter jih negujemo tem bolj, čim trajnejša Je njihova vrednost Ženska lepota, ta najdražji dar narave, je podvržena zunanjim in notranjim vplivom, duševnemu razpoloženju ln menjajoči se stopnji Inteligence Za vse to Je treba Imeti mnogo razumevanja in vztrajnosti. Prvi pogoj, da ostane ženska dolgo lepa, je vitka postava Prezgodnja starost Je večinoma posledica odebelelostl. Še dandanašnji Je mnogo žensk, ki mislijo, da ie naporno domače delo lepoti nevarno In da se ga je treba Izogibati. Izkušnja pa uči, da vpliva fizično delo blagodejno na obliko ženskega telesa in na e*tetiko mišljenja, ki se vedno zrcali Iz ženskega obraza.
Kako važno vlogo igra duševno življenje, se lahko prepričamr na razliki med zunanjostjo kmetskih ln mestnih žensk Ženske na deželi Izgube svojo mikavnost navadno že s 35 leti, dočim je mestna ženska danes v tej starosti še na višku svoje lepote To je razumljivo, kajti obraz kmet-ske ženske ne pozna pudra, niti kosme-tičnih pripomočkov, ki kMub vsemu zabavljanju od strani nekaterih moških varujejo občutljivo žensko kože raznih zunanjih vplivov, nikakor Ii pa ne škodujejo V vsakdanjem življenju v*dimr Cesto, da ostanejo omožene tn z domačini delom preobložene ženske delj časa lepe, kot neomožene, k! skrbe samo zise. Omožena 40Ietna dama je Cesto lepša in mikavnelša kot 10 let mlajša neomožena ženska
Higijena ustne dupline in zob
Naša doba, kr zelo forstra kult telesne hlgijene m lepote, žal še ni dovolj ocenila hlgijene ust In zob. In vendar zavzema ustna duplina v človeškem organizmu najvažnejše mesto kaiti skozi usta gre v organizem poleg hrane tudi mnogo škodljivih snovi, ki povzročajo razne, cesto težke ta neozdravljive bolezni. Zato Je dolžnost vsakega poedinca In človeške družbe, torej drŽave in zdravstvenih organov, širiti med ljudstvom zavest, da je negovanje ustne dupline In zob za narodno zdravje velikega pomena
Higijena ustne dupiine je najbolj razvita v Ameriki Tam uče vsakega državljana že od mladih nog, kai pomeni zdrava ustna duplina za zdravje vsega organizma. Zanl-nvvo je, da je pri kulturnih narodih največ ljudi s pokvarjenimi zobmi ln raznimi defekti v ustni di.plini. Manj civilizirani In kulturno nižje stoječi narodi žive bolj po naravnih zakonih in zato niso tako podvrženi boleznim zob in ustne dupline Za slabe zobe se Imajo kulturni narodi zahvaliti v prvi vrsti načmu prehrane in življenja vob-če. Zato mora civiliziran? človek bolj negovati zobe kakor njegov prirrritlvni brat
Higijena ustne duplne Je mogoča v dveh smereh Deloma lahko skrbimo za to sami, deloma si moramo pomagati z zdravniškim nasvetom. Ker pa zdravniška pomoč v sedanjih razmerah nI vsem dostopna, se hočemo v naslednjem omejiti samo na domačo higieno ustne dupline. Nič nI tako enostavnega, kakor ohranit! zobe take. kakršne smo dobili od narave Zadostuje dnevno neka) minut In obvarovani smo ne Ie bolečin fn drugih neprijetnosti, ki Jih povzročajo gnflt zobje, marveč tudi raznih,. Cesto te€kfh bolezni, ki nastanejo radi nezadostne hlgijene ustne dupline.
Pogoj zdravih zob je dobra prehrana in higijena ustne dupline! To bi moral vsak človek vedeti Prehrana navadnih Zemljanov je več ali manj-odvisna od poklica In zato si mora večina ljudi pomagati s. higl-leno ustne dupline, ako hoče imeti' zdrave " zobe. Kakor si vsak pošten človek zjutraj in večkrat čez dan umlle roke In obraz, tako bi si moral večkrat na dan Izprati tudi zobe in ustno duplino. V ta namen za-
dostuje ščetka, ki Jo vtaknemo v mlačno vodo, in zobni prašek aH ustna voda. S ščetko moramo drgniti zobe počez in pu dolgem, t. j. od zgoraj navzdol m nasprotno, da ostranimo iz škrbin ostanke jed:. Nato izplahnemo usta z vodo ?n delo je končano.
V novejšem času priporočajo zdravniki tudi izpiranje odnosno umivanje ust z milom Na prvi pogled se zdi ta metoda malo čudna V tem slučaju pa ne gre za navadno milo, ki se v vodi peni, marveč za pasto, v kateri je tudi milo ln ki nima zoprnega okusa. Oni pa, ki ne preneso pene v ustih, imajo na razpolago zobni prašek. Zobe in ustno duplino je treba izpirati vsaj zjutraj in zvečer. Higijena ust je potrebna tudi zato, da ne nadlegujemo drugih ljudi s skrajno neprijetnim smradom, ki se širi iz zanemarjene ustne dupline
Možnosti modeme kozmetike
Moderna kozmetika, ki se zadnje čase zelo lepo razvija. Je postala v življenju modernih žensk že nekak neobhodno potrebni pripomoček. Ženska, k; hoče ohraniti aH pa pridobiti na zdravju vseh organov slonečo svežost, leDo polt in krasno postavo, si mora pomagati z moderno kozmetiko. Naiprej ie treba seveda skrbeti za sveži zrak. solnce, čisto vodo, skratka za normalno delovanje vseh organov, potem šele pride na vrsto smotrena vporaba kozmetična sredstev. To je načelo vsake serijozne kozmetike
Moderna kozmetika, zasnovana na znanju In izkušnjah medledne, lahko odstrani skoraj vse kozmetične hibe. Kakor se da s telovadbo in gibanjem na svežem zraku popraviti na telesu marsikaj, kar je zakrivila narava, tako lahko odstranimo z moderno kozmetiko tudi s kože razne hibe In defekte Za specifično kozmetično negovanje telesa Je najvažnejše vprašanje obraza, kajti na obrazu zadostuje vsaka malenkost, da je lepota pokvarjena. Obraz ni samo zrcalo osebnosti, 'marveč tud: zdravstvenega stanja. Moderna kozmetika očisti in omehča hrapavo kožo. odstrani abnonnalno .suhost polti, Kšaje, bradavice itd. Pa tudi tam, kjer je mačeha narava skazila obraz s krnim nosom, globokimi brazgotinami aH gubami okrog nosu In ust, pomaga uspešna Injekcija ali lahka operacija, tako da se obraz popolnoma spremeni. Moderna kozmetika nam pomaga tudi pri \zpadanju las, proti mozolom in raznim drugim defektom, ki kvarijo prikupljivo zunanjost
Ameriške zanimivosti
Mir med bandUL -- Petnajst milijonov za dekliško čast. — Drobiž.
Clkaški banditi so večinoma organiz rani v šestih velikih tolpah, od katerih je imela vsaka točno določen «delokrog». Ker so Člani tolp kršiii pravila, je pred dvema letoma izbruhnila v jcdzemnem svetu srdita vojna, ki je zavzela strašen obseg. V tej borbi na no? je bilo ubitih okoli 100 pro-slulih banditov. Policija je ostala popolnoma pasivna in bilo ji ie celo po godu, da bandlti sami redčijo woje vrste. Tudj javnost nI prikrivala nad tem dejstvom svojega zadovoljstva, zakaj pred gad j o zalego, ki je popre je strahovala vse mesto, je bil vsaj nekaj časa mir.
No. končno so band'.: uvideli, da sioga ja-či in nesloga tlači Nedavno sta se sestaia Caponi, «kralj podzemnega Chlcaga» in Ma-ks;m Eisen, vodja največje roparske in tihotapske tolpe. Diplomatska pogajanja so trajala precej dolgo in kakor javlja «Chicago Tribüne», so pretekli mesec izdali sledeč «komunike»: « Dolgotrajna borba, ki se vodi med nami v Chicagu, mora končati. Teroristični program, ki ga izvajata obe stranki, onemogoča vsak zaslužek, zato smatramo, da je treba napraviti kv>nec prelivanju bratske krvi. Dosegli smo sporazum v vseh točkah.«
Caponi In Elsen sta tudi dosegla sporazum z ostalimi manjšimi tolpami Bandit: so se zavezali, da bodo vse svoje sile odslej uporabljali zgolj v prospeh «skupnih intetesov».
Da teh «skupnih interesov* meščani ne bodo veseli. Je umljrvo, zakaj sporazum bodo pač občutili na svoji koži. Mir med banditi pomeni novo ogorčeno borbo s policijo, odslej pa bodo trepetali tudi bankirji, a najhuje bodo prizadeti prohibicijski uradniki, čijih naloga bo še boli težavna kot je bila dosedaj.
Poročali sm le o neuspelem begu še-storice težkih zločincev, ki so hoteli pobegniti Iz državne jetnišnlce v Jo!;etu in so na begu ustrelili ječarja Petra Kleina. Vseh šest mladih zločincev Je bilo obsojenih na smrt. Kazen so mimo in celo *meje sprejeli.
V Chicagu je v zadnjem času brez sledu Izg'nllo okoli 40 mladenk, a policija kljub Intenzivnemu poizvedovanju nI mogla izslediti krivcev, odnosno zapellivcev deklet. Nedavne ]e policija izvedla strogo racijo po mestu in preiskala vsa sumljiva gnezda Uspeh nI Izostal. Policija Je aretirala nekega črnca, lastnika treh Javnih hiš. V njegovem stanovanju je naletela na slike pogrešanih mladenk, v javnih hišah samih pa več nesrečnic. ki so bHe zapeljane pod raznimi prevarami in blestečiini obljubami Črnca ie policija izročila sndsŠču
•
Američanke so zelo resolutne ženske ln z njimi se ni šariti To je izkusi tudi urad-pik Clifford Mcars iz Crdcaga Dvori! je polnih osem mesecev mladenki AI:c Gamble in Ji tudi obljubil, da -Jo poroči. Naivna mladenka Je verovala njegovim lepim besedam ter se mu popolnoma udnla Nedavno pa Je izvedela, da je Mears poročen in sledila ie tožba  rad   omadeževane časti
üamblejeva zahteva 250.000 dolarjev odškodnine ln ker ima mož denar,   je prav
ahko mogoče, da ga bo sodišče res obsodilo na ta znesek, ki znaša v našem denarju skoro 15 milijonov dinarjev.
Tudi žena slovitega tragikomeda Char-kie Chaplina je zapustila svojega moža -\n ie vložila tožbo z* ločitev zakona. Lepa in ljubka Uta Gray, o kater; so listi poročali, v kako lepi harmoniji da živi s Chapl:-nom, zahteva pules ločitve zakona tudi en milijon dolarjev odškodnine. Charlie ve ne čuti krivega in Je izjavil, naj se žena z
otrokom vrne k njemu, dru^avt da nt d >!">< od njega niti prebite pare...
