Št. 59.
0—
"G"
Gorica, v petek 21. avgusta 1914.
Izhaja vsak petek popoldne*
Stane na leto          4K
% leta......2 K
Posamezne številke stanejo 8 vin.
Plača in toži se v Gorici.
Rokopisov ne vračamo.
"G"
Tečaj XLTV
-_-------^
0.
s prilogo .,Frimoree'
.0-
Upravništvo in uredništvo se nahajati v Gosposki ulici št. 7, i, nadstropje na desno.
Oglase in poslanice računamo po petit-vrstah, in sicer vrsto po 16 v, če je tiskano enkrat, 14 v, če dvakrat in 12 v če trikrat. Večkrat po pogodbi. Reklame in spisi v uredniškem delu 30 vin. vrsta.— Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost.

a
Naii prodiralo v Srbijo in v Rusijo. - Nemci zmagujejo,
Nemčiji ultimatum - Paiifei*Fij X. umrl.
Japonska izročila
Japonski ultimatum Nemčiji. Berlin. (Wolffov   urad). — Japonski poslanik je vročil na odredbo svoje vlade na ministrstvu za zunanje zadeve sledečo noto:
Z ozirotn na angleško-japonsko zvezo zahteva vlada v Tokiju, da se vse nemške bojne ladje, ki se nahajajo v japonskih ali kitajskih vodah, takoj umaknejo, ali pa se jih takoj razoroži. Poleg tega zahteva japonska vlada brezpogojno, da odstopi Nemčija do 15. septembra ves nemški teritorij Kiautschau japonski vladi. V noti je navedeno, da mora Nemčija sprejeti te pogoje do 23. avgusta.
(Nemški teritorij Kiantschau se nahaja v kitajski provinci Sciantung in meri 551 km2 in ima 173.000 prebivalcev. Nemci so prisilili Kitajsko, da je odstopila Nemčiji Kiautschau za 99 let v najem.
Berlin, 19. (Kor.) »Vossische Zei-tung« poroča o stališču Japonske napram Nemčiji sledeče: Četudi bi vojna z Japonsko pomnožila nominalno število nasprotnikov, ostane vendar jasno, da to za potek dogodkov na evropskem bojičšu ne more imeti nobenega pomena. Mi smo se specijalno v zadnjem času sedanjih vojnih dogodkov naučili, da se z eno vojno napovedjo več ali manj, ne damo spraviti iz ravnotežja. Mi zaupamo trdno in neomajno na zmago našega orožja, s čemer se da sedaj edino še uničiti mednarodno laži-omrežje, s katerim skušajo naši nasprotniki zakriti resnico in pravico.
Boji ob Drini.
Dunaj, 15. (Kor.) Ob 12.45 ponoči. Naše čete so dne 14. avgusta po hudem boju vrgle sovražnika iz že dolgo utrjene in močno zasedene pozicije na vzhodnih obrežnih višinah reke Drine pri Loznici in Mesnici. Tu, kakor tudi pri Šabcu so naše čete dne 14. avgusta popoldne in ponoči dne 15. avgusta odbile mnogoštevilne   z
veliko bravuro izvršene srbske protinapade. Danes so naše čete nadaljevale s prodiranjem. Ena zastava, dva topova in dve strojni puški ste bili uplenjeni. Izgube sovražnika fso velike. Tudi nase izgube niso neznatne. Podrobnosti še manjkajo.
Črnogorske čete, ki so poskušale udreti v naše ozemlje, so bile povsod odbite.
Zmaga prj Valjevu.
Dunaj, 16. (Korx) Posledica bitk ob Drini, o katerih smo poročali včeraj, je bila odločilna zmaga naših čet nad močnimi sovražnimi silami, ki so bile vržene nazaj proti Valjevu. Bilo je veliko vjetih in zajetega mnogo vojnega materijah. Sovražnika zasledujemo. Naše čete so se borile občudovanja vredno hrabro proti sovražniku, ki je imel močnejše pozicije in ki nam je bil po številu in moči jednak. Posebno pohvalo zasluži varaždinski pehotni polk štev. 16, čeg^r častniki in moštvo so pod težkimi odnošaji vsled hrabrosti cesarju vedno zvestih Hrvatov pripomogli do zmage.
Iz Bosne in Hercegovine. — Večerna številka graške »Tagespost« z dne 14. avgusta 1914 prinaša ta poročila iz Sarajeva. V tuk. garnizijskem zaporu se nahaja 62 talcev, ki s svojim življenjem jamčijo za varnost dežele proti naklepom domačinov. Ti talci so pisali deželnemu šefu pismo, v katerem zagotavljajo svojo lojaliteto ter izražajo prošnjo, da dobe talci dovoljenje,
j da se jih vporabi v vse one svrhe, s katerimi morejo delovati v blagor domovine. Deželni šef fcm. Potiorek je nato poslal dvanajstim talcem pisma, v katerih izjavlja: »Vaši prošnji deželna vlada ni mogla ugoditi. Zaradi vašega dolgoletnega sub-verzivnega delovanja in vašega zadržanja, s katerim ste se pridružili delovanju onih, katerih čin je v svojih   posledicah
I prinesel vsemu svetu nepopisno žalost in
nesrečo, niste vredni, udeleževati se častnega delovanja onih sodržavljanov, ki se bojujejo in delujejo za domovino. O prošnji ostalih podpisanih talcev se bo svoje-" časno odločilo. — Nadalje poroča »Tagespost«: Pri Rudanki so streljali na železniški vlak. Nato so takoj v vlaku se nahaja-jočega talca — Todorja Rijiča iz Kikovar-ja pri Bosanskem Brodu — po naglem sodu usmrtili. Talec Jurij Petrovič, bivši srbski duhovnik iz okraja Gračanica, je poskusil v rjetek ponoči pobegniti. Ker ni obstal, ko so mu zaklicali »stoj«!, ga je patrulja ustrelila. — Iz Sarajeva je dobila »Tagespost« sledečo poročilo: Iz Bjeline poročajo: Kmet Gjoju Jovanovič iz Velike Obarske je prijel nevarnega srbskega špi-jona z imenom Pero Simič iz Črnjelova, zloglasnega in opetovano kaznovanega in-dividua, ki se je še le pred kratkim vrnil ; iz Srbije v svojo domovino. Simič je bil v petek popoldne na glavnem trgu v Hjeljini javno obešen.
Dunaj, 15. (Kor.) Na severu nadaljujejo naše čete s prodiranjem v prostoru, zapadno od Visle. Tudi vzhodno od te reke se je že pričelo s prodiranjem. Junaška smrt poveljnika Deutschmeistrov.
Dunaj, 18. (Kor.) Včerajšnje dnevno povelje polka »Hoch- in Deutschmester« štev. 4 vsebuje sledeče uradno sporočilo:
Polkovnik in polkovni poveljnik baron Holzhausen, je padel v boju junaške smrti. 2 njim je izgubila avstrijska armada enega najboljših in nadepolnih oficirjev. Bil je vedno pravičen predstojnik in odkritosrčen tovariš oficirjev in moštva svojega polka, Težko izgubo, ki je zadela polk s smrtjo priljubljenega polkovnika, ne bomo pustili nemaščevano, ampak oficirji in moštvo prisegajo, da se bodo kruto maščevali.
Glasom poročil listov, je zadela barona Halzhausna, ko je nadziral predstraže, kroglja iz zasede. Polk še ni bil v boju.
Dunaj, 19. '(Kot.) Vsled splošne želje javnosti je bilo časopisom dovoljeno po- ' natiskovanje liste padlih in   priobčevanje poročil osrednje pisarne o ranjenih in bolnih. Čeprav bo s tern omogočena   hitrejša objava teh publikacij, se vendar   opo- j zarja na to, da pri teh ponatisikh niso iz- , ključene tiskovne pomote. Da se prepreči vsako eventualno   nesporazumljenje,   bo } javnosti dovoljen vpogled v oficijalne pu- j blikacije in sicer na sledečih mestih: pri ( nadomestnih okrajnih poveljstvih armade, ! vojne mornarice in domobranstva, pri čr-novojniških okrajnih poveljstvih, okrajnih glavarstvih in političnih ekspoziturah, pri j magistratnih okrajnih uradih na   Dunaju, pri županskih uradih mest z lastnim   statutom, okrajnih sodnijah in končno pri županskih uradih in občinskih uradih ostalih krajevnih občin.
