Z19. Številka.
V Ljubljani, v sredo ZS. septembra 1918.
H. leto.
•Slovenski Narod* velja po polti:
za Avstro-O grško:
celo leto skupaj naprej. .
pol leta     m       m    . ,
četrt leta   m      m   . ,
oa mesec   m      •   » «
K 50-— . 25-. 13-. 4-50
za Nemčijo: celo leto naprej  .  • . .  K 55' za Ameriko i a vse drage dežele celo leto naprej  .  ...  K 60*
Vprašanjem glede inscr&tov se naj priloži za odgovor dopisnica aH znamka ©praviiistvo (spodaj, dvorišče levo). SnaHova ulica št 9, talefan st 85,
Izhaja vsak dan lvečar isviamU nadali« In prainika.
Inserati se računajo po porabljenem prostoru in sicer   1 mm visok, ter 54 mm širok prostor:enkrat po 12 vin., dvakrat po 11 vin., trtkrat«po 10 v. Poslano (ena* prostor) 33 vin., parte in zalivale (enak prostor) 20 vin. Pri večjih insercija'i do dogovoru.
Nori naročnifei naj oušljejo saračnim veJaa     y po aakaiilol. Ha samo pisaieae naročoe brez posiitre denarja se ae «ore no aikakor ozirati. „Narodnu tls^araa*- taleloi it. 81.
celo leto naprej pol leta m
.Slovenski Narod" velja v LJubljani
dostavljen na dom aH če se hodi ponj: .. ..
K 43 - I četrt leta   „        . 2^ . TI—
24 —
I
na mesec
4*—
Posamazna Številka velja 30 vinarjev.
Dopisi naj se franklrajo. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo i Snaflova nlloa sL S (v L nadstr. revo), telefon it 34
Harod je govoril.
Popoien polom Tiszine ekspedicije.
Groi Tisza se vrača na Dunaj in bo, kakor pravijo, danes poročal cesarju o uspehu svojega Jugoslovanskega potovanja. Ce bo hotel Tisza pošteno in iskreno informirati vladarja, mu bo moral reči: Veličanstvo, načrti, ki so jih skovali nemški in madžarski politiki za rešitev jugoslovanskega vprašanja, so za nič, se ne morejo vresničiti in se vresničiti ne smejo, kajti ves narod, ki je predmet teh načrtov, jih enodnšnol odklanja in vztraja pri svoji zahtevi po združeni svobodni državi SliS.
Tako bo moral govoriti Tisza in bo moral, če je zvest služabnik svojoga gospoda, nasvetovati: Načrti naj padejo. S privoljenjem naroda, rudi le malega dela jugoslovanskega naroda, se ne dajo izvršiti, brez privoljenja, p-eti odporu naroda in torej nasilno, pa se ne smejo, ker bi bila škoda, kd bi iz takega čina izvirala za monarhijo stokrat večja, nego pričakovani dobiček. In urzavnik Tisza naj bi svojim tovarišem \Vekerlu, riussareku, Burianu resno nasvetoval: Gospodje, zamujeno je. Jugoslovansko vprašanje se ne da več reševati po naši modrosti, da se rešiti le po volji naroda SHS.
Ne verna je-Ii Tisza tako zvest služabnik in tako moder državnik. Ljudje, ki ga poznajo, pravijo, da je predvsem Madžar, vzgojen v smešno imperialistični tradiciji tega nasilnega plemena, in možje, ki so zadnje tedne imeli priliko ž njim govoriti so prišli do sodbe: quam parva mundus regitur, sapientia!
Ne vemo torej, aH bo sedaj po Ti-szinem povratka nastopilo na Dunaju in v Pešti popolno iztreznjenje, V ostalem to za nas ni glavno in stopa popolnoma v ozadje napram velikemu radostnemu dejstv- da vse obljube, vse grožnje grofa Tisze niso mogle omajan" edinosti našega naroda in njegovih voditeljev. Da, še več, ravno potovanie madžarskega državnika je bilo povod, da je misel našega edinstva in naše svobode stopila tudi tam očito in jasno na plan, kjer se je dosedaj še skromno držala y ozadju!
Kdor je bral včeraj nemške m madžarske Časopise (del njihovih poročil smo objavili kot zanimive dokaze, kako sta Dunaj in Pešta o nas informirana in kako gledata na naš narod, tudi mi), se je moral prijemati za glavo. Po teh informacijah obstoja iugoslov. vprašanje le še v tem, ali naj pride Bosna neposredno ali posredno pod Madžare, ali naj se nekaj podobnega napravi z Dalmacijo in koliko naj Madžari plačajo Dunaju za prodano jugoslovansko zemljo in rajo. O narodu samem ni bilo več govora da nemški in madžarski listi so vedeli povedati, da je hrvatskim politikom glavno, da zavlada v Banovini »hrvatski« kurz, da privoščijo Bosno desetkrat rajše Madžarom nego Srbom, da o Slovencih nikdo noče ničesar slišati. In napovedovali so, da bo celo to »jugoslovansko vprašanje« rešeno takorekoč tekom 24 ur!
* Tako je bilo včeraj. Danes pa veje po istih listih že druga sapa in sodbe postajajo manj optimistične, spoznanje je na poru. Danes se zdi mnogim, kj so včeraj že definitivno razdelili našo zemljo, da stvar ne bo šla tako gladko in da se je treba varovati prenagljenih sklepov in odločitev. Odgovor, ki ga je dobil grof Tisza od naših narodnih voditeljev v Banovini, v Dalmaciji, v Bosni, prodira tudi že v sicer gluha ušesa nemško-madžarskega imperijalizma in svari vročekrvne dunajske in budimpeštanske mešetarje vsaj k — previdnosti.
Mi nismo niti trenutek dvomili o neuspehu Tiszinega potovanja. Vedeli smo, da bo ogromna večina našega naroda dala madžarskemu grofu pravi odgovor in smo to svoje prepričanje povdariii v sobotnem članku »Brez naroda«. Naša sodba se v polnem obsegu potrjuje in podrobnosti, ki smo jih izvedeli* iz Banovine, Dalmacije, Bosne dokazujejo, da si je mogel grof Hsza ustvariti povsem jasno sliko o zahtevi našega naroda Ta zahteva je enodušna in se glasi: hočemo ujedinjenje m svobodo naroda SHS.
Najznamenitejše so v tem oziru u-szme konference v Sarajevu. Madžarski grof je tamkaj povabil zastopnike vseh strank in skupin na razgovore. Doživel je že v formalnem oziru občuten poraz. Glavni voditelji našega naroda v Bosni so odklonili po-
samne razgovore ter so prišli h groiu Tiszi korporativno. Izročili so mu memorandum, iz katerega se je mogel Tisza podučiti, da narod odklanja njegove vabe. V pozitivnem oziru so zbrani politiki madžarskemu državniku natočili precej čistega vina in ko se je budimpeštanski grof pričel razburjati in groziti, so naši možje odšli iz sobe brez slovesa! Pa čakalo je Ti-szo še drugo razočaranje: M u s ! i m a-n i, največja nada madžarskih politikov, o popolnoma odrekli. Le šerif Ar-navtovič, ki nima niti toliko pristašev kakor dr. Šusteršič, je soglašal s Tiszo, dr. Bašagič, voditelj konzervativnih Muslimanov, pa se ni podal in dr. S p a h o, voditelj večine muslimanske inteligence in zavednejšega naroda, je naravnosti izjavil, da gredo Muslimani skupno z ostalimi brati srbskega, hrvatskega in slovenskega imena In niti Stadlerjevci niso mogli zadovoljiti grofa Tisze. Povdarjali so svoj državnopravni program, ki se niti z največjo umetnostjo v razlaganju re da suraviti v sklad z dunajskimi in madžarskimi načrti. Zaman sta se potem Tisza in Sarkotie tolažila na uradni pojedini z raznimi absurdnostmi, zaman je Sarkotič konstatiral nasprotstva med Hrvati in Srbi, zaman je Tisza vabil in grozil — odgovor Bosne se ne da več zbrisati In morda pokažejo skorajšnji važni dogodki, da se Bosna čuti obvezano spregovoriti sed.ij tudi še B, ako je grofa Tiszo naučila svoj veliki A.