Roparski aapadj na b_inke v Amerik i že niso nikaka senzacija ve. Ameriški listi poročajo zopet c dveh drznih uapadih. Prv. je bil izvršea v mestu Defiance v državic1 Ohio Pet oborožen h banditov je vdrle v Marchants - National banko: prisilil; uslužbence h kapitulaciji in odnesli 57.00" dolarjev, t. j. okou" 33)0.000 Din. — V mestu Lans'ng v Kansasu so bandiu vdrli v državno banko in odnesli 30.000 dolarjev t. i. okoli 1,700.000 Din.
Kremi in njegove zanimivoü
V starodavnem Kremlu je vse
drugi« — Kakšni
Dr. Jan Slavik, zjiau uašini čitateljeui po zanimivih potopisih iz sovjetske Rusije, je posetil med drugim tudi starodavni Kremi v Moskvi in si ogledal njegove zanimivosti. V svojem sestavku analizira glavne boljše v i£ke voditelje in govori o njih s stališča objektivnega zgodovi narja.
2elezna volja Petra Velikega, ki je hotel zbližan Rusijo z zapadno. Evropo, je odvzela Moskvi prvenstvo. Boljševiki so Moskvi to prvenstvo vrnili. Vrhovna državna organa — Vseruskj osrednji izvršilni odbor In Sovjet ljudskih komisarjev — imata svoj sedež v Kremlu. Za vlado, ki je podedovala z nasilnimi metodami tudi carski strah pred atentati, je Kremi s svojimi debelimi stenami naravnost idealni sedež.
Moja nada, da bi mogel podrobno preučiti razne zgodovinske znamenitosti Krem-la, je takoj ob prihodu v Moskvo izginila. Rekli so mi namreč, da se bom moral pridružiti velik; ekskurziji Toda trajalo je dolgo, predno me Je društvo za kulturne stike obvestilo, da priredi ogled Krenila. Cb določeni uri smo se zbrali (Cehi. Angleži, Francozi, Turki In Rusi) v društveni pisarni, kjer smo plačali po 2 rublja 20 kopejk (okrog 50 din.) in se napotili v moskovsko Akropolo. Vodstvo je prevzela neka mlada Židinja. Židovske dame, ki se odlikuejo z znanjem tujih jezikov in nedosegljivo sposobnostjo orijentirati se med tujci, so v moskovskem društvu za kulturne stike na pravem mestu. O strokovni kompetencl naše spremljevalke sem imel že spočetka pomisleke. In res se nisem motil. Kremi je poznala samo površno, toda v prepričanju, da ima opraviti s samimi nevediezi glede ruske zgodovine, je šla tako daleč, da nam je pripavedova-la razne gluposti o ruski arnitekturi, tava ja nove letnice in prefcr>t:la skoraj vse ikone.
Od tega poseta je p: j:ek?o že več mesecev in spomin na Krenil se ie večinoma že izgubil, toda d*>br »dašm ooraz lepe Židinje mi stoji še vedino jasno pred očmi. Ves Kremi je poosebljen ruski nacionalizem in pravoslavne. Kamor človek prgleda, vidi znake večnega boja Rusije z ne-verniki in samozvanci. O tem pričajo spomini iz vojne z mongolskimi tolpami, starinsko orožje Mlninova in Požarev^kega, ki sta podila iz Kremla Poljake, tr-rieie, ki so jih vzeli Rusi Švedom, razni predmeti, ki jih ie izgubil na begu iz Rusije Napoleon itd. Pionirji intemacijonalizma morajo seveda tolmačiti vse te zgodovinske ostanke na svoj način. V obširnem sovjetskem vodiču po Moskvi (»Vsa Moskva v žepu«) ne stoji nikjer, da so pokopani v Kremlu ruski čari m patrijarht. Nakopičene zgodovinske spomine komentirajo boljševiki kot delo zlih carjev, ki so zbrali vse to za svojo zabavo iz ljudske krvi rn žuljev. V Kremlu so ohranjene slike, ki predstavljajo prizore iz Napoleonovega bivanja v Moskvi. Toda kaj so vsi ti zgodovinski spomini na francoskega cesarja v primeri z besedami naše spremljevalke, ki ie izjavila pred bivšim spomenikom carja Aleksandra II. samozavestno: »Tole smo mi odstranili, tole bomo podrli, ako bomo Imeli dovolj denarja.«
Po teh besedah sem šele spoznal, kako daleč so zabredli boljševiki v svojem fanatizmu. Bil sem vesel, ko se nam je pridružil v Arhangelski cerkvi kot cicerone stari kustos. Možu se ie sicer poznalo, da ga imajo boljševiki pod komando, vendar je pa povedal o grobnicah ruskih carjev vse, kar se je dalo v sedanjih razmerah povedati. V tei cerkvi počivajo zemski ostanki carja Ivana Groznega. Njegova grobnica Je v temnem kotu. Po zunanjosti se ne razlikuje od drugih. Pogrnjena je bila s črnim suknom, kajti grozni car je bil edini izmed Rurikovcev. ki je umrl kot menih.
V splošnem nam Kremi ni nudil mnogo. Zbirke starinskega orožja, nekateri spomini na življenje carjev in caric, notranjost treh cerkva, vse to so že davno znane stvari. Našel nisem niti desetine tega, kar je videla v Kremlu ga. Majerieva, ki je izdala nedavno brošuro pod naslovom »Kaj sem videla v SSSR*. Kot historiku mi je žal, da nisem videl prestola, na katerem je videla moja rojakinja sedeti nekega boljševiškega prvaka. 2al mi je tudi. da nisem videl postelje carice Katarine II., na kateri je videla češka komunistka opetovano svoje ruske tovarišice. Vse to je v sobanah, kjer je zasedal lani koncil III. Lnternacijonale. Nas v te sobane niso pustili. Zanimivo je, da stoli vrh Kremla še vedno carski orel. Lahko s! mislite, kakšne občutke sem ime!, ko sem videl na Isti strehi znake inter-nadjonale  in carizma.
5 Kremlon mi torej ni bilo mnogo po-magano Naslednikov ruskih carjev, ki grade v Kremlu most med kapitalizmom In komunizem, bi sploh ne bil videl, da ni bilo pogreba zloglasnega ljudskega komisarja Džerdžinskega Za krsto je .stopala vsa železna kohorta: ' Stalin. Rikov, Buhartn, Kalinin. Trockit itd. Samo Zlnovieva sem zaman iskal Morda ga nI bilo, morda ga pa v množici nisem spoznal. Pri pogledu na Leninove hetmane,   med katerimi je
po starem, samo gospodarji so so ti gospodarji.
vzbujal največjo pozornost civilistov .n vojakov Trockij. sc mi ;e vsiljevalo vprašanje, kakšna usoda čaka te može. Kako bo sodila o njifa zgodovina?
Večina boljševisKih nasprotnikov vidi njih še vedno cinične razbojnike in omejene ianaüke. Mnogi še vedno verujejo vestem o ukradenih rubinih, o milijonih, V> jih nalaga židovska perfidnost v* švicarske in holandske banke itd. Kot zčodo« vina* moram priznati, da bi bih* boijsevik: ze davno dogospodarili, ako bi odgovarjala resnic: desetina tega, kar se Je o nl?li Pisalo. Kar se tiče trditve, da so boWt-viški prvaki med njimi tudi Lenin, povprečne ali celo omeiene glave, moram omeniti, da revolucionarji in praktični reformatorji nikoli niso bili veliki misleci. Vsi so enostransko omejeni. Njihova sla Je bas v tem, da v svojem fanatizmu bi vidijo ovir, ki bi takoj pri prvem koraku omajale njihovo vero v zmago. Morda je res, da boljševiške korifeje za idejni razvoj nič  ne pomenijo,  toda  nedvomno m.
odlični  predstaniki  revolucijonarne energije. Nihče ne more utajiti dejstva, da 50 t: ljudje z nezadostnimi sredstvi in v skrajno neugodnih razmerah izvršili ogromno delo Razbiti zastareli državni aparat in zgraditi
na njegovih razvalinah uovo državo ni tako lahko, kakor si mnogi mislijo. Za to delo je potrebno toliko energije in železne volje, . da se vsiljuje vprašanje, da-1; boljševiškim diktatorjem ne bo polagoma zmanjkalo energije. Neprestana duševna napetost ubije naposled tudi železne živce. Boljševiki sami se tolažijo, da to ni mogoče češ, da diktatura proletarijata nI v rokah poedincev, marveč cele stranke. Poedinci izginjajo, umirajo ali pa so odstranjeni, toda železna avantgarda proletarijata je po mnenju boijševikov nesmrtna. To je seveda optična prevara. Kdor pozna boljševiško stranko od blizu, mora priznati, da je njen razmah delo poedincev, s katerimi revolucija stoji m pade. TI poedinci nimajo naslednikov.
Nasprotniki boljševizma trdijo, da se opirajo boljševiki samo na bajonete. Omenil sem že, da to ne odgovarja resnici, kakor je bila napačna tudi trditev, da se ■drži carizem samo z nasiljem. Vera urokih kmetskih mas v car;a-boga je omogočila vojaško-poiicijskemu režimu absolutno moč. Ista vera večine prebivalstva omogoča komunistični stranki policijsko diktaturo. Boljševiki sami tega nikoli niso tajili. 2e spočetka so priznavali, da ie njihova usoda odvisna od kmetov. Ako pa priznavajmo svojo Ahilovo peto, je Jasno, da so tudi ranljivi. Toda gorje onemu, ki bi s; upal boljševiškim prvakom omeniti, da ima vsaka revolucija svoj konec. BoljšV-viki so prepričani, da socijalna revoluci ne more propast! dotlej, dokler ne do^eJe svojega cilja. Ta cilj Je sprememba kan talistične družbe v socljallstično. In zato proglašajo boljševiki za tepca vsakogar, kdor napoveduje likvidacijo revolucije. Kdor pozna zgodovino, mora vedeti, da s« radikalnim maksimallstom še nikoli nI posrečilo ostati trajno na krmilu in da tudi sovjetska režim ae more večno trajati. Vsa nesreča Rusije Je v tem, da gre njen razvoj zelo počasi in zato ni izključeno, da se bo držal boljševiški režim še 20 ali morda 30 let
Kot zgodovinarja me bolj zanima vprašanje, kaj ostane od boljševiške revolucije in v čem leži njen pravi pomen. Na to b-> odgovorila bodočnost. Mnogi vidijo v bo1 -ševiškem prevratu v bistvu samo agrarno revolucijo, toda če smo objektivni, moramo priznati, da je prodrl vpliv boljševiške re volucjie daleč za meje Rusije. Nastane vprašanje, kaj se bo izcimllo iz tega po-kreta? Niti zgodovina niti sociologija ne more zanesljivo napovedovati razvoja. Težko je tudi reči, kako bo sodilo o veliki secijalni revoluciji pozno potomstvo. Bob-ševikom očitajo mnosi krvoločnost in sedi-stično uničevanje človeških življenj. Objektivni sodnik pa mora enako obsojat4 m žigosat} tudi činitelje, ki nosijo odgov. r« nost za svetovno vojno. Ako primerjan o tako zvane vzroke svetovne vojne z onimi ruske revolucije, moramo priznati, da so slednji neprimerno bolj etični.