Vojni poštni uradi za vojna krdela bojujoča se zoper Rusijo pričeli so svoje dedovanje dne 11. avgusta t. 1.
Transport ranjencev v Budimpešti. —
Budimpešta, 16. avgusta. (Kor. urad.) Danes ob pol 9. zjutraj je dospel iz Zernima na vzhodni kolodvor vojaški vlak s transportom ranjencev. Sedeminštirideset vojakov, ki so biti v boju za Šabac ranjenih je bilo pripeljanih v treh vagonih II. in IIL razreda. Na kolodvoru so čakali transport trije zdravniki z vozom za rekvizite, dve- \ ma avtomobiloma in avtobusom državne železnice. Ranjence so peljali, oziroma fcrenesli najprej v čakalnico III. razreda. Med ranjenimi je bilo 5 težko ranjenih. Neki inianterist, kateremu je šrapnef raztrgal nogo, se je nasmehnil zdravniku ter ga vprašal, če bo mogel čez deset dni zopet nazaj v vcfjno. Zdravniki so v čakalnici menjali ranjencem obveze ter so mogli konštatirati, da so zdravniki v lazaretu na bojnem polju izvršili svoje delo naravnost vzorno. Nato so prepeljali ranjence v gar-nizijsko bolnišnico št. 16. Pred kolodvorom se je nabralo na tisoče ljudi, ki so prirejali ranjencem burne ovacije. Množica je predrla kordon vojakov ter dajala voja-.. kom denar, okrepčila in cigare. Pod burnimi klici je spremljalo občinstvo transport skoraj do bolnišnice.
Nova vpoklicanja. — Dunaj, 20. (Kor.) Z današnjim dnem izdanim oglasom so vpoklicani: Vsi za žetev uporabljeni rezervisti in črnovojniki na dan 24. avgusta. Rezervisti oziroma nadomestni rezervisti ogrskega domobranstva, ki so že bili pri vojakih a so bili kot nadšteviini odpuščeni na dan 24. avgusta. Vsi v tem letu potrjeni a še ne vpoklicani rekruti, enol. prostovoljci in nadomestni rezervisti na dan 24. in 25. avg. Vsi 42 letni in mlajši črnovojniki, ki so služili in H niso bili vpoklicani ali ki so bili odpuščeni kot nadšteviini na dopust in sicer se naj ravnajo oni, ki imajo namembnice po določilih te, vsi ostali pa
so vpoklicani od 27. avg. do 12. sept., po starostnih razredih.
Za orožje nesposobni in črnovojniki, ki niso služili, se imajo ravnati po določilih namembnice, če imajo te.
Za orožje nesposobni in črnovojniki, ki niso služili in ki nimajo namembnic imajo priti k vojakom le tedaj, če so imenoma vpoklicani.
Vse pravomočne odpustitve obveljajo za dobo njih veljave še v naprej.
Nemška nota Belgiji in belgijski odgovor.
Berlin, 17. (Kor.) »Norddeutsehe All-gemeine Zeitung« poroča:
Po zavzetji Liitticha je nemška vlada po posredovanji neke nevtralne države, sporočila v Bruselju sledeče:
Trdnjava Liittich je bila po hrabri obrambi zavzeta v naskoku. Nemška vlada obžakiie&dSJglobokeje, da je prišlo vsled protinemškega stališča Belgije do krvo-prelitja. Nemčija ne prihaja v Belgijo kot sovražnica. Le pod pritiskom razmer se je morala v očigled vojaškim odredbam Francije, odločiti za vpad v Francijo in zasesti Liittich kot oporišče za nadafjne vojaške operacije. Ker je belgijska armada z junaškim odporom proti veliki premoči najsijajnejše rešila svojo čast, prosi nemška vlada kralja in belgijsko vlado, naj rešita Belgijo nadaljnega krvoprelitja. Nemčija je pripravljena k vsakemu sporazumu z Belgijo, ki bi zamogel na kak način odgovarjati njenemu stališču napram Franciji.. Nemčija zagotavlja še enkrat slovesno, da nikakor ni imela namena, prilastiti si belgijsko ozemlje. Nemčija je še vedno pripravljena, takoj zapustiti belgijsko kraljestvo, kakcr hitro bi dovolil to vojni položaj.
Belgijska vlada je odposlala nato dne 13. t. m. sledeči odgovor:
»Od nemške vlade Belgiji stavljeni predlcg, ponavlja v ultimatu dne 2. avgusta formulirano zahtevo. Zvesta svojim mednarodnim obveznostim, zamore Belgija le ponoviti svoj odgovor na ta ultima-tum in to tembolj, ker je bila od 3. avgusta njena nevtralnost kršena, vsiljena bolesti polna vojna in so se države, ki so ji garantirale nevtralnost, lojalno in takoj odzvale njenim klicom na pomoč.
Boji severno od Namurja. Francosko prodiranje preko Vogezov ustavljeno.
Berlin, 19. (Kor.) »Wolffov urad« poroča: Peta francoska kavaierijska divizija se je morala danes pri Pervezu, severno od Namurja, po boju z našo kavalerijo umakniti.
Bavarske in badenske čete so 55. francosko pehotno brigado, ki je prodrla do Weilerja, 15 km severnozapadno od Schlettstadta, premagali, ji prizadejali velike izgube in jo prisilili, da se je umaknila nazaj za Vogeško gorovje.
O bojih pred Muhlhausnom. Nezgoda dveh nemških trdnjavskih bataljonov.
Berlin 18. (Kor.) »Woiffov urad« poroča: Boj pri Mtihlhausnu je bil le priložnostni boj. En in pol kora Francozov je udrlo v Zgornjo Alzacijo v trenotku, ko so se naše čete šele pričele zbirati. Mi smo ga kljub temu napadli in ga vrgli nazaj proti Belfortu. Nato se je zbiranje še nadaljevalo. Med tem je bil manjši strass-burški trdnjavski oddelek, dne 14. avgusta poražen. Sovražnik je napadel dva naša trdnjavska bataljona, ki <sta imela s seboj topove in strojne puške in sicer pri Dimonu. Sovražna artiljerija je v Engpass-strasse uničila naše topove in strojne puške. Topovi in strojne puške so obležali na bojišču neporabne in jih je najbrže zaplenil sovražnik, ki je prodiral potem proti Schirmecku. Ta nepomembni vojni dogodek ostane brez vpliva na operacije, je pa vsekakor svareč opomin proti preveliki drznosti in neprevidnosti. Oba bataljona sta dospela nezasledovana zopet v trdnjavo. Zgubila sta topove, ne pa pogum. Če je šlo pr? tem morda za izdajo prebivalstva, bo dognala preiskava.
Junaška smrt princa Friderika Viljema. — Berlin 17. (Kor.) Kakor poroča neki tukajšnji list, je padel zadnje dni v boju tudi princ Friderik Viljem zu Lippe, ujec vladajočega kneza Leopolda.
Nemčija vpoklicala črno vojsko.
Berlin, 15. avgusta. (Kor. urad.) Nemški državni zakonik priobčuje nared-bo, s katero se odrejuje mobilizacija prvega in drugega poziva, črne vojske., Prvi poziv se ima takoj zglasiti. Ta odredba za bavarske pokrajine nima veljave.
Nemška zmaga nad Rusi.
Berlin, 19. (Kor.) »Wolffov urad« poroča: Generalno poveljstvo T. armadneg^t zbora javlja dne 17. t. m., da je bila pri Stalupoenem bitka, v kateri so se deli čet prvega armadnega zbora borili z brez-primerno hrabrostjo in dosegli zmago. Zajeli so nad 3000 Rusov in 6 strojnih pušk je padlo v njihove roke. Več drugih strojnih pušk, ki jih niso mogli vzeti seboj, so mogli napraviti nerabne.
(Stalupoenen (!) najbrže Trapoenen, je prusko mestece ob reki Njemen, par kilometrov cd ruske meje.)
Rusi požigajo.