V Dalmaciji je nastopil grof Tisza v viogi rartenfungerja. Ob asistenci c kr. podnamestnika Golfa je nagovarjal dalmatinske politike, da se izrazijo za odpad od Avstrije in jim je obetal z!ate gradove, ako se izrečejo za to, da Dalmacija pristopi na madžarske načrte. Daši dalmatinski politiki so ostali trdni in so mu razložili, da sta naš narodni program in dunaisko-madžarski načrt kakor voda in ogenj. Značilno je dejstvo, da niti od dalmatinskih Italijanov ni mogel dobiti nobene izjave, ki
bi mu bila po godu. Tako se je eodilo grofu Tiszi v Začni, tako v ^Splitu in Dubrovniku. Odšel je iz Dalmacije pod vtiskom, da narod te dežele, ki je od nekdaj prednjačila v nacijonalnem boju, noče dmzega nego državo SHS.
In Banovina? Pravijo, da je potovanje grofa Tisze znatno okrepilo nezaupanje madžarskih političnih krogov v hrvatsko-srbsko koalicijo, ki se kot vladina stranka noče izjaviti za budimpeštanske načrte. Madžari dolžijo koalicijo, da se je moglo jugoslovansko gibanje razviti v Banovini le za to. ker mu ona daje »potuho« in da je razmah jugoslovanske ideje v Bosni, pa tudi v Dalmaciji, bil mogoč, ker koalicija ni hotela izrabiti svojega političnega ugleda proti njej. Zato se Budimpešta vedno bolj ogreva za spremembo kurza v Banovini in ni izključeno, da bo to zaenkrat edini uspeh Tiszinega romanja po naših deželah.
$koda, da madžarski grof ni prišel tudi še k nam Slovencem. Slika, ki jo je dobil na svojem potovanju, bi bila še popolneiša in kakor so mu Hrvati in Srbi povedali, da hočejo svobodo celega naroda tako bi mu bili mi Slovenci odgovorili, da vidimo le v zdru-ženiu s Hrvati in Srbi svoj soas in da se hočemo za to združenje boriti z vsemi močmi in proti vsaki sili.
Pa tudi naše mnenje bodo Tisza in tovariši še slišali, kakor so ga že. Nedvomno bo parlament že takoi v prvih svojih sejah raznravlial v zvezi z mirovnim vprašanjem zopet tudi o našem problemu in Jugoslovanski klub bo imel priložnost, da še enkrat reas'imira. kar je naš narod že tolikokrat in mi najrazličnejših prilikah povedal in proglasil. Naša državnozborvl:a delegacija bo podčrtala odgovor, ki sta ga dobila Dunaj in Budimpešta na vprašanje, stavljeno v obliki Tiszinega romanja v naše dežele. Ta odgovor je iasen in Čist in je nespremenljiv.
★
JUGOSLOVANSKO   VPRAŠANJE V PARLAMENTU.
Dunaj, 24. septembra. V ospredju vseh razgovorov parlamentarnih strank stoji jugoslovansko vprašanje, zlasti tudi Tiszovo romanje. Nemški Nationalverband je postavil za razmotrivanje jugoslovanskega vprašanja devetčlanski komite, čigar predsednik je poslanec VValdner. Neki vodilni nemški politik je izrazil svoj dvom, ali bo nameravana rešitev jugoslovanskega vprašanja imela kaj uspeha, ali pa bo vsaj trajna, ker je volja jugoslovanskih narodov za združenje v državno celoto zelo iaka.   Češki socijalno - demokratični
poslanec^ Tu s ar se je odločno izjavil proti temu, da naj se na eni strani poljsko, na drugi strani pa jugoslovansko vprašanje ločeno reši po popolnoma ločenih načelih. Krščanski socijalisti so mnenja, da se more jugoslovansko vprašanje rešiti samo s sodelovanjem vseh poklicanih zakonodajnih korporacij in sporazumno z obema državnima polovicama. Vodilni poljski krogi izjavljajo, da je treba najprej rešiti poljsko vprašanje. Madžarski načrti bodo zadeli ob odpor Jugoslovanov v Bosni, ki pomenijo veliko finančno moč in imajo velik vpliv. Poljski krogi so prepričani, da se madžarski načrti ne bodo uresničili. Jugoslovani bodo vložili v parlamentu primerne nujne interpelacije.
Dunaj. 25. septembra. V ponedeljek, dne 30. septembra se vrši konferenca načelnikov strank, da določi program zasedanja. Jugoslovani bodo zahtevali, da pride kot prva točka na dnevni red mirovno vprašanje ter bodo stavili nujne interpelacije radi Tiszovega romanja. Isti dan se vrši skupno posvetovanje Jugoslovanov, Čehov in poljskih opozicrjonalcev, da se določi enotno postopanje zavezniških strank. V parlamentu pričakujejo hude debate o jugoslovanskem vprašanju,
TISZA NA DUNAJU.
Dunaj. 25. septembra. Grof Tisza ie dospel danes na Dunaj s svojega potovanja po jugoslovanskih deželah, £e danes ga bo spreiel cesar v avdijen-
ri ter mu bo poročal o svojem informa-fii^kem potovanju. Zvečer se   vrne v
Budimpešto, kjer bo intri konferiral % ministrskim predsednikom Wekerlom, kateremu bo poročal o uspehih svojega potovanja.
V Sarajevu se ie grof Tisza posvetoval z voditeljem Muslimanov dr. Snahom. Kakor poročalo dunajski listi se je .splošno T>ric»l*ovalo. da bodo Moha-
medanci z veseljem pozdravili idejo priklopitve Bosne in Hercegovine Ogrski. Tisza ie bil torej silno presenečen, ko mu je voditelj   Muslimanov izjavil.
da stoji na stališču združenja vseh Jugoslovanov in da stoji na istem stališču večji del muslimanske inteligence srednjega stanu in tudi nižjih slojev. -\či.->protstva med Muslimani in Srbi vedno boli erinevaio. Muslimanski interes je. da žive Muslimani v slogi in edinstvu z ostalim delom bosensko-hereego vinskega prebivalstva. Grofa Tiszo ie ta izjava očivadno silno presenetila.
Tekom razgovora je naglašal grof Tisza, da ie dualizem eksistenčno vprašanje monarhije, in da ie naloga vsake realne stranke, da 6kuša rešiti jugoslovanski problem v okviru možnosti.
Med razgovori grofa Tisze na jugu monarhije so mu bosanski politiki izročili skupni memorandum pripadnikov hrvatskih in srbskih strank z izjemo Stadlerjeve stranke. Prvič se je zgodilo, da so na teh tleh nastopili Hrvati, Srbi in Slovenci z enotnim programom, ki zahteva združenie naroda SHS. in rešitev jugoslovanskega problema kot celote. Obenem se ie izrekel protest proti neposredni priklopitvi Bosne in Hercegovine k Ogrski.
Na razgovor so prišli tudi člani predsedstva bosenskega sabora Šola, Dimovič in Jelavič, Grof Tisza je bil zelo razburjen in ie ostro kritiziral izročeni mu memorandum. Do kakega sporazuma med grofom Tiszom in voditelji ni prišlo.
V soboto je obiskal grof Tisza v Sarajevu znani >Herrenklub<, opoldne ie sprejel dr. Pilari a. V petek popoldne mu je izročila deputacijo    23 politikov
že omenjeni memorandum. Izmed muslimanskih politikov so bili povabljeni k grofu Tiszi dr. Spaho. dr. Hrasnica, Arnavtović, Bašagič in Damjanović.
