Posamezna številka 10 vinarjev.
».77.
»Linmun, v lorti, 4. rami 1816.
leto XL1V.
=== Velja po pošti:
Za celo leto naprej . . za en meseo „ . . za Nemčijo oeloletno . za ostalo inozemstvo ,
V	LJubljani na
Za celo leto naprej . . za en meseo „ . .
V	upravi prejeman mesečno „
~ Sobotna izdaja:
za oelo leto......K
za Nemčijo oeloletno . „ za ostalo inozemstvo. „
Inserati:
Enostolpna potitvrsta (72 mm široka in 3 mm visoka ali nje
prostor) za enkrat . . . . po 3) v za dva- ln večkrat . . 25 „ pri večjih naročilih primeren popust po dogovoru.
Poslano:
Enostolpna pititvrsta po 60 vin.
Izhaja vsak dan lzv. emšl nedelje ln praznike, ob 5. nri pop.
Redna letna priloga vozni red
i.^.- Uredništvo je v Kopitarjevi nliol štev. 8/m. Rokopisi se ne vračajo; nefranklrana pisma ie n« = sprejemajo. — Uredniškega teleiona štev. 74. =
Političen list za slovenski narod.
Upravništvo Je v Kopitarjevi nliol št. S. — Račun lioštne hranllnloe avstrijske št. 24.797, ogrske 26.611, bosn.-herc. št. 7563. — Upravniškega telefona št. 188.
Tretji zračni napad na Angleško,-160 osel ubitih, 100 ranjenih. -Razburjenje nn nizozemskem It ni ponehalo. - Amerika pred odločltolio.
Bol za Valono.
Predaleč bi šli, ako bi smatrali pred dobrimi 14 dnevi izpred Valone javljene dogodke za neposredni uvod nasilnega napada na to južnoalbansko pristanišče, ki je zasedeno po Italijanih. Iz dejstva, da so naši pregnali italijanske oddelke od Vojne, da se pa od tega dne dalje uradno ni več ničesar poročalo o dogodkih s tega bojišča, pač pa so naši letalci opetovano obiskali mesto in pristanišče, se more nasprotno sklepati, da se je odredilo pravilno obleganje Valone: v to svrho je bilo ravno potrebno predvsem pregnati nasprotne čete s predozemlja v utrjeni pas in tako doseči osamljenje trdnjave.
Čemu naj bi se tudi uporabilo drugo napadalno postopanje? Delo naših čet v srednji Albaniji in posebno pri Draču se je tako temeljito izvršilo, da smo kot gospo-dovalci v Albaniji (izvzemši edino Valono) v prijetnem položaju, da urejamo svoje operacije po lastni volji. In prav je, da osvojimo utrjeno mesto s čim manjšimi lastnimi žrtvami na ljudeh in blagu, kar se di pa ravno doseči z obleganjem. V macedon-sko-albanskem splošnem položaju zaenkrat ni opaziti nobenega znaka, ki bi nas silil k pospešenemu postopanju v trdnjavski vojni. Nič nas ne sili k naglici, ki bi zahtevala večje uporabe čet in materiala in znatno večjih žrtev,
V veliki borbi četverosporazuma s četverozvezo, ki se je za nas tako srečno začela pri Verdunu, bo igrala južna Albanija z Valono vsekakor le postransko vlogo. Toda v naši vojni z Italijo pa stoji Valona v rednem medsebojnem razmerju z dogodki na jugozapadnem bojišču. Kakor v tukajšnjem napadalnem boju, uporablja italijansko vojno vodstvo tudi tamkaj vsa mogoča sredstva, da doseže uspeh. Za Italijo Valona ni veliko manj nego Trst ali vsaj kako drugo naše jadransko pristanišče. Valona je mnogo bolj italijanska posest nego je bil Drač, in italijansko uradno in neuradno časopisje ne naglasa zaman vedno močnejše, da so se ukrenile v Valoni vse mogoče priprave, da nas primerno sprejmejo. Tudi nimamo nobenega vzroka, da bi nad resničnostjo teh trditev dvomili,
saj stoji za Italijane vse na kocki, kar je v zvezi z imenom Jadranskega morja.
Primerno važnosti Valone so zasedli to mesto tudi z znatnimi močmi. Pod poveljstvom generala Batazzija so namestili ondi takoj začetkom naše ofenzive v Albaniji približno dve diviziji, gotovo ne z namenom, da bi se dali v Valoni ujeti ali polagoma ugonobiti. Kasneje so se jele iz-krcavati v Valoni tudi srbske in črnogorske čete, ko so jih bili na Krfu nanovo opremili. Vendar pa trditve italijanskih listov, da šteje sedaj valonska posadka 100.000 mož in da so pomoli v luki dovršeni, ne bodo resnične, kajti drugače bi ae bilo razvilo prvo dejanje v valonski trdnjavski vojni, t, j. boji na predozemlju (ob Vojni) pač v trdovratnejšo in krvavejšo borbo, nego je bila v resnici. Kljub temu pa smemo verjeti italijanskim listom, da hoče Italija braniti Valono do zadnje kaplje krvi.
Pa tudi Francozom in Angležem v Solunu ni vseeno, kako se bo branila Valona. Zanje Valona ni izključno italijanska postojanka, marveč jo smatrajo za levo krilno opirališče v solunskem okviru. Zato je razumljivo, zakaj sta se francoski in angleški zastopnik v Rimu tako toplo pote-zala za valonsko podjetje in zakaj se to podjetje imenuje kot vladno, pred katerim je Cadorna svaril.
Kakor hitro se bo pa razvil boj za Valono v okviru celote, bodo zaveznild zelo kmalu prisiljeni iskati in najti stik proti Valoni. V tem slučaju bodo morali prestopiti ozemlje Korice in Agyro Kastra v Epiru, ki je že bilo ob ustanovitvi Albanije prisojeno le-tej, a ga Grki niso hoteli izprazniti in imajo zasedeno še sedaj. Tedaj bo bila ura tudi za Grke, da priznajo svojo barvo.
Vojska z Rusi.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 3. aprila, Uradno se poroča: Sovražna artiljerija je razvijala včeraj skoro na vseh delih severovzhodne ironte
povišano delovanje. Sicer nobenih posebnih dogodkov.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl, Httfer, fml.
RUSKO URADNO POROČILO.
Petrograd, 31. marca. Uradno: V odseku Jakobovo je sovražnik napadel Rože, 3 km južno od kolodvora Neuselbung, pa je bil odbit, Severno od Dvinska, pri Illu-kstu, artiljerijski boji in boji z bombami. Zahodno od Naroškega jezera je napadel sovražnik podolgasti gozd južno od vasi Mokrzycze, vendar ga je naš ogenj zavrnil. Južno od Krewa, pri vasi Novosioky (15 km), se nadaljuje boj za posest neke vdr-tine, ki je nastala pred nekaj dnevi vsled razstrelitve. Sovraž. letalci so metali bombe na kolodvore Pogorielsi (22 km severovzhodno od Baranovičov), Stolbog, Anto-novka (20 km zahodno od kolodvora Sar-my), Luninies in Siniavka (38 km jugovzhodno od Baranovičov). Južno od Rokit-niškega močvirja, zahodno od Čartorijska, so naši prostovoljci uničili nek sovražni oddelek. Ob severni in srednji Stripi smo z ognjem zavrnili poskus znatnih sovražnih sil, da bi prišle do naše postojanke. Pomladanske povodnji, ki se pričenjajo, tu v vedno več odsekih ovirajo obojestransko gibanje. Sovražnik v svojem poročilu prizna, da je pri pripravi naših operacij naša artiljerija izstrelila doslej na vzhodni fronti nepoznane množine krogel. Mlado moštvo naših polkov kar gori za boj, kljub neverjetnim težkočam ozemlja, ki se pričenja izpreminjati v močvirje.
POKOP UŠJEŠKIH JUNAKOV.
Dne 23. marca se je vršil v Horodenki pogreb usjeških junakov. Pokopa junaških cesarskih dragoncev so se udeležili vsi prebivalci od otroka do starčka. Pred krstami so šli vojaški in civilni duhovniki. Za njimi je igrala žalostinke vojaška godba. Sprevod so od obeh strani obdajali dra-gonci in tik za krstami so korakali preži-so pokrili krste s švevilnimi svežimi venci, veli junaki, cesarski dragonci in saperji, ki Sledil je zborni poveljnik, divizij, polkovnik Julij Planckh. S črno tančico ovita vrata na pokopališču so imela napis: »Pro pa-tria« (za domovino). Ob odprtem grobu je
Bvole rišem.
Četrt leta je minulo in dva metra na visoko snega je padlo, odkar nosim zavitek pisem seboj. Na pokopališču Sv. Mihaela sem jih nekaj nabral — celi kupi so ležali poleg pokopanih in nepokopanih junakov Vrha sv. Mihaela — nekaj sem jih potegnil iz luž in blata ob potih, ki vodijo iz dobrdobskega pekla v vipavski raj, najlepših dvoje pa sem izprosil od ljubega tovariša in predstojnika g. M—iča, V divizijski bolnici, kjer on žalostne tolaži in pokopuje mrtve, je ležal njegov rojak, orjašk Hrvat iz kraljevine. Prsa so mu bila prestreljena. Nisem ga videl, pa dobro vem, kako je umiral in umrl za cesarja. Videl in občudoval sem sokole Hrvatske pred letom v Dc-latinu — in pravim: večji mora biti ponos nad njimi, kakor žalost za njimi. Po njih delih jih domovina sodi — in nagradi! — Mož je umrl; na njegovem srcu pod raztrgano, umazano in krvavo srajco so pa odkrili zaklad: dvoje pisem, kateri je pisala njemu (Štovanom vojniku Filipu R,, — peš-polk) njegova zakonska žena (Mara, selo V,, opčina Č., Hrvatska). Da nc oskrunim teh relikvij, jih podam v originalu, kakor so pisana; samo par vejic in pik bom postavil vanje, da bodo umljivejSa. Naj se gre-ejo ob plamenih Marineča srca, ki švigajo
iz teh pisem, srca naših Maric; naj spozna, kdor bere, da si nista Slovenec in Hrvat le po jeziku, ampak tudi po srcu in duši — brata.
I.
Dne 19./IV. Ljubazni pozdrav. Dragi muž, evo ti pišem par ljubaznih riječi s ko-jima nazivam najprije Hvaljen Isus i Marija. Dragi muž, sada Te najprije pozdravljamo svi tri od Gospodina Boga i od srca svoga. Mogu Ti obznaniti, da smo svi živi i zdravi, koje zdravje i Tebi želimo od Gospodina Boga i od srca svoga. Dragi moj golube, mogu Ti kazati, da sam Ti list poslala po Števe J—ča ženi i karte, da neka kupi i da neka pošalje kako i svojemu Števe, jer je i on piso da mu pošalju karte, da nema na čem pisati. Piši mi, jesi li karte dobio, da budem znala, jeli je ona to poslala, mogu Ti kazati, da sam ja na 13. bila u Č. kad sam Tvoj list dobila, ali nišam znala za njega, dok nišam doma došla, jer sam ga donesla u -taši i to sam onda išla na sajam s onim crljenim juncem, pak su me prosili na farofu, da bi njim odnesla tašu i kad sam ja lamo došla, baš jc naš župnik onda umiro. Onda me je prosijo S. (učitelj) in kapclan, da pričekam, da bi njim odnesla brzojave na poštu i zvali su me k sebi u sobu, gdje jc gospodin župnik baš umiro i vidla sam baš kad je umro in onda sam odnesla tašu i u taši Tvoj list donjela, pa nišam zato mogla odmah drugi dan iči u Č. Onda sam dala Števe J. ženi, da neka pošalje i Tebi kako i svoiem. Milo zloto
moje, mogu Ti obznaniti, da bi rada onoga crljenoga junca prodati i što smo kobilu prodale za 75 forinti i što dobim za njega pak ču onoine kupiti para pak ču onda moči na njima i po malo voziti. Milo zlato moje, mogu Ti kazati, da je Tvoja sestra nam jedan dan došla gnoja voziti i vozile smo ga na kosu, a ono drugo valjda bude, ta lo milo zlato moje imamo samo jedno prase, i to smo kupile još pred Sviječnicu od Emilke dvoje, jedno muško i jedno žensko i svako 5 forinti ali nam je muško izginulo, onda smo sad dale Števe N—ču jedan vagan i pol krumpira, da nam dade jedno prase, onda ako to nebude dosta, onda mu priplatimo. Sad vagan krumpira košta četiri forinta, onda koliko mu budeju drugi davali, onda mu mi još priplatimo. Mogu Ti kazati, da smo deteljino posijale, same smo ju sijale i posijale smo jc 6 vri-ječ i ostalo je još dosta, da čc je biti dosta za dijati in na drugo prolječe. Milo zlato moje, mogu Ti obznaniti, da je Tvoj kum H—čev došo doma i to je išo iz Pešte u Sisak. Bio je u Pešti u špitalju, nije bio ranjen nego je bio drugač boljestan i onda je iz N. došo doma, prijc nego se javi u Sisak i došo je iz N. na 17. ovoga mjescca i trefijo je doči baš kad je njegova kči umrla, onda u jutro, a on je došo o poldan i valda da čc sutra otiči. Milo zlato moje; ja Tebi pišem sve češče i češče ali se Ti nemoj srditi, onda valjda Ti ne mo/.eš dobiti, jer Ti moguče misliš, da ja 1 cbi ne pišem, Nemoj, mili. na to misliti, da ia nate
vojaška godba zasvirala cesarsko pesem, nakar je imel zborni poveljnik pretresljiv govor. Proslavljajoč hrabrost padlih junakov, je sklenil z besedami, da je junaška smrt cesarkih dragoncev pri Usječku zapisana v zgodovini velike vojske z zlatimi črkami: »Tako umirajo junaki«.
