Trst: ukrepi proti brezposelnosti mladih V Rossettiju prodali veliko več vstopnic Michelstaedter še vedno skrivnosten mit sledi nam na Primorski dnevnik št. 138 (21.071) leto LXX. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu TOREK, 17. JUNIJA 2014 ^^ tuiitkerju @primorskiD POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Poste Italiane s.p.a. - Spedizione in Abbonamento Postale - D.L. 353/2003 (convertito in Legge 27/02/2004 n° 46) art. 1, comma 1, NE/TS 1,20 € 9 , , I I t-, uuuuu , Grillov izhod iz limba? Dušan Udovič Kolikšna je dejanska volja Gibanja 5 zvezd, da pride do konstruktivnega soočenja z Renzije-vo Demokratsko stranko glede reforme volilnega sistema, bomo videli v četrtek, ko naj bo do srečanja prišlo. Vendar je že sam predlog o srečanju velik preobrat v strategiji Grillovega gibanja. Očitno gre za posledico ocene evropskih volitev, kjer G5Z, tako kot ugotavljajo sami njegovi predstavniki, ni ustvarilo pogojev za vladno krizo, tako kot so hoteli. Zdaj jim je do tega, da v javnosti ne izpadejo kot tisti, ki pravijo vedno »ne«, kar se jim ni obneslo. Odklanjanje sistema in strank v celoti je gibanje spravilo v tisti limb, v katerem si je večkrat samo sebi zvezalo roke. Korektura strategije je bila torej neizbežna in nujna, nanjo sta morala nazadnje pod pritiskom številnih parlamentarcev gibanja pristati tudi voditelja Grillo in Casaleggio. Razprava vsekakor ne bo enostavna, kajti Demokratska stranka daje jasno vedeti, da se večinskemu volilnemu sistemu ne namerava odpovedati. V ozadju pa ima svojo krepko težo tudi dejstvo, da je Renzi glede institucionalnih reform ustvaril dogovor z Berlusconijem. Nekateri vidijo v potezi G5Z prav poskus, da se zminira ta »nenačelna« koalicija, ki marsikomu ne gre v račun. Kakorkoli se bodo razvile stvari, bo moral Renzi prav na občutljivem terenu institucionalnih reform pokazati, da je sposoben priti do rezultata. S takimi ali drugačnimi partnerji, saj druge izbire dejansko nima. RIM - Volilni zakon, nepričakovana poteza Grilla G5Z za soočenje s predlogom DS GOSPODARSTVO LAS bistvenega pomena za promocijo Krasa KIJEV / MOSKVA - Zaradi neplačanih dolgov Rusija včeraj ustavila dobavo plina Ukrajini RIM - Gibanje 5 zvezd je včeraj po signalih odpiranja, ki sta jih dala Bepep Grillo in Roberto Casaleggio, formalno zaprosilo premierja Renzija za srečanje, na katerem bi razpravljalo o volilnem zakonu. Gibanje ima svoj predlog reforme, ki jo je poimenovalo »Democratellum« in gre v bistvu za popravljen proporčni volilni sistem. Grillovi pristaši so včeraj o svojem predlogu Renziju govorili na tiskovni konferenci. Vodja senatorjev G5Z Maurizio Buccarella je razložil, daje predlog gibanja rezultat soočanja med člani G5Z, želijo pa o njem vzpostaviti konstruktivno soočenje z vlado in Demokratsko stranko, ki je odraz vladne večine. Podpredsednik poslanske zbornice Luigi Di Maio je na vprašanje, ali to pomeni spremembo strategije gibanja, odgovoril, da je to odraz razmer evropskih volitvah. Na 11. strani MOSKVA / KIJEV / BRUSELJ - Rusija je ustavila dobavo plina Ukrajini, ker veliki sosedi do izteka roka ni plačala dolga. Ukrajina je zagotovila, da bo kljub prekinitvi dobave poskrbela za tranzit ruskega plina naprej v Evropo. V Bruslju so potrdili, da dobava plina državam članicam EU za zdaj poteka normalno.Rusija je dobavo plina Ukrajini prekinila, ker ji do izteka roka ob 10. uri po krajevnem času ni plačala 1,95 milijarde ameriških dolarjev dolga za plin. Ruski energetski velikan Gazprom je takoj po izteku roka sporočil, da bo Ukrajini plin dobavljal le še po vnaprejšnjem plačilu. V noči z nedelje na ponedeljek se je neuspešno končal še zadnji krog pogajanj med Moskvo in Kijevom, na katerih se strani nista uspeli dogovoriti o ceni plina. Kijev je bil pripravljen poplačati dolg za dobavo plina novembra in decembra lani v višini 1,95 milijarde ameriških dolarjev. Na 11. strani NOGOMET - Finale končnice v Repnu NK Kras napredoval v državno D-ligo TRST - Lokalna akcijska skupina Kras je nastala leta 2008 in je od takrat porazdelila 1,5 milijona evrov za projekte za promocijo tržaškega oz. goriškega Krasa. To je evropski denar, ki ga prejema LAS prek Dežele FJK za izvajanje dejavnosti, ki bo v prihodnosti še pomembnejša, pravi predsednik LAS Franc Fabec. Če je LAS Kras v obdobju 2008-2013 podelil 1,470 milijona evrov, bo v obdobju 2014-2020 na razpolago kar 4 do 5 milijonov evrov. Na 5. strani Razstava fotografij Maria Magajne v Nuku Na 3. strani Trst: usodni padec v Ul. Orlandini Na 4. strani Nabrežina: gneča za davek Imu Na 5. strani Na Goriškem nič več črnih vreč z odpadki Na 12. strani SOVODNJE - Obletnica obnovitve občinske samostojnosti Ob občinskem prazniku peli, kotalkah in plesali SOVODNJE - V Kulturnem domu v Sovodnjah je v nedeljo potekala slavnostna seja občinskega sveta, s katero so se spomnili leta 1951, ko je sovodenjska občina dočakala obnovitev samostojnosti. Med sejo so izročili priznanje štirim zaslužnim domačinom, in sicer Mitji Jurnu, Ferdinandu Tommasiju, Virgilu Černicu in Mariu Vižintinu. Posthumno priznanje ob stoletnici rojstva in dvajsetletnici smrti Franja Rojca so izročili sinovoma Marku in Ivu (na fotografiji Bumbaca). Po slavnostni seji se je praznik nadaljeval v športno-kul-turnem centru na Peči, kjer je potekal za-bavno-razvedrilni program v priredbi tamkajšnjega društva Vipava. Na 13. strani TRST - V nedeljo na Lopiču pri Pušji vasi Smrt v gorah Občinski svetnik DS Stefano Beltrame zgrmel v prepad TRST - Tržaški občinski svetnik Demokratske stranke Stefano Beltrame se je v nedeljo smrtno ponesrečil na hribu Lopič nad Pušjo vasjo. Po vsej verjetnosti mu je spodrsnilo na snegu, izgubil je ravnotežje in padel v kakih sto metrov globok prepad. Njegovo truplo so reševalci našli včeraj. Novica o njegovi smrti je boleče odjeknila v Trstu, predvsem v političnih in univerzitetnih krogih, saj je bil Beltrame več let v upravnem svetu ustanove za pravico do študija. Na 4. strani 9771124666007 2 Torek, 17. junija 2014 ALPE-JADRAN / SLOVENIJA - Po anketi časnika Delo o udeležbi na predčasnih volitvah Na volišča 13. julija manj kot polovica volivcev LJUBLJANA - Udeležba na predčasnih volitvah 13. julija bi bila po anketi Dela nižja kot pred tremi leti, ko je bila 65,60-odstotna. Če bi obveljali rezultati tokratne ankete, bi se na volilno nedeljo na volišča odpravilo manj kot polovica prebivalcev z volilno pravico. Kot navaja Delo, je 49 odstotkov vprašanih zatrdilo, da se bo volitev zagotovo udeležilo, naslednjih 20 odstotkov pa je odgovorilo, da se jih bodo udeležili verjetno. Pri tem je treba po navedbah časnika upoštevati izkušnje, da so dosedanje ankete praviloma napovedovale višjo udeležbo na volitvah ali referendumih od dejanske. Katero stranko bodo volili na prihajajočih parlamentarnih volitvah, je že odločenih 36 odstotkov vprašanih, medtem ko jih 54 odstotkov ne ve, koga bodo volili. Napovedi strank o volilnih zavezništvih 36 odstotkov vprašanih ne podpira, 47 odstotkov vprašanih različne oblike zavezništev podpira, 17 odstotkov pa jih je na vprašanje, kako ocenjujejo napovedi zavezništev, odgovorilo z ne vem. Zanimalo jih je tudi, ali nameravajo anketiranci uporabiti katero od alternativnih oblik glasovanja; kot kaže, teh oblik ne namerava izkoristiti veliko ljudi in bo velika večina počakala na volilno julijsko nedeljo, da bo oddala glas na enem od več kot 3000 volilnih mest, piše Delo.Da na volitvah ne bodo izkoristili možnost alternativne predčasne oddaje glasov, torej glasovanja po pošti ali predčasnega glasovanja, je odgovorilo 80 odstotkov vprašanih v anketi. Na vprašanje, kdo od naštetih politikov bi bil najprimernejši kandidat za mandatarja, se je največ vprašanih opredelilo za Mira Cerarja (41 odstotkov). Janeza Janšo je izbralo 11 odstotkov anketirancev, osem odstotkov Dejana Židana, pet odstotkov vprašanih se je odločilo za Karla Erjavca, prav toliko za Alenko Bratušek. Da je najprimernejša za kandidatko za mandatarko Ljudmila Novak, je menilo tri odstotke vprašanih, dva odstotka vprašanih sta navedla Franca Bogoviča oz. Zorana Jankoviča, en odstotek vprašanih pa, da bi bil najprimernejši Bojan Starman. Sicer pa tudi med strankami po anketi Slovenskega utripa najbolje kaže Stran- Če se bodo uresničile napovedi iz Delove ankete, bo novi sestav slovenskega parlamenta izvolila manj kot polovica volivcev arhiv ki Mira Cerarja. Za njo bi glasovalo 24,3 odstotka vprašanih, medtem ko bi SDS podprlo 16,1 odstotka volivcev. Na tretje mesto bi se uvrstila SD z 9,7 odstotka glasov. Dobrih 27 odstotkov jih sicer ne ve, koga bi volili. Glede na anketo bi se v novo sestavo državnega zbora poleg omenjenih treh strank uvrstila le še NSi in DeSUS, ki bi prejela po 3,7 odstotka glasov. Realno možnost za prestop parlamentarnega praga imajo po anketi še Verjamem Igorja Šoltesa z 2,3 odstotka, SLS z 2,1 odstotka in Zavezništvo Alenke Bratušek z 1,9 odstotka. Več kot odstotek volivcev bi prepričali še PS in SNS. Kot še ugotavlja anketa, kombinacija javnega diskurza o združevanju in oblikovanje novih strank v tem trenutku bolj koristi levi sredini, čeprav bi povezovanje koristilo tudi desni sredini, še posebno bi bil lahko tak premik pomemben za NSi in SLS, ki sta v trenutnih razmerjih sil na robu uvrstitve v državni zbor, ugotavlja Slovenski utrip. Glede prihodnje vladne koalicije si 50,2 odstotka vprašanih po volitvah želi mešane koalicije, kjer bi bili levica in desnica enakomerno zastopani. Slaba petina vprašanih si želi levosredinske koalicije, 12,4 odstotka pa desnosredinske koalicije. (STA) USTAVNO SODIŠČE - Zadeva Patria Neuradno: sodišče zavrglo pritožbo Janše LJUBLJANA - Ustavno sodišče je včeraj sprejelo odločitev o ustavni pritožbi predsednika SDS Janeza Janše na sodbo v zadevi Patria. Odločitev so po pošti in faksu posredovali Janševemu zagovorniku Franciju Matozu, vročena pa je bila tudi vrhovnemu, višjemu in okrajnemu sodišču. Kakšna je odločitev, na sodišču niso povedali. Z vidika ustavnega sodišča odločitev namreč še ni javna, saj še niso prejeli povratnic o vročitvi, so pojasnili na ustavnem sodišču. Kot navaja spletno Delo, po njihovih informacijah ustavni sodniki predlagatelju in njegovemu odvetniku Franciju Matozu niso ugodili in so pritožbo zavrgli, ker Janša še ni iz- črpal vseh drugih pravnih sredstev. Po neuradnih podatkih je razmerje med ustavnimi sodniki ostali nespremenjeno, proti zavrženju so bili trije ustavni sodniki. Kot še piše Delo, bodo predvidoma sodbo in vsa ločena mnenja objavili danes. Odločitev ustavnega sodišča pa tudi pomeni, da bo moral Janša, razen če ne bo vmes poseglo vrhovno sodišče, kjer je Janša sprožil postopek za varstvo zakonitosti, ta petek začeti prestajati dveletno zaporno kazen na Dobu. Vrhovni sodniki pa lahko tudi pozneje začasno - do dokončne odločitve po lastni presoji - sprejmejo odločitev o prekinitvi prestajanja kazni, še piše spletno Delo. Pahor za informacijsko pooblaščenko predlagal Mojco Prelesnik LJUBLJANA - Predsednik Slovenije Borut Pahor je včeraj državnemu zboru posredoval predlog, s katerim mu za mesto informacijske pooblaš-čenke predlaga v imenovanje Mojco Prelesnik, pravnico s pravosodnim izpitom, so sporočili iz urada predsednika. Prelesnikova je trenutno generalna sekretarka DZ. Pahor ocenjuje, da je Mojca Prelesnik kandidatka, ki poleg izpolnjevanja zakonsko predpisanih pogojev s svojim dosedanjim delom tako pri nastajanju sedanjega zakona o dostopu do informacij javnega značaja kot poznejšim aktivnim strokovnim udejstvovanjem kot nekdanja namestnica informacijske pooblaščenke izpolnjuje visoke strokovne kriterije za opravljanje te funkcije. Prav tako je lahko iz predstavitev kandidatk in kandidatov za ta položaj ter posvetov z vodji poslanskih skupin predsednik ugotovil, da ima Prelesnikova med vsemi največjo podporo in stvarne možnosti za izvolitev v DZ.Predsednik republike pričakuje glasovanje o predlogu na seji državnega zbora predvidoma še ta teden. Minuli teden v Sloveniji v treh nesrečah pet mrtvih LJUBLJANA - Na slovenskih cestah je v minulem tednu v treh prometnih nesrečah umrlo pet oseb. V letošnjem letu je na slovenskih cestah umrlo 45 oseb, v enakem obdobju lani pa 48 oseb, navajajo na Generalni policijski upravi. V prometni nesreči v Mariboru umrla ena oseba MARIBOR - Na Tržaški cesti v Mariboru se je včeraj okoli 13. ure v križišču s Papeževo cesto zgodila prometna nesreča, v kateri so bila udeležena tri osebna vozila in vpletenih šest oseb. Ena oseba je na kraju nesreče umrla, še vsaj ena oseba je huje poškodovana. Na kraj so bili napoteni reševalci in policisti. Kot je povedal pomočnik komandirja Postaje prometne policije Maribor Vojko Bevk, je bil v nesreči poškodovan tudi otrok, ki je bil potnik v enem od osebnih avtomobilov. Z reševalnim vozilom so ga odpeljali v bolnišnico. Vzrok nesreče še ni znan, saj policisti še zbirajo obvestila. Več naj bi bilo znanega danes. VOJSKA - Sodelujejo vojaki iz Slovenije, Italije in Madžarske Na vojaških vadiščih po Sloveniji se je začela vaja Zvita podlasica LJUBLJANA - V Sloveniji se je včeraj začela večtedenska mednarodna vojaška vaja večnacionalnih kopenskih sil Zvita podlasica 2014. Na njej bo sodelovalo približno 1300 udeležencev, od tega 950 pripadnikov tujih oboroženih sil iz Italije in Madžarske. Vajo bodo spremljali tudi avstrijski opazovalci. Vaja večnacionalnih kopenskih sil (Multinational Land Force - MLF) bo trajala vse do 12. julija. Njen namen je usposabljanje in ocena poveljstva MLF ter zmožnosti načrtovanja in izvajanja dodeljenih nalog v kompleksnem okolju večnacionalne in združene operacije kriznega odzivanja, navajajo na ministrstvu za obrambo. Usposabljanje in aktivnosti na vaji bodo potekale na različnih lokacijah po Sloveniji, in sicer v Vojašnici generala Maistra v Mariboru, na območju Murske Sobote, Cerkelj ob Krki, Novega mesta in Škrilja, na vadbišču Apače in na Osrednjem vadišču Slovenske vojske Postojna. Vodja aktivnosti in hkrati direktor vaje je brigadir David Humar, ki je tudi vodja usmerjevalne skupine, njegov namestnik pa je poveljnik 72. brigade Slovenske vojske polkovnik Franc Koračin. Slovenska vojska v mednarodnih kopenskih silah sodeluje od ustanovitve sil ravni brigade leta 1999, ko so načelniki ge-neralštabov treh vojsk podpisali tehnični sporazum o silah MLF. Prva trilateralna vaja je bila leta 2002 v Vidmu, enota pa je v mednarodni operaciji prvič delovala leta 2004 na Kosovu. Sloven- 2012 pa je bila v pripravljenosti za delovanje v bojni sJmpim FU. ska vojska je s četo prvič sodelovala v bojni skupini EU v okvi- V času vaje bo povečan promet vojaških vozil v okolici va- ru MLF v drugi polovici leta 2007, od 1. julija do 31. decembra dišč Slovenske v°jska EVROPSKA UNIJA - Podatki za leto 2012 Davčno breme v Sloveniji pod povprečjem EU in območja evra BRUSELJ - Breme davkov in obveznih socialnih prispevkov je kot delež v bruto domačem proizvodu (BDP) leta 2012 glede na 2011 v območju evra naraslo z 39,5 odstotka na 40,4 odstotka, v celotni EU pa z 38,8 odstotka na 39,4 odstotka. V Sloveniji je naraslo z 37,2 odstotka na 37,6 odstotka in je bilo po včeraj objavljenih podatkih Eu-rostata pod povprečjem EU in območja evra. Breme davkov in socialnih prispevkov je med članicami unije zelo različno. Najmanjše breme so imeli v Litvi (27,2 odstotka BDP), Bolgariji in Lat-viji (v obeh 27,9 odstotka BDP), Romuniji in na Slovaškem (28,3 odstotka BDP) ter na Irskem (28,7 odstotka BDP).Največje pa je bilo leta 2012 na Danskem (48,1 odstotka BDP), v Belgiji (45,4 odstotka BDP) in Franciji (45 odstotkov BDP). Največje povečanje davčnega bremena so predlani zabeležili na Madžarskem (z 37,3 odstotka na 39,2 odstotka BDP), Italiji (z 42,2 na 45,4 od- stotka BDP) in Grčiji (z 32,4 odstotka na 33,7 odstotka BDP). Davčno breme pa je najbolj upadlo na Portugalskem (s 33,2 odstotka na 32,4 odstotka BDP), v Veliki Britaniji (s 25,8 odstotka na 25,4 odstotka BDP) in na Slovaškem (z 28,6 odstotka na 28,3 odstotka BDP). Članice EU si največ davčnih prihodkov zagotovijo z obdavčitvijo dela (51 odstotkov), sledijo davki na potrošnjo (28,5 odstotka) in davki na kapital (20,8 odstotka). Obdavčitev dela je največji delež davčnega bremena leta 2012 predstavljala na Švedskem (58,6 odstotka), Nizozemskem (57,5 odstotka), v Avstriji (57,4 odstotka) in Nemčiji (56,6 odstotka). Najmanjši delež v davčnem bremenu pa je obdavčitev dela predlani predstavljala v Bolgariji (32,9 odstotka), na Malti (34,6 odstotka) in Cipru (37,1 odstotka). V Sloveniji je obdavčitev dela leta 2012 predstavljala 52,5 odstotka celotnega davčnega bremena, obdavčitev potrošnje 37,9 odstotka, davki na kapital pa 9,8 odstotka. / ALPE-JADRAN, DEŽELA Torek, 17. junija 2014 3 ljubljana - Razstavi v NUK bosta odprti do 28. junija Fotografije Maria Magajne in portreti tržaških književnikov LJUBLJANA - V Narodni in univerzitetni knjižnici (NUK) so včeraj odprli fotografski razstavi, ki sta nastali za priložnost Slofesta, festivala Slovencev v Italiji. Na prvi predstavljajo dela fotore-porterja Maria Magajne, druga pa prikazuje portrete slovenskih pesnikov in pisateljev iz Trsta. Na ogled bosta do 28. junija v atriju NUK. Razstavo z naslovom Mario Ma-gajna - evropski fotograf so pripravili odsek za zgodovino in etnografijo tržaške Narodne in študijske knjižnice, Arhiv Magajna, Sklad Bubnič-Magajna in Pokrajina Trst, kustosa sta Andrej Furlan in Robi Jakomin. Za razstavo slovenskih portretov pesnikov in pisateljev iz Trsta pa stojita društvo Fotovideo Trst 80 in Zveza slovenskih kulturnih društev. Osebni fotoarhiv Magajne danes šteje približno 300.000 posnetkov, od katerih je objavljenih približno 50.000. Fotoarhiv je Magajna zaupal v hranjenje odseku za zgodovino Narodne in študijske knjižnice v Trstu. Ob teh posnetkih je nastalo tudi več tisoč diapozitivov, ki jih je Poleg fotografij Maria Magajne so razstavljeni tudi portreti slovenskih tržaških knjižnih ustvarjalcev (posnetek je z lanskega Slofesta) arhiv avtor prinesel s svojih številnih potovanj. Leta 2012 je na pobudo knjižnice in njenega inštituta za etnologijo izšla avtorska mapa z desetimi izbranimi fotografijami. V NUK je razstavljenih 11 fotografij. Razstava portretov slovenskih pesnikov in pisateljev iz Trsta prikazuje fo- tografije devetih slovenskih tržaških avtorjev. To so Marij Čuk, Dušan Jelinčič, Miroslav Košuta, Marko Kravos, Ace Mermolja, Boris Pahor, Alenka Rebula, Alojz Rebula in Marko Sosič. Na panojih so poleg portretov tudi krajši dvojezični biografski podatki in odlomki iz avtorjevih opusov, ki se nanašajo na Trst. KOROŠKA - SLOVENIJA - Ob 69. obletnici osvoboditve taborišča Ljubelj kot opomin Na dogodke iz polpretekle zgodovine se ne sme pozabiti - Na avstrijski strani šele 20. slovesnost Deželni glavar Peter Kaiser je pri spominski tabli na avstrijski strani predora položil kultura sožitja - Projekt Interkultura Videmčani v Mariboru « V • I v v« na tečaju slovenscine Udeleženci tečaja slovenščine v Mariboru z Alenom Carlijem MARIBOR - V štajerski prestolnici je pred kratkim potekal tečaj slovenščine, ki se ga je udeležilo dvanajst tečajnikov italijanske narodnosti, od katerih jih je večina iz okolice Vidma. Pobuda spada med dejavnosti, ki so bile programirane za letošnje leto v sklopu projekta Inter-kultura - spoznavanje Slovenije in slovenskega jezika, ki ga že štiri leta uspešno vodi Občina Videm. Vodja projekta pa je zdravnik Mario Can-ciani. V ta projekt spadajo tečaj slovenščine, ki ga organizira sedmo okrožje občine Videm enkrat letno pozimi v vasi Godia, izleti po Sloveniji, okrogle mize, na katere so povabljeni ugledni Slovenci, glasbeni večeri in ne nazadnje obujanje pobratenja z Občino Maribor. Vse dejavnosti si lahko ogledate na spletni strani www.associazionealpi.com (attivita sociali). Med tečajem, ki je potekal letos pozimi, so udeleženci izrazili željo, da bi organizirali tudi nekajdnevni tečaj slovenskega jezika v Sloveniji, z namenom, da bi še dodatno poglobili znanje slovenščine in bi lahko tudi od blizu spoznali lepote slovenskih krajev. »Zaradi velikega zanimanja smo se aktivirali in jim predstavili 4-dne-vni program,« nam je povedal Can-ciani. Pri organizaciji je z veseljem priskočila na pomoč Občina Maribor. Tečajnikom so priskrbeli prenočišče s polnim penzionom, tečaj slovenščine in prevoz iz Vidma v Maribor. Skupino je spremljal zamejski Slovenec Alen Carli, ki je vodil zimski tečaj slovenščine in ki že več let sodeluje pri tem projektu. Na koncu tečaja so vsi dobili potrdilo o opravljenem tečaju. Izrazili so zadovoljstvo in priznali, da jim je bivanje na Štajerskem veliko pomagalo pri nadgradnji znanja in da je učenje slovenščine »prijeten napor«. Tečajniki so izrazili željo, da bi se tako tečaji in obiski v Sloveniji v prihodnosti še ponovili. Uspeh tečaja dokazuje, da je zanimanje za spoznavanje slovenskega jezika v Vidmu in okolici veliko, ter da uspeva glavni namen projekta Interkultura, ki je namenjen združevanju ljudi in premostitvi miselnih pregrad. www.primorski.eu1 LJUBELJ - Na obeh straneh cestnega predora Ljubelj, kjer poteka meja med Slovenijo in Avstrijo, so v soboto priredili spominsko svečanost za žrtve podružnic koncentracijskega taborišča Mauthausen. Medtem ko so na slovenski strani predora praznovali 69. obletnico osvoboditve taborišča, je bila letošnja proslava na avstrijski strani šele dvajseta, saj so na Koroškem skozi desetletja zavestno zamolčali obstoj podružnice tudi na avstrijski strani. Šele poseben odbor na čelu s celovškim univerzitetnim profesorjem Petrom Gstettnerjem je namreč leta 1995 s prvo proslavo opozoril, da je tudi na avstrijski strani Ljubelja obstajala podružnica, v kateri je bilo interniranih nad 1300 ujetnikov iz cele Evrope, ki so v nečloveških pogojih morali graditi cestni predor skozi Karavanke. Skoraj 40 jih je umrlo na Ljubelju, mnogi drugi pa po transportu v Mauthausen in druga nacistična taborišča. Mednarodne slovesnosti na severni strani Ljubelja, katero je organiziral komite Mauthausen Komitee Karnten-Koroška, so se udeležili predstavniki številnih odporniških gibanj iz skoraj vse Evrope, deželo Koroško pa je na svečanosti zastopal deželni glavar Peter Kaiser, ki se je udeležil tudi komemoracije na slovenski strani predora. Pred Kaiserjem je bil kot deželni glavar na proslavi prisoten Christof Zer-natto, kajti ne Haider in tudi ne Dorfler nista našla poti na Ljubelj, da bi se poklonila žrtvam obeh taborišč. Več govornikov je na proslavi ugotovilo, da je po dvajsetih letih prizadevanj za osveščenost v zvezi z dogodki v času nacionalsocializma na Koroškem končno zaznati pozitivne premike, a krepitev desnice po vsej Evropi narekuje, da se je treba še naprej boriti proti pojavom kot so rasizem, antisemitizem, sovraštvo do tujcev, itd. Na primeru Ljubelja je pobudnik in organizator proslave Peter Gstettner še izpostavil, da se koroška mladina zdaj bolj zaveda pomena poznavanja polpretekle zgodovine in se tudi aktivno vključuje v oblikovanje spominskih slovesnosti. Obžaloval pa je, da na območju nekdanjega taborišča Ljubelj sever še vedno ni dostojnega spominskega obeležja, čeprav so predstavniki Avstrije oz. notranjega ministrstva v preteklosti večkrat napovedali, da bodo zadevo uredili. Slovesnost v spomin na žrtve podružnice koncentracijskega taborišča Mauthausen na avstrijski strani Ljubelja se je začela s polaganjem vencev pri predoru, nato pa so na nekdanjem zbirališču taborišča zbrane nagovorili deželni glavar Peter Kaiser, pisatelj Erwin Riess ter priča časa Ernst Grube. Za slovenski in mednarodni odbor Mauthausen je spregovoril Dušan Stefančič. Komemoracijo so še sooblikovali dijaki in dijakinje celovške gimnazije Lerchenfeldgasse in slovenski Moški pevski zbor Valentin Polanšek z Obir-skega pri Železni Kapli. (il) Moj Travnik f84 Minilo je trideset let od tistega 20. maja 1984, ko so se Slovenci v Italiji zbrali na Travniku: trideset let - v vseh pogledih dolgo obdobje, v tehnološkem smislu pa sploh. Pred tridesetimi leti nismo vsi imeli fotoaparatov, snemalnih kamer, kaj šele mobilnih telefonov, s katerimi je mogoče celo fotografirati ali snemati. Pa vendar mislimo, da velja poskusiti. Drage bralke in bralci! Primorski dnevnik vas vabi, da odprete predalnike in kartonaste škatle, v katerih hranite svoje fotografije, da s polic vzamete družinske albume in z nami delite spomine na tisto sončno dopoldne. Fotografije nam lahko pošljete po elekktron-ski pošti na naslov redakcija@primorski.eu, ali pa jih dostavite v naše goriško oziroma tržaško uredništvo: skenirali jih bomo in jih objavili na naši spletni strani www.primorski.eu Enotna manifestacija zamejskih slovencev na Travniku v Gorici 20. maja 1984 miran dolhar 4 Torek, 17. junija 2014 APrimorski r dnevnik Trst Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu ČRNA KRONIKA - Predstavnik DS v tržaški mestni skupščini padel med sestopom z Lopiča v Dolino Rezije Smrt občinskega svetnika Stefana Beltrameja v gorah Tržaški občinski svetnik Stefano Beltrame se je v nedeljo smrtno ponesrečil na hribu Lopič nad Pušjo vasjo. Njegovo truplo so našli reševalci včeraj na zasneženem območju, iz česar sklepajo, da je izkušenega plezalca »izdal« prav sneg na severni strani gore. Beltrame, star 47 let, se je bil v nedeljo dopoldne podal na turo na 1958 metrov visoki Lopič s prijateljem iz Gumina. Avtomobila sta pustila ob vznožju hriba in se podala na pot navzgor. Beltrame je bil velik prijatelj gora, večkrat je zahajal v hribe, opravil je tudi številne zelo zahtevne ture. Zgodaj popoldne sta se s prijateljem razšla: slednji se je vrnil v dolino. Beltrame je nadaljeval pot in prešel na severno stran, tisto, ki »gleda« na dolino Rezije. Tamkajšnje pobočje je bilo še prekrito s snegom, in prav sneg naj bi botroval k nesreči. Reševalna akcija je stekla v nedeljo na podvečer. Beltramejevo mamo je zaskrbelo, ker se sin pred večerom ni vrnil. Zato je poklicala njegovega prijatelja iz Gumina, da bi izvedela, ali se je bil morda z njim zakasnil. Prijatelj je takoj zapeljal do kraja, kjer sta bila zjutraj pustila avtomobila preden sta se podala na pot v gore. Beltramejevo vozilo je bilo še parkirano tam, kjer ga je bil pustil zjutraj. Prijatelj je takoj sprožil alarm. Iskanje pogrešanega Beltrameja se je začelo že v večernih urah v nedeljo. Gorskim reševalcem iz Gumina so priskočili na pomoč tudi finančni stražniki iz Tolmeča. Ze v nočnih urah so začeli pregledovati gorske poti, prešli so tudi na rezijsko stran hriba, njihovo iskanje pa je bilo dolgo ur zaman. Včeraj, malo pred 9. uro, so odkrili truplo. Nahajalo se je v kakih sto metrov globokem prepadu, zakrito z grmičevjem. Ležalo je ob skali. Po domnevah reševalcev, naj bi Zgoraj 1958 metrov visok Lopič, kraj smrtne nesreče; spodaj: april 2011, »merjenje moči« med Robertom Cosolinijem in Stefanom Beltramejem med volilno kampanjo Beltrameju spodrsnilo na zasneženem pobočju hriba, izgubil naj bi ravnotežje in padel v prepad. Pri tem naj bi udaril ob skale in bil pri priči mrtev. Nesreča se je pripetila na težko dosegljivem mestu, zato se je akcija za prenos trupla v dolino zavlekla nekaj ur. Novica o tragični smrti Stefana Beltrameja je včeraj takoj boleče odjeknila v mestu, predvsem v političnih in univerzitetnih krogih. Beltrame je bil tržaški občinski svetnik Demokratske stranke. Na občinskih volitvah leta 2011 je bil s 180 preferencami izvoljen v mestno skupščino. Pred tem je bil dolgo let aktiven na univerzitetnem področju, saj je bil funkcionar tajništva za študente, dolgo let pa je bil tudi član upravnega sveta ustanove za pravico do študija Erdisu. M.K. ODMEVI NA TRAGEDIJO Žalovanje v vrstah Demokratske stranke Stefano Beltrame je ljubil hribe in sploh naravo.»Pred nekaj tedni se je vrnil z znane romarske poti v Santiagu de Compostella,« se je včeraj spominjal predsednik tržaškega občinskega sveta Iztok Furlanič. Smrt kolega v mestni skupščini je bila zanj neverjetna, nedoumljiva. »Še v petek sva se srečala, se pogovorila; kdo bi mislil, da je bilo takrat zadnjič ... « Tragedija na gori Lopič je ovila v tančico žalosti tržaško Demokratsko stranko. »Smrt Stefa-na Beltrameja je bila za vse nas težak in povsem nepričakovan udarec,« sta v tiskovnem sporočilu zapisala tržaški pokrajinski tajnik Renzijeve stranke Štefan Čok in deželna tajnica Antonella Grim. »Izgubili smo odličnega občinskega svetnika, predanega privrženca, prijatelja, predvsem pa iskreno in pristno osebo. Stefano Beltrame je v teh letih političnega udejstvovanja storil veliko; zato bomo storili vse kar bo mogoče, da bi nadaljevali njegovo delo, in s tem na najboljši način počastili njegov spomin,« sta še zapisala Čok in Grimova. V občinski skupščini je Beltrame večkrat posegel, predložil številne resolucije, nazadnje dokument v znak solidarnosti državnemu tožilcu Antoninu Di Mat-teu, ki je bil tarča hudih groženj zaradi protimafijskega udejstvovanja. Zavzemal se je za pravico do študija, ožigosal je deželni zakon Tondove uprave, ki je predstavljal diskriminacijo za priseljence; podprl je ustanovitev sosveta mladih. Pred izvolitvijo v tržaški občinski svet je bil Stefano Beltrame predstavnik upravnega osebja in študentov na tržaški univerzi. V univerzitetnih krogih je bil že pred desetletjem pobudnik protesta proti reformi takratne šolske ministrice Morattijeve, saj mu je bila usoda italijanskega šolstva zelo pri srcu, obenem pa se je zavzemal, da bi imeli mladi čim boljše in pravične pogoje za študij. Ob njegovem preranem odhodu se ga je včeraj na spletnem omrežju hvaležno spomnilo na stotine ljudi. M.K. Stefano Beltrame arhiv OBČINA TRST - Na pobudo župana Filomena Falabella je nova generalna direktorica Tržaški župan Roberto Cosolini je včeraj imenoval novo generalno tajnico Občine Trst. To je Filomena Falabella, ki je bila doslej zaposlena kot občinska tajnica. Cosolini se je za to odločil na osnovi deželnega zakona 3/2014, ki omogoča imenovanje generalnega direktorja za občine z več kot 100.000 prebivalci. Funkcija generalnega direktorja predpostavlja managersi pristop, nova direktorica pa naj bi kmalu začela pot za popolno obnovo Občine Trst po sledeh, ki jih je že nakazala Cosolinijeva občinska uprava. Poseben poudarek pri tem bo na inovaciji, učinkovitosti in posploševanju birokracije, ki je že postala dramatičen problem italijanske javne uprave. Da je ta pot pravilna, ugotavlja občinska uprava v tiskovni noti, dokazujejo tudi normativi, ki jih bo italijanska vlada sprejela v bližnji prihodnosti. Filomena Falabella je diplomirala iz političnih ved in je vpisana na seznam občinskih tajnikov in revizorjev. Na tržaškem županstvu je bila zaposlena kot generalna tajnica od leta 2011. V preteklosti je krila pomembne funkcije v okviru združenja občin ANCI iz Veneta in je bila med drugim tudi šest let predsednica zbornice revizorjev v občini San Giorgio delle Pertiche. V Trstu prvi zabojniki za organske odpadke Projekt za uvajanje ločenega zbiranja odpadkov v tržaški občini se nadaljuje. Od včeraj so se v nekaterih mestnih predelih pojavili prvi zabojniki za organske odpadke. Točneje, prve zabojnike so postavili v Naselju sv. Sergija, od 30. junija dalje pa bodo začeli postavljati zabojnike za organske odpadke tudi na Krasu. PONČANA - Moški skušal splezati z okna na balkon Usoden Stanovanjska hiša v Ulici Orlandini 56 na Pončani je bila v soboto zgodaj popoldne prizorišče nenavadne nesreče, katere posledice so bile na žalost najhujše možne. Življenje je izgubil 42-letni Tržačan, njegovega imena in priimka policija ni razkrila. Novico so sporočili šele včeraj. Moški je po informacijah tržaške kvesture priskočil na pomoč svoji bivši partnerki, s katero je do nedavnega stanoval pod isto streho - prav v stanovanju v tretjem nadstropju poslopja v Ulici Orlandini. Povedala mu je, da se steklena vrata, ki vodijo na balkon, od znotraj ne odpirajo. Moški se je odločil, da bo problem rešil sam, brez vsakršne pomoči. Šel je do okna notranjega stopnišča, ki se nahaja med tretjim in v četrtim nadstropjem ter stopil na okenski okvir. Nameraval je splezati po steni preko žleba do bližnjega balkona ter od zunaj odpreti steklena vrata. Poskus pa se je končal tragično, saj je Tržačan med plezanjem po žlebu padel z višine dobrih desetih metrov naravnost na dvorišče. Reševalci mu niso mogli nuditi pomoči, bil je na mestu mrtev. Dogodek je vznemiril in globoko pretresel številne tamkajšnje stanovalce, na prizorišču se je dalj časa zadržala policija. (af) padec Moški je padel z dobrih 10 metrov foto damj@n / TRST Torek, 17. junija 2014 5 LAS - V obdobju 2008-2013 podelil 1,5 milijona evrov, za 2014-2020 pa bo na voljo 4,5 milijona »LAS Kras gre naprej, če bo politična volja« Lokalna akcijska skupina Kras je nastala leta 2008 in je od takrat porazdelila skoraj poldrugi milijon evrov za osem projektov, ki so nastali z namenom promocije tržaškega oziroma goriškega Krasa in njegovih značilnosti. To so evropska finančna sredstva, ki jih prejema LAS prek Dežele Furlanije-Julijske krajine za izvajanje dejavnosti, ki bo v prihodnosti še pomembnejša. Če je LAS Kras v obdobju 2008-2013 podelil 1,470 milijona evrov, bo v obdobju 2014-2020 za tržaški in goriški Kras na razpolago kar 4 do 5 milijonov evrov. LAS Kras je doslej podprl še predvsem dejavnosti in pobude, ki so nastale z namenom ovrednotenja Krasa, v prihodnosti pa se lahko njegovo vlogo še nadgradi. Po ukinitvi pokrajin lahko postane namreč LAS prava razvojna enota, vendar je za to potrebna politična volja, nam je povedal predsednik upravnega sveta LAS Kras Franc Fabec, ki smo ga včeraj vprašali za obračun prvih let delovanja. V sredo bo namreč na sedežu pokrajinske uprave redni občni zbor LAS Kras, ki se že pripravlja na nove izzive. LAS Kras je nastal leta 2008 s politično podporo vseh 12 občin tržaškega in goriškega Krasa, je spomnil Fabec. Člani so lokalne uprave, ki so sodelovale pri nekdanji Kraški gorski skupnosti, glavna javna partnerja pa sta Pokrajina Trst in Pokrajina Gorica. Zasebni del sestavljajo vse kmečke stanovske organizacije, Agrarna skupnost in konzorcij proizvajalcev kraških proizvodov. Večinski delež ima med zasebniki Zadružna kraška banka, ki se ji je Fabec tudi toplo zahvalil za pomoč. Po formalni »odobritvi« deželne uprave je začel LAS delovati, njegov namen pa je bilo spodbujati učinkovit razvoj ozemlja. LAS je pripravil in izdelal lokalni razvojni načrt za obdobje 2008-2013, ki ga je na osnovi evropskih normativov deželna vlada podaljšala do konca leta 2014. V tem obdobju je pod okriljem LAS Kras steklo 8 projektov za skupno naložbo 1,47 milijona evrov, ki jih je prispeval javni sektor. Dva projekta sta bila namenjena za razvoj t.i. »bed & breakfast« (160 tisoč evrov), druga dva projekta za ovrednotenje in promocijo tipičnih lokalnih proizvodov (115 tisoč), en projekt je bil v korist kmečkih tur- Predsednik LAS Kras Franc Fabec izmov (300 tisoč), še drugi projekti so bili za spodbujanje kulturnih, turističnih in rekreacijskih dejavnosti. Sicer je skušal LAS vselej dati prednost projektom, ki so bili v skupno korist, kot so na primer tržnice in razne prireditve. Dodatna projekta zadevata marketinške dejavnosti, ki jih potre- buje Kras. Neko podjetje si je zagotovilo razpis, na podlagi katerega bo pripravilo seznam dejavnosti, ki so potrebne za ovrednotenje Krasa (od brošur do promocije prek medijev), in jih bo seveda nato izvajalo in razvijalo. Vrednost tega projekta je 100 tisoč evrov. LAS Kras je poleg tega zelo pomemben, ker obravnava ves Kras kot celoto, je še povedal Fabec, in dejansko združuje politično dve pokrajini. To je torej tudi ino-vativno telo, ki bo lahko v prihodnosti delilo še več denarja. Do leta 2020 bo namreč za LAS Kras na voljo, kot rečeno, 4 do 5 milijonov evrov. Zato je potrebno, da razumejo vsi dejavniki pomen LAS, kajti v preteklosti niso znali vsi izkoristiti njegovega potenciala, je opozoril Fabec. Skupini LAS, ki je sodelovala tudi pri treh čezmejnih evropskih projektih in je izdelala med drugim analizo kmetijskega stanja (t.i. »masterplan«) bo treba dati seveda pravo težo, je dodal. LAS lahko namreč nadaljuje s svojim poslanstvom, je še poudaril Fabec, toda potrebni sta tudi finančna podpora in še predvsem politična volja javnih uprav. A.G. Drevi v Križu komik Žan Papič V sklopu Kriškega tedna bo drevi ob 20.30 v Ribiški hiši v Križu nastopil slovenski komik Žan Papič, ki se ima med humoristi za največjega oboževalca Srečka Kosovela. Njegovemu nastopu bo sledila pokušnja vin domačih vinogradnikov. Drevišnja pobuda sodi v Kriški teden 2014, ki se je pričel v nedeljo z uprizoritvijo komedije Umor v Vili Roung v izvedbi dramske družine Sedej iz Števerjana v režiji Franka Žerjala. S knjigo v nov dan v ■ •• v • • nt | « v« v knjižnici Pinko Tomažič Knižnica Pinko Tomažič in tovariši z Opčin si prizadeva, da bi imela v svoji sredi čimveč bralcev. Pozimi je priredila pobudo Vabilo k zimskemu branju, h kateri je pristopilo precejšnje število bralcev. Največ knjig sta do konca aprila prebrali Majda Daneu in Ivana Su-hadolc in si prislužili priznanje, ki sta ga prejeli na prisrčnem srečanju pretekli teden. Obenem se je letos openska knjižnica pridružila projektu Primorci beremo, zato vabi vse, ki radi sežejo po slovenski knjigi tudi v poletnih mesecih, da se zglasijo v knjižnici, ki je odprta vsak dan, od ponedeljka do petka, od 16. do 19.ure. 45. TABOR MePZ Lipa bo nastopil v Šentvidu Tradicionalno 45. srečanje pevskih zborov v Šentvidu pri Stični se bo pričelo s sobotnim koncertom slovenskih zborov iz drugih držav v soboto, 21. 6., in zaključilo z nedeljsko manifestacijo z nastopom združenih zborov iz Slovenije in zamejstva. Za Zvezo slovenskih kulturnih društev v Italiji bo na taboru letos nastopil Mešani pevski zbor Lipa iz Bazovice z dirigentko prof. Tamaro Ražem Locatelli, ki zbor vodi od 1996. Ta deluje v okviru istoimenskega društva SKD Lipa v Bazovici pri Trstu, ki je bilo ustanovljeno že daljnjega leta 1899 in je širilo slovensko kulturo ter združevalo slovensko prebivalstvo na tržaškem Krasu. Danes se zbor lahko ponaša z bogatim repertoarjem sakralne in posvetne glasbe slovenskih in tujih skladaljev in se posveča svojemu poslanstvu širjenja slovenske kulture in tradicije na narodnostno mešanem območju. Izvaja intenzivno koncertno dejavnost s tem, da sodeluje na revijah doma in po svetu. V sedemnajstletnem delovanju je sestav gostoval na vseh koncih Italije od Bocna do Rima ter na Sardiniji in Siciliji. V letu 2005 je izdal zgoščenko Pozdrav, ki je bila v celoti posvečena slovenskim avtorjem v Furlaniji Julijski krajini. Leta 2013 je nastopil na deželnem zborovskem tekmovanju FJK in se odrezal z zaslužnim priznanjem. Na sobotnem koncertu bo MePZ Lipa z dirigentko Tamaro Ražem Locatelli izvajal program primorskih avtorjev: istrsko ljudsko po zapisu iz Sv.Petra - priredba Mateja Petelin: »Mamca, pošljite me po vodo«, narodno besedilo iz Štrekljeve zbirke - priredba Ubald Vrabec: »Polka je ukazana« in ljudsko iz Bile - priredba Pavle Merku: »Jnjen čeua jti gna'« (rsc). NABREŽINA - Nevšečnosti za številne občane devinsko-nabrežinske občine Imu: gneča na županstvu Občina popravlja sezname za plačilo občinskih dajatev - Opravičilo odbornika za proračun in davke Corigliana Zadnji dan plačila davka na nepremičnine Imu je včeraj »privabil« na županstvo v Nabrežini kakih 40 občanov. Prišli so, da bi izvedeli, kaj jim je storiti z obrazci, ki jim jih je poslala občina. Mnogi bi morali plačati davek na tako imenovano »drugo stanovanje«, čeprav posedujejo le tistega, v katerem prebivajo. Nerganja je bilo precej, občinski uradniki pa so jim v nekaj minutah obrazložili, da je - v veliki večini primerov - prišlo do napake, in sicer pri vnašanju podatkov v novo podatkovno bazo. Vso zagonetno zadevo, ki jo je des-nosredinska opozicija izkoristila za trd napad na levosredinsko upravo, sta pojasnila devinsko-nabrežinski župan Vladimir Kukanja in odbornik za finance in proračun Lorenzo Corigliano. Zajec sedanje davčne godlje tiči v odločitvi uprave, da prevzame v lastne roke usodo občinskih dajatev. Dolgo let se je občina posluževala »uslug« izter-jevalnice Equitalia. Ta je imela seznam Vladimir Kukanja davkoplačevalcev, po prekinitvi pogodbe ga je obdržala, tako je morala občina pripraviti nov, posodobljen seznam, je povedal župan Kukanja. Pri tem pa je prišlo do nevšečnosti pri križanju katastrskih podatkov z anagrafskimi. Katastrski seznam ni bil posodobljen, številni katastrski podatki so zastareli (še iz leta 1992), vmes Lorenzo Corigliano je prišlo do kupoprodaj, ki niso bile vključene v seznam. Ob tem je prišlo še do težav s podjetjem PG Softwork iz Padove: slednje bi moralo konec lanskega leta odposla-ti obrazce za plačilo davkov, obrazci pa so se »po pošti izgubili« (o čemer sedaj poteka preiskava). Občinska uprava se je odločila, da prekine sodelovanje s tem podjetjem. Tako se je od marca dalje začelo posluževati brezplačne programske opreme družbe Insiel. Ob vključevanju katastrskih in anagrafskih podatkov je prišlo v nekaterih primerih do napak. Corigliano je pojasnil, kako. Če je bila nepremičnina na katastrskem seznamu označena s številko 78, na anagrafskem pa s hišno številko 78/A, je nova programska oprema »smatrala« označbo 78/A kot drugo nepremičnino; od tod izdaja obrazca za plačilo davka na nepremičnine Imu za tako imenovano drugo stanovanje. Corigliano se je včeraj ponovno opravičil občanom za nastale nevšečnosti. Zagotovil je, da bo uprava v najkrajšem času pregledala vse sporne primere in popravila nastale napake. Uslužbenci davčnega urada so v celoti angažirani pri tem delu, da bi imela uprava pred oktobrom (rokom za izplačilo drugih občinskih davčnih dajatev) pripravljene pravilne in verodostojne sezname. M.K. PRIZIVNO SODIŠČE - Proces o srbskih poslih s podjetnikom Danilom Cunjo Oprostilna sodba za Stanisso Prizivni sodniki zavrnili prvostopenjsko sodbo, obtoženi ni poneveril nobenega čeka - Dobičkonosni posli, ki so se naenkrat zapletli Tržaško prizivno sodišče ni potrdilo prvostopenjske razsodbe na račun Wal-terja Stanisse. Na sodnem procesu o domnevni poneverbi 12.000 evrov v okviru srbskih poslov s podjetnikom Danilom Cunjo so sodniki oprostili Stanisso, ker kaznivega dejanja ni bilo. Oktobra 2012 je bil predstavnik Trgovinske zbornice, Kmečke zveze in Zadružne kraške banke obsojen na mesec dni pogojne zaporne kazni ter na začasno plačilo 2000 evrov in sodnih stroškov, zdaj pa je bil oproščen. Oškodovana stranka je Danilo Cunja, ki bi se na to sodbo lahko pritožil le s civilnopravnega vidika, v zvezi z učinkom sodbe na odškodnino, medtem ko je na kazenskem področju postopka konec. »Sod- be ne komentiram, ker je bilo vse skupaj že dovolj dolgo, naporno in boleče,« je včeraj dejal Stanissa. Uspešno ga je zagovarjala odvetnica Maria Genovese. Walter Stanissa je skupaj z Bogdanom Lukicem od leta 2002 igral vlogo posrednika v nepremičninskih poslih podjetnika Danila Cunje v Srbiji. Posli, ki so bili prva leta zelo dobičkonosni, so temeljili na zaupnih informacijah krajevnih upraviteljev o obsežnih kmetijskih površinah blizu beograjskega letališča, ki jih je lokalna uprava nato spremenila v zazidljive. Cunja je v sodelovanju s Stanisso in Lukicem - ter z radodarnimi posojili tržaške podružnice Nove Ljubljanske banke - kupoval in po trikratni ceni prodajal Walter Stanissa arhiv zemljišča, na katerih naj bi pozneje zrasli nakupovalno središče, bencinski servis in drugi objekti. Srbski kmetje, prvotni lastniki zemljišč, očitno niso razpolagali s temi informacijami. Pri kupoprodaji trinajstega zemljišča se je nekaj zataknilo in partnerji so se sprli, z zadevo pa so se v naslednjih letih ukvarjali tržaški in beograjski sodniki. Cunja je na tržaškem sodišču trdil, da si je Stanissa prilastil ček v vrednosti 12.000 evrov, s katerim naj bi krili katastrske stroške in dajatve - ter tako onemogočil nadaljnje posle in domnevno hudo oškodoval njegova podjetja. Prizivni sodniki se s temi trditvami naposled niso strinjali, Stanisso so pravnomočno oprostili. (af) 6 Torek, 17. junija 2014 TRST / POKRAJINA - V Skladišču idej posvet za svetovalce za delo Ukrepi in sredstva za zaposlovanje mladih Ukrepi in sredstva za učinkovit boj proti brezposelnosti mladih so bili v ospredju včeraj popoldne na posvetu, ki ga je priredila tržaška pokrajinska uprava v Skladišču idej. Srečanje je bilo namenjeno svetovalcem za delo iz tržaške pokrajine, na njem pa so poglobili poznavanje in možnosti izvajanja programov Pipol in Jamstvo za mlade, ki so stekli tudi v deželi Furlaniji-Julijski krajini v okviru evropskih projektov za zaposlovanje mladih. Srečanje je uvedla in povezovala pokrajinska odbornica za delo Adele Pino, sodelovali pa so med drugim predsednica pokrajinskega sveta svetovalcev za delo Erika Damiani, vodja tržaškega okenca za zaposlovanje Veronica Stumpo, predstavnika tržaških svetovalcev za de- lo Andrea Maniacco in Massimo Iesu ter vodja tržaškega sedeža deželnega IRES Lino Frascella. Pokrajinska odbornica Pinova nam je povedala, da je bila lani stopnja brezposelnosti med mladimi od 15. do 24. leta starosti v deželi FJK po podatkih državnega zavoda Istat 24,2 odstotka. Če pa vzamemo v pretres mlade od 15. do 29. leta starosti, se stopnja brezposelnosti zniža na 20,5 odstotka. Včerajšnji posvet je bil torej namenjen za analizo in ugotavljanje najbolj učinkovitih sredstev za boj proti brezposelnosti mladih. Na posvetu so nato podrobno orisali možnosti, ki jih ponuja program Jamstvo za mlade (angl. »Youth Garantee«). Ta je namenjen za mlade od 15. do 29. leta sta- ISTRA - 70-letnica smrti Maria Maganje Spomin na partizanskega komandanta iz Križa Sorodniki Maria Maganje pred njegovim spomenikom v Pičnu PULJ - V Pičnu pri Pazinu so se spomnili 70-letnice ustrelitve partizanskega komandanta Maria Maganje, ki je bil doma iz Križa pri Trstu. Maganja je bil kamnosek, pročen z domačinko Gizelo Košuta (Kocjanevo), z njenim bratom Justom, priznanim režiserjem in gledališkim igralcem, je pisal pesmi v kriškem narečju. Leta 1941, ko se je že preselil v Trst, je Mario navezal stike s partizanskim gibanjem, za kar so ga aretirali in mučili fašisti. Po kapitulaciji Italije mu je uspelo zbežati v Istro, kjer je v zelo kratkem času postal poveljnik 2. Gortanovega partizanskega bataljona. Padel je v Pičnu, potem ko je njegov bataljon zavzel oporišče fašistov in karabinjerjev. Slednji so se najprej predali in izobesili belo zastavo, nato so ga zahrbtno ustrelili. Spominsko prireditev v Pičnu je priredila kriška sekcija VZPI-ANPI Evald Antončič, v imenu katere je spregovoril predsednik Jurij Žerjal. Poleg sorodnikov pokojnega borca so se pobude udeležili tudi zastopniki hrvaškega združenja nekdanjih partizanov. Križani so v ta namen priredili avtobusni izlet. Včeraj danes Danes, TOREK, 17. junija 2014 DOLFE Sonce vzide ob 5.15 in zatone ob 20.57 - Dolžina dneva 15.42 - Luna vzide ob 23.59 in zatone ob 11.36. Jutri, SREDA, 18. junija 2014 MARKO VREME VČERAJ: temperatura zraka 21,6 stopinje C, zračni tlak 1013,1 mb ustaljen, vlaga 55-odstotna, veter 27 km na uro severovzhodnik, nebo oblačno s padavinami, morje rahlo razgibano, temperatura morja 20,4 stopinje C. [I] Lekarne Od ponedeljka, 16., do sobote, 21. junija 2014: Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Cavana 11 - 040 302303, Oširek Osoppo 11 - 040 410515, Boljunec - 040 228124 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Cavana 11, Oširek Osoppo 11, Ul. Settefontane 39, Boljunec - 040 228124 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Settefontane 39 - 040 390898. www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. H Šolske vesti URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE obvešča, da je bil na spletnih straneh ministrstva za šolstvo (www.istruzione.it), 22. maja, objavljen odlok o obnovi zavodskih lestvic za triletje 2014/15, 2015/16 in 2016/17. Odlok vsebuje tudi navodila za predstavitev modela B za izbiro šol. Le-tega morajo predstaviti tudi kandidati I. pasu, ki so v pokrajinskih lestvicah učnega osebja. Rok za predstavitev vlog in modela B zapade v ponedeljek, 23. junija. M& Kino Srečanje o brezposelnosti mladih v Skladišču idej fotodamj@n rosti in še predvsem tistim, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo (t.i. Neet). Namen projekta je zagotoviti, da prejmejo mladi kakovostno ponudbo za zaposlitev, nadaljnje izobraževanje, vaje-ništvo ali pripravništvo po končanem formalnem izobraževanju ali po začetku brezposelnosti, javna uprava pa mora nuditi odgovor v roku štirih mesecev. Rim je projektu namenil 1,5 milijarde evrov. Dežela FJK bo prejela iz Rima 19 milijonov za prihodnja tri leta, projektu pa bo deželna uprava namenila dodatnih 12 milijonov evrov. Deželna vlada bo poleg tega namenila naknadnih 9 milijonov evrov za brezposelne nad 30. letom starosti v okviru programa Pipol, je še povedala odbornica. A.G. S Izleti AMBASCIATORI - 16.30 »3 Days to Kill«; 18.30, 20.10, 21.45 »Journey to Jah - Viaggio nel Reggae«. CINEMA DEI FABBRI - 18.15, 21.30 »Ana Arabia«; 20.00 »365 Paolo Fre-su«. FELLINI - 17.00, 19.10, 21.20 »The Congress«. GIOTTO MULTISALA 1 - 16.30, 20.10, 22.00 »Le meraviglie«. GIOTTO MULTISALA 2 - 18.20 »In-compresa«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.30, 18.15, 20.00, 21.45 »Le week-end«; 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »Gabrielle«. KOPER - PLANET TUŠ - 16.00 »Hiša velikega čarodeja«; 16.20 »Hiša velikega čarodeja 3D«; 19.00, 20.30 »Kako ne umreti na Zahodu«; 18.00 »Locke«; 16.30, 19.10 »Možje X -Dnevi prihodnje preteklosti«; 16.45 »Na robu jutrišnjega dne«; 18.10, 20.00 »Na robu jutrišnjega dne 3D«; 16.10 »Seks na eks«; 17.45, 19.45; 16.05 »Zlohotnica«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 20.00, 21.45 »X-Men - Giorni di un futuro passato«; 16.30, 18.10 »Il magico mondo di Oz«; Dvorana 2: 16.30, 18.15, 20.10, 22.10 »Apartment 1303 - La paura ha inizio«; 18.00, 21.40 »Edge of tomorrow - Senza domani«; Dvorana 3: 16.30 »Goool!«; 18.40, 20.10 »Tutta colpa del vulcano«; Dvorana 4: 16.30, 18.10, 19.50, 21.30, 22.00 »Disney's Maleficent«; 20.15 »Disney's Maleficent 3D«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. THE SPACE CINEMA - 16.00, 18.05, 20.10, 21.30, 22.15 »Disney's Malefi-cent«; 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »Apartment 1303 - La paura ha ini-zio«; 16.40, 18.40 »Il magico mondo di Oz«; 19.10, 21.40 »3 Days to Kill«; 16.30, 19.00, 21.30 »Edge of tomorrow - Senza domani«; 16.10, 18.50, 21.30 »X-Men - Giorni di un futuro passa-to«; 16.40 »Goool!