NOCAVICE
1
..KLJUČ"
najboljsctnajirpcžne/5e; zato najcenejše
«SCO
VFNSKI   NAROD, dne 25. decembra 1926.
"MfHO I
Lubliana o megli
Konkurenca Londona. — Senčne in aohicne strani, — Megla in korupcija. — Bitka na in ob Ljubljani«. — Mati in bči.
Božič, ki navadno pokrajine io mesta odeva v lesketajočo se snežno odejo, zavija letos stolno mesto Ljubljano io njeno okolico v neprodirno, pravcato londonsko meglo Zemljani se nanjo jeze in hude, toda nekateri so mnenja, da je meg'a boli zdrava kakor pa neprestano deževje Je brozga po ulicah Vsaj strgani čevlji so ob mezlenib dnevih bolj poraboi kakor ob dežtu! Ob meglenih dnevih se običajno pojavljajo na ulicah nezgode, karamboli in druge prometne ovire Ljubljana ie bila hvala božjim silam, doslej Se obvarovana pred temi pojavi, čeprav !eži po ulicah gosta megla. taka. da bi Jo lahko z nofe.n rezal in jedel kakor sladoled poleti.
Pravijo, da ie ljubljanska megla zadnji čas našla vnete zagovornike in navdušene obože vatel je Prišli so bate v Ljubljano po našem Junaškem Balkanu potujoči gostje iz Londona Posetili so ugledno našo ličnost, ki govori točno in lepo. angleščino in ki pozna tudi prilike v Londonu Naravno je pogovor nanesel tudi na krasote Ljubljane in njene oklice. Megla, ki bi se io bilo lahko zajelo kar z roko. je postala predmet živahne diskusije med sosti iz Londona In našo osebnostjo- Angleži so hvalili našo ljubljansko meglo kot nedolžnočisto dekle Njen stvl paičolan ji.n ie silno impnniral. k&jti m še osmrajen in onesnažen s salami, črnim dimom i«n drugim smradom kakor paičolan velike londonske posest rim 3 Za Angleže Je bila naša megla pravi zdravilni lek.
Po našem stolnem mestu so se v pred-božični meglT odigravali prav interesantnf prizori in dogodki, od katerih nekatere kronist kratko beleži in omenja.
m
Nekoliko sključen, utrujen očividno od dolge vožnje, oprt na palico in v eni roki potno torbico, je korakal stari borec za svobodo po ljubljanskih, oni predbožični dan silno meglovitih ulicah. Prihajal je rzvno iz prestolice Beograda. Tam le iskal svojo pravico, priznano mu po zakonu, ki so ga napravili modri državniki in poslane' v našem parlamentu, da nagrade delo naših borcev za svobodo Doživel je presenečenje. Z resignacijo v srcu ie korakal po ulicah in končno sta se srečala dva prijatelja izza «tarih dni.
»Kako ti, brate ...?«
»Vidiš kako,   ko   Je   vse   zastrto v
meglol .. .«
»Ali sf kaj dosegel v Beogradu? Boš mogoče Imel srečnejši Božič.. ?«
Borec se ie zamislil in krenil pogled v nepredirno meglo .. Resigniran je pristavil: »Sem, al? kako' Po nebroj pisaman so me vlačfli semintja, da so ml dali končno nekai kristužev Preje bi pregnal iz Ljubhane ro meglo, kakor pa iz Beograda birokratfzen m korupcijo, sladkeje se ie beriti proti odkritemu sovragu, kakor pa tam dnl; proti korupciji in zanlkarnosti...«
Ločila sta se, želeč si drug drugemu: •Vesele božične praznike -. .1«
Z izvirnim humorjem in čudovito fantazijo bogato obdarjeni ranjki notar iz Ajdovščine bi gotovo svojim prijateljem v lantastičnin barvah slikal pri vinski kapljici veliko bitko na Ljubljanici. Začel bi pripovedovati. Kako so Italijani kot potomci slavnih Argonavtov (v nodernejšem smislu mogoče Aeronavtov) prišli s podmorni-kom po Ljubljanici v svitlo rezidenco LJubljano n kako srdita bitka se Je vnela med našo obrežno artiljerijo m Italijanskimi mornarji. Prvi so bruhali na podmornik šiapnele polne vinskih plinov, drugi pa so metali na obrežja limonaste granate.
Za svojo fantazijo pa bi pripovedovalec gotovo porabil bitko, ki so jo napravili ljubljanski paglavci te dni ob Ljubljanici Brihtna m prebrisana, vseh nun polna Tinček in Tonček sta izdelala načrt za bitko Kot podmornik. ki plava po Ljubljanici, sta si izvolila veliko steklenico, do po! napolnjeno z vodo rn dobro zamašeno Zbrala sta na to svojo junaško četo ter jo opremila z granatami in šrapneli. Podmornik sta slovesno spustila v Ljubljanico pri šentjakoskem mostu Ponosno ie plaval ni-^dol. moleč iz vode samo di.nntk — vrat.. Tnček in Tonček v funkciiah obrežne ar-tiljerije sta ga začela bombardirati. Podmornik na se še zmenil ni za ves kraval na obreziu plaval ie kliubujoč malim strelom dalje, dalie do frančiškanskega mostu in še dalie do Zmaiskega Obrežna artiljeri-Ja Je že porabila vso m uničilo- Ostalo ie še samo nekai granatic Končno ie bil podmornik pri zmajskem mostu težko zadet v trebuh Nastalo ie med iunaško četo veselje m zmagoslavje, ki pa iu ie zagrenil btatski prepir Nikdo ni mogel natančno rešiti vprašanja, kdo je pravzaprav potopil podmornik. ab" Tinček ali Tonček Prepir se ie končai > srditim hoksom med obema glavarjema ljubljanskih paglavcev Bogve. kake dimenzije bi lahko voina Še zavzela da ni interveniralo Društvo narodov v obliki — stražnika V hipu ie bila bitka končana m so pobegnili v bratski slogi.
•
Ura duhov. Vse mesto zavito v tesnobno meglo . Iz neke beznice. kamor zana-jajo ljubezni zelmi kavallrji in veseliaki. je bruhnila na ulico družba treh oseb. starejša ženska, mlada krasotica. odeta v gorak plašč, in vitek gospod 2 modernim pariškim polcilindrom Starejša dama se ie mahoma zgrudila na tla Vzdigovali fn vdigovali so jo Dama ie začela vpiti Mlajša tolažiti .- Približali so se koraki nočne straže. Gospod in mlada dama sta io urno pobrisala za vogalom iu megla ju je zakrila . . Straža ie stopila k onemogli ženski S težavo io je stražnik pobral in vodil domov.. Cul pa se )e refren težke pesmi: Mati in hči •!
Kako je nastala Tavčar eva povest „Izza kongresa"
Par zakulisnih zanimivosti iz polpretekle literarne zgodovine. — Zadruge urednikov ^Ljubljanskega Zvona*. — Tavčar je
pisal «Izza kongresa* sproti.
V 10. Številki * Ljubi janekega Zvona< letošnjega leta je podal bivši mnogoletni jezikovni mentor tega leposlovnega lista, g Anton Mikuš. nekoliko beležk glede dr. Tavčarjeve povesti tirna kongresa«. Med drugim omenja, da se je dr. Tavčar nekoč pred njim pokesal. da se je vdal mojemu prigovarjanju in se je lotil tega dela. Da bo stvar popolnoma jasna, treba, da povem, kako sem postal urednik 5Ljubljanskega Zvona*.
Nekega dne ob koncu leta 1902 me jo poklical dr. Tavčar, ki je bil tistikrai deželni odbornik, v svojo pisarno v deželnem dvorcu in mi naznanil: »Vi boste morali z bodočim letom prevzeti uredništvo vLjubljan-ekega Zvona*U Jaz. ki kaj takega nisem pričakoval, sem osupnil, a se vendar hitro odločil — zmnjal sem z glavo in odvrnil: deželni uradniki smo tako preobloženi z delom, da kaj takega pač ne more« vzeti usse. Glavni vzrok za to pa, da mi ni mogoče ustreči vrši 2elji. je ta, ker ne bi rad vzbudil v Aškercu suma, da sem morda zahrbtno roval zoper njega Prijatelja sva si in ne dopušča mi srce. da bi bil udeležen pri stvari, ki je z~nj kolikor toliko žaljiva!« (Aškerc namreč ni odstopil prostovoljno od uredništva!)
Dr. Tavčar je povesil oči v akt, ki je le žal pred njim in ni črhnil nobene beseie *ec- Jaz sem ee poslovil in šel. za trdno prepričan, da je zadeva 6 tem opravljena čez uekaj dni pa me je dr. Tavčar iznova pozval k sebi. Ko odprem vrata, vidim, da sedi v fotelju ob njegovi mizi Aškerc, fte pre-»ien sem se jima prav približal, mi je zakli-cal dr. Tavčar. ».No. vidite, gos"*od Aškerc nima nič zoper to, če vi prevzamete uredni • štvok Aškerc se je pri tem obrnil proti meni in pripomnil: >Zakaj ne bi prevzeli?* Jaz sem za trenotek pomolc.il. potem pa odgovoril: *No. dobro. Če že mora biti — tod;» samo pod enim pogojem: da mi namreč vidva obljubita svojo pomoči* Dr. Tavčar je takoj pristal na to. Aškerc pa 6i je malo pomirjal, bodisi da je bil vendar le nekoliko piki ran. bodisi da je zgolj njetrov ponos zahteval tako No, ko sem ga opozoril, da sem bil jaz njemu vsekdar na uslugo, se je omehčal in mi re« dni že za prvo šfpvilko gyn*«  v A n»Ti'■*'■•
Da -e dr. Bavčar btM « mislijo, da bi napisat večjo lepos ovuo delo izz;i ča^a l;ubljan skega kongresa, mi je bilo znano — od kod. tega se danes več ne spominjam Mogoče, da mi je bil to šaro kdaj omenil, kakor ro« je bil Kerstnik svojca* povedal, da namerava napisati roman >Desetnico«, nekaj
rednega j^ač z Jurčičevim >Pesetlrn bratom*. Če pa sem dr Tavčarju že tistikrat prigovarjal, da bi izvršil omenjeni nadrt. na to vprašanje danes ne bi mogel z gotovostjo odgovoriti. Res pa je. da sem to pozneje večkrat storil
Naloga, ki sem jo bil prevzel z »Zvono-vim« uredništvom, je bila izredno težavna. Aškerc si je bil odtnjil sčasoma skoro vse mlajše pesnike in pisatelje, tako da je bila v njegovi uredniški mapi popolna «*u£a Izročil mi je bil pač veliko množino rokopisov v vezani in nevezani besedi iz prejšnjih časov, a med tem je bilo bore malo. ali celo nič pozab nega Le moji skrajni zadregi ie f ripisovati, če je prišlo kaj v list. kar ni prav spadalo vanj. Kadar prehaja uredništvo kakega lista iz enih rok v druge, so menda sploh veliki križi! Moj naslednik v uredništvu g dr. G Siebinger je o pet o va no potožil, da mu jaz nisem pustil nikakih rokopisov. Govoril je čisto resnico! Seveda pa to ni bila moja krivda. Leta 1909 se je bila začela v deželni upravi doba skrajno intenzivnega deta Ostajalo mi ni niti za običajno korespondenco ne moči ne easa. Zato sem že maja meseca navedenega leta naznand upravi >Narodne tiskarne*, da odložim s koncem leta »Zvonovo* uredništvo ter ji i-ripo» r^ičal, da naj se nemudoma n^re po novem urednika, poudarjajoč izrecno, da jaz ne mo-r^.»i f<agažira:i pisatelje.' za priholnji let-n»k, ko ne vem, od kak*b smernic *e bo dal voditi novi urednik. Žal. ia je upravi odlagala vso stvar notri do septembra! Vendar pa je bil moj naslednik še vedno nekoliko na boljšem od mene, ki sem prevzel uredništvo skoro neposredno pred novim letom, ne da bi bil imel vzeti kaj v roko, kar bi bil mogel z mirno vestjo izročiti tiskarni. Od prozaičnih spisov mi je bila Še dokaj pravočasno izročena >Potresna povest* od Podlimbanskega, ki pa mi je bilo znano o nji. da jo je bila ie »Slov. Matica* odklonila, kar gotovo ni bilo pijetno zame V istini jo je bilo treba še prirediti in izčrtati na več mestih, ker je bila predolgovezna.