GENERAL IVANOV
je imenovan za člana državnega sveta in prideljen osebi carja. Ruski car se je vrni! v Carsko selo.
IZPREMEMBA V RUSKEM NOTRANJEM MINISTRSTVU.
Kodanj. Tukajšnji listi poročajo: Ravnatelj oddelka pravosodnega ministrtva L. Šadurki je imenovan za notranjega ministra. Njegov naslednik jc postal mohilevski gubernator pravi državni svetnik Pilz, Ša-durski pripada reakcionarni stranki in se je izrazil za okrajšavo pravic Poljakov v Rusiji.
ANGLIJA IN RUSIJA.
Stockholm. (K. u.) Pri razpravi o proračunu zunanjega ministrstva je napadel poslanec Markov v dumi viharno Sasonova radi njegove kronične slabosti nasproti zaveznikom in nasproti Angliji. Vsa sporna vprašanja med Rusijo in Anglijo se rešijo Rusiji na škodo; n. pr. ožinsko perzijsko in palastinsko vprašanje. Rusija mora oficielno zahtevati od Anglije: Anglija popusti svoje zahteve na morske ožine, Rusija dobi nepreklicno oblast nacl Sundom, Carigradom, Odrinom, gallipolsko okolico in nad znatnim delom Male Azije. Galicija in Bukovimi se morata družiti z Rusijo, ki potrebuje prost dohod do morja. Na to je odgovoril Sasonov vidno razburjen: Zanikati se mora mnenje Markova o pogodbi, po kateri naj se reši ožinsko vprašanje v Rusiji škodljivemu smislu.
RUSKO KMETIJSTVO.
Številke o letu 1915. kažejo, da je rusko poljedelstvo v vojni zelo trpelo. Ker so se Rusi morali umakniti, so morali zapustiti najbolj plodno zemljo na Poljskem in v Beli Rusiji, Zmanjkalo je delavcev, poljedelskih strojev ni bilo mogoče uva-
zaboravljam, neču zlato moje, tebe zabo-raviti dok živim na ovome svijetu, jer da ja Tebe zaboravim, bi me Bog kaznijo, jei može čas doči, da bi koji od nas umrijo, a ja se, zlato moje, uvijek Tvoje ljubavi sjc-tim, jer kad se sjetim poljubca Tvoga, ja Tebe ne zaboravim do hladnoga groba svoga. Sjcti se, dragi, mene, ako sam Ti u srcu mila, jer ja zlato moje, niti legnem niti sc dignem, da se nate ne sjetim, jer zlato, evo sada devet mjeseci (če) proči, što se nismo vidjeli u naše oči. Daj mi zlato jedan put kaži, kako si prebavio ovija 3 mjeseci, daj mi milo janje, svoj život žalostni opiši, jer mislim, da če mi na srcu lakše biti. Mile Tvoje očice, koje su me milo gledale, od-kada me vidlc nisu, mile Tvoje ručice, koje su me k sebi uviiek savijale, mile Tvoje nožice, koliku su zemlju prohodile, da do mene doči nisu mogle. Da sam ptica, do Tebe bi doletjela i naše čedo u svom krilu donjela, da Ti vidiš svoje milo zlato. Ali, hvala Bogu, da si pomoči ne mogu, ni Tebi ni sebi, dok dragi Bog ne pomožc. Sad Ti neznam ništa više nego se sjetiš, da sem tvoja vjerna ljuba.Sada zlato primi ljubazni pozdrav od nas sviju i od svojeg rriiog sinka, koji sad po vasi skače kao mali ptič kosovič, da se ga dva oka ne možeju na-gledati. Sada zlato zbogom ostaj do vidje-nia tvoga i našoga. Odpiši mi, mili golub moj, odpiši mi odmah. Zbogom ostaj, milo zlato moje, u veselju.
(Ivojie c prili.)
žati in zato se je površina obdelanega polja zelo zmanjšala. Letina bi še zadostovala za ljudsko prehrano, pa železnice niso mogle rešiti svoje naloge. Najbolj je trpela živinoreja. Poljedelsko ministrstvo je dognalo, da je število živine padlo za polovico. Največ so trpele mlekarne, vrednost mlečnih izdelkov je padla za 30 odstotkov; znatno je padlo tudi perutninar-stvo, ribarstvo in gozdarstvo.
ZRAČNI BOJI NA VZHODNEM BOJIŠČU.
Berlin. »Nationalzeitung« poroča: » Novoe Vremja« poroča z bojišča, da Nemci zadnjih 14 dni v zraku tako delujejo, kakor še nikdar prej. Število nemških letal se je zadnje čase izredno pomnožilo, Nemci uporabljajo zelo izboljšana letala.
Boji m zalomi.
Nemško uradno poročilo.
Berlin, 3. aprila. (K. u.) Veliki glavni stan:
Na levem bregu Moze so v naših rokah vse sovražne postojanke severno od potoka Forges med Haucourt in Bethincourt. Južnozhodno in južno od utrdbe Douaumont se bojujejo naše čete za iran-coske jarke in opirališča.
Vrhovno vojno vodstvo.
Francosko uradno poročilo,
1, aprila ob 3. uri popoldne. Severno od Aisne delujeta precej močno obe topništvi pri Moulin-sous-Touvent in pri Fontenoy. V Argonih smo z obstreljevanjem uničevali sovražne ceste in železnice severno od Haute Chevauchee. Zahodno od Moze obstreljevanje z odmori pri Malancourt, pehota ni nastopala, Vzhodno od Moze se je skrajno ljuto obstreljevalo včeraj pozno zvečer, ponoči pa na odsek med gozdom južno od Haudremont m pri Vaux.
Z velikimi silami so napadli Nemci dvakrat Vaux. Prvi napad izveden v smeri s severa proti jugu je ustavil naš zapiralni ogenj in ogenj pehote, predno je dosegel naše črte. Tekom drugega napada se je utrdil zopet sovražnik po zelo živahnem boju v severnem delu vasi, ki smo ga imeli easedenega.
Na Woevre se je nekoliko streljalo s topovi na vasi ob vznožju višin ob Mozi.
Z ostale bojne črte se nič ne poroča,
1, aprila ob 11. uri zvečer. Nase topništvo je obstreljevalo v Belgiji sovražna bivališča pri Lamgemarck (severno .. hodno od Yperna). V Argonih so delovale naše baterije proti nemškim postojankam severno od La Harazee in File Morte )n proti sovražnemu taborišču severno od gozda Cheppy, Zahodno od Moze ljuto obstreljevanje naših postojank med Avocourt in Malancourt. Vzhodno od tam je sledilo precej ljuto obstreljevanje popoldne in nemški napad na sotesko med utrdbo Douaumont in vasjo Vaux. Napad je popolnoma ustavil naš zapiralni ogenj. V ozemlju Wo«vre je delovalo nekoliko topništvo. Z ostale bojne črte se nič ne poroča,
Angleško uradno poročilo.
London, 31. marca. Uradno: Včeraj živahno delovanje zračnih bojnih sil, Naši letalci so izvršili zelo uspešno delo. Tri naše letalce pogrešamo. Sovražnik je ponoči razstrelil mino v bližini St. Neuville-St. Past in poskušal pehotni napad, katerega so pa naši metalci bomb z lahkoto odbili. Mi smo razstrelili mino blizu utrdbe Hohenzollern, vsled česar sta bili posadki v dveh starih vdrtinah uničeni, Artiljerija je delovala severno in južno od Angresa, južno od Houlucha, severno od Ploigsteerta in pri Pilkenu. Sovražni napad južno od St. Eloi se je zrušil v našem ognju.
Malancourt
je največji kraj v trdnjavskem verdunskem okolišu zahodno od Moze. Ker sta padli s krajem tudi sosedni francoski obrambni črti, tvori zdaj postojanka Francozov v in pri Bethincourtu še bolj kot zdaj jeziku podoben ozek pas, ki se razteza proti severu. Edino dobro zvezo tega odseka tvori zdaj deželna cesta, ki se vije med utrjenimi sovražnimi postojankami na višini 304 in na zahodnih robeh Mortehomme proti jugu v Esnes,
Obstreljevanje Re?msa.
Pariz, 3. aprila. (K. u.) »Temps« poroča: Obstreljevanje Rcimsa 27. marca je povzročilo znatno škodo. Izstreljenih je bilo 300 granat, ranjenih je bilo 27 oseb, med njimi 10 smrtno.
Francoski blokadni minister.
Pariz. Ministru Denis Cochim so poverili organizirati blokado.
Cesar Viljem poročniku Immeliranu.
Cesar Viljem je zopet izrazil z lastnoročnim pismom poročniku Immelmanu svoje popolno priznanje, ko je sestrelil 13. sovražno letalo.
Doslej padlo 11 francoskih generalov.
Geni, 2. aprila. V invalidskem domu \ Parizu so odkrili častno ploščo v spo-
min v vojni padlih francoskih generalov,
katerih število znaša doslej 11. Vpoklic francoskih letnikov 1868 in 18&0.
»Frankf. Zeitung« poroča iz Pariza: Radi izgub pri Verdunu so bili rekrutl let-, nika 1917 že pred dvema tednoma poslani na fronto, tako da je vojno ministrstvo prisiljeno vpoklicati deželnobrambne letnike 1868 in 1869.
90miljska angleška bojna črta.
Rotterdam. Daily Chronicle« objavlja nov zemljevid angleške bojne črte, ki se razteza zdaj 90 milj daleč od Dixmui-den do Sommc. Črta obsega približno četrtino zahodne bojne črte.
Vpoklic oženjenih na Angleškem.
Rotterdam, 3. aprila. »Rotterdamsche Courant poroča iz Londona: Oženjeni možje od 27. do 36. leta bodo vpoklicani okoli 5. maja.
Pozivi pod orožje na Angleškem.
Baselj, Iz Londona: Časopisje javlja, da so pozvani pod orožje vsi neoženjeni do 41. leta. Vse skupine oženjenih do 35,
leta bodo pod zastavami do 15. aprila. Do 31. majnika pritegnejo vse skupine oženjenih do 40. leta. Angleška armada doseže tako po Kitchenerju napovedano število 4 milijonov mož in svojo najvišjo mejo.
Stavke na Angleškem.
London. »Times« poročajo 30. m. m. iz Glasgova: 363 delavcev je pričelo zopet delati. Prijeli so po nalogu municijskega ministra še tri voditelje delavcev.
30 angleških inženirjev obsojenih.
Berlin, »Vossische Zeitung« poroča iz Amsterdama: Stavke v okraju Clyde trajajo dalje. V četrtek so obsodili v Glas-govu 30 inženirjev, nakar so sc pojavili burni prizori na shodu stavkarjev. V Glas-govu so pozneje prijeli dva voditelja socialistov. Ne ve se še, kje bivajo voditelji, ki so jih odvedli s silo in skrili. Stavkajoči so izjavili, da ne dopuste, da se igrajo ž njimi, predno ne izpuste njih voditeljev. V Liverpoolu je izbruhnila 29, marca nova stavka. Delati so prenehali vsi člani zveze pristaniških delavcev, ker se ni dovolj hitro odgovorilo na njih zahteve po zvišanju plač.
Končana stavka pristaniških delavcev v Liverpoolu.
London, 1. aprila. (K. u.) Stavka pristaniških delavcev v Liverpoolu je končana.
Pošiljanje orožja na Irsko.
Haag. (K. u.) »Nieuwe Courant« poroča: Generalni poštni mojster je prepovedal pošiljati orožje na Irsko.
V Angliji primanjkuje mesa.
Rotterdam, Angleško trgovinsko ministrstvo poziva občinstvo, naj omeji porabo mesa, ker je radi poojstrene nemške podvodne vojske izostal dovoz mesa iz inozemstva.
Belgija dobi podkralja?