«; 16.30, 19.00, 21.30 »Il capitale umano«; 16.30, 19.00, 21.30 »Dallas Buyers Club«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.30, 20.15, 22.00 »Disney's Maleficent«; Dvorana 2: 17.40, 20.30 »Il magico mondo di Oz«; 22.10 »Edge of tomorrow - Senza domani«; Dvorana 3: 22.10 »Tutta colpa del vulcano«; Dvorana 4: 17.30, 20.00 »Tracks - Attra-verso il deserto«; Dvorana 5: 18.00, 20.10, 22.10 »Le week-end«. Čestitamo teta Martina in stric Mirko. Veselimo se prihoda sestrične NIKE ter komaj čakamo, da se bomo z njo igrali. Iztok, Gorazd, Ornella in Mathias. Dobrodošla NIKA! Mamici Martini, očku Mirku, noni Darinki, nonotu Enjotu iskreno čestitamo, mali punčki pa želimo vse naj, naj... Dunja, Fabio, Magda in Darko. Martino in Mirkota je razveselila mala NIKA. Novi družinici čestitamo in želimo vse vse najlepše. Daša in Damijan z družino, Majna in Aljoša, Mateja in Ambrož z družino. V nedeljo se je Aleksu in Tanji SARA rodila in vso žlahto razveselila. Srečnima staršema in mali Sari želimo vsi doma srečne dni in mirne noči. V salonu Klara se danes govori, da naša MARINA 60 let slavi. Taka kot si doslej ostani še naprej, to ti iz srca vse želimo! Klara, Nadia, Alessandra, Nadja, Gigliola, Lucia, Albina in Silvana. PIERINA iz Trebč je včeraj praznovala 85. rojstni dan. Še mnogo zdravih let in vse dobro ji želijo Ti-ziana, Branko, Irma, Karin, Giovanni, Martina in Matej. Eoi Turistične kmetije AGRITURIZEM ŠTOLFA SALEŽ 46 je odprt vsak dan do 22. junija. Tel. 040-229439 Bi Osmice DRUŽINA TERČON, Mavhinje 42, je odprla osmico. Toplo vabljeni. Tel. 040-299450. DRUŽINA ZAHAR ima odprto osmico v Borštu št. 58. Tel.: 348-0925022. V MEDJI VASI sta odprla osmico Nadja in Walter. Vabljeni. Tel. št.: 040208451. V PRAPROTU ŠT. 15 je odprl osmico Ivan Gabrovec. Toplo vabljeni. Tel. št.: 349-3857943. KLUB PRIJATELJSTVA IN VINCENCI-JEVA KONFERENCA vabita tržaške in goriške prijatelje na celodnevni avtobusni izlet v Soško dolino, z ogledom Kobarida (Muzej I. svet. vojne) in Tolmina, v četrtek, 26. junija, z odhodom s Trsta in možnostjo postanka v Gorici. Info in vpis na tel. 040-225468, 347-1444057 (Vera). Primorski mobile Spletne novice Primorskega dnevnika vedno s sabo Snami aplikacijo iz spletne trgovine □ Available on the App Store / TRST Torek, 17. junija 2014 7 □ Obvestila FOTOVIDEO TRST80 vabi na redni občni zbor, ki bo danes, 17. junija, ob 8.00 v prvem in v sredo, 18. junija, ob 20.30 v drugem sklicanju v Ul. S. Giorgio 1, II. nadstropje, blizu bivše ribarnice. TPPZ P. TOMAŽIČ sporoča da bo danes, 17. junija, od 20.00 na sedežu na Padričah tovariško srečanje ob zaključku sezone. V torek, 24. junija, ob 20.45 generalka za nastop, ki bo v nedeljo, 29. junija, ob 17.00 na proslavi na Orleku. GLASBENA MATICA in GuitARS Ter-geste, v sodelovanju z društvom »Festival Kras«, vabita vse otroke osnovnih šol na poletni center »Kitaristi«, ki bo potekal od ponedeljka, 30. junija, do petka, 4. julija, v prostorih KRD Dom Briščiki. Rok prijave do srede, 18. junija. Podrobne info na guitars.tergeste@gmail.com. JUS MAVHINJE vabi člane na redni občni zbor v sredo, 18. junija, ob 20.30 v prvem in ob 21.00 v drugem sklicanju v prostore osnovne šole. SKLAD MITJA ČUK organizira v ponedeljek, 23. junija, zvečer, tradicionalno kresovanje na Opčinah (Pik'lc). Ob priliki nabiramo les za kres. Kdor želi, ga lahko prinese na Pik'lc od srede, 18. junija, dalje. Info: 040-212289 (pon-pet 10.00-12.00). ŽUPNIJSKA SKUPNOST KRIŽ in Slomškovo društvo vabita na slovesnost Sv. Rešnjega Telesa in Krvi. V četrtek, 19. junija, ob 20. uri v župnijski cerkvi slovesna evharistija. Sledi procesija po vaških ulicah. Ob slabem vremenu procesija odpade. GODBENO DRUŠTVO NABREŽINA bo v četrtek, 19. junija, ob 20.30 nastopalo na trgu v Nabrežini. Vabljeni vsi vaščani in prijatelji veselih polk in valčkov! SRENJA BOL JU NEC sklicuje redni občni zbor v četrtek, 19. junija, ob 20. uri v drugem sklicanju v Kulturnem domu F. Prešeren. Vabljeni vsi člani! ŽUPNIJSKA SKUPNOST KONTOVEL vabi na slovesnost Sv. Rešnjega Telesa in Krvi. V nedeljo, 22. junija, ob 8.30 v župnijski cerkvi slovesna ev-haristija. Sledi procesija po vaških ulicah. Ob slabem vremenu procesija odpade. OBČINA REPENTABOR v sodelovanju s Pokrajino Trst, vabi od 20. do 22. junija na repenski Plac na občinski praznik. Program: v petek, 20. junija, ob 20.00 otvoritev; ob 20.30 koncert dalmatinskih pesmi v izvedbi MoPZ Vesna iz Križa, ob spremljavi tambu-raškega ansambla; ob 22.00 Dj Lovro. V soboto, 21. junija, ob 20.00 ples z ansamblom »Alpski kvintet«. V nedeljo, 22. junija, ob 11.00 »Pohod po poti kraških kalov«; ob 18.00 nastop srbske folklorne skupine kulturnega društva »Pontes-Mostovi« iz Trsta; ob 19.00 ples z ansamblom »Kraški kvintet«. Vsak dan bodo odprti kioski in osmice. ORATORIJ V MARIJANIŠČU: počitniški dnevi za osnovno šolo od ponedeljka, 30. junija, do vključno petka, 4. julija, od 9. do 16. ure. Info in prijave do petka, 20. junija, na tel. št. 3358186940. PODELITEV DIPLOM dijakom gostinske šole v Trstu, ob zaključku triletnega programa poklicnega izobraževanja in usposabljanja »Gostinski delavec« bo v petek, 20. junija, ob 19. uri na sedežu zavoda Ad Formandum, Ul. Ginnastica 72. Vabljeni! SKD DRAGO BOJAN GABROVEC organizira v petek, 20. junija, vodeni ogled kamnolomov devinsko-nabre-žinske občine. Vodil bo geolog prof. Ruggero Calligaris. Zbirališče ob 17. uri na parkirišču društvene gostilne. Za ostale info na tel. št. 347-5352961 (Boris) od 17. do 20. ure. SKD KRASNO POLJE GROČANA, PESEK IN DRAGA vabi na redni občni zbor v petek, 20. junija, ob 19. uri v prvem in v ponedeljek, 23. junija, ob 21. uri v drugem sklicanju v prostore Srenjske hiše v Gročani. ZDRUŽENJE IARPA vabi na razstavo v petek, 20. junija, v nekdanjo pralnico Sv. Jakoba, Ul. S. Giacomo in Monte 9. Urnik: 10.00-12.30 in 16.00-21.00. Po 18.00 na sporedu glasbeni utrinek ter poezija. EKOLOŠKA SOBOTA PRI SV. IVANU - AcegasAps, Občina Trst in Rajonski svet za Sv. Ivan, Kjadin in Rocol prirejajo potujoči zbirni center kosovnih odpadkov v soboto, 21. junija, od 10. do 18. ure na sedežu VI. rajonskega sveta (Rotonda del Boschetto 6). SKLAD MITJA ČUK vabi v »Mavrično angleško poletje«: od 30. junija do 11. julija teden za osnovnošolce (9-10 let); od 21. julija do 1. avgusta za srednješolce. Od ponedeljka do petka, od 8.00 do 13.30 ples, naravoslovje, umetnost, matematika, šport, glasba, tečaj jezika. Vpisi na Skladu Mitja Čuka do sobote, 21. junija, od ponedeljka do petka, od 9. do 14. ure na tel. št.: 040-212289. OMPZ F. BARAGA sporoča, da se je začelo vpisovanje za oratorij, ki ga bodo vodili izkušeni animatorji iz Slovenije. Željeno je, da se pridružijo naši višješolski študentje. Vršil se bo od 7. do 11. julija in od 14. do 18. julija, na Kontovelu 523, od 8.30 do 16.00. Vabljeni tudi predšolski otroci in učenci iz osnovne šole, dijaki iz nižje srednje šole. Info in vpisi do 22. junija na tel. št. 347-9322123. FOTOVIDEO TRST80 organizira v sklopu Artedna »Fotografski/video tečaj za začetnike«. Pričetek v ponedeljek, 23. junija, ob 19. uri v prostorih društva v Lonjerju. Info in urnike dobite na www.trst80.com ali na tel. št. 3294128363 (Marko). Vabljeni! NOGOMETNI KAMP in veliko drugih dejavnosti za deklice in dečke od 6 do 13 let! Od 23. junija do 4. julija, organizirajo AŠD Zarja, ŠC Melanie Klein in ZSŠDI. Vpis na www.melanie-klein.org ali v društvenem uradu (pon. 15.00-19.00, sreda 14.00-18.00, čet. 9.30-12.00). Info na www.melanie-klein.org ali info@melanieklein.org. Število mest omejeno. NOGOMETNO DRUŠTVO F.C. PRI-MORJE v sodelovanju z ZSŠDI, organizira na lastnem igrišču kamp za dečke in deklice od 5 do 12 let, od 23. do 28. junija. Otroke bomo sprejemali že ob 8. uri. Dodatne informacije na tel. št. 329-6022707 ali na zuppinrober-to@yahoo.it. SKD DRAGO BOJAN GABROVEC prireja v ponedeljek, 23. junija, kres Sv. Ivana. Zbirališče ob 20.30 »pr Gro-poti«. Toplo vabljeni! V KD BARKOVLJE Ul. Bonafata 6, bomo izdelovali venčke Sv. Ivana v ponedeljek, 23. junija, od 9.30 dalje. Kdor se srečanja udeleži, naj prinese s seboj škarje in primerno cvetje. NARODNA ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA sklicuje redni občni zbor v torek, 24. junija, ob 9. uri v prvem in v sredo, 25. junija, ob 18. uri v drugem sklicanju, Ul. Sv. Frančiška 20. SPLOŠNO KMETIJSTVO: 150-urni osnovni tečaj za pridobitev spretnosti, potrebnih za vodenje kmetije (od tehnik gojenja, obdelovanja zemlje ter mehanskega ali ročnega gojenja izdelkov do poznavanja tehnik in vseh zdravstvenih predpisov za predelavo hrane). Tečaj bo ob ponedeljkih, torkih in četrtkih od 18. do 22. ure na Ad Formandumu, Ul. Ginnastica 72. Pri-četek: v torek, 24. junija. Info in prijave na tel. št. 040-566360 ali ts@ad-formandum.org. F. C. PRIMORJE obvešča, da je zaradi nepredvidenih problemov občni zbor premeščen na četrtek, 26. junija, ob 20. uri v lastnem krožku. Vabljeni vsi člani in simpatizerji. VODENJE AGRITURIZMA: 100-urni tečaj za pridobitev spretnosti in strokovnega znanja za vodenje agritur-izma (od predpisov, do marketinga in tehnik prodaje izdelkov). Posebna pozornost je namenjena pripravi jedi, praktične vaje v kuhinji in higienskim predpisom ter psihologiji prodaje. Tečaj bo ob torkih in četrtkih od 18. do 22. ure na Ad For-mandumu, Ul. Ginnastica 72. Priče-tek: v četrtek, 26. junija. Info in vpi- si na tel. št. 040-566360 ali ts@ad-formandum.org. ARTEDEN '14: SKD Lonjer - Katinara prireja otroško likovno delavnico, ki se bo odvijala od 30. junija do 4. julija, od 9. do 12. ure. Vpis in informacije na tel. 339-5963683 (Maddalena) ali 340-9185606 (Martina). JADRALNI KLUB ČUPA IN ZSŠDI organizirata za mladince od 11 do 15 let tečaje jadranja na deski in na jadrnicah O'pen Bic, ki bodo celote-denski, od 13. do 18. ure. Spored: od 30. junija do 4 julija; od 14. do 18. julija. Info in vpisi na tajništvu ob ponedeljkih, sredah in petkih 9.0013.00 in ob sobotah 16.00-18.00 na sedežu, tel. št. 040-299858 ali in-fo@yccupa.org. NŠK - v Oddelku za mlade bralce do ponedeljka, 30. junija, razstavlja ilustracije svojih knjig Igor Pison. Urnik: pon. in torek 9.00-13.00; sreda, čet., petek 14.00-18.00. OBČINE OKRAJA 1.1 (Devin Nabre-žina, Zgonik in Repentabor) in Zadruga L'Albero Azzurro obveščajo, da bo ludoteka, namenjena otrokom od 1 do 6 let, delovala v Igralnem kotičku Palček v Naselju Sv. Mavra ob sredah in petkih, od 16. do 18. ure in ob sobotah, od 10. do 12. ure. Likovne delavnice v juniju: umetniki v klici - delavnice umetnostne zgodovine. Informacije na tel. št. 040-299099 (od ponedeljka do sobote, od 8. do 13. ure). POLETNA DELAVNICA v organizaciji SKD Vigred, v Šempolaju, za otroke, ki obiskujejo vrtec, osnovno in srednjo šolo bo od ponedeljka, 30. junija, do petka, 4. julija. Prihod od 7.45 do 9.00, odhod ob 13.30. V petek ob 14.00 zaključna prireditev. Vpis lahko oddate v poštnem nabiralniku pri društvenem sedežu-Štalci, ali na taj-nistvo@skd vigred.org, info na tel.št. 380-3584580. POLETNI CENTER HARMONIJA pri morju: Center otrok in odraslih Harmonija, v sodelovanju z društvom potapljačev, organizira poletni center v Grljanu od 14. julija do 8. avgusta za otroke od 8 do 14 let. Vpis do 30. junija, omejeno število mest. Dodatne info in vpis na center.harmonija@gmail.com ali tel. 335-7747578. SOMPD VESELA POMLAD prireja poletno glasbeno delavnico za osnovnošolce »Veselo poletje pri veseli pomladi«, ki bo od 30. junija do 4. julija, v Finžgarjevem domu na Op-činah. Delavnico vodita glasbena pedagoga Goran Ruzzier in Regina Parente. Info na tel. št. 328-3635626, go-ranruz@gmail.com. POLETNO OBREZOVANJE: tečaj traja 6 ur (2 uri teoretičnega dela in uvod v tehnike obrezovanja ter 4 ure praktičnega tečaja na polju, z obrezovanjem v živo sadnih dreves). Uvod bo v torek, 1. julija, ob 18. uri na sedežu Ad Formanduma v Trstu. Prijave na tel. 040-566360 ali ts@adforman-dum.org. EKOLOŠKA SOBOTA V KRIŽU na sedežu civilne zaščite - AcegasAps in Rajonski svet za Zahodni kras prirejata potujoči zbirni center kosovnih odpadkov v soboto, 5. julija, od 10. do 18. ure. KRU.T v sodelovanju z DSU Trst vabi, v četrtek, 10. julija, na celodnevno druženje z jutranjo plovbo do Rovi-nja in povratkom v poznih popoldanskih urah. Dodatne informacije na sedežu Kru.ta, Ul. Cicerone 8, tel. 040-360072 (v dopoldanskih urah), krut.ts@tiscali.it. AŠD CHEERDANCE MILLENIUM in ZSŠDI organizirata celodnevni poletni center »Plesalček« za dečke in deklice od 3 do 10 let, od 1. do 5. septembra, v telovadnici OŠ Bevk na Op-činah. Info in vpis na tel. 334-3611757 (Kristina) ali info@cheerdancemille-nium.com. KK BOR IN ZSSDI organizirata celodnevni »Košarkarski kamp« na Stadionu 1. Maja, namenjen deklicam in dečkom od 6 do 14 let, od 1. do 5. septembra. Informacije in vpis: 3406445370 (Karin Malalan) ali karin-malalan@gmail.com. H Prireditve NŠK IN ZSKD - Razstavi Mario Ma-gajna - Evropski fotograf in Razstava portretov slovenskih pesnikov in pisateljev iz Trsta, bosta na ogled v atriju Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani (Turjaška 1) od danes, 17. junija, do sobote, 28. junija. Na ogled bosta vsak dan razen nedelje od 9. do 20. ure, ob sobotah pa od 9. do 14. ure. ODPRTJE RAZSTAVE: danes, 17. junija, ob 17. uri v knjižnici v Divači. Vabljeni na ogled fotografij »Občina Di-vača-biser v našem prostoru«. Predstavili se bodo člani foto kluba Žarek iz Sežane, ki prav letos slavi 20-letni-co svojega delovanja. SKD VESNA »KRIŠKI TEDEN«: danes, 17. junija, ob 20.30 v Ribiški hiši komik Žan Papič in degustacija domačih vin; v petek, 20. junija, ob 20.30 v Sirkovem domu razstava o Viktorju Sulčiču in »Postales de tango«; v ponedeljek, 23. junija, ob 20.30 v Sirko-vem domu kvintet »Trobinova«, sledi kres; v torek, 24. junija, ob 20.30 v Ljudskem domu »50. let festivala slovenske tržaške popevke«. GODBENO DRUŠTVO PROSEK, v sklopu 110. obletnice delovanja, vabi v sredo, 18. junija, ob 20.30 pred cerkvijo Sv. Martina na Proseku, na koncert tržaške mestne godbe Civica orchestra di fiati Giuseppe Verdi; v soboto, 21. junija, ob 20.30 na športnem igrišču na Kontovelu, koncert Brkinske godbe 2000 iz Hrpelj. Sodelujejo mažoretke iz Povirja. V primeru slabega vremena bosta koncerta v Kulturnem domu na Proseku. V nedeljo 29. junija bo slavnostni mimohod godb po Proseku. MLADINSKI DOM v sodelovanju z župnijo Boljunec, organizira ob priliki župnijskega zavetnika sv. Janeza Krstnika v petek, 20. junija, ob 20. uri v domači cerkvi koncert. Nastopa »Grajski oktet« iz Moravč. Toplo vabljeni! SKD BARKOVLJE s pokroviteljstvom ZSKD in Slovenske prosvete, vabi v petek, 20. junija, ob 20.30 na večer »Cuando calienta el sol - Pozdrav poletju« ob petju, glasbi, siju sveč in... de-gustaciji penine od Piščancev. Nastopajo: ŽVS Barkovlje in mladinci Glasbene kambrce. Vodi A. Pertot, klavir B. Zonta in harfa T. Donis. Za info in prijave na tel. 338-7845845, 040-411567. SKD VALENTIN VODNIK - DOLINA vabi na »3. Junijski večer« v petek, 20. junija, ob 21. uri na dvorišču pri Fžku. Nastopata MoPZ Valentin Vodnik iz Doline in MePZ Slovenec-Slavec iz Boršta in Ricmanj. VEČER AFRIŠKIH PLESOV IN TOLKAL v okviru pobude Trebče pod zvezdami, v organizaciji SKD Primorec, bo v petek, 20. junija, ob 21. uri na vrtu Ljudskega doma v Trebčah. Nastopajo plesalke in glasbeniki društva As-sociazione Officine Artistiche. V primeru slabega vremena bo pobuda v soboto, 28. junija, ob 21. uri. »SVETO-IVANSKI VEČERI« V BO-LJUNCU: SKD F. Prešeren prireja glasbeni večer s kantavtorjem Ivom ¿PogteSfto podjetje AL AB ARI) A od leta 1999 na Opčinah, v Boljuncu, v Nabrežini, v Miljah, v Trstu in na Istrski ulici nasproti pokopališča sv. Ane Tel. 040 21 58 318 Nudimo prevoz pokojnika 24 ur na 24 Informacije: 392 7372323 Tulom v soboto, 21. junija, ob 21. uri na dvorišču društvenega bara. V nedeljo, 22. junija, ob 21. uri na dvorišču društvenega bara gledališki večer s predstavo »OnaOn«. V ponedeljek, 23. junija, ob 20.30 na Jami kulturni večer z MoPZ Fantje pod Latnikom in otroško jazz-baletno skupino SKD F. Prešeren. Vabljeni! KD SLOVAN s Padrič organizira pester spored ob Kresovanju: v soboto, 21. junija, 14. nočni orientacijski pohod »Lov na Mrjasca«; v nedeljo, 22. junija, ob 18. uri v parku Zad za kalom delavnica »Kaj je orienteering?«, ob 20. uri nastop otrok KD Slovan in mladega harmonikarja Sebastjana Pečarja, sledi veseloigra KUD »Grešni kozli«, kraška muziKomedija (u)TRI(N)KI; v ponedeljek, 23. junija, ob 17. uri extempore za otroke »Čarovnica na vasi«, ob 21. uri na vaškem trgu nastop MePZ Slovan Skala, sledi nagrajevanje pohoda ter zad za kalom prižig kresa. DRUŠTVO TIMAVA, MEDJA-VAS, ŠTIVAN vabi na Kresovanje, ki bo v ponedeljek, 23. junija, ob 20. uri pred cerkvijo Sv. Janeza Krstnika v Štivanu. Program bo obogatila kraška muzi-komedija (u)TRI(n)KI, v izvedbi KU-Da »Grešni kozli«, ki ga sestavljata Matej Gruden in Iztok Cergol. SKD VIGRED vabi v Šempolaj (pri Ka-lu) v ponedeljek, 23. junija, od 21. ure dalje na tradicionalno kresovanje. S Poslovni oglasi V NAJEM DAJEMO OBNOVLJENO GOSTILNO-PICERIJO 'DOLINA'. Kličite na št. 040-226161, 040226565 e-mail andrejka99@yahoo.it 0 Mali oglasi IŠČEM DELO kot varuška že izkušena z otroki. Klicati na tel. št. 040-225068. IŠČEM svojo izgubljeno jakno, znamke sergio tacchini, modre barve. Kdor jo je pomotoma vzel v četrtek, 5. junija, v dvorani Kulturnega doma v Nabre-žini, naj pokliče na tel. št. 040-200984. PRODAM čistokrvne mladiče pasme border collie z rodovnikom, stare dva meseca. Tel. št.: 345-3331141. SCOOTER MALAGUTI F 15, 50 cc, v dobrem stanju, prodam. Tel. št. 040291479 ali 331-3901302. SCOOTER PIAGGIO MP3, 250 cc, tri-kolesnik, letnik 2006, črne barve, servisiran, prodam. Tel. št. 040291479 ali 331-3901302. Prispevki V spomin na drago Anico Sancin darujeta bivši sosedi Mira in Sonja 30,00 evrov za žensko pevsko skupino Stu Ledi. V spomin na Lučkino mamo Marijo Zahar darujeta Mira in Sonja 20,00 evrov za PD Slovenec. V spomin na drago Anico darujeta Nada in Sonja 20,00 evrov za žensko pevsko skupino Stu Ledi. V spomin na Lučkino mamo Marijo Zahar daruje Sonja 15,00 evrov za PD Slovenec. V spomin na Marijo Poropat por. Skupek daruje Marija Stopar Berce z družino 60,00 evrov za zgoniški cerkveni pevski zbor. Ob izgubi dragega očeta sočustvujemo s sodelavcem Danielejem. Slovenski dijaški dom Srečko Kosovel Ob izgubi dragega nonota Silvana izrekajo Eriki in družini iskreno sožalje. Vsi pri Luni puhni 8 Torek, 17. junija 2014 TRST / pogovor - Geodet Ivan Langella »Mislil sem oditi v Nemčijo, potem sem delo našel v Trstu« Gradbeništvo je eden od sektorjev, ki ga je ekonomska kriza najbolj prizadela. Še vedno pa se veliko mladih vpisuje na študij gradbeništva ali arhitekture. Pogovorili smo se z Ivanom Langello, ki je pred nekaj leti na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo v Ljubljani diplomiral iz geodezije. Dokončal si geometrsko smer višje srednje šole Žiga Zois. Si pomislil, da bi se lahko zaposlil kot geometer? Na to sem pomislil, a so me potem starši prepričali, naj se vpišem na univerzo in vpisal sem se na študij geodezije v Ljubljano, kar se je dobro izšlo, čeprav mi danes diploma iz geodezije, za to, s čimer se ukvarjam, ne koristi. S čim se ukvarjajo geodeti? Geodeti se ukvarjajo z meritvami zemlje in urejajo zemljiški kataster. Tako, da konkretno prinašajo projekte v prostor, so povezani z gradbenim sektorjem. Kako si torej nadaljeval svojo pot po končanem študiju? Ko sem imel še status študenta, sem občasno delal pri geodetskem podjetju GPS Sežana. Ko sem dokončal, pa me niso obdržali in nisem našel nobenega geo- Ivan Langella detskega podjetja, ki bi me zaposlilo. Kje si iskal delo? Na začetku samo v Sloveniji, potem tudi v Italiji, kjer pa ga nisem našel. Mislim, da je za to kriva predvsem finančna kriza, drugače bi me pri katerem od podjetij zaposlili. Si kdaj pomislil, da bi iskal delo tudi v tujini? Lani sem si želel, da bi šel v Nemčijo, kjer je tam več možnosti. Bil sem precej prepričan in tako sem se vpisal na tečaj nemščine. Na koncu pa sem ostal v Trstu ... Kako to? Prav v Primorskem dnevniku sem v malih oglasih prebral, da pri pogrebnem podjetju San Giusto -Lipa, iščejo koga, ki bi ga zaposlili. Tako sem se javil, zaposlili so me in ostal sem v Trstu. Si zdaj zadovoljen z delom, ki ga imaš? Zaenkrat imam pogodbo za določen čas, sem še v poskusni dobi. Sicer pa sem zadovoljen, delam v uradu, predvsem administracijo, če je slučajno potrebno, pa tudi v mrtvašnici. Misliš, da imamo Slovenci pri iskanju zaposlitve prednost? Ponekod j a. Pri pogrebnem podjetju kjer delam, so prav iskali nekoga, ki zna tudi slovensko. Kako ocenjuješ brezposelnost med mladimi? Je po tvojem res tako tragično? Seveda je brezposelnost težava, čeprav moram povedati, da je po mojem mnenju kar dobršen odstotek takih mladih, ki so raje brezposelni, kot da bi delali, kar bi pač dobili. Kaj bi, če bi se ti ponudila priložnost za drugo službo? Mislim, da bi raje ostal v uradu, kjer trenutno delam, saj mi pogoji ustrezajo. Barbara Ferluga jezikovni teden - COŠ Mare Samsa in Ivana Trinka Zamejskega Nepozabni in poučni dnevi na Unescovi šoli v Piranu Učenci šole COŠ Mare Samsa in Ivana Trinka - Zamejskega so se v sklopu večletnega projekta udeležili jezikovnega tedna v Piranu. V tem tednu posvetijo posebno pozornost izražanju v slovenskem jeziku. Bogatijo svoje besedišče in ga skušajo uporabljati v svojem vsakdanu. To je za učence, kjer se doma ne izražajo v slovenskem jeziku, posebne važnosti. V dopoldanskem času se učenci pridružijo sovrstnikom OŠ Cirila Kosmača in sledijo pouku. Popoldanski čas pa je namenjen odkrivanju znamenitosti Pirana in okolice ter raznim zanimivim dejavnostim. Posebno zabaven je bil gledališki laboratorij v Beneški hiši. Z domišljijo so se podali v srednji vek. Ustoličili so bele viteze in princeske na zrnu soli, seveda oblečeni v lepe srednjeveške kostume in viteške oklepe. V lepem starem pristaniškem mestu nas je zamikalo, da bi odpluli na širno morje. Z barko Solinarko smo odpluli v stare soline. V opuščenem predelu Sečoveljskih solin, na desnem bregu kanala Giassi, nas je pričakal solinar Matjaž. Z zanimanjem smo mu prisluhnili in si ogledali muzej solinarstva. Solinarji so v solinah delali celo leto. Zaradi oddaljenosti solin od Pirana so gradili soli-narske hiše. To bivališče obsega tri stavbe. Enonadstropno hišo, kjer je bivala solinarjeva družina, pritlično skladišče, ki je služilo shranjevanju soli ter krušno peč, ki je posebnost Sečoveljskih solin. V morju smo videli ribe, školjke, rakce, meduze. Še več morskih živali pa smo videli v Piranskem akvariju. Tam gojijo skoraj vse slovenske morske živali: hobotnice, brancine, pisane ust-nače, glavače, zobatce, alge. Posebnosti so tudi zelo redke živali, ki jih drugače skoraj nikoli ne vidimo, kot so morski pajki, rarogi, mali morski ježki, spužve in drugi. Gojijo pa tudi morske živali z drugih delov sveta. Za spomin skupinska fotografija na Tartinijevem trgu Kako zanimiv, očarljiv in privlačen je podmorski svet pa smo se prepričali tudi s poučnim obiskom v Potapljaškem muzeju. Še bi lahko naštevali. A ne smemo pozabiti na skoke v morje in plavanje, na prijetno kramljanje s prijatelji, na sprehode ob obali ter dober sladoled. Hvala za lepo izkušnjo na Unescovi šoli v Piranu. Hvaležni smo koor-dinatorici projekta Karmen Mundi, ki pripravi bogat jezikovno-počitniški teden. Hvala vodstvu in učiteljem, ki nas radi gostijo ter šolskemu osebju in kuharjem za vse njihove dobrote. (ep) krut - Delavnica v Ivanjem Gradu Opojna modrina cvetoče sivke Skupina krožka Krut je na obisku v Ivanjem Gradu doživela res zanimiv popoldan krut Zadnja leta so bila opuščena kraška polja, zasejena s tisoči sivkinih sadik, ki v juniju zadehtijo in modro zacvetijo. Ta najlepši čas za obisk nasadov je prejšnji teden želela izkoristiti skupina članov krožka Kru.ta in Društva slovenskih upokojencev iz Trsta, da bi pobliže spoznala to trpežno rastlino in njeno uporabo. Na popoldanski delavnici v Ivanjem Gradu, na enem od področij, ki je po svoji sestavi tal, osončenosti in klimatskih razmerah idealno za nasade sivke na Krasu, so izvedeli, da se sadike med seboj bistveno razlikujejo. So tiste, ki jih lahko uporabljamo v kulinariki in so sadike, ki so bolj primerne za destilacijo oziroma za pridobivanje dragocenega eteričnega olja in hidrolata. Z radovednostjo je skupina sledila prikazu destilacije in separacije, ogledu sivkinih polj in učni delavnici z izdelovanjem balzamov za ustnice. Razklepetala se je ob postreženih kraških dobrotah na Bučarjevi domačiji in se ob koncu še seznanila z linijo sivkinih preparatov za nego telesa. Poleg končnih izdelkov so si nekateri nakupili mlade sadike, da bodo tudi sami preizkusili svojo spretnost pri gojenju te nezahtevne dišav-nice. Ob opojnem dehtenju sivkinih šopkov, ki so si jih sami nabrali, so se vračali proti domu obogateni z novo izkušnjo. celje - MoPZ Tabor in Fran Venturini Skupni nastop na finalu zborov upokojencev MoPZ Tabor in MoPZ Fran Venturini sta združeno nastopila na Prvem finalu vseslovenskega tekmovanja pevskih zborov upokojencev, ki je bil v četrtek, 5. junija popoldne v celjskem Planet Tuš. V finalu je nastopilo osem najboljših zborov, ki so se najbolje izkazali na raznih revijah po Sloveniji. MoPZ Tabor in MoPZ F. Ven-turini sta se uvrstila na prvo mesto na reviji pevskih zborov, ki je bila v Planet Tuš-u v Kopru 24. aprila 2014, zato sta bila povabljena na finale v Celje. Tu je vsak zbor zapel po dve pesmi. Mi smo za nastop izbrali: Na okni v priredbi Rada Si-monitija, ki jo je vodil Ivan Tavčar in Pjet milijonov, ki jo je uglasbil Ubald Vrabec in jo je dirigiral David Zerjal. Tokrat so zbori zmagovalca izbrali sami. Medtem, ko je komisija štela glasove, je vse zbrane zabaval ansambel Saša Avsenik. Zmagovalec prvega vseslovenskega tekmovanja pevskih zborov upokojencev je postal MoPZ DU Velenje, ki ga vodi Metka Smirnov. Nagrada za zmagovalca je izlet na Dunaj. Čestitamo! Armando Škerlavaj / MNENJA, RUBRIKE Torek, 17. junija 2014 9 ODPRTA TRIBUNA Reforme konkretno Rudi Pavšič Vsi veliko govorimo o potrebi po spremembah, reformističnem času in modernizaciji naše organizirane družbe. Veliko se razpravlja, mnogo manj pa je konkretnih predlogov. Ne bom delal dolgih uvodov in veliko razglabljal o teh potrebah, ampak želim konkretno prispevati s predlogi in sugestijami, zato da bi se čim prej lotili potrebne evolucije naše manjšinske družbe. Izhodiščna misel, ki me vodi v tem razmišljanju, gre v smer združevanja v iskanju kakovosti, ki naj upošteva čim širšo participacijo, ko gre za bistvene izbire. Ker bomo v kratkem tudi v Deželni posvetovalni komisiji začeli razpravo o spremembi sistema financiranja, bom izpostavil svoj osebni pogled, ki je izraz tudi širše razprave znotraj naše družbe. Izhajam iz predpostavke, da je treba nove pravilnike pri porazdelitvi prispevkov nastaviti na nekaterih osnovnih izhodiščih. Posebna pozornost mora biti namenjena vsem tistim, ki so s svojo dejavnostjo v koraku s časom in potrebami naše družbe. Uspešnost ob čim višjem profesionalnem pristopu. Osrednji cilj pa mora težiti k uveljavljanju slovenskega jezika in skrbi, da bo naša narodna skupnost vse bolj prepoznavna v širšem prostoru. Medijski prostor: glede na to, da je Primorski dnevnik osrednja medijska stvarnost, je treba ustvariti izbire, da se ob potrebni pluralnosti združi sile in poišče najprimernejšo rešitev, ki bi nadgradila zdajšnje stanje tednika in štirinajstdnevnika v Benečiji in tednika v Gorici tudi zaradi visokega proračuna, ki ga medijski svet predstavlja za manjšinsko bilanco. Nujno je tudi, da resno razmislimo o elektronskem medijskem polu vsemanjšinskega dometa in profesionalnega pristopa, ki bi se pridružil klasični medijski ponudbi in bi težil k iskanju novih, predvsem mlajših bralcev oz. gledalcev. Obenem bi se bilo treba resno zamisliti nad ponudbo in potrebnimi spremembami tudi v okviru slovenskega sedeža RAI. Preden bi se lotili omenjenih sprememb, bi potrebovali resno analizo branosti, slišnosti in gledanosti zgoraj omenjenih medijev, da ugotovimo, kolikšna je »odmevnost« posameznega medija v našem prostoru. Založniška dejavnost: iz obstoječih založniških hiš naj nastaneta dva založniška pola, ki morata med seboj sodelovati. Primer konkretnega sodelovanja (nastanek družbe TS 360) med ZTT in Mladiko je vreden vse naše pozornosti in odobravanja. SSG: resno se moramo vprašati, če je zdajšnja res najprimernejša zasnova za naslednje desetletje ali če ne bi veljalo razmisliti za nekoliko drugačno obliko, ki bi imela značilnosti produkcijske in hkrati agencijske hiše s ciljem, da se poveča število obiskov in se gledališče uveljavi kot protagonist v tem večkulturnem prostoru, kjer beležimo kar nekaj med seboj podobne gledališke ponudbe. Glasbena dejavnost: nobenega razloga ni, da imamo dve glasbeni šoli na Goriškem in da vztrajamo pri dvojni (in še večji) glasbeni ponudbi. Ne verjamem, da na obeh šolah poteka poučevanje violine ali solfeggia bistveno drugače. Nujno je tudi, da se razreši status slovenskega glasbenega šolstva v Italiji, Hi na osnovi katerega bi bila lahko končno koriščena finančna sredstva, ki jih za to dejavnost predvideva zaščitni zakon. NŠK in SLORI: ustvarimo pogoje za povezovalni proces obeh ustanov, ki naj tudi domujeta pod isto streho in ob potrebnih avtonomijah ustvarita skupne službe. Ljubiteljska kultura: nastaneta naj dve krovni kulturni zvezi oziroma naj se ob Zvezi slovenskih kulturnih društev pridruži nova zveza, ki naj bo sad dogovora med Slovensko prosveto, Zvezo slovenske katoliške prosvete, goriško in tržaško Zvezo cerkvenih pevskih zborov. Športna dejavnost: krovni športni zvezi in njenim včlanjenim društvom (nad petdeset) naj se poviša finančne prispevke s ciljem, da dosežejo 10% celotnega zneska, ki ga naša slovenska narodna skupnost prejema iz raznih javnih podpor. Predlagani cilj pa mora vzporedno potekati s prizadevanjem za uveljavljanje in rabo slovenskega jezika v vseh segmentih športnega gibanja. Osrednji kulturno-športni centri: tako na Goriškem kot v Benečiji imamo na razpolago kar nekaj pomembnih kulturnih in športnih središč, zato bi veljalo vso našo pozornost usmeriti v tržaško središče, kjer se moramo resno lotiti vprašanja (in najti primerno finančno rešitev) obnove Stadiona 1. maj in primernejše in večje prostorske ureditve Narodnega doma v Ul. Filzi (ali primernega nadomestila). Ustvariti moramo pogoje, da bomo lahko tudi s prostorskega vidika omogočili večjo prisotnost in uveljavitev naše skupnosti v mestu. Osebno se nagibam k izbiri, ki bi nas pripeljala do velikega zbirnega središča, v katerem bi našle mesto vse naše ustanove, organizacije in druge dejavnosti. Sodobni Narodni dom torej. Teritorij: ne vidim nobene pre-preke, da ne bi lahko prišlo med Kmečko zvezo in Slovenskim deželnim gospodarskim združenjem do celovitega dogovora za skupno strategijo in za skupne servisne službe in ponudbo. Ustvariti je treba čim boljše pogoje za razvoj teritorija in z njim povezanih dejavnikov, predvsem v gospodarstvu in kmetijstvu. Delovati moramo v smeri razvoja in uspešnosti, ki naj nadomestita pretirano obrambno razmišljanje. Krovnost: ohranitev dveh krovnih organizacij je sporočilo, da je manjšina deljena in da taka želi ostati. Zastopstvo slovenske narodne skupnosti naj se določi z vsemanjšinsko participacijo po logiki en človek en glas. Temu zastopstvu bi bila priznana veliko večja legitimnost za odločanje tudi o gornjih reformah, ki se bodo sicer težko uresničile, saj bodo podvržene številnim kompromisom s posledično nižjo kakovostjo sprememb. Vse našteto bi lahko v naši skupnosti privedlo do racionalnejše uporabe javnih prispevkov, večje kakovosti ponudbe in odpravljanja posledic bipolarnosti, pri čemer ne bi načeli njene pluralnosti in niti zmanjšali pozornosti do posameznih realnosti. Pa še nekaj denarja bi ostalo za nove projekte, predvsem na področju izobraževanja, utrjevanja in širjenja jezikovnega znanja. ODPRTA TRIBUNA Kaj smo postali? V petek zjutraj sem, kot ponavadi, ob jutranji kavici vzel v roke Primorski dnevnik in z užitkom prebral uvodnik "30. avgusta nas čaka tiskarna v gozdu'. V nadaljevanju listanja je ujel mojo pozornost okvirček na tretji strani "Moj Travnik '84". Ponovno se je vžgala v meni iskrica ponosa, saj sem bil tam; na Travniku leta 1984 sem bil v organizacijski ekipi, ki jo je, kot vedno, brezhibno vodil prof. Aldo Rupel. Po teh prvih utrinkih sem nadaljeval listanje in na 9. strani je vzbudilo mojo pozornost pismo uredništvu z naslovom "Odgovor... ", ...imen in podpisnikov ne bom navajal, saj niso pomembni za razumevanje mojega razmišljanja, vsebina pa je. Nato na 10. strani se je moja pozornost osredotočila na prispevek "SSG ogrožajo Slovenci, ne Italijani ali kriza... " To zaporedje in vsebine zgoraj omenjenih prispevkov so sprožili v meni razmišljanje, obujanje spominov in prepletanje informacij, ki so vzrok današnjega pisanja: - 12.06.2014 na 18. strani: "Za Enri-ca Berlinguerja je bila zaščita moralni dolg... " Osebnost kova Enrica Berlinguer-ja, ki si je prislužil spoštovanje celega sveta, je posvetil dan Slovencem v Italiji, je to mogoče? Saj danes niti Renzi, niti njegova desna roka, ki oba skupaj Berlinguerju PISMA UREDNIŠTVU Odgovor g. Furlaniču G. Iztoku Furlaniču je upravni odbor Zadruge Goriška Mohorjeva dal možnost, da premisli in javno popravi svoje zavajajoče trditve, s katerimi širi neresnične in netočne informacije glede našega poslovanja. Kot izhaja iz njegovega odgovora v Primorskem dnevniku z dne 13. junija, tega ne namerava storiti in na svojih stališčih vztraja. Še več. V omenjenem zapisu navaja in komentira daljši odlomek iz osebnega dopisa predsednika Zadruge GM Petra Černica, v katerem ga seznanja z zahtevami Zadruge Goriške Mohorjeve. S tem početjem dokazuje, da ne ločuje med zasebno in javno sfero, česar si javni upravitelj in predsednik tržaškega občinskega sveta ne bi smel dovoliti. To je še razlog več, zaradi katerega bomo postopali s pravnim opominom, in to zato, da zaščitimo interese Zadruge, ki nam je bila zaupana v upravljanje v tem triletnem mandatu. A ne samo. S takim ravnanjem g. Furlanič meče senco tudi na Deželno posvetovalno komisijo, katere je član. Če namreč vztraja pri napačnih stališčih in še naprej širi lažne informacije o Zadrugi, kot je razvidno iz njegove trditve v omenjenem zapisu, v katerem ponovno poudarja, da je izguba Zadruge GM «tudi oziroma zlasti posledica manjšega dotoka denarja iz lastnih virov«, še enkrat dokazuje vso svojo nerazumljivo ost proti eni izmed ustanov, o kateri naj bi moral izražati strokovno in nepristransko mnenje. Sami ne vemo, kako je prišel do številk, ki jih je navedel v svojem prvem zapisu. Na osnovi dokumentacije, ki nam jo je g. Furlanič posredoval, da bi utemeljil svojo izjavo, pa lahko le ugibamo, da je v stilu Tremontijeve kreativne finance primerjal podatke informativne pole za leto 2008, ki jo vsako leto pošiljamo na Deželo meseca junija, v katero so vključeni med prihodke trgovske narave tudi podatki in- ne segata do kolen, ne čutita potrebe, da bi posvetila, kaj dan, še ure ne, naši Skupnosti. Sledi: - 11.06.2014 prva stran, "Ustanovili podjetje TS 360". Po dolgih pogajanjih in s pomočjo države Slovenije smo končno ustanovili knjigarno v Trstu, ki bo nadomestila zgodovinsko Tržaško knjigarno. Takoj mi je prišlo na misel, da smo tako zavozili našo Skupnost, ki je pred sto leti bila sposobna zgraditi impozantne Kulturne domove, da danes potrebuje pomoč države Slovenije za ustanovitev 1 (ene) knjigarne. - isti dan je cela 2. stran namenjena državnim finančnim prispevkom, ki jih dežela porazdeli med manjšinske organizacije. Vsebina te strani je povod za nekaj pisem uredništvu; tudi zgoraj citiranega. Od vsega napisanega na tej strani, mi je najbolj ostal v spominju naslov "Če smo lani komaj preživeli, kaj nas čaka šele letos". Lahko bi navajal še in še, saj takih in podobnih vsebin v preteklih izdajah našega dnevnika ne manjka. Vse so resnične! Vsaki dan se ponavljajo in me vsakič na novo užalostijo in ponižajo. V meni se rojeva prepričanje, da smo popolnoma odvisni od finančnih sredstev, ki nam jih tako ali drugače namenjata Ita- venture in drugi prihodki (256.403 €), s podatki naše še nedokončne bilance za leto 2013, ki je bila poslana na Deželo konec februarja 2014, v kateri ni podatkov o inventuri. Dokončno bilanco smo namreč odobrili 29. aprila letos. Sešteval in odšteval je torej hruške in jabolka, le da bi nas blatil in na ta način skušal dokazati, da smo v Zadrugi slabo gospodarili in izgubili trgovske prihodke, ki pa so v teku omenjenih let tako nihali: 2008 - 163.689 €, 2009 - 151.718 €, 2010 - 132.877 €, 2011 - 138.492 €, 2012 - 142.826 €, 2013 -135.748 €, kar je v tem obdobju krize konec koncev precej dober rezultat, ki nikakor ne odgovarja 110.000 evrom primanjkljaja, o katerih sam govori. Kar pa je najhuje, je dejstvo, da je zamolčal osnovno resnico in sicer, da naši primanjkljaji so skoraj izključno vezani na nižanje javnih prihodkov (Republika Slovenija in Republika Italija). Vsem bi moralo biti jasno, da član posvetovalne komisije takih stališč javno ne bi smel zagovarjati, saj je dejansko oškodoval ugled posvetovalne komisije in tudi ugled upraviteljev, ki so pred nami upravljali Zadrugo. Vse primarne ustanove pa - o obstoju katerih komisija odloča s svojimi izbirami glede financiranja - si pričakujejo strokovno, transparentno, korektno in nepristransko ravnanje komisarjev, kot jih sam imenuje, kar se je do danes tudi dogajalo. Če pa že govorimo o bilancah, so naše javne in registrirane v Trgovinski zbornici. Ker smo vseskozi poslovali gospodarno, pa čeprav tega ne obešamo na veliki zvon, nimamo nobenih težav navesti vseh številk našega poslovanja. Z največjo transparentnostjo lahko tudi navedemo število tiskanih izvodov in število naročnikov tednika Novi glas. Podobno velja za knjige, ki jih založba GMD tiska že 90 let, in za otroško revijo Pastirček, ki od nastanka v prvih povojnih letih izhaja brez zaposlenih in skoraj izključno na prostovoljni ravni sodelavcev in urednika. Spra- lija in Slovenija, da je naš obstoj odvisen od vsakoletne miloščine, ki prihaja iz Rima in Ljubljane. Je to res? Smo res postali odvisna Skupnost, skupnost odvisnikov, ki vsakič potrebuje več denarnih sredstev prav tako, kot odvisnik potrebuje vsaki dan večji odmerek mamila? Jaz mislim, da ne sme biti tako! Intimno razmišljam, če je možno, da smo postali skupnost hlapcev in dekel, ki vsakič na novo prosjači gospodarja za miloščino? Je mogoče, da samo še jokamo in tarnamo kako nam je hudo? Da se vpričo dežurnih gospodarjev ponižujemo in kregamo med sabo za par cekinov, da se pod gospodarjevo mizo tepemo s svinjami za droben krompir? Kje se je zgubil naš ponos? Kaj smo postali? Čreda klečeplazcev, ki je za udobno preživetje prodala čast in ponos, ki sta jih celo tisočletje, tudi s krvjo, branili naši ponosni predniki? Kakšno podobo o sebi ponujamo navzven? Kakšne nas vidijo drugi? Kaj si o nas mislijo drugi, če se tako obnašamo? Tovariši, Prijatelji, Slovenci, zbudimo se, stopimo skupaj, pokažimo s kakšnega testa smo narejeni! Nehajmo že cmeriti, dvignimo glave in postanimo ponovno kovači in krojači svoje usode! Za to priložnost le Slovenec. i Nlfi šujemo se, ali so to pripravljeni storiti tudi vsi ostali. Ob vsem tem pa ostaja dejstvo, da se je g. Furlanič javno obregnil le ob našo Zadrugo, kar dokaj zgovorno dokazuje, da je njegovo ravnanje pristransko in torej neskladno z vlogo nepristranskega svetnika v omenjeni komisiji. PS. Še enkrat ponavljamo: 10 zaposlenih nima Goriška Mohorjeva družba (knjižna založba), temveč Zadruga Goriška Mohorjeva, ki je izdajatelj knjig GMD, tednika Novi glas in revije Pastirček. Če ne bo jasno niti tokrat, bomo to napisali še tretjič. Odbor Zadruge Goriška Mohorjeva Recikliranje: na slovenščino in furlanščino pozabili Te dni sem prejel na dom, tako kot vsa gospodinjstva na Goriškem, navodila družbe ISA (Isontina ambiente) glede ravnanja s suhimi odpadki iz gospodinjstev. Cilj pobude je, kakor piše v zgibanki, povečati odstotek odpadkov, ki jih je mogoče reciklirati. Nedvomno koristna (in tudi potrebna) pobuda, ki pa bi bila gotovo še bolj dobrodošla, če bi poleg italijanščine lahko prebrali tudi besedilo v slovenščini in furlanščini. Upam da gre le za sicer nerodno pozabljivost in da bo ob prihodnjem sporočilu z vidika rabe jezikov tako kot mora biti. Vladimir Klemše Prej do novice na naši spletni strani www.primorski.eu 10 Torek, 17. junija 2014 KULTURA / STALNO GLEDALIŠČE FJK - Pozitiven obračun letošnje sezone po dveletni krizi Gledališče z velikim porastom števila gledalcev Podatki o prodanih vstopnicah in številu gledalcev tokrat nagrajujejo Stalno gledališče Furlanije-Julijske krajine. Gledališče Rossetti je v letošnji sezoni imelo 171.031 gledalcev, kar je za skoraj 29 odstotkov več kot v lani (takrat jih je bilo 132.752). Dveletna kriza je očitno mimo (v sezoni 2011-12 je bilo vsega skupaj 128.000 gledalcev) in največji tržaški teater se je vrnil na raven gledališke sezone 2010-11, ko je bilo gledalcev 173.621. S tem so se seveda povečali tudi prihodki, z abonmaji in posameznimi vstopnicami je teater letos zaslužil skoraj 3,5 milijona evrov (podobno kot leta 2010-11) oziroma za 30,9 odstotka več kot lani, ko je gledališče zaslužilo le 2,7 milijona (v sezoni 2011-12 pa 2,4 milijona). Predsednik uprave Miloš Budin je na včerajšnji novinarski konferenci izrazil veliko zadovoljstvo nad uspešno sezono, takoj pa je poudaril, da sam pri tem nima posebnih zaslug, ker so sezono pripravili pred njegovim prihodom. Pohvalil je umetniškega vodjo Antonia Calendo in celotno organizacijsko ter umetniško kolesje, »ki je pripeljalo gledališče na raven njegovih najboljših sezon«. Vmesna kriza je bila po njegovi oceni delno posledica splošnega težkega položaja v državi, število 170.000 gledalcev pa je za mesto, kot je Trst, spoštovanja vredno. »Rossettijeva« ponudba cilja na različne okuse, po Budinovih besedah pa predstavlja proza (s 66 odstotki predstav) še vedno jedro teatra. Predsednik je izpostavil tudi novo miselnost, ki je posledica padca fizičnih, miselnih in kulturnih meja: »Spet moramo upoštevati celotno zaledje vzhodno od Trsta, za katero je to mesto svoj čas nastalo in se razvilo.« Sodeč po anketi so gledalci cenili letošnje predstave, začenši s prvo. Magazzino 18 (Skladišče 18) je po Budinovih besedah obmejna predstava, njen tržaški uspeh pa so potrdili nastopi v Istri in raznih italijanskih mestih. Zdaj so v teku pogovori z združenji tržaških in istrskih izseljencev v ZDA in Kanadi, da bi gledališka predstava zaživela tudi onstran oceana - najprej v New Yorku. Ob vseh letošnjih predstavah ne gre pozabiti, da bo 27. julija v Trstu (v sodelovanju z Občino Trst) svetovno znani baletnik Roberto Bolle. Program za prihodnjo sezono je v glavnem definiran, a ga včeraj še niso predstavili, ker je v igri še zadnja, še kako pomembna neznanka. V kratkem bo vlada odobrila ministrski odlok o reformi gledališč, ki obravnava predvsem financiranje teatrov. Zadeval bo sklad FUS, iz katerega črpajo sredstva gledališča (tudi Slovensko stalno gledališče), pa tudi razdelitev teatrov v nove kakovostne razrede. Budin je napovedal, da bi Stalno gledališče FJK lahko sodilo v prvo skupino, med gledališča državnega pomena, za zdaj pa je za konkretne napovedi še prezgodaj. Prihodnja sezona, v kateri je tudi pomembna koprodukcija s SSG o prvi svetovni vojni (več v sosednjem članku), se bo vsekakor začela z delom Antonia Calende Finis Terrae, ki obravnava revščino ter migrante, ki natrpani na ladjah plujejo proti južnim italijanskim obalam. Premiera bo 17. julija na festivalu v San Miniatu pri Pisi. Calenda je včeraj izrazil veliko zadovoljstvo nad uspešno sezono, ki po številkah postavlja tržaški teater ob bok milanskega Piccolo teatro, ni pa skrival določene zagrenjenosti: »Ljubeznivo opominjam kritike, naj ne trdijo, da naše gledališče ne podpira proze. To ni res. Mi ponujamo odlične predstave, gostili smo Alessandra Gassmana, Roberta Herlitzko, Piero Degli Esposti in Kima Rossija Stuarta. Predstava o Pasoliniju pa nas je stala samo 100 evrov, zahvaljujoč številnim sodelovanjem.« Calenda je potrdil, da se ni prijavil na razpis za umetniškega vodjo (kandidatov je 70). »Gotovo bom na tem mestu do 15. septembra. Ne vem, kaj bo potem,« je vsekakor pustil odprte vse možnosti. (af) Z leve umetniški vodja Antonio Calenda, predsednik Miloš Budin in organizacijski direktor Stefano Curti. Slednji je obnovil rezultate ankete, v kateri so gledalci med drugim za najboljšega igralca sezone nagradili Alessandra Gassmana (drugi je bil Simone Cristicchi). Pa še zanimivost: 76% gledalcev je ženskega spola. fotodamj@n STALNO GLEDALIŠČE FJK - Predsednik Miloš Budin »Koprodukcija s SSG o prvi svetovni vojni bo za obe gledališči pomembno dejanje« Miloš Budin je predstavil obračun gledališke sezone Stalnega gledališča FJK, ki je glede na podatke pozitiven. Na samem začetku novinarske konference pa je takoj poudaril, da njemu ne gre pripisati večjih zaslug. Gledališko sezono so pripravili že pred njegovim prihodom, sam je pohvalil direktorja Antonia Calendo in vse, ki so pripomogli k uspehu. Gledališče po nekajletni krizi beleži strm porast števila gledalcev in prodanih vstopnic. Vi si ne lastite zaslug, kako pa si razlagate ta rezultat? Na to je gotovo vplivala kakovost ponujenih predstav. Najbrž se je v Trstu, kjer je gledališče zelo priljubljen dejavnik, spet pokazala moč tradicije. Upam si misliti, da se vrača potreba po refleksiji, razmišljanju, v kar nas na nek način sili splošna kriza, ki jo doživljamo v teh letih. Ta kriza bo spremenila naše življenje in družbo, glede perspektiv in možnih izhodov iz krize pa išče- mo odgovore tako z branjem kot z zahaja-njem v gledališče. Vaša nova izkušnja se je takoj na začetku zakomplicirala. Kako ste doživljali polemike okrog predstave Magazzino 18 (Skladišče 18)? Glede na temo so bile precej pričakovane. Tudi ob tisti priložnosti so izbruhnile napetosti, katerih smo bili že vajeni; tokrat se je skoraj dokončno potrdilo, da stoji za temi napetostmi vse manj ljudi. Na eni in drugi strani so številke že minimalne. Kritike so letele z desne in leve. Tako je. Dozorele pa so razmere, da se lahko ta tematika preseli na oder, na področje umetniškega delovanja in torej zunaj politike - čeprav je tudi ta prisotna, a v predstavi prevladuje umetniški pristop. Uspeh predstave dokazuje, da je njena zasnova dobra. Jaz sem zadovoljen zaradi tega uspeha in tudi zaradi slovenščine, s katero je bila na odru predstavljena pomembna tema. V prihodnji sezoni pa bo na odrskih deskah še prva svetovna vojna, in sicer v sodelovanju s Slovenskim stalnim gledališčem. Da. To je načrt, ki ga skupaj razvijata dve gledališči na predlog skupine slovenskih in italijanskih gledaliških igralcev skupine, poznane z imenom Casa del la-voratore portuale (Dom pristaniških delavcev). Predstava temelji na besedilih Marka Sosiča in Carla Tolazzija, potekala bo v obeh jezikih, nastopali bodo igralci obeh gledališč. S to koprodukcijo smo kandidirali na evropskem razpisu, vključili smo tudi gledališča iz Slovenije, Avstrije in Hrvaške. To je pomembno dejanje za obe stalni gledališči v Trstu. Kako se po prvi sezoni počutite v koži gledališkega upravitelja? Dobro, zaradi rezultatov. In boljše kot v koži politika. Aljoša Fonda SNG NOVA GORICA Nova sezona v znamenju zgodb o ljubezni Zgodbe o ljubezni, njene odrešujoče in pogubne moči bodo prepletale novo sezono Slovenskega narodnega gledališča (SNG) Nova Gorica. Med njimi sta dve slovenski praizvedbi in dva večja avtorska projekta, je na včerajšnji novinarski konferenci povedala umetniška vodja SNG Nova Gorica Martina Mrhar. Novogoriški gledališki oder bo v sezoni 2014/15 predstavil klasični dramski deli - razvpitega Molierovega Tartuffea in manj znanega Zmaja ruskega dramatika Jevgenija Švarca, odrsko (re)interpretaci-jo slavnega Flaubetovega ljubezenskega romana Gospa Bovary, Baumove pripovedi za odraščajoče otroke Čarovnik iz Oza, slovenski praizvedbi novih dramskih del, lirično komedijo z naslovom Saksofonist, ki ima ljubico v Frankfurtu, pripoveduje zgodbo o medvedih pandah romunskega avtorja Mateia Visnieca in igro Neumnost argentinskega avtorja Rafaela Spregel-burda. Na odru bosta zaživela tudi avtorska projekta - mednarodna koprodukcija Nora Gregor Nede Bric Rusjan o trpki usodi legendarne igralke, rojene v Gorici, in eksperimentalna raziskava Jana Cvitkovi-ča z naslovom Otroci Adama in Eve. »Seveda pa bodo vse te zgodbe razpirale tudi trenutek, v katerem se znajdejo zaljubljenci - družbenokritično se bo razgrinjal pogled na današnji čas. Besedila so zelo različna, tako da so različna tudi izhodišča uprizoritev. To bo zelo raznovrstna sezona ne glede na to, da na prvi pogled zgleda, da se zelo zožujemo z izbrano temo,« je povedala umetniška vodja gledališča. Predstava Nede Bric Rusjan, ki bo tudi režirala, je plod dvoletnega raziskovalnega dela, ki ga želi Bric Rusjanova razširiti tudi na druga področja, zato je predstavo kot del projekta prijavila tudi na razpis za pridobitev sredstev EU. Ob sami predstavi želi pripraviti tudi več razstav, strokovno konferenco, različne delavnice ter premiere predstave v Novi Gorici, Ljubljani, Trstu in Gradcu. Poleg novih uprizoritev bodo obiskovalcem ponudili tudi najboljše predstave preteklih sezon ter gostili več odmevnih dramskih predstav slovenskih gledališč. Mrharjeva je izpostavila tudi umetniške dogodke drugačnih odrskih žanrov, ki jih bodo prvič povezali v nov program Mej-ni. V tem sklopu bodo obiskovalcem gledališke hiše ponudili na ogled dve komorni operi, plesne in plesno-glasbene predstave ter koncert. Prav tako bodo obiskovalcem ponovno ponudili na ogled izbrane predstave ljubiteljskih odrov, zbrane v abonma Nedelja popoldan. LITERARNA REVIJA - Novi stari almanah Poezija v dialogu z drugimi Tržaški Almanacco del ramo d'oro ima novega založnika - Smel založniški podvig Nov začetek. Tokrat v lastni režiji. Smel založniški podvig. V imenu poezije. Publikacija Almanacco del ramo d'oro, ki je v Trstu že izhajala, se ponovno predstavlja. Šest-mesečnik poezije in kulture, kot piše v podnaslovu, se je osamosvojil, saj je po novem izdajatelj istoimensko kulturno združenje. To je hkrati, kot je v uvodni besedi v prvi številki, ki nosi datum marec 2014, zapisala glavna urednica Gabriella Musetti, razlog za veselje in zaskrbljenost. Odločilna je bila želja, da bi se «kulturna dogodivščina» nadaljevala. V današnjih okoliščinah izdajati literarno revijo je drzna odločitev, še posebej, če je za to potrebno »ustvariti« novega izdajatelja. Kot ugotavlja Musettijeva, so lahko pobudniki nove (stare) revije računali na pet let uspešnega izhajanja almanaha. In seveda na dejstvo, da so izhodiščne teze - raziskovanje sodobnosti z vzporejanjem krajevne ustvarjalnosti z mednarodno - še vedno aktualne. In s pogledom v bodočnost. Začetna številka novega cikla pa sega v preteklost. Tisto najbližjo. Snovanje revije s prejšnjim izdajateljem je namreč obtičalo pri pripravi številke, namenjene zanimivi temi, ki jo oblikujejo številni prepleti med filmom in poezijo. Ta monografski sklop, ki ga je pripravil Roberto Dedenaro, je zelo pestro zastavljen. Ob splošnih vidikih soočenja med filmsko in pesniško govorico ta obsežen razdelek upošteva tudi krajevno festivalsko dogajanje in ustvarjalce, rojene ali s koreninami v tem prostoru. Tako je npr. poseben pri- spevek posvečen Pasoliniju in »pesniškemu filmu«, revija pa objavlja tudi pogovor s Ser-giom Grmkom Germanijem. Razvejano je zastavljeno poglavje, namenjeno sodobnemu pesniškemu snovanju. Italijansko poezijo v tokratni številki z izborom del zastopajo Roberto Deidier, Daniela Attanasio, Lorenzo Caschetta, Nicola Vitale in Amos Mattio. V razdelek prevodne poezije so uvrstili angleškega pesnika Ed-warda Carpenterja, srbsko pesnico Radmi-lo (Rado) Lazič in bolgarskega ustvarjalca Georgija Gospodinova. In za vse, ki ne sledijo vestno pesniškemu snovanju, gre za prijetna presenečenja. Sklop »drugih jezikov« tokrat zapolnjujejo pesmi ustvarjalke v furlanskem jeziku Luigine Lorenzini. Posebno pozornost namenja revija velikemu furlanskemu pesniku Lucianu Mo-randiniju, ki je nedavno preminil. O njem piše Marina Giovanelli. Pesmi, ki jih dopolnjuje ilustracija: tako je sestavljena knjiga Massima Dagnina Vegetazione Irrisolta, ki jo bralcem predstavlja Riccardo Ferrari. In na koncu še recenzije. Revija objavlja ocene zbirk, ki so izšle v zadnjih letih. Med temi je tudi knjiga Mihe (Micheleja) Obita Le parole nascono gia sporche (Le Voci della Luna, 2010). Specifičen in primerjalen. V odnosu do drugih oblik umetniškega izražanja. Zato je almanah zanimiv za ljubitelje poezije in za vse, ki jih privlači sodobna ustvarjalnost. V prvi številki novega cikla se pesniško snovanje spogleduje s filmom. Za krajevne bralce pa je revija, ki jo oblikujejo ugledni avtorji, zanimiva tudi, ker predstavlja ustvarjalce tega prostora. V redakciji, ki jo kot odgovorna urednica vodi Mary Barbara Tolusso, so med drugimi tudi Jolka Milič, Marko Kra-vos, Roberto Dedenaro in Claudio Grisan-cich. Obvezno navedbo osnovnih podatkov zaključuje stavek, ki razkriva, da avtorji objavljenih prispevkov niso (ne bodo) plačani. »Oživljena« literarna revija je torej pogumno in srčno dejanje. (bip) / ITALIJA, SVET Torek, 17. junija 2014 1 1 rim - Sprememba strategije Grillovega gibanja Gibanje 5 zvezd predlaga Demokratski stranki razpravo o reformi volilnega zakona RIM - Gibanje 5 zvezd je včeraj po signalih odpiranja, ki sta jih dala Bepep Grillo in Roberto Casaleggio, formalno vprašalo Premierje Renzija za srečanje, na katerem bi razpravljalo o volilnem zakonu. Gibanje ima svoj predlog reforme, ki je je poimenovalo »Democratellum« in gre v bistvu za popravljen proporčni volilni sistem. Grillovi pristaši so včeraj o svojem predlogu Renziju govorili na tiskovni konferenci. Vodja senatorjev G5Z Maurizio Buccarella je razložil, da je predlog gibanja rezultat soočanja med člani G5Z, želijo pa o njem vzpostaviti konstruktivno sosočenje z vlado in Demokratsko stranko, ki je odraz vladne večine. Podpredsednik poslanske zbornice Luigi Di Maio je na vprašanje, ali to pomeni spremembo strategije gibanja odgovoril, da je to odraz razmer po rezultatu evropskih volitev. Gibanje 5 zvezd je zase pričakovalo drugačen rezultat in je nameravalo odpreti vladno krizo, je dejal Di Maio, vendar to ni bilo mogoče. Naglasil je, da vse kaže, da bo mandatna doba parlamenta dosti daljša i gibanje ne namerava ostati v lim-bu. Zato si zdaj nalaga odgovornost za nov volilni zakon. Potrdil je, da bo srečanje z Renzijem potekalo v »strea-mingu«, torej pred očmi javnosti, soočenje o predlogu G5Z pa bo tudi z drugimi političnimi silami, nakar naj bi vse skupaj potrdilo spletno glasovanje, kot je v stilu gibanja, ja pojasnil Di Maio. Podpredsednik ustanve komisije poslanske zbornice in pripadnik G5Z je dodal, da je v predlogu gibanja prednost večjim strankam, ena od njih lahko tudi sama zmaga, manjše pa se morajo združiti, saj jim vstopni prag r \ www.primorski.eu klikni in izrazi svoje mnenje Grillo ponuja Renziju pogovore o novem volilnem zakonu Q Končno! 