Dne 18. t. m. ie dospel grof Tisza s torpedovko iz Zadra v Dubrovnik ter ie poklical k sebi državnega poslanca
dr. Činsrijo. kanonika Oeroico, dr. Pngliesiia in markija de Bona Opoldne ie obiskal grof TisMi «**rovackesra škofa ter se ie odpeljal na to naprej proti jugu.
ffemškl državniki o vojaškem In političnem položaju Nemčije.
BeroDn, 24. septembra. (Kor. urad.) Današnje seje glavnega odseka nemškega državnega zbora so se udeležili državni kancler grof Beril i n & državni tajnik za zunanje zadeve von Hintze, mnogi drugi državni tajniki, ministri in pooblaščenci Zveznega sveta. Poleg članov glavnega odseka so se udeležili seje glavnega odseka kot poslušalci tudi številni drugi poslanci.
Predsednik poslanec Ebert je otvo-
ril sejo ter je izvajal: Nasproti dogovoru, da naj se razprave glavnega odseka ptično zopet še le koncem oktobra, je bilo umestna da se skliče glavni odsek vsled mirovnega koraka Avstro-Ogrske in vsled drugih vprašanj že prej. HERTLINGOV GOVOR. Na to je govoril nemški državni kancler grof Hertling, ki je najprej opozarjal na globoko nezadovoljnost, ki se. je polastila širših krogov prebivalstva Nemčije. Zadnji vzrok za to nezadovoljnost je silni pritisk, ki ga izvršuje sedaj že štiri leta traiajoča strašna vojna. Z vsem naglasom pa moramo izjaviti, da gre ta nezadovoljnost daleč preko upravičene meje.
Res je. naša zadnja velikopotezna ofenziva nam ni prinesla zaželjenega uspeha. Naše armadno vodstvo je spoznalo za potrebno, da je umaknilo svoje daleč naprej stoječe črte na takozvano sieg-friedsko pozicijo. Položaj je resen, nimamo pa vzroka, da bi postali malodašni. 2e težje smo morali pretrpeti Državni kancler je spominjal na po' ^ J°16.. ko se je ponesrečila verdunsfr- ?nziva, ko so se vi šili silni boji ob 8i .mi in ko je Bru^ silov na vzhodu v masah napadal, kar je imelo za posledico znane neugodne učinke na avstro-ogrski fronti in ko je vrhu vsega stopila v vojno tudi še Romunija. Takrat nismo obupali, marveč smo pokazali sovražnikom, kaj zmore odločna volja za zmago. Danes pa imamo mir z Rusijo in Ron mijo, in če tudi razmere v nekdanji Rusiji še niso razjasnjene, je vendar mogoče del bivše vzhodne armade vporabiti na zapadu. Avstro-ogrska armada ima zasedene velike pokrajine italijanskega ozemlja, na Francoskem pa zavračajo nemške čete od Francozov, Angležev in Amerikancev izvršene sunke. Trdovratni prebitni poskusi sovražnika se bodo ponesrečili. Nemška vojskovodja Hindenburg in Ludendorff bosta kakor
preje, tako tudi v sedanjem položaju, pokazala, kaj znata in predčasno zmagoslavje sovražnikov bo kmalu Zopet utihnilo. Navdušenje, kakršno je napolnjevalo leta 1914. meseca avgusta, se ni moglo držati. Trdna odločnost vztrajati do konca pa bo ostala preko vsega omahovanja in preko neuspehov. Od prvega dneva ie smatrala Nemčija vojno samo za obrambno vojno.
Samo zaradi naše obrambe smo vkorakali v Belgijo. Ko smo vkorakali v Belgijo, smo kršili pisano pravo. Toda za države, kakor za vsakega posameznika velja še drugo pravo, pravo samoobrambe. Imeli smo vzrok, da smo domnevali, če ne bomo hitro nastopili, da nas bo prehitel sovražnik in vkorakal pri nas. Pozneje smo spoznali iz belgijskih arhivov, kako čudno je stalo že dolgo pred izbruhom vojne z belgijsko nevtralnostjo. In ali nismo, predno smo prisiljeni vkorakali v Belgijo, ponudili svojo miroljubno roko, obljubili spoštovanje nevtralnosti in povračilo škode, ki bi jo storili s svojimi vojaškimi koraki? Drugič smo ponudili jsto po zavzetju Liegea. Belgijska vlada pa ni hotela ničesar vedeti o tem ter se je pridružila zvezi naših sovražnikov. V vseh nadalinih bojih je šlo za našo obrambo. Na vzhodu smo se morali braniti proti velikanskim ruskim masam, ki so bile vdrle pleneč v Vzhodno Prusijo ter smo iih vrgli čez meje nazaj, na kar smo jim ramo ob rami z našimi zvestimi zavezniki preprečili nnidalinje prodiranje.
Državni kancler opisuje na to pred-zgodovino vojne ter nadaljuje: r^emški narod se bo spominjal svoje velike preteklosti in svojega še večjega poslanstva za bodočnost in se ne bo podvrgel. Položaj je resen, za globoko nezadovoljnost pa nI povoda. Jekleni val na zapadni fronti se ne bo zlomil in vojna podmorskih čolnov vrši počas;. a gotovo svojo nalogo. Prišla bo ura. ko se bodo tudi sovražniki spametoval ter bodo pripravljeni končati vojno. Ta čas pa velja, da stojimo skupaj hladnokrvno in z zaupanjem enotni in trdno strnjeni. Za vse nas veUa samo en cilj in en interes: obramba domovine, njene neodvisnosti in svobode njenega gibanja. V tem ni nasprotstva med vlado in prebivalstvom. Vlada hoče delati samo z narodom in za narod.
Končno je izvajal državni kancler: Človeštvo se trese pri misli, da na) bi
ta strašna vojna, uničujoča kulturo, ne bila zadnia. marveč da naj bi imela za posledico še nadaljne vojne. Vedno daljši krogi se bavijo z vprašanjem, aH ni nobenega sredstva, ali pa ali ni mogoče ustvariti med miru potrebnimi narodi organizacijo, ki bi postavila pravico na mesto moči. mirno rešitev na mesto krvavih bojev.
Kakor znano, je predsednik Zeitt* njenih držav v H točkah postavil temelje za sklep miru. Dne 24. januarja tega leta sem pred vašim odsekom govoril o vseh teh točkah ter pripomnil k zadnji točki, da mi je tam izrečena misel zveze narodov skoz in skoz simpatična, pod pogojem, da se zajamči poštena volja za mir m da se prizna enaka pravica vseh držav. Gospod Wil-son je na to storil v svoll poslanici 1L februarja nadaljni korak v isti smeri ter postavil v štirih točkah temelje, k! naj bi se po njegovem mnenju vpošte-vali pri obojestranskem razgovoru. V svojem govoru v državnem zboru dne 25. februarja sem se izjavil v principu zadovoljnega, da bi se mogel mir na taki podlagi razmotrtvati Gospod Wu-son pa se ni niti takrat, niti pozneje oziral na to. Zdi se, da se je med tem izpremenil prejšnji ideolog in prijatelj miru v glavo ameriških imperija!istow.' Toda načrt zveze narodov, ki naj se ustanovi, se s tem tri diskr^ditiral. Švicarski zvezni predsednik in norveški minister Knudsen sta mu zgovorna zjh govornika. Gre za pospešitev splošnega enakomernega in polagoma izvršenega razoroženja, za ustanovitev obli-gatoričnih razsodišč, za svobodo morja in za varstvo malih narodov.