Easel, 2. aprila. »Basler Nachrich-ten« poročajo iz Pariza: »Malin« izve iz Amsterdama, da v kratkem z obilnim spremstvom pride v Bruselj pruski princ Avgust Viljem, ki bo z naslovom »podkralj Belgije« zasedel dosedanje mesto generalnega guvernerja Bissinga.
Pastirsko pismo kardinala Merciera.
Luxemburška »Wost« poroča, da je vojaško sodišče tiskarja Dessaina radi tiskanja Mercierovega pastirskega pisma obsodilo na eno leto je<*e, katero bo obsedel v Nemčiji.
Kardinal Mercier in Vatikan.
Berlin, 2. aprila. (Kor, ur.) V/olffov urad poroča: Po naročilu piše nekdo v »Neue Ziiricher Nachrichten« (katoliška) glede kardinala Merciera: V Vatikanu si ne prikrivajo, da jo kardinal od nemške strani podano zaupanje za časa njegovega rimskega potovanja poplačal tako,°da se da komaj opravičiti in da bi se težko dalo nastopiti proti ostrejšemu tonu nemške vlade, dokler se ta ton ne zanese tudi na ono polje, kjer je oseba in služba kardinala nedotakljiva. Ententine vesti o pogajanjih, da se kardinal preseli v Havre, so gladko izmišljene.Pač pa sodijo v Vatikanu, da smejo z vso gotovostjo domnevati, da nemška vlada vsled svoje lojalnosti slučaja Mercier, v kolikor je prizadet tudi Vatikan, ne bo nikdar obrnila brez sporazuma z Vatikanom.
zemeihi m acb esko.
POROČILO NEMŠKE MORNARICE.
Berlin, 3. aprila. (K. u.) Wolff poroča: Tretjič je napadlo mornariško zračno brodovje ponoči od 7. na 3. aprila angleško vzhodno obal, zdaj severni del. Edin-bourgh in Leith s pristaniškimi napravami obF?rth of Forih, Newcasf.lc in najvažnejše ladjedelnice, kakor tadi plavže in tvornice ob reki Tycef smo obmetavali s prav dobrim uspehom z mnogimi razstrelilnimi in zažigalnimi bombami. Opazovali smo silovite požare in ljute eksplozije z obsežnimi
razrušbami. Eno baterijo pri Newcastle smo prisilili, da je utihnila. Kljub ljutemu obstreljevanju so se vrnili in izkrcali nepoškodovani vsi zrakoplovi.
Načelnik admiralnega štaba mornarice.
Angleško uradno poročilo.
Napad Zeppelinovcev na Anglijo.
London, 2. aprila. (K. u.) Vojni urad obvešča 2. t. m.: Skupna vsota po poletu Zeppelinovcev ponoči 31. marca povzročenih žrtev znaša 43 mrtvih in 76 ranjencev. Vrženih je približno 200 razstrelilnih in zažigalnih bomb. Ena kapela, tri hiše in dve koči sta porušeni, oziroma deloma poškodovani. Vojaška škoda se ni povzročila. Več angleških letalcev se je dvignilo, da napadejo Zeppelinovce. Poročnik Bran-don, ki se je dvignil 6000 čevljev visoko, je videl ob 9. uri 45 minut zvečer nek Zeppelinovec priblino 3000 čevljev nad seboj. Preletel je v višini 9000 čevljev Zeppelinovec, ga napadel in vrgel več bomb, tri so, kakor sodi, zadele. Ob 10. uri zvečer je preletel zopet en zrakoplov in vrgel na zgornji njegov konec še dve bombi. Bran-donovo letalo je zadelo več krogel strojnic. To je bil najbrže tisti Zeppelinovec, ki je izmetal nad izlivom Temze strelivo strojnic, posodo petroleja in dele strojev,
160 mrtvih.
London, 3. aprila. Uradno: Zadnjo noč sta se bližala dva zrakoplova severovzhodnemu obrežju. Samo eden je preletel obrežje, drugi se je vrnil. Dosedaj je znanih 160 smrtnih žrtev in približno 100 ranjenih. Osem hiŠ je porušenih. V neki tvornici za pohištvo je nastal velik požar.
Zepellnovcl nad škotskim obrežjem.
London, 3. aprila. (K. u.) Uradno: V nedeljo popoldne so obiskali Zeppelinovci škotsko obal in severne in južne grofije. Metali so bombe.
Zeppelinovci povzročili poškodbo brzojavnih naprav na Angleškem.
Amsterdam, 3. aprila. (K. u.) Ker od sobote na nedeljo zvečer niso došle nobene brzojavke, sodijo, da so bile poškodovane brzojavne naprave ob zadnjem napadu Zeppelinovcev.
Sirene kot znanilke Zeppelinov v Parizu.
Pariz, 2.^aprila. (K. u.) Ker so o priliki zadnjih Zeppelinskih poletov nad Parizom popolnoma odpovedali vsi svarilni signali, so sedaj gasijske rogove nadomestili s sirenskim tuljenjem.
Nizozemska.
Vojne priprave na Nizozemskem,
Budimpešta, 3. aprila. V nasprotju z drugimi vestmi izve poročevalec »Pester Lloyda«, da se položaj na Holandskem ni izpremenil. Razburjenje radi vladnih vojaških odredb še vedno ne ponehuje. Tudi v časopisju ni zapaziti pomirjenia.
Amsterdam, 2. aprila. (Kor. ur.) »Nieu-we Courant« piše: Mislimo, da se ne da utajiti, da bi sklepi pariške konference znali roditi odredbe, ki bi Nizozemsko spravile v težaven položaj.
Budimpešta, 3. aprila. Berlinski dopisnik »Az Esta« je imel razgovor s ho-landskim poslanikom, ki je izjavil: Dogodke je povzročila pariška konferenca, kjer 1 so se posvetovali o gotovih korakih, ki bi znali biti potrebni, da se popolnoma ustavi holandski izvoz v Nemčijo, ker se je vedno dosti konterbande lahko vtihotapilo v Nemčijo. Toda Holandska se je toliko bolj odločila za te korake, ker hoče angleška vlada nemškemu ljudstvu vedno bolj nasilno odrezati od uvoza in tedaj zabraniti tudi uvoz več vrst blaga, ki ga Holandska sama izdeluje in tedaj čisto upravičeno pošilja v Nemčijo. Anglija bi nezaslišano kršila vojno pravo, če bi Holandsko prisilila, da svojo mejo proti Nemčiji popolnoma zapre. Dvomljivo pa je še, ali bo angleška vlada ta korak odločno nadaljevala in storila. Dejstvo pa je, da so se v Pari zu o tej stvari dolgo posvetovali.
Izjava nizozemskega poslanika v Berlinu.
Berlin, 2. aprila. Nizozemski poslanik Gewert je prišel včeraj dopoldne v zunanji urad in sporočil, da oboroževanje Nizozemske ni naperjeno proti Nemčiji. Zadeva »Tubantia« nima s tem prav nič opraviti, ker je na podlagi preiskave že rešena. Tudi uničenje »Palembaga« bo predmet poznejših preiskav. Obe zadevi ste na Nizozemskem stopili čisto v ozadje.
Razburjenje naroda je naperjeno proti ententi. Sicer je pa to razburjenje že včeraj deloma ponehalo in razvoj razmer se mirnejše presoja. Oboroženje se pa vrši, da bo pripravljena za vse slučaje. V berlinskih političnih krogih položaj na Nizozemskem popolnoma mirno presojajo.
Gerard ostane v Berlinu.
Ameriški veleposlanik v Berlinu, Gerard, je izjavil, da ostane med vojsko v Berlinu, dasi mu ponuja demokratična stranka kandidaturo guvernerja v New-Yorku.
Kabel med Angleško in Holandsko zopet popravljen.
Rotterdam, 30. aprila. Mornariško ministrstvo poroča, da je danes zopet začela delovati brzojavna zveza z Angleško. Časopisi pa angleških brzojavk danes še niso dobili.
Podmorsko vojno.
Slučaj »Sussex« — resen,
Frankobrod, 1. aprila. (Kor. ur.) Frankfurter Ztg.« poroča iz New Yorka: Slučaj »Sussex« razpravljajo nekoliko manj razburjeno. Splošno se priznava, da je težko razsoditi, ali je ladjo zadel torpedo ali nezgoda. Če se dokaže torpedacija, pride zadeva pred kongres.
Berlin, 1. aprila. (Kor, ur.) Dopisnik Wolffovega urada v New Yorku javlja brez žice: Ameriški uradniki sodijo, da je položaj vsled potopitve parnika »Englishman« in poškodovanja ? Sussex« zelo resen. Na drugi strani pa se opozarja, da vladni uradniki nočejo izreči svoje sodbe, dokler ne pridejo vse podrobnosti. Associated Press« brzojavlja: Splošno vlada ta vtis: Če se dokaže, cla sta imenovana parnika bila žrtev podmorskih čolnov, tedaj se bo Wilson odločil, da v tej zadevi napravi korake in najprvo vpraša kongres. Ker manjka zanesljivih poročil in si ostala nasprotujejo, zato je koncc zavit, v temo. — Predsednik senatnega odseka za zunanje zadeve senator Stone jc po obisku pri Wil-sonu rekel, da je treba počakati vseh dejanskih ugotovitev in zato ni hotel izraziti nobenega mnenja.
New York, 1. aprila. (Kor. ur.) Associated Press« poroča iz Washingtona: Ameriški konzularni agent v Boulognu, William Whitman jc dobil od francoskih oblasti obvestilo, da se je na Sussexu« našlo kos bronce, ki izhnia rr>er>d? od kakega torpeda.
London, 1. aprila. (Kor ur.) Angleška admiraliteta izjavlja, da angleško mornarica nima brončnih torpedov razun v tehničnih muzejih in da že dvajset let nobena angleška vojna ladja ni oborožena s takim torpedom.
Zapleteno vprašanje podvodnih čolnov.
Berlm, 3. aprila. (Kor. ur.) Zastopnik Wolffovega urada v New Yorku brzojavlja brezžično: Vprašanje podvodnih čolnov sc zapleta, ker je državnemu oddelku ameriški konzul v Quenstownu uradno poročal, da sta se nahajala na krovu parnika 'Manchester Ingmeur«. dva ameriška zamorca, ' živinska trgovca in da so trije Američani angleške konjske transportne ladje En-glishmann« izpovedali ped prisego, da je bil obstreljevan in torpediran »English-mann . Iz dejstva, ker so obstreljevali parnik z granatami, sodijo vladni krogi, da je nameraval bežati. Iz Dovra danes došla uradna poročila javljajo po izpovedi uradnih krogov, da je bil »Sussex torpediran.
Amerika za hitro rešitev.
Bsrlin, 3. aprila. (Kor. ur.) Dopisnik Wolffovega urada poroča 28. marca brez žice: Po neki seji so člani kabineta izjavili, da to gradivo, kar ga ima Amerika v zadevi >Sussex«, ni še dovolj prepričevalno, da bi opravičevalo k odločilnemu koraku. Zato so sklenili od Nemčije dobiti obvestil, ali je »Sussex« torpedira! nemški podmorski čoln. . Evening Post« brzojavlja iz Washingtona, da je bila v kabinetu večino, za pretrganje diplom, zvez 7. Nemčijo, če se ta slučaj zadovoljivo ne pojasni in se ne morejo dati nedvoumna zagotovila glede bodočega postopanja nemških podmorskih čolnov. Splošno je bilo to čustvo, da mora sedaj priti do določnega jasnega razgovora z Nemčijo, Wilson in Lansing pa nista za prenagljene odredbe, ampak hočeta počakati uspeha preiskave poslanika Gerarda. Zakriti pa se ni dalo, da je vlada odločena brez dolgega odlašanja priti do neke rešitve v vprašanju podmorskih čolnov. Zaradi nujne potrebe, da se sporazume z Nemčijo, je celo kočljiv mehi-kanski položaj za trenutek stopil v ozadje. Vladni krogi so pripravljeni Nemčiji pri vodstvu podmorske vojne dovoliti vsak obzir, toda napada na neoboroženo ladjo, tako pravijo, se ne da opravičiti in teoretično jemlje vsako vrednost zagotovilom, katere je v prejšnjih obširnih pogajanjih podal nemški poslanik grof Bernsdorff.
London, 1. atprila. (K. u.) »Times« sporočajo iz Washingtona 31. m. m.: Londonsko poslaništvo Zjedinjenih držav je sporočilo, da je na angleškega ru-šilca, ki je rešil potnike iz »Sussexa«, streljal nek podmorski čoln.
Potopljene in ponesrečene ladje.