0 Golo taktiziranje £ Žal, prepozno ©Noben dogovor z Renzijem! £ Me ne zanima 5 odstotkov drugače ne bi omogočil vstopa v parlament. Kar zadeva vsebino predloga volilne reforme DS, ki je v razpravi, so predstavniki poudarili, da vsebuje neustavne elemente in ne nudi možnosti preferenc, do česar imajo državljani pravico. Gre vsekakor za veliko spremembo strategije gibanja, ki je doslej ostro zavračalo vsakršen dialog z uve- ljavljenimi strankami. Grillo je to potezo utemeljil s trditvijo, da je Renzi z gladko zmago na evropskih volitvah dobil demokratično legitimnost. Premier Renzi se je na spremembo usmeritve gibanja odzval previdno. »Od Grilla lahko kadarkoli pričakujete presenečenje,« je dejal Ren-zi in dodal, da se je še pred mesecem dni zdelo, da ima kugo, zdaj pa se vsi hočejo pogovarjati o reformah. Na tiskovni konferenci Gibanja 5 zvezd ansa moskva / kijev / bruselj - Po neuspešnem zaključku zadnjega kroga pogajanj Rusija ustavila dobavo plina Ukrajini, ker do izteka dogovorjenega roka ni plačala dolga MOSKVA / KIJEV / BRUSELJ -Rusija je ustavila dobavo plina Ukrajini, ker veliki sosedi do izteka roka ni plačala dolga. Ukrajina je zagotovila, da bo kljub prekinitvi dobave poskrbela za tranzit ruskega plina naprej v Evropo. V Bruslju so potrdili, da dobava plina državam članicam EU za zdaj poteka normalno.Rusija je dobavo plina Ukrajini prekinila, ker ji do izteka roka ob 10. uri po krajevnem času ni plačala 1,95 milijarde ameriških dolarjev dolga za plin. Ruski energetski velikan Gazprom je takoj po izteku roka sporočil, da bo Ukrajini plin dobavljal le še po vnaprejšnjem plačilu. V noči z nedelje na ponedeljek se je neuspešno končal še zadnji krog pogajanj med Moskvo in Kijevom, na katerih se strani nista uspeli dogovoriti o ceni plina. Kijev je bil pripravljen poplačati dolg za dobavo plina novembra in decembra lani v višini 1,95 milijarde V ruski plinski centrali ameriških dolarjev, kot je to zahtevala Moskva. Ukrajina je ob tem zahtevala, da naj Rusija ceno za prihodnjo dobavo plina zniža s 485 na 326 dolarjev za 1000 kubičnih metrov plina. Ruska stran je ansa vztrajala, da je 385 dolarjev za 1000 kubičnih metrov njena zadnja ponudba. Ukrajinski minister za energijo Juri Prodan je potrdil, da je Rusija prekinila dobavo, je pa zagotovil, da bo varšava - Po poročanju revije Wprost Prisluškovalna afera pretresa Poljsko VARŠAVA - Poljsko pretresa prisluškovalna afera. Po poročanju poljske revije Wprost so med drugim prisluškovali notranjemu ministru Bartlomieju Sienkiewiczu in guvernerju centralne banke Mareku Belki, govori pa se tudi o obstoju še več nezakonito pridobljenih posnetkov pogovorov poljskih politikov. Opozicija je zato že zahtevala odstop celotne vlade.Kdo je pogovore snemal, še ni znano. Po navedbah revije bi lahko za snemanjem pogovorov stali tajne službe, poslovneži ali politična konkurenca. Kot poroča Wprost, je bil pogovor med Sienkiewiczem in Belko domnevno posnet julija 2013. Belka naj bi v njem med drugim dejal, da je centralna banka pripravljena pomagati vladi premiera Donalda Tuska z nakupom državnih obveznic. Na ta način naj bi skušali izboljšati priljubljenost Tuskove stranke Državljanska platforma (PO) pred parlamentarnimi volitvami leta 2015 in preprečiti zmago opozicijske stranke Zakon in pravičnost (PiS). Poljska ustava sicer Narodni banki Poljske (NBP) prepoveduje, da bi pomagala financirati državni proračunski primanjkljaj z neposrednim nakupom državnih obveznic. Glede na objavljene posnetke naj bi Belka kot pogoj za omenjeno pomoč zahteval spremembo zakona o NBP in pa odstavitev takratnega finančnega ministra Jaceka Rostowskega. Če je Belka to res zahteval, sta obe njegovi zahtevi bolj ali manj izpolnjeni - Rostowski je novembra lani dejansko zapustil vlado, z novelo zakona o NBP pa naj bi se vlada ukvarjala ta torek. Na dan je priplaval še en sporen posnetek, in sicer pogovora med nekdanjim ministrom za promet Slawomirjem Nowakom iz PO in nekdanjim vodjo finančne policije Andrzejem Parafianowiczem. Slednji je preprečil, da bi pristojni davčni organi vzeli pod drobnogled podjetje Nowakove soproge. Kot da že to ni dovolj, Wprost napoveduje, da gre šele za začetek afere, saj obstajajo še drugi »sočni« posnetki - med drugim med namestnico premiera Elzbieto Bienkowsko in vodjo centralnega protikorupcijskega organa CBA Paw-lom Wojtunikom ali med najbogatejšim Poljakom Janom Kulczykom in vodjo Vrhovne nadzorne zbornice NIK Krzysztofom Kwiatkowskim. Kot piše APA, gre za najhujšo afero za PO, odkar je leta 2007 prevzela oblast na Poljskem. Poznavalci ne izključujejo možnosti, da bo Tuskova vlada zaradi nje padla. Vodja opozicijske stranke PiS Jaroslaw Kaczynski je sicer že zahteval odstop vlade in zagrozil, da bo v nasprotnem primeru vložil nezaupnico proti vladi v parlamentu, poroča nemška tiskovna agencija dpa. (STA) new york Zaskrbljenost za razraščanje terorističnih akcij NEW YORK - Ameriški politiki in politični analitiki so zaskrbljeni zaradi možnosti, da bi islamski skrajneži iz gibanja Islamske države Iraka in Sirije (Isis), ki počasi zavzemajo Irak, lahko sprožili napade na ZDA, podobne tistim 11. septembra 2001, ki jih je organizirala teroristična mreža Al Kaida.Republikanski politiki, še posebej tisti, ki veljajo za ostre kritike zunanje politike predsednika ZDA Baracka Obame, so prepričani, da gre le za vprašanje časa. Senator Lindsey Graham iz Južne Karoline je za televizijo CBS ocenil, da se v Iraku in Siriji sadijo semena 11. septembra, ameriški obveščevalci pa naj bi opozarjali, da lahko naslednji velik napad na ZDA pride od tam. Predsednik odbora za obveščevalne dejavnosti v predstavniškem domu kongresa Mike Rogers iz Michigana je na televiziji Fox zatrdil, da je Isis problem, s katerim se bo potrebno soočiti, naj bo to v Iraku in Siriji ali pa v New Yorku. »Ne gre za puščavske teroriste, ki nihajo na opičjih drogovih. To so izurjeni bojni veterani, ki razumejo vrednost terorističnih operacij v Evropi in ZDA,« je dejal. Ukrajina kljub prekinitvi dobave še naprej zagotavljala tranzit ruskega plina naprej v Evropo. Izpolnjevanje tranzitnih obveznosti do EU potrdil tudi vodja ukrajinske družbe Naftogaz Andrej Koboljev. Na seji vlade v Kijevu je dodal, da lahko Ukrajina brez ruskega plina zdrži do decembra. Povedal je še, da Ukrajina prosi EU, naj ji dovoli dobavo plina iz Slovaške. Ruski premier Dmitrij Medvedjev je Ukrajini očital izsiljevanje ter posvaril, da bo nekonstruktivna drža Kijeva zelo negativno vplivala na ukrajinsko gospodarstvo. Ob tem je poudaril, da je Moskva pripravljena na nadaljnja pogajanja, vendar pa mora Ukrajina najprej plačati dolg. Moskva je poleg tega vložila tožbo za 4,5 milijarde dolarjev proti Kijevu na arbitražnem sodišču v Stockholmu in obvestila EU o možnih motnjah v oskrbi s plinom. Ukrajinska družba Naftogaz pa je na arbitražnem sodišču v Stock-holmu vložila tožbo proti Gazpromu za šest milijard dolarjev. Po prekinitvi dobave ruskega plina Ukrajini so v Bruslju sporočili, da dobava plina članicam EU za zdaj poteka normalno, bo pa treba zagotoviti ustrezne zaloge plina v Ukrajini do konca poletja. »V prihodnjih tednih ne bo težav, dobili bomo potreben plin,« je dejal evropski komisar za energijo Günther Oet-tinger na novinarski konferenci na Dunaju, a obenem opozoril, da se lahko pojavijo težave v mrzli zimi. Tudi Oettingerjeva tiskovna predstavnica Sabine Berger je v Bruslju zatrdila, da dobava plina EU poteka »normaln«», a ob tem opozorila, da bo treba zagotoviti ustrezne zaloge plina v Ukrajini do konca poletja. Ukrajina ima sedaj 13,5 milijarde kubičnih metrov zalog plina. To zalogo bi bilo treba do konca poletja po navedbah komisije povečati na od 18 do 20 milijard kubičnih metrov plina. Predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso je medtem Ukrajino in Rusijo ob robu gospodarskega foruma v španskem Santaderju pozval, naj se potrudita in poiščeta dogovor, ter ocenil, da je predlog komisije dobra podlaga zanj. V komisiji še vedno upajo, da se bodo pogajanja nadaljevala. »Včeraj smo zaznali znamenja, da se je Rusija pripravljena vrniti za pogajalsko mizo,« je dejala Bergerjeva. Komisija predlaga, naj Ukrajina takoj plača milijardo dolarjev, preostanek pa v mesečnih obrokih v prihodnjega pol leta, tako da bi vse račune poravnala do konca leta. Cena za plin pa naj bo pozimi 385 dolarjev za 1000 kubičnih metrov plina, poleti pa okoli 300 dolarjev. (STA) 1 2 Torek, 17. junija 2014 APrimorski r dnevnik ow n ° ki Ulica Garibaldi 9 tel. 0481356320 faks 0481356329 gorica@primorski.eu GORICA - Podjetje Isa spodbuja uporabnike k bolj vestnemu sortiranju Črnih vreč z odpadki ne bodo več odvažali Črnih plastičnih vreč ne bodo več odvažali Uporabnikom, ki so bili doslej pri sortiranju manj vestni, ne bodo več prizanašali. Če bodo pred hišo našli črne vreče, ki se jih nekateri kljub prepovedi še vedno poslužujejo, jih enostavno ne bodo odpeljali. Na to opozarja pokrajinsko podjetje za okoljske storitve ISA Isontina ambiente, ki je v teh dneh razposlalo po vseh domovih goriške pokrajine informativne letake z navodili za pravilno ločevanje gospodinjskih odpadkov. Pobuda sodi v kampanjo »Facciamolo con amo-re«, ki so jo organizirali v sodelovanju s pokrajinsko upravo. V minulem letu je bil delež sortira-nih odpadkov na Goriškem 62-odstoten. Natanko isti rezultat smo na pokrajinski ravni dosegli leta 2012, delež pa je bil takrat za dva odstotka višji kot v letu 2011. »Žal je v vrečah za t.i. "residualne suhe odpadke", ki ne gredo v reciklažo, tudi mnogo materialov, ki vanje ne spadajo. Tako ne gre! Vse uporabnike vabimo k sodelovanju, zato da se delež sortiranih odpadkov dodatno poviša,« piše na letakih, ki jih bodo v teh dneh vsi občani našli v poštnem nabiralniku. Letake so tokrat natisnili le v italijanskem jeziku. »Za prevod nam žal tokrat ni uspelo poskrbeti,« so povedali pristojni za stike z javnostmi pri podjetju ISA. Odpadke, ki jih ni mogoče reciklirati, zbiramo v rumenih vrečah, ki jih je treba pred hišo odložiti na večer pred odvozom. Črnih vreč - tako kot doslej - nikakor ne smemo uporabljati: po novem jih uslužbenci podjetja ISA ne bodo odvažali. Za otroške pleničke je treba uporabljati rumene zabojnike, za katere lahko zaprosimo na posameznih občinah, za brizgalke pa rumene vrčke, ki jih prav tako najdemo na občinah. Vlažne odpadke (ostanke hrane, ipd.) zbiramo v rjavih vrčkih in biorazgradljivih vrečkah, plastiko in pločevinke pa v prozornih vrečah. Papir in karton zbiramo v papirnatih vrečah ali kar-tonastih škatlah, steklo pa mečemo v obcestne zabojnike. Na letake je podjetje ISA natisnilo tudi seznam trgovin, trafik, črpalk in lokalov v goriški pokrajini, kjer lahko občani nabavijo vse tipologije vreč za ločeno zbiranje odpadkov. (Ale) GORICA - Na nižji srednji šoli Ivan Trinko Objavili izide Doberdobski nižješolci, ki so končali 1. in 2. razred, jih bodo dočakali danes Potem ko se je v soboto na slovenski nižji srednji šoli Ivan Trinko v Gorici začela mala matura, so včeraj objavili tudi končne učne uspehe učencev, ki so v letošnjem šolskem letu obiskovali 1. in 2. razred. 1.A - izdelali so: Tina Balta, Bulistana Burzic, Vasja Butkovič, Francesco Cotic, Marco Demartin, Nika Devetak, Elia Gomiscek, Aljaž Juren, Jana Juren, Ana Košuta, Mirko Liut, Federico Marcosig, Luca Ma-rega, Valentina Merlo, Katerina Pe-corari, Eleonora Pintar, Nicole Ro-solin, Iacopo Ruzzier, Jana Stekar, Nicolas Sturm, Ljubiša Vujančevic. 1.B - izdelali so: Gianmaria Betta, Gabriel Braini, Nicole Bressan, Aurora Ceci, Majda Ceresatto, Sari Crasnich, Ivan Devetak, Vesna Devetak, Sofia Giu-stizieri, Nejc Humar, Ula Humar, Ga-špar Možina, Saša Onesti, Natalie Pavel, Jurij Petje, Elia Rumiel, Bernard Terpin, Jasna Tomsic, Anna Turel, Vanja Vogrič, Giacomo Zigon. 1.C - izdelali so: Rok Boltar, Gaia Cibini, Julija Cotič, Barbara Devinar, Victor Faggiani, Petra Feri, Maurizio Grillo, Lucas Lorenzo Jakin, Tanja Kocina, Jacopo Komic, Manuel Lakovic, Enrico Menis, Saša Nanut, Rachele Olivo, Liza Paulin, Sara Piva, Petra Sar-doč, Erik Stacul, Luca Valentinsig; en učenec ni izdelal. 2.A - izdelali so: Thomas Ac-concia, Eric Cecere, Daniel Černic, Lisa Feri, Rebecca Fierro, Gaia Ker-njus, Ivan Arjun Lukman, Francesca Malic, Karin Maligoj, Marco Marlet-to, Maria Vittoria Nanut, Kevin Pe-licon, Peter Persoglia, Antonija To-mic, Sasha Trettenero, David Trevi-san, Luka Zara, Christian Zavadlav; ena učenka ni izdelala. 2.B - izdelali so: Agnese Beatrice Castello, Luka Čavdek, Vera De Mitri, Jakob Go-spodarič, Alessia Leopuscech, Daniele Montrone, Erik Pintar, Kris Planišček, Matteo Solinas, Michela Sbuelz, Patrik Schembri, Ester Sclau- TRŽIČ - Socialne službe Narašča število prosilcev za pomoč V Tržiču je vedno več ljudi v stiski. To potrjujejo tudi podatki iz občinskega obračuna iz leta 2013, ki jih je predstavila občinska od-bornica za socialo Cristiana Mor-solin. Prejšnje leto so zagotovili pomoč 678 družinam z nizkimi dohodki, čeprav so začetno načrtovali, da bodo pomagali le petstotim. Lani so socialne službe nudile pomoč 1414 občanom, medtem ko so pred dvema letoma pomagali 1386 krajanom, pred tremi pa 1283. »Povečalo se je tudi število izdanih družinskih kartic - iz 1136 na 1323, čeprav dežela ni zagotovila finančnega kritja za porast. Zaradi tega smo morali pristaviti 204.000 evrov iz svojega proračuna,« pravi Cristiana Morsolin. Da je vse več ljudi v težavah, dokazuje tudi povečano število obiskovalcev središča Bassa soglia v Ulici Natisone, v katerega zahajajo ljudje iz celega tržiškega mestnega območja. Na pomoč ljudem v stiski je priskočila tudi sama Karitas. Odbornica razlaga, da socialne službe pomagajo tudi 1248 občanom nad 65. letom starosti, poleg tega pa skrbijo še za 52 mladoletnih prizadetih oseb. Odbornica Morsolinova je tudi povedala, da v domovih za starejše občane število oskrbovancev ne narašča, ampak ostaja vedno enako; trenutno je v čakalni vrsti 62 ljudi. Tudi v dnev- Tržič bonaventura nem centru za starejše občane ni porasta obiskovalcev, medtem ko so v središču za starostnike v Ulici Fratelli Fontanot našteli preko sedem tisoč obiskov. Lani je zdravstvena ambulanta v ulici Valentinis sprejela 6023 bolnikov. V socialnih službah so tudi opazili, da je naraslo število mladoletnih priseljencev, ki so bili zaupani v skrbništvo občini - lani so obravnavali 12 tovrstnih primerov, pred dvema letoma pa štiri. »Gre za pojav, ki je vreden razmisleka,« opozarja Cristiana Morsolin. Dijaki pred oglasno desko zero, Valentin Daniel Srebrnič Brai-lovschi, Ema Terpin, Elis Veggia, Katarina Visintin, Maria Vitale. 2.C - izdelali so: Erika Brie, Anthony Devetak, Andrej Devinar, Lucia Drosghig, Vanessa Gulin, Sophia Koching, Chiara Laco, Fabian Lupoli, Sofia Mi- foto s.b. niussi, Anna Nardin, Andrea Ozbot, Jasmin Petruz, Marco Piovesana, Ni-colo Porta, Veronika Sambo, Ivan So-sol, Francesco Troian, Erik Ussai; en učenec ni izdelal. Na doberdobski nižji srednji šoli bodo izide objavili danes. Stavka v tovarni Mangiarotti V tovarni Mangiarotti v Tržiču bo danes med 8. in 10. uro potekala stavka. Sklicala sta jo pokrajinsko tajništvo sindikata Fim Cisl in enotno sindikalno predstavništvo, potem ko je bilo pogajanje za odkup tovarne z družbo Westinghouse doslej neuspešno. Sindikati opozarjajo, da so v treh tovarnah družbe Mangiarotti v FJK že maja uvedli solidarnostno pogodbo, ki bo trajala eno leto. V Tržiču, San Giorgiu in Sedeglianu je zaposlenih 314 ljudi. »Deželno vlado in družbo Friulia smo zaprosili za srečanje, do danes pa nismo dobili odgovora,« pravijo sindikalni predstavniki. Zapora petih cest Podjetje Edilfognature bo danes prepla-stilo z asfaltom krožišče med ulicami Du-ca DAosta, Trento, Ristori, Alfieri in Tržaško ulico. Vse ulice, ki se stikajo v omenjenem krožišču, bodo od jutranjih ur do zaključka del zaprte za promet (v smeri krožišča). Srečanje s psihiatrinjo Danes ob 18. uri bo v parku Bruno Farber v Ulici Ascoli v Gorici srečanje s psihiatrinjo Assunto Signorelli. V sedemdesetih letih prejšnjega stoletja je bila sodelavka psihiatra Franca Basaglie v Trstu, zatem je bila med ustanovitelji zadruge »Il Posto delle Fragole«.Poleg nje bodo spregovorili tudi psihiatri iz Gorice, Vidma in Ajdovščine. Napaka ali načrtna poteza? Komisija za javna dela goriške občine se mora sestati že ta teden. To zahtevajo predstavniki leve sredine, po katerih je večina nameravala sklicati sejo omenjene komisije šele v prihodnjih tednih, kar bi svetnikom onemogočilo vložitev amandmajev k letošnjemu proračunu, o katerem bo občinski svet glasoval konec meseca. »Je šlo za napako ali za načrtno potezo? Ne glede na odgovor je večina ponovno dokazala, da ji za transparentnost ni mar,« menijo Stefano Abrami in ostali levosre-dinski člani komisije, ki zahtevajo sklic seje že v tem tednu. Palača Attems zaprta Zaradi postavitve razstave »Saksida pit-tore cantastorie / slikar pravljičar« bo palača Attems Petzenstein zaprta od danes do odprtja omenjene razstave - v četrtek, 19. junija, ob 18. uri. Carmina Burana v Ajdovščini V soboto ob 21. 15 si bo v Ajdovščini moč ogledati glasbeno-scenski spektakel Carmina Burana Carla Orffa. Organizatorji obljubljajo, da bo kantata, ki je bila uglasbena leta 1937, tokrat zaživela v novi in sveži različici. V Ajdovščini bodo postavili edinstveno uprizoritev, saj bodo simfonični orkester nadomestila skupina tolkal in dva koncertna klavirja. Za svojevrstno prizorišče bo poskrbelo grajsko obzidje. »V Ajdovščini v tretjem junijskem vikendu praznujemo šagro, žegna-nje oz. farnega zavetnika. V tem kontekstu želimo ponuditi nekaj kulturnega v sodelovanju s Slovensko filharmonijo in ostalimi izvajalci: Slovenskim komornim zborom, tolkalnim projektom, domačimi pevci, domačimi solisti,« pravi dirigentka projekta Martina Batič. »Ker je poletje, lahko Carmino Burano izvajamo na prostem, v naravi in tako privabimo mlajše poslušalce. Carmina Burana je polna optimizma, je glasba, ki nas navdušuje s svojo ekstravaganco v smislu glasnosti in zanimivih ritmičnih vzorcev, pa tudi nežnosti. Ponavljajo se zgodovina, življenje, pomlad, pomlad, mladost, norost,« dodaja Batičeva. Vstopnice so v predprodaji na voljo po 12 evrov, v Novi Gorici so na prodaj v agenciji Hittours v Hitovi poslovni stavbi nasproti Eda centra. (km) / GORIŠKI PROSTOR Torek, 17. junija 2014 1 3 sovodnje - Obletnica obnovitve občinske samostojnosti Ob prazniku peli, kotalkali in plesali Županja Alenka Florenin izročila priznanja zaslužnim občanom V Kulturnem domu v Sovodnjah je v nedeljo potekala slavnostna seja občinskega sveta, s katero so se spomnili leta 1951, ko je sovodenjska občina dočakala obnovitev samostojnosti. Praznik se je v večernih nadaljeval v športno-kulturnem centru na Peči, kjer je potekal zabavno-razvedrilni program v priredbi tamkajšnjega društva Vipava. Svečanega srečanja v sovodenj-skem Kulturnem domu so se udeležili številni gostje in domačini. Med navzočimi so bili tudi župan pobratene občine Škofja Loka Miha Ješe, pokrajinska odbornica Vesna Tomsič, števerjanska županja Franka Padovan, doberdobska občinska odbornica Vlasta Jarc ter dekan in župnik Karel Bolčina. Prireditev je uvedel moški pevski zbor Skala iz Ga-brij, ki je pod vodstvom dirigentke Zu-lejke Devetak zapel dve pesmi, od katerih je prva bila namenjena prav So-vodnjam. Gre za pesem »Ob bregu« domačega pesnika Franja Rojca, ki so jo zapeli ravno ob njegovi 100-letnici rojstva in 20-letnici smrti. Vrabčeva Zdravljica je dala pravšnji smisel »rojstnemu dnevu« sovodenjske občine. V nadaljevanju programa je delegacija VZPI-ANPI ponesla venec na spomenik padlim tik občinske stavbe in se s tem spomnila na preko sto borcev iz sovodenjske občine, ki so žrtvovali svoja življenja za svobodo. V svojem nagovoru je županja Alenka Florenin podala oceno opravljenega dela in poudarila predvsem dejstvo, da je bil dober rezultat na volitvah sad pravilnega in poštenega medsebojnega odnosa, ki je bil osnovan na neposredni in natančni informiranosti o vsem, kar se dogaja na teritoriju. Pripravljenost na odprt pogovor ostaja rdeča nit delovanja tudi v naslednjih petih letih, je še povedala županja. V nadaljevanju so izročili priznanja zaslužnim občanom; prejeli so jih bivša partizana in kulturna delavca z Vrha Mario Vižintin in Virgil Černic, raziskovalec krajevne zgodovina Mitja Juren, vsestranski organizator vaških praznikov Ferdinand Tommasi in posthumno proučevalec krajevne zgodovine in pesnik Franjo Rojec. Sledila je glasbena točka z domačo flavtistko Valentino Nanut, ki je zaigrala Mozartov Rondo ob spremljavi pianista Federica De Stefanija iz Vittoria Veneta. Povedano je bilo, da bo Valentina Nanut prav čez nekaj dni prejela diplomo na kon-servatoriju Tartini v Trstu. Vsako leto je sovodenjska občine pobudnica tečajev prometne vzgoje za učence petih razredov osnovnih šol. Pobudo je podprla tudi Zadružna banka Doberdob-Sovodnje. Nagrado na natečaju - kolo - sta prejeli Arianna Menis iz osnovne šole Peter Butkovič Domen iz Sovodenj in Vida Cotič z osnovne šole z Vrha. Ob tem je prvo nagrado za pridelavo olja prejela Viljena Devetak z Vrha, za pripravo kruha Rado Buzin iz Slavnostna seja v sovodenjskem Kulturnem domu (zgoraj); plesni in kotalkarski nastop na Peči (desno) bumbaca Rupe, za pripravo gubance pa Anica Be-nedetič iz Sovodenj. Županja je tudi letos podarila izvod italijanske ustave mladim, ki letos dopolnijo 18 let, nakar je pokrajinska odbornica Vesna Tomsič predstavila projekt o športni vzgoji, pri katerem so sodelovala tudi društva in šole iz sovodenjske občine, škofjeloški župan Miha Ješe pa je županji poklonil knjigo. Slovesnost je sklenila tudi na mednarodni sceni uveljavljena dekliška vokalna skupina Bodeča neža, ki jo vodi Mateja Černic in ki je pred kratkim izdala novo zgoščenko z naslovom Čas. Drugi del programa je potekal na Peči, kjer je društvo Vipava pripravilo nadvse pester zabavni večer. Njegov osrednji del je predstavljala revija Dance world, dance! Pleši svet, pleši!, med katero so se prepletali kotalkarski prikazi in plesni nastopi. Med drugim so društveni fantje in možje prikazali slikoviti bojni ples novozelandskih Maorov. (vip) števerjan - Na osnovni šoli Frana Erjavca Športni zaključek Učenci pokazali, katerih novih gibalnih spretnosti so se naučili med šolskim letom Zaključni nastop so izpeljali v štandreški telovadnici Na štandreški osnovni šoli Frana Erjavca so se prejšnji teden poslovili od pouka z zaključnim nastopom v znamenju športa, ki so ga pripravili s pomočjo vaditelja telesne vzgoje Luke Cijana. Otroci so pokazali, katerih novih gibalnih spretnosti so se naučili med šolskim letom, učenci tretjega in petega razreda so tudi zaplesali, ostali pa nekaj zapeli in zrecitirali. Nastop se je zaključil s skupno pesmijo vseh učencev in s predajo ključev osnovne šole; petošolci so jih izročili učencem četrtega razreda s priporočilom, naj med prihodnjim šolskim letom skrbno pazijo na štan-dreško šolo. štandrež - Jutri začetek Gledališče pod zvezdami ponuja štiri komedije / / Štandreški Trije vaški svetniki r J v Prosvetno društvo Štandrež prireja poletno srečanje gledaliških skupin »Gledališče pod zvezdami - Iz komedije v komedijo«, ki letos vključuje štiri predstave. Prva bo že jutri, 18. junija, ob 21. uri, ko bo na igrišču ob štandreški župnijski dvorani dramska skupina vaškega prosvetnega društva uprizorila komedijo »Trije vaški svetniki«; predstavo si lahko brezplačno ogledajo lastniki gledališkega abonmaja Štandrež 2013. V petek, 20. junija, ob 21. uri bo na vrsti »Hipnoza« Be- neškega gledališča, medtem ko bo v soboto, 21. junija, ob 21. uri s komedijo »Krčmarica Mirandolina« nastopilo kulturno društvo Zarja iz Trnovelj pri Celju. V nedeljo, 22. junija, ob 21. uri se bo niz zaključil s predstavo »Češpe na figi«, nastopilo bo kulturno društvo Brce iz Gabrovice pri Komnu. Srečanje gledaliških skupin prirejajo pod pokroviteljstvom goriške občine in Zveze slovenske katoliške prosvete. V primeru slabega vremena bodo predstave uprizorili v župnijski dvorani. 14 Torek, 17. junija 2014 GORIŠKI PROSTOR / gorica - V pokrajinski mediateki Ugo Casiraghi Imajo 2750 članov Julija bodo sodelovali na festivalu vegetarijancev in na nagradi Sergio Amidei Goriška pokrajinska mediateka Ugo Casiraghi, ki deluje v hiši filma na Travniku, je v svojih štirih letih delovanja nabrala približno 2750 članov. Za to informacijo smo povprašali Polono Strnad, ki tam dela od januarja. »Vsak teden se s polno zanimanja vpisuje vedno več ljudi,« je za Primorski dnevnik povedala uslužbenka mediateke, kjer si je ob filmih mogoče izposojati tudi knjige. Izbire res ne manjka: DVD-jev imajo ogromno, celo preko 4200, knjig pa okrog 10.000. V mediateki so trenutno zaposlene tri osebe. Prejšnji teden so praznovali četrto obletnico svojega delovanja, ki je razvejano. Ob sami izposoji filmskega in knjižnega gradiva prireja namreč mediateka tudi razne dogodke in sodeluje z drugimi ustanovami pri raznovrstnih pobudah. Vsako leto omogočajo projekcije filmov na goriškem festivalu vegeterijancev, ki bo letos potekal med 4. in 6. julijem v grajskem naselju, omeniti pa je potrebno tudi filmski festival za nagrado Sergio Amidei, ki bo letos potekal med 18. in 24. julijem: na njem v sodelovanju z mediateko organizirajo razne delavnice za otroke od šestega do štirinajstega leta starosti. »Vzgoja mladih v filmski umetnosti ter vzbujanje filmske dejavnosti in domišljije skozi filmski svet je naš poglavitni namen,« pravi Strnadova. Mediateka ima tudi poseben prostor, namenjen študentom, ki tja zelo radi zahajajo od 10. ure zjutraj do 19. ure zvečer. V študijski sobi prirejajo tudi razna druga srečanja. Poleg te je v mediateki še »dark ro-om« (temna soba), ki je namenjena ogledu filmov. Knjige in filme izposojajo od ponedeljka do petka med 15. in 19. uro. Za dodatne informacije je na voljo dvojezična spletna stran www.mediateca.go.it. (p.t.) V goriški mediateki bumbaca gorica - V Kulturnem domu predstavili knjigo o goriškem mislecu Michelstaedter, skrivnosten mit Carlo Michelstaedter je v Gorici še skrivnosten mit. Koliko je v resnici poznan, kaj šele dojet? Slednje vprašanje velja tem bolj za Slovence. Ocenjuje se, da je njegov mit nastal bolj zaradi samomora z revolverskim strelom v glavo po nekem sporu z materjo kot pa zaradi kompleksnega, pronicljivega mišljenja, ki je prišlo do izraza še največ v zadnjih dveh letih pred smrtjo leta 1910, ko je mrzlično napolnil okrog štiri tisoč listov papirja. O njem so raziskovalci napisali nič koliko esejev in nekaj knjig. Zadnja med njimi nosi naslov »Una disperata speranza« (Brezupno upanje). Napisal jo je upokojeni profesor Gian Andrea Franchi, doma v Pordeno-nu, ki se z življenjem in pisanjem goriškega judovskega filozofa zavzeto ukvarja vse življenje, sicer pa ocenjuje, da je bilo v Italiji po vojni najpomembnejše obdobje okrog leta 1968. Spoznala sva se ob Mec-helstaedterjevi sto dvajseti obletnici rojstva leta 2007, ko me je med enim in drugim tolmačenjem pobaral, koliko se spoznam na obmejni prostor in na bližnjo preteklost. Povedal mi je, da so doma po tašči-ni smrti našli njen dnevnik, iz katerega je izhajalo, da je kot bolničarska pripravnica iz Spodnje Furlanije v Gorci postala ob-veščevalka OF. Dnevnik je prav te dni izšel v knjigi, a to je druga pripoved, h kateri se bomo še kdaj povrnili. Za goriško predstavitev »Brezupnega upanja« se je avtorju zdelo imenitno, da bi potekala v Kulturnem domu. Pripravili smo jo prejšnji teden in na njej se je z raziskovalcem pogovarjal profesor filozofije Gianni Spizzo, odlomke iz Michel-staedterjevih del je brala Mariolina De Feo, ki v Gorici večkrat nastopa z raznimi pesniki in pisatelji. Srečanje je bilo pravšnje tudi za prikaz kratkometražnega filma, ki ga je na odru Kulturnega doma posnel pred tremi leti Francesco Imbimbo in je osnovan na Michelstaedterjevem besedilu »Dialogo tra una cometa e la Terra« (Pogovor med kometom in Zemljo). Predstavitev se je v resnici preoblikovala v kratek simpozij o goriškem filozofu, česar pa presenetljivo več kot tridesetim poslušalcem ni bilo odveč. V prvem delu je bilo res nekoliko zapleteno slediti razglabljanjem o tesni povezavi med mislijo in praktičnim življenjem mladega filozofa, o napetostih, ki so vladale v družini tudi zato, ker se ni in ni uspel diplomirati, o njegovih poskusih posredovanja bolečine ljudem, ki so ga obkrožali, o tesni povezanosti med njegovim zanimanjem za matematiko -najprej je na Dunaju vpisal prav ta predmet, nato se je prepisal in zaradi študija literature odšel v Firence - in sanjami (tistimi med spanjem in onimi zavestnimi), nadalje o neumestnosti povezovanja njegovega samomora s filozofsko mislijo in o vzporejanju fizikalne zakonitosti o gravitaciji s človekovo težnjo po ubijanju, uničevanju ... Ne moremo pa kar tako mimo dejstev, da je storil samomor tudi brat, prijatelj Mreule, prijateljica Nadia v Firencah, kasneje je prijatelj Paternolli zgrmel v prepad nad Spodnjo Trebušo ... V kar nekaj odtenkih so se pokazala kot umestna vzporejanja (eksistencialna razglabljanja, smrt v mladih letih, približno enako zgodovinsko obdobje), ki ga je podpisani posredoval v uvodnem posegu, med goriškim študentom in onim iz Tomaja pri Sežani (beri Srečko Kosovel) ter onim iz Solkana (beri Klement Jug). Za vse tri velja rek: Življenje se meri po zgoščenosti in ne po trajanju. Drugi del razgovora je potekal o oprijemljivejših vsebinah. Iz podajanja in iz same knjige izhaja, da ni bil Carlo Mic-helstaedter dejavno nastrojen proti slovenskim someščanom kot na primer njegova teta, iredentistična časnikarka Carolina Luzzatto, ali drugi Jud intelektualec Graziadio Isaia Ascoli, kvečjemu je bil do njih neprizadet, kljub temu, da je bila večina gimnazijskih sošolcev slovenskega jezika in izvora (Belingar, Blažon, Bobic, Brezigar, Bukovic, Cigoj, Sila, Fajgelj, Ko-drič, Kogoj, Komavli, Komel, Močnik, Petelin, Peternel, Poberaj, Povšič, Prinčič, Se-dej, Semič, Simsič, Srebrnič, Tomšič, Cej, Žigon - 70% razreda). Glede internacionalistične miselnosti in odklanjanja strogo domovinske istovetnosti je bil v krepkem nasprotju z očetom, ki je kot velika večina goriških Judov težil po čimprejšnji in čim popolnejši asimilaciji z italijansko kulturo in izročilom. Oče je bil ob smrti leta 1929 deležen državnega pogreba, saj je nekaj časa bil mestni podestat. Judovski skupnosti ni ta usmeritev prav nič pomagala, saj so bili deležni krivice njim nasprotne zakonodaje vključno z deportacijo v taborišča, kjer sta končali tudi Michelstaedterjevi so-rodnici. Mladi Carlo je kot izrazit individualist bil zadovoljen, da goriški »melting pot« ni kazal kakšne posebne uspešnosti; bil je hkrati Jud, Avstrijec, Italijan, ljubitelj narečij ... Okoljsko je bil zelo povezan s prostorom. Precej je posnetkov, ko ga s sorodniki in prijatelji opazimo na soških bregovih, v Julijcih, na Sabotinu; na morje je zahajal v Gradež in kasneje v Piran. Ta svoja rekreacijska zanimanja je osmislil tudi v miselne osimorone (bistroumne nesmisle, povezave, protislovja) med morsko gladino ter vršaci, o uničujočim ognjem, ki hkrati osvetljuje, med soncem, ki prebuja k življenju, a Ikarusu stali krila. Na predstavitvi ni bilo nič govora o florentinskem obdobju, omenjena pa je bila Michelstaedterjeva udeležba v goriški dijaški stavki leta 1904 uperjeni proti vedenju enega izmed gimnazijskih profesorjev, ki je poleg osebne zlobe izražal tudi hegemonistično nemško držo v odnosu do Slovencev in Italijanov. Aldo Rupel Predstavitev knjige v Kulturnem domu foto k.d. nova gorica - gorica - Knjižnica pod krošnjami Branje v senci sredi mesta Iz Borovega gozdička se selijo pod krošnje in na trato med Cankarjevo in Gradnikovo ulico - V ljudskem vrtu v Gorici od 2. do 5. julija Vseslovenski projekt Knjižnica pod krošnjami se v Novi Gorici in Kanalu uresničuje četrtič zapored, v Gorici pa bodo letos zabeležili tretjo sezono. Novogoriška novost je novo prizorišče, s katerim želijo organizatorji poletno branje in druženje na prostem še bolj približati meščanom. Novogoriška različica Knjižnice pod krošnjami se je namreč tri leta zapovrstjo uresničevala v senci Borovega gozdička, letos pa se je preselila pod krošnje in na trato med Cankarjevo in Gradnikovo ulico za zdravstvenim domom. »Opazili smo, da se mladi v senci teh dreves že zbirajo, tu radi posedijo, se družijo ... Poleg tega na teh dveh ulicah živi največ Novogoričanov, zato smo se odločili, da prizorišče letošnjega dogajanja preselimo sem,« je Mateja Zorn, koordinatorica programa Knjižnica pod krošnjami v Novi Gorici obrazložila, zakaj so se letos odločili za gostovanje pod drugimi krošnjami v mestu. V Novi Gorici se bo s knjigami v senci dreves moč družiti do 24. junija, vsak dan med 10. in 20. uro, na voljo pa ne bodo le knjige in periodični tisk, temveč tudi spremljevalni program, ki letos vključuje ustvarjalnico, lutkovno predstavo, branje pesmi in izmenjavo misli na t.i. odprtem mikrofonu ter pogovor z avtorjem knjige Fajtji hrib Bojišče na Komenskem Krasu 1916-1917 Vasjo Klavora v četrtek ob 18. uri. Bralno krošnjo v Novi Gorici organizira tamkajšnji Mladinski center pod pokroviteljstvom novogori-ške mestne občine. Drugič zapored bodo knjigam naredili prostor tudi pod krošnjami v goriškem Ljudskem vrtu. Pobuda o knjižnici pod krošnjami je namreč čez mejo v Gorico pljuskni-la že pred štirimi leti. Od 2. do 5. julija med 10. in 20. uro bodo obiskovalcem tudi letos tam na voljo knjige v slovenščini in italijanščini. Organizatorji pripravljajo tudi dvojezični spremljevalni program. V sredo ob 18. uri bo moč prisluhniti pravljici Nočem poljubčkov! v slovenščini in italijanščini jo bosta pripovedovali Lucrezia Bogaro in Ste-fania Beretta, v četrtek ob 18. uri bo pravljico Pod medvedovim dežnikom v obeh jezikih pripovedovala Caterina Citter. V petek spremljevalnega programa ne bo, knjižnica pod krošnjami pa bo vseeno na voljo za vse obiskovalce, v soboto v popoldanskih urah pa bo za glasbene utrinke na kitari poskrbela Maja Pahor. Predstavitev pobude foto km. »Prvo leto smo knjižnico pod krošnjami izvajali v atriju naše knjižnice, a ljudje tam niso naključno prihajali mimo, razen tistih, ki so bili o tem obveščeni. Naslednje leto smo mirovali in razmišljal kako in kaj, naslednje leto pa nam je uspelo - našo pobudo so na goriški občini takoj sprejeli in jo podprli. Lani smo tako prvič gostovali v Ljudskem vrtu in takrat smo spoznali, da je ljudem to zelo všeč. Predvsem italijanskim občanom, ki niso vajeni tega, da jim kdo knjige prinese v park in da tam lahko posedijo in jih prebirajo. To se jim je zdelo tako krasno, da smo imeli na ta račun veliko pohval, zato smo v to pobudo znova vstopili,« je včeraj pojasnila Luisa Gergolet iz Feiglove knjižnice. Projekt v Gorici nastaja še s pomočjo Zavoda Divja misel in, kot rečeno, pod pokroviteljstvom goriške občine. Pobudi se kot vsako leto pridružujejo tudi v Kanalu ob Soči, kjer med 22. julijem in 4. avgustom pripravljajo pester spremljevalni program, kar je še razlog več, da se obiskovalci pomudijo pod krošnjo tamkajšnjih dreves. Vsi dogodki v vseh treh mestih pa so izvedljivi le, če ne bo padavin. (km) / GORIŠKI PROSTOR Torek, 17. junija 2014 15 GORICA - Star je bil 93 let Za vedno odšel Saverij Leban V 93. letu starosti je umrl Saverij (Veri) Leban, ki je bil med goriškimi Slovenci cenjen in spoštovan. Kot edini sin Viktorja in Jožice Zakrajšek se je rodil v Gorici 23. aprila leta 1921. Mladi Veri je odraščal v letih, ko so že bile ukinjene slovenske šole in so bila prepovedana vsa slovenska društva. Lebano- vi pa so veljali za zavedno družino, ki ni klonila raznarodovalnemu pritisku in je svojo pokončnost pokazala tudi v najtežjih časih. Po osnovni in nižji šoli (seveda italijanski) je Veri dokončal višjo trgovsko šolo in se tik pred vojno vpisal tudi na univerzo. Dokončal je le dva letnika, zatem mu je začetek vojne preprečil nadaljevanje študija. Vojak je bil v raznih krajih v severni Italiji, kapitulacijo fašističnega režima je dočakal v Milanu, od koder jo je nato s kolesom mahnil proti domu. Kot je sam včasih pravil, je bila pot do doma precej dolga, saj se je izogibal obljudenim krajem, kjer so na ubežnike prežali Nemci in njihovi pomagači. Nekaj časa je preživel tudi v Karniji, po prihodu domov pa se je nemudoma vključil v enote IX. Korpusa, kjer je ostal do konca vojne. Dodeljen je bil posebni enoti, ki je raziskovala in dokumentirala zločine fašizma in nacizma. Vse to je moral posneti s fotografskim aparatom in sestaviti podroben zapisnik. Po vojni je prevzel Korenovo steklarno v Ulici Bellinzona, kasneje pa še znano trgovino s kristalnimi in keramičnimi darilnimi artikli na začetku Gosposke ulice. Trgovina je bila poznana daleč naokrog, saj je slovela po dobri za-loženosti, predvsem pa po prijaznosti. V trgovini sta delali Verijeva mama Jožica in žena Felicita (Lici). Dan po dokončni določitvi meje - 16. septembra leta 1947 - so italijanski nacionalisti po- [13 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI DUDINE, Trg Sv. Frančiška 4, tel. 0481-530124. DEŽURNA LEKARNAV DOBERDOBU AL LAGO - PRI JEZERU, Rimska ul. 13, tel. 0481-78300. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU S. NICOLO', Ul. I Maggio 92, tel. 0481790338. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU BRAČAN (FARO), Ul. XXIV Maggio 70, tel. 0481-60395. ~M Gledališče Q Kino DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.45 - 19.50 -21.45 »Maleficent«. Dvorana 2: »Opera v kinu« 20.00 »Benvenuto Cellini«. Dvorana 3: 17.10 - 18.45 »Il magico mondo di Oz«; 20.40 »Piccola patria«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 20.15 -22.00 »Maleficent«. Dvorana 2: »Opera v kinu« 20.00 »Benvenuto Cellini«. Dvorana 3: 17.40 - 20.30 »Il magico mondo di Oz«; 22.10 »Edge of Tomorrow - Senza domani«. Saverij Leban foto vip vsem uničili trgovino, kar se je zatem zgodilo še nekajkrat. A vse je družina Leban preživela in dokazala, da je uspeh možen le s trdim in požrtvovalnim delom. Veri in Lici sta se vzela konec leta 1946, že leto kasneje se jima je rodila hčerka Maja, zatem pa še hčerka Ada in sin Marko. Žena je Verija zapustila pred štirimi leti; poročena sta bila 63 let. Ime Saverija Lebana je tesno povezano tudi z goriško Kmečko banko. Bil je njen predsednik veliko let in bil je med tistimi, ki so si prizadevali, da bi slovenski bančni zavod iz zakotne Ulice Morelli preselili na goriški Korzo. Do zadnjega je bil tudi član Slovenskega planinskega društva - vanj se je vpisal 1. januarja leta 1946. Skupaj z ženo se je rad udeleževal vseh večjih prireditev v Kulturnem domu in na drugih prizoriščih. Zaradi odprtega in veselega značaja, pa tudi zaradi prirojene delavnosti, bo Veri Leban ostal v prijetnem spominu vseh tistih, ki so ga poznali, ki so z njim sodelovali in z njim delili usodo vsega povojnega časa. Pogreb bo danes ob 9. uri v cerkvi v Svetogorski ulici. (vip) Dvorana 4: 17.30 - 20.00 »Tracks - At-traverso il deserto«; 22.10 »Tutta colpa del vulcano«. Dvorana 5: 18.00 - 20.10 - 22.10 »Le Week-End«. Razstave KOMIGO 2014 v Kulturnem domu v Gorici: 18. junija ob 20.30 v Kulturnem domu v Gorici »Sljehrnik«, v režiji Vita Tauferja v izvedbi Slovenskega narodnega gledališča iz Nove Gorice in Gledališča Koper; v glavni vlogi nastopa Iztok Mlakar iz Nove Gorice; informacije in predprodaja vstopnic v Kulturnem domu v Gorici (tel. 0481-33288; info@kulturni-dom.it). »SAKSIDA. SLIKAR PRAVLJIČAR« je naslov razstave, ki jo bodo odprli v palači Attems Petzenstein v Gorici v organizaciji Pokrajinskih muzejev v četrtek, 19. junija, ob 18. uri; na ogled bo do 12. oktobra od torka do nedelje 10.00-17.00. RAZSTAVA GIORGIA VALVASSORIJA z naslovom »Raumgestaltung - con-figurazione dello spazio« je na ogled v galeriji Studiofaganel na Drevoredu 24. maja v Gorici (od torka do petka 9.30-13.00, 16.00-19.30, ob sobotah 10.00-13.00, 16.00-19.30) in v Mestni galeriji Nova Gorica z naslovom »An-tinomika«. V Gorici bo na ogled do 28. junija, ko bo ob 19. uri večer poezije z Andrejem Medvedom, Ales-sandro Bernardis in Luco Geronijem; v Mestni Galeriji Nova Gorica bo na ogled do 27. junija (od ponedeljka do petka 9.00-13.00,15.00-19.00, ob sobotah 9.00-12.00), večer poezije z Andrejem Medvedom, Alessandro Ber-nardis in Luco Geronijem pa bo v petek, 20. junija, ob 19. uri. V KULTURNEM DOMU V GORICI je na ogled razstava tržaške slikarke Adriane Rigonat z naslovom »Una stagione difficile - Strašni čas«. Razstava sodi v okvir pobud ob 100-letnici prve svetovne vojne; na ogled bo do 25. junija od ponedeljka do petka 9.00-12.00, 16.0018.00 ter med kulturnimi prireditvami. V GALERIJI LA BOTTEGA v Ul. Nizza 4 v Gorici je na ogled razstava Ceci-lie Seghizzi »Ritmi e Colori«; do 28. junija od torka do sobote 10.3012.00, 16.30-19.00, ob nedeljah in praznikih 10.30-12.00. »ECOLOGICAL TRUTH 2014 - EKOLOŠKA RESNICA 2014« je mednarodna fotografska razstava, ki je na ogled v Ro-tundi SNG v Novi Gorici v organizaciji Fotokluba 202 iz Zaječarja (Srbija) v sodelovanju s Foto klubom Nova Gorica iz Slovenije ter fotografskima društvoma iz BiH in Bolgarije in je posvečena skrbi za okolje; do 30. junija. V MUZEJU SV. KLARE na Korzu Verdi 16 v Gorici je na ogled razstava »1914: LEuropa alla guerra - Dal colore delle uniformi al fango delle trin-cee« (1924: Evropa v vojno - Od pisanih uniform do blatnih jarkov); do 14. septembra od torka do nedelje 10.30-12.30, 16.00-19.30. V LOKALU HIC CAFFE' v Ul. don Bosco 165 v Gorici je na ogled razstava v organizaciji združenja Amici dellArte Felice z naslovom »1914/18: la guerra e gli animali. Truppe silenzio-se al servizio degli eserciti«; do 30. septembra od ponedeljka do sobote 7.30-13.30, 15.30-21.00, ob nedeljah 8.00-13.00; vstop prost, informacije na hiccaffe@libero.it. V BIVŠI KONJUŠNICI PALAČE CORO-NINI na Drevoredu 20. septembra v Gorici je na ogled razstava z naslovom »Uno Stato in uniforme« v organizaciji Fundacije Palače Coronini Cron-berg in zgodovinsko raziskovalne skupine Isonzo; do 26. oktobra od srede do nedelje 10.00-13.00, 15.00-18.00. V POKRAJINSKIH MUZEJIH v grajskem naselju 13 v Gorici je na ogled razstava o pisanih uniformah evropskih vojsk z naslovom »Belle époque in divisa«; do 25. januarja 2015 od torka do nedelje 9.00-19.00. ~M Koncerti AŠZ DOM v sodelovanju z Dijaškim domom Simon Gregorčič in ZSŠDI-jem prireja košarkarski kamp v Dijaškem domu v Gorici od 14. do 18. julija. Na programu motorika in športna šola minibasketa za fantke in deklice od 6. do 9. leta; košarkarska šola za fante in dekleta od 9. do 13 leta. Ob vadbi še bazen, izleti v naravo, tečaj šaha, extempore. Kamp vodi prof. Andrej Vre-mec (profesor telesne vzgoje, državni vaditelj minibasketa, državni trener košarke) z izkušenimi vzgojitelji in trenerji. Prijave do 30. junija, tel. 3292718115 (AŠZ Dom) ali domgori-ca@gmail.com; informacije prof. Andrej Vremec (tel. 338-5889958, mari-nandrej@alice.it). M Izleti KLUB PRIJATELJSTVA - VINCENCI-JEVA KONFERENCA vabita tržaške in goriške prijatelje na celodnevni avtobusni izlet v Soško dolino z ogledom Kobarida (muzej 1. svetovne vojne) in Tolmina v četrtek, 26. junija, z odhodom iz Trsta in možnostjo postanka v Gorici; informacije in vpisovanje po tel. 040-225468, 347-1444057 (Vera). SPDG prireja 5. in 6. julija izlet v skupino Lagorai z vzponom na Cima dAsta (2847 m) iz severozahodne smeri (Caoria). Prevoz predvidoma z društvenim kombijem. Izlet je precej zahteven in primeren za člane z dobro kondicijo. Predstavitev izleta in definitivne prijave na sedežu društva v četrtek, 26. junija, ob 20. uri. Ob prijavi je obvezno vplačilo akontacije za prevoz in prenočitev. Koordinator Vlado, tel. 3317059216. GLASBA Z VRTOV SVETEGA FRANČIŠKA v dvorani frančiškanskega samostana na Kostanjevici v Novi Gorici bodo danes, 17. junija, ob 20. uri nastopili Tina Grego (violina) in David Šuligoj (kontrabas) ter Eva Dolinšek (čembalo). V ponedeljek, 23. junija, ob 20. uri bo v cerkvi koncert mešanega pevskega zbora Hrast z dirigentom Hi-larijem Lavrenčičem; vstop prost. »SNOVANJA 2014« v organizaciji SCGV Emil Komel: 18. junija, ob 20.30 v cerkvi Sv. Martina v Sovod-njah bo tradicionalni junijski sakralni koncert z ritmiziranimi skladbami iz gospel literature in del drugih modernih skladateljev v izvedbi mladih glasbenikov SCGV Emil Komel in društva Arsatelier. »LIVE / GLASBA PREKO MEJE«: na območju Ai Brechi v Škocjanu bo 19. junija »Praznik glasbe«: ob 16. uri bo glasbeni laboratorij za izdelavo inštrumentov; ob 20. uri nastopa skupin Laboratorio sonoro (Punto Giovani iz Gorice) in Black Gear (mladinski center v Pierisu); več na www.dobialab.net. KONCERT »POZDRAV POLETJU 2014« bo v soboto, 21. junija, ob 20.30 na odprtem prostoru kulturnega centra Danica na Vrhu. Gost večera bo legenda dalmatinske glasbe, Oliver Dragojevič s svojim bandom Dupini iz Splita. Koncert sodi v okvir projekta »Kras@event@Carso«; informacije v Kulturnem domu v Gorici, tel. 0481-33288. H Šolske vesti SCGV EMIL KOMEL sprejema vpise za šolsko leto 2014-15. Do konca junija so možne tudi brezplačne poskusne lekcije vseh instrumentov; informacije daje tajništvo od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure in od 15. do 18. ure, tel. 0481-532163, info@emilkomel.eu. URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE obvešča, da je bil na spletnih straneh ministrstva za šolstvo (www.istruzione.it) 22. maja objavljen odlok o obnovi zavodskih lestvic za triletje 2014/15, 2015/16 in 2016/17. Odlok vsebuje tudi navodila za predstavitev modela B za izbiro šol. Le-tega morajo predstaviti tudi kandidati I. pasu, ki so v pokrajinskih lestvicah učnega osebja. Rok za predstavitev vlog in modela B zapade 23. junija. □ Obvestila DRUŠTVO UPOKOJENIH OBRTNIKOV IN PODJETNIKOV SLOVENIJE DUPOS Nova Gorica prireja informativni sestanek o čezmejnem društvu podjetnikov, obrtnikov in me-nedžerjev DUPOS. Društvo deluje na celotnem teritoriju Slovenije in v vseh obmejnih državah, kjer živijo Slovenci in ima predvsem družabni, informativni in socialni namen. Društvo bo predstavil Jože Elersič v petek, 20. junija, ob 20. uri v gostilni Primožič na Drevoredu 20. septembra v Gorici. Pripravljalni odbor za goriško pokrajino vabi na sestanek s potrditvijo udeležbe po tel. 0481-82117 (Vito). SLOVENSKA SKUPNOST sporoča, da je zasedanje pokrajinskega sveta SSk preloženo na ponedeljek, 23. junija, ob 20.30 na pokrajinskem sedežu stranke v Gorici, Drev. 20. septembra 118. NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA sklicuje redni občni zbor v torek, 24. junija, ob 9. uri v prvem sklicu in v sredo, 25. junija, ob 18. uri v drugem sklicu v prostorih v Ul. sv. Frančiška 20 v Trstu. AŠKD KREMENJAK sklicuje 22. redni letni občni zbor volilnega značaja na sedežu društva v Prvomajski ulici 20 v Jamljah v četrtek, 26. junija 2014, ob 9. uri v prvem sklicu in v petek, 27. junija 2014, ob 20.30 v drugem sklicu. S3 Prireditve »SREČANJA V PARKU - Življenjske in umetniške poti«: v sredo, 18. junija, ob 18. uri v Ul. SantAmbrogio v Tržiču bosta Andrea Delogu in Andrea Ce-drola predstavila knjigo »La collina« o terapevtski skupnosti S. Patrignano. Sodelovala bo anestezistka Chiara Martina Pellerino, nastopili bodo plesalci plesne šole Arabesque iz Ronk. V FUNDACIJI GORIŠKE HRANILNICE v Gosposki ul. (Ul. Carducci) v Gorici bo v organizaciji državne knjižnice v Gorici danes, 17. junija, ob 17.30 v sklopu niza »I luoghi e la scrittura« gost pesnik in pisatelj Pierluigi Cappello. OBČINSKI PRAZNIK V SOVODNJAH 2014 - »Junijski večeri«: 18. junija ob 20.30 v cerkvi Sv. Martina v Sovod-njah koncert sakralne glasbe v sklopu »Snovanj 2014«; 21. junija v centru KŠD Danica na Vrhu ob 19. uri de-gustacija tipičnih kraških pridelkov in pogovor s proizvajalci ter ob 21. uri koncert Oliverja Dragojevica; 24. junija ob 21. uri kresovanje na Largi na Vrhu; 25. junija ob 19.30 v parku Ru-bijskega Gradu predstavitev publikacije Paole Predolin »Rubijski Grad«; 28. junija praznik poletnega sončnega obrata in nočna tekma na sedežu ribiškega društva Vipava. »ŠTABEACH« 2014 v organizaciji KD Oton župančič iz Štandreža: 23. moški in ženski nogometni turnir poteka na cementnem igrišču Kulturnega doma Andrej Budal v Štandrežu do 28. junija med 18. in 23. uro. V petek, 20. junija, bo koncert in 28. junija bo finalni del turnirja z nagrajevanjem in DJ zabavo. SPELEOLOŠKO-GEOLOŠKA PREDAVANJA v organizaciji posoškega spe-leološkega združenja potekajo v palači Monte di Pieta v Ul. Dante Alighieri 29 v Gradišču: 20. junija, ob 20.30 bo A. Colla predaval o pračloveku. SVETOVNI SLOVENSKI KONGRES -konferenca za Italijo prireja v petek, 20. junija, 23. proslavo osamosvojitve Republike Slovenije. Slavnostna govornica bo evropska poslanka Patri-cija Šulin, sodelovali bodo krožek Anton Gregorčič, Svet slovenskih organizacij, Veterani vojne za Slovenijo in Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve. Proslava bo potekala v Števerjanu (Pod lipami - Klanec 14), s pričetkom ob 20.30. TRADICIONALNA SVETOIVANSKA KRESNA NOČ V SELCAH bo potekala v soboto, 21. junija, od 20.30 dalje v organizaciji društev Jadro in Tržič v parku v Selcah. Organizatorji vabijo vse k sodelovanju ob glasbi in pijači, da bo praznovanje uspelo kot običajno. Kdor bo pripravil venec z okoliškim cvetjem, bo nagrajen. Spomnili se bodo na Fabia, ki je vsako leto skrbel za kres. V slučaju dežja prireditev odpade. V CENTRU MARE PENSANTE v parku Basaglia (Ul. Vittorio Veneto 174) v Gorici bo v sklopu niza »Linea di Sconfine« 23. in 30. junija med 16.30 in 18. uro laboratorij poezije, ki ga bo vodil Valter Lauri. 