Kar se tiče svobode morja, tvori ta potrebni predpogoj za promet rrredE narodi in državami. Tu pa seveda n« bomo delali mi največjih teŽkoč, Ko sem se svoj čas dotaknil teh točk ten opozoril na konsekvence, ki jih zahteva poštena izvedba, torej ko sem zahteval neovirani zastop za vse narode do zaprtih morji, bo sem zahteval da Anglija nima nadvlade v Gibraltarju, na Malti in v Sueškem prekopn. Je neki angleški časopis te moje zahteve označil kot nesramnost
In potem varstvo narodov. Y tem oziru lahko brez pridržka konstatiramo, da imamo popolnoma čisto vest Naj bi torej zveza narodov ne bila samo seir za bodočnost naj se ta misel poglobi m naj se vse dežele marljivo bavijo s sredstvi za ustanovitev te zveze. Prvi m najvažnejši predpogoj bo poštena in energična volja zastaviti se za rrrir m pravičnost.
GENERAL.  WRISBERG   O VOJNEM POLOŽAJU.
Za državnim kanclerjem* le govoril general Wrisberg, ker vojni minister rri bil navzoč. Izvajal je:
Po celotnem položaju smo mogli računati s tem, da bodo imele naše napadalne operacije na obeh straneli Reimsa uspeh. Glavni faktor pri tem naj bi bilo presenečenje. To ae n i p o-s r e č i 1 o. Vsled teua se je ofenziva pri Reimsn omejila na taktične uspehe. Z ustavitvijo nase ofenzive pa se ie celotni položaj bistveno izpremeniL Sovražnik ie imel sedaj vsled prepeljani a angleške domače vojske na bojišče, vsled uporabe zamorske armade in vsled nastopa ameriških divizij svoje rezerve zopet na razpolago. Mi smo se morali pripraviti na obrambo. Prvi sovražni napad je bil naperjen proti loka Marne. Sovražnik je dosegel precejšen začetni uspeh. 8* pomočjo pripravljenih rezerv pa se ie posrečilo fronto prav kmalu 'zopet utrditi. Iz strategičnih vzrokov potrebna preložitev južno od Aisne in Veele stoječih delov na severni breg tega odseka se ie popolnoma posrečila. Opetovane sovražne napade na naše krilo smo krvavo zavrniH. Tako je prinesla prva ofenziva sovražniku sicer taktičen za-; četni uspeh, v velikem okviru njegovih' strategičnih ciljev, pa smemo reči, da se mu ni posrečila. Napad 8. avgusta med Ancro in Avto našemu vodstvu ni prišel nepričakovano. Ce se je kljub temu posrečilo Angležem doseči velik uspeh, je iskati vzrok za to v številnem uporabljanju tankov m v mfe-senecanjn pod varstvom megle. Upognjeni del fronte med Ancro in Avto nas je prisilil, da smo umaknili fronto pri Montdidieru in južno od tam. Veliki napad sovražnika ki se ie izvršil 10. avgusta na tej točki, je sunil vsled tega v, zrak. Sovražna ofenziva naperjena proti naši novi fronti pri Rovejn se je tu frontalno ustavila. Dne 18. avgusta se je pričel sovražni napad med Oiso in Aisno ter smo se umaknili za kanal in za Ailerto. Na severu so izvršifi Angleži med Scarpo in Sommo nov napad. Spreten smo boj v bolj pripravljenem Paau, Ker pa je tudi tu občutno pri-manikovalo dobno  Mrmiraih poskU
Stran 2.
.SLOVENSKI   NAKOD". dne 25. septembra lbio.
219. štev.
smo se v splošnem odločili, da se umaknemo v prei izgrajene oozlcije. Tem ložje smo prišli do sklopa opustiti to ozemlje, kor ie šlo za popolnoma razdejano in opustošeno pokrajino, ki naj s svojimi težkocami ovira sovražne .čete. V novih pozicijah smemo s polnim zaupanjem pričakovati nadaljne napade.
Da odstranimo sovražnemu napadu za objem izpostavljen del fronte, ki bi ea mogli držati samo s težkimi i rt vami in da skrajšamo fronto, mo opusili lok med Tpresom in La Bassčejem in zapustili tudi Kemel. Dne 12, septembra se je pričel francosko - amerikanski napad proti loku pri St. Mihielu. Pričakujoč sovražni napad na ta odsek, ki je bil za trdovratno obrambo nesposoben, smo odsek pričeli že prej zapuščati. A'eč.ii del materijala smo bili spravili !že nazaj, ko se je napad pričel. Dočim ee je na Cotos Lorraines posrečilo neovirano priti nazaj v novo pozicijo/ se ao posrečilo Amerikancem na južni fronti potisniti eno naših divizij nazaj in izvršiti sunek do Tliiaueourta, kjer so jim stopile nasproti nase rezerve. Posrečilo se je sovražniku vjeti nekaj vojakov in vpleniti več topov, toda ne v obsegu, kakor to navaja sovražnik. Polni zaupanja pričakujemo nadaljne , sovražne napade. V naravi stvari ie, da smo kot branitelji izgubili veliko eievilo vjetih in topov. Z gotovostjo pa smemo računali, da je sovražnik dose-gel svoje uspehe samo prve dni napada vsled presonotenja z majhnimi izgubami, da pa je pozneje utrpel zelo veliko izgube. Tudi ameriške vojske nas ne smejo strašiti. /Tudi z njimi bomo obračunali. Veliko ooli pomembno je bilo za nas vpiašanje tankov. Zadosti smo pripravljeni proti njim. Obramba tankov je danes boli vprašanje živcev, kakor vprašanje moči.
Z raznih strani se io napadalo vojaško poročevalstvo. Enkrat se je napadalo zaradi poročil o sili so vratnih rezerv in prihajajočih vojsk. V prvem slučaju so šli napadi predaleč. Ni so zadosti, naglašalo, da ie mosrel sovražnik nadomestiti izgube svojih enot z novimi vojaki in ustvariti nove rezerve v isti meri. kakor ie uporabljal ameriške sile na fronti. Kljub materijalnim izgubam stoiimo dobro. Polni zaupanja gledata vrhovno armadno vodstvo in armadna upFava, kako če bodo dogodki razvili v bodoče. Dosegli bomo svoi cilj, če bosta vojska in domovina nastopala skupno.
Fronta na zunaj! Ko je šlo našim sovražnikom slabo, so stopili strnjeni za svoje vlade, za armadno vodstvo in armado. AI> tega Nemci ne morejo tudi storiti? Nimamo vzroka, da bi obupali. Trdna nemška volja doseže časten mir.
POLOŽAJ NA MORJU.
Pomorski kapitan Brueninghaus ie Izvajal v odsotnosti mornarniškega ministra o položaju na morju: Vojaški položaj na morju se da kratko v malo besedah zbrati tako-le: Stojimo dobro. Naziranie mornarnice o trenotnem položaju podmorske vojne se opira na dve dejstvi: Prvič. Naši podmorski čolni potapljajo več ladiiskega prostora, kakor so gradi, dočim naraščajo potrebo naših sovražnikov neprestano. Drugič. Orožje, to so naši podmorski čolni se množe kljub obrambnim korakom Dačih sovražnikov. Govornik naglasa, da so popolnoma neosnovane vesti, da imajo podmorski čolni silne izgube in da se njih število manjša ter konstatira izrecno, da je število v shižbi se naha-iajočih podmorskih čolnov danes večje, kakor kdaj prej v tei vojni.