Berlin, 19. (Kor.) »Lokalanzeiger« poroča z vzhodne meje: Rusi so zažgali do-sedaj že 10 obmejnih krajev. Prebivalci so morali ostaviti svoje imetje in rešiti le golo življenje. Požigalci so postrelili vse, kar jim je prišlo pod roko. Samo v Rad-szenu so ubili 7 oseb.
Berlin, 18. (Kor.) »Wo!ffov urad« poroča: Mlavo v Rusiji so zasedle nemške čete.
Pomorski boji.
Dunaj 18. (Kor.) Vesti inozemskih listov o uničenju bojne ladije »Zrinyi« in treh drugih ladij, so popolnoma izmišljene. Slo bi lahko le za malo križarko »Zenta«, ki je bila od velike premoči sovražnika prisiljena, da se je umaknila, in o kateri manjkajo od onega trenotka vsaka poročila. Nasprotno pa je konstatirati, da je prispel neki rušilec torpedovk, četudi ga je. napadlo 16 francoskih bojnih ladij in ena velika križarka, ki so streljale nanj iz vseh kalibrov, nepoškodovan zopet na kraj, ki mu je bil določen.
Potopljeni nemški podmorski čoln.
Berlin, 18. (Kor.) »Wolffov urad« piše: Z neke vožnje več nemških podmorskih čolnov proti angleškemu obrežju, se čoln »U XV.« dosedaj še ni vrnil Glasom angleških poročil je bil podmorski čoln *U XV« v nekem boju z Angleži uničen. Če in kake izgube so imeli Angleži, ni znano.
Berlin, 20. »Wolffov urad« javlja: Mali križarki »Strassburg« in »Stralsund« sta v zadnjih dnevih odpluli v južni del Severnega morja. Pri tem je opazila »Strassburg« na angleškem obrežju dva angleška podmorska čolna, od katerih je enega iz večje daljave potopila. »Stralsund« pa se je zapletla v boj z torpednimi lovci in sta bila od teh dva poškodovana. Pri obeh vožnjah se je moglo ponovno konstatirati, da je nemško obrežje prosto sovražnika in da je.more nevtralno bro-dovje nemoteno obiskati.
Bo| v nemških afriških kolonijah.
Berlin, 19. (Kor.) »Wolffov urad« poroča: Angleži so, kakor smo že poročali, na jezeru Njansa zaplenili nemški državni parnik »Hermann Wtssmann«. Treba je poznati tamkajšnje razmere in videti ta mali parnik, pa se kmalu izprevidi veliki junaški čin, ki so ga izvršili Angleži, ki s tem le podpirajo nevarnost, da se domačini upro ne samo proti Evropejcem, ampak proti belokožcem sploh. *
Upor v ruskem Kavkazu.
Carigrad, 19. (Kor.) Kakor poroča »Ikdam«, se vstaja v Kavkazu vedno bolj razširja. Vstaši so razstrelili most čez Arakso in sicer na edini železniški progi, ki veže Rusijo s Perzijo. Ruske čete so pustile puške in prtljago in pobegnile na turško mejo. Predvčerajšnjem je prekoračilo mejo veliko število vojakov, da pobegnejo na turško ozemlje. Živila so se v Kavkazu 4 krat podražila. Vstajo bo vedno težje potlačiti.
Papež Pij X. umrl.
¦V četrtek ob 2.50 ponoči je zgubila katoliška cerkev svojega vladarja. 2e dolgo časa je bolehal papež in cel zadnji
mesec je bila njegova bolezen zelo opas-na. V splošnem razburjenju pa smo preslišali poročila o njegovi bolezni in sedaj stojimo presenečeni ob grobu papeža.
Papež Pij X. (Josip Sarto) je bil rojen 1. 1835 v Riese v Italiji. Bil je sin pripro-stih a poštenih starišev.. V duhovnika je bil posvečen L 1858, 1. 1884. je postal škoi v Mantovi in 1. 1893. patriarh v Benetkah, katero mesto je ljubil nad vse in/bil mestu tudi velik dobrotnik. Deset let pozneje pa je bil izvoljen vrhovnim poglavarjem katoliške cerkve.
Papež Pij X. je bil skromen v svojih življenskih potrebah, ljudomil in zelo skrben za svojo rodbino. Kot papež ije nastopil dedščino velikega papeža Leona XIII., ali tiste politične zmožnosti, ki je dičila papeža Leona XIII., ni imel pokojni papež. Od njegovega cerkvenega delovanja je posebno znan njegov boj proti modernizmu, kjer je imel tudi uspehe. Pij X. je bil izvoljen za papeža vsled avstrijskega veto proti izvolitvi kardinala Rampolle, ki je bil med vsemi kardinali gotovo najženialnej-ši politik. Splošno se je tudi govorilo, da postane še Rampolla naslednik Pija X, Ali smrt 'je poklicala preje Rampollo ko Pija X. —
Papež Pij X. ne spada med največje papeže katoliške cerkve, odlično mesto bo pa zavzemal med onimi, ki slove po svoji naravni dobroti, vernosti in prisrčnosti. Ravno s tem bo pa tudi živel še dolgo v spominu vernikov in v njih srcih bo imel morebiti častnejše mesto, ko veliki papeži, kljub svojim velikim delom.
Domače vesti.
Cesarjev rojstni dan. — V burnih časih svetovne vojne, ko je izpremenjeno vise življenje narodov, praznujejo avstrijski narodi rojstni dan našega cesarja, ki zasluži kot malokateri naslov — mirovnega cesarja. 83-krat so že praznovali avstrijski narodi ta dan, vedno je bil ta dan praznik za vse narode, sedanji 84. pa je še prav posebno pomemben za vso monarhijo. Silno, ko skala iz kipečih valov, stoji slika našega cesarja in ob najresnejših časih navdaja vse prebivalstvo širne monarhije samozavest, ko vidijo, da je vodnik njih teženj izkušeni vladar, ki potegne meč iz nožnice le tedaj, če zahteva to domovina in pravica. V zavesti, da je pravica na naši strani, v prepričanju, da je zmaga naša in v globoki veri do našega vladarja praznujemo njegov rojstni dan in želimo le eno, da ostane ohranjen avstrijskim narodom njih vladar še dolgo let, silen in mogočen, kakor ga pozna svetovna zgodovina. Ravno radi tega pa nam je cesarjev rojstni dan, dan vstajenja, ker oprti smo na močno roko in izkušenega vladarja, da lahko mirno tvegamo boj za slavo monarhije.
Rojstni dan prestolonaslednika nadvojvode Karla Franca Josipa. — Dne 17. t.
m. je praznoval nadvojvoda Kari Franc Josip, ki je poklican kot naš bodoči vladar nositi cesarsko krono, svoj 27, rojstni dan. Nadvojvoda je bil rojen 17. avgusta 1887, sedaj je huzarski polkovnik v armadi.
Gorica je praznovala cesarjev rojstni dan prav lepo. Ob 8. dopoldne je bila vojaška maša ob 10. pa maša, ki so se jo u-deležili vsi civilni dostojanstveniki v Gorici. — Mesto samo je bilo okrašeno z zastavami in v vsem mestu ni bilo hiše, kjer ne bi vihrala zastava. Na predvečer cesarjevega rojstnega dne so bile vse hiše razsvetljene, po mestu je vladalo živahno vrvenje ljudi, ki so si ogledovali lepo razsvetljena okna. Gorica je ponovno pokazala svoje patriotično mišljenje in ta dan so izostali celo gabni protislovenski klici, ki sicer navadno profanirajo vsako patriotično manifestacijo.
Moratorij je podaljšan do 30. septem^ bra." Natančnejša določila so razvidna iz oglasov.
V soboto večer se vrši koncert v hotelu Sudbahn v korist »Rdečemu križu"* Začetek ob 8. uri zvečer.
»GORIŠKA TISKARNA« A. Gabršček v Gorici naznanja svojim cenj. gg. naročnikom in korporacijam, da SPREJEMA kljub temu, da se ne bo več tiskala »Soča« in »Primorec« vsa v tiskarsko stroko spadajoča dela.