Spričo teb okolnosti je umevno, da sem pritiskal na dr. Tavčarja in ga večkrat naga n ja L. da naj izpolni svojo obljubo, in prav verjetno se mi zdi, da je bil včasi nesoljen name. Sicer pa je potem, ko je bil začel pisati. Še dokaj redno oddajal svoj rokopis. Izhajalo se je v vsakem pogledu lahko z njim Semtertja je blio treba tuli njemu kaj črtati. Ro sem se mu nekoč zaradi tega opravičeval, ml je rekel, da imam v tem ozira popolno svobodo in da naj al
zaradi tega ne delam nikakih skrbi.
Ker aa tiče označbe tega dela kol »zgodovinski roman*, pravi g. Mikuš, da sem ti naiiv zakrivil iaa brez vednosti dr. Tavčarja. Mislim pa, da W se to tako apodiktično ne smelo trditi. Rad verjamem, da mu je dr. Tavčar nekoč rekel« da ae piše romana, ampak povest, toda s tem fte ni dokazano, da sem jaz brez d. Tavčarjevo vednosti njegovo delo tako označil. Sicer se danes res več ne spominjam, Če sva o tem kdaj kaj govorila, a skoro si ne morem mi eliti, da bi se bil brez njegovega znanja in brez njegove privolitve usmeliL et on H kaj takega. Zdi se mi to tem manj mogoče, ker delo vendar še ni bilo napisano in je mogel torej edini avtor vedeti, kateri naziv bi se najbolje prilegal temu. kar je nameraval ustvariti. Tudi bi bilo jako čudno, da b' bil začel dr. Tavčarju naziv zgodovinski roman« presedati Šele pri XI. poglavju povesti, ako bi se že z vsega početkn ne bil strinjal z ajim. Za svojo osebo sem prepričan, da je dr Tavčar prvotno imel namei, da napiše zgodovinski roman, a je potem bolj in bolj uvideval, da se mu to ne posreči Od časa do ča«a sem namreč oprzil, da se ga loteva neka malodusnost. Tako mi je pripomnil nekoč* 'Jaz ne morem tako pisati, kakor pišejo mladi! Vi že še . . jaz pa sem prestar!« Ta poklon je napravil meni pač samo zaradi tega, da je lahko čeze*e potožil! Na to, damsva se bila midva
morda glede označbe njegovega dela kd**j kaj domenila, je dr Tavčar pri obilih poslih, ki jib je imel, seveda  lahko pozabil
Včasi je dr Tavčar rad malo pokramljal o načrtu, ki si ga je bi! zaenoval o tem svojem delu, T»ko mi je že precej spočetka zatrjeval, da bo jako obsežno. Opetovano mi je v pogovorih omenil tudi. da vplete v povest Prešerna in Julijo. Baš na to sem bil jaz pesebno radoveden. Priznati pa moram, da me načiu. kako je to storil, ni kdu-vekaj zadovoljil Vedenje Julijno napram pesniku, ki ga popisuje pisatelj v zadnjem poslavju svoje povesti, se naslanja za moj okus pretesuosrČno na tr^dicijonalno nazi-ranje o razmerju, ki je bilo med Prešernom m njegovo izvoljeuko. To razmerje v>o mojem mnenju še ui dovolj razjasnjeno. Morda Julija pa le ni bib tisto velita vo bitje, kot se v obče misli! Kdo ve, če je bil« tragedija res samo na Prešernovi in ne tudi ua Julijini strani? Kdo je kdaj pogledal Ju liji v srce? Iii komu so znanj vzroki, zaradi katerih je pesnika zavrnila, če ga je sploh kdaj zavrnila ? Meni se zdi. da bi Prešeren Julije ne bil opeval tako nežno, kakor jo je. če bi bila kaka navadna ošabnica Da Julija v zakonu ni bila srečna, to vemo — dovolj povoda za pisatelja, da nam prikaže vbo stvar v nekoliko drugačni luči, kot smo jo gledali doslej. Toda dr. Tavčar pač ni imel Čai*a, da bi bil mnogo razmišljal in posegal globlje. Gibal se je lepo na površju, nanizi! nam je celo vrsto zunanjih dogodkov in boli skiciranih kot izdelanih slik ter ustvaril tako namesto romana »leposlovno kroniko^, kakor se izraža g. dr. Prijatelj
Seveda popolnoma točna tudi ta opredelitev ni. »Izzi kongresa* je pač umetniški torso, delo, ki je bilo čisfo dobro zamišljeno in zasnovano, a je ostalo radi neugodnih prilik nedovršeno. Dr. Tav£arj* nioramo ob čudovati, da je mogel sredi evojeg« vsestranskega udejstvovanj-i <sp!oh kaj takega napisati! Ir Fr. Zhasnik
Gustav Strniša:
Božične pesmi
GORIŠKA MATI Ali smo res sužnji mi. sužnji kralja Heroda, ki dušo naše dece mori? —
Da, da sužnji, sužnji smo mi
strašnega Heroda;
usmili se nas Jezus Ti,
ki si njegovemu meču ušel,
ki si zanj in za nas trpel,
saj fe pretežka naša usodaf
BOŽIČNA ROMANCA. — Bratci, nocoj $e pa sveti večer, ne bomo zdaj več popivali; saj Jezus prihaja oznanjat mir, a mi naj bi ga pri žganjici sanjali?
Poglejte, tudi med nas je prišel, med izgubljence, pivce; tudi nas reveže rad bi objet, vabi nas lahkoživce! —
Debeli krčmar lučke prižge, v kotu, da jaslice zažarijo; nobeden pijanec blizu ne gre* od daleč spoštljivo vanje strmijo.
Pa vstopi novi, neznani gost
in dvigne čašo iskrečo:
«Nocoj je pozabljena vaša bridkost,
na t očim vam mir in srečo!»
Kmetje mu zro presrečni v obraz, zasanjajo čase mladosti: «O, enget, ne zapusti nas, še nam natoči sladkosti!*
In grešniki sM za nJim hite, k polnočnici na vas;' krčmar pa pri jaslicah dremlje, smeje s pastirci se pogovarja na glas, SUKA
Srei na zelene smreke je pat, mesec biserne lučke nriigal; po hostt sence in baklfe beie, k pomočnici hitijo ljudje,
Nad skromno cerkvijo zvezde iara — rimska cesta preko zemlje*, po svetli cesti angelci k nam blesteči prihajajo v božji hram.
«Nmf vlada sreča in božji mir,» moti za ovce in ovne sivi pastir. «Poaabljena skrb le, težava in mražj* odmeva iz kora pevcev glas.
Tam v kotu vofiček, osliček ubog. s sarto Te preleta dobri Bog; a vaški pastirci krog fastic kleče in aro bettehemske mirne oved.
Gospodarstvo
Hala trgovina s ČSR
Češkoslovaški državni statistični urad je tzdal obširen pregled zunanje trgovine v oktobru, iz katerega povzemamo podatke o izvozu in uvozu iz Jugoslavije.
CSR je izvozila v oktobru v Jugoslavijo 18.907.291 kg in 30.803 komadov raznega blaga v vrednosti oŠ. 107.927 Kč. Od januarja do konca oktobra ie znašal njen izvoz v Jugoslavijo 100.4S5.5S7 kg in 309.072 komadov, v vrednosti 829,415.502 čeških kron Od tega odpade na bombaž, bombaževo prejo in bombaževo blago 2-12.167-774 Kč. na zažigalni materijal 136.2 9.016 Kč na volno, volneno prejo in volneno lago 116,212.740 Kč. na ustrojene kože io usnje izdelke 34.3t>5.878 Kč. na lac, konopljo, juto in drugo predivo 28,241.465 Kč- na steklo in steklene izdelke 26,864.533 Kč, na lončeno robo 15.472.042 Kč itd.
Iz Jugoslavije je uvozila CSR v oktob« ru 44,755.064 kg in 9173 komadov raznega blaga v vrednosti 59,9*7 ,^79 Kč. Od šanu-arja do konca oktobra 1926 ie znaša! njen uvoz iz Jugoslaviie 349.439 272 ka in 53.571 komadov y vrednosti -128.195-047 Kč Od tega odpade na žito. iižc:. ^rah. moke in mlinske izdelke 264.057.426 Kč. na živo in zaklano živino o2.938.704 Kč. na mineraiiie 21,003.59! Kč. na sadje, zelenjavo in rastline 15.678.977 KČ- na mast Kč i. t d.
Kljub centu, da se ie začela Češkoslovaška .^adnie čase boli zanimati za iti^o-slovenskc pridelke. «e njen izvoz v Jugoslavijo še vedno skoraj za polovico vei\i'" kot izvoz iz nase države.
Slakdkümi trg
Konte«
ni! (i >rdiie\ voze presekan.
Kubanski prezideni M icfcado je podpisal 11 decembra sinvit dekret o oniejitvi *:adkor ne indusir jv Cudru. je da vsebina dekreta do<lej še m iuana Večini p >ročii se glasi, da ie produkcija sladkorja brezpogojno (smHenu na 4 5 iniiijonr,v ton in da te količine kuhan-ka nJustrija v n benem sluö-iju ne snir orekoračit.. Toda :em p:);očilom ni mogoče vetje*', ker si je težki misliti, da bi Šel preži deti' Kube tako daleč Hekrei sam ie za b"d«»č razvoj svetovneea -dadkornepa trga nedvomno vel ke?.a pomena. Prve vesti o podpisu dekrjta so povzročile v Newyor-ku poras' cei., ki so pa kmalu zopet padle. Seveda špeku-acna je takoj porab-la ugodno priliko in zač--'a prodajati vse', kar ie imela nakupljene .ra.