IZVAJANJA   DRŽAVNEGA TAJNIKA VON HINTZEJA
Državni tajnik za zunanje zadeve von Hihtee se je izrazil o zunanjem položaju: V ospredju javnega interesa sloji zadnji poziv Avstro - Ogrske narazgovor o miru. Zdelo se nam je po neuspehu na~ih dosedanjih poskusov, da naj ne nastopimo še enkrat iste poti. Tudi se nam je zdelo, da sedanji trenutek, ko se nahaja sovražnik v vojni psihozi, v zmagoslavju, ni ugoden, da bi bili nastopili z novim pozivom za mir. Toda poziv je bil izdan. Na to smo soglašaje z zaveznikoma, Turčijo in Bolgarsko, izjavili, da se bomo udeležili razgovora boinjočih se držav, če pride na podlagi tega poziva do kakega razgovora.
> Prehajam k državam, s katerimi živimo v miru in ki veljajo za neovtral-ne. Najprej o največji državi, o Veliki Rusiji. V Veliki Rusiji se kuha naprej v kotlu revolucije. Ententa in Amerika sta na severu Rusije ustanovile samostojno državo, državo Kola, Enako so ustanovili v Arhangelsku no-no republiko. Ćete, ki iih je ententa in Amerika poslala do sedaj rja, dosezajo baje število 50.000 mož. Treba je. da zasledujemo z največjo pazljivostjo ta podvzetja naših sovražnikov na severu. Mi smo se pripravili na to. da nastopimo proti takim korakom, če bi nas ogrožali. Lahko rečemo, da so v mur-manski pokrajini in na jugu od tam sedaj Angleži, Amerikanci in deloma tudi Italijani prodrli. V njih službi stoji tudi ruska bela garda. Da bi prodrli še naprei ni prav verjetno, ker ie poteklo že toliko časa, odka# so dospeli do naj- I južnejše točke. Program boliševiške vlade nasproti tem korakom entente ni popolnoma jasno izražen. Ona je protestirala proti temu, nastopila je tudi, vojnega stanja pa ni proglasila, v fflavnem mestu ruske države je prišlo do pučov proti tamošnji vladi, izvršenih s sodelovanjem zastopnikov entente in Amerike. Krvavo so bili potlačeni. Zdi se. da se boljševiška vlada zadnji Čas zaveda te nevarnosti. Oboroža se proti njim ter trdi. da ima uspehe.
Glede Ukrajine je izvajal govornik, da se je povodom zadnje navzočnosti hetmana v Berolinu konstatiralo, da so njegovi nameni lojalni in za Ukrajino ugodni. Ukrajina deluje na to, da bi se preustrojila v samostojno življenja zmožno močno državo. Nemci smejo to dobro voljo samo pozdravljati.
Čeho - Slovaki ogrožajo boljševike z vzhoda. Po došleh ooročilih se zdi, da je pri čeho - slovaški armadi samo še malo Cehov in Slovakov in da obstoja večina te armade iz Rusov iz Sibiri-- je in iz ruskih pribežnikov. Zatrjuje pe, da postaja čeho - slovaška aoanada tspadno mana diflfćjdinirana. 1
Govornik govori na to o razpadu državne organizacije v Sibiriji in o ustanovitvi raznih majhnih držav v južni Rusi i i ter se bavi podrobno s notranjim položajem Rusije. Glede terorja omeni, da ie prišlo brez dvoma do gro-zovitosti, da pa po vsem, kar se sicer ve o K umu, ni zelo verjetno, da bi inte-la grozodejstva tolik obseg, kakor poročajo listi.Vrhu tega se ie uradno sporočilu, da so navedene številke večjidel zelo pretirane. Ruska vlada je poskušala zadnji čas uresničiti radikalne korake proti posestvu. Kakor vedno je računati s tem, da se ukaz ne bo izvedel v tem obsegu, kakor je bil izdan. Tudi si lahko mislimo, da se tako dalekosežni koraki ne morejo izvesti v tako kratkem Času, kakor ie to ruska vlada določila
l »ravnopravno    nimamo pravice
posegati v notranje razmere samostojno konstituirane države, g katero smo še le pred kratkim stopili v stike. Tudi iz drugih vzrokov tega ni priporočati. Na \ Bho lu imamo mir na podlagi brest-litovske pogodbe. Mnogo nam je do tega, da se držimo v interesu Nemčije in zaveznikov toga miru, dokler ie to mogoče. Ta možnost leži po velik em delu pri nas. V drugem delu leži ta možnost pri faktorjih, nad katerimi ne moremo vladati. Naš nastop glede v Rusiji po našem mnenju neobl-r iriih faktov te ta-le: Vzdržujemo so nastopa pri korakih proti Rusom in inozemcem. ki ne stoje pod našim varstvom. Odločno in pogosto z velikim uspehom nastopamo v prilog Nemcem in tujcem, našim varovancem. Zadu.fi čas je španski kralj predlagal, da naj se carska rodbina preseli- na Špansko. Sprejeli smo ta korak, zastavili smo se pri ruski vladi za to, da naj se pošlie bolni earievič, če že ne vsa carska rodbiua na Špansko, ali pa da se [im da v laJ možnost oditi na Krim ter se nastaniti v preisnilh carskih gradovih, kjer so pod zaščito maloštevilnih tam štacioniranih nemških Čet, bivali že nekateri veliki knezi s svojimi rodbinami.
Izvajanje podkanrleria.
Ker ;e bil odsoten tudi državni tajnik za zunanje zadeve, te poročal pod-kancler i'ayer o razmerah ob Vzhodnem morju. Ureditev razmer v B a i t i u u. t. i. v Kuriandiji, I.ivlandi-ji in Estonski, ie bila mogoča še le po podpisu dodatnih pogodb k brest - litovskem miru. v katerih ie Rusiia privolila v proglasitev neodvisnosti teh dežel Nemčija ieli živeti ž niimi v prK jatelj-kem razmerju, Nadalini državnopravni ustroj teh dežel.ie v rokah njih samih. No namerava se pustiti te dežele, da bi obstojale naprej kot samostojne države, združijo naj oo v eno celoto. Končna pogodba se bo izvrMla še le s to državo. Če uidi se narodom ne bo vsilila nobena oJ! vMtev in če se bo nilh volia respektirala, bo morala seveda Nemčija varovati svoje interese in preudarki v koliko sme ugoditi željam narodov, nai gre že za personalno unijo ali pa za imenovanje kakega nemškega princa za kralja. Za obzire in dinasiične interesa Nemčiji ne gre. Isto velja za Litovsko. Nedavno iz-: na volitev vladarja pred sporazu-mon glede koncesij je bila prezgodnja brez ozira na formalne pomisleke glede postopanja. O aneksii teh dežel ni mogoče govoriti.
Po r se ie branil na to proti
očitkom glede njegovega govora v Stutgarru ter izvajal: Na vzhodu imamo mir in bo mir, naj to ugaja našim zapadnim sovražnikom ali ne. Mir ie sklenjen med večino udeleženih držav. Zvezni svet in državni zbor sta temu pritrdila. Pogodbe so z obeh strani ratificirane. Mir imamo z Rusijo. Ukrajino in Romunijo. Zahteva, da naj se pogodbe izprem^ne s sodelovanjem sovražnikov, je politično absurdna ter ne moremo o njej govoriti. Naj imamo ugovariari še toliko bre3t - litovskemu miru. Nemčija ima največji interes, da se ta mir vzdrži, da ne pride zopet do voinr na dveh frontah iU do obnovitve carske države. Dokler traja voina se ne sme majati na tem. ker bi prišla domovina v nevarnost. Tudi glede želje, da naj se mirovne pogodbe sicer sedaj puste nedotaknjene, ob sklepanju svetovnega miru pa predloge mirovni konferenci,, izjavi podkanHer, da je nesprejemljiva. Meine države hočejo stran od Rusije in Rusija jim je to dovolila. One ne marajo nazaj, morajo pa imeti kje zaslorabo, ker so za samostojnost premajhne. One hočeio k Nemčiji, dasiravno so vsled nemške okupacije trpele mnogo hudega. Samo pozdraviti moramo, da pomagajo odločene od Rusije našo domo-vinobraniti.