Drugod in pri nas. — Z ponosom beremo o velikih patriotičnih slavnostih po monarhiji, čitamo o sporazumu Čehov in Nemcev, čujemo o popolnem prenehanju narodnostnih bojev po vse] monarhiji. Le Gorica mora delati izjemo. Neštetokrat smo bili priča, ko niti v 'teh najresnejših časih niso mogli premagati nekateri sebe saj toliko, da ne bi kričali svoj gabni »forra i ščavi«. In videli sme še druge prizore, ki so bili za tiste, ki so jih povzročili naravnost sramotni. Nekateri naši someščani so tudi čutili potrebo, da so plašili naše ljudi, da so sedaj vse njih pravice končane in na ta način so jih hoteli izneveriti našemu narodu. K sreči se jim to ni posrečilo. In na vse zadnje smo doživeli še ono izmišljotino, lista »Gazzettino«, da je moral iti nadškof v samostan. S tem je bil pač dosežen vrhunec in upamo, da to strezni merodajne kroge in da neha tako nastopanje proti nam. Če moremo mi potlačiti narodnostne boje, potem morejo to tudi naši cenjeni someščani, laški in nemški. Predvsem pa pričakujemo saj toliko, da prenehajo z raznimi izmišljotinami, ki šo nevredne ne le patriota, temveč tudi moža, ki zna ceniti osebno čast,
Najizdatneje se pomaga trgovcu in obrtniku v današnjih časih š tem, da se kupljeno blago tudi takoj plača. To naj upoštevajo vsi in po tem se naj ravnajo in s tem so največji prijatelji naših trgovcev in obrtnikov.
Zahvala.                              L
Vsem blagorodnim darovalcem, še t posebno pa požrtvovalnim nabirateljicam I in nabirateljem bodi tem potom izrečena | najtoplejša zahvala, ob enem pa tudi prošnja, do vseh onih darovalcev, kojih ime- [ na še niso objavljena, naj blagovoljno po- j trpe. Radi obilega dela pri zabeleževanju I darov in radi zmanjšane oblike časnikov J se objavljanje ne more zvršiti tako brzo, J kakor bi bilo želeti. Hkrati naznanja podpi- j sani odsek, da se je osnoval na c. kr. okraj- j nem glavarstvu v Gorici »Okrajni vojno- J pomožni odbor« z nalogo, da bode po mo- j žnosti naklanjal enkratne podpore prepo- j trebnim rodbinam vpoklicanih vojakov, j Imenovani odbor je pooblastil podpisani j odsek, da le-ta o njegovem imenu nabira j prispevke ter jih potem njemu izroča, f Vsakdo, torej ki se je namenil, da žrtvuje I kak dar v prilog ubogim našim rodbinam, j naj ga izvoli doposlati podpisanemu odse- I ku, na naslov Dr. Srebrnič, teol. prof. v 1 Gorici — ki ga nemudoma izroči svojemu 1 namenu.                                                     I
»Slovenski odsek dež. pom. društva j za Rdeči križ.«                                          J
V Gorici, dne 19. avgusta 1914.         j
Za družine k vojakom vpoklicanih. — j
V olajšavo prejema vojaških podpor je J odredil tukajšnji c. kr. davčni urad po- j trebno, da se izvrše izplačila istih kakor j hitro mogoče ter brez vsake težkoče. V * to svrho se dobe pri c. kr. davčnem ura- j du v Gorici, Kapucinska ulica štev. 16, j pritličje, soba štev. 5 brezplačno uzorci j za dotične pobotnice, katere naj stranka I pravilno izpolni. Prejemki podpor naj j prineso seboj samo plačilne pole, ki so se j jim dostavile od podporne komisije.         j
Troške za   pobotnice so prevzeli u- I radniki c. kr. davkarije v Gorici.                j
. Vodstvo družbe sv, Cirila in Metoda I naznanja, da letošnja velika skupščina, ki j je bila nameravana meseca septembra v j Gorici, je preložena na nedoločen čas. I Nesreča. — V nedeljo 16. t. m. je bil v j Selu pri Črničah cerkveni shod, pri kate- j rem se je zbralo zelo veliko ljudi. Popol- I dne je bil blagoslov s 3 duhovniki. Cerkev I je bila natlačeno polna, da je moral ostati I velik del vernikov zunaj cerkve. Med pet- I jem litanij pa se je vtrgal pri križniku na J zvoniku okoli 2 kg težak kamen, ki je pa- j del iz velike višine neki ženski na hrbet I ter jo močno poškodoval. Na tleh se je po- J tem kamen razbil in posamezni kosi so še I lahko ranili dve osebi. 2upnik je takoj pri- J hitel, ko je slišal o nesreči in dal ženi to- I lazila sv. vere. — Pri tej priliki pa mora- j mo pripomniti in opozoriti na to, kako zelo I slabo je priskrbljeno pri nas v zdravstve- I nem oziru. Če se zgodi nenadna nesreča, g ko je takojšnja zdravniška pomoč nujno \ potrebna moramo hoditi po zdravnika v j Ajdovščino ali v Gorico, in predno   pride I
zdravnik je lahko "prepozno. — Še eno stvar moramo pripomniti, da naj bodo ljudje namreč malo previdnejši v svojih sodbah. Ko je padel kamen na tla, so začeli nekateri kričati, da je nekdo vrgel bombo. Nespametneži, ki ne pomislijo, kaj morejo povzročiti s svojo, nepremišljenostjo. Polna cerkev vernikov, naj nastane panika in kakšna nesreča se lahko pripeti. Zato ljudje pamet in previdnost in ne klepetati tja v en dan.
Toča. — V pondeljek je potolkla toča ves pridelek v sledečih vaseh v Furlaniji: Zagraj, Foljan, Kavenzari, Kranlijo, Cam-polongo in Ajel. Toča je bila debela ko kokošja jajca. Grozdje in turšico je tako potolkla, da ni ostalo niti zelenje. Poškodovala je celo deske na strehi. Prebivalstvo je obupano. — Tudi v Gorici je v nedeljo okoli 8 ure zvečer padala precej debela toča. — Toča je tudi povzročila veliko škodo po vaseh Bilje, Volčjadraga in Vrtojba.
Plačila za prodane konje in vozove v vojne namene. — Finančno ministerstvo je odredilo, da se začno z 18. avgustom izplačevali cene za konje in vozove, ki jih je nakupila oblast v vojne namene. Izplačila bodo dobivali tozadevni posestniki potom poštne hranilnice.
Enokronski .bankovci. — Te dni pridejo v promet dvokronski bankovci, in kmalu za njimi dobimo še nove bankovce po eno krono.
Na zadnjem semnju v Gorici je bilo na prodaj 250 goved, 30 telet in 800 praset.
Občinstvo opozarjamo v njegovem lastnem interesu najresnejše, da se morajo na poziv vojaških straž, orožnikov in ostalih varnostnih organov, brezpogojno u >'?-viti vsi avtomobili, motorna kolesa in sploh vsa vozila, ker drugače so v nevarnosti, da se strelja na nje.
Tedenska naznanila o zalogah najpotrebnejših živil so poštnine prosta in se oddajo na pošti z opombo »na uradni poziv.«
Oglas. — Od dne 4. avgusta t. 1. št. 334/Pr. se deloma spreminja ter stopa za prodajo na drobno zdolaj imenovanih živil za mesto goriško na mesto dosedanjega ta-le maksimalni cenik: 1. bela moka a) štev. 0 ogrski tip K 0.62 kg, b) domača K 0.50 kg, 21 turšična navadna moka K 0.26 kg, 3. riž merkantilni K 0.40 kg, 4. phani ječmen K 0.38 kg, 5. testenine navadne K 0.76 kg, 6. prešičja mast K 2.20 kg, 7. olje jedilno K 1.12 lit.
Od c. kr. okrajnega glavarstva.