O pomorski vojski se poroča: Potopil se je 1. aprila angleški parnik »Diadem«. Dalje se je potopil norveški parnik »Nor-ne«, posadka je rešena. S Patrasa: Podmorski čoln je potopil angleško jadrnico »John Pritchard«. Posadko so rešili. V gosti megli sc je razbil med vožnjo iz Anglije v Novo Zelandijo poštni parnik »Rangati-ra<^. Zavozil je na obrežje norveški parnik »Hollandia«, Posadko so rešili. Upajo, da rešijo tudi parnik, Potopil se je švedski
parnik »Hollandia«; posadko so rešili. Nek podmorski čoln je potopil norveški parnik »Hans Gude«, posadka rešena. Torpedirali so norveški 1076 tonski parnik »Memen-to«. Utonil je 1 mož.
London, 3. aprila. (K. u.) Norveški parnik »Peter Hamre« je bil potopljen. O usodi posadke ni nobenih poročil.
London, 3. aprila. (K. u.) Parnik »Ash-bourton« (4000 ton) je bil potopljen. Ladja je bila neoborožena. Posadka je rešena.
London, 3. aprila. (K. u.) Poštni parnik »Achilles« se je v petek potopil. 62 mož posadke so rešili, 5 jih pogrešajo.
Genf. Pri Lowestfotu so potopili francoski parnik »Nominoe« (3155 ton). Posadko so rešili.
Kristijanija, 3. aprila. (K. u.) Parnik »Momento« se je potopil po Ijuti eksploziji pri Lovvestoftu. Moštvo izvzemši enega moža je rešeno. Ladja je vozila koks.
Haag, 3. aprila. (K. u.) Preiskava o nezgodi švedskega parnika »Ask«, ki se je potopil 17. marca pri svetilniku No-rahnides, je končana. V ladiji so našli kovinaste kose, najbrže so to drobci torpeda, a z gotovostjo tega niso mogli dognati.
London, 2. aprila. (K. u.) Lloydova agentura javlja iz Penzance ob mountskem zalivu, grofija Cornwallska, dne 1. aprila: Parnik »Goldmouth«, 7446 ton, iz Londona je bil potopljen. Moštvo se je tu izkrcalo. Radiotelegrafist in en mornar sta bila ranjena.
London, 25. marca. (K. u.) Lloyd poroča: Britanski parnik Senay Bridge je bil potopljen. Posadka jc rešena.
Na Balkana.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 3. aprila. Uradno se poroča:
Neizpremenjeno.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 3, aprila. (K. u.) Veliki glavni stan:
Nič novega.
Armadni m pomorski zrakoplovi so napadli dane? ponoči londonske ladjedelnice in druge važne vojaške točke angleške vzhodne obali, kakor tudi Diinkirchen, Vrhovno vojno vodstvo.
Pri. Boj rami in pri Kevgeli.
Berlin. »Berliner Tageblatt« javlja: Spopadi pri Doiranu in pri Gevgeli so bili važni. Na Grškem se ni decembra niti mislilo na nastop Bolgarije, zdaj pa Grki žeie, da nastopijo Bolgari. Zelo se govori, naj bi odšle čete sporazuma. Ravno t.ako vse veruje na uspeh osrednjih velesil. Racli obmejnih bojev so se umaknili Grki dne 29. in 30 marca na prej doiočene točke. Francoski letalci so 29. t. m. zopet napadli Doiran. Dvignilo sc je 21 letalcev, a kmaln so prileteli nemški letalci. Unel se je boj. Padli sta dve francoski letali, tri so pa težko poškodovana, ostala letala so se izkrcala pri Karazuli. Po drugih poročilih se jo vrnilo nepoškodovanih le 12 letal. Čete sporazuma grade zdaj črte za bojno črto, kar kaže, da računa na umikanje. Tudi na polotoku Chalkidiki so zgradili poleg sedanje umikalne črte še drugo. V Galatis je zgradilo 300 srbskih pionirjev lope za Srbe, ki zasedejo 20 kilometrov južno ocl Soluna prvo za-dn;j : ) obrambno črto.
XXX
Javna katoliška kapela v Belgradu.
Dunaj, 2 .aprila. (K. u.) Iz vojnega poročevalskega stana: Dasi je bilo v Belgradu že v miru približno 8000 katoliških vernikov, ni bilo v mestu nobene katoliške cerkve, marveč le kapela na poslaništvu. Prva skrb vojne uprave je bila, da preskrbi katoliškim vernikom v armadi in med civilnim prebivalstvom primeren prostor za obhajanje službe božje. V to svrho je izbralo prestolno dvorano v razstreljeni kraljevi palači. Danes je daroval v novi hiši božji prvo sveto daritev v to v prvi vrsti poklicani katoliški duhovnik: apostolski vojni vikar namestni škof Bjelik, najvišji dušni pastir naše armade. Navzoč je bil celokupni častniški zbor, vojaški gouverne-ment, posadka in na tisoče civilnega katoliškega občinstva. Pridružil se je tudi zgodovinski dih: Po prijatelju naše monarhije, kralju Milanu, zgrajeni sijajni konak je našel ta dan svojo najdostojnejšo uporabo, Tem povodom je apostolski vojni vikar izročil svojemu namenu 10,000 K, ki jih je daroval sv. oče za bedno srbsko prebivalstvo. Škof Bjelik je sprejel belgrajskega župana dr. Velkoviča z več odborniki in mu s kratkim nagovorom izročil del gornjega zneska; večji del pa se je razdelil na oosamezna okrožna poveljstva.
Vesti iz Beigrada,
Belgrad, 31. marca, C. in kr, gardni major baron pl. Salis-Soglio je došel včeraj v Belgrad, da obišče svojega sorodnika generalnega guvernerja
grofa Saljs-Seewisa, — Okoli 650 zabojev, ki vsebujejo razne spise, posebno razne akte srbskih ministrstev in monopolne uprave, nadalje več zabojev predmetov etnografskega muzeja, so pripeljali pred par dnevi iz Kraljeva v Belgrad. — Odbor mesta Beigrada išče tesarje, kleparje, stolarje in črkoslikarje. — Mestno kopališče za ljudstvo je pričelo delovati ter je vsak dan odprto za civilno prebivalstvo.
Življenje v Nišu, Niš, 1, aprila. Pred nekaj dnevi se je vršila v Nišu konferenca vseh okoliščnih srezkih starešin in predsednikov občin. Na konferenci se je sklenilo, da se vse zemljišče v okolici poseje z žitom in zelenjavo, a oblasti naj se pobrigajo, da se ta sklep v deželi tudi izvrši. V Nišu je življenje zopet v starem tiru. Trgovine so skoro vse odprte. Obrtniki se brigajo za svojo obrt, vse je mirno in v najlepšem redu.
Ponarejena zdravila za srbsko vojsko. Sofija, 31. marca. Pred kratkim so se razširile vesti, da so Bolgari med vojnim plenom, katerega so vzeli Srbom, našli zdravila, katera so bila narejena v Italiji za srbsko vojsko, Kemična preiskava je pokazala, da so ta zdravila ponarejena in da nimajo v sebi nobene zdravilne moči. Sedaj se uradno poroča o ti »veliki« laški pomoči. Med vojnim plenom, katerega so vzeli Bolgari Srbom v Nišu, se je našlo veliko zavitkov laških zdravil, katera so bila preiskana in se je dognalo, da so do sedaj na neznani način ponarejena. Ti zavitki imajo napis »stabilimento farmaceutico G. Brenti, Milano.«
Državni gozdovi v Srbiji, Soiija, 31. marca. Da se točno dožene vrednost državnih gozdov v tistih krajih Srbije, katere je zasedla bolgarska vojska, je bolgarska vlada sklenila, da se naj izmerijo vsi državni gozdovi, Z delom se prične začetkom meseca maja.
Nemški princi v Sofiji. Sofija, 5. aprila. (K. u.) »Agence. te-legraphique bulgare«: V Sofijo sta došla pruski princ Avgust Viljem in vojvoda Karol Edvard Saksonski, kjer ostaneta cn teden kot gosta kralja. Oba princa sta potovala v Macedonijo, kjer sta si posebno ogledala postojanko 22. pešp., katerega imejitelj je vojvoda Karol Edvard .
Bolgarski odvetniki, Sofija, 31. marca, Bolgarski odvetniki so se obrnili na pravosodno ministrstvo v Sofiji, da sc o priliki imenovanja novih sodnih uradnikov v zasedenem ozemlju Srbije tudi njih upošteva in da dobe čim vc*ie število sodnih mest.
Bolgarsko rudokopno društvo, V Sofiji se je ustanovilo »Bolgarsko rudokopno društvo« s temeljno glavnico glavnico 7*10 milijonov levov. Pri ustanovitvi so sodelovali tudi nekateri nemški in avstro-ogrski denarni zavodi. V last tega novega društva preidejo dosedanji državni rudniki, kateri se bodo intenzivnejše izčrpavali.
Prazne sanje. Haag, 2, aprila. »Pester Lloyd« poroča pod tem naslovom: O priliki obiska srbskega prestolonaslednika v Londonu prinašajo »Times« članek v pozdrav, kjer izraža upanje, da se ustanovi velika Srbija z imenom »Jugoslavija«.
Rusoiilstvo v Bolgariji. Soiija, 2. aprila. (Kor. ur.) Oficiozna »Narodni Prava« pišejo o vohunski zadevi: Obravnava je pokazala, da jc rusofilstvo na Bolgarskem pravzaprav samo krinka za ljubezen do ruskega rublja. Obsodba ru-sofilskih vohunov bo zelo poučna za Bolgarijo. Vsi bodo umeli, da je ruski narod vedno samo prežal na priliko, da pograbi Bolgarijo in da je bolgarska obala potrebna "za ruske osvajalne načrte glede Carigrada. Sodba proti rusofilom kaže celemu bolgarskemu narodu, da vsak, ki postane rusko orodje, postane tudi čisto navaden izdajalec.
XXX
Filipescu o Rumuniji. Bukarešt, 1, aprila. »Adeveruh poroča: Proti dopisniku »Petit Parisiena« je Filipescu izjavil o bodočih načrtih Rumunije: Rumunija je sedaj tako obkrožena in osamljena, da se od nje ne more zahtevati inicijative. Vse zavisi od tega, kakšen jc položaj zaveznikov na vseh bojiščih. Rumunija more še edinole tedaj nastopiti, če začne ententa s splošno ofenzivo, ki bi uspela.
Rumunski generali. Bukarešt, 1. aprila, (Kor. ur.) Divizij-ski general Coanda, doslej generalni in-
špektor artiljerije, je prideljen armadne-mu nadzorstvu; divizijski general Rasso je imenovan za poveljnika trdnjavskega rajona Foksani — Namobasa—Galac, divizijski general Tanasescu je imenovan za generalnega nadzornika.
Rumunska zbornica,
Bukarešt, 2. aprila. (Kor. ur.) Zbornici je predložena predloga, ki za 1. 1916/17. zvišuje plačo vsem javnim uradnikom ra-zun častnikom. Vojni minister je predložil zakonski načrt, ki izpreminja vojaško sodstvo za časa mobilizacije in vojne, ker dosedanja določila niso več času primerna. Ustanovi se dve najvišji vojaški sodišči, in sicer eno v Bukareštu in eno pri armadi na bojišču, pri vsakem armadnem zboru po eno vojno sodišče in eno vojno višje sodišče v glavnem stanu in sodišča na bojišču po potrebi.
Rusko oboroževanje proti Rumuniji.
»Frankfurter Ztg.« poroča 1. aprila: Po bukareških vesteh delajo Rusi v južni Besarabiji zlasti na rumunski meji obširne priprave. Mejne stražne čete dobivajo oja-čenja vsak dan. V Ismail je došlo več pehotnih in kozaških polkov, na utrjeni črti Reni-Čatal-Ismail-Vilkav ob Donavi do morja pa gradijo neprestano nove utrdbe. Staro trdnjavo Ismail so čisto moderno prezidali in bo v slučaju napada najmočnejše opirališče za brambo južne Besara-bije, Vse odredbe so brambnega značaja. Donavsko brodovje je dobilo še dva tor-pedna in dva podmorska čolna. Več so jih štacijonirali v Reni.
Mm rešila nsroOiio vprašanje.