Angliia, ki ima interes na nasprotni ureditvi tega vprašania, gotovo ne bo pripravliena predložiti pri mirovnem sklepu odobritvi centralnih držav zavzetja Egipta, dasiravno je bilo to golo nasilje, dočim so se ruske obmejne države na podlagi samoodločbe odločile od Rusije in priklopile Nemčiji. Vsa ta vprašania pa so še v teku ter se bodo razširila, kadar bo prišlo do pogaianj z zapadnimi državami.
Za enkrat sovražnik ne misli na pameten mir, pijan je misli na naše razbitje. Kakor se mi zdi nastopa odgovorna vlada v skladu z dejstvi, če ne pdzabi popolnoma stare resnice: drži ga, ne lovi ga.
Debata se jo odgodila na jutri.
OH prilib! SO letnic.
H. V Pragi, 22. septembra.
Prav v grozni svetovni drami, v svetovni vojni slavimo Čehi jubilej za jubilejem in ravno v teh letih proslavljajo najtipičneiši reprezentantje našega javnega življenja svoje 501etnice, oziroma 601etnice. Bivša »mlada generacija«, ona, ki je v 90. letih vzoudila burno življenje, vzbudila novega duha, prevetrila zatohli zrak, ona generacija, ki je dala našemu življenju velik razmah, ima še danes vodstvo v rokah. Ta močna generacija je ostala sicer še vedno »mlada«, po letih pa prehaja že čez Abrahamovo starost. Sokol, Šamal, Hajn, RaŠin in mnogi, mnogi drugi kateri so v 90. letih kot dijaki med dijaki, potem pa v tragični »Omladini« živeli, delovali in trpeli, vsi ti so lani in letos
dovrSUi svoje 50. leta  Dne 21. t. m. ■ je prestopil v 50. leto. Vaclav F. Klo-fač, ki pripada med one može, ki so ves čas delali in Je delajo našo politiko.
Če se spominjam posebno poslanca Klofača ob njegovem jubileju, ne storim tega zato, da bi mu delal reklamo, marveč da pokažem nekatere karakteristične poteze našega političnega življenja, v katerem ie bil in je poslanec Klofafi eden prvih činiteljev in tip posebne vrste čeike sočasne politike.
Klofač! Strah in groza, srd in jeza so obhaiali Nemce in Madžare, kadar so brali v vrstah svojih listov o Čehih, o borbah Čehov v parlamentu ali v Pragi, v pot emčenih naših mestih, o nagi propagandi na Balkanu, v Rusiji in v Ameriki. In če so hoteli nemški »humoristi* naslikati*vteleseno grozoto in drznost češkega Wenzla ali »\Venzels Lausa*. so naslikali Vaclava Klofača i Češkim levom. Tako je pridobil Klofač najpopularnejše mesto med našimi politiki, vzbudil je strah in grozo, srd in jezo. Vaclav Klofač pa ie sedel doma mil, prisrčen v družbi, miren in krotek, toda živahen, pogumen, gibčen, z elegantno gesto navdušujoč mase, da so vriskale in navdušeno ploskale. »Klofač* je bil samo takrat, kadar je stal na tribuni, kadar je stopil med mase. Rodila ga je borba in v borbi ie razvHal svojo individualitet*)! Če bi bilo mogoče zamisliti si Klofača v današnjo Rusijo, je gotovo, da ne bi bil niti KerjensVif, niti Ljenin, foda bil bi prej sličen Kerjenskemu. Samo ta ogromna razlika je med tema ohema voditeljema mas, da deluje Klofač instinktivno iz srca na srce iu ne z razumom in s procrramom. Ni si mogoče predstavljati Klofača jnprtega z desetimi ključavnicami v Kremi ju. bran lenega z desetimi strelskimi jarki, kako piše brošure, programe in projrramntič-ne razglase, kot to dela Lienin. Niti ene ure ne bi vzdržal in ne bi podpisal nobene stvari, ki bi mu jo predložili, bodisi da bi mu bila. zapisana ( smrt. Agitator nrve vrste, altruist, Človek, ki bi hotč nikomur ne storil krivice, nikogar razžnlil, brnniteli ubogih po prepričanju, Je Klofač ljubljenec mas.
Dosedanje živlienie Vaclava Klofača ie Živbenie prinropfcra čo^Vega človeka, kakor je ;zše1 iz nriprostega ljudstva. To priprosto človečanstvo mn bo ostalo prav gotovo do mehove smrti. Rofen je bil v Havličkovem mestu, ^* Nemškem Brodu. Vzgojen je bil v tra-diciiah Havlička. Od svoje mladosti se ie giba! med dfjaštvom in bi! je vedno prvi v Pragi in na vseučilišču. Kmalu 1« objelo temperamentnega dijaka nn-!;tično gibanic. Že t?krat ie imel pn!"^ snoznati slasti avstrijskih 'persekucij in kriminalov. In kmalu je zapustil univerzo ter je plaval v najhujšem toku političnega Življenja, Že kot dijak je imel stike s Poljaki in Jugoslovan!, fn ko je vstopil v uredništvo »Narodnih Listov«, se je izkazal za najiskrenejše-ga prijatelja delavca. Leta 1897. so se češki sociialni demokrati postavil] z briskno izjavo proti češkemu državnemu pravu in Klofač je kmalu nato izstopil iz uredništva »Narodnih Listov« ter osnoval — brez denarja — časopis za delavce, za narodne delavce. Leta 1898. je postal voditelj narodnega delavstva, leta 1900 je bil izvoljen v parlament, kjer je igral vlogo predsta-viteb'a češkega radikalizma- Boril se je proti socijalnim demokratom, dokler niso vstopili v češki tabor. Bilo je to v' svetovni vojni in od tega trenutka se je Klofač izpremenil v najiskrenejšega in na j ognjevite j šega zagovornika zedi-njenih socijalističnlh strank.
Značilna za Klofača so njegova potovanja. Ogledal si je ves svet. V svojem priprostem Češkem stanovanju ima spomine iz vseh krajev. Večkrat je bil na Balkanu med Slovani in Turki, večkrat v Rusiji, bil je v Sibiriji, na Japonskem, tudi dvakrat v Ameriki. Potoval je v časih, ko ie Slovanstvo s Čehi vred živelo, ko je kazalo svoje življenje v gibanju, v vojskovanju in s proslavami. Klofač je bil ž njim. In ko je Slovanstvo pobesilo glave in šlo v zapore, je bil on v prvi vrsti in naj deli izmed naših poslancev je dihal on zrak konkurentov petropavlovskega zapora na Dunaju.
KlofaČev pomen za našo politiko je, da je on že 20 let trdno držal opozicijo proti narodni indiferentno^ ti in breznarodnosti. Da, Klofač se je tudi takrat, ko so češke stranke same stopile v opozicijo in se pripravljale na boj proti Klofačevi stranki, vzdržal in vedno bolj pritiskal socijalne demokrate iz breznarodne teme v narodni tabor ter s tem ustvnril tako koristno situacijo za narod, kakor jo imamo sedaj. Brez te opoziciie njegove stranke bi bilo težko zediniti narod v eno fronto.
Klofač ni se napravil bilance svojega delovanja, še m* v pokoju in ga čakajo še prav težke naloge. Najtežja in najvažnejša njegova naloga bo, da bo narod rešil boljševizma. Za to nalogo je tudi on med češkimi voditelji v prvi vrsti poklican. In ves narod ve, da Klofač ne bo nikdar niti Lienin, niti Trockij. narod ve\ da ne bo brezsrčen in da ne bo vozil češkega zlata na svoj račun v švedske in švicarske banke.
Petdeset let doživi dne 25. septembra šef - dramaturg češkega Narodnega divadla Jaroslav K v a p 11.