V Gorici, 17. avgusta 1914. C. kr. namestništveni svetnik:
Rebek, m. p. Vozni red južne železnice. — Pogojno velja sedaj na južni železnici ta vozni red. Osebni vlaki. Iz Krmina gredo ob 5*36 zju-
traj, 12'27 in 3'12 popoldne. V Goriqi odhod v Nabrežino ob 6'15 zjutraj in ob 1'47 in 3'51 popoldne. Dohod v Nabrežino ob 8'45 dopoldne in 4'26 in 6'21 popoldne. Odhod iz Nabrežine v Trst ob 9'22 in 10'48 dopoldne, 5'31 popoldne in 12*14 ponoči. Prihod v Trst ob 10'13 in 11'39 dopoldne, ob 6'22 zvečer in 1'05 ponoči.— Proga Trst-Krmin: Iz Trsta ob 7'21 zjutraj in ob 4'00 ter 4'57 popoldne. Iz Nabrežine ob 9'36 in 10'34 dopoldne, 5'17 poplodne in 12'00 ponoči. Iz Gorice ob 1T51 dopoldne, 113 popoldne 8'04 in 2'12 ponoči. Prihod
j v Krmin: Ob 12'18 in T40 popoldne ter ob
I 8*31 in 2'42 ponoči.
| Iz Nabrežine v Ljubljano ob 6'41 zve-[ čer in 9'05 dopoldne. Iz Ljubljane v Nabre-! žino 4'11 popoldne in 2'35 ponoči. I Nadaljno vpoklicanje rekrutov, — i Dunaj, 14. (Kor.) C. kr. korespondenčni urad je izvedel iz zanesljive strani: Za vojne slučaje namenjeno predčasno vpo-[ klicanje rekrutov in nadomestnih rezer-I vistov, se izvrši, v kolikor se to še ni zgo-| dilo, tekom 8—10 dni. Istotako bodo neko-! liko pozneje vpoklicani vsi še nepozvani | črnovojniki, ki so služili, ker je njih sesta-| va v večje oddelke vsled odhoda vojnih | čet iz garnizij, sedaj olajšana. Ker se kon-I čno bliža tudi žetev h koncu, bo v te na-| mejie vporabljeno moštvo zopet vpoklica-| no pod orožje.
I        Kmetska hranilnica in posojilnica na
Dol-Otlici registr. zadruga z neomejeno zavezo naznanja svoj četrti redni občni j zbor, ki bo dne 23. avgusta 1914 ob 3 uri | popoldne v prostorih A. Polanc na Dolu. i Na dnevnem redu je poročilo načelstva in I poročilo nadzorstva, odobrenje računske-i ga sklepa za leto 1913, volitev načelstva^ volitev nadzorstva ter slučajnosti.
Deželno zdravilišče v Rogaški Slatini i in Dobrni je otvorjeno še nadalje. — Kakor v drugih kopališčih, tako je povzročila mobilizacija tudi v Rogaški Slatini in Dobrni, da so gostje, posebno oni iz južnih dežel trumoma odšli. Dočim pa vlada sedaj v mestih razburjenje in nemir, je pa v zdraviliščih blagodejen mir. Ker je gotovo še vse polno ljudi, ki bi morali obiskati zdravilišča, je sklenil deželni odbor, da s^a zdravilišči v Rogaški Slatini in Dobrni ot-vorjeni še nadalje in da veljajo od avgusta I naprej znižane cene. Na ta način je omogočeno, da se morejo uporabiti vse zdra-viiiščne olajšave, kar bo posebno manj premožnim v korist. Prometne zveze so zelo ugodne, ker ni omejila rogaška lokalna železnica svojega prometa in tudi av-tomobilna zveza obstoji naprej. V zdravilišče Rogaška Slatina se pride zelo udobno iz postaj Poljčane, Grobelno in Krapina, v zdravilišče Dobrna pa iz Celja. Za vse J udobnosti gostov je preskrbljeno. — Rav-I nateljstvo deželnih zdravilišč Rogaška Slatina in Dobrna.
P L gospodom naročnikom „$oče" in\ »Primorca*'.
Ker je vsled vojnega stanja večina odbornike j konsorcija naših listov odsotnih, smo prisiljeni, z a č a s n o ustaviti izdajanje »Soče« in »Primorca«. Čim se povrnejo normalne razmere, začnemo zopet z rednim izdajanjem naših listov. Dotlej naj blagovolijo naši cenjeni naročniki, upoštevaje težavne razmere, blagohotno potrpeti.
V Gorici, dne 19. avgusta 1914. Družba za izdajanje »Soče« in »Primorca«.
Razne vesti
Poizvedovalni urad Dunaj, VI. Drei-liufeisengasse, 4. (Kriegsschule) daje na pismene in brzojavne poizvedbe glede bivanja ranjenih in obolelih vojakov pismeni In brzojavni odgovor. Ti odgovori služijo svojcem obolelih vojakov, da morejo stopiti ž njimi v stiko. — Ustmena pojasnila se načeloma ne dajejo. — Pismena vprašanja, razločno pisana, naj se omejujejo na natančno napoved imena in priimka, šar-že, polka, stotnije (skadrona, baterije itd.) "3n štev. voja.
Za te poizvedbe so pripravne tako-zvane poizvedovalne dopisnice rudečega križa v dvojnem izvodu (Rotenkreuzaus-kunftskarten), ki se dobivajo pri poštnih uradih proti odškodnini 5 vin.
Za brzojavna sporočila je vplačati naprej pristojbino za odgovor (najmanj 1 X 10 v za 18 besed in blanket.)
Dunaj, v avgustu 1914. Predsedništvo poizvedovalnega urada   rudečega   križa.
O pokojninskem zavarovanju glede vpoklicanih   zasebnih   nameščencev.   —
Obči pokojninski zavod za nameščence razglaša sledeče: »Novela o pokojninskem zavarovanju, ki stopi s 1. 10. 1914 v veljavo zniža čakalno dobo za rente za onemoglost in za rente za zaostale na 5 let. Ako tedaj 1. 10. 1914 zavarovaa oseba po najmanj pet letni zavarovalni dobi postane invalidna, ali pa umre, pristoja njej, o-^ironia njenim zaostalim pravica do rente. Priporoča se tedaj, da zavarovanje k vojakom vpoklicanih in odpuščenih nameščencev, kateri so do 30. 9. 1914 dovršili najmanj petletno čakalno dobo, se do vštevšega meseca oktobra prostovoljno nadaljuje, ker bi bili tudi še oktobra 1914 zavarovani in bi zanje tedaj veljala novela o pokojninskem zavarovanju. Nadalje se svari nameščence, vpoklicane k vojakom, naj ne zahtevajo povračila premij,1 ker bi povračilo razmeroma malega zneska premij pomenilo oškodovanje in v gotovih slučajih bi celo zgubili pravico do Pridobljenih pričakovanj«.
.     Koliko železnic  imajo  vojskujoče se t
države. — V Nemčiji je dolga železniška j
proga 62.734 kibmetrov. Na 100 kvadrata I
j nih kilometrov pride tedaj 11.6 km in na I
| 10.000 prebivalcev 9.5 km železnice.   — I
Evropska Rusija   ima 62.198   kilometrov i
j dolgo železniško progo, to je na 100 kva^ t
j dratnih kilometrov 1.2 km   in   na 10.000 I
j prebivalcev 4.8 km proge. — Francoska! I
ima 50.232 kilometrov železnice. Na 100 j
j kvadratnih kilometrov pride torej 9.4 km j
in na 10.000 prebivalcev   12.8 km proge, i
I Avstro-Ogrska ima 45.823 kilometrov že- j
j leznice, razmerna števila so 6.8 in 9 kilo- I
metrov. — Srbska ima 936 km dolgo že- I
leznico, razmerna števila so 2J in 3.3 km" I
j proge.                                                   j
J        Dnevni izdatki v evropski vojni.   — I
j Pisatelj Charles Richet je izračunil na pod-; 1
S lagi izkušenj prejšnjih vojn in na podlagi I
i uradnih podatkov, koliko bi veljala dnev- 1
J no evropska armada. Če bi se   udeležilo I
I vojne 21,000.000 vojakov, to je šest velesil I
j in Rumunija, potem bi veljala vojna dnev- I
I no 274,500.000 frankov. Ta ogromna svota I
I seveda ni čisto gotova, ker so danes po- I
j polnoma izpremenjene razmere. Na vsak I
] način pa bo veljala današnja vojna veliko, I
j zelo veliko.                                               I
j        Tržne cene za živino na Štajerskem. I
j — Na zadnjem semnju v Gradcu   so ve- I
j ljale sledeče cene za govejo živino. Cene 1
j so za 100 kg živo tehtane živali.   Pitani I
voli 90 K do 110 K, celo 116 K. Srednje pi-1
tani voli 76 K do 88 K. Medli voli od 68 K .
do 74 K. Pitane krave 50 K do 66; medle
krave 36 K do 48 K. Biki 66 K do 88 K.