0 Mali oglasi PRODAM slike in portrete maršala Josipa Broza Tita; tel. 340-2719034. Pogrebi DANES V GORICI: 8.50, Saverio (Veri) Leban iz splošne bolnišnice v cerkev v Svetogorski ulici, sledila bo upepe-litev; 9.30, Enrica Croatto vd. Visin-tin (iz krminske bolnišnice ob 8.45) v cerkvi Sv. Ane in na pokopališ-ču;10.50, Alessandra Prelac vd. Mo-gorovic iz kapele glavnega pokopališča v cerkev Sv. Ignacija in na glavno pokopališče; 11.30, Giorgio Ciubej iz splošne bolnišnice v cerkev Sv. Roka v Podturnu, sledila bo upepelitev. DANES V RONKAH: 12.00, Annita Besizza vd. Bevilacqua v cerkvi Sv. Lovrenca, sledila bo upepelitev. DANES V ŠTARANCANU: 10.00, Sergio Del Bianco (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču. DANES V TRŽIČU: 10.55, Gianni Mari iz bolnišnice v cerkev Sv. Nikolaja, sledila bo upepelitev. t Zapustila nas je Angela Peric vd. Pahor (Lina) Žalostno vest sporočata hčeri z vnuki in pravnuki Pogreb bo jutri, 18. junija, ob 11. uri (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi v Jamljah. 1 6 Torek, 17. junija 2014 RADIO IN TV SPORED Rai Tre / bis SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.30 Deželni TV dnevnik, sledi Čezmejna TV - Dnevnik SLO 1 ^ Rai Uno 6.10 Aktualno: UnoMattina Estate - II caffe di Raiuno 6.30 Dnevnik in vreme 6.45 Aktualno: UnoMattina Estate 7.00 8.00, 9.00, 10.00 Dnevnik 9.35 UnoMattina Estate -Dolce casa 10.30 UnoMattina Estate - Sa-pore di Sole 12.25 Serija: Don Matteo 13.30 Dnevnik in gospodarstvo 14.05 Nad.: Legami 14.55 Film: Che Dio ci aiuti 16.50 Dnevnik in vreme 17.15 Estate in diretta 18.50 Kviz: Reazione a catena 20.00 Dnevnik 20.35 Nogomet: SP 2014, Brazilija -Mehika 23.05 Notti Mondiali 2014 ^ Rai Due V" Rai Tre Canale S 16.10 Nad.: Le tre rose di Eva 17.00 Film: La locandiera 18.50 Nad.: Il segreto 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.40 Show: Paperissima Sprint 21.10 Film: Or-goglio e pregiudizio 23.40 Talk show: Matrix O Italia 1 6.50 Nad.: Hercules 7.45 Nad.: Xena, prin-cipessa guerriera 8.35 Serija: A-Team 9.35 Dok.: Deadly 60 10.50 Dok.: Maneaters 11.50 Nad.: La furia della natura 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 13.00 Šport 14.05 Nan.: Simp-sonovi 14.55 Nad.: Nikita 16.40 Nad.: The O.C. 18.30 Dnevnik 19.20 Serija: Person of Interest 6.00 Nan.: La strada per la felicita 7.25 Risanke 8.25 Nad.: Revenge 9.05 Nad.: Le so-relle McLeod 10.25 Vreme, sledi Dnevnik - Tg2 Insieme 11.20 Serija: Il nostro ami-co Charly 12.10 Serija: La nostra amica Robbie 13.00 Dnevnik in rubrike 14.00 Detto fatto 15.30 Serija: The Good Wife 16.55 Dnevnik in šport 17.00 Šport: Dribbling 18.15 Serija: Il commissario Rex 20.00 Aktualno: Diario mondiale 20.30 23.50 Dnevnik 21.00 Serija: LOL 21.10 Serija: Squadra Speciale Cobra 11 22.55 Serija: IK1 - Turisti in pericolo 0.05 Resn. show: Pechino Express - Obiettivo Bangkok 21.10 Film: Cambia la tua vita con un click (kom., i. A. Sandler) 23.30 Show: Chiambretti Supermarket La 7 6.00 Novice 6.30 Rassegna Stampa 7.00 Tg Regione - Buongiorno Italia 7.30 Tg Re-gione - Buongiorno Regione 8.00 Talk show: Agora 10.10 Film: Domani si balla 12.00 Dnevnik in rubrike 12.45 Pane quo-tidiano 13.10 Rai Educational 14.00 Deželni dnevnik in Dnevnik 14.50 Tg Regione Piazza Affari 15.00 Nad.: Terra nostra 15.50 Film: La fabbrica degli eroi 17.45 Dok.: Geo 18.55 0.00 Dnevnik, Deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.10 Serija: Ai confini della realta 20.35 Nad.: Un posto al sole 21.05 Aktualno: Ballaro 23.20 Report Cult u Rete 4 6.20 Rubrika: Media shopping 6.50 16.35 Nad.: Zorro 7.20 Nad.: Miami Vice 8.15 Nad.: Hunter 9.40 Nan.: Carabinieri 10.45 Rubrika: Ricette all'italiana 11.30 18.50 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 12.00 Nan.: Detective in corsia 12.55 Nan.: La signora in giallo 14.00 Lo sportello di Forum 15.30 Serija: Hamburg distretto 2116.35 Nad.: My Life 17.00 Film: Hondo 19.35 Ieri e oggi in Tv 19.55 21.15 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Nad.: Il Segreto 23.00 Film: Carne tremula (dram.) LA 7.00 7.55 Omnibus 7.30 Dnevnik 9.45 Coffee break 11.00 L'aria che tira 13.30 Dnevnik 14.00 Kronika 14.40 Serija: Starsky & Hutch 16.40 Serija: Il commissario Cordier 18.10 Serija: L'ispettore Barnaby 20.00 Dnevnik 20.30 Otto e mezzo 21.10 Nad.: Mondo senza fine ^ Tele 4 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar 8.45 Film: Il ritorno di Buffalo Bill 11.00 Aktualno: Forum 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: Cuore ribelle 14.45 Talk show: Uomini e donne e poi NAŠA SLIKOVNA KRIŽANKA REŠITEV (15. junija 2014) Vodoravno: zmlezivo, dialog, Biellese, Ankara, Nose, Enrico, T. T., Penati, ou, avto, Ira, S. A., S. M., APA, Karavana sužnjev, Old Shatterhand, kal, ot, cokla, Ma i n, Predator, rt, Nal, Te, J. I., Rivera, aneksi, dirkač, e-mail, emu, komentar, D. I., Smodiš, Vinetou, ara, anotacija, Erika, Laver, lik, Yale, Z. O., A. N., akant; na sliki: Karl May; njegova dela: Karavana sužnjev, Old Shatterhand, Vinetou. 12.00, 17.50, 21.45 Kronika 8.00 9.30, 10.30, 11.00, 15.30 Poročila 9.35 Tedenski napovednik 11.10 Tednik 13.30 Prvi dnevnik 15.00 Svet v besedi in sliki 17.55 Ko bom velik bom poslanc' 18.00 Eu taksi 19.00 Dnevnik 19.40 Slovenska kronika s tolmačem 20.00 Aktualno 22.15 Danes 22.30 Na tretjem... Spored se sproti prilagaja dogajanju v Državnem zboru Koper 13.55 Dnevni program 14.00 0.35 Čez-mejna Tv - deželne vesti 14.20 Evronovi-ce 14.30 Najlepše besede 15.00 Glasbeni julij v Kopru 15.30 Nautilus 16.00 Sredozemlje 16.30 Kras, meja, literatura 17.00 Artevisione 17.30 Ciak Junior 18.00 Sprehodi 18.35 Vremenska napoved 18.40 0.15 Primorska kronika 19.00 22.00 Vsedanes -Tv dnevnik 19.30 Vsedanes - vzgoja in izobraževanje 20.00 Vesolje je... 20.30 Istra in... 21.00 Avtomobilizem 21.15 Vrt sanj 22.15 Jadranski festival 23.45 K2 Tv Primorka 8.00 11.00, 14.00, 17.00 Tv prodajno okno 8.30 Pravljica 8.45 19.00 ŠKL 9.45 11.30, 14.30 Videostrani 17.30 Besede miru 18.00 Žogarija 18.30 Drugačne zvezde 20.00 21.20 Predstavljamo 20.30 Mini praznik češenj na avstrijskem Koroškem 20.50 Aktualno 21.35 Trenutki s pihalnim orkestrom 22.00 Glasbeni večer, Tv prodajno okno, vi-deostrani pop Pop TV 6.00 Risanke in otroške serije 7.0012.45 Serija: Budva na morski peni 8.05 15.45 Nad.: Želim te ljubiti 8.55 10.10, 11.20, 12.30 TV prodaja 9.10 16.45 Nad.: Sila 10.25 17.55 Nad.: Vrtinec življenja 11.35 Serija: Prenovimo kopalnico 12.00 Serija: Ko pospravlja Kim 13.55 23.25 Serija: Na trdih tleh 14.50 22.30 Nad.: Precej legalno 18.55 24UR - vreme 19.00 22.00 24UR - novice 20.00 Preverjeno 21.05 Serija: Trdo-glavci 6.00 7.00 Dnevnik 6.30 13.00 Rubrika: Le ricette di Giorgia 7.25 Aktualno: Musa Tv 7.40 Dok.: Luoghi magici 8.05 Dok.: Piccola grande Italia 8.30 17.30 Deželni dnevnik 12.45 Aktualno: Salus Tv 13.20 Dnevnik 13.45 Il caffe dello sportivo 18.00 Trieste in diretta 19.30 20.30 Dnevnik 20.00 Happy Hour 21.00 Qui studio a voi stadio 23.00 Nočni deželni dnevnik in vremenska napoved 23.30 Film: Un provinciale a New York iT Slovenija 1 5.55 Kultura 6.05 Odmevi 6.55 Dobro jutro 10.35 Sledi 11.30 Dok. odd.: ...in da bom zadnja na grmadi 12.15 Pisave 13.0015.00 Poročila, športne vesti in vremenska napoved 13.30 Studio City 14.20 Obzorja duha 15.10 Mostovi - Hidak 15.45 Otroški program: OP! 17.00 Poročila, vreme, šport 17.20 23.35 Dok. odd.: Kje sem pozabil spomin? 18.10 Nad.: Moji, tvoji, najini 18.40 Risanke 18.55 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.30 Slovenska kronika 20.00 Nad.: Pesem ptic trnovk 20.55 Dok. film: Otroci s socialističnega bloka 22.00 Odmevi, vreme, kultura, šport 23.05 Globus (t Slovenija 2 7.00 Otroški program: OP! 8.40 Zgodbe iz školjke 9.00 Otroški kanal 10.00 Zabavni kanal 11.15 Dobro jutro 14.15 Dok. serija: Pogled na... 15.00 Nogomet: SP 2014, Gana - ZDA, pon. 17.30 SP 2014, studijska oddaja 17.50 SP 2014, Belgija - Alžirija, prenos 20.30 Žrebanje Astra 20.50 SP 2014, Brazilija - Mehika, prenos 23.50 SP 2014, Rusija - Koreja, prenos iT Slovenija 3 6.00 9.00, 19.55, 21.55 Sporočamo 6.05 Dnevnik Televizije Maribor 6.30 Primorska kronika 7.15 10.40, 21.30 Žarišče 7.50 Kanal A 6.50 Risanke in otroške serije 8.20 16.40 Nan.: Dva moža in pol 8.50 Serija: Merli-nove pustolovščine 9.40 17.10 Tv Dober dan 10.35 20.05 Serija: Top Gear ZDA 11.30 Astro Tv 12.30 14.00 Tv prodaja 13.00 19.00 Serija: Alarm za Kobro 11 14.15 Serija: Igrače za velike 14.50 Film: Pred bogom poročena 18.00 19.55 Svet 21.00 Film: Zmeda na poštnem vlaku 23.00 Film: Prekleti United RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.15 Koledar; 7.25, 8.10 Prva izmena; 8.00 Krajevna kronika; 10.10 Hevreka; 11.00 Studio D; 13.20 Glasba po željah; 14.00, 17.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček; 14.25, 17.10 Music box; 15.00 Mladi val; 17.15 Jezikovna rubrika; 17.30 Odprta knjiga: Vanja Pegan: Štiri morske milje - 7. nad.; 18.00 Šak šak je delala - pripravlja Leda Dobri-nja; 19.20 Napovednik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 5.30 Jutranja Kronika; 5.50, 8.45 Radijska Kronika; 7.00 Jutranjik; 8.00 Pregled tiska; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10, 16.20 Prireditev danes; 10.40, 18.55 Pesem tedna; 11.11 Enajst na enajst; 12.30 Opoldnevnik; 13.30 Eppur si muove; 14.00 Aktualno; 15.30 DIO; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 19.00 Dnevnik in kronika; 20.00 Iz kulturnega sveta; 21.00 Glasbena promenada; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Glasbena zavesa. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30, 19.30 Radijski Dnevnik; 8.00 Calle degli Orti Grandi; 8.05 Horoskop; 8.40 Ballando con Casadei; 9.00 Oggi che giorno e?; 9.35 Appuntamenti d'estate; 10.15, IRIS Torek, 11. junija Iris, ob 15.40 VREDNO OGLEDA Canone inverso Italija 2000 Režija: Ricky Tognazzi Igrajo: Hans Matheson, Melanie Thierry, Gabriel Byrne in Lee Williams Zgodbo je Ricky Tognazzi povzel po istoimenskem romanu Paola Maurensiga. Protagonist dela je Jeno, ki konec šestdesetih let prejšnjega stoletja pripoveduje o sebi mlajšemu dekletu, ki ga spoznaovsem naključno. Jeno je bil namreč posebno glasbeno talentiran otrok: samouk, je igral violino na domači kmetiji, ne da bi pri tem sploh poznal not. Z glasbo je spremljal zadnjo pot prašičev, ko so jih peljali na zakol. Prav zaradi neizmernega talenta, mu je naposled uspelo priti tudi do ugledne glasbene šole. Tam se je bratsko spoprijateljil s sošolcem, za katerega pa je na koncu izvedel, da je bil v resnici njegov pravi brat. 19.20 Sigla single; 10.25 Programi; 10.35 So-noricamente Puglia; 11.00, 21.00 Note d'amare; 11.35 Cafe Brasil - Speciale mondiali di calcio; 12.00 Anticipazioni GR; 12.15 Pesem tedna; 13.00, 14.00, 18.00, 19.00, 23.00 Glasbena lestvica; 13.35 Ora musica; 14.35, 22.30 Summerbeach; 16.00 E... state freschi; 20.00 Next/La rosa dei venti/I ma-gnifici 22/Detto tra noi in musica; La musica scelta di radio; 21.30 Play music like; 22.00 La via Francigena; 0.00 Nottetempo. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 5.20 obvestila; 5.30 Jutranja kronika; 6.15 112, 113 - nočna kronika; 6.45 Dobro jutro, otroci; 6.50 Kviz; 7.00 Jutranja kronika; 7.40 Turistov glas seže v deveto vas; 8.05 Svetovalni servis; 8.30 Polka in valček; 8.40 Obvestila; 9.10 Dobra glasba, dober dan. Ena ljudska; 9.30 Dobra dela; 10.10 In-telekta; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.30 Obvestila; 19.40, 22.20 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 21.05 Radijska igra; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna oddaja v angleščini in nemščini; 22.40 Big Band RTV Slo; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.30,8.30, 9.30,10.30, 11.30, 12.30,13.30, 14.30 Novice; 6.17 Vreme po Sloveniji; 6.40 Športna zgodba; 6.45 Vreme; 7.00 Kronika; 7.30 Vreme po Sloveniji, podatki; 8.15 Dobro jutro; 8.25 Vreme, temperature, onesnaženost zraka; 8.55 Sporedi; 9.15, 17.45 Naval na šport; 9.35, 16.05 Popevki tedna; 10.00 Poslovne krivulje; 11.35, 14.20 Obvestila; 12.00 Vroči mikrofon; 13.00 Danes do 13.00; 14.00 Kulturnice; 15.03 Radio Slovenija napoveduje; 15.30 DIO; 16.45 Zapisi iz močvirja; 17.10 18. vzporednik; 18.50 Sporedi; 19.00 Dnevnik; 19.30 Nocoj ne zamudite; 20.00 Na sceni; 21.00 Spet toplovod; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Štos - Še v torek obujamo spomine. SLOVENIJA 3 6.00, 7.25 Glasbena jutranjica; 7.00 Jutranja kronika; 7.20 Spored; 8.00 Lirični utrinek; 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00 Poročila; 10.05 Skladatelj tedna; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Glasbeni rondo; 14.05 Oder; 14.35 Medigra; 15.00 Big Band RTV Slo; 15.30 DIO; 16.05 Spored; 16.15 Svet kulture; 16.30 Koncerti na tujem; 18.00 Jezikovni pogovori; 18.20 Zborovska glasba; 19.00 Literarni nokturno; 19.10 Medigra; 19.30 S solističnih in komornih koncertov; 21.00 Literarni večer; 22.05 Glasba našega časa; 23.00 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek (pon.). RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.0017.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.00-6.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sol in poper (105,5 MHZ). APrimorski ~ dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329 Cena: 1,20 € Celoletna naročnina za leto 2014 230,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo za leto 2014 230,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 22% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS - Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. SVETOVNO PRVENSTVO V NOGOMETU Brusil / ¿rt- Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786350 fax 040 7786339 sport@primorski.eu Torek, 17. junija 2014 Kaj je v resnici pritisk . BELO HORIZONTE - »Pritisk občutiš, če imaš hudo poškodovanega otroka v bolnišnici. Tukaj govorimo o nogometu in nogomet je vir sreče, še posebej v Braziliji,« pred današnjim krstnim nastop proti Alžiriji Vahida Halilhodižoča pravi strateg Belgijec Marc Wilmots (na sliki). Strokovnjaki menijo, da lahko Belgija ponovi ali celo izboljša 4. mesto iz Mehike 1986. Ima izvrstne posameznike, a tudi mlado ekipo s povprečno starostjo 23 let. Messi v polnem sijaju Štejejo moštveni duh, zrelost, taktika in kondicija. In vendar štejejo predvsem nepredvidljive mojstrovine zvezdnikov. Po eni doslej najslabših prvenstvenih sezon v Barceloni, se je Lionel Messi na prvi tekmi Argentine proti BiH spet predstavil v najlepši luči. Njegov gol za 2:0 je bil mešanica tehnike in hitrosti, prvi zadetek Argentine a je bil rezultat njegovega strupenega prostega strela. »Vrnitev« Messija na veliko sceno je dobra novica za vse, ki ljubijo nogomet. SKUPINA G - Ponižani Portugalci Nemški Nemčija - Portugalska 4:0 (3:0) Strelca: 1:0 Müller (11./11 m), 2:0 Hümmels (32.), 3:0 Müller (45.), 4:0 Müller (78.). Nemčija: Neuer, Boateng, Mertesac-ker, Hümmels (od 72. Mustafi), Höwedes, Kroos, Lahm, Khedira, Müller (od 82. Po-dolski), Özil (od 62. Schürrle), Götze. Portugalska: Patricio, Pereira, Alves, Pepe, Coentrao (od 65. A. Almeida), Mei-reles, Veloso (od 46. Costa), Moutinho, Na-ni, H. Almeida (od 28. Eder), Ronaldo. SALVADOR - Nemci so proti Portugalcem potrdili, da jih ne zaman uvrščajo med najresnejše kandidate za končno zmago. Tretji veliki dvoboj med evropskimi moštvi je bil še bolj enosmeren kot uvodni med Nizozemci in Španci. Že v prvem polčasu je Nemčija dosegla tri gole, dva Thomas Müller. Skupaj na tekmi jih je prispeval kar tri (pet na prejšnjem SP v Južni Afriki), čeprav ni igral kot klasična špica, ki se ji je selektor Joachim Loew v bistvu odpovedal (Klose je sedel na klopi). Müller je povrhu z »odrskim« hlinjenjem udarca že v 36. minuti posredno povzročil izključitev živčnega Pepeja, tako da se je nastop Portugalcem ponesrečil že pred koncem prvega polčasa, zvezdnik Cristiano Ronaldo pa je zablestel le s prostim strelom v izdihljajih tekem. Uvodni gol so Nemci sicer dosegli preko enajstmetrovke ko je Joao Pereira v kazenskem prostoru nepravilno zaustavil Maria Götzeja. Očitno sodniki, v tem primeru Srb Mažič, ne dopuščajo stegovanja rok na napadalce. Nastop Nemcev je bil še bolj dominanten od nastopa Nizozemcev. Nasprotniki so bili brez opornih točk, saj sta si na primer Özil in Götze stalno izemnajaval položaj, največ pa je pokala Kroos. Res pa je tudi, da je Portugalska naletela na zelo črn dan. Vrh vsega sta se med tekmo poškodovala dva igralca: Hugo Alemida že v prvem polčasu in Fabio Coentaro v nadaljevanju. Za Nemčijo je bilo to jubilejni, 100. nastop na SP. Dva manj ima Brazilija, Italija na 3. mestu jih ima 81. dela Thomas Müller je dosegel tri gole, skupno že osem na dveh SP ansa SKUPINA F Prvič brez zmagovalca in brez gola Nigerija - Iran 0:0 Iran: Haghighi, Heydari (od 89. Masoud), Haji Safi, Hosseini, Sadeghi, Nekounam, Teymourian, Montazeri, Ghoochannejad, Dejagah (od 78. Bakhsh), Pooladi. Nigerija: Enyeama, Ambrose, Osha-niwa, Oboabona (od 29. Yobo), Omeruo, Mikel, Onazi, Azeez (od 70. Odemwingie), Musa, Moses (od 52. Ameobi), Emenike. CURTIBIA - Potem ko so dosedanje tekme na mundialu v Braziliji gledalce razvadile s številnimi zadetki in preobrati, sta sinoči Nigerija in Iran prikazala ravno nasprotno. Ne le da nogometaši ene in druge ekipe nista zatresli mreže, v 90 minutah si nista ustvarili praktično niti ene priložnosti. A kakor koli, obe sta vpisali po eno točko. Tako imata eno več od BiH in dve manj od Argentine, a slednji - sodeč po prikazanem - ne bi smeli imeti težav za preboj med najboljših 16. Nemška himna Tudi letos velja nemška nogometna reprezetanca za eno izmed boljših ekip Mundiala. »Elf« je namreč že osvojil tri naslove svetovnega prvaka in tri evropske lovorike, poleg tega je odigral rekordno število velikih finalov na omenjenih prvenstvih, šest na evropskem, sedem pa na svetovnem, na katerem se je kar dvanajstkrat uvrstil med četverico najboljših ekip. Zgodba o uspehu, ki se je začela leta 1954, ko je v Švici potekalo šele drugo SPpo vojni. Prvič je nastopila tudi Zahodna Nemčija, ki je bila leta 1950 diskvalificirana zaradi tragičnih dogodkov druge svetovne vojne, na SP 1954pa je takoj postala svetovni prvak in to na neverjeten način, ki še danes nosi ime »Das Wunder von Bern« ali Čudež v Ber-nu. V finalu je namreč premagala legendarno Madžarsko s 3:2, potem ko so Puskás in soigralci v predtekmo-valni skupini slavili z 8:3. Madžari so kasneje Nemce obtožili jemanja dopinga, nogometni romantiki pa pripisujejo Adolfu, »Adiju«, Dasslerju (ustanovitelju podjetja Adidas) velike zasluge za uspeh, saj je Nemce prvič opremil s t.i. kopačkami. Ne glede na to, leta 1954je v Bernu po daljšem premoru lahko spet zadonela nemška himna »Das Lied der Deutschen«, s tem da je tretja kitica »Einigkeit und Recht un Freicheit« nadomestila prvo, »Deutschland, Deutschland über alles«, ki je samo desetletje prej po celem svetu povzročala strah in trepet. (av) . krog: Nemčija - Skupina G 1 Portugalska 4:0, Gana - ZDA nočna tekma Nemčija 1 1 0 0 4:0 3 Portugalska 1 0 0 1 0:4 0 Gana 0 0 0 0 0:0 0 ZDA 0 0 0 0 0:0 0 PREOSTALI SPORED: 2. krog: 21.6. Nemčija - Gana (21.00), 22.6. ZDA - Portugalska (00.00); 3. krog: 26.6. ZDA - Nemčija in Portugalska -Gana (18.00) BRAZUCA - Vse o žogi svetovnega prvenstva NASA trdi, da bi morali biti vratarji bolj zadovoljni Danes 18.00 Belgija - Alžirija (skupina H) 21.00 Brazilija - Mehika (skupina A) 0.00 Kamerun - Hrvaška (skupina H) TV Rai 1 Brazilija - Mehika, vse ostale tekme na Sky in Slovenija 2 Gôli »Halooo Večernji! Ste normalni?« se je anonimni komentator na spletni strani dnevnika Večernji list zgrozil ob objavi fotografij golih hrvaških nogometašev, ki se kopajo v bazenu. Komentatorka EU_afrodita pa: »Bravo dečki! Res vam hvala, ker ste zadovoljili tudi žensko občinstvo.« Manj veseli so bili v taboru hrvaške reprezentance. Modric in ostali se ne bodo pogovarjali z novinarji, pri čemer si je selektor Ni-ko Kovač izposodil italijanski izraz: »Fantje so rekli ne in vi veste, zakaj. In to zdaj rešite med vami. Če 'silenzio stampa' velja do jutri ali do konca prvenstva, pa ne vem.« Ob golih (nogometaših) navdušujejo tudi goli (t.j. zadetki). Po Messijevi mojstrovini, ki je reprezentanco BiH spravila na kolena, je novinar RTV Slovenija Igor Ber-gant iz Brazilije 'čivknil' v večjezični mešanici: »Bosna može bit' ponosna, a Messi? Eh, da je samo ostalo 'gdje si'. Poklon bosanski ekipi, igrala je pogumno in vztrajno do konca.« Goran Vojnovič pa je ob pogledu na brazilske protestnike za Val 202 komentiral: »Le evforija lahko politični eliti podari nov mandat za izigravanje najnižjih slojev prebivalstva. Zato v podporo brazilskim protestnikom lahko rečem samo to: Vamos, vamos Argentina.« (PV) Brazuca manj nepredvidljiva od južnoafriškega Jabulanija ansa LOS ANGELES - Nogometaši so na svetovnem prvenstvu v Braziliji že dodobra spoznali uradno žogo Brazuco. Čeprav predvsem vratarji tarnajo nad njo, pa ameriška vesoljska agencija Nasa pravi, da bi morali biti igralci z njo za-dovoljni.Nasa je namreč izvedla aerodinamične teste, ki so pokazali, da se je nova zasnova obnesla precej bolje kot tista izpred štirih let. Takrat, na SP v Južnoafriški republiki, so igralci igrali z Ja-bulanijem. Ta je bil po mnenju igralcev preveč nepredvidljiv, kar je bila posledica skoraj povsem gladke površine. Žoga je takrat letela v nepredvidene smeri. Nekateri napadalci so to znali unovčiti v svojo korist, let žoge pa je povzročil precej nejevolje pri vratarjih. Nemški proizvajalec športne opreme Adidas se je tako s svežimi spomini na kritike lotil zasnove Brazuce in ustvaril bolj predvidljivo žogo. »Adidas je dve leti in pol posvetil razvoju in izboljšanju žoge, ki je dožive- Skupina C 1. krog: Kolumbija - Grčija 3:0, Sl. obala - Japonska 2:1 Kolumbija 1 1 0 0 3:0 3 Sl. obala 1 1 0 0 2:1 3 Japonska 1 0 0 1 1:2 0 Grčija 1 0 0 1 0:3 0 PREOSTALI SPORED: 2. krog: 19.6. Kolumbija - Sl. obala (18.00), Japonska - Grčija (00.00);3. krog: 24.6. Japonska - Kolumbija in Grčija - Sl. obala (22.00) la največ preizkusov v zgodovini,« so zapisali pri Adidasu. »Brazuco sestavlja šest revolucionarnih delov, kar izboljšuje simetrijo in učinkovitost. Oblike teh delov omogočajo večjo hitrost med letom in poudarjajo okroglost žoge,« so pojasnili pri nemškem proizvajalcu. Šivi na žogi so bolj globoko kot pri Jabulaniju, površino pa obdajajo majhne izbokline. Vse z namenom, da žoga leti hitreje in bolj naravnost, pravijo pri Nasi. Te majhne izbokline in globlji šivi zmanjšujejo pritisk za žogo, ki jo ustavlja. Rabi Mehta, šef oddelka za aerodinamične preizkuse pri Nasi, je vse skupaj pokazal v vetrovniku. »Kar gledamo pri teh testih z dimom je to, pri kateri hitrosti se vzorci spremenijo,« pravi Mehta. Pri Brazuci se te spremembe zgodijo pri 48 kilometrih na uro, a so precej manj opazne pri 80 do 90 kilometrih na uro, kolikor znaša hitrost običajnega strela na svetovnem prvenstvu. »Nogometaši bi morali biti s to žogo bolj zadovoljni kot s tisto pred štirimi leti,« meni Mehta. Skupina D 1. krog: 14.6. Urugvaj - Kostarika 1:3, Anglija - Italija 1:2 Kostarika 1 1 0 0 3:1 3 Italija 1 1 0 0 2:1 3 Urugvaj 1 0 0 1 1:2 0 Anglija 1 0 0 1 1:2 0 PREOSTALI SPORED: 2. krog: 19.6. Urugvaj - Anglija (21.00), 20.6. Italija - Kostarika (18.00); 3. krog: 24.6. Italija - Urugvaj (18.00), Kostarika - Anglija (18.00) Skupina E 1. krog: Švica - Ekvador 2:1, Francija - Honduras 3:0 Francija 1 1 0 0 3:0 3 Švica 1 1 0 0 2:1 3 Ekvador 1 0 0 1 1:2 0 Honduras 1 0 0 1 0:3 0 PREOSTALI SPORED: 2. krog: 20.6. Švica -Francija (21.00), Honduras - Ekvador (21.00); 3. krog: 25.6. Honduras - Švica in Ekvador -Francija (22.00) . krog: Argentina Skupina F 1 - BiH 2:1, Iran - Nigerija 0:0 Argentina 1 1 0 0 2:1 3 Iran Nigerija BiH 1 0 1 0 0:0 1 0 1 0 0:0 1 0 0 1 1:2 0 PREOSTALI SPORED: 2. krog: 21.6. Argentina - Iran (18.00), BiH - Nigerija (00.00); 3. krog: 25.6. Nigerija - Argentina in BiH - Iran (18.00) 286 Nedelja, 15. junija 2014 ŠPORT / skupina c - Italija po tekmi proti Angliji Celo predobro? MANAUS - Naj dvigne roko, kdor ni presenečen nad izjemno dobrim krstnim nastopom Italije proti Angliji. Malokdaj so »azzurri« v zadnjem obdobju igrali tako prepričljivo kot v soboto ponoči. Porabili so manj energij od Angležev, taktično so igrali dovršeno, popolni so bili na vseh ravneh. Včerajšnja Gazzetta je zapisala, da je Italijanom uspelo kar 93,2 odstotka podaj, kar da naj bi bil celo najboljši statistični podatek vseh časov in zelo podobno igri Barcelone iz njenih najboljših časov. Nesporni lider moštva je Andrea Pirlo, ki je igral kot stroj in razmišljal kot računalnik, vratar Sirigu se je pokazal kot pravi naslednik Buffona, vsi hvalijo Candrevo in še do pred nedavnim nepoznanega Dar-miana. Selektor Prandelli pravi, da bi Ba-lotelli lahko pokazal več, a je svoj gol zabil. Da lahko v špici igra tudi sam, če je pri pravi volji, pa ni nobena skrivnost. In če k temu dodamo še, da je pomlajena in v igri posodobljena Anglija (nič več samo dolge podaje) pokazala eno svojih najboljših iger, je slika menda popolna. Vendar se med samim prvenstvom lahko marsikaj spremeni, Italijani pa niso brez skrbi. Največji problem predstavlja neznosna vlaga v Manausu, ki jemlje igralcem veliko energij. V italijanskem zdravniškem štabu so ocenili, da je vsak igralec med tekmo izgubil od 2 do 3,5 litra tekočine, jezni so tudi, da delegat FIFA ni dovolil predvidenih odmorov. »Res je bilo med tekmo samo 27 stopinj, namesto 32, kolikor je najmanj za sodniško prekinitev, toda vlaga je bila pred tekmo 50-odstotna, med njo pa kar 78-odstotna, zato je sklep FIFA nerazumljiv,« je povedal zdravnik »azzurrov« dr. Castellacci. In naslednji dve tekmi Italije v Manausu se bodo začele ob 13. uri po lokalnem času. Uvrstitev v osmino finala imajo morda že v žepu, kakšna pa bo forma potem, je težko napovedati. Velja za vse: kdor igra zdaj dobro, bi lahko bil po 28. junija, ko se začnejo boji na izpadanje, celo na slabšem. (ak) Andrea Pirlo je proti Angliji igral brezhibno. Zadel je tudi prečko in omogočil Marchisiu, da je dosegel uvodni gol ansa NASI O »MUNDIALU« »Nemčija bo pokazala veliko!« Napadalec Mladosti Daniel Škarabot je veliko prispeval k letošnji pozitivni sezoni doberdobske enajste-rice, ki je po zmagi Krasa napredovalo v 2. amatersko ligo. Za koga navijate in kdo je vaš glavni favorit? Navijam predvsem za lepo igro. Med vsemi pa sem prepričan, da bo Nemčija, kljub odsotnosti Reusa, pokazala veliko. Kako spremljate srečanja? Glede na prosti čas skušam gledati čim več srečanj preko drugega programa slovenske televizije, ki prenaša vsa srečanja, ali pa na italijanskem Raiu. Katera tekma vas je do zdaj najbolj prevzela? Žal si nisem ogledal nizozemske zmage nad Španijo, vendar dvoboj med Angleži in Italijani je bil dokaj do-padljiv, saj sta obe moštvi pokazali zrelo igro. Po 623 minutah je na svetovnem prvenstvu proti Bosni zadel tudi Messi. Menite, da bo še odločilen prvenstvu? Na svojih ramenih nosi res težko odgovornost. Uspelo mu bo samo v primeru, da mu bo pomagal celotni ustroj argentinske reprezentance. Na igrišču pa bo bistvenega pomena tudi pomoč soigralcev v napadu, kot je bil vstop Higuaina. Ocena bosanski enajsterici? Vsekakor pozitivna. Taktično so igrali zelo dobro, zapirali so prostor in organizirano vodili protinapade. Preboj v drugi del prvenstva je možen. Prvič je bil na tekmi med Francijo in Hondurasom dosojen gol s pomočjo tehnologije. Menite, da bi se lahko tehnološka pomoč še bolj razvila? »Skrajen čas je bil, da so ubrali to pot. V nogometu vlada preveč interesov, zato je pomoč tehnologije povsem upravičena. (mar) »nas« mundial Kot »catenaccio« Nerea Rocca? Nogometno tekmo med Italijo in Anglijo si je v noči iz sobote na nedeljo ogledalo okrog 15 milijonov ljudi na Apeninskem polotoku. Med njimi bržkone ni bilo veliko Slovencev, saj smo na nedeljski tekmi Krasa v Repnu s težavo našli peščico ljudi, ki si je v živo ogledala prvo srečanje »azzurrov«. Med »nočne ptice« sodi nekdanji predsednik tržaškega za-hodno-kraškega rajonskega sveta Bruno Rupel, ki je poudaril, »da je Italija zasluženo premagala jalove Angleže«. »Prandellijevi varovanci so zelo dobro igrali predvsem v prvem polčasu, čeprav je Angležem uspelo izenačiti. V drugem pol- času so Italijani igrali bolj previdno in obrambno. Tipično italijansko. Resnici na ljubo so Angleži delovali zelo sterilno. Za Italijo sta dobro igrala Pirlo in Verrati. Pa tudi Mario Balo-telli, ki je dokazal, da je pomemben nogometaš za italijansko reprezentanco,« je ocenil Rupel. Tekmo si je skoraj v celoti ogledal tudi predsednik ŠD Sovodnje Zdravko Custrin. »Videli smo dopadljivo srečanje, saj sta obe ekipi prikazali lepo igro. Prišel sem do zaključka -ugotavlja Custrin - da se vračamo v preteklost: tekma med Anglijo in Italijo me je spomnila na srečanja iz šestdesetih letprejš-njega stoletja, ko je treniral še Nereo Rocco in uprizoril znameniti 'catenaccio'. Kar smo videlije zelopodobno tistemu, čeprav so sodobni igralci tehnično boljše podkovani. Italija je večji del tekme igrala defenzivno. Branila se je z devetimi igralci. Vsekakor zmaga Prandellija in njegovih varovancev je bila zaslužena.« Custrin je takole ocenil posameznike: »Zelo dobro je igral Balotelli. Od angleških reprezentantov me je navdušil desni bočni Sterling O kvaliteti Andree Pirla ne bomo disku- tirali, čeprav rad pozablja nafazo obrambe.« Anglež Sterling je prepričal tudi tržaškega trenerja Milana Micussija, ki je med »azzurri« izbral Candrevo in Marchisia. »Taktično sta bila brezhibna. Medtem ko je Sterling dokazal, da lahko igra kjerkoli,« je dodal Micussi in v nadaljevanju poudaril, da ga Italija ni povsem prepričala: »Zmagali so zasluženo, ampak igra je vse prej kot dopadljiva. Še zdaleč ne igrajo tako dobro kot Nizozemci. Tudi Angleži niso na nivoju. Zelo slabo so branili Ba-lotellija. Angleški branilci so zelo povprečni.« Katera reprezentanca pa je doslej navdušila Micussija? »Doslej je bila najlepša tekma Argentina - Bosna in Hercegovina. Argentinski napada (Messi, Aguero, De Maria) je dokazal, da nima para. Bosanci so igrali dobro. Zaslužili bi si celo neodločen izid. Ni pa presenetljivo, da so Španci prejeli tako klofuto. Španski nogometaši (večino predstavljalo igralci Reala, Barcelone in At-letica) so utrujeni, saj je večina igralcev na polno igrala vse do 25. maja (finale lige prvakov med Realom in Atleticom). S težavo se bodo pobrali.« (jng) odbojka - Damir Kosmina po play-offu brez napredovanja A2-liga, da ali ne? Damirju Kosmini se vrnitev v odbojkarsko A-ligo ni posrečila, to pa še ne pomeni, da v njej prihodnje leto ne bo igral. V tretji odločilni tekmi finala končnice A2-lige je Nabrežinec s svojim moštvom Caloni Bergamo doživel v Viterbu poraz s 3:1, tako da so se po neskončno dolgi sezoni napredovanja veselili gostitelji, ki jih trenira nekdanji podajalec reprezentance Tofoli. »Mislim, da je bilo pri njih skoraj nemogoče zmagati. V majhno dvorano so strpali 1.000 ljudi, ozračje je bilo naelektreno, izjemno vroče v vseh pogledih. Žoga je bila ves čas mokra, da je bilo mogoče na tleh gledati njen obris. Tudi takrat, ko je sodnik v ključnem prvem setu dosodil točko nasprotnikom, čeprav je bila žoga pol metra v outu ... Vročina, utrujenost po dolgi sezoni, dimenzije dvorane in ozračje v njej, vse to se je na koncu poznalo,« je po dveh prespanih nočeh že umirjeno analiziral tekmo Kosmina. K temu dodal še dve pomembni priznanji. »Če bi bili v rednem delu boljši in bi odločilno tekmo končnice igrali doma, kjer smo jih v drugi tekmi tudi premagali, bi bil rezultat najbrž drugačen.« In še: »Na tej odločilni tekmi nisem igral tako dobro, kot na vseh prejšnjih tekmah končnice,« je še povedal Damir, ki je bil v končnici vedno »top scorer« svoje ekipe in omenjen tudi kot najboljši igralec. Sezona, ki je zdaj že za njim, je bila vsekakor pozitivna. »Na začetku mi ni bilo lahko. Po treh letih sedenja na klopi (v A1-ligi v Veroni, op.ur.), sem potreboval kar nekaj časa, da sem zopet pridobil potrebno samozavest, ko sem se sprostil pa mi je šlo zelo dobro, tako v rednem delu, ko smo dvakrat premagali Brescio, ki je na koncu direktno napredovala, kot v kon- čnici. In mislim, da je bilo precej od mene odvisno, da so bili tudi rezultati boljši,« je dodal 30-letni Kosmina. Vendar A2-liga za Bergamo še ni izgubljena. »V prihodnjih dneh bo uprava kluba odločila, ali bo odkupila A2-ligo. Mislim, da jo tudi bo. Že dolgo let nastopajo v B1-ligi in želja uprave je, da se preizkusi na višji ravni. V A2-ligi zaradi odpovedi številnih klubov nimajo zapolnjenih vseh mest, menda prihodnje leto tudi ne bo izpadov, kar je razlog več, da se odločijo za ta korak. Poleg tega bosta v A2-ligi le dve ekipi s severa Italije, Can-tu' in Brescia, kar pomeni, da se bo v prihodnji sezoni mnogo igralcev preselilo v B1-ligo in bo ta še zahtevnejša kot je bila lani. In povem vam, letos je bila res kakovostna, v njej ni lahko doseči napredovanja,« je pojasnil nekdanji igralec Sloge. Ga bodo v Bergamu potrdili? »Če bi v soboto zmagali, mislim, da bi me, tako pa zdaj pravzaprav ne vem. Jaz bi ostal, ker sem se v Berga-mu počutil dobro. Zame bi bilo zelo veliko zadoščenje, ko bi igral v A2-li-gi kot standardni korektor. Drugače bi mi prišlo prav tudi, če bi še naprej igral v B1-ligi v moštvu, ki se bori za napredovanje. Naj bo to Bergamo ali katero drugo moštvo. Po možnosti bližje domu.« A. Koren grenoble - Preobrat Schumacher se je prebudil iz kome GRENOBLE - Nekdanji voznik formule ena Nemec Michael Schumacher je zapustil bolnišnico v Gren-oblu, kjer je bil hospitaliziran od konca decembra, ko je med smučanjem nesrečno padel in z glavo udaril v skalo. Po besedah njegove predstavnice za odnose z javnostjo Sabine Kehm Schumacher ni več v komi, vendar ga zdaj čaka »dolgo obdobje rehabilitacije v zasebnem okolju.« Nemški Bild je celo zapisal, da se Schumacher sporazumeva z ženo in otroki. Zdaj se zdravi v specializiranem centru v Lozani. Pred nesrečo je 45-le-tni Schumacher živel v majhni švicarski vasici Gland tik ob Ženevskem jezeru. Rimski nevropsihiater Giulio Maira je povedal, da je prebuditev pomemben znak, vendar je še prezgodaj govoriti o tem, kako se bo zdravstvena slika razvijala. V preteklih dneh so se ob pomanjkanju novi širile nespodbudne, a očitno neutemljene napovedi, da se Schumacherj stanje ne bo več spremenilo. Belinelli prvi prvak NBA iz Italije WASHINGTON - San Antonio Spurs je novi prvak košarkarske NBA -lige V zadnji tekmi finala končnice je s 104:87 premagal dvakrat zaporedne- ga branilca naslova Miami in »zlati prstan« osvojil s skupnim izidom 4:1. Premoč »starčkov» trenerja Gregga Po-povicha (Duncan 38, Ginobili 36, Parker 32 let) v finalu je bila popolna. Prvič se je z naslovom NBA-lige okitil tudi Italijan, to je 28-letni Marco Belinelli, ki je v končnici imel 5,4 točke povprečnega iztržka košev na tekmo. Slovenca, ki sta dosegla doslej enak uspeh sta dva: Aleksander Vujačič in Beno Udrih. ROKOMET - Slovenska moška reprezentanca se je uvrstila na SP v začetku prihodnjega leta v Katarju, potem ko je na povratni tekmi v Velenju premagala Madžarsko z 32:26 (13:16) in nadoknadila tri gole zaostanka s prve tekme v Veszpremu. KOLESARSTVO - Američan Andrew Talanski je presenetljivi zmagovalec 66. izvedbe dirke Criterium du Dauphine. Na zadnji etapi si je pri-vozil 27 sekund prednosti pred dotlej vodilnim Špancem Albertom Con-tadorjem. Začela pa se je tudi dirko Po Švici. MOTOCIKLIZEM - Na VN Katalonije v Barceloni je branilec naslova Španec Marc Marquez (Honda) zmagal že sedmič zaporedoma v sezoni. Drugo mesto je osvojil Valentino Rossi (Yamaha), tretje pa Španec Pe-drosa (Honda). Marquez je v tej sezoni zbral že 175 točk, Rossi je drugi s 117 točkami. / NOGOMET Torek, 17. junija 2014 1 9 FINALE PLAY-OFFA ELITNE LIGE - 2:2 na povratni tekmi v Repnu Kras znova v D-ligi Številno občinstvo, rdeče-bele zastave in ljudsko slavje po tekmi Napovedal derbi s^/Kras - Triestina Predsednik Krasa Goran Kocman je že po prevzemu Krasa leta 2004 bolj za šalo kot zares napovedal, da si v teku prihodnjih desetih let želi derbi s Triestino. Takrat je Triestina igrala v B-ligi, Kras pa v 2. AL. Napovedi, črnoglede za Triesti-no, sanjske za repenski klub, so se uresničile. V prihodnji sezoni (2014-15) bo v D-ligi tržaški mestni derbi, za katerega bo prav gotovo vladalo veliko zanimanje. Po raznih krajevnih nogometnih forumih se, predvsem navijači Triestine, že razpisujejo. Dober mesec dni pred začetkom priprav je slika jasna: pri Krasu imajo trenerja in že (precej) jasne ideje o ekipi, ki bo prihodnje leto igrala v D-ligi. Pri Mehmetijevi Triestini še ne. Tržačani so napovedali, visoke cilje, a zaenkrat še prevladuje zmeda ... Fotogaleriji FOTODAMJ@N o Krasovem napredovanju v D-ligo si lahko ogledate na naši spletni strani www.primorski.eu in na facebooku, skupina Primorski_sport.V smeri urinega kazalca: igralci in navijači Krasa, VIP tribuna in predsednik Goran Kocman ter trener Predrag Arčaba Kras Repen - Magra Azzurri 2:2 (2:1) Strelci: Grujič v 20. min., Modolo v 34., Musetti v 44.; Lamioni v 62. iz 11-m Kras Repen: Calligaro, Simeoni (od 77. Castellano), Colavetta, Modolo (od 60. Kneževič), Arčaba, Božič, Grujič, Žlogar, Spetič, Tawgui (od 53. Castellano), Capalbo. 12 DAgnolo, 13 La Pasquala, 14 Castellano, 15 Maio, 16 Petracci, 17 Caselli, 18 Kneževič. Trener: Gulič. Magra Azzurri: Benedini, Casassa, Palmero, Menichetti, Amato, Antonelli, Mu-setti, Padoin, Buccellato, Lamioni, Russo (od 45. Petralia). Trener: Sabatini. Uspelo jim je. V brk vsem napovedim skeptikov, češ, da rdeče-beli niso fizično in psihološko pripravljeni na play-off, je Kras tudi na nedeljskem povratnem finalu dokazal, da si zasluži napredovanje v državno D-ligo (tretjič v zgodovini kluba). V Olimp amaterskega nogometa se vračajo po eni sami sezoni igranja na deželni ravni. V sezoni 201415 bo D-liga po kakovosti četrto prvenstvo na Apeninskem polotoku, saj bodo po več desetletjih znova združili C-ligo, ki ne bo več razdeljena v prvo in drugo poklicno divizijo (nekdanji C1 in C2-liga). D-liga bo po novem še bolj zahtevna in kakovostna. Še dodatni izziv za klub iz Repna. Povratni finale državnega play-offa elitne lige je bil precej razburljiv. Predvsem drugi polčas, ko so bojeviti gostje iz Liguri-je izenačili in so se večkrat približali tretjemu golu. Za napredovanje bi bili morali doseči še četrtega, toda vseeno: »Vsa jim čast, borili so se do konca in so nam povzročili veliko preglavic,« jih je pohvalil branilec in trener Krasa Predrag Arčaba, ki je še dodal: »Pohvaliti pa moram vse svoje fante, ki so dali vse od sebe. V play-offu smo dokazali, da si zaslužimo D-ligo. V zadnjem mesecu smo strnili svoje vrste in se zbrali. Na dan so prišle izkušnje nekaterih posameznikov in volja mlajših, ki so se izkazali,« je dejal Kra-sov trener, ki bo rdeče-bele vodil tudi v prihodnji sezoni. Kras je v Repnu, pred številnim občinstvom (okrog 900 gledalcev, približno 30 je bilo tudi navijačev gostov), začel silovito, podobno kot pred enim tednom v Sarzani. Vodilni gol rdeče-belih je padel v 20. minuti. Dosegel ga je Milan Grujič. Največ zaslug pa je imel Modolo, ki je tokrat zamenjal po- škodovanega Giordana. Modolo je prestregel žogo na sredini igrišča, stekel do kazenskega prostora in podal Capalbu. Slednji je podajo »podaljšal« Grujiču, ki je brez težav poslal žogo za vratarjev hrbet. Modolo se je nato izkazal še v 34. minuti, ko je dosegel drugi Krasov gol. Odbito branilčevo žogo je prestregel in nato z natančnim strelom zatresel mrežo. Navijači na tribuni so se oddahnili. Ampak le za kratek čas, saj so gostje minuto pred odmorom zmanjšali zaostanek. Drugi polčas je bil veliko bolj razburljiv in tudi živčen. Še posebno, ko se je sodnik odločil, da je Simeoni v kazenskem prostoru storil prekršek. Dosodil je najstrožjo kazen, ki jo je Lamioni natančno izvedel. Po golu so se gostje opogumili in so se večkrat nevarno približali Calligarovim vratom. Številka ena Krasa je moral vsaj dvakrat odločilno poseči. Po morebitnem tretjem golu gostov bi morda rdeče-bele zajela panika. Do tega pa ni prišlo. Po štiri-minutnem sodnikovem dodatku se je v Repnu začelo slavje. Navijači so nogometaše nagradili z bučnim aplavzom. Krasov predsednik Goran Kocman se je oddahnil. Odvalil se mu je kamen s srca. Spustila se je tudi kaka solza. Od veselja seveda. Jan Grgič D dan so natisnili na priložnostne majice Krasa, ki so jih igralcem, trenerjem in odbornikom razdelili po tekmi. Grafično jih je oblikovala Tjaša Kocman, ki je povedala, da jo je navdihnil članek po prvi finalni tekmi v Liguriji. »Trener bo Arčaba. Sestavili bomo kakovostno ekipo« Dan po tekmi je predsednik NK Kras Goran Kocman še žarel od veselja: »Taki trenutki so fantastični. Adrenalin sto na uro. Po tekmi smo praznovali še dolgo v noč v restavraciji Križman v Repnu. Igralci pa so nadaljevali v mestnem središču. Povedali so mi, da so se z zastavami in Krasovimi majicami podali na Veliki trg,« je nedeljsko slavje opisal Kocman, ki smo ga v intervjuju vprašali tudi o načrtih za prihodnjo sezono. Kras, kot je poudaril predsednik, noče igrati vloge pepelke: »Potrudili se bomo in skušali bomo sestaviti kakovostno in kompetitivno ekipo. Borili se bomo za čimprejšnji obstanek v ligi,« so Goranove želje, ki je še dodal, da bo v prihodnji sezoni trener Krasa letošnji branilec Predrag Arčaba: »Stoodstotno. Ar-čabo smo že potrdili. Predrag je pravkar končal trenerski izpit. Zanj bo treniranje v D-ligi novi izziv. Zmenila sva se, da bo le treniral in ne bo več igral.«. (jng) Daljši intervju s predsednikom Krasa Goranom Kocmanom bomo objavili v jutrišnji številki našega dnevnika. Čestitke predsednika ZSŠDI Ivana Peterlina NK Kras je ob napredovanju v D-ligo čestital tudi predsednik ZSŠDI Ivan Peterlin, ki je v novinarskem sporočilu poudaril, da »smo zmožni ob natančni in ka-pilarni organizaciji, ob veliki strokovnosti, ob velikih investicijah svojega prostega časa, ob veliki ljubezni in predanosti do športa, segati po lovorikah, o katerih še pred nekaj leti ne bi mogli niti sanjati«. Zastava »rdečih fantov«, »J'rnacev« traktor in sprevod po Repnu Napredovala tudi MMtet Polne tribune (nova VIP tribuna, stranska z navijači Krasa, Ultras Kras Red Boys ali rdeči fantje po naše) in stara tribuna, pomešana z navijači Krasa in navijači iz Ligurije), nova skoraj desetmetrska rdeče-bela zastava in J'rnačev (od Janka Škabarja) traktor z vozom (v klubske barve so ga pobarvali David Purič »Trgasca«, Franco Mondo in Rado Šuber), s katerim so se zmagovalci peljali po vasi. Podobno kot se je Real Madrid po zmagi v ligi prvakov z odprtim avtobusom peljal po središču španske prestolnice. V nedeljo je skupaj s Krasom norel (skoraj) ves Repen. Glavni protagonisti so seveda bili nogometaši. Med »domačimi« junaki je bil Stefano Simeoni, ki je letos veliko napredoval in dokazal, da je zrel za člansko ekipo. »Lepi občutki. Ponosen sem, da smo napredovali in da sem lahko igral s takimi igralci, s pomočjo katerih sem veliko napredoval,« je v mikrofon kolega deželne televizije Rai dejal Simeoni. Kapetan Tonči Žlogar je bil nekoliko bolj umirjen: »Napredovanje v višjo ligo je bilo povsem zasluženo. Na vseh štirih srečanjih smo dokazali, da smo zelo dobra ekipa. Po nesrečnem koncu prvenstva smo reagirali dobro. V prihodnji sezoni? Še ne vem. V prihodnjih dneh se bomo pogovorili z vodstvom kluba. Rad bi ostal v Repnu,« je dejal nekdanji slovenski reprezentant. Na tribuni je sedel tudi predstavnik vladnega urada za Slovence v zamejstvu in po svetu Rudi Merljak, ki je po tekmi med prvimi čestital predstavnikom Krasa. Repentaborski župan Marko Pisani in predsednik tržaškega pokrajinskega sveta Maurizio Vidali sta se po tekmi slikala z navijači Magre Azzurri, ki so se pred odhodom proti domu veselili z rdeče-belimi »kolegi«. NK Kras so čestitali tudi predstavniki drugih zamejskih nogometnih (in drugih) klubov. Najbolj številčna je bila delegacija Brega, na čelu z načelnikom Giulanom Prašljem. V PETEK »FEŠTA« - V Repnu na glavnem trgu bo v petek v okviru občinskega praznika »fešta« tudi za nogometaše Krasa. Okrog 22. ure bodo predstavili rdeče-bele igralce, ki bodo v prihodnji sezoni igrali v D-ligi. (jng) DZP doo-PRAE srl 2014 ©Vse pravice pridržane S Krasom so se veselili tudi pri doberdobski Mladosti. V 2. AL se je sprostilo mesto in iz 3. AL so tako napredovali rdeče-modri. Iz 1. AL v promocijsko je napredovala Costalunga, ki je v finalu play-ofla premagala Breg. V elitni ligi bo igral še zmagovalec končnice Cordenons. Breg, Sovodnje in Primorec potrdili trenerje Pri goriških belo-modrih so potrdili trenerja Fabia Samba, pri klubu iz dolinske občine Lorenza Cernuto, v Trebčah pa Roberta Biloslava. Nov trener pri Mladosti V Doberdobu so se razšli s trenerjem Alessandrom Vitturellijem. V prihodnji sezoni bo na klopi rdeče-modrih sedel Roberto Gon (ex Ronc-hi, Ruda, Villesse). ... in gropajsko-padriški Gaji Rumeno-zelene bo v novi sezoni vodil Fabrizio Melissano, ki je letos treniral mladince v Žavljah. DZP doo-PRAE srl 2014 © Vse pravice pridržane 20 Nedelja, 15. junija 2014 VREME, ZANIMIVOSTI / V gorah bo spremenljivo, drugod po večini oblačno vreme, zlasti po nižinah in ob morju. Niso izključene kratkotrajne krajevne padavine. Po nižinah bo pihala zmerna, ob morju močna burja, zlasti zjutraj. Danes bo spremenljivo do pretežno oblačno, v severni Sloveniji občasno delno jasno. Predvsem vjužnih krajih bo občasno možen rahel dež. Na Primorskem bo pihala šibka burja. Povsod po deželi bo spremenljivo oblačno. Možne bodo krajevne plohe ali nevihte. Ob morju bo zjutraj pihala močna, kasneje zmerna burja. Jutri bo delno jasno z občasno povečano oblačnostjo. Na Primorskem bo še pihala šibka burja. ¿h, pA^ JUTRI LU O ÛC ° Ü 500 m..... .....14 2000 m . . (jute .........6 1000 m..... .....12 2500 m . . .........2 1500 m..... .......8 2864 m . . .........0 UV indeks ob jasnem vremenu po nižinah do- i— seže 8,5, v gorah 9,5. Pivo na Oktoberfestu letos prvič več kot 10 evrov MÜNCHEN - Cena piva na tradicionalni prazniku piva Oktoberfest v Münchnu bo letos še višja kot lani in bo prvič presegla deset evrov. Za litrski vrček piva bo na pivskem prazniku, ki bo letos od 20. septembra do 5. oktobra, treba odšteti 10,10 evra, so sporočili iz münchenskega turističnega urada. Lani je litrski vrček piva stal stal 9,66 evra. Tudi brezalkoholne pijače na Oktoberfestu niso poceni. Letos bo za liter gazirane mineralne vode treba odšteti 7,71 evra, za liter limonade pa 8,51 evra. V trgovini so vse pijače precej cenejše, vendar jih ni dovoljeno prinesti s seboj na prizorišče Oktoberfesta. Kalkuto bodo prebarvali v modro in belo KALKUTA - V prestolnici indijske zvezne države Zahodni Bengal Kalkuti so oblasti prebivalce pozvale, naj svoje hiše pobarvajo z modro in belo barvo. To sta najljubši barvi premierke te države Mamati Banerjee. Za tiste, ki jim ideja ni najbolj po godu, oblasti ponujajo možnost celoletnega neplačevanja nepremičninskega davka. Kot pojasnjujejo oblasti, je cilj barvne prenove Kalkute poskrbeti, da bo mesto videti svetlo in sončno«. Hkrati zavračajo kritike, da naj bi s tem zgolj želeli ugoditi željam Banerjeeve, katere tradicionalni sariji so skoraj izključno v modri in beli barvi. bangladeš - Pod ruševinami je umrlo 1138 ljudi Ovadbe zoper odgovorne za zrušenje tekstilne tovarne DAKA - Bangladeška protikorupcijska komisija je v nedeljo ovadila 17 ljudi zaradi nezakonitega preoblikovanja načrtovanega nakupovalnega centra v tekstilno tovarno, ki se je pred več kot letom dni zrušila, pri čemer je umrlo 1138 delavcev. Ovadbe so vložili zoper dva lastnika zrušene tovarne Rana Plaza v Savarju blizu prestolnice Daka, pa tudi proti več podjetnikom, arhitektom, inženirjem in predstavnikom lokalnih oblasti, ki so odobrili gradnjo stavbe. »Rana Plaza je bila prvotno odobrena kot šestnadstropni nakupovalni kompleks. Toda njeni lastniki so kasneje nezakonito pridobili dovoljenje za njeno preoblikovanje v desetnadstropno stavbo,« je pojasnil tiskovni predstavnik protikorupcijske komisije Pranab Bhattacharjee. »Župan Savarja, predstavniki lokalnih oblasti, arhitekti in lastniki niso upoštevali pravil gradnje,« je še dodal. Preiskovalci tragične nesreče so namreč ugotovili, da se je zgradba zrušila pod težo dodatnih nadstropij, generatorjev in druge težke opreme v tekstilni tovarni. Sedemnajsterici zaradi kršitve pravil gradnje in zlorabe položaja grozi do sedem let zapora. V ločenem postopku pa preiskovalci preiskujejo tudi odgovornost za smrt tekstilnih delavcev. V zvezi s tem naj bi policija vložila ovadbo zoper 40 ljudi. V Bangladešu je za umor zagrožena smrtna kazen. Pod ruševinami osemnadstropne stavbe je konec aprila lani umrlo 1138 ljudi arhiv Uslužbenec Greenpeacea na borzi zapravil 3,8 milijona € HAAG - Mednarodna okoljska organizacija Greenpeace je odpustila uslužbenca, ker je s tveganim poslom na mednarodnih finančnih trgih izgubil kar 3,8 milijona evrov v lasti Greenpeacea. »Za zdaj nič ne kaže na to, da se je skušal osebno okoristiti, kot kaže, je šlo za strašno napako v presoji,« je dogodek komentiral tiskovni predstavnik Gre-enpeacea Mike Townsley in se tudi opravičil donatorjem. Neimenovani zdaj že bivši uslužbenec je presegel svoja pooblastila in privolil v posel z nekim borznim posrednikom, ki pa se je izkazal za zelo slabega, je dodal Townsley. napoved futurologa Čez 15 let se bodo ljudje lahko zaljubili v računalnike NEW YORK - Po napovedih enega izmed vodilnih svetovnih znanstvenikov futurologov Raya Kurzwiela bomo ljudje sposobni spogledovanja z računalniki in se vanje celo zaljubiti v roku 15 let, je poročal britanski časnik The Independent. Svet, upodobljen v filmu Ona iz leta 2013, kjer moški razvije odnos z inteligentnim računalniškim operacijskim sistemom, je bližje, kot si mislimo, je minuli teden na finančni konferenci v New Yorku dejal Kurzwiel. Ona je bila zelo realistična upodobitev tega, kar lahko po njegovih besedah dosežemo. Tehnologija bo tako po njegovih napovedih kmalu zmožna čustvene komunikacije. »Sposobnost povedati šalo, biti smešen, romantičen, ljubeč, seksi...to je oster rob v čustveni inteligenci,« je še dejal. Kot pojasnjuje, ta napredek morebiti ni najbolj to- lažeča misel za tiste, ki so v filmu Ona videli duševni zlom ameriškega igralca Joaquina Phoenixa, ko je v izogib svoji osamljenosti razvil odnos z računalniškim programom. Kurzwiel, ki je izumil skenerje in naprave za pretvorbo besedila v govor, je najbolj znan prav zaradi svojih napovedi, da se bodo ljudje in stroji v prihodnosti zbližali, ocenjuje časnik. 66-letnik je eden vodilnih svetovnih znanstvenikov futurologov, ki je v preteklosti že podal udarne in natančne napovedi. Leta 1990 je tako napovedal, da bo računalnik sposoben premagati šahovskega mojstra do leta 1998. Potezo je leta 1997 izvedel IBM-ov Deep Blue, in sicer proti Gariju Kasparovu. Med njegovimi drugimi napovedmi je bil tudi vidik programiranja genov pri premagovanju raka, bolezni in celo procesov staranja. Trst: ukrepi proti brezposelnosti mladih V Rossettiju prodali veliko več vstopnic Michelstaedter še vedno skrivnosten mit sledi nam na Primorski dnevnik št. 138 (21.071) leto LXX. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu TOREK, 17. JUNIJA 2014 ^^ tuiitkerju @primorskiD POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Poste Italiane s.p.a. - Spedizione in Abbonamento Postale - D.L. 353/2003 (convertito in Legge 27/02/2004 n° 46) art. 1, comma 1, NE/TS 1,20 € 9 , , I I t-, uuuuu , Grillov izhod iz limba? Dušan Udovič Kolikšna je dejanska volja Gibanja 5 zvezd, da pride do konstruktivnega soočenja z Renzije-vo Demokratsko stranko glede reforme volilnega sistema, bomo videli v četrtek, ko naj bo do srečanja prišlo. Vendar je že sam predlog o srečanju velik preobrat v strategiji Grillovega gibanja. Očitno gre za posledico ocene evropskih volitev, kjer G5Z, tako kot ugotavljajo sami njegovi predstavniki, ni ustvarilo pogojev za vladno krizo, tako kot so hoteli. Zdaj jim je do tega, da v javnosti ne izpadejo kot tisti, ki pravijo vedno »ne«, kar se jim ni obneslo. Odklanjanje sistema in strank v celoti je gibanje spravilo v tisti limb, v katerem si je večkrat samo sebi zvezalo roke. Korektura strategije je bila torej neizbežna in nujna, nanjo sta morala nazadnje pod pritiskom številnih parlamentarcev gibanja pristati tudi voditelja Grillo in Casaleggio. Razprava vsekakor ne bo enostavna, kajti Demokratska stranka daje jasno vedeti, da se večinskemu volilnemu sistemu ne namerava odpovedati. V ozadju pa ima svojo krepko težo tudi dejstvo, da je Renzi glede institucionalnih reform ustvaril dogovor z Berlusconijem. Nekateri vidijo v potezi G5Z prav poskus, da se zminira ta »nenačelna« koalicija, ki marsikomu ne gre v račun. Kakorkoli se bodo razvile stvari, bo moral Renzi prav na občutljivem terenu institucionalnih reform pokazati, da je sposoben priti do rezultata. S takimi ali drugačnimi partnerji, saj druge izbire dejansko nima. RIM - Volilni zakon, nepričakovana poteza Grilla G5Z za soočenje s predlogom DS GOSPODARSTVO LAS bistvenega pomena za promocijo Krasa KIJEV / MOSKVA - Zaradi neplačanih dolgov Rusija včeraj ustavila dobavo plina Ukrajini RIM - Gibanje 5 zvezd je včeraj po signalih odpiranja, ki sta jih dala Bepep Grillo in Roberto Casaleggio, formalno zaprosilo premierja Renzija za srečanje, na katerem bi razpravljalo o volilnem zakonu. Gibanje ima svoj predlog reforme, ki jo je poimenovalo »Democratellum« in gre v bistvu za popravljen proporčni volilni sistem. Grillovi pristaši so včeraj o svojem predlogu Renziju govorili na tiskovni konferenci. Vodja senatorjev G5Z Maurizio Buccarella je razložil, daje predlog gibanja rezultat soočanja med člani G5Z, želijo pa o njem vzpostaviti konstruktivno soočenje z vlado in Demokratsko stranko, ki je odraz vladne večine. Podpredsednik poslanske zbornice Luigi Di Maio je na vprašanje, ali to pomeni spremembo strategije gibanja, odgovoril, da je to odraz razmer evropskih volitvah. Na 11. strani MOSKVA / KIJEV / BRUSELJ - Rusija je ustavila dobavo plina Ukrajini, ker veliki sosedi do izteka roka ni plačala dolga. Ukrajina je zagotovila, da bo kljub prekinitvi dobave poskrbela za tranzit ruskega plina naprej v Evropo. V Bruslju so potrdili, da dobava plina državam članicam EU za zdaj poteka normalno.Rusija je dobavo plina Ukrajini prekinila, ker ji do izteka roka ob 10. uri po krajevnem času ni plačala 1,95 milijarde ameriških dolarjev dolga za plin. Ruski energetski velikan Gazprom je takoj po izteku roka sporočil, da bo Ukrajini plin dobavljal le še po vnaprejšnjem plačilu. V noči z nedelje na ponedeljek se je neuspešno končal še zadnji krog pogajanj med Moskvo in Kijevom, na katerih se strani nista uspeli dogovoriti o ceni plina. Kijev je bil pripravljen poplačati dolg za dobavo plina novembra in decembra lani v višini 1,95 milijarde ameriških dolarjev. Na 11. strani NOGOMET - Finale končnice v Repnu NK Kras napredoval v državno D-ligo TRST - Lokalna akcijska skupina Kras je nastala leta 2008 in je od takrat porazdelila 1,5 milijona evrov za projekte za promocijo tržaškega oz. goriškega Krasa. To je evropski denar, ki ga prejema LAS prek Dežele FJK za izvajanje dejavnosti, ki bo v prihodnosti še pomembnejša, pravi predsednik LAS Franc Fabec. Če je LAS Kras v obdobju 2008-2013 podelil 1,470 milijona evrov, bo v obdobju 2014-2020 na razpolago kar 4 do 5 milijonov evrov. Na 5. strani Razstava fotografij Maria Magajne v Nuku Na 3. strani Trst: usodni padec v Ul. Orlandini Na 4. strani Nabrežina: gneča za davek Imu Na 5. strani Na Goriškem nič več črnih vreč z odpadki Na 12. strani SOVODNJE - Obletnica obnovitve občinske samostojnosti Ob občinskem prazniku peli, kotalkah in plesali SOVODNJE - V Kulturnem domu v Sovodnjah je v nedeljo potekala slavnostna seja občinskega sveta, s katero so se spomnili leta 1951, ko je sovodenjska občina dočakala obnovitev samostojnosti. Med sejo so izročili priznanje štirim zaslužnim domačinom, in sicer Mitji Jurnu, Ferdinandu Tommasiju, Virgilu Černicu in Mariu Vižintinu. Posthumno priznanje ob stoletnici rojstva in dvajsetletnici smrti Franja Rojca so izročili sinovoma Marku in Ivu (na fotografiji Bumbaca). Po slavnostni seji se je praznik nadaljeval v športno-kul-turnem centru na Peči, kjer je potekal za-bavno-razvedrilni program v priredbi tamkajšnjega društva Vipava. Na 13. strani TRST - V nedeljo na Lopiču pri Pušji vasi Smrt v gorah Občinski svetnik DS Stefano Beltrame zgrmel v prepad TRST - Tržaški občinski svetnik Demokratske stranke Stefano Beltrame se je v nedeljo smrtno ponesrečil na hribu Lopič nad Pušjo vasjo. Po vsej verjetnosti mu je spodrsnilo na snegu, izgubil je ravnotežje in padel v kakih sto metrov globok prepad. Njegovo truplo so reševalci našli včeraj. Novica o njegovi smrti je boleče odjeknila v Trstu, predvsem v političnih in univerzitetnih krogih, saj je bil Beltrame več let v upravnem svetu ustanove za pravico do študija. Na 4. strani 9771124666007 2 Torek, 17. junija 2014 ALPE-JADRAN / SLOVENIJA - Po anketi časnika Delo o udeležbi na predčasnih volitvah Na volišča 13. julija manj kot polovica volivcev LJUBLJANA - Udeležba na predčasnih volitvah 13. julija bi bila po anketi Dela nižja kot pred tremi leti, ko je bila 65,60-odstotna. Če bi obveljali rezultati tokratne ankete, bi se na volilno nedeljo na volišča odpravilo manj kot polovica prebivalcev z volilno pravico. Kot navaja Delo, je 49 odstotkov vprašanih zatrdilo, da se bo volitev zagotovo udeležilo, naslednjih 20 odstotkov pa je odgovorilo, da se jih bodo udeležili verjetno. Pri tem je treba po navedbah časnika upoštevati izkušnje, da so dosedanje ankete praviloma napovedovale višjo udeležbo na volitvah ali referendumih od dejanske. Katero stranko bodo volili na prihajajočih parlamentarnih volitvah, je že odločenih 36 odstotkov vprašanih, medtem ko jih 54 odstotkov ne ve, koga bodo volili. Napovedi strank o volilnih zavezništvih 36 odstotkov vprašanih ne podpira, 47 odstotkov vprašanih različne oblike zavezništev podpira, 17 odstotkov pa jih je na vprašanje, kako ocenjujejo napovedi zavezništev, odgovorilo z ne vem. Zanimalo jih je tudi, ali nameravajo anketiranci uporabiti katero od alternativnih oblik glasovanja; kot kaže, teh oblik ne namerava izkoristiti veliko ljudi in bo velika večina počakala na volilno julijsko nedeljo, da bo oddala glas na enem od več kot 3000 volilnih mest, piše Delo.Da na volitvah ne bodo izkoristili možnost alternativne predčasne oddaje glasov, torej glasovanja po pošti ali predčasnega glasovanja, je odgovorilo 80 odstotkov vprašanih v anketi. Na vprašanje, kdo od naštetih politikov bi bil najprimernejši kandidat za mandatarja, se je največ vprašanih opredelilo za Mira Cerarja (41 odstotkov). Janeza Janšo je izbralo 11 odstotkov anketirancev, osem odstotkov Dejana Židana, pet odstotkov vprašanih se je odločilo za Karla Erjavca, prav toliko za Alenko Bratušek. Da je najprimernejša za kandidatko za mandatarko Ljudmila Novak, je menilo tri odstotke vprašanih, dva odstotka vprašanih sta navedla Franca Bogoviča oz. Zorana Jankoviča, en odstotek vprašanih pa, da bi bil najprimernejši Bojan Starman. Sicer pa tudi med strankami po anketi Slovenskega utripa najbolje kaže Stran- Če se bodo uresničile napovedi iz Delove ankete, bo novi sestav slovenskega parlamenta izvolila manj kot polovica volivcev arhiv ki Mira Cerarja. Za njo bi glasovalo 24,3 odstotka vprašanih, medtem ko bi SDS podprlo 16,1 odstotka volivcev. Na tretje mesto bi se uvrstila SD z 9,7 odstotka glasov. Dobrih 27 odstotkov jih sicer ne ve, koga bi volili. Glede na anketo bi se v novo sestavo državnega zbora poleg omenjenih treh strank uvrstila le še NSi in DeSUS, ki bi prejela po 3,7 odstotka glasov. Realno možnost za prestop parlamentarnega praga imajo po anketi še Verjamem Igorja Šoltesa z 2,3 odstotka, SLS z 2,1 odstotka in Zavezništvo Alenke Bratušek z 1,9 odstotka. Več kot odstotek volivcev bi prepričali še PS in SNS. Kot še ugotavlja anketa, kombinacija javnega diskurza o združevanju in oblikovanje novih strank v tem trenutku bolj koristi levi sredini, čeprav bi povezovanje koristilo tudi desni sredini, še posebno bi bil lahko tak premik pomemben za NSi in SLS, ki sta v trenutnih razmerjih sil na robu uvrstitve v državni zbor, ugotavlja Slovenski utrip. Glede prihodnje vladne koalicije si 50,2 odstotka vprašanih po volitvah želi mešane koalicije, kjer bi bili levica in desnica enakomerno zastopani. Slaba petina vprašanih si želi levosredinske koalicije, 12,4 odstotka pa desnosredinske koalicije. (STA) USTAVNO SODIŠČE - Zadeva Patria Neuradno: sodišče zavrglo pritožbo Janše LJUBLJANA - Ustavno sodišče je včeraj sprejelo odločitev o ustavni pritožbi predsednika SDS Janeza Janše na sodbo v zadevi Patria. Odločitev so po pošti in faksu posredovali Janševemu zagovorniku Franciju Matozu, vročena pa je bila tudi vrhovnemu, višjemu in okrajnemu sodišču. Kakšna je odločitev, na sodišču niso povedali. Z vidika ustavnega sodišča odločitev namreč še ni javna, saj še niso prejeli povratnic o vročitvi, so pojasnili na ustavnem sodišču. Kot navaja spletno Delo, po njihovih informacijah ustavni sodniki predlagatelju in njegovemu odvetniku Franciju Matozu niso ugodili in so pritožbo zavrgli, ker Janša še ni iz- črpal vseh drugih pravnih sredstev. Po neuradnih podatkih je razmerje med ustavnimi sodniki ostali nespremenjeno, proti zavrženju so bili trije ustavni sodniki. Kot še piše Delo, bodo predvidoma sodbo in vsa ločena mnenja objavili danes. Odločitev ustavnega sodišča pa tudi pomeni, da bo moral Janša, razen če ne bo vmes poseglo vrhovno sodišče, kjer je Janša sprožil postopek za varstvo zakonitosti, ta petek začeti prestajati dveletno zaporno kazen na Dobu. Vrhovni sodniki pa lahko tudi pozneje začasno - do dokončne odločitve po lastni presoji - sprejmejo odločitev o prekinitvi prestajanja kazni, še piše spletno Delo. Pahor za informacijsko pooblaščenko predlagal Mojco Prelesnik LJUBLJANA - Predsednik Slovenije Borut Pahor je včeraj državnemu zboru posredoval predlog, s katerim mu za mesto informacijske pooblaš-čenke predlaga v imenovanje Mojco Prelesnik, pravnico s pravosodnim izpitom, so sporočili iz urada predsednika. Prelesnikova je trenutno generalna sekretarka DZ. Pahor ocenjuje, da je Mojca Prelesnik kandidatka, ki poleg izpolnjevanja zakonsko predpisanih pogojev s svojim dosedanjim delom tako pri nastajanju sedanjega zakona o dostopu do informacij javnega značaja kot poznejšim aktivnim strokovnim udejstvovanjem kot nekdanja namestnica informacijske pooblaščenke izpolnjuje visoke strokovne kriterije za opravljanje te funkcije. Prav tako je lahko iz predstavitev kandidatk in kandidatov za ta položaj ter posvetov z vodji poslanskih skupin predsednik ugotovil, da ima Prelesnikova med vsemi največjo podporo in stvarne možnosti za izvolitev v DZ.Predsednik republike pričakuje glasovanje o predlogu na seji državnega zbora predvidoma še ta teden. Minuli teden v Sloveniji v treh nesrečah pet mrtvih LJUBLJANA - Na slovenskih cestah je v minulem tednu v treh prometnih nesrečah umrlo pet oseb. V letošnjem letu je na slovenskih cestah umrlo 45 oseb, v enakem obdobju lani pa 48 oseb, navajajo na Generalni policijski upravi. V prometni nesreči v Mariboru umrla ena oseba MARIBOR - Na Tržaški cesti v Mariboru se je včeraj okoli 13. ure v križišču s Papeževo cesto zgodila prometna nesreča, v kateri so bila udeležena tri osebna vozila in vpletenih šest oseb. Ena oseba je na kraju nesreče umrla, še vsaj ena oseba je huje poškodovana. Na kraj so bili napoteni reševalci in policisti. Kot je povedal pomočnik komandirja Postaje prometne policije Maribor Vojko Bevk, je bil v nesreči poškodovan tudi otrok, ki je bil potnik v enem od osebnih avtomobilov. Z reševalnim vozilom so ga odpeljali v bolnišnico. Vzrok nesreče še ni znan, saj policisti še zbirajo obvestila. Več naj bi bilo znanega danes. VOJSKA - Sodelujejo vojaki iz Slovenije, Italije in Madžarske Na vojaških vadiščih po Sloveniji se je začela vaja Zvita podlasica LJUBLJANA - V Sloveniji se je včeraj začela večtedenska mednarodna vojaška vaja večnacionalnih kopenskih sil Zvita podlasica 2014. Na njej bo sodelovalo približno 1300 udeležencev, od tega 950 pripadnikov tujih oboroženih sil iz Italije in Madžarske. Vajo bodo spremljali tudi avstrijski opazovalci. Vaja večnacionalnih kopenskih sil (Multinational Land Force - MLF) bo trajala vse do 12. julija. Njen namen je usposabljanje in ocena poveljstva MLF ter zmožnosti načrtovanja in izvajanja dodeljenih nalog v kompleksnem okolju večnacionalne in združene operacije kriznega odzivanja, navajajo na ministrstvu za obrambo. Usposabljanje in aktivnosti na vaji bodo potekale na različnih lokacijah po Sloveniji, in sicer v Vojašnici generala Maistra v Mariboru, na območju Murske Sobote, Cerkelj ob Krki, Novega mesta in Škrilja, na vadbišču Apače in na Osrednjem vadišču Slovenske vojske Postojna. Vodja aktivnosti in hkrati direktor vaje je brigadir David Humar, ki je tudi vodja usmerjevalne skupine, njegov namestnik pa je poveljnik 72. brigade Slovenske vojske polkovnik Franc Koračin. Slovenska vojska v mednarodnih kopenskih silah sodeluje od ustanovitve sil ravni brigade leta 1999, ko so načelniki ge-neralštabov treh vojsk podpisali tehnični sporazum o silah MLF. Prva trilateralna vaja je bila leta 2002 v Vidmu, enota pa je v mednarodni operaciji prvič delovala leta 2004 na Kosovu. Sloven- 2012 pa je bila v pripravljenosti za delovanje v bojni sJmpim FU. ska vojska je s četo prvič sodelovala v bojni skupini EU v okvi- V času vaje bo povečan promet vojaških vozil v okolici va- ru MLF v drugi polovici leta 2007, od 1. julija do 31. decembra dišč Slovenske v°jska EVROPSKA UNIJA - Podatki za leto 2012 Davčno breme v Sloveniji pod povprečjem EU in območja evra BRUSELJ - Breme davkov in obveznih socialnih prispevkov je kot delež v bruto domačem proizvodu (BDP) leta 2012 glede na 2011 v območju evra naraslo z 39,5 odstotka na 40,4 odstotka, v celotni EU pa z 38,8 odstotka na 39,4 odstotka. V Sloveniji je naraslo z 37,2 odstotka na 37,6 odstotka in je bilo po včeraj objavljenih podatkih Eu-rostata pod povprečjem EU in območja evra. Breme davkov in socialnih prispevkov je med članicami unije zelo različno. Najmanjše breme so imeli v Litvi (27,2 odstotka BDP), Bolgariji in Lat-viji (v obeh 27,9 odstotka BDP), Romuniji in na Slovaškem (28,3 odstotka BDP) ter na Irskem (28,7 odstotka BDP).Največje pa je bilo leta 2012 na Danskem (48,1 odstotka BDP), v Belgiji (45,4 odstotka BDP) in Franciji (45 odstotkov BDP). Največje povečanje davčnega bremena so predlani zabeležili na Madžarskem (z 37,3 odstotka na 39,2 odstotka BDP), Italiji (z 42,2 na 45,4 od- stotka BDP) in Grčiji (z 32,4 odstotka na 33,7 odstotka BDP). Davčno breme pa je najbolj upadlo na Portugalskem (s 33,2 odstotka na 32,4 odstotka BDP), v Veliki Britaniji (s 25,8 odstotka na 25,4 odstotka BDP) in na Slovaškem (z 28,6 odstotka na 28,3 odstotka BDP). Članice EU si največ davčnih prihodkov zagotovijo z obdavčitvijo dela (51 odstotkov), sledijo davki na potrošnjo (28,5 odstotka) in davki na kapital (20,8 odstotka). Obdavčitev dela je največji delež davčnega bremena leta 2012 predstavljala na Švedskem (58,6 odstotka), Nizozemskem (57,5 odstotka), v Avstriji (57,4 odstotka) in Nemčiji (56,6 odstotka). Najmanjši delež v davčnem bremenu pa je obdavčitev dela predlani predstavljala v Bolgariji (32,9 odstotka), na Malti (34,6 odstotka) in Cipru (37,1 odstotka). V Sloveniji je obdavčitev dela leta 2012 predstavljala 52,5 odstotka celotnega davčnega bremena, obdavčitev potrošnje 37,9 odstotka, davki na kapital pa 9,8 odstotka. / ALPE-JADRAN, DEŽELA Torek, 17. junija 2014 3 ljubljana - Razstavi v NUK bosta odprti do 28. junija Fotografije Maria Magajne in portreti tržaških književnikov LJUBLJANA - V Narodni in univerzitetni knjižnici (NUK) so včeraj odprli fotografski razstavi, ki sta nastali za priložnost Slofesta, festivala Slovencev v Italiji. Na prvi predstavljajo dela fotore-porterja Maria Magajne, druga pa prikazuje portrete slovenskih pesnikov in pisateljev iz Trsta. Na ogled bosta do 28. junija v atriju NUK. Razstavo z naslovom Mario Ma-gajna - evropski fotograf so pripravili odsek za zgodovino in etnografijo tržaške Narodne in študijske knjižnice, Arhiv Magajna, Sklad Bubnič-Magajna in Pokrajina Trst, kustosa sta Andrej Furlan in Robi Jakomin. Za razstavo slovenskih portretov pesnikov in pisateljev iz Trsta pa stojita društvo Fotovideo Trst 80 in Zveza slovenskih kulturnih društev. Osebni fotoarhiv Magajne danes šteje približno 300.000 posnetkov, od katerih je objavljenih približno 50.000. Fotoarhiv je Magajna zaupal v hranjenje odseku za zgodovino Narodne in študijske knjižnice v Trstu. Ob teh posnetkih je nastalo tudi več tisoč diapozitivov, ki jih je Poleg fotografij Maria Magajne so razstavljeni tudi portreti slovenskih tržaških knjižnih ustvarjalcev (posnetek je z lanskega Slofesta) arhiv avtor prinesel s svojih številnih potovanj. Leta 2012 je na pobudo knjižnice in njenega inštituta za etnologijo izšla avtorska mapa z desetimi izbranimi fotografijami. V NUK je razstavljenih 11 fotografij. Razstava portretov slovenskih pesnikov in pisateljev iz Trsta prikazuje fo- tografije devetih slovenskih tržaških avtorjev. To so Marij Čuk, Dušan Jelinčič, Miroslav Košuta, Marko Kravos, Ace Mermolja, Boris Pahor, Alenka Rebula, Alojz Rebula in Marko Sosič. Na panojih so poleg portretov tudi krajši dvojezični biografski podatki in odlomki iz avtorjevih opusov, ki se nanašajo na Trst. KOROŠKA - SLOVENIJA - Ob 69. obletnici osvoboditve taborišča Ljubelj kot opomin Na dogodke iz polpretekle zgodovine se ne sme pozabiti - Na avstrijski strani šele 20. slovesnost Deželni glavar Peter Kaiser je pri spominski tabli na avstrijski strani predora položil kultura sožitja - Projekt Interkultura Videmčani v Mariboru « V • I v v« na tečaju slovenscine Udeleženci tečaja slovenščine v Mariboru z Alenom Carlijem MARIBOR - V štajerski prestolnici je pred kratkim potekal tečaj slovenščine, ki se ga je udeležilo dvanajst tečajnikov italijanske narodnosti, od katerih jih je večina iz okolice Vidma. Pobuda spada med dejavnosti, ki so bile programirane za letošnje leto v sklopu projekta Inter-kultura - spoznavanje Slovenije in slovenskega jezika, ki ga že štiri leta uspešno vodi Občina Videm. Vodja projekta pa je zdravnik Mario Can-ciani. V ta projekt spadajo tečaj slovenščine, ki ga organizira sedmo okrožje občine Videm enkrat letno pozimi v vasi Godia, izleti po Sloveniji, okrogle mize, na katere so povabljeni ugledni Slovenci, glasbeni večeri in ne nazadnje obujanje pobratenja z Občino Maribor. Vse dejavnosti si lahko ogledate na spletni strani www.associazionealpi.com (attivita sociali). Med tečajem, ki je potekal letos pozimi, so udeleženci izrazili željo, da bi organizirali tudi nekajdnevni tečaj slovenskega jezika v Sloveniji, z namenom, da bi še dodatno poglobili znanje slovenščine in bi lahko tudi od blizu spoznali lepote slovenskih krajev. »Zaradi velikega zanimanja smo se aktivirali in jim predstavili 4-dne-vni program,« nam je povedal Can-ciani. Pri organizaciji je z veseljem priskočila na pomoč Občina Maribor. Tečajnikom so priskrbeli prenočišče s polnim penzionom, tečaj slovenščine in prevoz iz Vidma v Maribor. Skupino je spremljal zamejski Slovenec Alen Carli, ki je vodil zimski tečaj slovenščine in ki že več let sodeluje pri tem projektu. Na koncu tečaja so vsi dobili potrdilo o opravljenem tečaju. Izrazili so zadovoljstvo in priznali, da jim je bivanje na Štajerskem veliko pomagalo pri nadgradnji znanja in da je učenje slovenščine »prijeten napor«. Tečajniki so izrazili željo, da bi se tako tečaji in obiski v Sloveniji v prihodnosti še ponovili. Uspeh tečaja dokazuje, da je zanimanje za spoznavanje slovenskega jezika v Vidmu in okolici veliko, ter da uspeva glavni namen projekta Interkultura, ki je namenjen združevanju ljudi in premostitvi miselnih pregrad. www.primorski.eu1 LJUBELJ - Na obeh straneh cestnega predora Ljubelj, kjer poteka meja med Slovenijo in Avstrijo, so v soboto priredili spominsko svečanost za žrtve podružnic koncentracijskega taborišča Mauthausen. Medtem ko so na slovenski strani predora praznovali 69. obletnico osvoboditve taborišča, je bila letošnja proslava na avstrijski strani šele dvajseta, saj so na Koroškem skozi desetletja zavestno zamolčali obstoj podružnice tudi na avstrijski strani. Šele poseben odbor na čelu s celovškim univerzitetnim profesorjem Petrom Gstettnerjem je namreč leta 1995 s prvo proslavo opozoril, da je tudi na avstrijski strani Ljubelja obstajala podružnica, v kateri je bilo interniranih nad 1300 ujetnikov iz cele Evrope, ki so v nečloveških pogojih morali graditi cestni predor skozi Karavanke. Skoraj 40 jih je umrlo na Ljubelju, mnogi drugi pa po transportu v Mauthausen in druga nacistična taborišča. Mednarodne slovesnosti na severni strani Ljubelja, katero je organiziral komite Mauthausen Komitee Karnten-Koroška, so se udeležili predstavniki številnih odporniških gibanj iz skoraj vse Evrope, deželo Koroško pa je na svečanosti zastopal deželni glavar Peter Kaiser, ki se je udeležil tudi komemoracije na slovenski strani predora. Pred Kaiserjem je bil kot deželni glavar na proslavi prisoten Christof Zer-natto, kajti ne Haider in tudi ne Dorfler nista našla poti na Ljubelj, da bi se poklonila žrtvam obeh taborišč. Več govornikov je na proslavi ugotovilo, da je po dvajsetih letih prizadevanj za osveščenost v zvezi z dogodki v času nacionalsocializma na Koroškem končno zaznati pozitivne premike, a krepitev desnice po vsej Evropi narekuje, da se je treba še naprej boriti proti pojavom kot so rasizem, antisemitizem, sovraštvo do tujcev, itd. Na primeru Ljubelja je pobudnik in organizator proslave Peter Gstettner še izpostavil, da se koroška mladina zdaj bolj zaveda pomena poznavanja polpretekle zgodovine in se tudi aktivno vključuje v oblikovanje spominskih slovesnosti. Obžaloval pa je, da na območju nekdanjega taborišča Ljubelj sever še vedno ni dostojnega spominskega obeležja, čeprav so predstavniki Avstrije oz. notranjega ministrstva v preteklosti večkrat napovedali, da bodo zadevo uredili. Slovesnost v spomin na žrtve podružnice koncentracijskega taborišča Mauthausen na avstrijski strani Ljubelja se je začela s polaganjem vencev pri predoru, nato pa so na nekdanjem zbirališču taborišča zbrane nagovorili deželni glavar Peter Kaiser, pisatelj Erwin Riess ter priča časa Ernst Grube. Za slovenski in mednarodni odbor Mauthausen je spregovoril Dušan Stefančič. Komemoracijo so še sooblikovali dijaki in dijakinje celovške gimnazije Lerchenfeldgasse in slovenski Moški pevski zbor Valentin Polanšek z Obir-skega pri Železni Kapli. (il) Moj Travnik f84 Minilo je trideset let od tistega 20. maja 1984, ko so se Slovenci v Italiji zbrali na Travniku: trideset let - v vseh pogledih dolgo obdobje, v tehnološkem smislu pa sploh. Pred tridesetimi leti nismo vsi imeli fotoaparatov, snemalnih kamer, kaj šele mobilnih telefonov, s katerimi je mogoče celo fotografirati ali snemati. Pa vendar mislimo, da velja poskusiti. Drage bralke in bralci! Primorski dnevnik vas vabi, da odprete predalnike in kartonaste škatle, v katerih hranite svoje fotografije, da s polic vzamete družinske albume in z nami delite spomine na tisto sončno dopoldne. Fotografije nam lahko pošljete po elekktron-ski pošti na naslov redakcija@primorski.eu, ali pa jih dostavite v naše goriško oziroma tržaško uredništvo: skenirali jih bomo in jih objavili na naši spletni strani www.primorski.eu Enotna manifestacija zamejskih slovencev na Travniku v Gorici 20. maja 1984 miran dolhar 4 Torek, 17. junija 2014 APrimorski r dnevnik Trst Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu ČRNA KRONIKA - Predstavnik DS v tržaški mestni skupščini padel med sestopom z Lopiča v Dolino Rezije Smrt občinskega svetnika Stefana Beltrameja v gorah Tržaški občinski svetnik Stefano Beltrame se je v nedeljo smrtno ponesrečil na hribu Lopič nad Pušjo vasjo. Njegovo truplo so našli reševalci včeraj na zasneženem območju, iz česar sklepajo, da je izkušenega plezalca »izdal« prav sneg na severni strani gore. Beltrame, star 47 let, se je bil v nedeljo dopoldne podal na turo na 1958 metrov visoki Lopič s prijateljem iz Gumina. Avtomobila sta pustila ob vznožju hriba in se podala na pot navzgor. Beltrame je bil velik prijatelj gora, večkrat je zahajal v hribe, opravil je tudi številne zelo zahtevne ture. Zgodaj popoldne sta se s prijateljem razšla: slednji se je vrnil v dolino. Beltrame je nadaljeval pot in prešel na severno stran, tisto, ki »gleda« na dolino Rezije. Tamkajšnje pobočje je bilo še prekrito s snegom, in prav sneg naj bi botroval k nesreči. Reševalna akcija je stekla v nedeljo na podvečer. Beltramejevo mamo je zaskrbelo, ker se sin pred večerom ni vrnil. Zato je poklicala njegovega prijatelja iz Gumina, da bi izvedela, ali se je bil morda z njim zakasnil. Prijatelj je takoj zapeljal do kraja, kjer sta bila zjutraj pustila avtomobila preden sta se podala na pot v gore. Beltramejevo vozilo je bilo še parkirano tam, kjer ga je bil pustil zjutraj. Prijatelj je takoj sprožil alarm. Iskanje pogrešanega Beltrameja se je začelo že v večernih urah v nedeljo. Gorskim reševalcem iz Gumina so priskočili na pomoč tudi finančni stražniki iz Tolmeča. Ze v nočnih urah so začeli pregledovati gorske poti, prešli so tudi na rezijsko stran hriba, njihovo iskanje pa je bilo dolgo ur zaman. Včeraj, malo pred 9. uro, so odkrili truplo. Nahajalo se je v kakih sto metrov globokem prepadu, zakrito z grmičevjem. Ležalo je ob skali. Po domnevah reševalcev, naj bi Zgoraj 1958 metrov visok Lopič, kraj smrtne nesreče; spodaj: april 2011, »merjenje moči« med Robertom Cosolinijem in Stefanom Beltramejem med volilno kampanjo Beltrameju spodrsnilo na zasneženem pobočju hriba, izgubil naj bi ravnotežje in padel v prepad. Pri tem naj bi udaril ob skale in bil pri priči mrtev. Nesreča se je pripetila na težko dosegljivem mestu, zato se je akcija za prenos trupla v dolino zavlekla nekaj ur. Novica o tragični smrti Stefana Beltrameja je včeraj takoj boleče odjeknila v mestu, predvsem v političnih in univerzitetnih krogih. Beltrame je bil tržaški občinski svetnik Demokratske stranke. Na občinskih volitvah leta 2011 je bil s 180 preferencami izvoljen v mestno skupščino. Pred tem je bil dolgo let aktiven na univerzitetnem področju, saj je bil funkcionar tajništva za študente, dolgo let pa je bil tudi član upravnega sveta ustanove za pravico do študija Erdisu. M.K. ODMEVI NA TRAGEDIJO Žalovanje v vrstah Demokratske stranke Stefano Beltrame je ljubil hribe in sploh naravo.»Pred nekaj tedni se je vrnil z znane romarske poti v Santiagu de Compostella,« se je včeraj spominjal predsednik tržaškega občinskega sveta Iztok Furlanič. Smrt kolega v mestni skupščini je bila zanj neverjetna, nedoumljiva. »Še v petek sva se srečala, se pogovorila; kdo bi mislil, da je bilo takrat zadnjič ... « Tragedija na gori Lopič je ovila v tančico žalosti tržaško Demokratsko stranko. »Smrt Stefa-na Beltrameja je bila za vse nas težak in povsem nepričakovan udarec,« sta v tiskovnem sporočilu zapisala tržaški pokrajinski tajnik Renzijeve stranke Štefan Čok in deželna tajnica Antonella Grim. »Izgubili smo odličnega občinskega svetnika, predanega privrženca, prijatelja, predvsem pa iskreno in pristno osebo. Stefano Beltrame je v teh letih političnega udejstvovanja storil veliko; zato bomo storili vse kar bo mogoče, da bi nadaljevali njegovo delo, in s tem na najboljši način počastili njegov spomin,« sta še zapisala Čok in Grimova. V občinski skupščini je Beltrame večkrat posegel, predložil številne resolucije, nazadnje dokument v znak solidarnosti državnemu tožilcu Antoninu Di Mat-teu, ki je bil tarča hudih groženj zaradi protimafijskega udejstvovanja. Zavzemal se je za pravico do študija, ožigosal je deželni zakon Tondove uprave, ki je predstavljal diskriminacijo za priseljence; podprl je ustanovitev sosveta mladih. Pred izvolitvijo v tržaški občinski svet je bil Stefano Beltrame predstavnik upravnega osebja in študentov na tržaški univerzi. V univerzitetnih krogih je bil že pred desetletjem pobudnik protesta proti reformi takratne šolske ministrice Morattijeve, saj mu je bila usoda italijanskega šolstva zelo pri srcu, obenem pa se je zavzemal, da bi imeli mladi čim boljše in pravične pogoje za študij. Ob njegovem preranem odhodu se ga je včeraj na spletnem omrežju hvaležno spomnilo na stotine ljudi. M.K. Stefano Beltrame arhiv OBČINA TRST - Na pobudo župana Filomena Falabella je nova generalna direktorica Tržaški župan Roberto Cosolini je včeraj imenoval novo generalno tajnico Občine Trst. To je Filomena Falabella, ki je bila doslej zaposlena kot občinska tajnica. Cosolini se je za to odločil na osnovi deželnega zakona 3/2014, ki omogoča imenovanje generalnega direktorja za občine z več kot 100.000 prebivalci. Funkcija generalnega direktorja predpostavlja managersi pristop, nova direktorica pa naj bi kmalu začela pot za popolno obnovo Občine Trst po sledeh, ki jih je že nakazala Cosolinijeva občinska uprava. Poseben poudarek pri tem bo na inovaciji, učinkovitosti in posploševanju birokracije, ki je že postala dramatičen problem italijanske javne uprave. Da je ta pot pravilna, ugotavlja občinska uprava v tiskovni noti, dokazujejo tudi normativi, ki jih bo italijanska vlada sprejela v bližnji prihodnosti. Filomena Falabella je diplomirala iz političnih ved in je vpisana na seznam občinskih tajnikov in revizorjev. Na tržaškem županstvu je bila zaposlena kot generalna tajnica od leta 2011. V preteklosti je krila pomembne funkcije v okviru združenja občin ANCI iz Veneta in je bila med drugim tudi šest let predsednica zbornice revizorjev v občini San Giorgio delle Pertiche. V Trstu prvi zabojniki za organske odpadke Projekt za uvajanje ločenega zbiranja odpadkov v tržaški občini se nadaljuje. Od včeraj so se v nekaterih mestnih predelih pojavili prvi zabojniki za organske odpadke. Točneje, prve zabojnike so postavili v Naselju sv. Sergija, od 30. junija dalje pa bodo začeli postavljati zabojnike za organske odpadke tudi na Krasu. PONČANA - Moški skušal splezati z okna na balkon Usoden Stanovanjska hiša v Ulici Orlandini 56 na Pončani je bila v soboto zgodaj popoldne prizorišče nenavadne nesreče, katere posledice so bile na žalost najhujše možne. Življenje je izgubil 42-letni Tržačan, njegovega imena in priimka policija ni razkrila. Novico so sporočili šele včeraj. Moški je po informacijah tržaške kvesture priskočil na pomoč svoji bivši partnerki, s katero je do nedavnega stanoval pod isto streho - prav v stanovanju v tretjem nadstropju poslopja v Ulici Orlandini. Povedala mu je, da se steklena vrata, ki vodijo na balkon, od znotraj ne odpirajo. Moški se je odločil, da bo problem rešil sam, brez vsakršne pomoči. Šel je do okna notranjega stopnišča, ki se nahaja med tretjim in v četrtim nadstropjem ter stopil na okenski okvir. Nameraval je splezati po steni preko žleba do bližnjega balkona ter od zunaj odpreti steklena vrata. Poskus pa se je končal tragično, saj je Tržačan med plezanjem po žlebu padel z višine dobrih desetih metrov naravnost na dvorišče. Reševalci mu niso mogli nuditi pomoči, bil je na mestu mrtev. Dogodek je vznemiril in globoko pretresel številne tamkajšnje stanovalce, na prizorišču se je dalj časa zadržala policija. (af) padec Moški je padel z dobrih 10 metrov foto damj@n / TRST Torek, 17. junija 2014 5 LAS - V obdobju 2008-2013 podelil 1,5 milijona evrov, za 2014-2020 pa bo na voljo 4,5 milijona »LAS Kras gre naprej, če bo politična volja« Lokalna akcijska skupina Kras je nastala leta 2008 in je od takrat porazdelila skoraj poldrugi milijon evrov za osem projektov, ki so nastali z namenom promocije tržaškega oziroma goriškega Krasa in njegovih značilnosti. To so evropska finančna sredstva, ki jih prejema LAS prek Dežele Furlanije-Julijske krajine za izvajanje dejavnosti, ki bo v prihodnosti še pomembnejša. Če je LAS Kras v obdobju 2008-2013 podelil 1,470 milijona evrov, bo v obdobju 2014-2020 za tržaški in goriški Kras na razpolago kar 4 do 5 milijonov evrov. LAS Kras je doslej podprl še predvsem dejavnosti in pobude, ki so nastale z namenom ovrednotenja Krasa, v prihodnosti pa se lahko njegovo vlogo še nadgradi. Po ukinitvi pokrajin lahko postane namreč LAS prava razvojna enota, vendar je za to potrebna politična volja, nam je povedal predsednik upravnega sveta LAS Kras Franc Fabec, ki smo ga včeraj vprašali za obračun prvih let delovanja. V sredo bo namreč na sedežu pokrajinske uprave redni občni zbor LAS Kras, ki se že pripravlja na nove izzive. LAS Kras je nastal leta 2008 s politično podporo vseh 12 občin tržaškega in goriškega Krasa, je spomnil Fabec. Člani so lokalne uprave, ki so sodelovale pri nekdanji Kraški gorski skupnosti, glavna javna partnerja pa sta Pokrajina Trst in Pokrajina Gorica. Zasebni del sestavljajo vse kmečke stanovske organizacije, Agrarna skupnost in konzorcij proizvajalcev kraških proizvodov. Večinski delež ima med zasebniki Zadružna kraška banka, ki se ji je Fabec tudi toplo zahvalil za pomoč. Po formalni »odobritvi« deželne uprave je začel LAS delovati, njegov namen pa je bilo spodbujati učinkovit razvoj ozemlja. LAS je pripravil in izdelal lokalni razvojni načrt za obdobje 2008-2013, ki ga je na osnovi evropskih normativov deželna vlada podaljšala do konca leta 2014. V tem obdobju je pod okriljem LAS Kras steklo 8 projektov za skupno naložbo 1,47 milijona evrov, ki jih je prispeval javni sektor. Dva projekta sta bila namenjena za razvoj t.i. »bed & breakfast« (160 tisoč evrov), druga dva projekta za ovrednotenje in promocijo tipičnih lokalnih proizvodov (115 tisoč), en projekt je bil v korist kmečkih tur- Predsednik LAS Kras Franc Fabec izmov (300 tisoč), še drugi projekti so bili za spodbujanje kulturnih, turističnih in rekreacijskih dejavnosti. Sicer je skušal LAS vselej dati prednost projektom, ki so bili v skupno korist, kot so na primer tržnice in razne prireditve. Dodatna projekta zadevata marketinške dejavnosti, ki jih potre- buje Kras. Neko podjetje si je zagotovilo razpis, na podlagi katerega bo pripravilo seznam dejavnosti, ki so potrebne za ovrednotenje Krasa (od brošur do promocije prek medijev), in jih bo seveda nato izvajalo in razvijalo. Vrednost tega projekta je 100 tisoč evrov. LAS Kras je poleg tega zelo pomemben, ker obravnava ves Kras kot celoto, je še povedal Fabec, in dejansko združuje politično dve pokrajini. To je torej tudi ino-vativno telo, ki bo lahko v prihodnosti delilo še več denarja. Do leta 2020 bo namreč za LAS Kras na voljo, kot rečeno, 4 do 5 milijonov evrov. Zato je potrebno, da razumejo vsi dejavniki pomen LAS, kajti v preteklosti niso znali vsi izkoristiti njegovega potenciala, je opozoril Fabec. Skupini LAS, ki je sodelovala tudi pri treh čezmejnih evropskih projektih in je izdelala med drugim analizo kmetijskega stanja (t.i. »masterplan«) bo treba dati seveda pravo težo, je dodal. LAS lahko namreč nadaljuje s svojim poslanstvom, je še poudaril Fabec, toda potrebni sta tudi finančna podpora in še predvsem politična volja javnih uprav. A.G. Drevi v Križu komik Žan Papič V sklopu Kriškega tedna bo drevi ob 20.30 v Ribiški hiši v Križu nastopil slovenski komik Žan Papič, ki se ima med humoristi za največjega oboževalca Srečka Kosovela. Njegovemu nastopu bo sledila pokušnja vin domačih vinogradnikov. Drevišnja pobuda sodi v Kriški teden 2014, ki se je pričel v nedeljo z uprizoritvijo komedije Umor v Vili Roung v izvedbi dramske družine Sedej iz Števerjana v režiji Franka Žerjala. S knjigo v nov dan v ■ •• v • • nt | « v« v knjižnici Pinko Tomažič Knižnica Pinko Tomažič in tovariši z Opčin si prizadeva, da bi imela v svoji sredi čimveč bralcev. Pozimi je priredila pobudo Vabilo k zimskemu branju, h kateri je pristopilo precejšnje število bralcev. Največ knjig sta do konca aprila prebrali Majda Daneu in Ivana Su-hadolc in si prislužili priznanje, ki sta ga prejeli na prisrčnem srečanju pretekli teden. Obenem se je letos openska knjižnica pridružila projektu Primorci beremo, zato vabi vse, ki radi sežejo po slovenski knjigi tudi v poletnih mesecih, da se zglasijo v knjižnici, ki je odprta vsak dan, od ponedeljka do petka, od 16. do 19.ure. 45. TABOR MePZ Lipa bo nastopil v Šentvidu Tradicionalno 45. srečanje pevskih zborov v Šentvidu pri Stični se bo pričelo s sobotnim koncertom slovenskih zborov iz drugih držav v soboto, 21. 6., in zaključilo z nedeljsko manifestacijo z nastopom združenih zborov iz Slovenije in zamejstva. Za Zvezo slovenskih kulturnih društev v Italiji bo na taboru letos nastopil Mešani pevski zbor Lipa iz Bazovice z dirigentko prof. Tamaro Ražem Locatelli, ki zbor vodi od 1996. Ta deluje v okviru istoimenskega društva SKD Lipa v Bazovici pri Trstu, ki je bilo ustanovljeno že daljnjega leta 1899 in je širilo slovensko kulturo ter združevalo slovensko prebivalstvo na tržaškem Krasu. Danes se zbor lahko ponaša z bogatim repertoarjem sakralne in posvetne glasbe slovenskih in tujih skladaljev in se posveča svojemu poslanstvu širjenja slovenske kulture in tradicije na narodnostno mešanem območju. Izvaja intenzivno koncertno dejavnost s tem, da sodeluje na revijah doma in po svetu. V sedemnajstletnem delovanju je sestav gostoval na vseh koncih Italije od Bocna do Rima ter na Sardiniji in Siciliji. V letu 2005 je izdal zgoščenko Pozdrav, ki je bila v celoti posvečena slovenskim avtorjem v Furlaniji Julijski krajini. Leta 2013 je nastopil na deželnem zborovskem tekmovanju FJK in se odrezal z zaslužnim priznanjem. Na sobotnem koncertu bo MePZ Lipa z dirigentko Tamaro Ražem Locatelli izvajal program primorskih avtorjev: istrsko ljudsko po zapisu iz Sv.Petra - priredba Mateja Petelin: »Mamca, pošljite me po vodo«, narodno besedilo iz Štrekljeve zbirke - priredba Ubald Vrabec: »Polka je ukazana« in ljudsko iz Bile - priredba Pavle Merku: »Jnjen čeua jti gna'« (rsc). NABREŽINA - Nevšečnosti za številne občane devinsko-nabrežinske občine Imu: gneča na županstvu Občina popravlja sezname za plačilo občinskih dajatev - Opravičilo odbornika za proračun in davke Corigliana Zadnji dan plačila davka na nepremičnine Imu je včeraj »privabil« na županstvo v Nabrežini kakih 40 občanov. Prišli so, da bi izvedeli, kaj jim je storiti z obrazci, ki jim jih je poslala občina. Mnogi bi morali plačati davek na tako imenovano »drugo stanovanje«, čeprav posedujejo le tistega, v katerem prebivajo. Nerganja je bilo precej, občinski uradniki pa so jim v nekaj minutah obrazložili, da je - v veliki večini primerov - prišlo do napake, in sicer pri vnašanju podatkov v novo podatkovno bazo. Vso zagonetno zadevo, ki jo je des-nosredinska opozicija izkoristila za trd napad na levosredinsko upravo, sta pojasnila devinsko-nabrežinski župan Vladimir Kukanja in odbornik za finance in proračun Lorenzo Corigliano. Zajec sedanje davčne godlje tiči v odločitvi uprave, da prevzame v lastne roke usodo občinskih dajatev. Dolgo let se je občina posluževala »uslug« izter-jevalnice Equitalia. Ta je imela seznam Vladimir Kukanja davkoplačevalcev, po prekinitvi pogodbe ga je obdržala, tako je morala občina pripraviti nov, posodobljen seznam, je povedal župan Kukanja. Pri tem pa je prišlo do nevšečnosti pri križanju katastrskih podatkov z anagrafskimi. Katastrski seznam ni bil posodobljen, številni katastrski podatki so zastareli (še iz leta 1992), vmes Lorenzo Corigliano je prišlo do kupoprodaj, ki niso bile vključene v seznam. Ob tem je prišlo še do težav s podjetjem PG Softwork iz Padove: slednje bi moralo konec lanskega leta odposla-ti obrazce za plačilo davkov, obrazci pa so se »po pošti izgubili« (o čemer sedaj poteka preiskava). Občinska uprava se je odločila, da prekine sodelovanje s tem podjetjem. Tako se je od marca dalje začelo posluževati brezplačne programske opreme družbe Insiel. Ob vključevanju katastrskih in anagrafskih podatkov je prišlo v nekaterih primerih do napak. Corigliano je pojasnil, kako. Če je bila nepremičnina na katastrskem seznamu označena s številko 78, na anagrafskem pa s hišno številko 78/A, je nova programska oprema »smatrala« označbo 78/A kot drugo nepremičnino; od tod izdaja obrazca za plačilo davka na nepremičnine Imu za tako imenovano drugo stanovanje. Corigliano se je včeraj ponovno opravičil občanom za nastale nevšečnosti. Zagotovil je, da bo uprava v najkrajšem času pregledala vse sporne primere in popravila nastale napake. Uslužbenci davčnega urada so v celoti angažirani pri tem delu, da bi imela uprava pred oktobrom (rokom za izplačilo drugih občinskih davčnih dajatev) pripravljene pravilne in verodostojne sezname. M.K. PRIZIVNO SODIŠČE - Proces o srbskih poslih s podjetnikom Danilom Cunjo Oprostilna sodba za Stanisso Prizivni sodniki zavrnili prvostopenjsko sodbo, obtoženi ni poneveril nobenega čeka - Dobičkonosni posli, ki so se naenkrat zapletli Tržaško prizivno sodišče ni potrdilo prvostopenjske razsodbe na račun Wal-terja Stanisse. Na sodnem procesu o domnevni poneverbi 12.000 evrov v okviru srbskih poslov s podjetnikom Danilom Cunjo so sodniki oprostili Stanisso, ker kaznivega dejanja ni bilo. Oktobra 2012 je bil predstavnik Trgovinske zbornice, Kmečke zveze in Zadružne kraške banke obsojen na mesec dni pogojne zaporne kazni ter na začasno plačilo 2000 evrov in sodnih stroškov, zdaj pa je bil oproščen. Oškodovana stranka je Danilo Cunja, ki bi se na to sodbo lahko pritožil le s civilnopravnega vidika, v zvezi z učinkom sodbe na odškodnino, medtem ko je na kazenskem področju postopka konec. »Sod- be ne komentiram, ker je bilo vse skupaj že dovolj dolgo, naporno in boleče,« je včeraj dejal Stanissa. Uspešno ga je zagovarjala odvetnica Maria Genovese. Walter Stanissa je skupaj z Bogdanom Lukicem od leta 2002 igral vlogo posrednika v nepremičninskih poslih podjetnika Danila Cunje v Srbiji. Posli, ki so bili prva leta zelo dobičkonosni, so temeljili na zaupnih informacijah krajevnih upraviteljev o obsežnih kmetijskih površinah blizu beograjskega letališča, ki jih je lokalna uprava nato spremenila v zazidljive. Cunja je v sodelovanju s Stanisso in Lukicem - ter z radodarnimi posojili tržaške podružnice Nove Ljubljanske banke - kupoval in po trikratni ceni prodajal Walter Stanissa arhiv zemljišča, na katerih naj bi pozneje zrasli nakupovalno središče, bencinski servis in drugi objekti. Srbski kmetje, prvotni lastniki zemljišč, očitno niso razpolagali s temi informacijami. Pri kupoprodaji trinajstega zemljišča se je nekaj zataknilo in partnerji so se sprli, z zadevo pa so se v naslednjih letih ukvarjali tržaški in beograjski sodniki. Cunja je na tržaškem sodišču trdil, da si je Stanissa prilastil ček v vrednosti 12.000 evrov, s katerim naj bi krili katastrske stroške in dajatve - ter tako onemogočil nadaljnje posle in domnevno hudo oškodoval njegova podjetja. Prizivni sodniki se s temi trditvami naposled niso strinjali, Stanisso so pravnomočno oprostili. (af) 6 Torek, 17. junija 2014 TRST / POKRAJINA - V Skladišču idej posvet za svetovalce za delo Ukrepi in sredstva za zaposlovanje mladih Ukrepi in sredstva za učinkovit boj proti brezposelnosti mladih so bili v ospredju včeraj popoldne na posvetu, ki ga je priredila tržaška pokrajinska uprava v Skladišču idej. Srečanje je bilo namenjeno svetovalcem za delo iz tržaške pokrajine, na njem pa so poglobili poznavanje in možnosti izvajanja programov Pipol in Jamstvo za mlade, ki so stekli tudi v deželi Furlaniji-Julijski krajini v okviru evropskih projektov za zaposlovanje mladih. Srečanje je uvedla in povezovala pokrajinska odbornica za delo Adele Pino, sodelovali pa so med drugim predsednica pokrajinskega sveta svetovalcev za delo Erika Damiani, vodja tržaškega okenca za zaposlovanje Veronica Stumpo, predstavnika tržaških svetovalcev za de- lo Andrea Maniacco in Massimo Iesu ter vodja tržaškega sedeža deželnega IRES Lino Frascella. Pokrajinska odbornica Pinova nam je povedala, da je bila lani stopnja brezposelnosti med mladimi od 15. do 24. leta starosti v deželi FJK po podatkih državnega zavoda Istat 24,2 odstotka. Če pa vzamemo v pretres mlade od 15. do 29. leta starosti, se stopnja brezposelnosti zniža na 20,5 odstotka. Včerajšnji posvet je bil torej namenjen za analizo in ugotavljanje najbolj učinkovitih sredstev za boj proti brezposelnosti mladih. Na posvetu so nato podrobno orisali možnosti, ki jih ponuja program Jamstvo za mlade (angl. »Youth Garantee«). Ta je namenjen za mlade od 15. do 29. leta sta- ISTRA - 70-letnica smrti Maria Maganje Spomin na partizanskega komandanta iz Križa Sorodniki Maria Maganje pred njegovim spomenikom v Pičnu PULJ - V Pičnu pri Pazinu so se spomnili 70-letnice ustrelitve partizanskega komandanta Maria Maganje, ki je bil doma iz Križa pri Trstu. Maganja je bil kamnosek, pročen z domačinko Gizelo Košuta (Kocjanevo), z njenim bratom Justom, priznanim režiserjem in gledališkim igralcem, je pisal pesmi v kriškem narečju. Leta 1941, ko se je že preselil v Trst, je Mario navezal stike s partizanskim gibanjem, za kar so ga aretirali in mučili fašisti. Po kapitulaciji Italije mu je uspelo zbežati v Istro, kjer je v zelo kratkem času postal poveljnik 2. Gortanovega partizanskega bataljona. Padel je v Pičnu, potem ko je njegov bataljon zavzel oporišče fašistov in karabinjerjev. Slednji so se najprej predali in izobesili belo zastavo, nato so ga zahrbtno ustrelili. Spominsko prireditev v Pičnu je priredila kriška sekcija VZPI-ANPI Evald Antončič, v imenu katere je spregovoril predsednik Jurij Žerjal. Poleg sorodnikov pokojnega borca so se pobude udeležili tudi zastopniki hrvaškega združenja nekdanjih partizanov. Križani so v ta namen priredili avtobusni izlet. Včeraj danes Danes, TOREK, 17. junija 2014 DOLFE Sonce vzide ob 5.15 in zatone ob 20.57 - Dolžina dneva 15.42 - Luna vzide ob 23.59 in zatone ob 11.36. Jutri, SREDA, 18. junija 2014 MARKO VREME VČERAJ: temperatura zraka 21,6 stopinje C, zračni tlak 1013,1 mb ustaljen, vlaga 55-odstotna, veter 27 km na uro severovzhodnik, nebo oblačno s padavinami, morje rahlo razgibano, temperatura morja 20,4 stopinje C. [I] Lekarne Od ponedeljka, 16., do sobote, 21. junija 2014: Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Cavana 11 - 040 302303, Oširek Osoppo 11 - 040 410515, Boljunec - 040 228124 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Cavana 11, Oširek Osoppo 11, Ul. Settefontane 39, Boljunec - 040 228124 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Settefontane 39 - 040 390898. www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. H Šolske vesti URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE obvešča, da je bil na spletnih straneh ministrstva za šolstvo (www.istruzione.it), 22. maja, objavljen odlok o obnovi zavodskih lestvic za triletje 2014/15, 2015/16 in 2016/17. Odlok vsebuje tudi navodila za predstavitev modela B za izbiro šol. Le-tega morajo predstaviti tudi kandidati I. pasu, ki so v pokrajinskih lestvicah učnega osebja. Rok za predstavitev vlog in modela B zapade v ponedeljek, 23. junija. M& Kino Srečanje o brezposelnosti mladih v Skladišču idej fotodamj@n rosti in še predvsem tistim, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo (t.i. Neet). Namen projekta je zagotoviti, da prejmejo mladi kakovostno ponudbo za zaposlitev, nadaljnje izobraževanje, vaje-ništvo ali pripravništvo po končanem formalnem izobraževanju ali po začetku brezposelnosti, javna uprava pa mora nuditi odgovor v roku štirih mesecev. Rim je projektu namenil 1,5 milijarde evrov. Dežela FJK bo prejela iz Rima 19 milijonov za prihodnja tri leta, projektu pa bo deželna uprava namenila dodatnih 12 milijonov evrov. Deželna vlada bo poleg tega namenila naknadnih 9 milijonov evrov za brezposelne nad 30. letom starosti v okviru programa Pipol, je še povedala odbornica. A.G. S Izleti AMBASCIATORI - 16.30 »3 Days to Kill«; 18.30, 20.10, 21.45 »Journey to Jah - Viaggio nel Reggae«. CINEMA DEI FABBRI - 18.15, 21.30 »Ana Arabia«; 20.00 »365 Paolo Fre-su«. FELLINI - 17.00, 19.10, 21.20 »The Congress«. GIOTTO MULTISALA 1 - 16.30, 20.10, 22.00 »Le meraviglie«. GIOTTO MULTISALA 2 - 18.20 »In-compresa«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.30, 18.15, 20.00, 21.45 »Le week-end«; 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »Gabrielle«. KOPER - PLANET TUŠ - 16.00 »Hiša velikega čarodeja«; 16.20 »Hiša velikega čarodeja 3D«; 19.00, 20.30 »Kako ne umreti na Zahodu«; 18.00 »Locke«; 16.30, 19.10 »Možje X -Dnevi prihodnje preteklosti«; 16.45 »Na robu jutrišnjega dne«; 18.10, 20.00 »Na robu jutrišnjega dne 3D«; 16.10 »Seks na eks«; 17.45, 19.45; 16.05 »Zlohotnica«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 20.00, 21.45 »X-Men - Giorni di un futuro passato«; 16.30, 18.10 »Il magico mondo di Oz«; Dvorana 2: 16.30, 18.15, 20.10, 22.10 »Apartment 1303 - La paura ha inizio«; 18.00, 21.40 »Edge of tomorrow - Senza domani«; Dvorana 3: 16.30 »Goool!«; 18.40, 20.10 »Tutta colpa del vulcano«; Dvorana 4: 16.30, 18.10, 19.50, 21.30, 22.00 »Disney's Maleficent«; 20.15 »Disney's Maleficent 3D«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. THE SPACE CINEMA - 16.00, 18.05, 20.10, 21.30, 22.15 »Disney's Malefi-cent«; 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »Apartment 1303 - La paura ha ini-zio«; 16.40, 18.40 »Il magico mondo di Oz«; 19.10, 21.40 »3 Days to Kill«; 16.30, 19.00, 21.30 »Edge of tomorrow - Senza domani«; 16.10, 18.50, 21.30 »X-Men - Giorni di un futuro passa-to«; 16.40 »Goool!