Že večkrat je imela tudi slovenska javnos+ priliko slišati o agilnem delovanju Kvapilovem za časa svetovne vojne. Do voine je bilo težišče njegovega delovania v umetnosti: težki časi, ki so potisnili druge ali v zapore ali v ozadje, so Kvapila postavili v javnost
Narod mu ne sme nikdar pozabiti nje- I govih zaslug za zgodovinski, veličastni manifest čeških pisateljev, za prvo sijajno, svobodno besedo našega naroda, za poziv na borbo za samostojnost v čeških mejah. Od tega Časa je Kvaoil med prvimi činitelji v narod- £ nem gibanju za samostojnost, agilen agitator, vedno živahtn jn čil incijator, ki je prenesel svoje delovanje Iz hrama umetnosti na Vltavi, iz Narodnega divadla, na vso deželo — od Odan-ska do Trsta.
Bo|l ob Slejfrieiskl (HI.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berolln, 24. septembra. (Kor. urad.) Zapadno bojišče. Armadna skupina prestelonaslednika Ruprehta. Se-v^rezapadno Di.vmuidena In severovzhodno Yperna smo vjeli ob uspešnih podjetjih 70 mož. Severno od Moeuvre. sa so bili zavrmenj sovražnikovi delni napadi. Artiljerijsko delovanje se je sfionievalo ne kanalskem odseku iugo-vzhodno Arrnsa. — Armadna skupina go. v. Bčhna. V krajevnih protinapadih su.'o zope: vzeli južno VlUersa Guislaina fn vzhodno Er?echva d.le v zadnjih bo-v sovr. rokah ostalih jarkov
lu vjeli nekaj mož. Sovražnikovi protl-sunki so bili zavrnjeni. Med potokom ! oiiom in Sonimo ie oživel artllie-rijskl rioi zvcier. Poročnik Ruraey Je Izbojeval svoio 41. zračno zmago. —% Tii drugih anrrdnfh skupinah nikaklh posebnih dogodkov. Živahno izvldno delo vanje v ChampagnL — v. L.
NEMŠKO VEČERNO POMOČILO.
Bere fin, 24. septembra. (Kor. ur.) Severozapadno od S t. Quen-tina so se ponesrečili novi silni napadi med potokom O m i g n o n in Sommo.
Lipsko, 23. septembra. tZiiricher Mor-genzeitung* poroča s francoske fronte, da Je smatrati kot nadaljni cilj Fochove ofenzive trdnjavo Metz. Zatrjuje se, da je to merodujna etapa francoskega armadnega vodstva na poti v Alzacijo. Polncarč je dospel v operacijsko ozemlje pri St. Mihielu feer si je ogledal boje pri Fortu le Cortes.
Bern, 24. septembra. V »Bundu« piše Stevemann: Na celi fronti izvzemši severno Flandrsko in Champagno vrše ententne Čete silne poskuse, da b! prodrle nemške črte ter v kratkem dosegle odločitev.
Dunaj, 24. septembra. Na zapadni fronti se Je celotni položaj zelo izpremenil, ker Nemci izvršujejo silne protisunke iz svoje siegfriedske pozicije. Naši zavezniki se branilo aktivna, Duh Čet ni trpel vsled umikov. Napadalna sila nemških vojakov ni zlomljena.
HsiijiinsSia ofenziva.
NASE URADNO POROČILO. Dima}, 24. septembra. (Kor. urad.) Italijansko bojišče. Na tirolski iužni fronti boji artiljerije in patrulj. Na visoki planoti med Canovo In hribom Val Bella so pričeli naši sovražniki znova napadati. Na hribu Sisemolu, na katerega je sovražnik svoj podporni artiljerijski cgeni stopnjeval do največje Umesti, se je posrečilo francoskim in italijanskim napadalnim oddelkom, da so vdrli v naše črte. Protisunek ie pognal sovražnika nazaj v njegove jarke. Pri-bliževalni poskusi proti našim pozicijam severno hriba Tombe so bili zavrnjeni.
Na zapadni fronti in v Albaniit nl-kakih posebnih dogodkov. — Sef te-rajnega štaba.__
Vas C a n o v e leži ob cesti ter ob železnici Asiago - Schio, oziroma Asiago-Thicne - Vicenza, 3 km južno - zapadno od Asiaga ob kolenu doline Val d' Assa. — 1312 m visoki Monte di Val bella se dviga 5 km vzhodno od Asiaga. — Torej je sovražnik napadal na približno 8 km dolgi, v svoji vzhodni polovici povsem gorski fronti. — Monte Sisemol 1244 m) se dviga jedva 3 km vzhodno od Asiaga. — 870 m visoki Monte Tomba se dviga, od Piave proti zapadu oddaljen komaj 3 km, nad južno vznožja gorovja, ki ga mejita Piave in Brenta.
Italijanska ofenziva. Iz vojaškega razmotrivanja dne 24. septembra: Na iuco - zapadni fronti so združeni sovražniki zopet začeli s svojimi velikimi napadi. Dočim*je bil zadnji ofenzivni sunek naperjen na višine med Brento in Piavo, sta poskusila Italijan in Francoz včeraj polastiti se naših pozicij na asiaskem prostoru. S približno 3—4 divizijami so se zagnali po močni artiljerijski pripravi proti našim črtam. Težišče bojev je bilo na odseku hriba Sisemola. iz česar sledi, da je nameraval sovražnik predreti najo aslaško pozicijo. Njegova prizadevanja pa so ostala brezuspešna na vsej napadalni frond. Pričakovati je tu skoro zopetnih napadov.
Italijanski načrt o Izkrcanju v D a 1 m a c' j I. Konteradmiral Khuepach je dunajskemu dopisniku »Az Ujsaga« glede italijanskega načrta o izkr-caniu v Dalmaciji rekel, da se Je ententi doslej posrečilo samo Izkrcanje v Vladivo-stoku in na murmanskem bregu. Podjetie v GaHpoliiu se ie temeljito ponesrečilo. ?e rnnoero težje pa bi bilo tako podjetje v Dalmaciji, ki je zavarovana z minami In drugimi obrambnimi sredstvi, pa tudi s pred-ležečiml otoki. Obrambne možnosti so s tem Jako olajšane. Italijanska mornarica pa bi v slučaju izkrcanja ne Imela za seboj ni-kakega oporišča in ne bilo bi prehranjevalne možnosti Francoska mornarica le- izginila, ko je podmorski čoln 12 potopil francosko oklopnico »Leon Oambetta« in Italijanska po potopitvi »Garibaldijac. Po Izgubi »Amalfe« nI bilo na naši obali videti nobene večje Italijanske enote. Admiral sodi, da Je naša pomorska sila taka, da se nI bati sovražnega Izkrcanja v Dalmaciji.
ITALIJANSKO .URADNO POROČILO.
23. s e p t e m b r a. Od časa do časa ljuto artiljerijsko delovanje ob Plavi. Posamezni vznemirjevalnl streli na ostali fronti. V Ledroški dolini so napadli naši oddelki neko parmljo in malo sovražno posadko ter Jo pognali v beg In vjeli nekaj mož. Na asiaški visoki planoti so Izvršili francoski oddelki davi sijaien nenaden napad. Vzhod-
no hriba SisemoU so DoruiiH in poškodovali, ko so vdrli globoko v sovražne črte, obrambne naprave, prlzadjall posadki v besnem spopadu težke izgube In pripeljali v svoje Jarke nad 100 vjetnikov, med temi tri oficirje, in 5 strojnih pušk. Mal angleški oddelek je drzno vdrl v sovražne črte severno Asiaga in vjel nekaj mol. Dva sovražna apareta sta bila v zračnem boju sestreljena.
Ententina ofenziva na Balkanu in v Palestini.