J        76-letni prostovoljec. — V Ljubljani J
j se je zglasil kot prostovoljec 76-letni Av- j
j gust Pokorn. Pokorn je vstopil 1. 1854. kot J
j prostovoljec v mornarico, šel potem s ce-
1 sarjem Maksimilianom v Meksiko in slu- J
j žil potem v avstrijski armadi. Pokorn je j
J odlikovan z avstrijskimi,   francoskimi   in j
I meksikanskimi redovi. Kot 76-letni opra- j
j vlja sedaj vojaško službo pri domobran- I
J skem polku v Ljubljani.                             j
j  Deželni odbor za aprouizacijo dežele.
j        V sedanjih   trenutkih   je   vprašanje j j aprovizacije ljudstva najvažnejši problem, < I pred katerega so postavljene javne upra-I ve in ta probleni se mora rešiti z določe-1 no, energično, dobro proračunjeno in, kar I je najpoglavitnejše, s pravočasno akcijo. Deželni   odbor,   ki se zaveda velike j važnosti te zadeve, je koj po proglašeni I mobilizaciji oborožene sile   začel   resno J proučevati aprovizacijsko vprašanje in ga I I je nemudoma začel izvrševati tako, da <se \ j je nadejati, da se bo dobro zapričeta akcija j redno razvijala.                                          ,
J        Zdi se nam potrebno seznaniti javne J uprave, osobito pa naše občine z došeda- j J njimi ukrepi deželnega odbora:                  i
J     1. Deželnemu odboru je dalo mnogo mi-I sliti dejstvo, da se je velika množina pše-
nice in moke prodajala izven dežele vsled česar se mu je zdelo potrebno to prodajanje ustaviti, ker je bilo nevarno, da se na ta način odvzame našemu ljudstvu pride« lek naše dežele. V ta namen je ukrenil vse potrebno, da zaloge žita, ki obstojajo pri nas, ostanejo, kolikor le mogoče, pri nas doma.
2.  Z namenom, da zagotovi deželi tista množino žita, ki je neobhodno za krajevne potrebe (za živež in za setev) je interveniral deželni odbor pri intendanci vojaškega poveljstva v Gradcu in je dosegel, da se vojaške zahteve po žitu v naši deželi omeje na najpotrebnejše.
3.  Razun tega si je deželni odbor zagotovil v Trstu veliko množino pšenice, ki jo je odstopil zasebnim tvrdkam v svrho aprovizacije; te tvrdke so dolžne prodajati moko pod kontrolo deželnega odbora*
4.  Ker se v sedanjem letnem času občuti pomanjkanje turšice zlasti v krajih, kjer se ne prideluje te vrste žito, je kupil deželni odbor na Reki 60 vagonov najboljše foksani-turšice, ki se prodaja ob lastni ceni t. j. po 23 K 100 kg. Prvi vagoni so že došli v Gorico, in s presledkom kakega dne, dojdejo še druge pošiljatve.
Deželni odbor mora sedaj vedeti, ali je treba kupiti še in koliko žita. Razun tega je treba vedeti na katere postaje naf se pošlje blago, da se preprečijo brezpo-trebni transportni troški. Zato se je obrnil deželni odbor na vsa županstva, da takoj naznanijo, koliko imajo občine živeža v zalogi.
V interesu občin je, da se župani resno bavijo s tem vprašanjem in da podajo deželnemu odboru čim najnatančnejše podatke v svrho, da ne bo pozneje neljubih iznenadenj.
, Prodajna cena za turšično moko je določena v znani tarifi; le v slučajih kjer je vsled višjih transportnih -stroškov opravičeno, se more prositi, da se cene zviša, v kar je treba poprej pritrditve okrajne politične oblasti.
• Ljudstvu priporočamo, da omeji kar največ mogoče konsum tistih živil, ki se morajo dobavati od zunaj. — Delovanje deželnega odbora zasluži vse priznanje.
Okrajna posredoualnica za poljska dela o Gorici
Vsled odloka c. kr. okrajnega glavarstva v Gorici z dne 18. avgusta št. 11871/1 se je dne 19. t. m. pod načelstvom D r.Fr. Pavle ti ča, odvetnika v Gorici, ustanovila za politični okraj Gorica okrajna posredovalnica za poljska deh,, ki ima nalogo posredovati izravnavanje delavskih moči v posameznih občinah okraja, t. j. skrbeti za to, da se delavske moči, sposobne za kmetijsko delo, potrebam primerno porazdele in izkoristijo v vseh občinah okraja tako, da ne bode v posamez-
nih krajih takih delavskih moči preostaja-lo, v drugih pa primanjkovalo.
V odbor posredovalnice za poljska dela so izvoljeni veščaki v poljedelskih in gospodarskih strokah, gg,: Viljem D o -minko, ravnatelj kmetijske šole v pok. -~ (načelnikov namestnik); Ernest K1 a v ž a r, kmetijski potovalni učitelj, — (tajnik in blagajnik); — Josip Kofol, mlekarski inštruktor; — Anton P o d g o r-nik, učitelj na slov. kmetijski šoli; — Silvij marki O b i z z i, kletarski nadzornik ; _ Svetoslav Premrou, ravnatelj »Goriške Zveze«.
Okrajna posredovalnica za poljska dela uraduje v poslopju c. kr. okrajnega glavarstva v Gorici, soba št. 17 v II. nadstropju, in sicer za stranke za sedaj samo ob delavnikih od 9. do 12. predpoldne. Da bode posredovalnica mogla svojo nalogo vspešno vršiti, poživljamo vse komisije za opravo žetve, ki so bile ustanovljene na podlagi ukaza poljedelskega ministerstva z dne 5. avgusta 1914 št. 200 drž. zak., da posredovalnici nemudoma sporočijo, ali v dotični občini primanjkuje ali preostaja kmetijskih delavskih moči, koliko in kake vrste delavcev (eventuelno tudi brezposelnih tovarniških in obrtnih delavcev), sposobnih za kmetijska dela je v posameznih občinah na razpolago, in odnosno, koliko takih delavcev v dotični občini primanjkuje.
Vsa slavna županstva in preč. župne urade pa prosimo, da ustanovitev okrajne posredovalnice takoj razglasijo in naše delovanje vsestransko podpirajo.
Priglasitve in poročila v zadevah naše posredovalnice se bodo tudi od vseh zasebnikov hvaležno sprejemala in primerno uvaževala.
Sicer smo preverjeni, da nas bodo v našem delovanju z besedo in dejanjem podpirali vsi, ki umevajo, kolike važnosti je posebno v sedanjih težavnih razmerah, da se vse razpoložljive moči organizirajo za pospravljenje pridelkov in obdelovanje zemlje.
Okrajna posredovalnica za poljska dela: . Dr. Pavletič načelnik.
Dami za Jflfi M',
L izkaz priobčen po slov.   odseku   Dež. pom. društva za »Rdeči križ«.
Kmečka hranilnica in posojilnica v Števerjanu K 50, N. N. K 10, N. N. K 2, Josip Čigon K 3, Rihard Gorjup, nadučitelj, Avče K 10, Avguština Gabrijelčič, Avče K 10, Rudolf Makarovič, c. kr. poštar, Avče K 25, Dr. Fran Dorčič, c. kr, finančni nad-komisar K 10, Ema Arko, voditeljica ž. obrtne šole v »Š. D.« K 10, Avgusta Za-vadlal, gostilničar Opatjeselo K 10, Zavod .De notre Dame K 5, Slovenska   dekliška
i Marijina družba y Gorici K 25, Anton Jer-kič, fotograf K 4, Dr. Bratina K 1, Fran Novak, brivec K 2, Frančiška Zorn K 20, I Kmečka hran. in posojilnica v Grgarju K j 20, Hranilnica in posojilnica v Črničah K I 50, Uprava »Goriški list« K 52.80, Pipčar-I ski klub pri Sv. Luciji K 20, Jakob Zupan-I čič, profesor v Gorici K 20, Posojilnica v I Selu na Vipavskem K 50, Teodor Hribar, I trgovec v Gorici K 100, Svetoslav Prem-I rou, vodja Goriške Zveze Kil, Josip God-I nič, uradnik Goriške Zveze K 5, Fran Bi-j težnik, knjigovodja Centralne posojilnice I K 6, Josip Leupušček, knjigovodja Centr. I posojilnice K 5, Ferdinand Sfifigoj, blagaj-j ink Centr. posojilnice K 2, Josip Vimpol-I šek, sluga Centralne posojilnice K 1, i Škrabar Adolf, uradnik pri dr. Novaku J K 2.