«; 16.30, 19.00, 21.30 »Il capitale umano«; 16.30, 19.00, 21.30 »Dallas Buyers Club«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.30, 20.15, 22.00 »Disney's Maleficent«; Dvorana 2: 17.40, 20.30 »Il magico mondo di Oz«; 22.10 »Edge of tomorrow - Senza domani«; Dvorana 3: 22.10 »Tutta colpa del vulcano«; Dvorana 4: 17.30, 20.00 »Tracks - Attra-verso il deserto«; Dvorana 5: 18.00, 20.10, 22.10 »Le week-end«. Čestitamo teta Martina in stric Mirko. Veselimo se prihoda sestrične NIKE ter komaj čakamo, da se bomo z njo igrali. Iztok, Gorazd, Ornella in Mathias. Dobrodošla NIKA! Mamici Martini, očku Mirku, noni Darinki, nonotu Enjotu iskreno čestitamo, mali punčki pa želimo vse naj, naj... Dunja, Fabio, Magda in Darko. Martino in Mirkota je razveselila mala NIKA. Novi družinici čestitamo in želimo vse vse najlepše. Daša in Damijan z družino, Majna in Aljoša, Mateja in Ambrož z družino. V nedeljo se je Aleksu in Tanji SARA rodila in vso žlahto razveselila. Srečnima staršema in mali Sari želimo vsi doma srečne dni in mirne noči. V salonu Klara se danes govori, da naša MARINA 60 let slavi. Taka kot si doslej ostani še naprej, to ti iz srca vse želimo! Klara, Nadia, Alessandra, Nadja, Gigliola, Lucia, Albina in Silvana. PIERINA iz Trebč je včeraj praznovala 85. rojstni dan. Še mnogo zdravih let in vse dobro ji želijo Ti-ziana, Branko, Irma, Karin, Giovanni, Martina in Matej. Eoi Turistične kmetije AGRITURIZEM ŠTOLFA SALEŽ 46 je odprt vsak dan do 22. junija. Tel. 040-229439 Bi Osmice DRUŽINA TERČON, Mavhinje 42, je odprla osmico. Toplo vabljeni. Tel. 040-299450. DRUŽINA ZAHAR ima odprto osmico v Borštu št. 58. Tel.: 348-0925022. V MEDJI VASI sta odprla osmico Nadja in Walter. Vabljeni. Tel. št.: 040208451. V PRAPROTU ŠT. 15 je odprl osmico Ivan Gabrovec. Toplo vabljeni. Tel. št.: 349-3857943. KLUB PRIJATELJSTVA IN VINCENCI-JEVA KONFERENCA vabita tržaške in goriške prijatelje na celodnevni avtobusni izlet v Soško dolino, z ogledom Kobarida (Muzej I. svet. vojne) in Tolmina, v četrtek, 26. junija, z odhodom s Trsta in možnostjo postanka v Gorici. Info in vpis na tel. 040-225468, 347-1444057 (Vera). Primorski mobile Spletne novice Primorskega dnevnika vedno s sabo Snami aplikacijo iz spletne trgovine □ Available on the App Store / TRST Torek, 17. junija 2014 7 □ Obvestila FOTOVIDEO TRST80 vabi na redni občni zbor, ki bo danes, 17. junija, ob 8.00 v prvem in v sredo, 18. junija, ob 20.30 v drugem sklicanju v Ul. S. Giorgio 1, II. nadstropje, blizu bivše ribarnice. TPPZ P. TOMAŽIČ sporoča da bo danes, 17. junija, od 20.00 na sedežu na Padričah tovariško srečanje ob zaključku sezone. V torek, 24. junija, ob 20.45 generalka za nastop, ki bo v nedeljo, 29. junija, ob 17.00 na proslavi na Orleku. GLASBENA MATICA in GuitARS Ter-geste, v sodelovanju z društvom »Festival Kras«, vabita vse otroke osnovnih šol na poletni center »Kitaristi«, ki bo potekal od ponedeljka, 30. junija, do petka, 4. julija, v prostorih KRD Dom Briščiki. Rok prijave do srede, 18. junija. Podrobne info na guitars.tergeste@gmail.com. JUS MAVHINJE vabi člane na redni občni zbor v sredo, 18. junija, ob 20.30 v prvem in ob 21.00 v drugem sklicanju v prostore osnovne šole. SKLAD MITJA ČUK organizira v ponedeljek, 23. junija, zvečer, tradicionalno kresovanje na Opčinah (Pik'lc). Ob priliki nabiramo les za kres. Kdor želi, ga lahko prinese na Pik'lc od srede, 18. junija, dalje. Info: 040-212289 (pon-pet 10.00-12.00). ŽUPNIJSKA SKUPNOST KRIŽ in Slomškovo društvo vabita na slovesnost Sv. Rešnjega Telesa in Krvi. V četrtek, 19. junija, ob 20. uri v župnijski cerkvi slovesna evharistija. Sledi procesija po vaških ulicah. Ob slabem vremenu procesija odpade. GODBENO DRUŠTVO NABREŽINA bo v četrtek, 19. junija, ob 20.30 nastopalo na trgu v Nabrežini. Vabljeni vsi vaščani in prijatelji veselih polk in valčkov! SRENJA BOL JU NEC sklicuje redni občni zbor v četrtek, 19. junija, ob 20. uri v drugem sklicanju v Kulturnem domu F. Prešeren. Vabljeni vsi člani! ŽUPNIJSKA SKUPNOST KONTOVEL vabi na slovesnost Sv. Rešnjega Telesa in Krvi. V nedeljo, 22. junija, ob 8.30 v župnijski cerkvi slovesna ev-haristija. Sledi procesija po vaških ulicah. Ob slabem vremenu procesija odpade. OBČINA REPENTABOR v sodelovanju s Pokrajino Trst, vabi od 20. do 22. junija na repenski Plac na občinski praznik. Program: v petek, 20. junija, ob 20.00 otvoritev; ob 20.30 koncert dalmatinskih pesmi v izvedbi MoPZ Vesna iz Križa, ob spremljavi tambu-raškega ansambla; ob 22.00 Dj Lovro. V soboto, 21. junija, ob 20.00 ples z ansamblom »Alpski kvintet«. V nedeljo, 22. junija, ob 11.00 »Pohod po poti kraških kalov«; ob 18.00 nastop srbske folklorne skupine kulturnega društva »Pontes-Mostovi« iz Trsta; ob 19.00 ples z ansamblom »Kraški kvintet«. Vsak dan bodo odprti kioski in osmice. ORATORIJ V MARIJANIŠČU: počitniški dnevi za osnovno šolo od ponedeljka, 30. junija, do vključno petka, 4. julija, od 9. do 16. ure. Info in prijave do petka, 20. junija, na tel. št. 3358186940. PODELITEV DIPLOM dijakom gostinske šole v Trstu, ob zaključku triletnega programa poklicnega izobraževanja in usposabljanja »Gostinski delavec« bo v petek, 20. junija, ob 19. uri na sedežu zavoda Ad Formandum, Ul. Ginnastica 72. Vabljeni! SKD DRAGO BOJAN GABROVEC organizira v petek, 20. junija, vodeni ogled kamnolomov devinsko-nabre-žinske občine. Vodil bo geolog prof. Ruggero Calligaris. Zbirališče ob 17. uri na parkirišču društvene gostilne. Za ostale info na tel. št. 347-5352961 (Boris) od 17. do 20. ure. SKD KRASNO POLJE GROČANA, PESEK IN DRAGA vabi na redni občni zbor v petek, 20. junija, ob 19. uri v prvem in v ponedeljek, 23. junija, ob 21. uri v drugem sklicanju v prostore Srenjske hiše v Gročani. ZDRUŽENJE IARPA vabi na razstavo v petek, 20. junija, v nekdanjo pralnico Sv. Jakoba, Ul. S. Giacomo in Monte 9. Urnik: 10.00-12.30 in 16.00-21.00. Po 18.00 na sporedu glasbeni utrinek ter poezija. EKOLOŠKA SOBOTA PRI SV. IVANU - AcegasAps, Občina Trst in Rajonski svet za Sv. Ivan, Kjadin in Rocol prirejajo potujoči zbirni center kosovnih odpadkov v soboto, 21. junija, od 10. do 18. ure na sedežu VI. rajonskega sveta (Rotonda del Boschetto 6). SKLAD MITJA ČUK vabi v »Mavrično angleško poletje«: od 30. junija do 11. julija teden za osnovnošolce (9-10 let); od 21. julija do 1. avgusta za srednješolce. Od ponedeljka do petka, od 8.00 do 13.30 ples, naravoslovje, umetnost, matematika, šport, glasba, tečaj jezika. Vpisi na Skladu Mitja Čuka do sobote, 21. junija, od ponedeljka do petka, od 9. do 14. ure na tel. št.: 040-212289. OMPZ F. BARAGA sporoča, da se je začelo vpisovanje za oratorij, ki ga bodo vodili izkušeni animatorji iz Slovenije. Željeno je, da se pridružijo naši višješolski študentje. Vršil se bo od 7. do 11. julija in od 14. do 18. julija, na Kontovelu 523, od 8.30 do 16.00. Vabljeni tudi predšolski otroci in učenci iz osnovne šole, dijaki iz nižje srednje šole. Info in vpisi do 22. junija na tel. št. 347-9322123. FOTOVIDEO TRST80 organizira v sklopu Artedna »Fotografski/video tečaj za začetnike«. Pričetek v ponedeljek, 23. junija, ob 19. uri v prostorih društva v Lonjerju. Info in urnike dobite na www.trst80.com ali na tel. št. 3294128363 (Marko). Vabljeni! NOGOMETNI KAMP in veliko drugih dejavnosti za deklice in dečke od 6 do 13 let! Od 23. junija do 4. julija, organizirajo AŠD Zarja, ŠC Melanie Klein in ZSŠDI. Vpis na www.melanie-klein.org ali v društvenem uradu (pon. 15.00-19.00, sreda 14.00-18.00, čet. 9.30-12.00). Info na www.melanie-klein.org ali info@melanieklein.org. Število mest omejeno. NOGOMETNO DRUŠTVO F.C. PRI-MORJE v sodelovanju z ZSŠDI, organizira na lastnem igrišču kamp za dečke in deklice od 5 do 12 let, od 23. do 28. junija. Otroke bomo sprejemali že ob 8. uri. Dodatne informacije na tel. št. 329-6022707 ali na zuppinrober-to@yahoo.it. SKD DRAGO BOJAN GABROVEC prireja v ponedeljek, 23. junija, kres Sv. Ivana. Zbirališče ob 20.30 »pr Gro-poti«. Toplo vabljeni! V KD BARKOVLJE Ul. Bonafata 6, bomo izdelovali venčke Sv. Ivana v ponedeljek, 23. junija, od 9.30 dalje. Kdor se srečanja udeleži, naj prinese s seboj škarje in primerno cvetje. NARODNA ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA sklicuje redni občni zbor v torek, 24. junija, ob 9. uri v prvem in v sredo, 25. junija, ob 18. uri v drugem sklicanju, Ul. Sv. Frančiška 20. SPLOŠNO KMETIJSTVO: 150-urni osnovni tečaj za pridobitev spretnosti, potrebnih za vodenje kmetije (od tehnik gojenja, obdelovanja zemlje ter mehanskega ali ročnega gojenja izdelkov do poznavanja tehnik in vseh zdravstvenih predpisov za predelavo hrane). Tečaj bo ob ponedeljkih, torkih in četrtkih od 18. do 22. ure na Ad Formandumu, Ul. Ginnastica 72. Pri-četek: v torek, 24. junija. Info in prijave na tel. št. 040-566360 ali ts@ad-formandum.org. F. C. PRIMORJE obvešča, da je zaradi nepredvidenih problemov občni zbor premeščen na četrtek, 26. junija, ob 20. uri v lastnem krožku. Vabljeni vsi člani in simpatizerji. VODENJE AGRITURIZMA: 100-urni tečaj za pridobitev spretnosti in strokovnega znanja za vodenje agritur-izma (od predpisov, do marketinga in tehnik prodaje izdelkov). Posebna pozornost je namenjena pripravi jedi, praktične vaje v kuhinji in higienskim predpisom ter psihologiji prodaje. Tečaj bo ob torkih in četrtkih od 18. do 22. ure na Ad For-mandumu, Ul. Ginnastica 72. Priče-tek: v četrtek, 26. junija. Info in vpi- si na tel. št. 040-566360 ali ts@ad-formandum.org. ARTEDEN '14: SKD Lonjer - Katinara prireja otroško likovno delavnico, ki se bo odvijala od 30. junija do 4. julija, od 9. do 12. ure. Vpis in informacije na tel. 339-5963683 (Maddalena) ali 340-9185606 (Martina). JADRALNI KLUB ČUPA IN ZSŠDI organizirata za mladince od 11 do 15 let tečaje jadranja na deski in na jadrnicah O'pen Bic, ki bodo celote-denski, od 13. do 18. ure. Spored: od 30. junija do 4 julija; od 14. do 18. julija. Info in vpisi na tajništvu ob ponedeljkih, sredah in petkih 9.0013.00 in ob sobotah 16.00-18.00 na sedežu, tel. št. 040-299858 ali in-fo@yccupa.org. NŠK - v Oddelku za mlade bralce do ponedeljka, 30. junija, razstavlja ilustracije svojih knjig Igor Pison. Urnik: pon. in torek 9.00-13.00; sreda, čet., petek 14.00-18.00. OBČINE OKRAJA 1.1 (Devin Nabre-žina, Zgonik in Repentabor) in Zadruga L'Albero Azzurro obveščajo, da bo ludoteka, namenjena otrokom od 1 do 6 let, delovala v Igralnem kotičku Palček v Naselju Sv. Mavra ob sredah in petkih, od 16. do 18. ure in ob sobotah, od 10. do 12. ure. Likovne delavnice v juniju: umetniki v klici - delavnice umetnostne zgodovine. Informacije na tel. št. 040-299099 (od ponedeljka do sobote, od 8. do 13. ure). POLETNA DELAVNICA v organizaciji SKD Vigred, v Šempolaju, za otroke, ki obiskujejo vrtec, osnovno in srednjo šolo bo od ponedeljka, 30. junija, do petka, 4. julija. Prihod od 7.45 do 9.00, odhod ob 13.30. V petek ob 14.00 zaključna prireditev. Vpis lahko oddate v poštnem nabiralniku pri društvenem sedežu-Štalci, ali na taj-nistvo@skd vigred.org, info na tel.št. 380-3584580. POLETNI CENTER HARMONIJA pri morju: Center otrok in odraslih Harmonija, v sodelovanju z društvom potapljačev, organizira poletni center v Grljanu od 14. julija do 8. avgusta za otroke od 8 do 14 let. Vpis do 30. junija, omejeno število mest. Dodatne info in vpis na center.harmonija@gmail.com ali tel. 335-7747578. SOMPD VESELA POMLAD prireja poletno glasbeno delavnico za osnovnošolce »Veselo poletje pri veseli pomladi«, ki bo od 30. junija do 4. julija, v Finžgarjevem domu na Op-činah. Delavnico vodita glasbena pedagoga Goran Ruzzier in Regina Parente. Info na tel. št. 328-3635626, go-ranruz@gmail.com. POLETNO OBREZOVANJE: tečaj traja 6 ur (2 uri teoretičnega dela in uvod v tehnike obrezovanja ter 4 ure praktičnega tečaja na polju, z obrezovanjem v živo sadnih dreves). Uvod bo v torek, 1. julija, ob 18. uri na sedežu Ad Formanduma v Trstu. Prijave na tel. 040-566360 ali ts@adforman-dum.org. EKOLOŠKA SOBOTA V KRIŽU na sedežu civilne zaščite - AcegasAps in Rajonski svet za Zahodni kras prirejata potujoči zbirni center kosovnih odpadkov v soboto, 5. julija, od 10. do 18. ure. KRU.T v sodelovanju z DSU Trst vabi, v četrtek, 10. julija, na celodnevno druženje z jutranjo plovbo do Rovi-nja in povratkom v poznih popoldanskih urah. Dodatne informacije na sedežu Kru.ta, Ul. Cicerone 8, tel. 040-360072 (v dopoldanskih urah), krut.ts@tiscali.it. AŠD CHEERDANCE MILLENIUM in ZSŠDI organizirata celodnevni poletni center »Plesalček« za dečke in deklice od 3 do 10 let, od 1. do 5. septembra, v telovadnici OŠ Bevk na Op-činah. Info in vpis na tel. 334-3611757 (Kristina) ali info@cheerdancemille-nium.com. KK BOR IN ZSSDI organizirata celodnevni »Košarkarski kamp« na Stadionu 1. Maja, namenjen deklicam in dečkom od 6 do 14 let, od 1. do 5. septembra. Informacije in vpis: 3406445370 (Karin Malalan) ali karin-malalan@gmail.com. H Prireditve NŠK IN ZSKD - Razstavi Mario Ma-gajna - Evropski fotograf in Razstava portretov slovenskih pesnikov in pisateljev iz Trsta, bosta na ogled v atriju Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani (Turjaška 1) od danes, 17. junija, do sobote, 28. junija. Na ogled bosta vsak dan razen nedelje od 9. do 20. ure, ob sobotah pa od 9. do 14. ure. ODPRTJE RAZSTAVE: danes, 17. junija, ob 17. uri v knjižnici v Divači. Vabljeni na ogled fotografij »Občina Di-vača-biser v našem prostoru«. Predstavili se bodo člani foto kluba Žarek iz Sežane, ki prav letos slavi 20-letni-co svojega delovanja. SKD VESNA »KRIŠKI TEDEN«: danes, 17. junija, ob 20.30 v Ribiški hiši komik Žan Papič in degustacija domačih vin; v petek, 20. junija, ob 20.30 v Sirkovem domu razstava o Viktorju Sulčiču in »Postales de tango«; v ponedeljek, 23. junija, ob 20.30 v Sirko-vem domu kvintet »Trobinova«, sledi kres; v torek, 24. junija, ob 20.30 v Ljudskem domu »50. let festivala slovenske tržaške popevke«. GODBENO DRUŠTVO PROSEK, v sklopu 110. obletnice delovanja, vabi v sredo, 18. junija, ob 20.30 pred cerkvijo Sv. Martina na Proseku, na koncert tržaške mestne godbe Civica orchestra di fiati Giuseppe Verdi; v soboto, 21. junija, ob 20.30 na športnem igrišču na Kontovelu, koncert Brkinske godbe 2000 iz Hrpelj. Sodelujejo mažoretke iz Povirja. V primeru slabega vremena bosta koncerta v Kulturnem domu na Proseku. V nedeljo 29. junija bo slavnostni mimohod godb po Proseku. MLADINSKI DOM v sodelovanju z župnijo Boljunec, organizira ob priliki župnijskega zavetnika sv. Janeza Krstnika v petek, 20. junija, ob 20. uri v domači cerkvi koncert. Nastopa »Grajski oktet« iz Moravč. Toplo vabljeni! SKD BARKOVLJE s pokroviteljstvom ZSKD in Slovenske prosvete, vabi v petek, 20. junija, ob 20.30 na večer »Cuando calienta el sol - Pozdrav poletju« ob petju, glasbi, siju sveč in... de-gustaciji penine od Piščancev. Nastopajo: ŽVS Barkovlje in mladinci Glasbene kambrce. Vodi A. Pertot, klavir B. Zonta in harfa T. Donis. Za info in prijave na tel. 338-7845845, 040-411567. SKD VALENTIN VODNIK - DOLINA vabi na »3. Junijski večer« v petek, 20. junija, ob 21. uri na dvorišču pri Fžku. Nastopata MoPZ Valentin Vodnik iz Doline in MePZ Slovenec-Slavec iz Boršta in Ricmanj. VEČER AFRIŠKIH PLESOV IN TOLKAL v okviru pobude Trebče pod zvezdami, v organizaciji SKD Primorec, bo v petek, 20. junija, ob 21. uri na vrtu Ljudskega doma v Trebčah. Nastopajo plesalke in glasbeniki društva As-sociazione Officine Artistiche. V primeru slabega vremena bo pobuda v soboto, 28. junija, ob 21. uri. »SVETO-IVANSKI VEČERI« V BO-LJUNCU: SKD F. Prešeren prireja glasbeni večer s kantavtorjem Ivom ¿PogteSfto podjetje AL AB ARI) A od leta 1999 na Opčinah, v Boljuncu, v Nabrežini, v Miljah, v Trstu in na Istrski ulici nasproti pokopališča sv. Ane Tel. 040 21 58 318 Nudimo prevoz pokojnika 24 ur na 24 Informacije: 392 7372323 Tulom v soboto, 21. junija, ob 21. uri na dvorišču društvenega bara. V nedeljo, 22. junija, ob 21. uri na dvorišču društvenega bara gledališki večer s predstavo »OnaOn«. V ponedeljek, 23. junija, ob 20.30 na Jami kulturni večer z MoPZ Fantje pod Latnikom in otroško jazz-baletno skupino SKD F. Prešeren. Vabljeni! KD SLOVAN s Padrič organizira pester spored ob Kresovanju: v soboto, 21. junija, 14. nočni orientacijski pohod »Lov na Mrjasca«; v nedeljo, 22. junija, ob 18. uri v parku Zad za kalom delavnica »Kaj je orienteering?«, ob 20. uri nastop otrok KD Slovan in mladega harmonikarja Sebastjana Pečarja, sledi veseloigra KUD »Grešni kozli«, kraška muziKomedija (u)TRI(N)KI; v ponedeljek, 23. junija, ob 17. uri extempore za otroke »Čarovnica na vasi«, ob 21. uri na vaškem trgu nastop MePZ Slovan Skala, sledi nagrajevanje pohoda ter zad za kalom prižig kresa. DRUŠTVO TIMAVA, MEDJA-VAS, ŠTIVAN vabi na Kresovanje, ki bo v ponedeljek, 23. junija, ob 20. uri pred cerkvijo Sv. Janeza Krstnika v Štivanu. Program bo obogatila kraška muzi-komedija (u)TRI(n)KI, v izvedbi KU-Da »Grešni kozli«, ki ga sestavljata Matej Gruden in Iztok Cergol. SKD VIGRED vabi v Šempolaj (pri Ka-lu) v ponedeljek, 23. junija, od 21. ure dalje na tradicionalno kresovanje. S Poslovni oglasi V NAJEM DAJEMO OBNOVLJENO GOSTILNO-PICERIJO 'DOLINA'. Kličite na št. 040-226161, 040226565 e-mail andrejka99@yahoo.it 0 Mali oglasi IŠČEM DELO kot varuška že izkušena z otroki. Klicati na tel. št. 040-225068. IŠČEM svojo izgubljeno jakno, znamke sergio tacchini, modre barve. Kdor jo je pomotoma vzel v četrtek, 5. junija, v dvorani Kulturnega doma v Nabre-žini, naj pokliče na tel. št. 040-200984. PRODAM čistokrvne mladiče pasme border collie z rodovnikom, stare dva meseca. Tel. št.: 345-3331141. SCOOTER MALAGUTI F 15, 50 cc, v dobrem stanju, prodam. Tel. št. 040291479 ali 331-3901302. SCOOTER PIAGGIO MP3, 250 cc, tri-kolesnik, letnik 2006, črne barve, servisiran, prodam. Tel. št. 040291479 ali 331-3901302. Prispevki V spomin na drago Anico Sancin darujeta bivši sosedi Mira in Sonja 30,00 evrov za žensko pevsko skupino Stu Ledi. V spomin na Lučkino mamo Marijo Zahar darujeta Mira in Sonja 20,00 evrov za PD Slovenec. V spomin na drago Anico darujeta Nada in Sonja 20,00 evrov za žensko pevsko skupino Stu Ledi. V spomin na Lučkino mamo Marijo Zahar daruje Sonja 15,00 evrov za PD Slovenec. V spomin na Marijo Poropat por. Skupek daruje Marija Stopar Berce z družino 60,00 evrov za zgoniški cerkveni pevski zbor. Ob izgubi dragega očeta sočustvujemo s sodelavcem Danielejem. Slovenski dijaški dom Srečko Kosovel Ob izgubi dragega nonota Silvana izrekajo Eriki in družini iskreno sožalje. Vsi pri Luni puhni 8 Torek, 17. junija 2014 TRST / pogovor - Geodet Ivan Langella »Mislil sem oditi v Nemčijo, potem sem delo našel v Trstu« Gradbeništvo je eden od sektorjev, ki ga je ekonomska kriza najbolj prizadela. Še vedno pa se veliko mladih vpisuje na študij gradbeništva ali arhitekture. Pogovorili smo se z Ivanom Langello, ki je pred nekaj leti na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo v Ljubljani diplomiral iz geodezije. Dokončal si geometrsko smer višje srednje šole Žiga Zois. Si pomislil, da bi se lahko zaposlil kot geometer? Na to sem pomislil, a so me potem starši prepričali, naj se vpišem na univerzo in vpisal sem se na študij geodezije v Ljubljano, kar se je dobro izšlo, čeprav mi danes diploma iz geodezije, za to, s čimer se ukvarjam, ne koristi. S čim se ukvarjajo geodeti? Geodeti se ukvarjajo z meritvami zemlje in urejajo zemljiški kataster. Tako, da konkretno prinašajo projekte v prostor, so povezani z gradbenim sektorjem. Kako si torej nadaljeval svojo pot po končanem študiju? Ko sem imel še status študenta, sem občasno delal pri geodetskem podjetju GPS Sežana. Ko sem dokončal, pa me niso obdržali in nisem našel nobenega geo- Ivan Langella detskega podjetja, ki bi me zaposlilo. Kje si iskal delo? Na začetku samo v Sloveniji, potem tudi v Italiji, kjer pa ga nisem našel. Mislim, da je za to kriva predvsem finančna kriza, drugače bi me pri katerem od podjetij zaposlili. Si kdaj pomislil, da bi iskal delo tudi v tujini? Lani sem si želel, da bi šel v Nemčijo, kjer je tam več možnosti. Bil sem precej prepričan in tako sem se vpisal na tečaj nemščine. Na koncu pa sem ostal v Trstu ... Kako to? Prav v Primorskem dnevniku sem v malih oglasih prebral, da pri pogrebnem podjetju San Giusto -Lipa, iščejo koga, ki bi ga zaposlili. Tako sem se javil, zaposlili so me in ostal sem v Trstu. Si zdaj zadovoljen z delom, ki ga imaš? Zaenkrat imam pogodbo za določen čas, sem še v poskusni dobi. Sicer pa sem zadovoljen, delam v uradu, predvsem administracijo, če je slučajno potrebno, pa tudi v mrtvašnici. Misliš, da imamo Slovenci pri iskanju zaposlitve prednost? Ponekod j a. Pri pogrebnem podjetju kjer delam, so prav iskali nekoga, ki zna tudi slovensko. Kako ocenjuješ brezposelnost med mladimi? Je po tvojem res tako tragično? Seveda je brezposelnost težava, čeprav moram povedati, da je po mojem mnenju kar dobršen odstotek takih mladih, ki so raje brezposelni, kot da bi delali, kar bi pač dobili. Kaj bi, če bi se ti ponudila priložnost za drugo službo? Mislim, da bi raje ostal v uradu, kjer trenutno delam, saj mi pogoji ustrezajo. Barbara Ferluga jezikovni teden - COŠ Mare Samsa in Ivana Trinka Zamejskega Nepozabni in poučni dnevi na Unescovi šoli v Piranu Učenci šole COŠ Mare Samsa in Ivana Trinka - Zamejskega so se v sklopu večletnega projekta udeležili jezikovnega tedna v Piranu. V tem tednu posvetijo posebno pozornost izražanju v slovenskem jeziku. Bogatijo svoje besedišče in ga skušajo uporabljati v svojem vsakdanu. To je za učence, kjer se doma ne izražajo v slovenskem jeziku, posebne važnosti. V dopoldanskem času se učenci pridružijo sovrstnikom OŠ Cirila Kosmača in sledijo pouku. Popoldanski čas pa je namenjen odkrivanju znamenitosti Pirana in okolice ter raznim zanimivim dejavnostim. Posebno zabaven je bil gledališki laboratorij v Beneški hiši. Z domišljijo so se podali v srednji vek. Ustoličili so bele viteze in princeske na zrnu soli, seveda oblečeni v lepe srednjeveške kostume in viteške oklepe. V lepem starem pristaniškem mestu nas je zamikalo, da bi odpluli na širno morje. Z barko Solinarko smo odpluli v stare soline. V opuščenem predelu Sečoveljskih solin, na desnem bregu kanala Giassi, nas je pričakal solinar Matjaž. Z zanimanjem smo mu prisluhnili in si ogledali muzej solinarstva. Solinarji so v solinah delali celo leto. Zaradi oddaljenosti solin od Pirana so gradili soli-narske hiše. To bivališče obsega tri stavbe. Enonadstropno hišo, kjer je bivala solinarjeva družina, pritlično skladišče, ki je služilo shranjevanju soli ter krušno peč, ki je posebnost Sečoveljskih solin. V morju smo videli ribe, školjke, rakce, meduze. Še več morskih živali pa smo videli v Piranskem akvariju. Tam gojijo skoraj vse slovenske morske živali: hobotnice, brancine, pisane ust-nače, glavače, zobatce, alge. Posebnosti so tudi zelo redke živali, ki jih drugače skoraj nikoli ne vidimo, kot so morski pajki, rarogi, mali morski ježki, spužve in drugi. Gojijo pa tudi morske živali z drugih delov sveta. Za spomin skupinska fotografija na Tartinijevem trgu Kako zanimiv, očarljiv in privlačen je podmorski svet pa smo se prepričali tudi s poučnim obiskom v Potapljaškem muzeju. Še bi lahko naštevali. A ne smemo pozabiti na skoke v morje in plavanje, na prijetno kramljanje s prijatelji, na sprehode ob obali ter dober sladoled. Hvala za lepo izkušnjo na Unescovi šoli v Piranu. Hvaležni smo koor-dinatorici projekta Karmen Mundi, ki pripravi bogat jezikovno-počitniški teden. Hvala vodstvu in učiteljem, ki nas radi gostijo ter šolskemu osebju in kuharjem za vse njihove dobrote. (ep) krut - Delavnica v Ivanjem Gradu Opojna modrina cvetoče sivke Skupina krožka Krut je na obisku v Ivanjem Gradu doživela res zanimiv popoldan krut Zadnja leta so bila opuščena kraška polja, zasejena s tisoči sivkinih sadik, ki v juniju zadehtijo in modro zacvetijo. Ta najlepši čas za obisk nasadov je prejšnji teden želela izkoristiti skupina članov krožka Kru.ta in Društva slovenskih upokojencev iz Trsta, da bi pobliže spoznala to trpežno rastlino in njeno uporabo. Na popoldanski delavnici v Ivanjem Gradu, na enem od področij, ki je po svoji sestavi tal, osončenosti in klimatskih razmerah idealno za nasade sivke na Krasu, so izvedeli, da se sadike med seboj bistveno razlikujejo. So tiste, ki jih lahko uporabljamo v kulinariki in so sadike, ki so bolj primerne za destilacijo oziroma za pridobivanje dragocenega eteričnega olja in hidrolata. Z radovednostjo je skupina sledila prikazu destilacije in separacije, ogledu sivkinih polj in učni delavnici z izdelovanjem balzamov za ustnice. Razklepetala se je ob postreženih kraških dobrotah na Bučarjevi domačiji in se ob koncu še seznanila z linijo sivkinih preparatov za nego telesa. Poleg končnih izdelkov so si nekateri nakupili mlade sadike, da bodo tudi sami preizkusili svojo spretnost pri gojenju te nezahtevne dišav-nice. Ob opojnem dehtenju sivkinih šopkov, ki so si jih sami nabrali, so se vračali proti domu obogateni z novo izkušnjo. celje - MoPZ Tabor in Fran Venturini Skupni nastop na finalu zborov upokojencev MoPZ Tabor in MoPZ Fran Venturini sta združeno nastopila na Prvem finalu vseslovenskega tekmovanja pevskih zborov upokojencev, ki je bil v četrtek, 5. junija popoldne v celjskem Planet Tuš. V finalu je nastopilo osem najboljših zborov, ki so se najbolje izkazali na raznih revijah po Sloveniji. MoPZ Tabor in MoPZ F. Ven-turini sta se uvrstila na prvo mesto na reviji pevskih zborov, ki je bila v Planet Tuš-u v Kopru 24. aprila 2014, zato sta bila povabljena na finale v Celje. Tu je vsak zbor zapel po dve pesmi. Mi smo za nastop izbrali: Na okni v priredbi Rada Si-monitija, ki jo je vodil Ivan Tavčar in Pjet milijonov, ki jo je uglasbil Ubald Vrabec in jo je dirigiral David Zerjal. Tokrat so zbori zmagovalca izbrali sami. Medtem, ko je komisija štela glasove, je vse zbrane zabaval ansambel Saša Avsenik. Zmagovalec prvega vseslovenskega tekmovanja pevskih zborov upokojencev je postal MoPZ DU Velenje, ki ga vodi Metka Smirnov. Nagrada za zmagovalca je izlet na Dunaj. Čestitamo! Armando Škerlavaj / MNENJA, RUBRIKE Torek, 17. junija 2014 9 ODPRTA TRIBUNA Reforme konkretno Rudi Pavšič Vsi veliko govorimo o potrebi po spremembah, reformističnem času in modernizaciji naše organizirane družbe. Veliko se razpravlja, mnogo manj pa je konkretnih predlogov. Ne bom delal dolgih uvodov in veliko razglabljal o teh potrebah, ampak želim konkretno prispevati s predlogi in sugestijami, zato da bi se čim prej lotili potrebne evolucije naše manjšinske družbe. Izhodiščna misel, ki me vodi v tem razmišljanju, gre v smer združevanja v iskanju kakovosti, ki naj upošteva čim širšo participacijo, ko gre za bistvene izbire. Ker bomo v kratkem tudi v Deželni posvetovalni komisiji začeli razpravo o spremembi sistema financiranja, bom izpostavil svoj osebni pogled, ki je izraz tudi širše razprave znotraj naše družbe. Izhajam iz predpostavke, da je treba nove pravilnike pri porazdelitvi prispevkov nastaviti na nekaterih osnovnih izhodiščih. Posebna pozornost mora biti namenjena vsem tistim, ki so s svojo dejavnostjo v koraku s časom in potrebami naše družbe. Uspešnost ob čim višjem profesionalnem pristopu. Osrednji cilj pa mora težiti k uveljavljanju slovenskega jezika in skrbi, da bo naša narodna skupnost vse bolj prepoznavna v širšem prostoru. Medijski prostor: glede na to, da je Primorski dnevnik osrednja medijska stvarnost, je treba ustvariti izbire, da se ob potrebni pluralnosti združi sile in poišče najprimernejšo rešitev, ki bi nadgradila zdajšnje stanje tednika in štirinajstdnevnika v Benečiji in tednika v Gorici tudi zaradi visokega proračuna, ki ga medijski svet predstavlja za manjšinsko bilanco. Nujno je tudi, da resno razmislimo o elektronskem medijskem polu vsemanjšinskega dometa in profesionalnega pristopa, ki bi se pridružil klasični medijski ponudbi in bi težil k iskanju novih, predvsem mlajših bralcev oz. gledalcev. Obenem bi se bilo treba resno zamisliti nad ponudbo in potrebnimi spremembami tudi v okviru slovenskega sedeža RAI. Preden bi se lotili omenjenih sprememb, bi potrebovali resno analizo branosti, slišnosti in gledanosti zgoraj omenjenih medijev, da ugotovimo, kolikšna je »odmevnost« posameznega medija v našem prostoru. Založniška dejavnost: iz obstoječih založniških hiš naj nastaneta dva založniška pola, ki morata med seboj sodelovati. Primer konkretnega sodelovanja (nastanek družbe TS 360) med ZTT in Mladiko je vreden vse naše pozornosti in odobravanja. SSG: resno se moramo vprašati, če je zdajšnja res najprimernejša zasnova za naslednje desetletje ali če ne bi veljalo razmisliti za nekoliko drugačno obliko, ki bi imela značilnosti produkcijske in hkrati agencijske hiše s ciljem, da se poveča število obiskov in se gledališče uveljavi kot protagonist v tem večkulturnem prostoru, kjer beležimo kar nekaj med seboj podobne gledališke ponudbe. Glasbena dejavnost: nobenega razloga ni, da imamo dve glasbeni šoli na Goriškem in da vztrajamo pri dvojni (in še večji) glasbeni ponudbi. Ne verjamem, da na obeh šolah poteka poučevanje violine ali solfeggia bistveno drugače. Nujno je tudi, da se razreši status slovenskega glasbenega šolstva v Italiji, Hi na osnovi katerega bi bila lahko končno koriščena finančna sredstva, ki jih za to dejavnost predvideva zaščitni zakon. NŠK in SLORI: ustvarimo pogoje za povezovalni proces obeh ustanov, ki naj tudi domujeta pod isto streho in ob potrebnih avtonomijah ustvarita skupne službe. Ljubiteljska kultura: nastaneta naj dve krovni kulturni zvezi oziroma naj se ob Zvezi slovenskih kulturnih društev pridruži nova zveza, ki naj bo sad dogovora med Slovensko prosveto, Zvezo slovenske katoliške prosvete, goriško in tržaško Zvezo cerkvenih pevskih zborov. Športna dejavnost: krovni športni zvezi in njenim včlanjenim društvom (nad petdeset) naj se poviša finančne prispevke s ciljem, da dosežejo 10% celotnega zneska, ki ga naša slovenska narodna skupnost prejema iz raznih javnih podpor. Predlagani cilj pa mora vzporedno potekati s prizadevanjem za uveljavljanje in rabo slovenskega jezika v vseh segmentih športnega gibanja. Osrednji kulturno-športni centri: tako na Goriškem kot v Benečiji imamo na razpolago kar nekaj pomembnih kulturnih in športnih središč, zato bi veljalo vso našo pozornost usmeriti v tržaško središče, kjer se moramo resno lotiti vprašanja (in najti primerno finančno rešitev) obnove Stadiona 1. maj in primernejše in večje prostorske ureditve Narodnega doma v Ul. Filzi (ali primernega nadomestila). Ustvariti moramo pogoje, da bomo lahko tudi s prostorskega vidika omogočili večjo prisotnost in uveljavitev naše skupnosti v mestu. Osebno se nagibam k izbiri, ki bi nas pripeljala do velikega zbirnega središča, v katerem bi našle mesto vse naše ustanove, organizacije in druge dejavnosti. Sodobni Narodni dom torej. Teritorij: ne vidim nobene pre-preke, da ne bi lahko prišlo med Kmečko zvezo in Slovenskim deželnim gospodarskim združenjem do celovitega dogovora za skupno strategijo in za skupne servisne službe in ponudbo. Ustvariti je treba čim boljše pogoje za razvoj teritorija in z njim povezanih dejavnikov, predvsem v gospodarstvu in kmetijstvu. Delovati moramo v smeri razvoja in uspešnosti, ki naj nadomestita pretirano obrambno razmišljanje. Krovnost: ohranitev dveh krovnih organizacij je sporočilo, da je manjšina deljena in da taka želi ostati. Zastopstvo slovenske narodne skupnosti naj se določi z vsemanjšinsko participacijo po logiki en človek en glas. Temu zastopstvu bi bila priznana veliko večja legitimnost za odločanje tudi o gornjih reformah, ki se bodo sicer težko uresničile, saj bodo podvržene številnim kompromisom s posledično nižjo kakovostjo sprememb. Vse našteto bi lahko v naši skupnosti privedlo do racionalnejše uporabe javnih prispevkov, večje kakovosti ponudbe in odpravljanja posledic bipolarnosti, pri čemer ne bi načeli njene pluralnosti in niti zmanjšali pozornosti do posameznih realnosti. Pa še nekaj denarja bi ostalo za nove projekte, predvsem na področju izobraževanja, utrjevanja in širjenja jezikovnega znanja. ODPRTA TRIBUNA Kaj smo postali? V petek zjutraj sem, kot ponavadi, ob jutranji kavici vzel v roke Primorski dnevnik in z užitkom prebral uvodnik "30. avgusta nas čaka tiskarna v gozdu'. V nadaljevanju listanja je ujel mojo pozornost okvirček na tretji strani "Moj Travnik '84". Ponovno se je vžgala v meni iskrica ponosa, saj sem bil tam; na Travniku leta 1984 sem bil v organizacijski ekipi, ki jo je, kot vedno, brezhibno vodil prof. Aldo Rupel. Po teh prvih utrinkih sem nadaljeval listanje in na 9. strani je vzbudilo mojo pozornost pismo uredništvu z naslovom "Odgovor... ", ...imen in podpisnikov ne bom navajal, saj niso pomembni za razumevanje mojega razmišljanja, vsebina pa je. Nato na 10. strani se je moja pozornost osredotočila na prispevek "SSG ogrožajo Slovenci, ne Italijani ali kriza... " To zaporedje in vsebine zgoraj omenjenih prispevkov so sprožili v meni razmišljanje, obujanje spominov in prepletanje informacij, ki so vzrok današnjega pisanja: - 12.06.2014 na 18. strani: "Za Enri-ca Berlinguerja je bila zaščita moralni dolg... " Osebnost kova Enrica Berlinguer-ja, ki si je prislužil spoštovanje celega sveta, je posvetil dan Slovencem v Italiji, je to mogoče? Saj danes niti Renzi, niti njegova desna roka, ki oba skupaj Berlinguerju PISMA UREDNIŠTVU Odgovor g. Furlaniču G. Iztoku Furlaniču je upravni odbor Zadruge Goriška Mohorjeva dal možnost, da premisli in javno popravi svoje zavajajoče trditve, s katerimi širi neresnične in netočne informacije glede našega poslovanja. Kot izhaja iz njegovega odgovora v Primorskem dnevniku z dne 13. junija, tega ne namerava storiti in na svojih stališčih vztraja. Še več. V omenjenem zapisu navaja in komentira daljši odlomek iz osebnega dopisa predsednika Zadruge GM Petra Černica, v katerem ga seznanja z zahtevami Zadruge Goriške Mohorjeve. S tem početjem dokazuje, da ne ločuje med zasebno in javno sfero, česar si javni upravitelj in predsednik tržaškega občinskega sveta ne bi smel dovoliti. To je še razlog več, zaradi katerega bomo postopali s pravnim opominom, in to zato, da zaščitimo interese Zadruge, ki nam je bila zaupana v upravljanje v tem triletnem mandatu. A ne samo. S takim ravnanjem g. Furlanič meče senco tudi na Deželno posvetovalno komisijo, katere je član. Če namreč vztraja pri napačnih stališčih in še naprej širi lažne informacije o Zadrugi, kot je razvidno iz njegove trditve v omenjenem zapisu, v katerem ponovno poudarja, da je izguba Zadruge GM «tudi oziroma zlasti posledica manjšega dotoka denarja iz lastnih virov«, še enkrat dokazuje vso svojo nerazumljivo ost proti eni izmed ustanov, o kateri naj bi moral izražati strokovno in nepristransko mnenje. Sami ne vemo, kako je prišel do številk, ki jih je navedel v svojem prvem zapisu. Na osnovi dokumentacije, ki nam jo je g. Furlanič posredoval, da bi utemeljil svojo izjavo, pa lahko le ugibamo, da je v stilu Tremontijeve kreativne finance primerjal podatke informativne pole za leto 2008, ki jo vsako leto pošiljamo na Deželo meseca junija, v katero so vključeni med prihodke trgovske narave tudi podatki in- ne segata do kolen, ne čutita potrebe, da bi posvetila, kaj dan, še ure ne, naši Skupnosti. Sledi: - 11.06.2014 prva stran, "Ustanovili podjetje TS 360". Po dolgih pogajanjih in s pomočjo države Slovenije smo končno ustanovili knjigarno v Trstu, ki bo nadomestila zgodovinsko Tržaško knjigarno. Takoj mi je prišlo na misel, da smo tako zavozili našo Skupnost, ki je pred sto leti bila sposobna zgraditi impozantne Kulturne domove, da danes potrebuje pomoč države Slovenije za ustanovitev 1 (ene) knjigarne. - isti dan je cela 2. stran namenjena državnim finančnim prispevkom, ki jih dežela porazdeli med manjšinske organizacije. Vsebina te strani je povod za nekaj pisem uredništvu; tudi zgoraj citiranega. Od vsega napisanega na tej strani, mi je najbolj ostal v spominju naslov "Če smo lani komaj preživeli, kaj nas čaka šele letos". Lahko bi navajal še in še, saj takih in podobnih vsebin v preteklih izdajah našega dnevnika ne manjka. Vse so resnične! Vsaki dan se ponavljajo in me vsakič na novo užalostijo in ponižajo. V meni se rojeva prepričanje, da smo popolnoma odvisni od finančnih sredstev, ki nam jih tako ali drugače namenjata Ita- venture in drugi prihodki (256.403 €), s podatki naše še nedokončne bilance za leto 2013, ki je bila poslana na Deželo konec februarja 2014, v kateri ni podatkov o inventuri. Dokončno bilanco smo namreč odobrili 29. aprila letos. Sešteval in odšteval je torej hruške in jabolka, le da bi nas blatil in na ta način skušal dokazati, da smo v Zadrugi slabo gospodarili in izgubili trgovske prihodke, ki pa so v teku omenjenih let tako nihali: 2008 - 163.689 €, 2009 - 151.718 €, 2010 - 132.877 €, 2011 - 138.492 €, 2012 - 142.826 €, 2013 -135.748 €, kar je v tem obdobju krize konec koncev precej dober rezultat, ki nikakor ne odgovarja 110.000 evrom primanjkljaja, o katerih sam govori. Kar pa je najhuje, je dejstvo, da je zamolčal osnovno resnico in sicer, da naši primanjkljaji so skoraj izključno vezani na nižanje javnih prihodkov (Republika Slovenija in Republika Italija). Vsem bi moralo biti jasno, da član posvetovalne komisije takih stališč javno ne bi smel zagovarjati, saj je dejansko oškodoval ugled posvetovalne komisije in tudi ugled upraviteljev, ki so pred nami upravljali Zadrugo. Vse primarne ustanove pa - o obstoju katerih komisija odloča s svojimi izbirami glede financiranja - si pričakujejo strokovno, transparentno, korektno in nepristransko ravnanje komisarjev, kot jih sam imenuje, kar se je do danes tudi dogajalo. Če pa že govorimo o bilancah, so naše javne in registrirane v Trgovinski zbornici. Ker smo vseskozi poslovali gospodarno, pa čeprav tega ne obešamo na veliki zvon, nimamo nobenih težav navesti vseh številk našega poslovanja. Z največjo transparentnostjo lahko tudi navedemo število tiskanih izvodov in število naročnikov tednika Novi glas. Podobno velja za knjige, ki jih založba GMD tiska že 90 let, in za otroško revijo Pastirček, ki od nastanka v prvih povojnih letih izhaja brez zaposlenih in skoraj izključno na prostovoljni ravni sodelavcev in urednika. Spra- lija in Slovenija, da je naš obstoj odvisen od vsakoletne miloščine, ki prihaja iz Rima in Ljubljane. Je to res? Smo res postali odvisna Skupnost, skupnost odvisnikov, ki vsakič potrebuje več denarnih sredstev prav tako, kot odvisnik potrebuje vsaki dan večji odmerek mamila? Jaz mislim, da ne sme biti tako! Intimno razmišljam, če je možno, da smo postali skupnost hlapcev in dekel, ki vsakič na novo prosjači gospodarja za miloščino? Je mogoče, da samo še jokamo in tarnamo kako nam je hudo? Da se vpričo dežurnih gospodarjev ponižujemo in kregamo med sabo za par cekinov, da se pod gospodarjevo mizo tepemo s svinjami za droben krompir? Kje se je zgubil naš ponos? Kaj smo postali? Čreda klečeplazcev, ki je za udobno preživetje prodala čast in ponos, ki sta jih celo tisočletje, tudi s krvjo, branili naši ponosni predniki? Kakšno podobo o sebi ponujamo navzven? Kakšne nas vidijo drugi? Kaj si o nas mislijo drugi, če se tako obnašamo? Tovariši, Prijatelji, Slovenci, zbudimo se, stopimo skupaj, pokažimo s kakšnega testa smo narejeni! Nehajmo že cmeriti, dvignimo glave in postanimo ponovno kovači in krojači svoje usode! Za to priložnost le Slovenec. i Nlfi šujemo se, ali so to pripravljeni storiti tudi vsi ostali. Ob vsem tem pa ostaja dejstvo, da se je g. Furlanič javno obregnil le ob našo Zadrugo, kar dokaj zgovorno dokazuje, da je njegovo ravnanje pristransko in torej neskladno z vlogo nepristranskega svetnika v omenjeni komisiji. PS. Še enkrat ponavljamo: 10 zaposlenih nima Goriška Mohorjeva družba (knjižna založba), temveč Zadruga Goriška Mohorjeva, ki je izdajatelj knjig GMD, tednika Novi glas in revije Pastirček. Če ne bo jasno niti tokrat, bomo to napisali še tretjič. Odbor Zadruge Goriška Mohorjeva Recikliranje: na slovenščino in furlanščino pozabili Te dni sem prejel na dom, tako kot vsa gospodinjstva na Goriškem, navodila družbe ISA (Isontina ambiente) glede ravnanja s suhimi odpadki iz gospodinjstev. Cilj pobude je, kakor piše v zgibanki, povečati odstotek odpadkov, ki jih je mogoče reciklirati. Nedvomno koristna (in tudi potrebna) pobuda, ki pa bi bila gotovo še bolj dobrodošla, če bi poleg italijanščine lahko prebrali tudi besedilo v slovenščini in furlanščini. Upam da gre le za sicer nerodno pozabljivost in da bo ob prihodnjem sporočilu z vidika rabe jezikov tako kot mora biti. Vladimir Klemše Prej do novice na naši spletni strani www.primorski.eu 10 Torek, 17. junija 2014 KULTURA / STALNO GLEDALIŠČE FJK - Pozitiven obračun letošnje sezone po dveletni krizi Gledališče z velikim porastom števila gledalcev Podatki o prodanih vstopnicah in številu gledalcev tokrat nagrajujejo Stalno gledališče Furlanije-Julijske krajine. Gledališče Rossetti je v letošnji sezoni imelo 171.031 gledalcev, kar je za skoraj 29 odstotkov več kot v lani (takrat jih je bilo 132.752). Dveletna kriza je očitno mimo (v sezoni 2011-12 je bilo vsega skupaj 128.000 gledalcev) in največji tržaški teater se je vrnil na raven gledališke sezone 2010-11, ko je bilo gledalcev 173.621. S tem so se seveda povečali tudi prihodki, z abonmaji in posameznimi vstopnicami je teater letos zaslužil skoraj 3,5 milijona evrov (podobno kot leta 2010-11) oziroma za 30,9 odstotka več kot lani, ko je gledališče zaslužilo le 2,7 milijona (v sezoni 2011-12 pa 2,4 milijona). Predsednik uprave Miloš Budin je na včerajšnji novinarski konferenci izrazil veliko zadovoljstvo nad uspešno sezono, takoj pa je poudaril, da sam pri tem nima posebnih zaslug, ker so sezono pripravili pred njegovim prihodom. Pohvalil je umetniškega vodjo Antonia Calendo in celotno organizacijsko ter umetniško kolesje, »ki je pripeljalo gledališče na raven njegovih najboljših sezon«. Vmesna kriza je bila po njegovi oceni delno posledica splošnega težkega položaja v državi, število 170.000 gledalcev pa je za mesto, kot je Trst, spoštovanja vredno. »Rossettijeva« ponudba cilja na različne okuse, po Budinovih besedah pa predstavlja proza (s 66 odstotki predstav) še vedno jedro teatra. Predsednik je izpostavil tudi novo miselnost, ki je posledica padca fizičnih, miselnih in kulturnih meja: »Spet moramo upoštevati celotno zaledje vzhodno od Trsta, za katero je to mesto svoj čas nastalo in se razvilo.« Sodeč po anketi so gledalci cenili letošnje predstave, začenši s prvo. Magazzino 18 (Skladišče 18) je po Budinovih besedah obmejna predstava, njen tržaški uspeh pa so potrdili nastopi v Istri in raznih italijanskih mestih. Zdaj so v teku pogovori z združenji tržaških in istrskih izseljencev v ZDA in Kanadi, da bi gledališka predstava zaživela tudi onstran oceana - najprej v New Yorku. Ob vseh letošnjih predstavah ne gre pozabiti, da bo 27. julija v Trstu (v sodelovanju z Občino Trst) svetovno znani baletnik Roberto Bolle. Program za prihodnjo sezono je v glavnem definiran, a ga včeraj še niso predstavili, ker je v igri še zadnja, še kako pomembna neznanka. V kratkem bo vlada odobrila ministrski odlok o reformi gledališč, ki obravnava predvsem financiranje teatrov. Zadeval bo sklad FUS, iz katerega črpajo sredstva gledališča (tudi Slovensko stalno gledališče), pa tudi razdelitev teatrov v nove kakovostne razrede. Budin je napovedal, da bi Stalno gledališče FJK lahko sodilo v prvo skupino, med gledališča državnega pomena, za zdaj pa je za konkretne napovedi še prezgodaj. Prihodnja sezona, v kateri je tudi pomembna koprodukcija s SSG o prvi svetovni vojni (več v sosednjem članku), se bo vsekakor začela z delom Antonia Calende Finis Terrae, ki obravnava revščino ter migrante, ki natrpani na ladjah plujejo proti južnim italijanskim obalam. Premiera bo 17. julija na festivalu v San Miniatu pri Pisi. Calenda je včeraj izrazil veliko zadovoljstvo nad uspešno sezono, ki po številkah postavlja tržaški teater ob bok milanskega Piccolo teatro, ni pa skrival določene zagrenjenosti: »Ljubeznivo opominjam kritike, naj ne trdijo, da naše gledališče ne podpira proze. To ni res. Mi ponujamo odlične predstave, gostili smo Alessandra Gassmana, Roberta Herlitzko, Piero Degli Esposti in Kima Rossija Stuarta. Predstava o Pasoliniju pa nas je stala samo 100 evrov, zahvaljujoč številnim sodelovanjem.« Calenda je potrdil, da se ni prijavil na razpis za umetniškega vodjo (kandidatov je 70). »Gotovo bom na tem mestu do 15. septembra. Ne vem, kaj bo potem,« je vsekakor pustil odprte vse možnosti. (af) Z leve umetniški vodja Antonio Calenda, predsednik Miloš Budin in organizacijski direktor Stefano Curti. Slednji je obnovil rezultate ankete, v kateri so gledalci med drugim za najboljšega igralca sezone nagradili Alessandra Gassmana (drugi je bil Simone Cristicchi). Pa še zanimivost: 76% gledalcev je ženskega spola. fotodamj@n STALNO GLEDALIŠČE FJK - Predsednik Miloš Budin »Koprodukcija s SSG o prvi svetovni vojni bo za obe gledališči pomembno dejanje« Miloš Budin je predstavil obračun gledališke sezone Stalnega gledališča FJK, ki je glede na podatke pozitiven. Na samem začetku novinarske konference pa je takoj poudaril, da njemu ne gre pripisati večjih zaslug. Gledališko sezono so pripravili že pred njegovim prihodom, sam je pohvalil direktorja Antonia Calendo in vse, ki so pripomogli k uspehu. Gledališče po nekajletni krizi beleži strm porast števila gledalcev in prodanih vstopnic. Vi si ne lastite zaslug, kako pa si razlagate ta rezultat? Na to je gotovo vplivala kakovost ponujenih predstav. Najbrž se je v Trstu, kjer je gledališče zelo priljubljen dejavnik, spet pokazala moč tradicije. Upam si misliti, da se vrača potreba po refleksiji, razmišljanju, v kar nas na nek način sili splošna kriza, ki jo doživljamo v teh letih. Ta kriza bo spremenila naše življenje in družbo, glede perspektiv in možnih izhodov iz krize pa išče- mo odgovore tako z branjem kot z zahaja-njem v gledališče. Vaša nova izkušnja se je takoj na začetku zakomplicirala. Kako ste doživljali polemike okrog predstave Magazzino 18 (Skladišče 18)? Glede na temo so bile precej pričakovane. Tudi ob tisti priložnosti so izbruhnile napetosti, katerih smo bili že vajeni; tokrat se je skoraj dokončno potrdilo, da stoji za temi napetostmi vse manj ljudi. Na eni in drugi strani so številke že minimalne. Kritike so letele z desne in leve. Tako je. Dozorele pa so razmere, da se lahko ta tematika preseli na oder, na področje umetniškega delovanja in torej zunaj politike - čeprav je tudi ta prisotna, a v predstavi prevladuje umetniški pristop. Uspeh predstave dokazuje, da je njena zasnova dobra. Jaz sem zadovoljen zaradi tega uspeha in tudi zaradi slovenščine, s katero je bila na odru predstavljena pomembna tema. V prihodnji sezoni pa bo na odrskih deskah še prva svetovna vojna, in sicer v sodelovanju s Slovenskim stalnim gledališčem. Da. To je načrt, ki ga skupaj razvijata dve gledališči na predlog skupine slovenskih in italijanskih gledaliških igralcev skupine, poznane z imenom Casa del la-voratore portuale (Dom pristaniških delavcev). Predstava temelji na besedilih Marka Sosiča in Carla Tolazzija, potekala bo v obeh jezikih, nastopali bodo igralci obeh gledališč. S to koprodukcijo smo kandidirali na evropskem razpisu, vključili smo tudi gledališča iz Slovenije, Avstrije in Hrvaške. To je pomembno dejanje za obe stalni gledališči v Trstu. Kako se po prvi sezoni počutite v koži gledališkega upravitelja? Dobro, zaradi rezultatov. In boljše kot v koži politika. Aljoša Fonda SNG NOVA GORICA Nova sezona v znamenju zgodb o ljubezni Zgodbe o ljubezni, njene odrešujoče in pogubne moči bodo prepletale novo sezono Slovenskega narodnega gledališča (SNG) Nova Gorica. Med njimi sta dve slovenski praizvedbi in dva večja avtorska projekta, je na včerajšnji novinarski konferenci povedala umetniška vodja SNG Nova Gorica Martina Mrhar. Novogoriški gledališki oder bo v sezoni 2014/15 predstavil klasični dramski deli - razvpitega Molierovega Tartuffea in manj znanega Zmaja ruskega dramatika Jevgenija Švarca, odrsko (re)interpretaci-jo slavnega Flaubetovega ljubezenskega romana Gospa Bovary, Baumove pripovedi za odraščajoče otroke Čarovnik iz Oza, slovenski praizvedbi novih dramskih del, lirično komedijo z naslovom Saksofonist, ki ima ljubico v Frankfurtu, pripoveduje zgodbo o medvedih pandah romunskega avtorja Mateia Visnieca in igro Neumnost argentinskega avtorja Rafaela Spregel-burda. Na odru bosta zaživela tudi avtorska projekta - mednarodna koprodukcija Nora Gregor Nede Bric Rusjan o trpki usodi legendarne igralke, rojene v Gorici, in eksperimentalna raziskava Jana Cvitkovi-ča z naslovom Otroci Adama in Eve. »Seveda pa bodo vse te zgodbe razpirale tudi trenutek, v katerem se znajdejo zaljubljenci - družbenokritično se bo razgrinjal pogled na današnji čas. Besedila so zelo različna, tako da so različna tudi izhodišča uprizoritev. To bo zelo raznovrstna sezona ne glede na to, da na prvi pogled zgleda, da se zelo zožujemo z izbrano temo,« je povedala umetniška vodja gledališča. Predstava Nede Bric Rusjan, ki bo tudi režirala, je plod dvoletnega raziskovalnega dela, ki ga želi Bric Rusjanova razširiti tudi na druga področja, zato je predstavo kot del projekta prijavila tudi na razpis za pridobitev sredstev EU. Ob sami predstavi želi pripraviti tudi več razstav, strokovno konferenco, različne delavnice ter premiere predstave v Novi Gorici, Ljubljani, Trstu in Gradcu. Poleg novih uprizoritev bodo obiskovalcem ponudili tudi najboljše predstave preteklih sezon ter gostili več odmevnih dramskih predstav slovenskih gledališč. Mrharjeva je izpostavila tudi umetniške dogodke drugačnih odrskih žanrov, ki jih bodo prvič povezali v nov program Mej-ni. V tem sklopu bodo obiskovalcem gledališke hiše ponudili na ogled dve komorni operi, plesne in plesno-glasbene predstave ter koncert. Prav tako bodo obiskovalcem ponovno ponudili na ogled izbrane predstave ljubiteljskih odrov, zbrane v abonma Nedelja popoldan. LITERARNA REVIJA - Novi stari almanah Poezija v dialogu z drugimi Tržaški Almanacco del ramo d'oro ima novega založnika - Smel založniški podvig Nov začetek. Tokrat v lastni režiji. Smel založniški podvig. V imenu poezije. Publikacija Almanacco del ramo d'oro, ki je v Trstu že izhajala, se ponovno predstavlja. Šest-mesečnik poezije in kulture, kot piše v podnaslovu, se je osamosvojil, saj je po novem izdajatelj istoimensko kulturno združenje. To je hkrati, kot je v uvodni besedi v prvi številki, ki nosi datum marec 2014, zapisala glavna urednica Gabriella Musetti, razlog za veselje in zaskrbljenost. Odločilna je bila želja, da bi se «kulturna dogodivščina» nadaljevala. V današnjih okoliščinah izdajati literarno revijo je drzna odločitev, še posebej, če je za to potrebno »ustvariti« novega izdajatelja. Kot ugotavlja Musettijeva, so lahko pobudniki nove (stare) revije računali na pet let uspešnega izhajanja almanaha. In seveda na dejstvo, da so izhodiščne teze - raziskovanje sodobnosti z vzporejanjem krajevne ustvarjalnosti z mednarodno - še vedno aktualne. In s pogledom v bodočnost. Začetna številka novega cikla pa sega v preteklost. Tisto najbližjo. Snovanje revije s prejšnjim izdajateljem je namreč obtičalo pri pripravi številke, namenjene zanimivi temi, ki jo oblikujejo številni prepleti med filmom in poezijo. Ta monografski sklop, ki ga je pripravil Roberto Dedenaro, je zelo pestro zastavljen. Ob splošnih vidikih soočenja med filmsko in pesniško govorico ta obsežen razdelek upošteva tudi krajevno festivalsko dogajanje in ustvarjalce, rojene ali s koreninami v tem prostoru. Tako je npr. poseben pri- spevek posvečen Pasoliniju in »pesniškemu filmu«, revija pa objavlja tudi pogovor s Ser-giom Grmkom Germanijem. Razvejano je zastavljeno poglavje, namenjeno sodobnemu pesniškemu snovanju. Italijansko poezijo v tokratni številki z izborom del zastopajo Roberto Deidier, Daniela Attanasio, Lorenzo Caschetta, Nicola Vitale in Amos Mattio. V razdelek prevodne poezije so uvrstili angleškega pesnika Ed-warda Carpenterja, srbsko pesnico Radmi-lo (Rado) Lazic in bolgarskega ustvarjalca Georgija Gospodinova. In za vse, ki ne sledijo vestno pesniškemu snovanju, gre za prijetna presenečenja. Sklop »drugih jezikov« tokrat zapolnjujejo pesmi ustvarjalke v furlanskem jeziku Luigine Lorenzini. Posebno pozornost namenja revija velikemu furlanskemu pesniku Lucianu Mo-randiniju, ki je nedavno preminil. O njem piše Marina Giovanelli. Pesmi, ki jih dopolnjuje ilustracija: tako je sestavljena knjiga Massima Dagnina Vegetazione Irrisolta, ki jo bralcem predstavlja Riccardo Ferrari. In na koncu še recenzije. Revija objavlja ocene zbirk, ki so izšle v zadnjih letih. Med temi je tudi knjiga Mihe (Micheleja) Obita Le parole nascono gia sporche (Le Voci della Luna, 2010). Specifičen in primerjalen. V odnosu do drugih oblik umetniškega izražanja. Zato je almanah zanimiv za ljubitelje poezije in za vse, ki jih privlači sodobna ustvarjalnost. V prvi številki novega cikla se pesniško snovanje spogleduje s filmom. Za krajevne bralce pa je revija, ki jo oblikujejo ugledni avtorji, zanimiva tudi, ker predstavlja ustvarjalce tega prostora. V redakciji, ki jo kot odgovorna urednica vodi Mary Barbara Tolusso, so med drugimi tudi Jolka Milič, Marko Kra-vos, Roberto Dedenaro in Claudio Grisan-cich. Obvezno navedbo osnovnih podatkov zaključuje stavek, ki razkriva, da avtorji objavljenih prispevkov niso (ne bodo) plačani. »Oživljena« literarna revija je torej pogumno in srčno dejanje. (bip) / ITALIJA, SVET Torek, 17. junija 2014 1 1 rim - Sprememba strategije Grillovega gibanja Gibanje 5 zvezd predlaga Demokratski stranki razpravo o reformi volilnega zakona RIM - Gibanje 5 zvezd je včeraj po signalih odpiranja, ki sta jih dala Bepep Grillo in Roberto Casaleggio, formalno vprašalo Premierje Renzija za srečanje, na katerem bi razpravljalo o volilnem zakonu. Gibanje ima svoj predlog reforme, ki je je poimenovalo »Democratellum« in gre v bistvu za popravljen proporčni volilni sistem. Grillovi pristaši so včeraj o svojem predlogu Renziju govorili na tiskovni konferenci. Vodja senatorjev G5Z Maurizio Buccarella je razložil, da je predlog gibanja rezultat soočanja med člani G5Z, želijo pa o njem vzpostaviti konstruktivno sosočenje z vlado in Demokratsko stranko, ki je odraz vladne večine. Podpredsednik poslanske zbornice Luigi Di Maio je na vprašanje, ali to pomeni spremembo strategije gibanja odgovoril, da je to odraz razmer po rezultatu evropskih volitev. Gibanje 5 zvezd je zase pričakovalo drugačen rezultat in je nameravalo odpreti vladno krizo, je dejal Di Maio, vendar to ni bilo mogoče. Naglasil je, da vse kaže, da bo mandatna doba parlamenta dosti daljša i gibanje ne namerava ostati v lim-bu. Zato si zdaj nalaga odgovornost za nov volilni zakon. Potrdil je, da bo srečanje z Renzijem potekalo v »strea-mingu«, torej pred očmi javnosti, soočenje o predlogu G5Z pa bo tudi z drugimi političnimi silami, nakar naj bi vse skupaj potrdilo spletno glasovanje, kot je v stilu gibanja, ja pojasnil Di Maio. Podpredsednik ustanve komisije poslanske zbornice in pripadnik G5Z je dodal, da je v predlogu gibanja prednost večjim strankam, ena od njih lahko tudi sama zmaga, manjše pa se morajo združiti, saj jim vstopni prag r \ www.primorski.eu klikni in izrazi svoje mnenje Grillo ponuja Renziju pogovore o novem volilnem zakonu Q Končno! 