Londonska Špekulacija ne računa samo z cenami na ne*yorškem trgu, marveč tudi z znižanjem vozar ne V poštev pride tudi okolnost da je razdeljena kubanska produkcija sladk rja v višini 4.5 mMijonov ton samo na 5 me^ettv, konzum pa na 11, do-Čim je bila Iftošnia ^rodukcija razdeljena na pol leta k.»nzum pa na 13 tako. da odpade od leh,šnj. produkcije na en mesec manj sladkorja kot od znižane produkcije v pr hodniem letu. Iz tega je razvidno, da more izravna'« to razmerje samo večji konzum kar Domeni, da bi odločale o bodočem razvoju sladkorega trga absolutni konzum in produkt* ja Kljub v»em umetnim špekulativnim računom se pa zdi, da do tega ne pride. kajti temeljna tendenca je osrala čvrsta in za zdravi razvoj trga je dobro, da cene v presledk h polagoma skačejo. Zalog? sladkorja so znašale že začetkom novembra v Zedinjenih državah in na Kib 715 28h t,m proti 565 468 lani, v Angliji pa 100.000 ton več kol lani. Zato je razumljivo, da se drže kupci rezervirane.
Razvo' tečajev je bil v Newyorku skoro izključno pod vplivom špekulacije in zato je variranje tako bčutno Kubansko ocarinjeno prompt biago je notiralo 13 12. 5.08, 17. 12 pa tudi 5.08. Terminsko blago za december je notiralo J.32 in 318 za januar 3.28 in 3.17 'a apn; 3.31 in 3 23, za maj 3.37 in 3 28, za JuMj 3 44 in 3.36, za avgusta 350 in 342 EvTt-p*>k; trgi so se ravnali po ameriških Vendji je pa bil njihov razvoj mirnejši. Na praškem trgu se je držal do polovice preteklega tedna najvišji tečaj 240 Kč, ki je o - aozneje padel na 237 50 in 235 Kč Povpraševanje po čehoslovaškem sladkorju je veliko samo iz Avstrije, dočlm ]e v Švici Izpodrinila Cehe nemška konkurenca
0 francoski gospodarski krizi
Uradni izkaz o davkih in zunanji trgovini Prancije za november vzbuja več pozornosti, kakor dosedanj-' izkaz, ker nudi vpo gled v trancoske gospodarske razmere Davki so znašau v 11 me>ecUi letošnjega iera 24.5 milijard torej skoraj 10 milijard več ko* v istem razdobju danskega leta Teh 10 mil jaid gre deloma račun zvi-šanih davkov In torej ne more veljati za meriio gospodarske aktivnosti V novembru je dobila država 4175 milijonov fran-kov na davkih Značiln je, da so znaša i t davk: v novembru 800 milijonov manj koi v oktobru, ki je bi! v itrm pogledu rekordna mesec. Neposrednih davkov so plačali francoski davkoplačevalci v novembru več kot v oktobru Pr manjkljaj gre torej na račun posrednih davkov, k; so najzanesljivejše merilo trgovske In industrijske delavnosti
Nasprotn;; pa dohodki od carin stalno naraščajo. Uvoz je bil letob v novembru za 416 mi! jonov večj' ko* lani, izvoz pa se Je povečal za več kot em milijardo Trgovm->ka bilanca ie bila tekom 11 mesecev !92f> stahm deficitna, toda samo za 252 milijonov Za irancv/sk* narodno gospodarstvo je važno dejstv*'-. da uvoz sirovin stalno nazaduje. das; so industriji nujno potrebne, francoska gospodarska kriza v novembru nikakor ni bila tak(. težka, kakor se je go-vortlo Industrija io trgovina sta sicer trpeli, vendar pa o pravi krizi ni mogoče govoriti.
♦
—g zaključna s**ja otjefrn odbore telezni-
ške konferenee. V torek je imel ožji odbor železniške konference zaključno aejo Z nekaterimi spremembami je odbor v celoti usvojil načrt inž Vnskoviea, v katerem **« govori o ozkotirnih železnicah, ki tvorijo z omrežjem normalnotirnih prog nerazdružao celoto. Od jadranskih železnic je bila odklonjena proga po dolini Drine in Pive na Ko-tor, usvojeni pa progi Beograd-&abac-Bij&-Iji.na-Tuzla-Sarajevo-Mostar-MetkoviC iu Beo-«rrad Kragujevac - Kraljevo - Mitrovica -PriStina - Pec Andrijevica - Podgorica -Kotor Tako dobi Šibenik l ozkotirno železnico še eno zvezo z morjem. Odbor je sklenil posvetiti posebno pozornost Črni (jori. Hercegovini in Novopazarškem Sandžaku, ki dobe večji del nove proge .S tem bo ime la Dalmacija dobro zvezo z zaledjem. Radi božičnih praznikov je bila plenarna konfe renca od«;odena do konca januarja.
—g Olajšare za prevez moke t pasiva« kra:e. Prometno ministrstvo je sklenilo določiti za prevoz moke v pasivne kraje izjemne tarife. N- črt bo izdelan zaCetkora novega leta, na kar pride pred sekcijo tarifnega odbora. Tarifa bo višja kot pristaniška in manjša kot normalne tarife. S tem bo omogočena preskrba pasivnih krajev z moke pod ugodnimi pogoji.
—g Konferenca gospodarskih iboruie. Prihodnjo »pomlad se vrSi v Splitu konferenca vseh gospodarskih zbornic naše države. Ku konferenci bodo razpravljali razne načrte zakonov, ki globoko posegajo v na le gospodarsko življenje, zlasti novi obrtni zakon.
—e Trgovinska statistika. Nase oblasti so
končno vendarle prišle do uvldevanja, da
je statistika, zlasti pa o našem izvozu n# le zelo važna, ampak nujno potrebna, zla.«*! pri sklepanju trgovinskih pogodb s tujimi državami in pri sestavljanju proračuna Generalna direkcija carin je sedij na zahteve finančnega ministra dala vsem podrejenim oblnstem strog nalog, da morajo voditi natančno statistiko o vsem blogn. ki se izvaža ali pa uvaža v našo državo. Vse druge države izdajajo redna mesečna poročila, pri nas pa jadramo oar let za njimi. Danes ni. mamo se niti točne statistike za leto 1927^ številke o našem letošnjem izvozu in uvoza pa so le aproksimativne.
Potres.
Star profesor je imel v svojem stanovanju nameščen tudi potresomer. Nad njim je stanovala debela gospa. Nekoč je kazal potresomer močne tresljaje. Ves preplašen plane profesor na prosto ter kričn: »Bežite, ljudje božji, silen potres napovedujejo moji aparati!«
Z balkona    pa se oglasi služkinja: »Nič se ne bojte, gospod profesor, tokrat pa res ni še nič hudega, samo naša gospa se vadi v čarlstonu.< Pri zdravniku.
»No, sedaj mi Pa se povejte, kako prebijete svoj čas.«
»Hvala. Od šestih zvečer do jutra sem pač pri svoji ženi, svoj prosti čas pa preždim v pisarni.«
Obe dneva se predvaja ta velefilm ob pol 11
gwira   aal pomnoieai
Za božične praznike prinašamo vsem kinooblskovalccm  scnzacijonelno iz* nenaden je!
Oba dneva ob: pol 11.. 3., pol 5., 6., ;x>l 8., 9. predvajamo najlepši, najboljši in končno poslednji velefilm isjlepšega č.oveka sveta, vsem do* bro znanega pod imenom
RUJOLFO VALfilfTIKO
Ves čar skrivnosti, sijaj in razkošje Orijenta  ter strastne ljubezni sijaj* no   je prikazano v monumentalnem filmskem velcumotvoru
„SEIK0V SIN"
Ljubav mladega  šejka  in tempera* mentne plesalke.
K.ot krasna  partnerica nepozabnega Valentina briljira idealno lepa
VILMA BAUST
Prekrasni naravni posnetki iz Alžira as meji peščene Sahare — S jtjna igra. — Lepi Igralci. — Razkošna >prema. — Kolosalna režija. — Naj« lepši velefilm vseh časov. — Preskr* bite si vstopnice v predpnodaji, ker je povpra3evanje ie sedaj ogromno.
dopoldne Pri v5cn ostalih predstavah orke . er.
EUTNl DNO MATICA    najudobne ši kino v sredi mesta
Malt oglasi, ki aluzijo v posredovalne   in   socijatne nament občinstva vsaka beseda 60 par Satmam&i znesek Din 5"—
StlaN oß(tisi
Zemtve, dopisovanj* ter ogutsi strogo trgovskega značaja* vsa* ka beseda Din /*—. Saj manjši tnesek Din 10-
Službe	Gospodična & večletno prakso, vešča slovenskega in nemške* ija jezika v govoru in pisavi ter stenografije in strojepisja — išče službo. Nastop 1. janu* trja. — Ponudbe pod «Dobra moč/3981» na upravo «Slov. Nar».	Prodam	Veliko posestvo z gostilno in mesarijo, na lepem prostoru — ugod* no naprodaj. >— Poljan* ska cesta št, 55 (Adolf Žabjak). 4041	Dijaka sprejmem na stanovanje in dobro domačo hrano v  bližini  gimnazije. — Ponudbe pod Dijak/3980 na upravo «Slov. Nar.».
Zastopniki «e sprejmo za lukrativen predmet. Prednost imajo ti?ki, ki se pečajo z za* varovanjem. — Mere ur, Brno, CSR, Nova ul. 20. 4018		Bohm-Oavta za 800.— Din naprodaj Na og-ied v  trafiki ho« cela «l'nion». 3959		
				1000 Din nagrade onemu,   ki  mi preskrbi stanovanje, obstoječe iz sobe,  kuhinje, kabineta s pritiklinami. — Ponud* be  pod Stanovanje/4030 na upravo «Slov. N ar.».
			Kupim	
		Isokali		
	Uradnik, popolnoma izvežban v carinjenju — Išče službe. — Ponudbe pod «Carin* ski deklarant/4026» na upravo «Slov. Nar.».		Psa-čuvaja, dresi ranega, za notranje hišne prostore, volčje ali dobermanske  pasme — kupim. — Ponudbe pod «Čuva j/4039» na upravo «Slov. Naroda».	
Trgovskega potnika za Slovenijo in del Hr* vat.ske — sprejme takoj renomirana tovarna v Ljubljani. V poštev pri* de samo prvovrstna, tr* govsko naobražena, pri trgovcih s špecerijo že dobro vpeljana moč. — Ponudbe z navedbo re» ferenc na upravo «Slov. Naroda» pod značko «Agilen St. 123/4037.»,		Prodaje se radi bolesti stara kavana pošto ječa  20 godi na, u najprometnijoj ulici, po* desna   za   apoteku, dro* geriju. veletrgovini!, ka* vanu  i  restavraciju. — Ugovor na 4 god.; na* jamnina   mala.   — Na* slov pove uprava «Slov. Naroda». 3990		
				DoDisovama
	Gozdar, 35 let star, oženj en, z državnim izpitom, slo* venščine    in nemščine 'zmožen, verziran v vseh pgnogah gozdarstva, išče službe. — Nastop takoj ali pozneje. — Ponudbe pod   «Gozdar/4028» na .upravo «Slov. Naroda».			