I Po nabirateljieah gdč. Roži Kovačevi I in Ernestini Rutarjevi: Dr. Srebrnič, pro-I fesor bogoslovja K 20, dr. Peter Defran-I cesci K 20, dr. Eržen, zobozdravnik K 20, [ Pregrad, trgovec K 5, N. N. K 2, Schaup K [ 2, Hrovatin K 2, Mastnak, profesor K 3, I Amalija Cebular K 2, Olga Knaflič K .2, Malica Delak K 3, N. N. K 3, Ludvik Vazaz K 3, N. N. K 2,R N. K 4, Marzidovšek 1 vojni kurat K 10, Prijatelji pok. Klanjščeka I namesto venca nabral sodni svetnik Kovač j K 14.50.
j        Po nabirateljieah gdč. Mariji Orel in I Adolfini Simšič: Družina Anton Simšič K 4, Tomažič K 1, Olga Krkoč K 1,1.1. K 1, I N. N. 50 vin., Karolina Skerl K 4, Družina Ivan Dugar K 3, Ana Čeh K 5,1. A. 10 vin., I Ana Baroni 50 vin., Luiza Premian   K 4, j Družina Rijavec K 1, Štefan Makarovič J K 1, Alojzija Oberdank K 5, Anton Ban-I gof K 1, Fran Dominko K 1, N. N. 40 vin., L I. 40 vin., I. N. 50 vin., N.   N. K   1.20, i Jožefa Jamšek 80 vin., L I. 20   vin., I        Fani Valentinčič K 2, Katarina Potoč-I nik K 1, Rastko Lutman K 2, Grebene K I 2, Mihael Zimic K 1.50, Katica Peršak K 1, N. N. K 2, N. R 80 vin., N. N. 40   vin., I Prodajalna Čevljarske zadruge K 2, Go-J ljevšček Mira K 1, Sfiligoj Marija 20 vin., j        Po nabtraielju g. učit. kand. Lucijami J Orel: Hedvika Bežek K 1, Katarina Zor-| zi K 1, Angela Košnik K 5, Marija Dilena J K 1, Alojzija Slejko 50 vin., Jo«. Kristjan-1 čič 20 vin., Kat. Jug 60 tin., Ana Weber KI, Heinr. Wulz K 1, Rud. Mervic 40 vin., ! Jos. Kristen 30 vin., Marija Sturm 30 vin., ! Alojzija Makarovič 60 vin., Jos. Sotlar 40 | vin., Ant. Kral 40 vin., Jos. Vittori 40 vin., i Marija Špacapan 40 vin., Metka Orel 40 vin., Fr. Aicholzer 40 vin., Družina Komac K 1. Rada Zadel K 1, Ernesta Kos K 2, Marija Kodeija K 1, Cigoj K 1, Rodbina Rozman K 1, Matija Balantič 30 vin., Albina Novak K 2, Avgusta Pretner K 2, Andrej j Kerševan K 1, Ljudmila Mikuš 60   vin., I Sofija Kos K 1, Reščič Ivan KI, Des. Ce-I chini K 1, Ivanka Urbančič K 5,   Jožefa I Perinčič K 1, Terezija Petrovčič K 4, Ivan
. Velušček K 1, Narodna Tiskarna   K 5, L Bednarik 50 vin., I. Koštial 40 viri., Ousta Podgprnik K i, Marija Plesničar K 2, Valerija Komavli 50 vin., Adele Komavli   50 vin., Ana Ravtar 50 vin., Frančiška Cej K 2, Franc Vidrih K 1, Matevž Benso K 1, Družina Jasnig K 2, Pavla Modic K 1, Ma-   j rija Bregant K 1, Terezina Gosak K 2, An-   j drej Jevšček K 1, Peter Bitežnik K 2, Emi-   j lija Travisan K 1, Zuprii urad Velike Žab-   j lje po obč. g. ž. uprav. P. Celestina Lojk   j K 44.66, Občina Šempeter (nabrala   Ma-   i rijina družba) K   157.86,   »Neimenovan«   j Šempeter K 10, Peter Brumat, Šempeter   j I K 10, Vinko Štanta Šempeter K 5, Župnija j Dornberg po vlč. g. župniku Lavrenčiču K   1 83.90.                                                           j
Skupno tedaj K 1088.74.                  j
Zahvaljujemo se vsem najtopleje in želimo, da sledi prvemu izkazju še dosti drugih, da bo mogel na ta način delovati prepotrebni »Rudeči križ« kar najuspešnejše.
Za družine vpoklicanih. — Nad vse potrebne podpore so družine vpoklicanih,   j zato naj daruje vsakdo mal znesek za te   I j družine.   Istočasno,   ko za »Rudeči križ« r se je tudi nabiralo za družine vpoklicanih in sicer so darovali »Slovenskemu odseku »deželnega pomožnega društva za »Rdeči križ« za rodbine vpoklicanih: Anton Jer-   j kid 6 K, g. Bežek 2 K, dr. Treo 20 K, Pri-   1 jatelji pok.    Klanjščka    namesto    venca    i nabral svetnik Kovač 14'50 K; Frida Šček    j 3 K, Karolina Skerl 4 K, Emilija Jakin 1 K,    j N. N. 1 K, I. Grusovin 2 K, Ivanka Plesničar 40 vin., L I. 80 vin., Fani Kundlaček 2 K, Josipina Soban 2 K, Ivan Orel 1 K, Mi-    j hael Zimic 1'50 K, Katica Peršak 1 K, Prodajalna čevljarske zadruge 1 K,   Uprava »Goriškega lista« 20 K, I. Kopač   50   K* Ekscelenca nadškof Sedej 100 K, Kremžar Gizela 1 K, Delkin 2 K, A. Breščak 5 K,   j Balanč 1 K, Mort 1 K, Vošnjak 1 K, Raunilc   1
1  K, gospa Belinger 1 K, Brata Mazetič i   j K, Perko 20 vin., Neimenovana 3 K, Pod-   i
J gornik Ant. 4 K, Val. di Lenardo 20 K, To-folli 1 K, Pelicon 1 K, I. I. 12 vin., Hvalic
2 K, Mosettig 10 vin., Bežek Viktor 10 K, Makuc Antonija 1 K, Katarina Kome! 1 K,, Katarina Bressan 1 K, Križaj Jakob 1 K,-Društvo »Skalnica« 10 K, Slov. kat. del društvo 10 K, Župni urad Štandrež 100 K, A. Cigoj 1 K, Veber 20 vin., Zupančič 14 vin., Neimenovana 20 vin., Trojanšek 1 K, J Dominko 1 K, Amalija Ipavec 1 K, dr. j Sket 2'18 K.
Vsem darovateljem iskrena hvala in naj bi našli mnogo posnemovalcev! Do sedaj je nabral slovenski odsek za Rdeči križ 244372 in za družine vpoklicanih 51F22K.
I        Odgovorni urednik in izdajatelj IvanKavCičv Gorici.            j
I  Tiska;  »Goriška Tiskarna« A. Gabršček) odgov. J. Fabči*) I     , Zalaga: Družba za izdajanje listov »Sočat iti »Primorec«*          j
Mali oglasi.
najmanjša pristojbina stane 60 ?U. Ako Je oglat obseinejftl «e rafium la vsako besedo 3 vin. Hajprlpravnejfte lnserlranje za trgovce in obrtnike.