0 Golo taktiziranje £ Žal, prepozno ©Noben dogovor z Renzijem! £ Me ne zanima 5 odstotkov drugače ne bi omogočil vstopa v parlament. Kar zadeva vsebino predloga volilne reforme DS, ki je v razpravi, so predstavniki poudarili, da vsebuje neustavne elemente in ne nudi možnosti preferenc, do česar imajo državljani pravico. Gre vsekakor za veliko spremembo strategije gibanja, ki je doslej ostro zavračalo vsakršen dialog z uve- ljavljenimi strankami. Grillo je to potezo utemeljil s trditvijo, da je Renzi z gladko zmago na evropskih volitvah dobil demokratično legitimnost. Premier Renzi se je na spremembo usmeritve gibanja odzval previdno. »Od Grilla lahko kadarkoli pričakujete presenečenje,« je dejal Ren-zi in dodal, da se je še pred mesecem dni zdelo, da ima kugo, zdaj pa se vsi hočejo pogovarjati o reformah. Na tiskovni konferenci Gibanja 5 zvezd ansa moskva / kijev / bruselj - Po neuspešnem zaključku zadnjega kroga pogajanj Rusija ustavila dobavo plina Ukrajini, ker do izteka dogovorjenega roka ni plačala dolga MOSKVA / KIJEV / BRUSELJ -Rusija je ustavila dobavo plina Ukrajini, ker veliki sosedi do izteka roka ni plačala dolga. Ukrajina je zagotovila, da bo kljub prekinitvi dobave poskrbela za tranzit ruskega plina naprej v Evropo. V Bruslju so potrdili, da dobava plina državam članicam EU za zdaj poteka normalno.Rusija je dobavo plina Ukrajini prekinila, ker ji do izteka roka ob 10. uri po krajevnem času ni plačala 1,95 milijarde ameriških dolarjev dolga za plin. Ruski energetski velikan Gazprom je takoj po izteku roka sporočil, da bo Ukrajini plin dobavljal le še po vnaprejšnjem plačilu. V noči z nedelje na ponedeljek se je neuspešno končal še zadnji krog pogajanj med Moskvo in Kijevom, na katerih se strani nista uspeli dogovoriti o ceni plina. Kijev je bil pripravljen poplačati dolg za dobavo plina novembra in decembra lani v višini 1,95 milijarde V ruski plinski centrali ameriških dolarjev, kot je to zahtevala Moskva. Ukrajina je ob tem zahtevala, da naj Rusija ceno za prihodnjo dobavo plina zniža s 485 na 326 dolarjev za 1000 kubičnih metrov plina. Ruska stran je ansa vztrajala, da je 385 dolarjev za 1000 kubičnih metrov njena zadnja ponudba. Ukrajinski minister za energijo Juri Prodan je potrdil, da je Rusija prekinila dobavo, je pa zagotovil, da bo varšava - Po poročanju revije Wprost Prisluškovalna afera pretresa Poljsko VARŠAVA - Poljsko pretresa prisluškovalna afera. Po poročanju poljske revije Wprost so med drugim prisluškovali notranjemu ministru Bartlomieju Sienkiewiczu in guvernerju centralne banke Mareku Belki, govori pa se tudi o obstoju še več nezakonito pridobljenih posnetkov pogovorov poljskih politikov. Opozicija je zato že zahtevala odstop celotne vlade.Kdo je pogovore snemal, še ni znano. Po navedbah revije bi lahko za snemanjem pogovorov stali tajne službe, poslovneži ali politična konkurenca. Kot poroča Wprost, je bil pogovor med Sienkiewiczem in Belko domnevno posnet julija 2013. Belka naj bi v njem med drugim dejal, da je centralna banka pripravljena pomagati vladi premiera Donalda Tuska z nakupom državnih obveznic. Na ta način naj bi skušali izboljšati priljubljenost Tuskove stranke Državljanska platforma (PO) pred parlamentarnimi volitvami leta 2015 in preprečiti zmago opozicijske stranke Zakon in pravičnost (PiS). Poljska ustava sicer Narodni banki Poljske (NBP) prepoveduje, da bi pomagala financirati državni proračunski primanjkljaj z neposrednim nakupom državnih obveznic. Glede na objavljene posnetke naj bi Belka kot pogoj za omenjeno pomoč zahteval spremembo zakona o NBP in pa odstavitev takratnega finančnega ministra Jaceka Rostowskega. Če je Belka to res zahteval, sta obe njegovi zahtevi bolj ali manj izpolnjeni - Rostowski je novembra lani dejansko zapustil vlado, z novelo zakona o NBP pa naj bi se vlada ukvarjala ta torek. Na dan je priplaval še en sporen posnetek, in sicer pogovora med nekdanjim ministrom za promet Slawomirjem Nowakom iz PO in nekdanjim vodjo finančne policije Andrzejem Parafianowiczem. Slednji je preprečil, da bi pristojni davčni organi vzeli pod drobnogled podjetje Nowakove soproge. Kot da že to ni dovolj, Wprost napoveduje, da gre šele za začetek afere, saj obstajajo še drugi »sočni« posnetki - med drugim med namestnico premiera Elzbieto Bienkowsko in vodjo centralnega protikorupcijskega organa CBA Paw-lom Wojtunikom ali med najbogatejšim Poljakom Janom Kulczykom in vodjo Vrhovne nadzorne zbornice NIK Krzysztofom Kwiatkowskim. Kot piše APA, gre za najhujšo afero za PO, odkar je leta 2007 prevzela oblast na Poljskem. Poznavalci ne izključujejo možnosti, da bo Tuskova vlada zaradi nje padla. Vodja opozicijske stranke PiS Jaroslaw Kaczynski je sicer že zahteval odstop vlade in zagrozil, da bo v nasprotnem primeru vložil nezaupnico proti vladi v parlamentu, poroča nemška tiskovna agencija dpa. (STA) new york Zaskrbljenost za razraščanje terorističnih akcij NEW YORK - Ameriški politiki in politični analitiki so zaskrbljeni zaradi možnosti, da bi islamski skrajneži iz gibanja Islamske države Iraka in Sirije (Isis), ki počasi zavzemajo Irak, lahko sprožili napade na ZDA, podobne tistim 11. septembra 2001, ki jih je organizirala teroristična mreža Al Kaida.Republikanski politiki, še posebej tisti, ki veljajo za ostre kritike zunanje politike predsednika ZDA Baracka Obame, so prepričani, da gre le za vprašanje časa. Senator Lindsey Graham iz Južne Karoline je za televizijo CBS ocenil, da se v Iraku in Siriji sadijo semena 11. septembra, ameriški obveščevalci pa naj bi opozarjali, da lahko naslednji velik napad na ZDA pride od tam. Predsednik odbora za obveščevalne dejavnosti v predstavniškem domu kongresa Mike Rogers iz Michigana je na televiziji Fox zatrdil, da je Isis problem, s katerim se bo potrebno soočiti, naj bo to v Iraku in Siriji ali pa v New Yorku. »Ne gre za puščavske teroriste, ki nihajo na opičjih drogovih. To so izurjeni bojni veterani, ki razumejo vrednost terorističnih operacij v Evropi in ZDA,« je dejal. Ukrajina kljub prekinitvi dobave še naprej zagotavljala tranzit ruskega plina naprej v Evropo. Izpolnjevanje tranzitnih obveznosti do EU potrdil tudi vodja ukrajinske družbe Naftogaz Andrej Koboljev. Na seji vlade v Kijevu je dodal, da lahko Ukrajina brez ruskega plina zdrži do decembra. Povedal je še, da Ukrajina prosi EU, naj ji dovoli dobavo plina iz Slovaške. Ruski premier Dmitrij Medvedjev je Ukrajini očital izsiljevanje ter posvaril, da bo nekonstruktivna drža Kijeva zelo negativno vplivala na ukrajinsko gospodarstvo. Ob tem je poudaril, da je Moskva pripravljena na nadaljnja pogajanja, vendar pa mora Ukrajina najprej plačati dolg. Moskva je poleg tega vložila tožbo za 4,5 milijarde dolarjev proti Kijevu na arbitražnem sodišču v Stockholmu in obvestila EU o možnih motnjah v oskrbi s plinom. Ukrajinska družba Naftogaz pa je na arbitražnem sodišču v Stock-holmu vložila tožbo proti Gazpromu za šest milijard dolarjev. Po prekinitvi dobave ruskega plina Ukrajini so v Bruslju sporočili, da dobava plina članicam EU za zdaj poteka normalno, bo pa treba zagotoviti ustrezne zaloge plina v Ukrajini do konca poletja. »V prihodnjih tednih ne bo težav, dobili bomo potreben plin,« je dejal evropski komisar za energijo Günther Oet-tinger na novinarski konferenci na Dunaju, a obenem opozoril, da se lahko pojavijo težave v mrzli zimi. Tudi Oettingerjeva tiskovna predstavnica Sabine Berger je v Bruslju zatrdila, da dobava plina EU poteka »normaln«», a ob tem opozorila, da bo treba zagotoviti ustrezne zaloge plina v Ukrajini do konca poletja. Ukrajina ima sedaj 13,5 milijarde kubičnih metrov zalog plina. To zalogo bi bilo treba do konca poletja po navedbah komisije povečati na od 18 do 20 milijard kubičnih metrov plina. Predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso je medtem Ukrajino in Rusijo ob robu gospodarskega foruma v španskem Santaderju pozval, naj se potrudita in poiščeta dogovor, ter ocenil, da je predlog komisije dobra podlaga zanj. V komisiji še vedno upajo, da se bodo pogajanja nadaljevala. »Včeraj smo zaznali znamenja, da se je Rusija pripravljena vrniti za pogajalsko mizo,« je dejala Bergerjeva. Komisija predlaga, naj Ukrajina takoj plača milijardo dolarjev, preostanek pa v mesečnih obrokih v prihodnjega pol leta, tako da bi vse račune poravnala do konca leta. Cena za plin pa naj bo pozimi 385 dolarjev za 1000 kubičnih metrov plina, poleti pa okoli 300 dolarjev. (STA) 1 2 Torek, 17. junija 2014 APrimorski r dnevnik ow n ° ki Ulica Garibaldi 9 tel. 0481356320 faks 0481356329 gorica@primorski.eu GORICA - Podjetje Isa spodbuja uporabnike k bolj vestnemu sortiranju Črnih vreč z odpadki ne bodo več odvažali Črnih plastičnih vreč ne bodo več odvažali Uporabnikom, ki so bili doslej pri sortiranju manj vestni, ne bodo več prizanašali. Če bodo pred hišo našli črne vreče, ki se jih nekateri kljub prepovedi še vedno poslužujejo, jih enostavno ne bodo odpeljali. Na to opozarja pokrajinsko podjetje za okoljske storitve ISA Isontina ambiente, ki je v teh dneh razposlalo po vseh domovih goriške pokrajine informativne letake z navodili za pravilno ločevanje gospodinjskih odpadkov. Pobuda sodi v kampanjo »Facciamolo con amo-re«, ki so jo organizirali v sodelovanju s pokrajinsko upravo. V minulem letu je bil delež sortira-nih odpadkov na Goriškem 62-odstoten. Natanko isti rezultat smo na pokrajinski ravni dosegli leta 2012, delež pa je bil takrat za dva odstotka višji kot v letu 2011. »Žal je v vrečah za t.i. "residualne suhe odpadke", ki ne gredo v reciklažo, tudi mnogo materialov, ki vanje ne spadajo. Tako ne gre! Vse uporabnike vabimo k sodelovanju, zato da se delež sortiranih odpadkov dodatno poviša,« piše na letakih, ki jih bodo v teh dneh vsi občani našli v poštnem nabiralniku. Letake so tokrat natisnili le v italijanskem jeziku. »Za prevod nam žal tokrat ni uspelo poskrbeti,« so povedali pristojni za stike z javnostmi pri podjetju ISA. Odpadke, ki jih ni mogoče reciklirati, zbiramo v rumenih vrečah, ki jih je treba pred hišo odložiti na večer pred odvozom. Črnih vreč - tako kot doslej - nikakor ne smemo uporabljati: po novem jih uslužbenci podjetja ISA ne bodo odvažali. Za otroške pleničke je treba uporabljati rumene zabojnike, za katere lahko zaprosimo na posameznih občinah, za brizgalke pa rumene vrčke, ki jih prav tako najdemo na občinah. Vlažne odpadke (ostanke hrane, ipd.) zbiramo v rjavih vrčkih in biorazgradljivih vrečkah, plastiko in pločevinke pa v prozornih vrečah. Papir in karton zbiramo v papirnatih vrečah ali kar-tonastih škatlah, steklo pa mečemo v obcestne zabojnike. Na letake je podjetje ISA natisnilo tudi seznam trgovin, trafik, črpalk in lokalov v goriški pokrajini, kjer lahko občani nabavijo vse tipologije vreč za ločeno zbiranje odpadkov. (Ale) GORICA - Na nižji srednji šoli Ivan Trinko Objavili izide Doberdobski nižješolci, ki so končali 1. in 2. razred, jih bodo dočakali danes Potem ko se je v soboto na slovenski nižji srednji šoli Ivan Trinko v Gorici začela mala matura, so včeraj objavili tudi končne učne uspehe učencev, ki so v letošnjem šolskem letu obiskovali 1. in 2. razred. 1.A - izdelali so: Tina Balta, Bulistana Burzic, Vasja Butkovič, Francesco Cotic, Marco Demartin, Nika Devetak, Elia Gomiscek, Aljaž Juren, Jana Juren, Ana Košuta, Mirko Liut, Federico Marcosig, Luca Ma-rega, Valentina Merlo, Katerina Pe-corari, Eleonora Pintar, Nicole Ro-solin, Iacopo Ruzzier, Jana Stekar, Nicolas Sturm, Ljubiša Vujančevic. 1.B - izdelali so: Gianmaria Betta, Gabriel Braini, Nicole Bressan, Aurora Ceci, Majda Ceresatto, Sari Crasnich, Ivan Devetak, Vesna Devetak, Sofia Giu-stizieri, Nejc Humar, Ula Humar, Ga-špar Možina, Saša Onesti, Natalie Pavel, Jurij Petje, Elia Rumiel, Bernard Terpin, Jasna Tomsic, Anna Turel, Vanja Vogrič, Giacomo Zigon. 1.C - izdelali so: Rok Boltar, Gaia Cibini, Julija Cotič, Barbara Devinar, Victor Faggiani, Petra Feri, Maurizio Grillo, Lucas Lorenzo Jakin, Tanja Kocina, Jacopo Komic, Manuel Lakovic, Enrico Menis, Saša Nanut, Rachele Olivo, Liza Paulin, Sara Piva, Petra Sar-doč, Erik Stacul, Luca Valentinsig; en učenec ni izdelal. 2.A - izdelali so: Thomas Ac-concia, Eric Cecere, Daniel Černic, Lisa Feri, Rebecca Fierro, Gaia Ker-njus, Ivan Arjun Lukman, Francesca Malic, Karin Maligoj, Marco Marlet-to, Maria Vittoria Nanut, Kevin Pe-licon, Peter Persoglia, Antonija To-mic, Sasha Trettenero, David Trevi-san, Luka Zara, Christian Zavadlav; ena učenka ni izdelala. 2.B - izdelali so: Agnese Beatrice Castello, Luka Čavdek, Vera De Mitri, Jakob Go-spodarič, Alessia Leopuscech, Daniele Montrone, Erik Pintar, Kris Planišček, Matteo Solinas, Michela Sbuelz, Patrik Schembri, Ester Sclau- TRŽIČ - Socialne službe Narašča število prosilcev za pomoč V Tržiču je vedno več ljudi v stiski. To potrjujejo tudi podatki iz občinskega obračuna iz leta 2013, ki jih je predstavila občinska od-bornica za socialo Cristiana Mor-solin. Prejšnje leto so zagotovili pomoč 678 družinam z nizkimi dohodki, čeprav so začetno načrtovali, da bodo pomagali le petstotim. Lani so socialne službe nudile pomoč 1414 občanom, medtem ko so pred dvema letoma pomagali 1386 krajanom, pred tremi pa 1283. »Povečalo se je tudi število izdanih družinskih kartic - iz 1136 na 1323, čeprav dežela ni zagotovila finančnega kritja za porast. Zaradi tega smo morali pristaviti 204.000 evrov iz svojega proračuna,« pravi Cristiana Morsolin. Da je vse več ljudi v težavah, dokazuje tudi povečano število obiskovalcev središča Bassa soglia v Ulici Natisone, v katerega zahajajo ljudje iz celega tržiškega mestnega območja. Na pomoč ljudem v stiski je priskočila tudi sama Karitas. Odbornica razlaga, da socialne službe pomagajo tudi 1248 občanom nad 65. letom starosti, poleg tega pa skrbijo še za 52 mladoletnih prizadetih oseb. Odbornica Morsolinova je tudi povedala, da v domovih za starejše občane število oskrbovancev ne narašča, ampak ostaja vedno enako; trenutno je v čakalni vrsti 62 ljudi. Tudi v dnev- Tržič bonaventura nem centru za starejše občane ni porasta obiskovalcev, medtem ko so v središču za starostnike v Ulici Fratelli Fontanot našteli preko sedem tisoč obiskov. Lani je zdravstvena ambulanta v ulici Valentinis sprejela 6023 bolnikov. V socialnih službah so tudi opazili, da je naraslo število mladoletnih priseljencev, ki so bili zaupani v skrbništvo občini - lani so obravnavali 12 tovrstnih primerov, pred dvema letoma pa štiri. »Gre za pojav, ki je vreden razmisleka,« opozarja Cristiana Morsolin. Dijaki pred oglasno desko zero, Valentin Daniel Srebrnič Brai-lovschi, Ema Terpin, Elis Veggia, Katarina Visintin, Maria Vitale. 2.C - izdelali so: Erika Brie, Anthony Devetak, Andrej Devinar, Lucia Drosghig, Vanessa Gulin, Sophia Koching, Chiara Laco, Fabian Lupoli, Sofia Mi- foto s.b. niussi, Anna Nardin, Andrea Ozbot, Jasmin Petruz, Marco Piovesana, Ni-colo Porta, Veronika Sambo, Ivan So-sol, Francesco Troian, Erik Ussai; en učenec ni izdelal. Na doberdobski nižji srednji šoli bodo izide objavili danes. Stavka v tovarni Mangiarotti V tovarni Mangiarotti v Tržiču bo danes med 8. in 10. uro potekala stavka. Sklicala sta jo pokrajinsko tajništvo sindikata Fim Cisl in enotno sindikalno predstavništvo, potem ko je bilo pogajanje za odkup tovarne z družbo Westinghouse doslej neuspešno. Sindikati opozarjajo, da so v treh tovarnah družbe Mangiarotti v FJK že maja uvedli solidarnostno pogodbo, ki bo trajala eno leto. V Tržiču, San Giorgiu in Sedeglianu je zaposlenih 314 ljudi. »Deželno vlado in družbo Friulia smo zaprosili za srečanje, do danes pa nismo dobili odgovora,« pravijo sindikalni predstavniki. Zapora petih cest Podjetje Edilfognature bo danes prepla-stilo z asfaltom krožišče med ulicami Du-ca DAosta, Trento, Ristori, Alfieri in Tržaško ulico. Vse ulice, ki se stikajo v omenjenem krožišču, bodo od jutranjih ur do zaključka del zaprte za promet (v smeri krožišča). Srečanje s psihiatrinjo Danes ob 18. uri bo v parku Bruno Farber v Ulici Ascoli v Gorici srečanje s psihiatrinjo Assunto Signorelli. V sedemdesetih letih prejšnjega stoletja je bila sodelavka psihiatra Franca Basaglie v Trstu, zatem je bila med ustanovitelji zadruge »Il Posto delle Fragole«.Poleg nje bodo spregovorili tudi psihiatri iz Gorice, Vidma in Ajdovščine. Napaka ali načrtna poteza? Komisija za javna dela goriške občine se mora sestati že ta teden. To zahtevajo predstavniki leve sredine, po katerih je večina nameravala sklicati sejo omenjene komisije šele v prihodnjih tednih, kar bi svetnikom onemogočilo vložitev amandmajev k letošnjemu proračunu, o katerem bo občinski svet glasoval konec meseca. »Je šlo za napako ali za načrtno potezo? Ne glede na odgovor je večina ponovno dokazala, da ji za transparentnost ni mar,« menijo Stefano Abrami in ostali levosre-dinski člani komisije, ki zahtevajo sklic seje že v tem tednu. Palača Attems zaprta Zaradi postavitve razstave »Saksida pit-tore cantastorie / slikar pravljičar« bo palača Attems Petzenstein zaprta od danes do odprtja omenjene razstave - v četrtek, 19. junija, ob 18. uri. Carmina Burana v Ajdovščini V soboto ob 21. 15 si bo v Ajdovščini moč ogledati glasbeno-scenski spektakel Carmina Burana Carla Orffa. Organizatorji obljubljajo, da bo kantata, ki je bila uglasbena leta 1937, tokrat zaživela v novi in sveži različici. V Ajdovščini bodo postavili edinstveno uprizoritev, saj bodo simfonični orkester nadomestila skupina tolkal in dva koncertna klavirja. Za svojevrstno prizorišče bo poskrbelo grajsko obzidje. »V Ajdovščini v tretjem junijskem vikendu praznujemo šagro, žegna-nje oz. farnega zavetnika. V tem kontekstu želimo ponuditi nekaj kulturnega v sodelovanju s Slovensko filharmonijo in ostalimi izvajalci: Slovenskim komornim zborom, tolkalnim projektom, domačimi pevci, domačimi solisti,« pravi dirigentka projekta Martina Batič. »Ker je poletje, lahko Carmino Burano izvajamo na prostem, v naravi in tako privabimo mlajše poslušalce. Carmina Burana je polna optimizma, je glasba, ki nas navdušuje s svojo ekstravaganco v smislu glasnosti in zanimivih ritmičnih vzorcev, pa tudi nežnosti. Ponavljajo se zgodovina, življenje, pomlad, pomlad, mladost, norost,« dodaja Batičeva. Vstopnice so v predprodaji na voljo po 12 evrov, v Novi Gorici so na prodaj v agenciji Hittours v Hitovi poslovni stavbi nasproti Eda centra. (km) / GORIŠKI PROSTOR Torek, 17. junija 2014 1 3 sovodnje - Obletnica obnovitve občinske samostojnosti Ob prazniku peli, kotalkali in plesali Županja Alenka Florenin izročila priznanja zaslužnim občanom V Kulturnem domu v Sovodnjah je v nedeljo potekala slavnostna seja občinskega sveta, s katero so se spomnili leta 1951, ko je sovodenjska občina dočakala obnovitev samostojnosti. Praznik se je v večernih nadaljeval v športno-kulturnem centru na Peči, kjer je potekal zabavno-razvedrilni program v priredbi tamkajšnjega društva Vipava. Svečanega srečanja v sovodenj-skem Kulturnem domu so se udeležili številni gostje in domačini. Med navzočimi so bili tudi župan pobratene občine Škofja Loka Miha Ješe, pokrajinska odbornica Vesna Tomsič, števerjanska županja Franka Padovan, doberdobska občinska odbornica Vlasta Jarc ter dekan in župnik Karel Bolčina. Prireditev je uvedel moški pevski zbor Skala iz Ga-brij, ki je pod vodstvom dirigentke Zu-lejke Devetak zapel dve pesmi, od katerih je prva bila namenjena prav So-vodnjam. Gre za pesem »Ob bregu« domačega pesnika Franja Rojca, ki so jo zapeli ravno ob njegovi 100-letnici rojstva in 20-letnici smrti. Vrabčeva Zdravljica je dala pravšnji smisel »rojstnemu dnevu« sovodenjske občine. V nadaljevanju programa je delegacija VZPI-ANPI ponesla venec na spomenik padlim tik občinske stavbe in se s tem spomnila na preko sto borcev iz sovodenjske občine, ki so žrtvovali svoja življenja za svobodo. V svojem nagovoru je županja Alenka Florenin podala oceno opravljenega dela in poudarila predvsem dejstvo, da je bil dober rezultat na volitvah sad pravilnega in poštenega medsebojnega odnosa, ki je bil osnovan na neposredni in natančni informiranosti o vsem, kar se dogaja na teritoriju. Pripravljenost na odprt pogovor ostaja rdeča nit delovanja tudi v naslednjih petih letih, je še povedala županja. V nadaljevanju so izročili priznanja zaslužnim občanom; prejeli so jih bivša partizana in kulturna delavca z Vrha Mario Vižintin in Virgil Černic, raziskovalec krajevne zgodovina Mitja Juren, vsestranski organizator vaških praznikov Ferdinand Tommasi in posthumno proučevalec krajevne zgodovine in pesnik Franjo Rojec. Sledila je glasbena točka z domačo flavtistko Valentino Nanut, ki je zaigrala Mozartov Rondo ob spremljavi pianista Federica De Stefanija iz Vittoria Veneta. Povedano je bilo, da bo Valentina Nanut prav čez nekaj dni prejela diplomo na kon-servatoriju Tartini v Trstu. Vsako leto je sovodenjska občine pobudnica tečajev prometne vzgoje za učence petih razredov osnovnih šol. Pobudo je podprla tudi Zadružna banka Doberdob-Sovodnje. Nagrado na natečaju - kolo - sta prejeli Arianna Menis iz osnovne šole Peter Butkovič Domen iz Sovodenj in Vida Cotič z osnovne šole z Vrha. Ob tem je prvo nagrado za pridelavo olja prejela Viljena Devetak z Vrha, za pripravo kruha Rado Buzin iz Slavnostna seja v sovodenjskem Kulturnem domu (zgoraj); plesni in kotalkarski nastop na Peči (desno) bumbaca Rupe, za pripravo gubance pa Anica Be-nedetič iz Sovodenj. Županja je tudi letos podarila izvod italijanske ustave mladim, ki letos dopolnijo 18 let, nakar je pokrajinska odbornica Vesna Tomsič predstavila projekt o športni vzgoji, pri katerem so sodelovala tudi društva in šole iz sovodenjske občine, škofjeloški župan Miha Ješe pa je županji poklonil knjigo. Slovesnost je sklenila tudi na mednarodni sceni uveljavljena dekliška vokalna skupina Bodeča neža, ki jo vodi Mateja Černic in ki je pred kratkim izdala novo zgoščenko z naslovom Čas. Drugi del programa je potekal na Peči, kjer je društvo Vipava pripravilo nadvse pester zabavni večer. Njegov osrednji del je predstavljala revija Dance world, dance! Pleši svet, pleši!, med katero so se prepletali kotalkarski prikazi in plesni nastopi. Med drugim so društveni fantje in možje prikazali slikoviti bojni ples novozelandskih Maorov. (vip) števerjan - Na osnovni šoli Frana Erjavca Športni zaključek Učenci pokazali, katerih novih gibalnih spretnosti so se naučili med šolskim letom Zaključni nastop so izpeljali v štandreški telovadnici Na štandreški osnovni šoli Frana Erjavca so se prejšnji teden poslovili od pouka z zaključnim nastopom v znamenju športa, ki so ga pripravili s pomočjo vaditelja telesne vzgoje Luke Cijana. Otroci so pokazali, katerih novih gibalnih spretnosti so se naučili med šolskim letom, učenci tretjega in petega razreda so tudi zaplesali, ostali pa nekaj zapeli in zrecitirali. Nastop se je zaključil s skupno pesmijo vseh učencev in s predajo ključev osnovne šole; petošolci so jih izročili učencem četrtega razreda s priporočilom, naj med prihodnjim šolskim letom skrbno pazijo na štan-dreško šolo. štandrež - Jutri začetek Gledališče pod zvezdami ponuja štiri komedije / / Štandreški Trije vaški svetniki r J v Prosvetno društvo Štandrež prireja poletno srečanje gledaliških skupin »Gledališče pod zvezdami - Iz komedije v komedijo«, ki letos vključuje štiri predstave. Prva bo že jutri, 18. junija, ob 21. uri, ko bo na igrišču ob štandreški župnijski dvorani dramska skupina vaškega prosvetnega društva uprizorila komedijo »Trije vaški svetniki«; predstavo si lahko brezplačno ogledajo lastniki gledališkega abonmaja Štandrež 2013. V petek, 20. junija, ob 21. uri bo na vrsti »Hipnoza« Be- neškega gledališča, medtem ko bo v soboto, 21. junija, ob 21. uri s komedijo »Krčmarica Mirandolina« nastopilo kulturno društvo Zarja iz Trnovelj pri Celju. V nedeljo, 22. junija, ob 21. uri se bo niz zaključil s predstavo »Češpe na figi«, nastopilo bo kulturno društvo Brce iz Gabrovice pri Komnu. Srečanje gledaliških skupin prirejajo pod pokroviteljstvom goriške občine in Zveze slovenske katoliške prosvete. V primeru slabega vremena bodo predstave uprizorili v župnijski dvorani. 14 Torek, 17. junija 2014 GORIŠKI PROSTOR / gorica - V pokrajinski mediateki Ugo Casiraghi Imajo 2750 članov Julija bodo sodelovali na festivalu vegetarijancev in na nagradi Sergio Amidei Goriška pokrajinska mediateka Ugo Casiraghi, ki deluje v hiši filma na Travniku, je v svojih štirih letih delovanja nabrala približno 2750 članov. Za to informacijo smo povprašali Polono Strnad, ki tam dela od januarja. »Vsak teden se s polno zanimanja vpisuje vedno več ljudi,« je za Primorski dnevnik povedala uslužbenka mediateke, kjer si je ob filmih mogoče izposojati tudi knjige. Izbire res ne manjka: DVD-jev imajo ogromno, celo preko 4200, knjig pa okrog 10.000. V mediateki so trenutno zaposlene tri osebe. Prejšnji teden so praznovali četrto obletnico svojega delovanja, ki je razvejano. Ob sami izposoji filmskega in knjižnega gradiva prireja namreč mediateka tudi razne dogodke in sodeluje z drugimi ustanovami pri raznovrstnih pobudah. Vsako leto omogočajo projekcije filmov na goriškem festivalu vegeterijancev, ki bo letos potekal med 4. in 6. julijem v grajskem naselju, omeniti pa je potrebno tudi filmski festival za nagrado Sergio Amidei, ki bo letos potekal med 18. in 24. julijem: na njem v sodelovanju z mediateko organizirajo razne delavnice za otroke od šestega do štirinajstega leta starosti. »Vzgoja mladih v filmski umetnosti ter vzbujanje filmske dejavnosti in domišljije skozi filmski svet je naš poglavitni namen,« pravi Strnadova. Mediateka ima tudi poseben prostor, namenjen študentom, ki tja zelo radi zahajajo od 10. ure zjutraj do 19. ure zvečer. V študijski sobi prirejajo tudi razna druga srečanja. Poleg te je v mediateki še »dark ro-om« (temna soba), ki je namenjena ogledu filmov. Knjige in filme izposojajo od ponedeljka do petka med 15. in 19. uro. Za dodatne informacije je na voljo dvojezična spletna stran www.mediateca.go.it. (p.t.) V goriški mediateki bumbaca gorica - V Kulturnem domu predstavili knjigo o goriškem mislecu Michelstaedter, skrivnosten mit Carlo Michelstaedter je v Gorici še skrivnosten mit. Koliko je v resnici poznan, kaj šele dojet? Slednje vprašanje velja tem bolj za Slovence. Ocenjuje se, da je njegov mit nastal bolj zaradi samomora z revolverskim strelom v glavo po nekem sporu z materjo kot pa zaradi kompleksnega, pronicljivega mišljenja, ki je prišlo do izraza še največ v zadnjih dveh letih pred smrtjo leta 1910, ko je mrzlično napolnil okrog štiri tisoč listov papirja. O njem so raziskovalci napisali nič koliko esejev in nekaj knjig. Zadnja med njimi nosi naslov »Una disperata speranza« (Brezupno upanje). Napisal jo je upokojeni profesor Gian Andrea Franchi, doma v Pordeno-nu, ki se z življenjem in pisanjem goriškega judovskega filozofa zavzeto ukvarja vse življenje, sicer pa ocenjuje, da je bilo v Italiji po vojni najpomembnejše obdobje okrog leta 1968. Spoznala sva se ob Mec-helstaedterjevi sto dvajseti obletnici rojstva leta 2007, ko me je med enim in drugim tolmačenjem pobaral, koliko se spoznam na obmejni prostor in na bližnjo preteklost. Povedal mi je, da so doma po tašči-ni smrti našli njen dnevnik, iz katerega je izhajalo, da je kot bolničarska pripravnica iz Spodnje Furlanije v Gorci postala ob-veščevalka OF. Dnevnik je prav te dni izšel v knjigi, a to je druga pripoved, h kateri se bomo še kdaj povrnili. Za goriško predstavitev »Brezupnega upanja« se je avtorju zdelo imenitno, da bi potekala v Kulturnem domu. Pripravili smo jo prejšnji teden in na njej se je z raziskovalcem pogovarjal profesor filozofije Gianni Spizzo, odlomke iz Michel-staedterjevih del je brala Mariolina De Feo, ki v Gorici večkrat nastopa z raznimi pesniki in pisatelji. Srečanje je bilo pravšnje tudi za prikaz kratkometražnega filma, ki ga je na odru Kulturnega doma posnel pred tremi leti Francesco Imbimbo in je osnovan na Michelstaedterjevem besedilu »Dialogo tra una cometa e la Terra« (Pogovor med kometom in Zemljo). Predstavitev se je v resnici preoblikovala v kratek simpozij o goriškem filozofu, česar pa presenetljivo več kot tridesetim poslušalcem ni bilo odveč. V prvem delu je bilo res nekoliko zapleteno slediti razglabljanjem o tesni povezavi med mislijo in praktičnim življenjem mladega filozofa, o napetostih, ki so vladale v družini tudi zato, ker se ni in ni uspel diplomirati, o njegovih poskusih posredovanja bolečine ljudem, ki so ga obkrožali, o tesni povezanosti med njegovim zanimanjem za matematiko -najprej je na Dunaju vpisal prav ta predmet, nato se je prepisal in zaradi študija literature odšel v Firence - in sanjami (tistimi med spanjem in onimi zavestnimi), nadalje o neumestnosti povezovanja njegovega samomora s filozofsko mislijo in o vzporejanju fizikalne zakonitosti o gravitaciji s človekovo težnjo po ubijanju, uničevanju ... Ne moremo pa kar tako mimo dejstev, da je storil samomor tudi brat, prijatelj Mreule, prijateljica Nadia v Firencah, kasneje je prijatelj Paternolli zgrmel v prepad nad Spodnjo Trebušo ... V kar nekaj odtenkih so se pokazala kot umestna vzporejanja (eksistencialna razglabljanja, smrt v mladih letih, približno enako zgodovinsko obdobje), ki ga je podpisani posredoval v uvodnem posegu, med goriškim študentom in onim iz Tomaja pri Sežani (beri Srečko Kosovel) ter onim iz Solkana (beri Klement Jug). Za vse tri velja rek: Življenje se meri po zgoščenosti in ne po trajanju. Drugi del razgovora je potekal o oprijemljivejših vsebinah. Iz podajanja in iz same knjige izhaja, da ni bil Carlo Mic-helstaedter dejavno nastrojen proti slovenskim someščanom kot na primer njegova teta, iredentistična časnikarka Carolina Luzzatto, ali drugi Jud intelektualec Graziadio Isaia Ascoli, kvečjemu je bil do njih neprizadet, kljub temu, da je bila večina gimnazijskih sošolcev slovenskega jezika in izvora (Belingar, Blažon, Bobic, Brezigar, Bukovic, Cigoj, Sila, Fajgelj, Ko-drič, Kogoj, Komavli, Komel, Močnik, Petelin, Peternel, Poberaj, Povšič, Prinčič, Se-dej, Semič, Simsič, Srebrnič, Tomšič, Cej, Žigon - 70% razreda). Glede internacionalistične miselnosti in odklanjanja strogo domovinske istovetnosti je bil v krepkem nasprotju z očetom, ki je kot velika večina goriških Judov težil po čimprejšnji in čim popolnejši asimilaciji z italijansko kulturo in izročilom. Oče je bil ob smrti leta 1929 deležen državnega pogreba, saj je nekaj časa bil mestni podestat. Judovski skupnosti ni ta usmeritev prav nič pomagala, saj so bili deležni krivice njim nasprotne zakonodaje vključno z deportacijo v taborišča, kjer sta končali tudi Michelstaedterjevi so-rodnici. Mladi Carlo je kot izrazit individualist bil zadovoljen, da goriški »melting pot« ni kazal kakšne posebne uspešnosti; bil je hkrati Jud, Avstrijec, Italijan, ljubitelj narečij ... Okoljsko je bil zelo povezan s prostorom. Precej je posnetkov, ko ga s sorodniki in prijatelji opazimo na soških bregovih, v Julijcih, na Sabotinu; na morje je zahajal v Gradež in kasneje v Piran. Ta svoja rekreacijska zanimanja je osmislil tudi v miselne osimorone (bistroumne nesmisle, povezave, protislovja) med morsko gladino ter vršaci, o uničujočim ognjem, ki hkrati osvetljuje, med soncem, ki prebuja k življenju, a Ikarusu stali krila. Na predstavitvi ni bilo nič govora o florentinskem obdobju, omenjena pa je bila Michelstaedterjeva udeležba v goriški dijaški stavki leta 1904 uperjeni proti vedenju enega izmed gimnazijskih profesorjev, ki je poleg osebne zlobe izražal tudi hegemonistično nemško držo v odnosu do Slovencev in Italijanov. Aldo Rupel Predstavitev knjige v Kulturnem domu foto k.d. nova gorica - gorica - Knjižnica pod krošnjami Branje v senci sredi mesta Iz Borovega gozdička se selijo pod krošnje in na trato med Cankarjevo in Gradnikovo ulico - V ljudskem vrtu v Gorici od 2. do 5. julija Vseslovenski projekt Knjižnica pod krošnjami se v Novi Gorici in Kanalu uresničuje četrtič zapored, v Gorici pa bodo letos zabeležili tretjo sezono. Novogoriška novost je novo prizorišče, s katerim želijo organizatorji poletno branje in druženje na prostem še bolj približati meščanom. Novogoriška različica Knjižnice pod krošnjami se je namreč tri leta zapovrstjo uresničevala v senci Borovega gozdička, letos pa se je preselila pod krošnje in na trato med Cankarjevo in Gradnikovo ulico za zdravstvenim domom. »Opazili smo, da se mladi v senci teh dreves že zbirajo, tu radi posedijo, se družijo ... Poleg tega na teh dveh ulicah živi največ Novogoričanov, zato smo se odločili, da prizorišče letošnjega dogajanja preselimo sem,« je Mateja Zorn, koordinatorica programa Knjižnica pod krošnjami v Novi Gorici obrazložila, zakaj so se letos odločili za gostovanje pod drugimi krošnjami v mestu. V Novi Gorici se bo s knjigami v senci dreves moč družiti do 24. junija, vsak dan med 10. in 20. uro, na voljo pa ne bodo le knjige in periodični tisk, temveč tudi spremljevalni program, ki letos vključuje ustvarjalnico, lutkovno predstavo, branje pesmi in izmenjavo misli na t.i. odprtem mikrofonu ter pogovor z avtorjem knjige Fajtji hrib Bojišče na Komenskem Krasu 1916-1917 Vasjo Klavora v četrtek ob 18. uri. Bralno krošnjo v Novi Gorici organizira tamkajšnji Mladinski center pod pokroviteljstvom novogori-ške mestne občine. Drugič zapored bodo knjigam naredili prostor tudi pod krošnjami v goriškem Ljudskem vrtu. Pobuda o knjižnici pod krošnjami je namreč čez mejo v Gorico pljuskni-la že pred štirimi leti. Od 2. do 5. julija med 10. in 20. uro bodo obiskovalcem tudi letos tam na voljo knjige v slovenščini in italijanščini. Organizatorji pripravljajo tudi dvojezični spremljevalni program. V sredo ob 18. uri bo moč prisluhniti pravljici Nočem poljubčkov! v slovenščini in italijanščini jo bosta pripovedovali Lucrezia Bogaro in Ste-fania Beretta, v četrtek ob 18. uri bo pravljico Pod medvedovim dežnikom v obeh jezikih pripovedovala Caterina Citter. V petek spremljevalnega programa ne bo, knjižnica pod krošnjami pa bo vseeno na voljo za vse obiskovalce, v soboto v popoldanskih urah pa bo za glasbene utrinke na kitari poskrbela Maja Pahor. Predstavitev pobude foto km. »Prvo leto smo knjižnico pod krošnjami izvajali v atriju naše knjižnice, a ljudje tam niso naključno prihajali mimo, razen tistih, ki so bili o tem obveščeni. Naslednje leto smo mirovali in razmišljal kako in kaj, naslednje leto pa nam je uspelo - našo pobudo so na goriški občini takoj sprejeli in jo podprli. Lani smo tako prvič gostovali v Ljudskem vrtu in takrat smo spoznali, da je ljudem to zelo všeč. Predvsem italijanskim občanom, ki niso vajeni tega, da jim kdo knjige prinese v park in da tam lahko posedijo in jih prebirajo. To se jim je zdelo tako krasno, da smo imeli na ta račun veliko pohval, zato smo v to pobudo znova vstopili,« je včeraj pojasnila Luisa Gergolet iz Feiglove knjižnice. Projekt v Gorici nastaja še s pomočjo Zavoda Divja misel in, kot rečeno, pod pokroviteljstvom goriške občine. Pobudi se kot vsako leto pridružujejo tudi v Kanalu ob Soči, kjer med 22. julijem in 4. avgustom pripravljajo pester spremljevalni program, kar je še razlog več, da se obiskovalci pomudijo pod krošnjo tamkajšnjih dreves. Vsi dogodki v vseh treh mestih pa so izvedljivi le, če ne bo padavin. (km) / GORIŠKI PROSTOR Torek, 17. junija 2014 15 GORICA - Star je bil 93 let Za vedno odšel Saverij Leban V 93. letu starosti je umrl Saverij (Veri) Leban, ki je bil med goriškimi Slovenci cenjen in spoštovan. Kot edini sin Viktorja in Jožice Zakrajšek se je rodil v Gorici 23. aprila leta 1921. Mladi Veri je odraščal v letih, ko so že bile ukinjene slovenske šole in so bila prepovedana vsa slovenska društva. Lebano- vi pa so veljali za zavedno družino, ki ni klonila raznarodovalnemu pritisku in je svojo pokončnost pokazala tudi v najtežjih časih. Po osnovni in nižji šoli (seveda italijanski) je Veri dokončal višjo trgovsko šolo in se tik pred vojno vpisal tudi na univerzo. Dokončal je le dva letnika, zatem mu je začetek vojne preprečil nadaljevanje študija. Vojak je bil v raznih krajih v severni Italiji, kapitulacijo fašističnega režima je dočakal v Milanu, od koder jo je nato s kolesom mahnil proti domu. Kot je sam včasih pravil, je bila pot do doma precej dolga, saj se je izogibal obljudenim krajem, kjer so na ubežnike prežali Nemci in njihovi pomagači. Nekaj časa je preživel tudi v Karniji, po prihodu domov pa se je nemudoma vključil v enote IX. Korpusa, kjer je ostal do konca vojne. Dodeljen je bil posebni enoti, ki je raziskovala in dokumentirala zločine fašizma in nacizma. Vse to je moral posneti s fotografskim aparatom in sestaviti podroben zapisnik. Po vojni je prevzel Korenovo steklarno v Ulici Bellinzona, kasneje pa še znano trgovino s kristalnimi in keramičnimi darilnimi artikli na začetku Gosposke ulice. Trgovina je bila poznana daleč naokrog, saj je slovela po dobri za-loženosti, predvsem pa po prijaznosti. V trgovini sta delali Verijeva mama Jožica in žena Felicita (Lici). Dan po dokončni določitvi meje - 16. septembra leta 1947 - so italijanski nacionalisti po- [13 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI D'UDINE, Trg Sv. Frančiška 4, tel. 0481-530124. DEŽURNA LEKARNAV DOBERDOBU AL LAGO - PRI JEZERU, Rimska ul. 13, tel. 0481-78300. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU S. NICOLO', Ul. I Maggio 92, tel. 0481790338. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU BRAČAN (FARO), Ul. XXIV Maggio 70, tel. 0481-60395. ~M Gledališče Q Kino DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.45 - 19.50 -21.45 »Maleficent«. Dvorana 2: »Opera v kinu« 20.00 »Benvenuto Cellini«. Dvorana 3: 17.10 - 18.45 »Il magico mondo di Oz«; 20.40 »Piccola patria«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 20.15 -22.00 »Maleficent«. Dvorana 2: »Opera v kinu« 20.00 »Benvenuto Cellini«. Dvorana 3: 17.40 - 20.30 »Il magico mondo di Oz«; 22.10 »Edge of Tomorrow - Senza domani«. Saverij Leban foto vip vsem uničili trgovino, kar se je zatem zgodilo še nekajkrat. A vse je družina Leban preživela in dokazala, da je uspeh možen le s trdim in požrtvovalnim delom. Veri in Lici sta se vzela konec leta 1946, že leto kasneje se jima je rodila hčerka Maja, zatem pa še hčerka Ada in sin Marko. Žena je Verija zapustila pred štirimi leti; poročena sta bila 63 let. Ime Saverija Lebana je tesno povezano tudi z goriško Kmečko banko. Bil je njen predsednik veliko let in bil je med tistimi, ki so si prizadevali, da bi slovenski bančni zavod iz zakotne Ulice Morelli preselili na goriški Korzo. Do zadnjega je bil tudi član Slovenskega planinskega društva - vanj se je vpisal 1. januarja leta 1946. Skupaj z ženo se je rad udeleževal vseh večjih prireditev v Kulturnem domu in na drugih prizoriščih. Zaradi odprtega in veselega značaja, pa tudi zaradi prirojene delavnosti, bo Veri Leban ostal v prijetnem spominu vseh tistih, ki so ga poznali, ki so z njim sodelovali in z njim delili usodo vsega povojnega časa. Pogreb bo danes ob 9. uri v cerkvi v Svetogorski ulici. (vip) Dvorana 4: 17.30 - 20.00 »Tracks - At-traverso il deserto«; 22.10 »Tutta colpa del vulcano«. Dvorana 5: 18.00 - 20.10 - 22.10 »Le Week-End«. Razstave KOMIGO 2014 v Kulturnem domu v Gorici: 18. junija ob 20.30 v Kulturnem domu v Gorici »Sljehrnik«, v režiji Vita Tauferja v izvedbi Slovenskega narodnega gledališča iz Nove Gorice in Gledališča Koper; v glavni vlogi nastopa Iztok Mlakar iz Nove Gorice; informacije in predprodaja vstopnic v Kulturnem domu v Gorici (tel. 0481-33288; info@kulturni-dom.it). »SAKSIDA. SLIKAR PRAVLJIČAR« je naslov razstave, ki jo bodo odprli v palači Attems Petzenstein v Gorici v organizaciji Pokrajinskih muzejev v četrtek, 19. junija, ob 18. uri; na ogled bo do 12. oktobra od torka do nedelje 10.00-17.00. RAZSTAVA GIORGIA VALVASSORIJA z naslovom »Raumgestaltung - con-figurazione dello spazio« je na ogled v galeriji Studiofaganel na Drevoredu 24. maja v Gorici (od torka do petka 9.30-13.00, 16.00-19.30, ob sobotah 10.00-13.00, 16.00-19.30) in v Mestni galeriji Nova Gorica z naslovom »An-tinomika«. V Gorici bo na ogled do 28. junija, ko bo ob 19. uri večer poezije z Andrejem Medvedom, Ales-sandro Bernardis in Luco Geronijem; v Mestni Galeriji Nova Gorica bo na ogled do 27. junija (od ponedeljka do petka 9.00-13.00,15.00-19.00, ob sobotah 9.00-12.00), večer poezije z Andrejem Medvedom, Alessandro Ber-nardis in Luco Geronijem pa bo v petek, 20. junija, ob 19. uri. V KULTURNEM DOMU V GORICI je na ogled razstava tržaške slikarke Adriane Rigonat z naslovom »Una stagione difficile - Strašni čas«. Razstava sodi v okvir pobud ob 100-letnici prve svetovne vojne; na ogled bo do 25. junija od ponedeljka do petka 9.00-12.00, 16.0018.00 ter med kulturnimi prireditvami. V GALERIJI LA BOTTEGA v Ul. Nizza 4 v Gorici je na ogled razstava Ceci-lie Seghizzi »Ritmi e Colori«; do 28. junija od torka do sobote 10.3012.00, 16.30-19.00, ob nedeljah in praznikih 10.30-12.00. »ECOLOGICAL TRUTH 2014 - EKOLOŠKA RESNICA 2014« je mednarodna fotografska razstava, ki je na ogled v Ro-tundi SNG v Novi Gorici v organizaciji Fotokluba 202 iz Zaječarja (Srbija) v sodelovanju s Foto klubom Nova Gorica iz Slovenije ter fotografskima društvoma iz BiH in Bolgarije in je posvečena skrbi za okolje; do 30. junija. V MUZEJU SV. KLARE na Korzu Verdi 16 v Gorici je na ogled razstava »1914: L'Europa alla guerra - Dal colore delle uniformi al fango delle trin-cee« (1924: Evropa v vojno - Od pisanih uniform do blatnih jarkov); do 14. septembra od torka do nedelje 10.30-12.30, 16.00-19.30. V LOKALU HIC CAFFE' v Ul. don Bosco 165 v Gorici je na ogled razstava v organizaciji združenja Amici dell'Ar-te Felice z naslovom »1914/18: la guerra e gli animali. Truppe silenzio-se al servizio degli eserciti«; do 30. septembra od ponedeljka do sobote 7.30-13.30, 15.30-21.00, ob nedeljah 8.00-13.00; vstop prost, informacije na hiccaffe@libero.it. V BIVŠI KONJUŠNICI PALAČE CORO-NINI na Drevoredu 20. septembra v Gorici je na ogled razstava z naslovom »Uno Stato in uniforme« v organizaciji Fundacije Palače Coronini Cron-berg in zgodovinsko raziskovalne skupine Isonzo; do 26. oktobra od srede do nedelje 10.00-13.00, 15.00-18.00. V POKRAJINSKIH MUZEJIH v grajskem naselju 13 v Gorici je na ogled razstava o pisanih uniformah evropskih vojsk z naslovom »Belle époque in divisa«; do 25. januarja 2015 od torka do nedelje 9.00-19.00. ~M Koncerti AŠZ DOM v sodelovanju z Dijaškim domom Simon Gregorčič in ZSŠDI-jem prireja košarkarski kamp v Dijaškem domu v Gorici od 14. do 18. julija. Na programu motorika in športna šola minibasketa za fantke in deklice od 6. do 9. leta; košarkarska šola za fante in dekleta od 9. do 13 leta. Ob vadbi še bazen, izleti v naravo, tečaj šaha, extempore. Kamp vodi prof. Andrej Vre-mec (profesor telesne vzgoje, državni vaditelj minibasketa, državni trener košarke) z izkušenimi vzgojitelji in trenerji. Prijave do 30. junija, tel. 3292718115 (AŠZ Dom) ali domgori-ca@gmail.com; informacije prof. Andrej Vremec (tel. 338-5889958, mari-nandrej@alice.it). M Izleti KLUB PRIJATELJSTVA - VINCENCI-JEVA KONFERENCA vabita tržaške in goriške prijatelje na celodnevni avtobusni izlet v Soško dolino z ogledom Kobarida (muzej 1. svetovne vojne) in Tolmina v četrtek, 26. junija, z odhodom iz Trsta in možnostjo postanka v Gorici; informacije in vpisovanje po tel. 040-225468, 347-1444057 (Vera). SPDG prireja 5. in 6. julija izlet v skupino Lagorai z vzponom na Cima dAsta (2847 m) iz severozahodne smeri (Caoria). Prevoz predvidoma z društvenim kombijem. Izlet je precej zahteven in primeren za člane z dobro kondicijo. Predstavitev izleta in definitivne prijave na sedežu društva v četrtek, 26. junija, ob 20. uri. Ob prijavi je obvezno vplačilo akontacije za prevoz in prenočitev. Koordinator Vlado, tel. 3317059216. GLASBA Z VRTOV SVETEGA FRANČIŠKA v dvorani frančiškanskega samostana na Kostanjevici v Novi Gorici bodo danes, 17. junija, ob 20. uri nastopili Tina Grego (violina) in David Šuligoj (kontrabas) ter Eva Dolinšek (čembalo). V ponedeljek, 23. junija, ob 20. uri bo v cerkvi koncert mešanega pevskega zbora Hrast z dirigentom Hi-larijem Lavrenčičem; vstop prost. »SNOVANJA 2014« v organizaciji SCGV Emil Komel: 18. junija, ob 20.30 v cerkvi Sv. Martina v Sovod-njah bo tradicionalni junijski sakralni koncert z ritmiziranimi skladbami iz gospel literature in del drugih modernih skladateljev v izvedbi mladih glasbenikov SCGV Emil Komel in društva Arsatelier. »LIVE / GLASBA PREKO MEJE«: na območju Ai Brechi v Škocjanu bo 19. junija »Praznik glasbe«: ob 16. uri bo glasbeni laboratorij za izdelavo inštrumentov; ob 20. uri nastopa skupin Laboratorio sonoro (Punto Giovani iz Gorice) in Black Gear (mladinski center v Pierisu); več na www.dobialab.net. KONCERT »POZDRAV POLETJU 2014« bo v soboto, 21. junija, ob 20.30 na odprtem prostoru kulturnega centra Danica na Vrhu. Gost večera bo legenda dalmatinske glasbe, Oliver Dragojevič s svojim bandom Dupini iz Splita. Koncert sodi v okvir projekta »Kras@event@Carso«; informacije v Kulturnem domu v Gorici, tel. 0481-33288. H Šolske vesti SCGV EMIL KOMEL sprejema vpise za šolsko leto 2014-15. Do konca junija so možne tudi brezplačne poskusne lekcije vseh instrumentov; informacije daje tajništvo od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure in od 15. do 18. ure, tel. 0481-532163, info@emilkomel.eu. URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE obvešča, da je bil na spletnih straneh ministrstva za šolstvo (www.istruzione.it) 22. maja objavljen odlok o obnovi zavodskih lestvic za triletje 2014/15, 2015/16 in 2016/17. Odlok vsebuje tudi navodila za predstavitev modela B za izbiro šol. Le-tega morajo predstaviti tudi kandidati I. pasu, ki so v pokrajinskih lestvicah učnega osebja. Rok za predstavitev vlog in modela B zapade 23. junija. □ Obvestila DRUŠTVO UPOKOJENIH OBRTNIKOV IN PODJETNIKOV SLOVENIJE DUPOS Nova Gorica prireja informativni sestanek o čezmejnem društvu podjetnikov, obrtnikov in me-nedžerjev DUPOS. Društvo deluje na celotnem teritoriju Slovenije in v vseh obmejnih državah, kjer živijo Slovenci in ima predvsem družabni, informativni in socialni namen. Društvo bo predstavil Jože Elersič v petek, 20. junija, ob 20. uri v gostilni Primožič na Drevoredu 20. septembra v Gorici. Pripravljalni odbor za goriško pokrajino vabi na sestanek s potrditvijo udeležbe po tel. 0481-82117 (Vito). SLOVENSKA SKUPNOST sporoča, da je zasedanje pokrajinskega sveta SSk preloženo na ponedeljek, 23. junija, ob 20.30 na pokrajinskem sedežu stranke v Gorici, Drev. 20. septembra 118. NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA sklicuje redni občni zbor v torek, 24. junija, ob 9. uri v prvem sklicu in v sredo, 25. junija, ob 18. uri v drugem sklicu v prostorih v Ul. sv. Frančiška 20 v Trstu. AŠKD KREMENJAK sklicuje 22. redni letni občni zbor volilnega značaja na sedežu društva v Prvomajski ulici 20 v Jamljah v četrtek, 26. junija 2014, ob 9. uri v prvem sklicu in v petek, 27. junija 2014, ob 20.30 v drugem sklicu. S3 Prireditve »SREČANJA V PARKU - Življenjske in umetniške poti«: v sredo, 18. junija, ob 18. uri v Ul. SantAmbrogio v Tržiču bosta Andrea Delogu in Andrea Ce-drola predstavila knjigo »La collina« o terapevtski skupnosti S. Patrignano. Sodelovala bo anestezistka Chiara Martina Pellerino, nastopili bodo plesalci plesne šole Arabesque iz Ronk. V FUNDACIJI GORIŠKE HRANILNICE v Gosposki ul. (Ul. Carducci) v Gorici bo v organizaciji državne knjižnice v Gorici danes, 17. junija, ob 17.30 v sklopu niza »I luoghi e la scrittura« gost pesnik in pisatelj Pierluigi Cappello. OBČINSKI PRAZNIK V SOVODNJAH 2014 - »Junijski večeri«: 18. junija ob 20.30 v cerkvi Sv. Martina v Sovod-njah koncert sakralne glasbe v sklopu »Snovanj 2014«; 21. junija v centru KŠD Danica na Vrhu ob 19. uri de-gustacija tipičnih kraških pridelkov in pogovor s proizvajalci ter ob 21. uri koncert Oliverja Dragojevica; 24. junija ob 21. uri kresovanje na Largi na Vrhu; 25. junija ob 19.30 v parku Ru-bijskega Gradu predstavitev publikacije Paole Predolin »Rubijski Grad«; 28. junija praznik poletnega sončnega obrata in nočna tekma na sedežu ribiškega društva Vipava. »ŠTABEACH« 2014 v organizaciji KD Oton župančič iz Štandreža: 23. moški in ženski nogometni turnir poteka na cementnem igrišču Kulturnega doma Andrej Budal v Štandrežu do 28. junija med 18. in 23. uro. V petek, 20. junija, bo koncert in 28. junija bo finalni del turnirja z nagrajevanjem in DJ zabavo. SPELEOLOŠKO-GEOLOŠKA PREDAVANJA v organizaciji posoškega spe-leološkega združenja potekajo v palači Monte di Pieta v Ul. Dante Alighieri 29 v Gradišču: 20. junija, ob 20.30 bo A. Colla predaval o pračloveku. SVETOVNI SLOVENSKI KONGRES -konferenca za Italijo prireja v petek, 20. junija, 23. proslavo osamosvojitve Republike Slovenije. Slavnostna govornica bo evropska poslanka Patri-cija Šulin, sodelovali bodo krožek Anton Gregorčič, Svet slovenskih organizacij, Veterani vojne za Slovenijo in Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve. Proslava bo potekala v Števerjanu (Pod lipami - Klanec 14), s pričetkom ob 20.30. TRADICIONALNA SVETOIVANSKA KRESNA NOČ V SELCAH bo potekala v soboto, 21. junija, od 20.30 dalje v organizaciji društev Jadro in Tržič v parku v Selcah. Organizatorji vabijo vse k sodelovanju ob glasbi in pijači, da bo praznovanje uspelo kot običajno. Kdor bo pripravil venec z okoliškim cvetjem, bo nagrajen. Spomnili se bodo na Fabia, ki je vsako leto skrbel za kres. V slučaju dežja prireditev odpade. V CENTRU MARE PENSANTE v parku Basaglia (Ul. Vittorio Veneto 174) v Gorici bo v sklopu niza »Linea di Sconfine« 23. in 30. junija med 16.30 in 18. uro laboratorij poezije, ki ga bo vodil Valter Lauri. 