			Bukova drva zdrava    in popolnomt suha — kupim proti takojšnjemu    plačilu — Ponudbe ha: Fran jo Ka« lan. trgovec. Ol te 393J-	Gospodična vsestransko svobodna ali mlada   ločena   žena iz Ljubljane     ali bližnje okolice, ki bi hotela to* laziti prevaranega moža, 29 let  starega,  v dobri službi, naj  se javi pod šisto   »Novo   le to/4029» na upravo «Slov. Naro* da. — Tajnost zajamče* na 4029
				
		Neoremiönme		
Kuharico pridno in pošteno — išče za takoj vpokojenec. — Ponudbe  pod «Kuharica 3996» na uprawo «Slov Naroda».			Pouk	
	Gospodična zmožna treh jezikov, strojepisja. korespon* dence, knjigovodstva itd. s prakso, išče službe. — Gre tudi za blagajničar« ko. — Ponudbe na upra» vo «Slov. Naroda» pod «Takoj/4031».	Kupim enodružinsko hišico ali vilo v mestu ali ne daleč od cen>;ra. — Ponudbe pod »Takojšnje plačilo/395S» na upravo aSlov. Nar.»		
			Deklica 14 let stara, močna — se želi   izučiti   šivanja. — Ponudbe   pod «Takoj 3979» na  upravo «Slov NJaroda».	
				H a z*no
Stanovanje dveh sob s kuHinjo išče mlad zakonski par v mestu ali na periferiji mesta. — Ponudbe pod «Stanovanje     3994» na upravo «Slov. Naroda».				
		Trgovska hiša na deželi v celjski oko* lici.    enonadstropna, v dobrem stanju, ob okraj* ni cesti poleg cerkve in šole.    gospodarsko po* slopje, skladišče, vrt, dva orala   travnika   — radi preselitve  naprodaj V hiši   je   dobro uvedena trgovina z mešamm b!a* gom tri lepa stanovanja, od katenh je eno s tre* mi  sobami  ter kuhinjo takoj na razpolago Tu« d" trgovina se z blagom vred proda pod ugodni* mi p!ačiln;mi pogon — Ponudbe pod »Trgovska hiša'4027» na upravo «Sl Naroda».		Ondulacija vodt::   ondulacija. striže* nje  barvanje las, manis :ura — najt "neje se iz* vršuje v da roškem salo* ou — mKELSlN». Ljub. 'tena, Kopitarjeva ul 1.
	Ekonom z večletno prakso, zmo= žen slovenskega in nem» škega jezika — išče sluz* bo pri večji graščini — Ponudbe  pod «Ekonorn 3993»  na  upravo «Slov Varoda».		Stanovanju	
Zastopstvo dveh prvovrstno vpelja« nih avtomob:Iov — se odda za Maribor in Ce* 1 je. — Dopisi pod «Pod* zastopstvo« na «Apollo». Ljubljana,  Stari   trg 19. ____________ 4036			Stanovanje 1 sobe in kuhinje ali 1 prazno sobo — iščem. — Ponudbe pod «Uciteljica 4019»  na   upravo «Slov. Naroda».	
				Svaka   mušterija, koja bura izradjujc svih vrsti tambura iz   suhog   finog drveta. Svaka    muštarija, koja naručuje,  imade popu* sta 30 po sto. svaki tr# govac do 35 do četrde* set po sto. Cjenike bes* platno. — Ivan S. Bebčič, Sisak,  Kačičeva ul. 188. 4020
	Posojilo ^			
			Mirna stranka išče, ozir.  zamenja sta* novanie  z eno sobo in pritiklinami — za stano* vanje 2—3 sob s pritikli* nami   Plača   dobro. — Ponudbe   pod «Tocnost 4025»  na   upravo »Slov. Naroda». 4025	
Vpokojenec zmožen slovenskega in nemškega jezika, dobet račun ar — išče službo sklad ščnika. — Ponud* Ke pod «Soliden 3°57* na upravo «Slov. Nar.»	Kdo posodi drž. uradniku 3000 Din proti mesečnemu odpla* čevaniu Obresti plačam Din 300 — Ponudbe na upravo «Slov. Naroda» pod  aN u j no/3995».			
pum inninB ulh Dtm u u iroonmnuuuuuuuuaacn Vesele In srsine boužne praznike In srečno
□
D O □ D □ □ □ G O
&i 111 n 11 n m j ozon 11 JUULJUunontjrjuuuLicnnnGn
nove leto želi
GRAJSKA KLET
UuMjana Mestni trg
Točijo se najboljša vina, čez ulico 1 Din ceneje.
Pnmerna djžična n novoletne centa
::   TRfKO-PERILO ti
za moško, žene it« otroke, volna v !a/n'h ösrvah rokavico, nogavice, dokoienice, nahrbtniki zs
dolarje n lovet, ttežniki, Klot. Süßet, ?epn robci, palice, d lice, noži, škane. potrebščine ta šivilje, krojače čevljarje in brivce *d-mo le pri *vrdk<
Josip Peteline
LJUBLJANA
Dlizu Prešernovega spomenika.
^a?niž»e cene
Na veliko in male
öopide ftftetk© > trti vse vrsto šeetarsfclfc * izdelkov t£<lttiu|e
\ NINKO f IMEMC
t       Kunßresn! tre} 8 Tržaško ceaia O
Vsem   svojim naročnikom že^m
vesele praznike
H
srečno novo leto
AVGUST ČER&E
stavbeno ie pohištveno mizarstvo ZG. SISKA ŠT. 122
wu pri Ljubljani
Premog- drva
ILIRIJA, Kralja Petra trg «. — le le ion 220.
i b>
H
=5
D C □ □ □ □ Q O
£ i i> ■ k h iU>. k Ji h Ji JULJULO: JlJUUULODLJULHJDtDDnnnDr.XlDL
Zapusti nas ie m se prfselil mfd kri-latce v nebeško kraljtstvo nas nadvse ljubljeni edini sinček
Franci
danes ob tri četrt na 3 zjutraj v nežni dobi 4 in pol let.
Pogreb je v nedeljo 26 t. m ob 2. un popo dne \i dež. bolnice k Sv. Kj žu.
Prosimo tihega sožal a,
Ljubljana, 24. decembra 1926. 4149 Franc in Ivanka Leben.
i
Mag   $f   » 045 26.
Razpis dobave
Mestna občina liubiianeka razpisuje za mestne režijske   vožn e dobavo sledečih krmil In sicer:
42.400 kg suhih, prvovrstnih pšeničnih otrobov, 50.000 kg banaškega ovsa, oziroma zdrave koruze in 20 0X» kg pšenične slame.
Dobava se nai vrši sukcesivno in to tako, da bode otrobe in oves aH koruzo dobavljati vsak drugi mesec po en vagon Izplačevalo st bode istotako sukcesivno, kakot se vrši dobava. Odtegljaji se vpoštevajo kot pri poba v ah za državo t j. 2 % takse l L/o poslovnega davka ter V? % kolkovine
-ravi.no opremljene kol kovane ponudbe z vzorci in navedbo cen je v posla 11 do dne 30. decembra 1926 opoldne mestnemu gradbenemu uradu.
Cene se razumejo franko skladišče mestna pristava, Po v šetova cesta štev. 8.
Mestni magistrat v Linblfanl,
dne 22. decembra 1926. 4*ȣ> .
s
•M
o
O "O
>
O
o
m p
št 9m
O Ö
m >
OU1 M B U H » ■ I I ■ ■ ft B M B ll-P
Difase, otožne, žiirairs. žičn? uloäs. pnitors g
v največji izberi in v najcen?tšeni O nakupu dobite orl tvrdki O
Rudolf Sever §
Ljubljana, Martpa trg 2 B
(nasproti Frančiškanske cerkve) D LiUUUL-m n n n h it ii | n n^il Q ti P
Teod. Kom, Ljubljana
Poljanska cesta št. 3.
<ruvet itovDii« jatdnten.ik« «n okrasu <ieoat iflstelailie .'eoovDdov
'.aprm strtlcvaöov. KopaliJkc m ktosetneraprzvr
izdelovanje nosod iz pločevine za firnež, barvo, lak En med vsake velikosti kakor tudi posod (škatle J3U za konserve.
Poverjeni proda:a!ec srečk državne razredne 10t et t i e
Ona g. R. liolakovič
BEOGRAD
prodaja na veliko in malo. Na: bol je urejena posiovnica re vrste Daje najugodnejše pogoje za prodaio srečk. Službeni načrt z navodilom oošl jem vsakemu brezplačno
izšla ie
Blasnikova
ca navadni! leto 192;
ki ima 365 dni.
.veuka PRÄT1KA* je aaistaiejsi slovenski kme-ajski koiedai. koji je bi' >.e od naših pradedov najbolj vpoštevan m )e št danes najbolj obrajtari
.eloSO)« obširna izdat« *« v<lv. tuj« po bogati vsebini in stikat'
iposarjiinio na davčne spise, ko >e nora vsa« citati, da bo vede' <ca| atno olačeval! nekdaj, kal f' toliko mora plačevati dan«* si* ^tl Slovcolfa-
Ü00! se v vseh trgovinah 00 Sloveniji in stane 5 D Kjer bi Jo nt* Mio dobiti nai se naroči po dopisnic
r>H
IBIosniha nas!.
<>skra ip litipalitP! nm
Obračamo poioraoit spoitovaalli mescaaov, aa:«
tovarn
d. d. iz Zagreba
odprla svoje tovarniško skladišče v i.julalf mm, Mestni trg 5,  kjer ima na,več)o izbiro gotovih moških 'in otroških obiek, raglanov, uUterjev, zimskih suken- činih barvastih, kratkih sukeni s krzn m in brez krzna najmoder nejšth barv in fazon, hlač najmo lernejših barv in vzorcev dalje največ a tzbira dežnih plaščev, delavskih oblek, jahal nih hlač (breches    usnjatih sukenj, kakor tudi vseh drugit Konlekciskih predmetov. — Ker ie tovarniško skladišče najboljše sortirano" in prodaja vse po strogo stalntti ong. tovar niškib cenah, priporočamo vsakemu v njegovem lastnem in teresu. da prt dno si kai kupi, ogleda tzbiro, ker so cene brez-konkurenčne in izdelava prvorazredna.