Praga, 3. aprila. (K. u,) Pod naslovom >■ Ltrditcv narodnega vprašanja v c. in kr. vojski« piše »Narodny Politika«: Čisto na tihem, brez nepotrebnega govorjenja se je rešilo v sedanji svetovni vojski narodno vprašanje, C, in kr. vojska je izvedla ta čudež v lastnem delokrogu. Brez vseh odredb, brez dolgih razprav, brez nepotrebne razsipnosti moči sc je to izvedlo popolnoma in brez ugovora. Komur se je nudila prilika, da je proučeval posamezne narodnosti naše monarhnje na bojišču, je našel v svoje veliko veselje, da v c. in kr. armadi ni več narodnega vprašanja. Bodisi Čehi ali Nemci, Mažari ali Hrvatje, Slovenci ali Italijani, na bojišču so vsi enaki in edina misel, skupna ideja preveva častniški zbor in moštvo: zavest dolžnosti in ideja trdne pripadlosti v službi velike naloge, ki se more le na ta način rešiti v korist vseh narodov. V sovražnem inozemstvu so upali, da izbruhne narodno vprašanje tudi med vojsko v armadi in da nastanejo zato težave, katerih posledice bi lahko škodile vojnim operacijam. Iz inozemstva je prevzel ta napačen nazor tudi del našega domačega časopisja in mal drobec domače množice. V najtežavnejših razmerah je pa premagala armada naše monarhije cel svet sovražnikov in je obvarovala svojo ljubo domovino pred vpadom azijskih tolp. Bi se li posrečilo to mogočno dejanje, če bi obstojali v armadi narodni spori? Nikdar in nikoli! C. in kr. armada pa ne pozna nobene razlike med posameznimi narodi, v armadi je vsak, ki popolnoma izpolnjuje svojo dolžnost, enakopraven in enakovreden. C. in kr. armado preveva edina želja, da jamči za varnost in za dobrobit vseh narodov obeh držav naše monarhije in da ustvari močno in edino Avstrijo, Z gotovostjo se pričakuje, da se je zgled c. in kr. armade glede na rešitev narodnega vprašanja trajno ustalil v naših srcih in da smo se prepričali, koliko velikega ustvarimo, če bi bil obrnjen pogled vedno na skupne koristi. Inozemstvo potem poleg vojaškega presenečenja, ki smo mu ga pripravili, doživi še politično presenečenje in bo spoznalo začudeno, kakšna sila je dremala v nas, ker nismo eden drugega poznali.
do bližnjega, ki je največja zapoved naše vere. Minister upa na najboljši uspeh, kajti avstrijska duhovščina je to svojo najvažnejšo nalogo vršila vedno s celim srcem in ravno kmetijsko zadružništvo se ima za svoj procvit zahvaliti največ ravno neumornim katoliškim duhovnikom.
Minister priporoča tudi, da bi se bo-goslovcem z dežele dalo spomladanski dopust, kajti ti mladi ljudje, v katerih je združena smisel za kmetijstvo z višjo izobrazbo in resno zavestjo dolžnosti, bodo neprecenljivo koristili nc samo svojemu domu, ampak tudi celi občini.
Naučno ministrstvo priporoča, naj duhovnik po deželi posebno goji smisel za varčnost in da naj ljudstvu pove, da je grdo, če se krušno žito krmi živini, kar se še vedno dogaja.
Dunajski ordinariat je svojim gojencem že dovolil spomladanski dopust.
Duhovnik in ljudsko tirane.
Dunajski škofijski list prinaša pismo poljedelskega ministra Zenkerja, ki opozarja, da nihče drugi kakor ravno duhovščina ljudstvu po deželi ne more bolj uspešno in s poudarkom predočiti najvažnejše naloge, ki jo ima danes poljedelstvo: »tudi navzlic obilemu pomanjkanju delav-ccv preskrbeti hrane za vso državo«. Minister zato poziva, da naj duhovščina pri izvrševanju svoje službe in posebno s priž-nice ljudstvo poučuje, kako velike važnosti je, da se obdela vsak košček zemlje. Naj jim prigovarja, da vkljub vsem naporom vztrajajo, kajti drugače bi pomagali sovražniku. Pa tudi pri drugem gospodarskem delu naj duhovniki sodelujejo. Danes je sodelovanje duhovnikov šc bolj potrebno kakor v začetku vojne. Ker bodo marsikje župani poklicani pod orožje, zato bo duhovnik večkrat edina javna oseba, ki bo mogla uspešno vplivati, da bodo žetvene komisije pravilno delovale, Duhovniki naj se kolikor mogoče posvetijo delovanju žetvenih komisij in naj ljudstvu priporočajo, da uboga ukaze teh komisij; opozarjajo naj ljudstvo na zapoved ljubezni
Eno uro pod plazom.
Bilo je 13. £iarca krog poldne visoke gori nekje v Dolomitih ... »Plaz ... prvi vod . ..« nam v raztrganih stavkih sporoči te! efon. Na delo! Brž hitimo iz havbične vasi« po vijugasti,' kakor strelski jarek globoki snežni gazi proti označenemu mestu. Dolg, širok pas, ki je videti kakor površno prebranana bela njiva, leži po pobočju navzdol; umirjen plaz. In nekaj metrov pod njegovo površino so pokopani štirje naši vrli tovariši, naši topovi in po vsej priliki podrtije nekoliko kubičnih metrov obsega-jočega stanišča. Veliko drevo tam na desno se edino dviga iznad bele snežne gomile ter služi za orientiranje. »Tu so bila vrata,« meni eden. »Ne, tu nekje v bližini!« Temu verjamemo. Brzo delujejo lopate. Morda še živi kateri. Zdravnik čaka, no-silnice so pripravljene. Sneg odletava na vse strani. Ničesar še ni videti, nc slišati. Nad moža visoko smo se že zarili v sneg.
Dalje! Tu--iz snega sc pokaže konec
gorske palice, ki se premika .., Torej je šc življenje pod snegom. Z opičjo urnostjo kopljemo rov. Še poldrug meter globoko in iz »spodnjega sveta« zaslišimo glas: »Mi smo vsi zdravi, pustite nas vun!« In kmalu pomoli prvi svojo glavo v svet, potem drugi, tretji in četrti. Vsi so zdravi ko riba, otresajo se, oddihajo, vtikajo premrle prste pod pazduho in pripovedujejo: ..Bili smo k sreči ravno v baraki; komaj smo zaslišali znano bučanje, je naša bajta že dobila sunek in postalo je temno kakor v rogu, Tramovje je pa na čudežen način preneslo sunek in ostalo skupaj. Posvetili smo si z žepnimi svetilkami. Sneg jc silil skor.i malo okno in vrata. Dočim je eden skočil k telefonu, je drugi skušal udušiti ogenj ,v mali peči, iz katere je silil dim. Kljub l«-mu, da je bil sneg tako stisnjen, si je, dim le našel pot skozi. Potem smo se pripravili, da si z malimi cepini naredimo pot na površino. Pač ne bo tako daleč! Porinili smo cclo gorsko palico skozi streho in sneg, da bi dobili svežega zraka, dasi nam v tem oziru še ni bilo prehudo. Zaslišali smo delovanje lopat in se umevno razveselili. Kmalu nam je skozi luknjo, napravljeno s palico, zasijal zelenkast sij: dneva svetloba. Torej je telefonska žica le še opravila svojo nalogo, preden se je pretrgala, in nam preje poslala rešitelje, nego smo si mislili. Nič kaj prijetna reč ni takile plaz!« — Mi pa smo kopali še dalje in izkopali naše topove. Kakšno moč razvija snežni plaz, kaže to, da je bil eden naših topov, težak 1600 kg, vržen na nasprotno stran kakor igrača.
Dnevne novice.
Nabiranje darov za po potresu prizadeto občino Bribir v Vinodelu. Zadnji potres je v Bribiru težko poškodoval šolsko poslopje, občinsko hišo, župno cerkev, kapelo sv. Jožefa; 9 zasebnih hiš je bilo popolnoma porušenih, 31 težko poškodovanih, vseh ostalih 801 hiš ima večje ali manjše razpoke in škode. Občina nima v sedanjih časih nobenih dohodkov ter je morala naložiti za šolske stroške 240% občinsko naklado. Stiska med prebivalstvom je velika. Hrvatske občine so začele snovati odbore za nabiranje darov za Bribirce in bribirsko občinsko predstojništvo pozivlje na pomoč vse sestrske občine. Darove jc pošiljati: Poglavarstvu upravne občine Bribir u Vinodolu.
V nedeljskem »Grazer Tagblattu« piše njihov voditelj dr. Angercr: »Toda zahtevati, da se uvede nemščina samo kot prometni jezik, bi bilo samo polovičarsko delo in ne bi bilo dovolj. Nemščina jc jezik armade in kakor se je med vojno pokazalo, se je tudi v prometu in upravi ne da pogrešati; med številnimi v Avstriji vdomačenimi jeziki je edin jezik, ki ima svetovno veljavo. Znanje nemškega jezika v besedi in pisavi jc za vsakega največje koristi, za zagotovljen obstoj države pa jc nemščina življenjski pogoj. Zato nc more biti dovolj, da sc nemščina določi samo kot prometni jezik, t. j, jezik uradno v notranji službi, v ar-
madi in vsekakor v prometnih napravah. Ampak z zakonom bo treba določiti, da imajo nemščino rabiti državni zbor, osrednje oblasti in vrhovna sodišča pri razpravah, da imajo vse državne oblasti in uradi; sodišča in državni uradi v notranji službi in pri medsebojnem dopisovanju rabiti izključno samo nemščino, da ima veljati kot notranji uradni in prometni jezik vseh vojaških in civilnih oblasti, da se mora javne knjige in razprave voditi v nemškem jeziku, da se mora po vseh deželah in pri vseh uradih sprejemati vloge v nemškem jeziku, v nemškem jeziku razpravljati in reševati in da je zato znanje nemškega jezika v besedi in pisanju mora brezpsgojno zahtevati pri vsakem nastav-ljenju v državni službi in pri vseh državnih in nedržavnih prometnih uradih. Nemški volksrati« so že izdelali podroben jezikovni zakon.«
Besede poštenega Nemca. Te dni
ro odprli oporoko pokojnega župana v Brnu, dr. viteza pl. Wieser. V oporoki so ::apisane med drugim te-le besede: »Naj bi bil usojen našemu mestu mir in pokoj, da se gospodarsko okrepi: kajti uničujoči boj niso tla, na katerih prospevajo blagostanje, napre dek in svoboda. Naj bi bili Nemci tega mesta predvsem medseboj edini, za kar sem si vedno prizadeval, toda pri vsem \ arovaniu svoje narodnosti ne nestrpni proti onim, s katerimi morajo nujno skupaj živeti; vedno nai imajo pred očmi, da se premoč kakega naroda ne nahaja v zlorabljanju lastne moči.«
Teden »Rdečega križa« izvedeta Rdeči križ in pomožna vojna pisarna notranjega ministrstva v času od 30. ; prila do 7. majnika v vseli mestih in krajih Avstrije. Pred vsem bo šlo za to, da se vzbudi zanimanje za ustanovitev mladinskih zavodov. Vsak pospešuj to delo ljubezni v korist na bojišču ranjenih ali obolelih vojakov in njih otrok. Pokroviteljstvo te najobsežnejše akcije je prevzel nadvojvoda Franc Salvator. Ud nabrane vsote odpade na Rdeči križ d ve tretjini, ena tretjina pa mladinski preskrbi.
Princ Ljudevit Windischgraetz je bil izvoljen 2. t. m. za ogrskega državnega poslanca v volilnem okraju Homona.
— Odlikovanja. Ponovno najvišje pohvalno priznanje so dobili: poročnik 49. pp. Rihard Koderle, poročnik 36. polj. havb. p. Josip Berlisg in poročnik 15. pion. bat. Fnej Velikonja. — Srebrni zaslužni križcc na traku hrabrostne svetinje sta dobila topniški mojster 7. polj. top. p. Franc Peil i.-, poddesetnik 7. san. oddelka Franc Seli-?ek. — Bronasto hrabrostno svetinjo so dobili caperji Berger Josip, Moren Valentin, Trentler Josip, Mihalič Anton, Močnik Ivan, Plešnik Matija in Scniffer Franc, vsi pri 3. sap. bat. — Najvišje pohvalno priznanje so dobili fregatni poročniki Otmar Princ, Alojzij Sernec in Valter Borkovec. — Vojaški zaslužni križec 3. vrste z vojno dekoracijo so dobili linijski poročniki Karel Kuralt, Karel Wallaschnig in Aleksander Pitamič. — Ponovno najvišje pohvalno priznanje je dobil fregatni poročnik Karel Cociancig. — Zlat zaslužni križec sta dobila dom. evid. oficijal Anton Stopajnik, dom. dopol. okr. pov. v Mariboru in delovodja Josip Podskalnik pri dom. mont. skladišču. — Srebrni zaslužni križec na traku hrabrostne svetinje je dobil četo-■ odja 26. dom. p. Filip Jurkovič.
Duhovniške vesti. Imenovan je za kn. šk. duhovnega svetnika č. g. Frančišek D o 1 i n a r, župnik v Cerkljah pri Kranju. — Kakor poročajo prekmurske »Novine«, je č. g. Štefan K ii h a r, bel-tinski plebanoš, nevarno obolel na pljučnici, Poslali so ga v zdravljenje v zdravilišče Lassnitzhohe. — Č. g. Pavel Živo r t n i k, kaplan pri Sv. Lenartu v SI. goricah, je imenovan za vojnega kurata v rezervi.
Odlikovanja pri 26. domobranskem polku.