0 Mali oglasi PRODAM slike in portrete maršala Josipa Broza Tita; tel. 340-2719034. Pogrebi DANES V GORICI: 8.50, Saverio (Veri) Leban iz splošne bolnišnice v cerkev v Svetogorski ulici, sledila bo upepe-litev; 9.30, Enrica Croatto vd. Visin-tin (iz krminske bolnišnice ob 8.45) v cerkvi Sv. Ane in na pokopališ-ču;10.50, Alessandra Prelac vd. Mo-gorovic iz kapele glavnega pokopališča v cerkev Sv. Ignacija in na glavno pokopališče; 11.30, Giorgio Ciubej iz splošne bolnišnice v cerkev Sv. Roka v Podturnu, sledila bo upepelitev. DANES V RONKAH: 12.00, Annita Besizza vd. Bevilacqua v cerkvi Sv. Lovrenca, sledila bo upepelitev. DANES V ŠTARANCANU: 10.00, Sergio Del Bianco (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču. DANES V TRŽIČU: 10.55, Gianni Mari iz bolnišnice v cerkev Sv. Nikolaja, sledila bo upepelitev. t Zapustila nas je Angela Peric vd. Pahor (Lina) Žalostno vest sporočata hčeri z vnuki in pravnuki Pogreb bo jutri, 18. junija, ob 11. uri (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi v Jamljah. 1 6 Torek, 17. junija 2014 RADIO IN TV SPORED Rai Tre / bis SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.30 Deželni TV dnevnik, sledi Čezmejna TV - Dnevnik SLO 1 ^ Rai Uno 6.10 Aktualno: UnoMattina Estate - II caffe di Raiuno 6.30 Dnevnik in vreme 6.45 Aktualno: UnoMattina Estate 7.00 8.00, 9.00, 10.00 Dnevnik 9.35 UnoMattina Estate -Dolce casa 10.30 UnoMattina Estate - Sa-pore di Sole 12.25 Serija: Don Matteo 13.30 Dnevnik in gospodarstvo 14.05 Nad.: Legami 14.55 Film: Che Dio ci aiuti 16.50 Dnevnik in vreme 17.15 Estate in diretta 18.50 Kviz: Reazione a catena 20.00 Dnevnik 20.35 Nogomet: SP 2014, Brazilija -Mehika 23.05 Notti Mondiali 2014 ^ Rai Due V" Rai Tre Canale S 16.10 Nad.: Le tre rose di Eva 17.00 Film: La locandiera 18.50 Nad.: Il segreto 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.40 Show: Paperissima Sprint 21.10 Film: Or-goglio e pregiudizio 23.40 Talk show: Matrix O Italia 1 6.50 Nad.: Hercules 7.45 Nad.: Xena, prin-cipessa guerriera 8.35 Serija: A-Team 9.35 Dok.: Deadly 60 10.50 Dok.: Maneaters 11.50 Nad.: La furia della natura 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 13.00 Šport 14.05 Nan.: Simp-sonovi 14.55 Nad.: Nikita 16.40 Nad.: The O.C. 18.30 Dnevnik 19.20 Serija: Person of Interest 6.00 Nan.: La strada per la felicita 7.25 Risanke 8.25 Nad.: Revenge 9.05 Nad.: Le so-relle McLeod 10.25 Vreme, sledi Dnevnik - Tg2 Insieme 11.20 Serija: Il nostro ami-co Charly 12.10 Serija: La nostra amica Robbie 13.00 Dnevnik in rubrike 14.00 Detto fatto 15.30 Serija: The Good Wife 16.55 Dnevnik in šport 17.00 Šport: Dribbling 18.15 Serija: Il commissario Rex 20.00 Aktualno: Diario mondiale 20.30 23.50 Dnevnik 21.00 Serija: LOL 21.10 Serija: Squadra Speciale Cobra 11 22.55 Serija: IK1 - Turisti in pericolo 0.05 Resn. show: Pechino Express - Obiettivo Bangkok 21.10 Film: Cambia la tua vita con un click (kom., i. A. Sandler) 23.30 Show: Chiambretti Supermarket La 7 6.00 Novice 6.30 Rassegna Stampa 7.00 Tg Regione - Buongiorno Italia 7.30 Tg Re-gione - Buongiorno Regione 8.00 Talk show: Agora 10.10 Film: Domani si balla 12.00 Dnevnik in rubrike 12.45 Pane quo-tidiano 13.10 Rai Educational 14.00 Deželni dnevnik in Dnevnik 14.50 Tg Regione Piazza Affari 15.00 Nad.: Terra nostra 15.50 Film: La fabbrica degli eroi 17.45 Dok.: Geo 18.55 0.00 Dnevnik, Deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.10 Serija: Ai confini della realta 20.35 Nad.: Un posto al sole 21.05 Aktualno: Ballaro 23.20 Report Cult u Rete 4 6.20 Rubrika: Media shopping 6.50 16.35 Nad.: Zorro 7.20 Nad.: Miami Vice 8.15 Nad.: Hunter 9.40 Nan.: Carabinieri 10.45 Rubrika: Ricette all'italiana 11.30 18.50 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 12.00 Nan.: Detective in corsia 12.55 Nan.: La signora in giallo 14.00 Lo sportello di Forum 15.30 Serija: Hamburg distretto 2116.35 Nad.: My Life 17.00 Film: Hondo 19.35 Ieri e oggi in Tv 19.55 21.15 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Nad.: Il Segreto 23.00 Film: Carne tremula (dram.) LA 7.00 7.55 Omnibus 7.30 Dnevnik 9.45 Coffee break 11.00 L'aria che tira 13.30 Dnevnik 14.00 Kronika 14.40 Serija: Starsky & Hutch 16.40 Serija: Il commissario Cordier 18.10 Serija: L'ispettore Barnaby 20.00 Dnevnik 20.30 Otto e mezzo 21.10 Nad.: Mondo senza fine ^ Tele 4 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar 8.45 Film: Il ritorno di Buffalo Bill 11.00 Aktualno: Forum 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: Cuore ribelle 14.45 Talk show: Uomini e donne e poi NAŠA SLIKOVNA KRIŽANKA REŠITEV (15. junija 2014) Vodoravno: zmlezivo, dialog, Biellese, Ankara, Nose, Enrico, T. T., Penati, ou, avto, Ira, S. A., S. M., APA, Karavana sužnjev, Old Shatterhand, kal, ot, cokla, Ma i n, Predator, rt, Nal, Te, J. I., Rivera, aneksi, dirkač, e-mail, emu, komentar, D. I., Smodiš, Vinetou, ara, anotacija, Erika, Laver, lik, Yale, Z. O., A. N., akant; na sliki: Karl May; njegova dela: Karavana sužnjev, Old Shatterhand, Vinetou. 12.00, 17.50, 21.45 Kronika 8.00 9.30, 10.30, 11.00, 15.30 Poročila 9.35 Tedenski napovednik 11.10 Tednik 13.30 Prvi dnevnik 15.00 Svet v besedi in sliki 17.55 Ko bom velik bom poslanc' 18.00 Eu taksi 19.00 Dnevnik 19.40 Slovenska kronika s tolmačem 20.00 Aktualno 22.15 Danes 22.30 Na tretjem... Spored se sproti prilagaja dogajanju v Državnem zboru Koper 13.55 Dnevni program 14.00 0.35 Čez-mejna Tv - deželne vesti 14.20 Evronovi-ce 14.30 Najlepše besede 15.00 Glasbeni julij v Kopru 15.30 Nautilus 16.00 Sredozemlje 16.30 Kras, meja, literatura 17.00 Artevisione 17.30 Ciak Junior 18.00 Sprehodi 18.35 Vremenska napoved 18.40 0.15 Primorska kronika 19.00 22.00 Vsedanes -Tv dnevnik 19.30 Vsedanes - vzgoja in izobraževanje 20.00 Vesolje je... 20.30 Istra in... 21.00 Avtomobilizem 21.15 Vrt sanj 22.15 Jadranski festival 23.45 K2 Tv Primorka 8.00 11.00, 14.00, 17.00 Tv prodajno okno 8.30 Pravljica 8.45 19.00 ŠKL 9.45 11.30, 14.30 Videostrani 17.30 Besede miru 18.00 Žogarija 18.30 Drugačne zvezde 20.00 21.20 Predstavljamo 20.30 Mini praznik češenj na avstrijskem Koroškem 20.50 Aktualno 21.35 Trenutki s pihalnim orkestrom 22.00 Glasbeni večer, Tv prodajno okno, vi-deostrani pop Pop TV 6.00 Risanke in otroške serije 7.0012.45 Serija: Budva na morski peni 8.05 15.45 Nad.: Želim te ljubiti 8.55 10.10, 11.20, 12.30 TV prodaja 9.10 16.45 Nad.: Sila 10.25 17.55 Nad.: Vrtinec življenja 11.35 Serija: Prenovimo kopalnico 12.00 Serija: Ko pospravlja Kim 13.55 23.25 Serija: Na trdih tleh 14.50 22.30 Nad.: Precej legalno 18.55 24UR - vreme 19.00 22.00 24UR - novice 20.00 Preverjeno 21.05 Serija: Trdo-glavci 6.00 7.00 Dnevnik 6.30 13.00 Rubrika: Le ricette di Giorgia 7.25 Aktualno: Musa Tv 7.40 Dok.: Luoghi magici 8.05 Dok.: Piccola grande Italia 8.30 17.30 Deželni dnevnik 12.45 Aktualno: Salus Tv 13.20 Dnevnik 13.45 Il caffe dello sportivo 18.00 Trieste in diretta 19.30 20.30 Dnevnik 20.00 Happy Hour 21.00 Qui studio a voi stadio 23.00 Nočni deželni dnevnik in vremenska napoved 23.30 Film: Un provinciale a New York iT Slovenija 1 5.55 Kultura 6.05 Odmevi 6.55 Dobro jutro 10.35 Sledi 11.30 Dok. odd.: ...in da bom zadnja na grmadi 12.15 Pisave 13.0015.00 Poročila, športne vesti in vremenska napoved 13.30 Studio City 14.20 Obzorja duha 15.10 Mostovi - Hidak 15.45 Otroški program: OP! 17.00 Poročila, vreme, šport 17.20 23.35 Dok. odd.: Kje sem pozabil spomin? 18.10 Nad.: Moji, tvoji, najini 18.40 Risanke 18.55 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.30 Slovenska kronika 20.00 Nad.: Pesem ptic trnovk 20.55 Dok. film: Otroci s socialističnega bloka 22.00 Odmevi, vreme, kultura, šport 23.05 Globus (t Slovenija 2 7.00 Otroški program: OP! 8.40 Zgodbe iz školjke 9.00 Otroški kanal 10.00 Zabavni kanal 11.15 Dobro jutro 14.15 Dok. serija: Pogled na... 15.00 Nogomet: SP 2014, Gana - ZDA, pon. 17.30 SP 2014, studijska oddaja 17.50 SP 2014, Belgija - Alžirija, prenos 20.30 Žrebanje Astra 20.50 SP 2014, Brazilija - Mehika, prenos 23.50 SP 2014, Rusija - Koreja, prenos iT Slovenija 3 6.00 9.00, 19.55, 21.55 Sporočamo 6.05 Dnevnik Televizije Maribor 6.30 Primorska kronika 7.15 10.40, 21.30 Žarišče 7.50 Kanal A 6.50 Risanke in otroške serije 8.20 16.40 Nan.: Dva moža in pol 8.50 Serija: Merli-nove pustolovščine 9.40 17.10 Tv Dober dan 10.35 20.05 Serija: Top Gear ZDA 11.30 Astro Tv 12.30 14.00 Tv prodaja 13.00 19.00 Serija: Alarm za Kobro 11 14.15 Serija: Igrače za velike 14.50 Film: Pred bogom poročena 18.00 19.55 Svet 21.00 Film: Zmeda na poštnem vlaku 23.00 Film: Prekleti United RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.15 Koledar; 7.25, 8.10 Prva izmena; 8.00 Krajevna kronika; 10.10 Hevreka; 11.00 Studio D; 13.20 Glasba po željah; 14.00, 17.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček; 14.25, 17.10 Music box; 15.00 Mladi val; 17.15 Jezikovna rubrika; 17.30 Odprta knjiga: Vanja Pegan: Štiri morske milje - 7. nad.; 18.00 Šak šak je delala - pripravlja Leda Dobri-nja; 19.20 Napovednik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 5.30 Jutranja Kronika; 5.50, 8.45 Radijska Kronika; 7.00 Jutranjik; 8.00 Pregled tiska; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10, 16.20 Prireditev danes; 10.40, 18.55 Pesem tedna; 11.11 Enajst na enajst; 12.30 Opoldnevnik; 13.30 Eppur si muove; 14.00 Aktualno; 15.30 DIO; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 19.00 Dnevnik in kronika; 20.00 Iz kulturnega sveta; 21.00 Glasbena promenada; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Glasbena zavesa. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30, 19.30 Radijski Dnevnik; 8.00 Calle degli Orti Grandi; 8.05 Horoskop; 8.40 Ballando con Casadei; 9.00 Oggi che giorno e?; 9.35 Appuntamenti d'estate; 10.15, IRIS Torek, 11. junija Iris, ob 15.40 VREDNO OGLEDA Canone inverso Italija 2000 Režija: Ricky Tognazzi Igrajo: Hans Matheson, Melanie Thierry, Gabriel Byrne in Lee Williams Zgodbo je Ricky Tognazzi povzel po istoimenskem romanu Paola Maurensiga. Protagonist dela je Jeno, ki konec šestdesetih let prejšnjega stoletja pripoveduje o sebi mlajšemu dekletu, ki ga spoznaovsem naključno. Jeno je bil namreč posebno glasbeno talentiran otrok: samouk, je igral violino na domači kmetiji, ne da bi pri tem sploh poznal not. Z glasbo je spremljal zadnjo pot prašičev, ko so jih peljali na zakol. Prav zaradi neizmernega talenta, mu je naposled uspelo priti tudi do ugledne glasbene šole. Tam se je bratsko spoprijateljil s sošolcem, za katerega pa je na koncu izvedel, da je bil v resnici njegov pravi brat. 19.20 Sigla single; 10.25 Programi; 10.35 So-noricamente Puglia; 11.00, 21.00 Note d'amare; 11.35 Cafe Brasil - Speciale mondiali di calcio; 12.00 Anticipazioni GR; 12.15 Pesem tedna; 13.00, 14.00, 18.00, 19.00, 23.00 Glasbena lestvica; 13.35 Ora musica; 14.35, 22.30 Summerbeach; 16.00 E... state freschi; 20.00 Next/La rosa dei venti/I ma-gnifici 22/Detto tra noi in musica; La musica scelta di radio; 21.30 Play music like; 22.00 La via Francigena; 0.00 Nottetempo. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 5.20 obvestila; 5.30 Jutranja kronika; 6.15 112, 113 - nočna kronika; 6.45 Dobro jutro, otroci; 6.50 Kviz; 7.00 Jutranja kronika; 7.40 Turistov glas seže v deveto vas; 8.05 Svetovalni servis; 8.30 Polka in valček; 8.40 Obvestila; 9.10 Dobra glasba, dober dan. Ena ljudska; 9.30 Dobra dela; 10.10 In-telekta; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.30 Obvestila; 19.40, 22.20 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 21.05 Radijska igra; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna oddaja v angleščini in nemščini; 22.40 Big Band RTV Slo; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.30,8.30, 9.30,10.30, 11.30, 12.30,13.30, 14.30 Novice; 6.17 Vreme po Sloveniji; 6.40 Športna zgodba; 6.45 Vreme; 7.00 Kronika; 7.30 Vreme po Sloveniji, podatki; 8.15 Dobro jutro; 8.25 Vreme, temperature, onesnaženost zraka; 8.55 Sporedi; 9.15, 17.45 Naval na šport; 9.35, 16.05 Popevki tedna; 10.00 Poslovne krivulje; 11.35, 14.20 Obvestila; 12.00 Vroči mikrofon; 13.00 Danes do 13.00; 14.00 Kulturnice; 15.03 Radio Slovenija napoveduje; 15.30 DIO; 16.45 Zapisi iz močvirja; 17.10 18. vzporednik; 18.50 Sporedi; 19.00 Dnevnik; 19.30 Nocoj ne zamudite; 20.00 Na sceni; 21.00 Spet toplovod; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Štos - Še v torek obujamo spomine. SLOVENIJA 3 6.00, 7.25 Glasbena jutranjica; 7.00 Jutranja kronika; 7.20 Spored; 8.00 Lirični utrinek; 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00 Poročila; 10.05 Skladatelj tedna; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Glasbeni rondo; 14.05 Oder; 14.35 Medigra; 15.00 Big Band RTV Slo; 15.30 DIO; 16.05 Spored; 16.15 Svet kulture; 16.30 Koncerti na tujem; 18.00 Jezikovni pogovori; 18.20 Zborovska glasba; 19.00 Literarni nokturno; 19.10 Medigra; 19.30 S solističnih in komornih koncertov; 21.00 Literarni večer; 22.05 Glasba našega časa; 23.00 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek (pon.). RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.0017.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.00-6.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sol in poper (105,5 MHZ). APrimorski ~ dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329 Cena: 1,20 € Celoletna naročnina za leto 2014 230,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo za leto 2014 230,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 22% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS - Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. SVETOVNO PRVENSTVO V NOGOMETU Brusil / ¿rt- Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786350 fax 040 7786339 sport@primorski.eu Torek, 17. junija 2014 Kaj je v resnici pritisk . BELO HORIZONTE - »Pritisk občutiš, če imaš hudo poškodovanega otroka v bolnišnici. Tukaj govorimo o nogometu in nogomet je vir sreče, še posebej v Braziliji,« pred današnjim krstnim nastop proti Alžiriji Vahida Halilhodižoča pravi strateg Belgijec Marc Wilmots (na sliki). Strokovnjaki menijo, da lahko Belgija ponovi ali celo izboljša 4. mesto iz Mehike 1986. Ima izvrstne posameznike, a tudi mlado ekipo s povprečno starostjo 23 let. Messi v polnem sijaju Štejejo moštveni duh, zrelost, taktika in kondicija. In vendar štejejo predvsem nepredvidljive mojstrovine zvezdnikov. Po eni doslej najslabših prvenstvenih sezon v Barceloni, se je Lionel Messi na prvi tekmi Argentine proti BiH spet predstavil v najlepši luči. Njegov gol za 2:0 je bil mešanica tehnike in hitrosti, prvi zadetek Argentine a je bil rezultat njegovega strupenega prostega strela. »Vrnitev« Messija na veliko sceno je dobra novica za vse, ki ljubijo nogomet. SKUPINA G - Ponižani Portugalci Nemški Nemčija - Portugalska 4:0 (3:0) Strelca: 1:0 Müller (11./11 m), 2:0 Hümmels (32.), 3:0 Müller (45.), 4:0 Müller (78.). Nemčija: Neuer, Boateng, Mertesac-ker, Hümmels (od 72. Mustafi), Höwedes, Kroos, Lahm, Khedira, Müller (od 82. Po-dolski), Özil (od 62. Schürrle), Götze. Portugalska: Patricio, Pereira, Alves, Pepe, Coentrao (od 65. A. Almeida), Mei-reles, Veloso (od 46. Costa), Moutinho, Na-ni, H. Almeida (od 28. Eder), Ronaldo. SALVADOR - Nemci so proti Portugalcem potrdili, da jih ne zaman uvrščajo med najresnejše kandidate za končno zmago. Tretji veliki dvoboj med evropskimi moštvi je bil še bolj enosmeren kot uvodni med Nizozemci in Španci. Že v prvem polčasu je Nemčija dosegla tri gole, dva Thomas Müller. Skupaj na tekmi jih je prispeval kar tri (pet na prejšnjem SP v Južni Afriki), čeprav ni igral kot klasična špica, ki se ji je selektor Joachim Loew v bistvu odpovedal (Klose je sedel na klopi). Müller je povrhu z »odrskim« hlinjenjem udarca že v 36. minuti posredno povzročil izključitev živčnega Pepeja, tako da se je nastop Portugalcem ponesrečil že pred koncem prvega polčasa, zvezdnik Cristiano Ronaldo pa je zablestel le s prostim strelom v izdihljajih tekem. Uvodni gol so Nemci sicer dosegli preko enajstmetrovke ko je Joao Pereira v kazenskem prostoru nepravilno zaustavil Maria Götzeja. Očitno sodniki, v tem primeru Srb Mažič, ne dopuščajo stegovanja rok na napadalce. Nastop Nemcev je bil še bolj dominanten od nastopa Nizozemcev. Nasprotniki so bili brez opornih točk, saj sta si na primer Özil in Götze stalno izemnajaval položaj, največ pa je pokala Kroos. Res pa je tudi, da je Portugalska naletela na zelo črn dan. Vrh vsega sta se med tekmo poškodovala dva igralca: Hugo Alemida že v prvem polčasu in Fabio Coentaro v nadaljevanju. Za Nemčijo je bilo to jubilejni, 100. nastop na SP. Dva manj ima Brazilija, Italija na 3. mestu jih ima 81. dela Thomas Müller je dosegel tri gole, skupno že osem na dveh SP ansa SKUPINA F Prvič brez zmagovalca in brez gola Nigerija - Iran 0:0 Iran: Haghighi, Heydari (od 89. Masoud), Haji Safi, Hosseini, Sadeghi, Nekounam, Teymourian, Montazeri, Ghoochannejad, Dejagah (od 78. Bakhsh), Pooladi. Nigerija: Enyeama, Ambrose, Osha-niwa, Oboabona (od 29. Yobo), Omeruo, Mikel, Onazi, Azeez (od 70. Odemwingie), Musa, Moses (od 52. Ameobi), Emenike. CURTIBIA - Potem ko so dosedanje tekme na mundialu v Braziliji gledalce razvadile s številnimi zadetki in preobrati, sta sinoči Nigerija in Iran prikazala ravno nasprotno. Ne le da nogometaši ene in druge ekipe nista zatresli mreže, v 90 minutah si nista ustvarili praktično niti ene priložnosti. A kakor koli, obe sta vpisali po eno točko. Tako imata eno več od BiH in dve manj od Argentine, a slednji - sodeč po prikazanem - ne bi smeli imeti težav za preboj med najboljših 16. Nemška himna Tudi letos velja nemška nogometna reprezetanca za eno izmed boljših ekip Mundiala. »Elf« je namreč že osvojil tri naslove svetovnega prvaka in tri evropske lovorike, poleg tega je odigral rekordno število velikih finalov na omenjenih prvenstvih, šest na evropskem, sedem pa na svetovnem, na katerem se je kar dvanajstkrat uvrstil med četverico najboljših ekip. Zgodba o uspehu, ki se je začela leta 1954, ko je v Švici potekalo šele drugo SPpo vojni. Prvič je nastopila tudi Zahodna Nemčija, ki je bila leta 1950 diskvalificirana zaradi tragičnih dogodkov druge svetovne vojne, na SP 1954pa je takoj postala svetovni prvak in to na neverjeten način, ki še danes nosi ime »Das Wunder von Bern« ali Čudež v Ber-nu. V finalu je namreč premagala legendarno Madžarsko s 3:2, potem ko so Puskás in soigralci v predtekmo-valni skupini slavili z 8:3. Madžari so kasneje Nemce obtožili jemanja dopinga, nogometni romantiki pa pripisujejo Adolfu, »Adiju«, Dasslerju (ustanovitelju podjetja Adidas) velike zasluge za uspeh, saj je Nemce prvič opremil s t.i. kopačkami. Ne glede na to, leta 1954je v Bernu po daljšem premoru lahko spet zadonela nemška himna »Das Lied der Deutschen«, s tem da je tretja kitica »Einigkeit und Recht un Freicheit« nadomestila prvo, »Deutschland, Deutschland über alles«, ki je samo desetletje prej po celem svetu povzročala strah in trepet. (av) . krog: Nemčija - Skupina G 1 Portugalska 4:0, Gana - ZDA nočna tekma Nemčija 1 1 0 0 4:0 3 Portugalska 1 0 0 1 0:4 0 Gana 0 0 0 0 0:0 0 ZDA 0 0 0 0 0:0 0 PREOSTALI SPORED: 2. krog: 21.6. Nemčija - Gana (21.00), 22.6. ZDA - Portugalska (00.00); 3. krog: 26.6. ZDA - Nemčija in Portugalska -Gana (18.00) BRAZUCA - Vse o žogi svetovnega prvenstva NASA trdi, da bi morali biti vratarji bolj zadovoljni Danes 18.00 Belgija - Alžirija (skupina H) 21.00 Brazilija - Mehika (skupina A) 0.00 Kamerun - Hrvaška (skupina H) TV Rai 1 Brazilija - Mehika, vse ostale tekme na Sky in Slovenija 2 Gôli »Halooo Večernji! Ste normalni?« se je anonimni komentator na spletni strani dnevnika Večernji list zgrozil ob objavi fotografij golih hrvaških nogometašev, ki se kopajo v bazenu. Komentatorka EU_afrodita pa: »Bravo dečki! Res vam hvala, ker ste zadovoljili tudi žensko občinstvo.« Manj veseli so bili v taboru hrvaške reprezentance. Modric in ostali se ne bodo pogovarjali z novinarji, pri čemer si je selektor Ni-ko Kovač izposodil italijanski izraz: »Fantje so rekli ne in vi veste, zakaj. In to zdaj rešite med vami. Če 'silenzio stampa' velja do jutri ali do konca prvenstva, pa ne vem.« Ob golih (nogometaših) navdušujejo tudi goli (t.j. zadetki). Po Messijevi mojstrovini, ki je reprezentanco BiH spravila na kolena, je novinar RTV Slovenija Igor Ber-gant iz Brazilije 'čivknil' v večjezični mešanici: »Bosna može bit' ponosna, a Messi? Eh, da je samo ostalo 'gdje si'. Poklon bosanski ekipi, igrala je pogumno in vztrajno do konca.« Goran Vojnovič pa je ob pogledu na brazilske protestnike za Val 202 komentiral: »Le evforija lahko politični eliti podari nov mandat za izigravanje najnižjih slojev prebivalstva. Zato v podporo brazilskim protestnikom lahko rečem samo to: Vamos, vamos Argentina.« (PV) Brazuca manj nepredvidljiva od južnoafriškega Jabulanija ansa LOS ANGELES - Nogometaši so na svetovnem prvenstvu v Braziliji že dodobra spoznali uradno žogo Brazuco. Čeprav predvsem vratarji tarnajo nad njo, pa ameriška vesoljska agencija Nasa pravi, da bi morali biti igralci z njo za-dovoljni.Nasa je namreč izvedla aerodinamične teste, ki so pokazali, da se je nova zasnova obnesla precej bolje kot tista izpred štirih let. Takrat, na SP v Južnoafriški republiki, so igralci igrali z Ja-bulanijem. Ta je bil po mnenju igralcev preveč nepredvidljiv, kar je bila posledica skoraj povsem gladke površine. Žoga je takrat letela v nepredvidene smeri. Nekateri napadalci so to znali unovčiti v svojo korist, let žoge pa je povzročil precej nejevolje pri vratarjih. Nemški proizvajalec športne opreme Adidas se je tako s svežimi spomini na kritike lotil zasnove Brazuce in ustvaril bolj predvidljivo žogo. »Adidas je dve leti in pol posvetil razvoju in izboljšanju žoge, ki je dožive- Skupina C 1. krog: Kolumbija - Grčija 3:0, Sl. obala - Japonska 2:1 Kolumbija 1 1 0 0 3:0 3 Sl. obala 1 1 0 0 2:1 3 Japonska 1 0 0 1 1:2 0 Grčija 1 0 0 1 0:3 0 PREOSTALI SPORED: 2. krog: 19.6. Kolumbija - Sl. obala (18.00), Japonska - Grčija (00.00);3. krog: 24.6. Japonska - Kolumbija in Grčija - Sl. obala (22.00) la največ preizkusov v zgodovini,« so zapisali pri Adidasu. »Brazuco sestavlja šest revolucionarnih delov, kar izboljšuje simetrijo in učinkovitost. Oblike teh delov omogočajo večjo hitrost med letom in poudarjajo okroglost žoge,« so pojasnili pri nemškem proizvajalcu. Šivi na žogi so bolj globoko kot pri Jabulaniju, površino pa obdajajo majhne izbokline. Vse z namenom, da žoga leti hitreje in bolj naravnost, pravijo pri Nasi. Te majhne izbokline in globlji šivi zmanjšujejo pritisk za žogo, ki jo ustavlja. Rabi Mehta, šef oddelka za aerodinamične preizkuse pri Nasi, je vse skupaj pokazal v vetrovniku. »Kar gledamo pri teh testih z dimom je to, pri kateri hitrosti se vzorci spremenijo,« pravi Mehta. Pri Brazuci se te spremembe zgodijo pri 48 kilometrih na uro, a so precej manj opazne pri 80 do 90 kilometrih na uro, kolikor znaša hitrost običajnega strela na svetovnem prvenstvu. »Nogometaši bi morali biti s to žogo bolj zadovoljni kot s tisto pred štirimi leti,« meni Mehta. Skupina D 1. krog: 14.6. Urugvaj - Kostarika 1:3, Anglija - Italija 1:2 Kostarika 1 1 0 0 3:1 3 Italija 1 1 0 0 2:1 3 Urugvaj 1 0 0 1 1:2 0 Anglija 1 0 0 1 1:2 0 PREOSTALI SPORED: 2. krog: 19.6. Urugvaj - Anglija (21.00), 20.6. Italija - Kostarika (18.00); 3. krog: 24.6. Italija - Urugvaj (18.00), Kostarika - Anglija (18.00) Skupina E 1. krog: Švica - Ekvador 2:1, Francija - Honduras 3:0 Francija 1 1 0 0 3:0 3 Švica 1 1 0 0 2:1 3 Ekvador 1 0 0 1 1:2 0 Honduras 1 0 0 1 0:3 0 PREOSTALI SPORED: 2. krog: 20.6. Švica -Francija (21.00), Honduras - Ekvador (21.00); 3. krog: 25.6. Honduras - Švica in Ekvador -Francija (22.00) . krog: Argentina Skupina F 1 - BiH 2:1, Iran - Nigerija 0:0 Argentina 1 1 0 0 2:1 3 Iran Nigerija BiH 1 0 1 0 0:0 1 0 1 0 0:0 1 0 0 1 1:2 0 PREOSTALI SPORED: 2. krog: 21.6. Argentina - Iran (18.00), BiH - Nigerija (00.00); 3. krog: 25.6. Nigerija - Argentina in BiH - Iran (18.00) 1 8 Torek, 17. junija 2014 ŠPORT / skupina c - Italija po tekmi proti Angliji Celo predobro? MANAUS - Naj dvigne roko, kdor ni presenečen nad izjemno dobrim krstnim nastopom Italije proti Angliji. Malokdaj so »azzurri« v zadnjem obdobju igrali tako prepričljivo kot v soboto ponoči. Porabili so manj energij od Angležev, taktično so igrali dovršeno, popolni so bili na vseh ravneh. Včerajšnja Gazzetta je zapisala, da je Italijanom uspelo kar 93,2 odstotka podaj, kar da naj bi bil celo najboljši statistični podatek vseh časov in zelo podobno igri Barcelone iz njenih najboljših časov. Nesporni lider moštva je Andrea Pirlo, ki je igral kot stroj in razmišljal kot računalnik, vratar Sirigu se je pokazal kot pravi naslednik Buffona, vsi hvalijo Candrevo in še do pred nedavnim nepoznanega Dar-miana. Selektor Prandelli pravi, da bi Ba-lotelli lahko pokazal več, a je svoj gol zabil. Da lahko v špici igra tudi sam, če je pri pravi volji, pa ni nobena skrivnost. In če k temu dodamo še, da je pomlajena in v igri posodobljena Anglija (nič več samo dolge podaje) pokazala eno svojih najboljših iger, je slika menda popolna. Vendar se med samim prvenstvom lahko marsikaj spremeni, Italijani pa niso brez skrbi. Največji problem predstavlja neznosna vlaga v Manausu, ki jemlje igralcem veliko energij. V italijanskem zdravniškem štabu so ocenili, da je vsak igralec med tekmo izgubil od 2 do 3,5 litra tekočine, jezni so tudi, da delegat FIFA ni dovolil predvidenih odmorov. »Res je bilo med tekmo samo 27 stopinj, namesto 32, kolikor je najmanj za sodniško prekinitev, toda vlaga je bila pred tekmo 50-odstotna, med njo pa kar 78-odstotna, zato je sklep FIFA nerazumljiv,« je povedal zdravnik »azzurrov« dr. Castellacci. In naslednji dve tekmi Italije v Manausu se bodo začele ob 13. uri po lokalnem času. Uvrstitev v osmino finala imajo morda že v žepu, kakšna pa bo forma potem, je težko napovedati. Velja za vse: kdor igra zdaj dobro, bi lahko bil po 28. junija, ko se začnejo boji na izpadanje, celo na slabšem. (ak) Andrea Pirlo je proti Angliji igral brezhibno. Zadel je tudi prečko in omogočil Marchisiu, da je dosegel uvodni gol ansa NASI O »MUNDIALU« »Nemčija bo pokazala veliko!« Napadalec Mladosti Daniel Škarabot je veliko prispeval k letošnji pozitivni sezoni doberdobske enajste-rice, ki je po zmagi Krasa napredovalo v 2. amatersko ligo. Za koga navijate in kdo je vaš glavni favorit? Navijam predvsem za lepo igro. Med vsemi pa sem prepričan, da bo Nemčija, kljub odsotnosti Reusa, pokazala veliko. Kako spremljate srečanja? Glede na prosti čas skušam gledati čim več srečanj preko drugega programa slovenske televizije, ki prenaša vsa srečanja, ali pa na italijanskem Raiu. Katera tekma vas je do zdaj najbolj prevzela? Žal si nisem ogledal nizozemske zmage nad Španijo, vendar dvoboj med Angleži in Italijani je bil dokaj do-padljiv, saj sta obe moštvi pokazali zrelo igro. Po 623 minutah je na svetovnem prvenstvu proti Bosni zadel tudi Messi. Menite, da bo še odločilen prvenstvu? Na svojih ramenih nosi res težko odgovornost. Uspelo mu bo samo v primeru, da mu bo pomagal celotni ustroj argentinske reprezentance. Na igrišču pa bo bistvenega pomena tudi pomoč soigralcev v napadu, kot je bil vstop Higuaina. Ocena bosanski enajsterici? Vsekakor pozitivna. Taktično so igrali zelo dobro, zapirali so prostor in organizirano vodili protinapade. Preboj v drugi del prvenstva je možen. Prvič je bil na tekmi med Francijo in Hondurasom dosojen gol s pomočjo tehnologije. Menite, da bi se lahko tehnološka pomoč še bolj razvila? »Skrajen čas je bil, da so ubrali to pot. V nogometu vlada preveč interesov, zato je pomoč tehnologije povsem upravičena. (mar) »nas« mundial Kot »catenaccio« Nerea Rocca? Nogometno tekmo med Italijo in Anglijo si je v noči iz sobote na nedeljo ogledalo okrog 15 milijonov ljudi na Apeninskem polotoku. Med njimi bržkone ni bilo veliko Slovencev, saj smo na nedeljski tekmi Krasa v Repnu s težavo našli peščico ljudi, ki si je v živo ogledala prvo srečanje »azzurrov«. Med »nočne ptice« sodi nekdanji predsednik tržaškega za-hodno-kraškega rajonskega sveta Bruno Rupel, ki je poudaril, »da je Italija zasluženo premagala jalove Angleže«. »Prandellijevi varovanci so zelo dobro igrali predvsem v prvem polčasu, čeprav je Angležem uspelo izenačiti. V drugem pol- času so Italijani igrali bolj previdno in obrambno. Tipično italijansko. Resnici na ljubo so Angleži delovali zelo sterilno. Za Italijo sta dobro igrala Pirlo in Verrati. Pa tudi Mario Balo-telli, ki je dokazal, da je pomemben nogometaš za italijansko reprezentanco,« je ocenil Rupel. Tekmo si je skoraj v celoti ogledal tudi predsednik ŠD Sovodnje Zdravko Custrin. »Videli smo dopadljivo srečanje, saj sta obe ekipi prikazali lepo igro. Prišel sem do zaključka -ugotavlja Custrin - da se vračamo v preteklost: tekma med Anglijo in Italijo me je spomnila na srečanja iz šestdesetih letprejš-njega stoletja, ko je treniral še Nereo Rocco in uprizoril znameniti 'catenaccio'. Kar smo videlije zelopodobno tistemu, čeprav so sodobni igralci tehnično boljše podkovani. Italija je večji del tekme igrala defenzivno. Branila se je z devetimi igralci. Vsekakor zmaga Prandellija in njegovih varovancev je bila zaslužena.« Custrin je takole ocenil posameznike: »Zelo dobro je igral Balotelli. Od angleških reprezentantov me je navdušil desni bočni Sterling. O kvaliteti Andree Pirla ne bomo disku- tirali, čeprav rad pozablja nafazo obrambe.« Anglež Sterling je prepričal tudi tržaškega trenerja Milana Micussija, ki je med »azzurri« izbral Candrevo in Marchisia. »Taktično sta bila brezhibna. Medtem ko je Sterling dokazal, da lahko igra kjerkoli,« je dodal Micussi in v nadaljevanju poudaril, da ga Italija ni povsem prepričala: »Zmagali so zasluženo, ampak igra je vse prej kot dopadljiva. Še zdaleč ne igrajo tako dobro kot Nizozemci. Tudi Angleži niso na nivoju. Zelo slabo so branili Ba-lotellija. Angleški branilci so zelo povprečni.« Katera reprezentanca pa je doslej navdušila Micussija? »Doslej je bila najlepša tekma Argentina - Bosna in Hercegovina. Argentinski napada (Messi, Aguero, De Maria) je dokazal, da nima para. Bosanci so igrali dobro. Zaslužili bi si celo neodločen izid. Ni pa presenetljivo, da so Španci prejeli tako klofuto. Španski nogometaši (večino predstavljalo igralci Reala, Barcelone in At-letica) so utrujeni, saj je večina igralcev na polno igrala vse do 25. maja (finale lige prvakov med Realom in Atleticom). S težavo se bodo pobrali.« (jng) odbojka - Damir Kosmina po play-offu brez napredovanja A2-liga, da ali ne? Damirju Kosmini se vrnitev v odbojkarsko A-ligo ni posrečila, to pa še ne pomeni, da v njej prihodnje leto ne bo igral. V tretji odločilni tekmi finala končnice A2-lige je Nabrežinec s svojim moštvom Caloni Bergamo doživel v Viterbu poraz s 3:1, tako da so se po neskončno dolgi sezoni napredovanja veselili gostitelji, ki jih trenira nekdanji podajalec reprezentance Tofoli. »Mislim, da je bilo pri njih skoraj nemogoče zmagati. V majhno dvorano so strpali 1.000 ljudi, ozračje je bilo naelektreno, izjemno vroče v vseh pogledih. Žoga je bila ves čas mokra, da je bilo mogoče na tleh gledati njen obris. Tudi takrat, ko je sodnik v ključnem prvem setu dosodil točko nasprotnikom, čeprav je bila žoga pol metra v outu ... Vročina, utrujenost po dolgi sezoni, dimenzije dvorane in ozračje v njej, vse to se je na koncu poznalo,« je po dveh prespanih nočeh že umirjeno analiziral tekmo Kosmina. K temu dodal še dve pomembni priznanji. »Če bi bili v rednem delu boljši in bi odločilno tekmo končnice igrali doma, kjer smo jih v drugi tekmi tudi premagali, bi bil rezultat najbrž drugačen.« In še: »Na tej odločilni tekmi nisem igral tako dobro, kot na vseh prejšnjih tekmah končnice,« je še povedal Damir, ki je bil v končnici vedno »top scorer« svoje ekipe in omenjen tudi kot najboljši igralec. Sezona, ki je zdaj že za njim, je bila vsekakor pozitivna. »Na začetku mi ni bilo lahko. Po treh letih sedenja na klopi (v A1-ligi v Veroni, op.ur.), sem potreboval kar nekaj časa, da sem zopet pridobil potrebno samozavest, ko sem se sprostil pa mi je šlo zelo dobro, tako v rednem delu, ko smo dvakrat premagali Brescio, ki je na koncu direktno napredovala, kot v kon- čnici. In mislim, da je bilo precej od mene odvisno, da so bili tudi rezultati boljši,« je dodal 30-letni Kosmina. Vendar A2-liga za Bergamo še ni izgubljena. »V prihodnjih dneh bo uprava kluba odločila, ali bo odkupila A2-ligo. Mislim, da jo tudi bo. Že dolgo let nastopajo v B1-ligi in želja uprave je, da se preizkusi na višji ravni. V A2-ligi zaradi odpovedi številnih klubov nimajo zapolnjenih vseh mest, menda prihodnje leto tudi ne bo izpadov, kar je razlog več, da se odločijo za ta korak. Poleg tega bosta v A2-ligi le dve ekipi s severa Italije, Can-tu' in Brescia, kar pomeni, da se bo v prihodnji sezoni mnogo igralcev preselilo v B1-ligo in bo ta še zahtevnejša kot je bila lani. In povem vam, letos je bila res kakovostna, v njej ni lahko doseči napredovanja,« je pojasnil nekdanji igralec Sloge. Ga bodo v Bergamu potrdili? »Če bi v soboto zmagali, mislim, da bi me, tako pa zdaj pravzaprav ne vem. Jaz bi ostal, ker sem se v Berga-mu počutil dobro. Zame bi bilo zelo veliko zadoščenje, ko bi igral v A2-li-gi kot standardni korektor. Drugače bi mi prišlo prav tudi, če bi še naprej igral v B1-ligi v moštvu, ki se bori za napredovanje. Naj bo to Bergamo ali katero drugo moštvo. Po možnosti bližje domu.« A. Koren grenoble - Preobrat Schumacher se je prebudil iz kome GRENOBLE - Nekdanji voznik formule ena Nemec Michael Schumacher je zapustil bolnišnico v Gren-oblu, kjer je bil hospitaliziran od konca decembra, ko je med smučanjem nesrečno padel in z glavo udaril v skalo. Po besedah njegove predstavnice za odnose z javnostjo Sabine Kehm Schumacher ni več v komi, vendar ga zdaj čaka »dolgo obdobje rehabilitacije v zasebnem okolju.« Nemški Bild je celo zapisal, da se Schumacher sporazumeva z ženo in otroki. Zdaj se zdravi v specializiranem centru v Lozani. Pred nesrečo je 45-le-tni Schumacher živel v majhni švicarski vasici Gland tik ob Ženevskem jezeru. Rimski nevropsihiater Giulio Maira je povedal, da je prebuditev pomemben znak, vendar je še prezgodaj govoriti o tem, kako se bo zdravstvena slika razvijala. V preteklih dneh so se ob pomanjkanju novi širile nespodbudne, a očitno neutemljene napovedi, da se Schumacherj stanje ne bo več spremenilo. Belinelli prvi prvak NBA iz Italije WASHINGTON - San Antonio Spurs je novi prvak košarkarske NBA -lige V zadnji tekmi finala končnice je s 104:87 premagal dvakrat zaporedne- ga branilca naslova Miami in »zlati prstan« osvojil s skupnim izidom 4:1. Premoč »starčkov» trenerja Gregga Po-povicha (Duncan 38, Ginobili 36, Parker 32 let) v finalu je bila popolna. Prvič se je z naslovom NBA-lige okitil tudi Italijan, to je 28-letni Marco Belinelli, ki je v končnici imel 5,4 točke povprečnega iztržka košev na tekmo. Slovenca, ki sta dosegla doslej enak uspeh sta dva: Aleksander Vujačič in Beno Udrih. ROKOMET - Slovenska moška reprezentanca se je uvrstila na SP v začetku prihodnjega leta v Katarju, potem ko je na povratni tekmi v Velenju premagala Madžarsko z 32:26 (13:16) in nadoknadila tri gole zaostanka s prve tekme v Veszpremu. KOLESARSTVO - Američan Andrew Talanski je presenetljivi zmagovalec 66. izvedbe dirke Criterium du Dauphine. Na zadnji etapi si je pri-vozil 27 sekund prednosti pred dotlej vodilnim Špancem Albertom Con-tadorjem. Začela pa se je tudi dirko Po Švici. MOTOCIKLIZEM - Na VN Katalonije v Barceloni je branilec naslova Španec Marc Marquez (Honda) zmagal že sedmič zaporedoma v sezoni. Drugo mesto je osvojil Valentino Rossi (Yamaha), tretje pa Španec Pe-drosa (Honda). Marquez je v tej sezoni zbral že 175 točk, Rossi je drugi s 117 točkami. / NOGOMET Torek, 17. junija 2014 1 9 FINALE PLAY-OFFA ELITNE LIGE - 2:2 na povratni tekmi v Repnu Kras znova v D-ligi Številno občinstvo, rdeče-bele zastave in ljudsko slavje po tekmi Napovedal derbi s^/Kras - Triestina Predsednik Krasa Goran Kocman je že po prevzemu Krasa leta 2004 bolj za šalo kot zares napovedal, da si v teku prihodnjih desetih let želi derbi s Triestino. Takrat je Triestina igrala v B-ligi, Kras pa v 2. AL. Napovedi, črnoglede za Triesti-no, sanjske za repenski klub, so se uresničile. V prihodnji sezoni (2014-15) bo v D-ligi tržaški mestni derbi, za katerega bo prav gotovo vladalo veliko zanimanje. Po raznih krajevnih nogometnih forumih se, predvsem navijači Triestine, že razpisujejo. Dober mesec dni pred začetkom priprav je slika jasna: pri Krasu imajo trenerja in že (precej) jasne ideje o ekipi, ki bo prihodnje leto igrala v D-ligi. Pri Mehmetijevi Triestini še ne. Tržačani so napovedali, visoke cilje, a zaenkrat še prevladuje zmeda ... Fotogaleriji FOTODAMJ@N o Krasovem napredovanju v D-ligo si lahko ogledate na naši spletni strani www.primorski.eu in na facebooku, skupina Primorski_sport.V smeri urinega kazalca: igralci in navijači Krasa, VIP tribuna in predsednik Goran Kocman ter trener Predrag Arčaba Kras Repen - Magra Azzurri 2:2 (2:1) Strelci: Grujič v 20. min., Modolo v 34., Musetti v 44.; Lamioni v 62. iz 11-m Kras Repen: Calligaro, Simeoni (od 77. Castellano), Colavetta, Modolo (od 60. Kneževič), Arčaba, Božič, Grujič, Žlogar, Spetič, Tawgui (od 53. Castellano), Capalbo. 12 DAgnolo, 13 La Pasquala, 14 Castellano, 15 Maio, 16 Petracci, 17 Caselli, 18 Kneževič. Trener: Gulič. Magra Azzurri: Benedini, Casassa, Palmero, Menichetti, Amato, Antonelli, Mu-setti, Padoin, Buccellato, Lamioni, Russo (od 45. Petralia). Trener: Sabatini. Uspelo jim je. V brk vsem napovedim skeptikov, češ, da rdeče-beli niso fizično in psihološko pripravljeni na play-off, je Kras tudi na nedeljskem povratnem finalu dokazal, da si zasluži napredovanje v državno D-ligo (tretjič v zgodovini kluba). V Olimp amaterskega nogometa se vračajo po eni sami sezoni igranja na deželni ravni. V sezoni 201415 bo D-liga po kakovosti četrto prvenstvo na Apeninskem polotoku, saj bodo po več desetletjih znova združili C-ligo, ki ne bo več razdeljena v prvo in drugo poklicno divizijo (nekdanji C1 in C2-liga). D-liga bo po novem še bolj zahtevna in kakovostna. Še dodatni izziv za klub iz Repna. Povratni finale državnega play-offa elitne lige je bil precej razburljiv. Predvsem drugi polčas, ko so bojeviti gostje iz Liguri-je izenačili in so se večkrat približali tretjemu golu. Za napredovanje bi bili morali doseči še četrtega, toda vseeno: »Vsa jim čast, borili so se do konca in so nam povzročili veliko preglavic,« jih je pohvalil branilec in trener Krasa Predrag Arčaba, ki je še dodal: »Pohvaliti pa moram vse svoje fante, ki so dali vse od sebe. V play-offu smo dokazali, da si zaslužimo D-ligo. V zadnjem mesecu smo strnili svoje vrste in se zbrali. Na dan so prišle izkušnje nekaterih posameznikov in volja mlajših, ki so se izkazali,« je dejal Kra-sov trener, ki bo rdeče-bele vodil tudi v prihodnji sezoni. Kras je v Repnu, pred številnim občinstvom (okrog 900 gledalcev, približno 30 je bilo tudi navijačev gostov), začel silovito, podobno kot pred enim tednom v Sarzani. Vodilni gol rdeče-belih je padel v 20. minuti. Dosegel ga je Milan Grujič. Največ zaslug pa je imel Modolo, ki je tokrat zamenjal po- škodovanega Giordana. Modolo je prestregel žogo na sredini igrišča, stekel do kazenskega prostora in podal Capalbu. Slednji je podajo »podaljšal« Grujiču, ki je brez težav poslal žogo za vratarjev hrbet. Modolo se je nato izkazal še v 34. minuti, ko je dosegel drugi Krasov gol. Odbito branilčevo žogo je prestregel in nato z natančnim strelom zatresel mrežo. Navijači na tribuni so se oddahnili. Ampak le za kratek čas, saj so gostje minuto pred odmorom zmanjšali zaostanek. Drugi polčas je bil veliko bolj razburljiv in tudi živčen. Še posebno, ko se je sodnik odločil, da je Simeoni v kazenskem prostoru storil prekršek. Dosodil je najstrožjo kazen, ki jo je Lamioni natančno izvedel. Po golu so se gostje opogumili in so se večkrat nevarno približali Calligarovim vratom. Številka ena Krasa je moral vsaj dvakrat odločilno poseči. Po morebitnem tretjem golu gostov bi morda rdeče-bele zajela panika. Do tega pa ni prišlo. Po štiri-minutnem sodnikovem dodatku se je v Repnu začelo slavje. Navijači so nogometaše nagradili z bučnim aplavzom. Krasov predsednik Goran Kocman se je oddahnil. Odvalil se mu je kamen s srca. Spustila se je tudi kaka solza. Od veselja seveda. Jan Grgič D dan so natisnili na priložnostne majice Krasa, ki so jih igralcem, trenerjem in odbornikom razdelili po tekmi. Grafično jih je oblikovala Tjaša Kocman, ki je povedala, da jo je navdihnil članek po prvi finalni tekmi v Liguriji. »Trener bo Arčaba. Sestavili bomo kakovostno ekipo« Dan po tekmi je predsednik NK Kras Goran Kocman še žarel od veselja: »Taki trenutki so fantastični. Adrenalin sto na uro. Po tekmi smo praznovali še dolgo v noč v restavraciji Križman v Repnu. Igralci pa so nadaljevali v mestnem središču. Povedali so mi, da so se z zastavami in Krasovimi majicami podali na Veliki trg,« je nedeljsko slavje opisal Kocman, ki smo ga v intervjuju vprašali tudi o načrtih za prihodnjo sezono. Kras, kot je poudaril predsednik, noče igrati vloge pepelke: »Potrudili se bomo in skušali bomo sestaviti kakovostno in kompetitivno ekipo. Borili se bomo za čimprejšnji obstanek v ligi,« so Goranove želje, ki je še dodal, da bo v prihodnji sezoni trener Krasa letošnji branilec Predrag Arčaba: »Stoodstotno. Ar-čabo smo že potrdili. Predrag je pravkar končal trenerski izpit. Zanj bo treniranje v D-ligi novi izziv. Zmenila sva se, da bo le treniral in ne bo več igral.«. (jng) Daljši intervju s predsednikom Krasa Goranom Kocmanom bomo objavili v jutrišnji številki našega dnevnika. Čestitke predsednika ZSŠDI Ivana Peterlina NK Kras je ob napredovanju v D-ligo čestital tudi predsednik ZSŠDI Ivan Peterlin, ki je v novinarskem sporočilu poudaril, da »smo zmožni ob natančni in ka-pilarni organizaciji, ob veliki strokovnosti, ob velikih investicijah svojega prostega časa, ob veliki ljubezni in predanosti do športa, segati po lovorikah, o katerih še pred nekaj leti ne bi mogli niti sanjati«. Zastava »rdečih fantov«, »J'rnacev« traktor in sprevod po Repnu Napredovala tudi MMtet Polne tribune (nova VIP tribuna, stranska z navijači Krasa, Ultras Kras Red Boys ali rdeči fantje po naše) in stara tribuna, pomešana z navijači Krasa in navijači iz Ligurije), nova skoraj desetmetrska rdeče-bela zastava in J'rnačev (od Janka Škabarja) traktor z vozom (v klubske barve so ga pobarvali David Purič »Trgasca«, Franco Mondo in Rado Šuber), s katerim so se zmagovalci peljali po vasi. Podobno kot se je Real Madrid po zmagi v ligi prvakov z odprtim avtobusom peljal po središču španske prestolnice. V nedeljo je skupaj s Krasom norel (skoraj) ves Repen. Glavni protagonisti so seveda bili nogometaši. Med »domačimi« junaki je bil Stefano Simeoni, ki je letos veliko napredoval in dokazal, da je zrel za člansko ekipo. »Lepi občutki. Ponosen sem, da smo napredovali in da sem lahko igral s takimi igralci, s pomočjo katerih sem veliko napredoval,« je v mikrofon kolega deželne televizije Rai dejal Simeoni. Kapetan Tonči Žlogar je bil nekoliko bolj umirjen: »Napredovanje v višjo ligo je bilo povsem zasluženo. Na vseh štirih srečanjih smo dokazali, da smo zelo dobra ekipa. Po nesrečnem koncu prvenstva smo reagirali dobro. V prihodnji sezoni? Še ne vem. V prihodnjih dneh se bomo pogovorili z vodstvom kluba. Rad bi ostal v Repnu,« je dejal nekdanji slovenski reprezentant. Na tribuni je sedel tudi predstavnik vladnega urada za Slovence v zamejstvu in po svetu Rudi Merljak, ki je po tekmi med prvimi čestital predstavnikom Krasa. Repentaborski župan Marko Pisani in predsednik tržaškega pokrajinskega sveta Maurizio Vidali sta se po tekmi slikala z navijači Magre Azzurri, ki so se pred odhodom proti domu veselili z rdeče-belimi »kolegi«. NK Kras so čestitali tudi predstavniki drugih zamejskih nogometnih (in drugih) klubov. Najbolj številčna je bila delegacija Brega, na čelu z načelnikom Giulanom Prašljem. V PETEK »FEŠTA« - V Repnu na glavnem trgu bo v petek v okviru občinskega praznika »fešta« tudi za nogometaše Krasa. Okrog 22. ure bodo predstavili rdeče-bele igralce, ki bodo v prihodnji sezoni igrali v D-ligi. (jng) DZP doo-PRAE srl 2014 ©Vse pravice pridržane S Krasom so se veselili tudi pri doberdobski Mladosti. V 2. AL se je sprostilo mesto in iz 3. AL so tako napredovali rdeče-modri. Iz 1. AL v promocijsko je napredovala Costalunga, ki je v finalu play-ofla premagala Breg. V elitni ligi bo igral še zmagovalec končnice Cordenons. Breg, Sovodnje in Primorec potrdili trenerje Pri goriških belo-modrih so potrdili trenerja Fabia Samba, pri klubu iz dolinske občine Lorenza Cernuto, v Trebčah pa Roberta Biloslava. Nov trener pri Mladosti V Doberdobu so se razšli s trenerjem Alessandrom Vitturellijem. V prihodnji sezoni bo na klopi rdeče-modrih sedel Roberto Gon (ex Ronc-hi, Ruda, Villesse). ... in gropajsko-padriški Gaji Rumeno-zelene bo v novi sezoni vodil Fabrizio Melissano, ki je letos treniral mladince v Žavljah. DZP doo-PRAE srl 2014 © Vse pravice pridržane 20 Nedelja, 15. junija 2014 VREME, ZANIMIVOSTI / V gorah bo spremenljivo, drugod po večini oblačno vreme, zlasti po nižinah in ob morju. Niso izključene kratkotrajne krajevne padavine. Po nižinah bo pihala zmerna, ob morju močna burja, zlasti zjutraj. Danes bo spremenljivo do pretežno oblačno, v severni Sloveniji občasno delno jasno. Predvsem vjužnih krajih bo občasno možen rahel dež. Na Primorskem bo pihala šibka burja. Povsod po deželi bo spremenljivo oblačno. Možne bodo krajevne plohe ali nevihte. Ob morju bo zjutraj pihala močna, kasneje zmerna burja. Jutri bo delno jasno z občasno povečano oblačnostjo. Na Primorskem bo še pihala šibka burja. ¿h, pA^ JUTRI LU O ÛC ° Ü 500 m..... .....14 2000 m . . (jute .........6 1000 m..... .....12 2500 m . . .........2 1500 m..... .......8 2864 m . . .........0 UV indeks ob jasnem vremenu po nižinah do- i— seže 8,5, v gorah 9,5. Pivo na Oktoberfestu letos prvič več kot 10 evrov MÜNCHEN - Cena piva na tradicionalni prazniku piva Oktoberfest v Münchnu bo letos še višja kot lani in bo prvič presegla deset evrov. Za litrski vrček piva bo na pivskem prazniku, ki bo letos od 20. septembra do 5. oktobra, treba odšteti 10,10 evra, so sporočili iz münchenskega turističnega urada. Lani je litrski vrček piva stal stal 9,66 evra. Tudi brezalkoholne pijače na Oktoberfestu niso poceni. Letos bo za liter gazirane mineralne vode treba odšteti 7,71 evra, za liter limonade pa 8,51 evra. V trgovini so vse pijače precej cenejše, vendar jih ni dovoljeno prinesti s seboj na prizorišče Oktoberfesta. Kalkuto bodo prebarvali v modro in belo KALKUTA - V prestolnici indijske zvezne države Zahodni Bengal Kalkuti so oblasti prebivalce pozvale, naj svoje hiše pobarvajo z modro in belo barvo. To sta najljubši barvi premierke te države Mamati Banerjee. Za tiste, ki jim ideja ni najbolj po godu, oblasti ponujajo možnost celoletnega neplačevanja nepremičninskega davka. Kot pojasnjujejo oblasti, je cilj barvne prenove Kalkute poskrbeti, da bo mesto videti svetlo in sončno«. Hkrati zavračajo kritike, da naj bi s tem zgolj želeli ugoditi željam Banerjeeve, katere tradicionalni sariji so skoraj izključno v modri in beli barvi. bangladeš - Pod ruševinami je umrlo 1138 ljudi Ovadbe zoper odgovorne za zrušenje tekstilne tovarne DAKA - Bangladeška protikorupcijska komisija je v nedeljo ovadila 17 ljudi zaradi nezakonitega preoblikovanja načrtovanega nakupovalnega centra v tekstilno tovarno, ki se je pred več kot letom dni zrušila, pri čemer je umrlo 1138 delavcev. Ovadbe so vložili zoper dva lastnika zrušene tovarne Rana Plaza v Savarju blizu prestolnice Daka, pa tudi proti več podjetnikom, arhitektom, inženirjem in predstavnikom lokalnih oblasti, ki so odobrili gradnjo stavbe. »Rana Plaza je bila prvotno odobrena kot šestnadstropni nakupovalni kompleks. Toda njeni lastniki so kasneje nezakonito pridobili dovoljenje za njeno preoblikovanje v desetnadstropno stavbo,« je pojasnil tiskovni predstavnik protikorupcijske komisije Pranab Bhattacharjee. »Zupan Savarja, predstavniki lokalnih oblasti, arhitekti in lastniki niso upoštevali pravil gradnje,« je še dodal. Preiskovalci tragične nesreče so namreč ugotovili, da se je zgradba zrušila pod težo dodatnih nadstropij, generatorjev in druge težke opreme v tekstilni tovarni. Sedemnajsterici zaradi kršitve pravil gradnje in zlorabe položaja grozi do sedem let zapora. V ločenem postopku pa preiskovalci preiskujejo tudi odgovornost za smrt tekstilnih delavcev. V zvezi s tem naj bi policija vložila ovadbo zoper 40 ljudi. V Bangladešu je za umor zagrožena smrtna kazen. Pod ruševinami osemnadstropne stavbe je konec aprila lani umrlo 1138 ljudi arhiv Uslužbenec Greenpeacea na borzi zapravil 3,8 milijona € HAAG - Mednarodna okoljska organizacija Greenpeace je odpustila uslužbenca, ker je s tveganim poslom na mednarodnih finančnih trgih izgubil kar 3,8 milijona evrov v lasti Greenpeacea. »Za zdaj nič ne kaže na to, da se je skušal osebno okoristiti, kot kaže, je šlo za strašno napako v presoji,« je dogodek komentiral tiskovni predstavnik Gre-enpeacea Mike Townsley in se tudi opravičil donatorjem. Neimenovani zdaj že bivši uslužbenec je presegel svoja pooblastila in privolil v posel z nekim borznim posrednikom, ki pa se je izkazal za zelo slabega, je dodal Townsley. napoved futurologa Čez 15 let se bodo ljudje lahko zaljubili v računalnike NEW YORK - Po napovedih enega izmed vodilnih svetovnih znanstvenikov futurologov Raya Kurzwiela bomo ljudje sposobni spogledovanja z računalniki in se vanje celo zaljubiti v roku 15 let, je poročal britanski časnik The Independent. Svet, upodobljen v filmu Ona iz leta 2013, kjer moški razvije odnos z inteligentnim računalniškim operacijskim sistemom, je bližje, kot si mislimo, je minuli teden na finančni konferenci v New Yorku dejal Kurzwiel. Ona je bila zelo realistična upodobitev tega, kar lahko po njegovih besedah dosežemo. Tehnologija bo tako po njegovih napovedih kmalu zmožna čustvene komunikacije. »Sposobnost povedati šalo, biti smešen, romantičen, ljubeč, seksi...to je oster rob v čustveni inteligenci,« je še dejal. Kot pojasnjuje, ta napredek morebiti ni najbolj to- lažeča misel za tiste, ki so v filmu Ona videli duševni zlom ameriškega igralca Joaquina Phoenixa, ko je v izogib svoji osamljenosti razvil odnos z računalniškim programom. Kurzwiel, ki je izumil skenerje in naprave za pretvorbo besedila v govor, je najbolj znan prav zaradi svojih napovedi, da se bodo ljudje in stroji v prihodnosti zbližali, ocenjuje časnik. 66-letnik je eden vodilnih svetovnih znanstvenikov futurologov, ki je v preteklosti že podal udarne in natančne napovedi. Leta 1990 je tako napovedal, da bo računalnik sposoben premagati šahovskega mojstra do leta 1998. Potezo je leta 1997 izvedel IBM-ov Deep Blue, in sicer proti Gariju Kasparovu. Med njegovimi drugimi napovedmi je bil tudi vidik programiranja genov pri premagovanju raka, bolezni in celo procesov staranja.