MmHnt mm obiek d.d.   lunarna v ismh Savska cesta it
Do sela: so odprta sledeča tovarniška skladišča Beograd, Kralja Milana ulica 5 {Teraz je)   Zagreb llica &b HiS. Obrenovičeva ulica 12 — Split  Narodni trg 9 Skopi e  Kralja Petra ulica 42
- LJUBLJANA.   Mestni trn 5 -
<0
Vinotoč
«GRAJSKA KLET», preje pri Fridrihu, Ljublja* na. Mestni trg št. 13 v Ljubljani. — Sporočam, da točim prvovrtna prist* na vina, kakor: belo in črno, liter Din 10.—, izling. traminec, zavr« čan, halo/an, cviček, ter vino iz Gadove peči. — Cez ulico in za veflje množine po dogovoru popust. Za gorka in mr* zla jedila, čaj in kavo preskbljeno. — Se pripo* ročarn in vabim za obil» ni obisk. 4028
Oglejte si
KLOBUKE iz baržuna ia klobučevine (filca) od 80 Din naprej — samo v modnem salonu Stu» chlv < Maske, Židovska ulica 3. 3877
Znanja želi
soliden, trezen, dobro* srčen, 28 let star gospod iz Ljubljane z izobraže* no, pošteno, pridno, do* btosrčno in simpatično gospodično ali vdovo — brez otrok. Na premo* ženje se ne gleda — Dopise s polnim našlo*
vom pod «Zadovol jstvo 4024» na upravo «Slov. Naroda». — Tajnost za* gorovljena.
Gospodarska pisarna
Josip Tribuč,
L jubljanasGlince.
Uliudno sporočam, da sem izstopil kot družab* nlk in ravnatelj tovarne «Pekatete» in da se bom posvetil od M. 1927 nas dalje zopet popolnoma svoji pisarni. Priporočam s i zlasti v sledečih za* devah: posredovanje pri prodaji, nakupu in za* menjavi nepremičnin in premičnin, posredovanje posojil, trgovske in dru* gs poravnave, ustanav* 1 j an je, uprava in cenitev posestev tn podjetij, se* stava obrtnih, trgovskih in industrijsk'h inventur in bilanc, gospodarski nasveti itd. ter zagotavljam svoje p, n. stranke strokovne in solidne po« strežbe.
Josip Tribuč, zapriseženi sodni cenilec.
4038
aDmnnnnnnnnnrronnr^
Dokazano !e
□
G
G
□ □ G □ □ D □ D □ □ □ □ □
da kupiš primerno H
BOŽIČNO DARILO naice- g
neje edinole v naši detajlni □
trgovini na H
Erlavčevi cesti št. 2. g
Ne ore^ri, danes zadnji dan g
ogledati   si   veliko   tzbiro □
zimskih sukenj,   raglanov, Q
kožuhov vs^h vrst,  oblek D
za gospode in šoloobvezne g otroke.
Podpirajte domače slovensko podjetje, ki je najceneje in najsolidneje. Konfekcijska tovarna
FRAK DERENDA & Cie, LJubljana
□nnnonnnonnngnnnnnnnnnnnnnanani jliljlu pnanonnon
v"          *..,•;*                 . ' «•.    -- ?		
	Tvrdka A. VOLK LJUBLJANA,  Resljeva c. 24 priporota tn druge mlevske izdelke	
- :.*v j "• ■ k-..w.s - - i'i, • '« wn± Si J IBk t7" ■k		
"*itu: Ja—iai
Proti reumi,  bolezni v sklepih in mišičju,  utr*uienosti,   splo&. telesnim s abostim, želodčni ni bolečinam, vzemite na sladkorju, w vodi za piti ali
pa primešani kopeiji nekaj kapljic
BRAZAY
francosko žganje z mentolom
Dobite ga v vseh lekarnah, drogerijah in večjih prodajalnah. Generalno zastopstvo lit depet ia SHS pa ima
„DESTILAT" d. d. v Zemunu
^fssewBSts^aWBBBfsWa^
Velika razprodaja!
galanterijskega in modnega blaga
lepa danla za Božič in Novo leto 1389
IGO BALON, Maribor, Gosposka ul. 15,
72
2964
76
94
4111
15
Stev
sSEOVENSICl   NAROD» dne 25, decembra 1936.
Streu iS
AUTOMOBIL!
Po tvojih
Fabriaue Nationale dv Armes de Guerre, Societe anonyme
Herstal-lez-Učse (Belgija)
Browning samokresih znana
svetovna tvornica
oroiia in automobilov
AUTOMOBIL!
OTORJI KOLESA
Predvojna znamka
BRACA TURKOV.C "-^        *• *
ZAGREB.
Ptedvojoi izdelek, priznano pi
[Jat. Vozit« apodjatno za mi» oifta in vozače, ki polagajo važnost na kvalitetna vozita. Motoma kolesa vodilne znanke, poseSaik na*-
imenitne sifc rekordov hitrosti in trpežnosti.
Sprejmejo se podzastopnski
sa Ljubljano« Split, Sarajevo in Osijek.
pefiiaina rrefcen " deiavntc*
Razne <!nk>.
tcuiibKjn    opimin      tazsuBOCcVSiOiI  t>liojc* kako.   ud. «e^iiiniinn uiagan. isnvi z    /sahn  stroje vseh sistemov spremenim  o »aiočil   fn vzorca
Lud. Baraga ^."mJT Seienburgova altca 6
HAG
prava zrnata kava brez kofeina fe prva svoje vrste, Ona nudi vrhunec onega, kar je po današnjem stanju strokovnega znanja in tehnike vobce mogoče
Zahvala.
Povodom smrti svojega ljubljenega soproga easpoes
Ivana Počkarja
postnega podnndnika v pok.
sem prejela od prijateljev in znancev toliko dokazov iskrenega so2atja da s»c ne morem vsakemu zahvaliti. Bodi zato izražena vsem in vsakemu posebej tem potom moia naiprisrčnejša lahva'a. Izrecno oa se zahvaljujem za častno spremstvo pri pog ebu ge. Franji dr, Tavčarjevi, .Kolu jugoslov sesrer* Cirii-Metodovi družbi, rodbini LavSovi, k je z menoj za časa kratke bolezni pokojnik.? sočustvovala.
Prisično zahvalo izrekam tudi vsem darovalcem krasnega cvet;a in vsakomur, ki je za ianj-kegra kaj naiedil, ter kličem: Bog plačaj!
Neutolažljiva vdova Ata
ia*e*-tar
rs
|P^\\li\>r
mwm
v
-   Ji-: - 'j 1»' .
s
BOURuOIS
PARIS
C7NIMKE Dt ROSES IXOUGI, M^.VTi.«kJULSX j
3   •  DEPOT COSMOCMEMtt  K D. Z4QREB . RACKOGA LH. 7
¥an lax in sin
Uubljana
jossesvetske cesta it. 2
Najboljši šivatni strop fen pie-tüm stro; '.?boma konstrukcija in elegantna iz vršitev »z tovarne * Uncu
UiltvMrttna W67 Ustanovi ena 186/
Vezenje poučuje brezplačno osamezn del' koles »n *rva< stroje'; 10« I et na garanoiia.
--Pisalne stroje ADLEK--
Kolesa iz prvih   tovarn .Durkopr/ .Sryria"   .Wartenrad' ,Kajaer"
Ako iiocete biti lepi
L. Mikus
Mestni trg štev. 15
Tvornica dežnikov, zaloga iznrehaialnih palic
nmuiiiiNMiMnifliiM
.   nroca ■
Parfumerija „Strmoli" j
-      LDUBL3 AN A, PodTrairtO 1
nlllllIfttlMMIl
Pocori
Pozor t
»Halit trgovci
15 letno jamstvo
aajpopolneji STO EWER šivalni stroji rtogrezljivim uanspoiterjem rgrabeijc); z enostavnim premikom je pri« iravljen za stopanje vezeni* ili šivanje
LUD. BARAGA
LJUBLJANA
Se»enburgova uL 6, i. Stfl TslsSe» tu MO.
ake> se hočete veseliti nad svojim dobro negovanim licem, svojimi rokami in svojimi vedno lepše porajajočimi lasmi, oporablJEJte tudi VS ko* mi:
Feilerjeve mila zdravja m lepote z znamko «ELSA» oa nlemenitej' še kakovosti, vsebuje* jo medicinsko preizkus sene, dobro delujoče ^sravinc, ki se vpijejo v kožo in 40 oplcmenju jejo:
Poizkusite enkrat: El&aalihjno mlečne milo; El&asrumenJakovo milo; Ets&glicerinsko milo; FAsasboraksovo milo; Lisaskatransko milo;
Elsasmilo za britje — in nikdar ne boste ho* rdi uporab j lati druge« ga mila. — Za poizkus 5 kom. Elsamila že z *avojnino in poštnino vred 52.— Din.
Te cene sc razumejo le če se pošlje denar prej, ker se oroti povzetju   poštnina   zviša za 10.— Din. — Naročila   nasloviti   razločna takole:
Engen V. Feiler, lekarnar v Stubici Donjoj, Elsatrg broi 238, Hrvatska.
Feiler jeva kevkaika po* mada za obraz in za* ščit o kože a Eifa», ona vam ohrani mladost in lepoto, gladi gube na koži In jo dela gibko in hariunasto mehko. Strmeli boste, kako hi* tro vam ginejo pege, mozoli, soiedci. razpo* kana in rdeča mesta. Fetlerjeva močna mEt* s&» po mada za rast las zabranjuje izpadanje las, prerano osivelost, odstranjuje prhljaj, de« la krhke lase mehke, Sirke in pospešuje rast las.
Za poizkus 2 lončka ene al: po 1 lonček od obeh pomad z zavoj' nino in poštnino vred 38.— Din.
Ne zamudite ugodne prilike za nakup vsakovrstnega rokodelskega orodja kakor: oblče, mizarske skobelnike, sekire, kiešče, kladiva, razne žage, pile, svedre, rezilnike, vrtalne stroje, Druse in brusilne stroje, bencinske motorje, poljske kovačnice, kompletne krožne žage, kovaške ješe, sponske in matične vijake, maza-nice, vodoKaze in /odokazna stekla, gumije pretočne cevi. gonilne jermene, a^aestne in gumijeve plošče, volnena, predivna in druga tesnila.
Vse prodaja po zelo nizkih cenah na debelo in na drobno.
Uprava konkurzne mase ODON K0UTNYJA
40io      t u&tjatiH Aseksandrova  esia Stev 7.
Knjiga o lepem  vedenju, govorenjn oblačenju v zasebnem in javnem življenju BroSirana stane Din 65*--, vezana 8t>— Din
///
Knjiga se dobi v knjigarni
VriSKOVNE ZADRUGE
\ v Ljubljani, Prešernova ulica 54.
Nasproti glavne poŠte
reditni zavod za trgovino in industiijo
LJUBLJANA,
ulica 50 (v lastnem posloifu).
Otirežtovanta viot*. na kup m prodata vsako vrstnih vrednostnih napinev. devu m vami
oorzna naroCna, (treduinu m krediti »sakt vrste, esHompl in lokaso menit tet gfcaiijj v to- in inozemstvo, safe-deposits itd ne
58
Stran 16.
«SCOVENSK I   NAROD» dne 25. decembra 1926.
Stev. 202
Velecenjenemu gospodu tovarnarju i
DRAGOTINU HRIBARJU I
in sinu gosp.RADU HRIBARJU |
ter njih cenjenim družinam: |
I Vesele božične praznite in sretco novo leto 1
• x
I želijo I
I češki nameščenci tovorne banditov f
!        firme J. Schumi — LJUBLJANA
i Velecenjenemu g. RUDOLFU SCHULZU, I vodju tovarne kanditov Schumi in njegovi soprogi ANTONIJI SCHULZ, ravnateljici v tovarni
Vesele Mm pite io sremo novo leto
želijo:
feJRl nameščenci touornekanditov i
.........................—.................
