GOSPODARSKI PROGRAM ZADRUG V SLOVENIJl V veftliii kmetijsldh zadrug so Wii i pamojo strotkovnjatoav okrajnih zadrumh zvaz sestav-ljeni v preteklih meseaili go-spodarski programi za to leto. Te programe prediagajo upnav-Bi odbon v pretres in sprejem obnim zborom zadrug, krt se edaj vrdjo. Pri izdelavl pro-grarna so sodelovali upnavTil od-bori, kmeid.iski odfoori zadmg ter na posebnih sestankifa tudd Sirok krog ostaiih zadruini/kov. Razpnavljanje o problemih go-spodarstva na vaai in o nalogah, ki naj jih vsetoujtgo programi, Je motno nazgibarto zadruino lanstvo. Velik interes In prl-pravljenost, ki so ga pokazaH lani za sistematdno reevanje gospodarske problematike na podroju svoje zadruge, je brea dvoma pomemben uspeh aiktl-vizacije 61anstva zadrug. Na-daljnja pozitdvna stran progra-mov je, da ti prispevajo k smo-trnejSemu delu organav in de-lovndh kolektivov v zadrugah, k ekrtmejj razporeditvj dohodkov zadruge, kmetijsko pospeevalno delo je pasUviieno konkretneje In sfAoh je bodje usmerjno celotno poslovanje zadruge. Goapodarski programa obsega-Jo osnovne predraune vseh gospodarskih dejavnosti zadru-ge, predvidevajo realizacijo do-hodika ter razporeditev dohodka, Jnvesticije zadruge, pregled kmeHjskih trnih viSkov in od-kup teh od strani zadruge, ak-djake programe kmetijsfcih od- borav ter programe ena-aa-drunic ter mladih zadruniikov. Poleg tega pa e vrsta zadrug daje v program razne organi-zacijske, propagandne, kujtur-no-prosvetne ia druge naloge. Ze letos je precej zadrug izde-lalo, kot izhodie za svoj pro-gram, posebno kar se tie in-vesticijsko - kmetdjskega dela prograana, podrohno analizo kmetajstva, v kateri so pokazall e veliike rezerve, ki se skrivajo v kmetijstvu ter predvidevali, kaj konkretno storiti v fcem Ie-tu in v prihodnjih letih v bor-b; proti zaostalosti. Tudi precej oWln e ima, nekatere pa 6e pripravljajo perspektivne kme-tijske programe. Vsklajevanje programa zadruge s programora obine je potrebno posebno gle-de nalog, fci jih je nujno ree-vati s staliia SirSega podroja obdine. Tudi okr. zadr. zveze e sestavljajo na osnovi prograinov zadirug in nalog same zveze in njenlh podjetij goepodarski pro-graom za podpoje celotnega kraja. Predrauni za vsako dejavnost posebej Mnoge zadrune organizacije Se vedno epajo v svoji poslov-ni organizadji, stvari se reu-jejo od oka, manjka kalkula-cij, pravilnikov deda itd. Rezul-tat tega pa so vekrat izgube v posamezndh gospodarskih dejav-nostih alii preibki dohodki, slaib razvoj gospodarstva in podobno. Prednaunl za vsako dejavnost posebej naj bi pripomogli, da se e v naiprej odiklonijo te po-manj'k]divostd, da imajo kolek-tivi bolj koakte-tno odgovor-nost, kaj zadruga priailauje od njih, skratka, da se daloen mi-nimum rerataibilnosti zagotovi vnaprej. Predraihini so tudi osnova za doloCdtev nekaterih materialnih odgovornsta in pra-vic v kolektivnih pogodbah, k; jih siklepajo delavci in usluben-ci zadrug z upravnim odborom. Kolektivne pogodbe, ki jih je v pretefcten l*tu uvedla e veina zadrug, so pomenile velik korak naprej glede nagnajevanja po delu in uspehu. Salidni predra-uni pa bodo amjo.goili, da s sistem nagrajovamja e izpapol-rui, predvsem da se uvedejo tudi v zadrugah pilmerne oblike preimranja. Okol! 70% dobiSka za kre-pitev zadrune proizvodnje Obnl zbori zadrug razprav-ljajo med drugim tudi o razpo-redltvd dohodkov pretetolega po-slovnega leta. Veddel sred-stev, okrog 70 odstotkov obdfaj-no namenijo za krepitev zadrui-nih proizvodmh sredstev, ki naj moneje poveejo gospodarstva tlanov na zadrugo. Preostali del dobitka gre za delo kmetijsko pospeevaJnih odborov, za na-grade uslubencem, ki jim pri-padajo po kolefcttvni pogodbi, za mstonio in ie nekatere druge fonde. Ristomo lanom, kcrt ka-ejo do sedaj icsvreni zbori, bo tako kot v preteklih letih raz-merama malenfcosten, ker se za-druinifci raje odlo&jo, da na raun iristorna poveajo sred-stva, ki so namenjena za inve-stlcije in za kmetijsko pospee-valno delo. V kolikor pa se ri-storno daje, gre za znianje cen reprodukcijskega maleriaJa, za razne kmetijske usluge in po-dobno. Znatna sredstva investicijske-ga sklada bodo dana za nadalj-njo izpopolnitev strojnih odse-kov. Zadruge posknajo im bolj kompletirati e obstogeo mehanizacijo, kot na primer traktorjem naibavitl razne pri-kljuke in podobno. Vzporedno tudd izpopolnjujejo strojno slu-bo tafco, da v okviru zadruge ustanavljajo ve strojnih odse-kov. zato da bd bili stroji bliza prodzvajalcu, gradijo strojne lope, jjzpopoiljujejo kader stroj-nikov, uvajajo red pri izvajanju oslug ter njihovem zaraunava-nju. Umestno pa bd bilo. da bi se instrumenjek:ih so velike in niso dovolj lastn* sredstva ter krediti. Zato se j e precej zadrug abroilo na svo-je lane, da bi ti prispevai: k izgradnji ali nabavi tistih pro-izvodndh sredstev. ki so v konst razvoja kmetijstva in predvsara lanom samim. To toiciativo bo potrebno e bolj razSrfU. Delo na pospeevanja kmetijstva V zadrugah e aktfvno d?li>-Je nad 20.000 raznih kmetijskill Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si
NAPAKA - STRAN NI BILA NAJDENA


Žal nam je, a strani, ki ste jo iskali, ni bilo moč najti.
Prosimo, poskusite uporabiti ISKALNIK in poiskati publikacijo, ki jo potrebujete.


Knjige
Periodika
Rokopisi
Slike
Glasba
Zemljevidi