Bronasto svetinjo so dobili četov. Zum-bar Štefan in četov. Zirkel Josip, enoletni prostov. desetnik Brglez Franc, desetniki FlieBer Ivan, Klemenšak Franc, Gerlič Ju-raj in Polzi Anton, poddesetniki Pollak Martin, Robnik Anton, Cerkovnik Jurij, Fiirst Alojzij, Perkmann Josip, Koch Josip, Kopošar Tomaž, Duh Josip, Jammerneg Ernest in Turk Josip, infanteristi Jazbin-šek Rudolf, Gaberc Marcelin, Horvat Franc, Rus Franc, Goropevšek Anton, Le-nardič Angel, Kolenc Alojzij, Zimšek Anton, Feldbacher Franc, Boštjančič Anton, Korcs Anton, Pšak Karel, Gaberšek Miroslav, Osvald Franc, Planine Ivan, Ambrož Ignacij, Čatar Ivan, Borovnik Alojzij, Hambrož Mihael, Gorečan Alojzij, Dobnik Anton, Tropper Edvard, Žagar Ivan, Urek Josip, Pelcgeg Anton, Ojsteršek Anton, Neger Karel, Mark Konrad, Leopold Alojzij, Zidarič Vinko, Jančič Tomaž, Stergar Anton, Puch Josip, Leuc Ivan, Košar Josip, Kogl Leopold, Zemljič Matija, Šoško Ivan, Stajber Josip, Stare Anton in Stern Franc.
-f- Iz politične pisarniške službe.
Na lastno prošnjo je vpokojen pisarniški nadoficijant g. Viljem Bischof pri deželni vladi v Ljubljani ter mu je bila ob tej priliki izrečena zahvala in popolno priznanje za njegovo dolgoletno, zvesto, zelo vneto in uspešno službovanje.	■■>. i -i*
—	Umrla je v Jurki vasi, župnija Vavta vas na Dolenjskem Jerica Du-1 a r žena bivšega deželnega poslanca Josipa Dularja. Umrla je za vnetjem pljuč dne 2. aprila po kratki štiridnevni bolezni stara 54 let. Ranjka je bila Iju-beznjiva žena in velika prijateljica rc-vežev in ubogih. Ena tistih, ki so to redko lastnost tudi v vojski ohranili. Po nji žaluje 8 otrok; 3 od teh so v vojski. Naše sožalje potrti rodbini, ki je izgubila svojo mater. Blag ji spomin! --V Zagrebu jc umrla gospa Milka V o n -čina, vdova po bivšem sekcijskem načelniku hrvaške dež. vlade. — Od Št. Lenarta v Slov. goricah se poroča, da je tamkaj umrl občespoštovani Janez K u r n i k , star 83 let. Udeležil sc je vojske 1. 1859 in je bil tudi pri odločilni bitki pri Solferinu navzoč.
-j- Gaiiški namestnik obolel. Z Dunaja: Gališki namestnik general pehote Herman pl. Colard je v Bieli nevarno obolel. Zdravniki so n:u strogo zapovedali mir.
-f- Odlikovanje. Njega Veličanstvo je odlikovalo gospoda dvornega lekarnarja mag. ph. H i n k a B r i 11 i j a , upravnega častnika c. in kr. rezervne bolnice št, 4 v Ljubljani in oddelnega poveljnika častniške bolnice »Mladika« za njegovo požrtvovalno in zaslužno delovanje v prilog ranjencem in bolnikom z zlatim zaslužnim križcem s krono na traku hrabrostne svetinje.
IV. avstrijsko vojno posojilo. Pri
Ljubljanski kreditni banki v Ljubljani so že sedaj prijavili svojo udeležbo pri IV. vojnem posojilu sledeči zavodi: Mestna hranilnica v Radovljici 150.000 K, Posojilnica v Ribnici i00.000 K ter Posojilnica v Cerknici 10.000 K.
—	Promoviran je bil za doktorja prava na praški univerzi g. Avguštin Aseiin iz Novega mesta.
—	Iz Tržiča. V vodo je padla v petek 31. marca dve in polletna deklica Marjeta Stransky, hčerka g. Roberta Stranskv, nad-mojstra v predilnici. V nedeljo popoldne so jo našli v Bistrici ne daleč proč od kraja, kjer je padla v vodo.
—	Ogrski Slovenci na bojišču. Glasilo ogrskih Slovencev ;-Novine« priobčuje naslednje pismo slovenskih vojakov v prek-murščini: »Z našimi trudnimi, s zdelanimi rokami smo obranili mladi i stari vojaki domovino. Mi slovenci smo v obrambi domovine ne zaostali za drugimi narodi, poštenja ne smo zgubili, ešče smo si je spravili. To posvedočijo vnoge z'ate, srebrne i bronaste svetinje na prsah naših sloven-ccv. Kda so plem. felsoszopori Toth San-dor podpolkovnik pitali za stotnika naše stotnije, kakše ljudi ma v svojoj stotniji, je te odgovoro, ka vogrske slovence. Zatem je podpolkovnik ednomi slovenci na prsi djao roko pa pravo: »Ljubezen do maternoga jezika ne škodi branitelstvi domovine, naj je samo srce mrčno do domovi-n e.« Od te viire mao, ka sem čtio poltii-vanje moje materne reči iz viist zapoved-nika še z vekšov vernostjov stojim naj branim domovino.«
—	Semensko pšenico je dobila »Gospodarska zveza« v Ljubljani. Onim naročnikom, ki so jo dosedaj pri njej naročili in ji tudi doposlali predpisano uradno potrdilo županstva, se bode pšenica takoj doposlala. Drugi naročniki pa, ki dosedaj še niso prejeli pšenice ne od komisijonar-jev zavoda za promet z žitom ob času vojne, Kmetijske družbe itd., in jo žele dobiti, naj jo naroče pri »Gospodarski zvezi« in morajo z naročilom poslati tudi zahtevano potrdilo županstva. Na naročila brez teh potrdil se sploh ne bode moglo ozirati.
—	Padel je na soški fronti poročnik v rez. Josip Ulbing, sin cerkvenika pri Sv, Martinu pri Celovcu.
—	Umrl je v Plznu višji štabni zdravnik dr. Emil Taussig.
—	Kranjska industrijska družba je imenovala Justa Hofmanna za tehničnega ravnatelja jeseniških plavžev.
—	Na dunajski zemljedelski visoki šoli je dne 1. aprila napravil inženirski izpit g. ing. Bogdan Pahor, goriški rojak. Naše čestitke!
—	Umrl je v Zagrebu vpokojeni podpolkovnik Jurij Blaškovič, star 68 let. — V Zagrebu je umrl okrajni sodnik v Krnjaku Aleksander Treybal.
nik, Gradno, Posta Cormons-Dobra, Via Udine. — Ivan Fon iz Ladri 18 pri Kobaridu sedaj k. u. k. Landw. Komp. 7/97 Feldpost 603, naznani svojim vnukom Janezu in Ignacu Fon, da je po 10 mesecih zvedel za svojo ženo in otroke v Italiji; zraven se nahajajo tudi sestre Marija in Amalija Fon, siroti, ki sta izgubili 9. junija svoje starše, vsi so zdravi. Naslov: Filomena Fon. Badia di Cova Provinzia di Salerno, Italija.
— Iz zasedenega ozemlja, čč, gg, Ivan Podobnik, vikar gradenski, Lenardič iz Kožbane in Košir iz Vedrijana pišejo prijatelju, da so zdravi in da se jim godi še dobro, Pismo je bilo pisano 22. marca. Do Ljubljane je rabilo 12 dni. Podobnikov naslov je n. pr. Iv. P., Gradno, posta Cormons-Dobra, via Udine.
Otroci iz begunskega tabora Wagna na Dunaju. »Zeit« poroča: Nad 500 otrok, ki so prišli povodom konccrta iz Wagne na Dunaj in bili tu v domu centralnega urada za begunsko skrbstvo gostoljubno sprejeti, se je zbralo v petek dopoldne pred železnim brambovcem, da izvrše zabijanje žeb-ljev. Noto so peli otroci cesarsko pesem, nakar so zasedli pripravljene vozove električne cestnc žcleznice, ki jih je peljala po Dunaju naokrog. Popoldne so bili otroci gostje dunajskega župana, ki jim je dal v Parkhotelu v Hitzingu postreči z južino. Zvečer je bil odhod nazaj v V/agno, Kon-ccrl, ki ga je priredilo štajersko namestni-šlvo v prid skrbstvu za dunajske vojne sirote, je donesel dobrodelnemu namenu znaten čist dohodek.
Iz ruskega ujetništva sc je oglasi! Blaž Škarabot, doma od Kanala, kateri se nahaja kot vojni ujetnik v Samari, Obenem povprašuje tudi po svoji ženi, od katere ne ve ničesar že od 21. oktobra 1914.
Samoumor, 651etno bivšo bolniško strežnico Marijo Volpatto v Trstu so našli te dni v njeni sobi mrtvo ležečo na tleh. Krog vratu je imela zadrgnjen trak iz steznika. Vzbudil se je sum, da bi se bil utegnil zgoditi zločin, a preiskava je dognala, da gre po vsej priliki za samoumor,
Rožne novice.
-j- »Aurora« došla v Port Chaimers. Polarna ladja, Schakeltonsova Aurora«, se je pripeljala v Port Chalmers. Vsi člani ekspedicije so zdravi.
Sainoaaor učiteljice med učenka, mi. Na češki obrtni šoli se je ustrelila učiteljica Jaroslava Stcpanck v šoli v navzočnosti učenk. Vzrok samomora ni znan.
Draga zaušnica. Pred kazenskim so diščem v Lincu sc je moral zagovarjati nekdanji posestnik Jožef Ortner iz En-genvitzdorfa radi [ežke telesne poškodbe. Spri se jc namreč s kmetom Fran-com Lindorferjem in ga je udaril z roko večkrat po obrazu. Poškodoval je Lin-dendorierja tako, cla so mu morali odstraniti levo oko. Ortnerja so obsodili na eno leto težke in poojstrene ječe in mora plačati Lindendorferju 3566 kron.
—	Velik požar v Tridentu. »Risvel-velglio Tridentino« poroča o velikem požaru v mlinu Francesca Tomasi, ki se je hitro širil. Z vojaško pomočjo so rešili veliko moke. Škode je 100.000 K.
—	Cena žveplenk. Vlada je tovarnam užigalic priznala, da se sme v nadrobni prodaji za zavoj 10 škatlic užigalic zahtevati 32 vin., za dve normalni škatlici 7 vin, in za eno posamezno škatlico 4 vin.
Vojska z I
Primorske novice.
— Imenovanje v poštni službi. G. dr.
Franc Rapotec, konceptni praktikant pri c. kr. poštnem in brzojavnem ravnateljstvu v Trstu, je imenovan za c. kr. poštnega koncipista.
Naši v Italiji. Preko Curlha smo prejeli: Naznanjam, da sem zdrav. Pozdrav vsem prijateljem! Ivan Podob-
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO, Dunaj, 3. aprila. Uradno se poroča: Neizpremenjeno.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
Italijansko uradno poročilo. Rim, 1. aprila. Uradno: Mali boj severno od Nago (dolina Sarca) in v okolici Mori in Rovereta, Sovražne skupine, ki so skušale napasti naše tamošnje postojanke, smo s pomočjo topništva odbili, Naša artiljerija je obstreljevala sovražne kolone v gprnji dolini Cordevole in porušila utrdbe v odseku Tofana. Ob zgornjem Bulu je nek lasten oddelek nenadno vdrl v malo sovražno utrdbo ob Passo di Cavallo, zadal posadki izgube in zaplenil orožje in muni-cijo.
Ob Soči artiljerijski dvoboj. Sovražna artiljerija je posebno ljuto obstreljevala naše zadnje postojanke na višinah severozahodno od Gorice. Naša artiljerija je razkropila neko sovražno kolono na pobočjih čez Tominski potok in postajo Sv. Lucija in obstreljevala sovražne jarke ob Kuku.
Na kraški planoti smo z našim ognjem takoj odbili v noči na 31, marca sovražne napadalne poizkuse na od nas osvojene postojanke vzhodno od Selc. Sovražni letalci so včeraj ietaii nad ozemljem ob Soči, pa so jih naši obrambni topovi prisilili, da so se morali držati v znatni višini. Ponovne napadalne poizkuse na Videm so naša letala takoj preprečila.
Naši vojni ujetniki v Italiji. Lugano, 3. aprila. (K. u.) Italijanska vlada jc sklenila, da namerava zaposliti vojne ujetnike v skupinah po 100 mož v rimski Kampaniji in drugod. Vsak dan dobe odškodnine 50 centesimov.