Koliko Je manjših trgoTcev in obrtnlkor v Gorlel, katerih na d«želi (in eelo t m«stu) nihče n« po sna, k«r nikjer nt la«<uira]o. Skoda ui majhna-
Mnflicflf9 sprejme eno a*i <*ve učenki in eno EVSUUloliVa pol-delavko. Prednost imajo one, ki so dokončale obrtno šolo in imajo veselje do šivanja. Zglasitr se je v ulici Morelli št. 23, III. nadstr.                                          216—2
Pinter & Lenaril, trgovca z železnimi
v Gorici, prosita svoje cenjene odjemalce, da ju rsedaj, ko sta odšla oba k vojakom, podpirajo ter ostanejo naklonjeni kakor dosedaj. — Trgovina je dobro založena ter se bo strogo pazilo, da so vsi odjemalci točno in dobro postrežem. — Do skorajšnjega svidenja, ako Bog da!  218-1
Edina primorska tovarna dvokoles   : _-----_  ^TRIBUNA«  -----—------—
Gorica, Tržaška ul. 26,
prej pivovarna Gorjup.
Zaloga dvokoles, SN^ih ^ kme. tijsldh strojev, gramofonoVi orke. strijonov i. t. d.   «?
f. BATJEL     GORICA
Stolna ulica št. 2—4.
Prodaja na obroke. Ceniki franfco
i
omerbad
postaja juž. žel.
začetek sezone prvega maja —
(štajerski Gastein). „._„___„   zdravilne  radioaktivne   Akrato toplice Štajerskega 3v= do 37,B gradov C, uCinknje kakor Gastein, Teplitz, Pfaffer proti protinu, revmatizmu   ženskim in živčnim boleznim,  oslabelosti,  poškodbam, influenci in nje posledicam. Mila, podaljška klima. — Moderni konfort. — Stanovanje po ceni. Zveze brzovlakov iz Dnnaja 8, iz Trsta 5, iz BudapeŠta 9 ur. — Prospekti zastonj potom ravnateljstva kopališča Rdmerbad na Štajerskem.
Slovenska dekorativna in sobna slikarja se priporočata slavnemu občinstvu v mestu in na deželi za vsa v to stroko
212-:o
spadajoča dela/
A. vd. Berini
Gorica, Šolska ulica St. 2.
velika zaloga = = oljkinega olja
flnd. & fran Dolarič
Gorica, Via deirospitale št. 10.
in zobotehniški atelje
Dr. I. Eržen
GORIC H
Jtos. Ueril tekali«« Sten. 3*.
Umetne zobe, zlato zobovje^ zlate krone,
zlate mostove, zobe nakaučukove plošče,
uravnavanje krivo stoječih zob. Plombe
vsake vrste.
Ordlnlri o sitninn aieflejn
MU. are dop. do 5. are pop.
prve vrste lajfciljiih tvrlk Iz Utre, Dalmaciji, Milfstte, Bari ii Mee
b prodalo na drobno fn debelo.
Prodaja na drobno: Kron —'96,1-04, 112
120, 1'28,  m 1-44, 1-60, le80, 2'-  240
za luči po 72 vin.
-------     Na debelo eene ugodne.    —-----
Pošilja poštnine prosto na dom. Posodo se pušča kupcu do   popolne  vporabe olja; po
vporabi se spet zameni s polno. Pravi  vinski   kis  in  navaden. Zaloga ¦j--------------- mila in sveč. —-_______
Cene z merne.
Anton Fotatzky v Gorici
naslednik Jos. Terpin.
Na sredi Raštelja 7.
TRGOVINA NA DROBNO IN DEBELO.
Najceneje knpovališCe nirnberškega in  drobnega blaga ter tkanin preje in nitij.
POTREBŠČINE.
Za pisarnice, kadilce in popotnike.
[Najboljše šivanke za šivalne  stroje. POTREBŠČINE.
za firojaše in čevljarje.
Svetinjice.  —  Rožni venci. —  Masne knjižice.
lišna obuvala za vse letne čase.
Posebnost:
Semena za zelenjave, trave in detelie.
Najbolje   oskrbljena   zaloga   za   kramarje
krošnjarje, prodajalce   po   sejmih in trgih
ter na deželi.
Originalne mayfarth-oue oblastveno zavarovane uinskeln sadne stiskalnice
„HERKULES"
Prvovrstni Izdelek. Hidravlične vinske in sadne stiskalnice.
Neprekosljive! Grozdni in sadni mlini mostne naprave
Ph. maufarth & C.2
Tovarna poljedelskega orodja D lin H J, II. Taborslrasse Sten- 71.
|g   '            Posebno izdelovanje stiskalnic in priprav za pridelovanje vina.               •§L
Iščejo se zastopniki.   ||
||   Ceniki brezplačno
m?'
Reservni   fond K 126.014-60
I    g    Vplačani  deleži j    1            K 48.043
Zadružnikov: 1707.
1
»Goriška ljudska
Mi
vpisana zadruga z omejenim jamstvom Telefon štev. 79.                  O iOffCl                    Ostan. 1. 1883.
(v lastni hiši s Gosposka ulica štev. 7, I. nadstr.) sprejema    hranilne  vloge  od vsakogar  in jih obrestuje po 5°|o čistih. Večje stalne vloge proti enoletni odpovedi p govoru.  —   Vlagateljem   so na   razpolago^ t hišni hranilniki. Posojila se dajejo zastavo in osebni  kredit. Položnice   poštne   hranilnice^ na  razpolago   brezplačno.
IZIDOR NANUT
autorizouana stavbena turdka
JI (gjori.cl-ulica Adelaide Ristori štev. 5
se  priporoča  p- n. občinstvu  za  vsa
stavbena  dela.    Izdeluje   vsakovrstne
načrte,   proračune   in   kolavdacije   po
najnižjih cenah.
mmmtmmmmmmmmtmu             um m n   .........      ^—i^•^mb^^—*—
Glavna zaloga
Palma podpetnikov
'*  A. Druf ovka
I. Felberbaum - Gorica
Corso Gius. Verdi St. 11, Via Caserma št. 15 vis-a-vis izvoznega trga
Obleke za gospode, gospe in otroke
•«¦
fiorlca, Raštelj 3. Igf f Zaloga usnja.
^" * J                            27-c
Odlikovana pekarija in sladčičarna
Karol Drasčik
v Gorici, na Kornu v (lasni hiši)
izvršuje naročila vsakovrstnega tudi najti nejega peciva, torte, kolače za birmance in poroke, odlikovane velikonočne pince itd.
Prodaja različna fina vina in likerje na drobno ali v originalnih butelkah. Priporoča se slav. občinstvu za mnogobrojna naročila ter obljublja solidno postrežbo po Jako zmernih cenah
Perilo, nogavice, rokavice
v veliki izberi.
Novosti: športne jopice in bluze.
Anton Breščak
L Velika iifaera stik, stoiio kakor tudi železnega pohištva. Sprefcnra naročila za opreme nfl, hoteloo Itd. 107-
Gorica - Sosposka ul. (I. farduGGi) 14, 7 lastni hiši.             5 Prva In najoeEia slaoenska zaloga In tovarna pohištva m -----------na Primorskem----------
S zalogi ima vedno nad 50 modernih jedilnih in spalnih sob.
Cene od 300 do 3000 K soba.
9     Edina slovenska delavnica tapetarij.     9
Zganjarna Robert Diehl - Celje
priporoča  svojo doma  žgano  štajersko  slivovko,  trbpinovec, borovničevec, brinjevec, ščipkovec, vinsko žgaiije, konjak; nadalje   kuba   in  jarnajka rum,   grenčico,   »Planinski  liker",   Pelindvec  ter  razne   vrste   grenkih in sladkih  likerjev,.
čaj Cevlov, Orange, Pekoe in Souchorig.
;—   '                                  Vzorci in ceniki na razpolago.            '"  .    / ' •  , •    ;. -^
Ljubljanska kreditna banka podružnica v Gorici
Centrala Ljubljana, podružnice: Celje, Celovee, Sarajevo, Spiti, Trst
Vloge na knjižice po 4% °|o> v tekočem računu po dogovora.
Delniška glavnica K 8,000.000. Rezervni  zakladi K 1,000.000.
Nakup in prodaja Vrednostnih papirjev vseh vrst, deviz-valut.
Borzna naročila.,
Promese za vsa žrebanja.
Vnovčenje kuponov in izžrebanih   vrednostnih papirjev.
Eskont menic.
Stavbeni krediti.
Predujmi na vrednostne papirje.
Srečke na obroke.
Sprejemanje vrednot v varstvo in oskrbovanje Safes. Nakazila v, inozemstvo*« .    Kreditna pisma.