Vevsele praznike in srečno novo leto 1927
želi vsem cenjenim odjemalcem in prijateljem
rodbina OLUPOVA
trgovina s konfekcijo, manufakturo In gostilna
POD TRANČO
v k a en so točijo najboljša doleti iska in štajerska vina ter za praznike in po praznikih čez ulico P
1 Din ceneje 3073
c volno, »vilo, stebrom -n tiaioro po najnovejših smein'cah iwsestrinske pariške* iyons«e tvidke AMK. — Najmodernejši načrti tn naifinejša izvršitev vezenja sat* štorov, nerila aregrinjal zdelovan e ud razpošiljanje šablon za uredtisk Žen* «klh ročnih del. Entlanje, ažuHranJa, predtlakaitj«.
Matek & Bilke*! Ljubljana
DALMATtNOVA i?
RH E U na O
dKumo in kronično, Doieönt v kosteh, ^Dadaiiji otrplost umika, krči v želodcu, glavobol pro tir ishias »n vsake vrste neraigi-o zdravi uspešne
RUSKI MELEWI
Dovoijei. od mi.Tsusiva zdravja v oeo^radu Premnoga zahv-aiL- pisma potna jejo njegove zdravilnost Obenem ,e pa tudi najcenejša vseh special tet te vrste. Dobiva «e po vseh lekarn&rt in d rogeniah naše dežele.
Po pošti <> povzeiieu Uvoraka apotek» Boqoievit   skopi je
ROYAL MAIL. LINE
Kr. angleška   -o»tn    paxobrodria   .Jri'ia    —   Glavno  zastopstvo za tera-Ijewino S H. S Zagreb» Trg. i »tev 17
Redovlti petni tki promet: Hamburg - Cherboupg - SouthSmpton «
New York in Kanado
Cherbour g - Liverpool - Southantpton v
Južno Ameriko
--Rio de Janeiio, Santo» Montevideo, Buenos Aires, isanp.oio - —
Odprava potnikov v prvem a*ug«m in tretjem razredu K.bioa tretjega razreda z dvema in stirtmi posteljami Pod zastopstva 1
■togracu Katugior-jeva ulica »1.    -    : ..ub.jana  Kolodvorska ulica S*» — v'ei deccerric. Princese Jelene obala 7  — Sombor, Kosu Dodic, Kralje siča Uiordja   . — Bito . Bulev rd Aekeandf« l <4 — Brojavn: naaiov za gori navedena pod^sto >«tva „Rof mallpac4*.
Za Bosno, Hercegovino.  DelmaotlO in  Črno noret
Sarajevo: ^rpska Prometna banka. Telegram adraaa : Prometna banka Qrut: Kapetan <vo Hagjlia   Telegram a d resa: Hagjlja.
SPLIT:  DiOK ecijanova obala 8    -    METKOTVČ:   Ivo Venia
i > i j 1111 d
Za Mi ii »wo lito 10% popusta
- šivalni stroji
ORITZNER
Ui p etiini strefl - DOblOtf    - - -
Nsialtie ceno, — Tesli ea obroka. — Večletna garancija- — Na,a ovo i še opremo.
LJUBLJANA.  Str. Petra nasip 7. (Nif! rTtSernotega sroanika za vate.
feieton yiö
(von Bricell, UMn?
Narataieisa slovenska pteskarsk; in i i carska delavnica
• ndtsa* castfe Id s. aoseuvatsk. (tfvvrttct <avarat ..fcvrssa"
Se priporoča. — izvršitev točna cene zmerne.
t. MllcuS
BfO
Nsfik o UnkMi Ms •
iiiiiiiiuhimii "TTTTin
Pisarniški
' prostori
primerni za odvetnike, notarje, zdravnike, trgovce, obstoječi u 3 sod, na Miklošičevi cesti seoddaio 'nem
■• januarje 1927. Vpraša se pri .Oblačiima14.
LOKOMOBILI
M O T O R I   SAUG G JU
GATE D I PINI * KAV MICKI KOMPL. PUAN*
povoljsi P l a c eV m uSlOVI
Brata FISCHER
ZAGREB, Pantovcak ID.
9BSBBSSSBSSSBBBBBBBBB
OCARINDENJE
1*1 T
vsen uvoznih, izvoznih in tranzitnih pošiljk oskrbi nitro skrbno in po najnižji tarifi Rajko Türk, carinski posrednik, LJUBLJANA, Masarykova cesta S, nasproti carinarnice. Revizija pravilnega zaračunavanja carine po meni deklariranega blaga in vse informacije brezplačno.
•M a -H -H »II -II -II -lUlUUUUUL-JUJL JLdBB
Prometni zavod za premog d. d
v Ljubljani
orodais
J. SflepuSin
-Sisaa —
:: premog ::
iz elovenskih premogovnikov
</beh kakovosti, v celin vagonih po originalnih cenah pit -rodovnikov za domačo uporabo kako t tudi zs rdustrijsk; >odietia   n razpečava na debele
inozemski premog in koks
saKe vrste m vsakega izvora lcj priporoča posebno prvovis i. eškoskov&ški in angleški koks za livarne in domačo uporabo fcovašk* nremog, Črni premog m bnkete
\|oclA1,   PROMETNI ZAVOD za PREMOG a. o.
IldÄIUV     . LJubljani    MikJoel&eva cesta 15 1
»alaovelel eaeaalstl tss» oetroiatskai «Uns«» svetla«,
,AI0fl i jjg zar'td
200-.00
-vec loči Rrasnaela tat Nezn#a poraba ftrolcia Sveikakor Metrika
JlfDaV*
»e rabi za lazsvetljavo piJaiaimc, ■rado v. gostil nie. šol. čajev, dvorišč, vrtov 'td (tAIDr je prikladna za najmanjše r največje prostore — Zahtevajteirospekte1 Glavno skladišče za '5HS ima •»ektrofehnična 1oip
SVARC ■ «rüg
oiöRto    'reradovitfe ulica «
— ISčemo zaupne zaopaike —
— Zahtrvaite »akrv osnekte' -
Objava.
Uprava cužavnih monopolov bo nabavila potom druge ponudbene dražbe, ki bo
dne 17. januarja 1927
v pisarni upravnika državnih monopolov ob 11. dopoldne sledečo količino bencina in mazila:
40 000 kg lahkega bencina 4ci4 2.000 kg gostega avtomobilskega olja l 000 kg redkega avtomobilskega olja.
Pogoji in vsa druga pojasnila se dobe v pisarni ekonomnega odelenja — odsek za kupovinu — od 8 do 12. ure
Is pisarne opravo drtavolb monopolov EMBr. 26.101 od 20. decembra 1. 1026 v Beograda.
lfiriV4
Groibi Dieslou motor
dolgo preizkušen izdelek za vsak obrat
Naivarčnejša poraba gonilnega olja. — Preprosto oskrbovanje. — ZgTajen s kompresorjem ali brez njega  — Od 30 HP naprej se dobavna točno ožir. na kratek rok.
Grazer Waggon- cnd laaMnen-FiMs- Ikllengeiellstnaft vonnais Joh lile tzer.
Zastopstvi za Jugoslavijo:
BEOGRAD: Inj. 0. Milni Mi Ulballara Ir. 4§ ZAGREB: filiro Vikljan. V.nagradska cesta Ir. S
184 T
o
E E
□ 13
□
E B H E
:Birj
omama a i a a aBaa^agaagHHHBHH
lelefcn
379
Daruite 7a snkolski Tabor'
l3HHIBHHQHCar5SSHSaSSaSßzP
Ivan Zakotnik ™
mestni tesarski mojster
====.   LJUBLJANA, Düna aka cesta 46   ... ■ ...
Vsakovrstna tesarska dela, moderne lesene stavbe, o stresla za palače, niše, vlie, tovarne, cerkva tn zvonike, Stropa razna tla, stopnice, ledenice, pavllionl, verande, lesene ograje ttd.   —   Gradba lesenih mostov, Jezov tn mlinov PARNA ZA0A f o varna lurnlr*a
aHBHHHHHBmSSHHBaHEgSSE' XXXIIXXXXXXXXXXXXXXIXXX
FRANC ŽMITEK
trio
razpošiljalnica sira
Bohinjska Bistrica XXXHXXXXXXXXXXXXXXIXXX
CREWÄ
vsakovrstna po najugodnejši cem Kakor vsako leio veo-no v zalogi. Kupujem «udi
surovi in toplfeni lo
n ga plačujem po uaivišji dnevu: ceni. Jos. Bergrnan LiuUlaaa  Poganske cesta 8$ .
p m i uhu nmmmnnnnr^^ u n u lnnnncoon
Pristov & Bricelj
Ljubljana tlebanilioia cesta 1       teorgoia ulita 5
Telefon št. 908 Ustanovljeno 1903
Prv! in najstarejši Specijalni artistl-tn atelje za črkoshkarstvo na ste-klo. kovine, les, zid, platno Itd.
Izvršitev točna, okusna in precizna
v najmodernejšem žargonu Specijalista v izvrševanju steklenih napisnih firm; slikanje grbov po predpisih.
4001
> ■ ■ ■ b ■ ■ Pl ■ ■ ■ II ■ M II u i ■ ■ II ■ h ■ ■ i II ■ ■ ■ i h II 11 ■ ■ ■ H ■ T i Itttttl i 11---------......»-..«««««««»«»^»^»»«.A..«.....t
SLOVENSKA MATICA
priporoča tele svoje knjige:
Dr. M. Potočnik: Slovenska zemlja Vi. del. Vojvodina Koroška, 2 zvezka Din 20 —
Dr. Fr. Kovačlč: Slovenska zemlja VIT. df 1. Zgodovina Štajerske in Prekmurja Din 70*—
Dr. Drago ti n Lončar: Politično življenje Slovencev Din 15*—
Dr. Ivan Lah: Češka antologija     Din 15*—
Lermon to v - Borštnik : Junak našega časa Din 10*—
Zemljevid slov. ozemlja Din 50*—
III. zvezek dr. Mencingerjevih zbr.
spisov ^ Din 20*—
4008
Ključavničarstvo
JOS. WEIBL
LJUBLJANA
Čopova c št 10 (M i Mm ttM)
se priporoča za vsa v njegovo stroko spada oča dela od pr proste do najfinejše Izdelave Postrežba točna!
L J U B L J A
l&aiMD Din SOLI
an n m m uur-
13»'
LJUBLJANA
ustanovljena 1900 DUNAJSKA CESTA (v lastni hiši)
PODRUŽNIC b: Clj., Crm.M.lj, Gorloa, Kranj, Haribor, M.tko.16, Novi Sad, Ptai, Sarajevo. Šalit. Trat, Agencija
Poštni ček.račun Ljublana 10509 Brzoiav. naslov: Banka Ljubi ans fei. štev. 261 413 502 503 504
aioča dela
50
3446