Astguith v Rimu. Lugano, 3. aprila. (K. u.) Na čast angleškemu ministrskemu predsedniku Asquilliu je priredil italijanski ministrski predsednik Salandra v nekem hotelu veliko pojedino, ki so se je udeležili tudi nekateri merodajni laški poslanci. Salandra je govoril daljšo napitnico. Asquith je opozarjal v svojem odgovoru na staro prijateljstvo Angleške nasproti Italiji, ki rodi tudi danes najlepše sadove. Zvečer je odpotoval Asquith v italijanski glavni stan. Občinstvo ga je pozdravljalo,ko se je peljal na kolodvor. Na kolodvoru so se nahajala ob slovesu poslanstva z zastavami s Trsta, Tridenta, Roveretta, Rive in Dalmacije. Predno je Asquith odpotoval, se je poslovil brzojavno od Salanure. Brzojavka se omejuje na zahvalo za gostoljuben sprejem po vladi, sonata in po poslani-ški zbornici.
Dva črnogorska generala v Italiji, Lugano, 31. aprila. »Secolo« poroča, da sta došla v Rim dva črnogorska generala Luka Gailik (?) in Milo Martinovič, katera sta ušla iz Črnegore, da stopita v službo štirisporazuma.
Črnogorski princ Peter v Rimu, Lugano, 3. aprila. (K. u.) Črnogorski princ Peter se je mudil baje te dni v Rimu,
Turki zasedli italijansko bolnišnico v Jeruzalemu. Rim, 3. aprila, (K. u.) »Corriere della Sera« poroča, da so zasedle turške čete novo veliko italijansko bolnišnico s šolo in z drugimi poslopji v Jeruzalemu, ki sc stala Italijane približno 2 milijona lir.
porodila.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 3. aprila, (K. u.) Veliki glavni stan;
Nič novega.
Armadni in pomorski zrakoplovi so napadli danes ponoči londonske ladjedelnice ;n druge važne vojaške točke angleške vzhodne obali, kakor tudi Diinkirchen.
Vrhovno vojno vodstvo,
Rusko-kitajski dogovor proti Japonski,
London, Kitajska vlada jc sklenila pogodbo z rusko azijsko banko o zgradbi železnice iz Harbina v Blagoveščensk s stransko progo iz Mergena v Zizikar. Nova pogodba je naperjena proti dogovoru z Japonsko oktobra 1915 o mongolskih in južnomandžurskih železnicah.
Napetost med Rusijo in Japonsko?
Rotterdam, 2. aprila. »Novoe Vremja« poroča, da ostane mesto ruskega poslanika v Tokiu, odkoder je bil pravkar odpoklican dosedanji poslanik Ma!evski-Male-vič, zaenkrat nezasedeno, Zdi se, da je ta vest v najožji zvezi z nezadovoljivim izidom potovanja velikega kneza na Japonsko.
Rezervna armada zaveznikov,
Bern. (K, u.) Glede na pariški posvet izvaja »Journal de Geneve«: Sodimo, da je šlo posebno za ustanovitev močne, skupne rezervne armade vseh zaveznikov na zahodu, ki naj bi operirala pod enotnim poveljstvom.
Samoumor nemškega vojaškega atašeja v Teheranu.
Budimpešta. »Hirlap« poroča iz Bukarešta, da se je usmrtil nemški vojaški ataše v Teheranu, grof Kanitz, ko so vkorakali Rusi v perzijsko glavno mesto.
Nemčija ne podaljša brambne dolžnosti.
Berlin, (Kor, ur,) Vojni minister je izjavil zaupno, da Nemčija ne namerava razširiti brambne dolžnosti čez 45. leto starosti. Iz fronte se vzamejo celo tisti možje, ki so dopolnili 45, leto. Izgube v primeri s sovražnimi niso velike. Tudi s su rovinami so preskrbljeni za dolgo dobo.
Volitve na Španskem.
Madrid, 2. aprila, (K. u.) Kot končno izvoljene poslance, so proglasili 136 kandidatov, ki niso imeli protikandidatov. Med njimi je 85 liberalcev, 36 konservativcev, 4 Maurovi pristaši, 5 reformistov in 7, ki pripadajo raznim strujam. Splošne volitve v ostalih okrajih izvedejo v nedeljo.
n novice.
lj Umrl je v ruskem vojnem ujel' ' va sin tukajšnjega uglednega veleposestnika in tovarnarja g. Adolfa Hauptmanna g. Josip Ilauptmann, tovarnar in posestnik na Viču. Naše najiskrenejše sožalje!
Harečajte ..Slovenca.

lj Umrli so v Ljubljani; Neža Godec, mestna uboga, 61 let. — Ana Bahč, hči za-sebnice, 1 mesec. — Štefan Žerjav, hiralec, 62 let. — Jernej Ferlan, užitkar, 70 let. — Frančiška Brate, gostja, 60 let. — Rafaela Duša, rejenka, 1 leto. — Ferdinand Blatnik, sin pekovskega pomočnika, 8 mesecev. — Ljudmila Levstek, žena vpoko-jenega železn. pleskarja, 27 let. — Stanislav Strel, rejenec, 11 dni,
lj Osebna vest. Pod tem naslovom poroča »Grazer Tagblatt«; Gospod gimnazijski ravnatelj P u c s k o je žal, kakor že kratko poročano, iz družinskih ozirov prosil za trajno vpokojitev. Gospod ravnatelj Pucsko, ki je znan kot v marsikaterem ozi-ru vzoren vzgojitelj, bo pa vsaj zaenkrat še ohranjen šolstvu, ker je bil poklican namesto prostovoljno v vojno službo odišlega deželnega šolskega nadzornika B e 1 a r j a v službovanje h kranjskemu deželnemu šolskemu svetu.«	*
lj Koprive. Ker so koprive zasežene, opozarjamo občinstvo, da jih ne sme prinašati prodajat na trg.
lj Obrtniki se opozarjajo, da morajo imeti knjige za sladkor vidirane od mestnega magistrata. V zalogi jih ima Katoliška tiskarna, kjer si jih morajo vsi sami nakupiti, Hkrati se opozarjajo, da morajo odrezke sladkornih nakaznic prinesti na mestni magistrat jutri, in sicer tja, kjer se tudi izdajajo krušne nakaznice.
lj Pozor! Trgovci in obrtniki se ponovno opozarjajo, da se prejemnice za sladkor izdajajo izključno le ob sredah od 9. do 12, ure dopoldne, nakaznice se pa izdajajo tam, kakor krušne,
lj Okolu 300 laških ujetnikov so v soboto pripeljali v Ljubljano.
— Umrl je v Roveretu trgovec, občinski svetovalec v Gmundenu c. kr. poročnik v rez, Gustav Hamann.
lj Obisk sobotinega dobrodelnega koncerta »Glasbene Matice« občinstvu kar najtopleje priporočamo. Nastop štirih tako priljubljenih umetnikov, kakor so Lov-šetova, Koblerjeva, Rijavecin S i m o n i c h, bo nekaj izredno lepo ubranega. In pa — kaj moremo danes, v tem času, lepšega storiti kot našim ranjenim bolnim vojakom otirati solze. Vzvišeno plemenito delo izvrši, kdor z obiskom koncerta daruje v tak namen! Slovenci, sezajte pridno po vstopnicah, in naj daruje v tak plemenit namen, kdor le more.
lj Glasbena Matica. Pri prihodnjem dobrodelnem koncertu, v soboto 8. t. m. nastopi po daljšem odmoru zopet naša izredno simpatična, odlična slovenska koncertna pevka gospa Pavla L o v š e t o v a. Gotovo bo razveselila vse občinstvo. Kadar je pred par leti v koncertih in produkcijah Glasbene Matice nastopila, je vselej razvnela vse poslušalce. Njen krasen, srebrnočist glas, njeno ljubko, prisrčno, naravno, zdravo predavanje, odsev velikega talenta in izraz pristnega muzikalnega čuvstvo-vanja je očaralo občinstvo — tako bo tudi v soboto. Vsem šesttisočerim poslušalcem štirikrat izvedenega Sattner-jevega oratorija »Assumptio« je ostala v neizbrisnem spominu, — tako prisrčno, idealno lepo je vlogo Marije pela. V sobotinem koncertu bo izvajala dve krasni ariji svetovne literature, veliko koloraturno arijo Filine iz opere »Mig-non« in razposajeno šegavo arijo gospe Fluthove iz opere »Vesele žene Wind-zorske«, dve umetniški deli, ki zahtevate dovršeno izobrazbo, inteligenco in glas. Taubertova prisrčna pesmica »Ptiček v gozdu« bo gotovo vsem izredno ugajala. Posebne vrednosti za vspeh. naše slovenske izvirne glasbe pa bo gospe Lovšetove in gospoda R i-j a v c a izvajanje šest krasnih domačih skladb iz naše najboljše literature, to so dela našega mojstra-skladatelja Antona Lajovica in priljubljene prisrčne skladbe Josipa Pav-čiča. O teh in nadaljnem programu jutri več.
lj Odvetniška vest. Prostovoljno je odložil izvrševanje odvetništva g. dr. Suyer.
lj Povozil je v soboto zvečer neki neznan voznik na Zaloški cesti Leopolda Dimnik, 34 let starega kajžarja in vrtnarja iz Most. Ko je šel po pešpoti poleg ceste, je voznik zavozil tjekaj, da podrl na tla ter mu je kolo zlomilo desno nogo. Prepeljali so ga še ponoči v deželno bolnišnico,
lj Zloglasen vlomilec in vojaški begunec prijet. V soboto je c. kr. policijska straža v neki gostilni na Vodovodni cesti aretirala 381etnega Gvida Hayne iz Žužemberka, ki je že pred meseci ušel od svoje čete. Pri njem so našli bajonet, ve-trihe in nekaj denarja. Dokazano je, da je izvršil Hayne deloma v črnovojniški uniformi, deloma v civilni obleki mnogo vlomov. Najprej ie vlomil meseca januarja pri neki gostilničarki v Nunski ulici in ji ukradel 900 K; mesec pozneje je vlomil pri nekem gostilničarju na Martinovi cesti in mu odnesel 80 K, potem je vlomil pri nekem uradniku tobačne tovarne in mu ukradel do 300 cigaret. Potem so sledili vlomi v gostilnah v Spodnji Šiški, na Marije Tere-
zije cesti in na Večni poti ter so bili okradenci oškodovani za več nego 500 K. Še na drug način si je pomagal Hayne. Hodil je okrog žena vpoklicanih črnovojnikov in jim izvabljal denar pod pretvezo, da so ga poslali dotični možje. Hayne je star grešnik, kradel je od zgodnje mladosti, bil že 13krat zaprt in tudi v prisilni delavnici je »služil«. Po daljši odsotnosti se je bil vrnil v Ljubljano in neki dobrotnik mu je izposloval stalno službo, nakar se je Hay-ne oženil, Ker sta bila pa oba z ženo vdana pijači, je Hayne izgubil službo in živel nato le od tatvine in vlomov. Tudi njegova žena je sedaj v preiskovalnem zaporu. Ko se izvedejo policijske poizvedbe, izro-če Hayneja pristojni vojaški oblasti.
lj Mestna zastavljalnica ljubljanska naznanja p. n. občinstvu, da se vrši dne 13. in 14. t. m. redna mesečna dražba za v mesecu aprilu 1915 zastavljenih dragocenosti in efektov (blaga, perila, strojev, koles itd,) od 3, do 6. ure popoldne v uradnih prostorih, Prečna ulica št, 2, Posebno se še opozarja, da na dan dražbe ni mogoča rešitev ali obnovitev zapadlih predmetov, temveč le najkasneje zadnji uradni dan za stranke pred dražbo, — Za prostovoljno dražbo namenjene predmete naj prinesejo stranke dopoldne en dan pred vršečo se dražbo v urad. Dragocenosti, kakor efekti večje vrednosti se od zato interesiranih oseb lahko ogledajo na dan dražbe od 9. do 12, ure dopoldne v uradnih prostorih.
Dobro je pogodil. Šef: »Kako ste vknji-žili desettisoč mark, s katerimi je pobegnil blagajnik?« — »Kot ,tekoče izdatke'.«
Šmarnice profesorja dr. Jos. Jeršeta so ravnokar izšle pod naslovom: »Kraljica vojnih trum«, Šmarnice so, kakor smo že zadnjič povedali, današnjim vojnim časom prilagodene. Cena za vezan izvod znaša 3 K. — Dobe se v »Katoliški bukvami« v Ljubljani.
Getzemani in Golgata. Šola ponižnosti, pokorščine in ljubezni do smrti. Cena vezanemu izvodu z rdečo obrezo 2 K 60 v. Premišljevanje Kristusovega trpljenja, ki vliva v človeško srce največ tolažbe in upanja, je ne samo ob postnem času, temveč današnje dni bridkosti in tuge posebno priporočati; ta knjiga je takim premišljevanjem namenjena in vsega priporočila vredna.
CERKVENIM PEVSKIM ZBOROM ZA MESEC MAJ
priporoča »Katoliška bukvama« sledeče skladbe:
P. Hugolin Sattner, Šmarnice. 18 pesmi za mešan zbor, deloma z orglami. Cena partituri 3 K, glasovi po 50 vin. Stanko Premrl, 12 Marijinih pesmi za mešan zbor. Cena partituri 1 K 80 vin., glasovi po 40 vin. Anton Foerster, Prva zbirka Marijinih pesmi. 6 Marijinih pesmi za tri ženske ali moške glasove (ena za dva, štiri tudi za en glas) z orglami. Cena partituri 1 K 80 vin., glasovi po 40 vin. — Druga zbirka Marijinih pesmi. 12 Marijinih pesmi za štiri neenake glasove ali za en glas z orglami. Cena partituri 1 K 80 vin., glasovi po 40 vin. Fran Ferjančič, Lavretanske litanije Matere božje. Za mešani, oziroma tudi eno-, dve- ali triglasni zbor. Cena 30 v,
Kino Central
v deželnem gledolif en.
Torek 4. aprila ob 4. pop., >/26-1 7. in 1/29. uri zvečer, sreda 5. aprila in četrtek
6. aprila ob 7. in ob y29. uri zvečer:
Skrivnost nunile.
Prvi film serije Joe Jenkina. Detektivska senzacija v treh dejanjih. V glavni vlogi Einar Zangenberg.
Dvakrat oddano, dobro oddano.
Humoreska v treh dejanjih. V glavnih vlogah Albert Panllg in gospa Voss.
Jutri sreda 5. aprila in četrtek 6. aprila ob 4. in ob 1/2 6 uri zvečer:
Priljubljene poljudno znanstvene predstave po vzorcu dunajske „Uranije".
Najnovejše vojno poročilo. « Izlet v Dolomite (400 metrov dolg film). ■ Alpin-ska tehnika. « Življenje metuljev. - Izdelovanje Jekla. • Od semena do rast* line. - Gostje morja. - Kako grade dre-adnought. - Izdelovanje sira. - Kuščarji. - Slika iz varijeteja.
Pri znanstvenih predstavah vstopnina v lože, in rezervirano sedeže in na balkon 50 vin, na vseh ostalih prostorih 30 vift.
C. kr. razredna loterija. Glavno žrebanje V. razredne loterije je v 5. razredu in se prične 10. aprila ter traja do 8. maja t. 1.
Srečke za to žrebanje se dobijo pred žrebanjem in tudi med žrebanjem po sledečih cenah:
Vi K 200,—, 1/0 K 100.—, y4 K 50.—, '/s K 25,— pri Poslovnici c. kr. razredne loterije Ljubljanski kreditni banki v Ljubljani in njenih podružnicah v Celju, Celovcu, Trstu in Splitu.
Sprejme se takoj v
Dober, trezen
za bolnico mllosrd. sestara v Zemunu.
Znati mora oskrbovati konje, dobro voziti, orati in opravljati druge hišne posle. Plača obstoji v stauovanju dobri hrani in mesečno 30 kron. Kdor želi dobiti to mesto, naj se obrne takoj na upravo te bolnice. Prednost imajo taki, ki so lahko izkažejo s priporočilom svojega župnika, da so pridni in krščanskega življenja.
SUH II	Vam 1'Iažam, ako Va-
lili » mmr f'M sih kurjih očes, bra IIU lft BHasr SM davic in trdo kože,
tekom 3 dni s korenino, brez bolečin ne odpravi
Ria-Baisam. jamstvenim pismom K V—, 3 lončki K 2.50. — KEMENY, Kaschau (Kassa) I., poštni predal 12/82 Ogrsko
tudi starejša oseba, dobi proti dobri plači takoj delo v vevški papirnici. - Želi se osebno predstave s spričevali. 855
Želi se čedno
e
2 ali 3 sobe, mogočo ne daleč od kavarne Evropa, za takoj ali za maj letos, za tri odrasle, mirne osebe. Ponudbe se pro-i nn ta list pod; »Stanovale 3 — S54«,
Dobro ohranjeno moško
se proda. Več se izve v Streliški ulici št. 12, pritličje.	852
kostanjev
orehov
jesenov
Ponudbe z ceno in množino (koliko va gonov) je poslati tvrdki:
J. Pogačnik, Ljubljana
Marije Terezije cesta 13 (Kolizej). Na ponudbe brez cene se ne ozira.
iz bolj,"o hiše, s primerno šolsko izobrazbo, se takoj sprejme za modno trgovine. Ponudbe na
»Poštni predal 92, LJubljana.«
802
okrogel, surov ali suh, od 10 cm naprej, dolžina od 2 do 6 metrov, kupuje tovarna Gorlčane pri Medvodah. Ponudba brez naznanjene cene nima pomena.
Vnovčevalnlca za živino ▼ Ljubljani,
Dunajska cesta 29, pritličje.
Prodaja: Kranjske klobase, salame, brann-Svajgarce, ter vsakovrstno sveže moso po zmernih cenah.
Kupnjei Klavno živino, plemenske vole, breje krave, krave s teleti, breje svinje, jalove svinje, ki so še sposobne za pleme, josence, plemenske prasoe, ovoe, koze, kozličke in belgijske zajce.
Ponudbe In naročila naj se izroča pismeno ali
Sa ustmeno med uradnimi urami (od 8 do 12 iu o 2 do 6) na igorajšni naslov.
g] priporoča cenjenim damam in gospicam [|j H svojo veliko izbero slamnikov, modelov in pl raznega nakita. Postrežba točna, solidna.
827
C?«
priporoča trgovina s semeni na debelo ln drobno "^g
Sever & Urhaniš, Ljubljana
WoI!ova ulica 12
tudi cele vagone proti takojšnjemu plačilu in zastavku za sode
veletrgovina pive
11 F!§ f^ m m /p im
IJ Miti Dr OS £11
Celovec, SalmstraRe št. 7.
■
mm riiTiiwiiTnirriTifTiimTnnTgiimiiMinii
sna
S,, i
■ • .Jti'f
Tihe, pritajene slutnje so morale na našo neizmerno žalost postati resnica. Po zanesljivih vesteh avstrijskih vojnih vjetnikov na Ruskem smo doznali, da je naš iskrenoljubljeni soprog, skrbni oče, nepozabni, edini sin in zet, gospod
Josip Hauptmann
tovarnar in posestnik na Viču pri Ljubljani, sedaj ognJIEar pri
nekem topničarskem polku
dne 20. januarja 1916 v Trojički (Turkestan - Taškent) na Ruskem po kratki, mukepolni bolezni v ruskem vojnem
vjetništvu preminul.	........... _	, ,
Od prvega dne svetovne vojne mobiliziran, je bil pozneje med hrabrimi branilci Przemyse!ske
trdnjave, s katerimi je bil po junaškem večmesečnem odporu odpeljan v rusko vojno vjetništvo, kjer je sedaj
podlegel zavratni bolezni.	.
Po neizprosne usode kruti volji mu ni bilo dano še enkrat videti svojo domovino, videti svoje drage, ki jih je tako vroče ljubil. Daleč od svojcev, v mrzli ruski zemlji je moral leči k zadnjemu počitku.
Kot junak si odšel, zavedajoč se svoje dolžnosti, na branik domovine, kot junak si podlegel in to
nam je v naši nepopisni tugi edina tolažba.
Nepozabni! Ni ti več vrnitve, v srcih naših pa boš živel vsekdar. Sv. mnše se bodo darovale v
župni cerkvi na Viču in v Ljubljani pri sv. Petru.
V Ljubljani, dne 3. aprila 1916.
Fanči Hauptmann roj. Kavčič, soproga.
Adolf Hauptmann,
oče.
Z ! i;ka in Dolfka Hauptmann., hčerki.
Fran Kavčič, tast.
■Si RO IvIlN "Ro che
Prsne bolezni, oslovski kašelj, naduha, influenci.
Kdo naj jemlje Sirolin ?
Se dobi v
nehleksrnah 4 K.V.-
t Vsak, ki trpi na frajnem kaliju.
lažje je obvarovati sebolexni,nego|ordr8Vi«. X Osebe s kroničnim Uafarom bronkijev, ki s Sirolinom ozdrave.
3. Vadušljivl .katerim Siroftn inafno olehča naduho«	. n
Skrofuzni otroci,pri katerih učinkuje Stroji* t ugodnim vspehom na splošni pocufek.
"«tAset

C. kr. priv, avstrijski kreditni zavod za trgovin© In obrt
OM
\ Šestdeseti redni občni zbor delničarjev c. kr. priv. avstr. kreditnega zavoda za trgovino in obrt se vrši 1	v pelek, dne 12. maja 1916 ob 5. uri zvečer
______v Veiikl slavnostni dvorani društva avstrijskih inženirjev in arhitektov na Dunaju (I. Eschenbachgasse 9).
Predmeti razprave so:
1.	Letno poročilo upravnega sveta.	.
2.	Poročilo revizijskega odseka o računskem zaključku leta 1915 in sklepanje o tem poročilu.
3.	Sklepanje o porabi čistega dobička 1915 leta.	---- . . , ^ .. . , ,,,•,„
Za glasovanje upravičeni delničarji, ki se žele udeležiti občnega zbora, se tem potom vljudno vabijo, da najpozneje do 14. aprila 1.1. ki je kot zadnji rok določen v pravilih, vlože svoje delnice s kuponi vred ali mesto njih zadevne položne liste in sicer:
4.	Prememba §§ 3, 4, 21, 22, 29, 32, 38, 42, 59, 61, 62, 68, 69, 75, 96 in 97 štvenih pravil.
5.	Sklepanje o volitvah v upravni svet.
6.	Volitev revizijskega odseka za leto 1916.
dru-
na Dunaju pri likvidaturi zavodov! (I. Am Hof 6.) ob. delavnikih od £-12, ure; v Bolcanu, Bregencu, Brnu, Feldkirchu Gablonci. Goric, Inomostu, Karlovih varih, Celovcu, Ljubljani, Lvovu, Mor. Ostrovi, Olomucu, Pulju, Pragi, Libercih, Toplicah, Trstu, Opavl, in Warnsdorfu pri zavodovih podružnicah, v Budimpešti pri Ogrski sploSni kreditni banki,	. ...... ..
v Berolinu pri ravnateljstvu diskontne družbe, ali pri banki za trgovino m industrijo, aH pri S. Bleichroderju ali pa pri Mendelssohnu & Co.,	......
v Vrattslavi pri šlezijskem bančnem društvu ali pri banki za trgovino in industrijo, podružnica Vratislava, prej Vratislavska diskontna banka, alt pri F„ Heimanuu. v Draždanih pri splošnem nemškem kreditnem zavodu, oddelek Draždlani, v Frankobrodu ob M. pri ravnateljstvu Diskontne družbe ali pri podružnici banke za trgovino in industrijo,	. v Hamburgu pri severnonemški banki v Hamburgu ali pri podružnici banke za trgovino in industrijo, ali L Behrens & Sohne ali pri M. M. VVarburg & Co.,
v Kolinu ob H. pri Sal. Oppenheim jr. & Co.	.__
v l pskem pri splošnem nemškem kreditnem zavocfu ali pri podružnici banke za trgovino
in industrijo,
DUNAJ, dne 30. marca 1916.
v Monakovom pri bavarski hipotečni in menjalni bankt ali pri podružnici banke za trgovino in industrijo, ali pri Merck, Finck & Co.
Delnice ali založni listi naj se aritmetiCno urejeni vlože pri podpisanem zavodu potom enojne, pri zunanjih založnih mestih potom dvojne konsignacije. Vlozp1* P& prejme pobotnico, proti kateri se vrnejo po dovršenem občnem zboru delnice ali založni listi
Na vsakih petindvajset delnic pripade pravica enega glasu. Več imejiteljev manj kot petindvajset delnic, zamore iz svoje srede imenovati skupnega pooblaščenca, kateri se lahko udeleži občnega zborovanja, ako znaša število po njem zastopanih delnic najmanj
Če želi delničar izvrševati svojo volilno pravico po kakšnem drugem glasovanju upravičenem delničarju, tedaj mora dotični izstaviti na ime izvoljenega zastopnika glaseče pooblastilo na zadnji strani legitimacije in lastnoročno podpisati.
Dotični gospodje delničarji, kateri so prišli v posest potom pooblastila prenesenih elasov, morajo na nje prenesene legitimacije (pooblastilne listine) vsaj en dan pred občnim zborovanjem izročiti direkciji. Isti se vsled tega vabijo, svoje kakor tudi na njo prenesene legitimacije oddati od B, maja do incl. 11. maja t. 1. v likvidaturi zavoda med gori označenimi urami, nakar se jim izroče na skupno število po njih zastopanih glasov glaseče se legitimacije.
860
C, kr. priv. avstrijski kreditni zavod za trgovino in obrt.
Izdaja konzorcii »Slovenca«.
Odgovorni urednik: Jolet Gosti nčar. državni poslanec.