O dogodkih na balkanskem bojilču ln v Palestini pi$e »Arbciter Zeitung«: Ne gre, da bi st zakrivali resnico o možnostih, ki morejo nastati vsled uspešne ofenzive entente na Balkanu. Tudi ni treba, da bi bil samo Niš cilj te ofenzive, to tem manj, ker sme ententa z gotovostjo računati z živahno agitacijo med Romuni. Predvsem pa se moramo čuvati pred tem. da bi hoteli z neverjetnimi vestmi priti preko teh vprašanj. Če se danes razširja v dunajskih listih vest, ki prihaja baje iz Belgrada, da Je ostalo od nekdanjih fSO.000 Srbov samo še
20.000. ki jih ententa sedaj uporablja v makedonski armadi kot sužnje, kj se zelo neradi bojujejo, a radi upirajo, ne smemo takim vestem preveč verjeti. Srbi so gotovo oni del ententne armade na Balkanu, ki gre tako proti Bolgarom, kakor tudi proti nam naravnost s čustvom osebnega sovraštva v boj moža proti možu. O tem pač ne smemo dvomiti. Toda uspehi entente na Balkanu pridobivajo pomena vsled zmag angleškega orožja v Palestini. O tem smo slišali le malo in še to brez zveze. Kljub temu lahko sklepamo na velikost angleške zmage iz posameznih podatkov. Predvsem je dejstvo, da se turška fronta na obeh straneh Jordana umika. Nadalje poročajo angleški listi, da je bilo 18.000 mož obkoljenih in vjedh. Iz opisovanja angleških listov dobimo vtisk, da se Je posrečilo Angležem razvid od strani prijeto krilo turške armade tako, da so pri tem vjeli eno celo divizijo. Če pomislimo, da v teh pokrajinah ne gre za mase, s kakršnimi računamo v Evropi, potem pač nihče ne sme dvomiti, da je odločitev zelo važna. Ta uspeh utrjuje gospodstvo Angležev v Arabiji ter postaja položaj Turkov v Siriji med mezopotamsko in palestinsko fronto vedno težavnejši. Vsa ta pokrajina je ogrožena. Prav lahko se zgodi, da Angleži zavojujejo te dežele, čim večja Je tu nevarnost, čim bolj se bliža nevarnost Jedru Turčije, Mali Aziji, tem manj prihajajo turske čete za dogodke na balkanskem poluotoku v po-štev. Nikdo, ki noče lahkomisdino zanlkad dejstev, ne bo zanikal, da je zmaga Angležev v Palestini obenem s prodi ran lerfl entente na Balkanu položaj v Orijent popolnoma Izpremenila.
ITALIJANSKO URADNO POROČILO
IZ MAKEDONIJE.
23. septembra. Naše čete so premagale odpor kritnega moštva In velike terenske težkoče ter so v noči 22. septembra nadaljevale z velikim elanom zasledovanje, umikajočega se sovražnika. Zjutraj ob zori so se zvezale z levim krilom, potem, ko so prodrle povprečno 12 km in zavoje-vale 16 vasi, in s središčem črte Cavili-' Dolmšovo - Muša - Oba in se polastile na desnem krilu hriba Vobišta. Vjele so obflo mož.
FRANCOSKO  URADNO POROČILO IZ MAKEDONIJE.
21. septembra. Orijentska armada. Tekom dne 20. septembra so zlomile francosko - srbske armade na masivu Drošesiskem resen odpor z nemškimi četami ojačenih bolgarskih zadniih straž. Izkoriščujoč svoj uspeh, so prekoračile v severni smeri Vezuci in dosegle proti jutru Demlr Kapu. Sovražnik je izvršil obilna razdejanja proti Gradskemu in v okolišu Vardarja In Dojrana, kjer je vžgal kolodvore, nranicijska skladišča hi letališča število vjetnikov In vplenjenih topov narašča. Srbske čete so se polastile ene popolne montažne četne skupine in baterije kalibra 10*5 cm. Vzhodno Vame se je začel sovražnik umikati. Aliirane čete so vzele Cenište in Orle. V pokrajini severno in severno - vzhodno masiva Dzene so prodirale dalje francosko - grške čete v zvezi s srbskimi armadami.
22. septembra. V zmagovitem pohodu so dospele srbske čete do Vardarja. Naše čete so prekoračile reko m so pretrgale železnico Skoolje - Soltm. Druge enote so prekoračile Črno In so pretrgale železnico, ki gre Iz OradlŠkova v Prflep. Na ta način je pretrgana zveza z 11. nemško armado. Strategične posledice pretr-ganja sovražnih zveznih črt in prebitja fronte so velikanske. Od 15. septembra sem je doseglo srbsko prodiranje na desnem krilu več kot 65 km globine, števflo vjetih ln plena neprestano narašča.
ANGLEŠKO   URADNO POROČILO IZ MAKEDONIJE.
23. septembra. Vsled napadov In izredno silnega pritiska angleških In grških čet v zvezi s francoskim in srbskim prodiranjem bolj proti zapadu Je sovražnik opustil svojo črto od Dojrana do zapadno od Vardarja. Zažgal je kolodvor v Hudovi in skladišča v Cestovi In Radalih. Njegove čete in njegove trenske kolone se gnetejo na cesti proti severo - zapadu, pri čemur jih vznemirjajo naši letalci, ld z dobrim uspehom mečejo na umikajočega se sovražnika bombe ter ga obstreljujejo s strojnimi puškami. Naše čete prodirajo ter so dospele do Kara Ogularia - Ramzeli 1 km Južno od Bogdancev. Zapadno od Vardaria so naše čete prodrle do Mejdezov v stiku z Grki, ki stoje pri Gurlnku.
TURSKO  URADNO POROČILO.
22. septembra Palestina. Na fronti se vrši naše gibanje, s katerim smo pričeli tudi ob Jordanu v popolnem redu. Naše poslednje čete se povsod hrabro upirajo. Na ostalih frontah ničesar pomembnega.
ANGLEŠKO URADNO POROČILO IZ PALESTINE.
20. septembra. Sovražni odpor se je povsod zlomil, izvzemši na levem turškem krilu v dolini Jordana. Naše levo krilo se je popolnoma obrnilo proti vzhodu od Daha ter Je dospelo do črte Idia - Baka-železniško križišče Mesadieh na obeh straneh železnice ob cesu* iz zapada v Nablus. Naše desno krilo Je prodrlo po težavnem ozemlju, zlomilo močan odpor ter dospelo do črte Kan - Ibald. lVi angleške milje severo - vzhodno od Al Mugeir es Savieh. na
obeh straneh ceste Jeruzalem - Nablus. Na severu je prodrla naša konjenica skozi ozemlje Armedon ter zasedla Nazaret, Azule in Bejsan, zbrala razpršene mase so-^ažnih čet in transporte, kakor so prihajali z juga. Vsa pota za beg, ki so bila sovražnika odprta, izvzemšl prehode preko Jordana pri Bejsanu in Izr et Damleh so fcila sovražniku zaprta. Na vzhodu od Jordana so arabske čete hetžaikega kralja močno razdejale železnico pri DerajL Razdejali so vaine mostove, med njimi tudi most preko reke Jarmak. Natančna poročila o plenu bodo mogoča šele čez par dni. Našteli smo pa že nad S000 vjetih, 100 topov, mnogo konl in mehaničnih vozil. 4 letala, mnogo lokomotiv in veliko število železniških vozov. Zelo težke izgube so turškim četam prizadejale naše letalske skupine, ko so se Turki na težavnem ozemlln umikali. Neko nemško letalo, ki je nosilo pošto, se je spustilo na tla sredi naših čet. Voditelj letala, ki je bil mislil, da je še v turškem območju, je uničil letalo in njeno vsebino, predno smo ga mogli vjeti.
22. septembra. Dne 21. septembra, ob 9. zvečer se je obrnila infanterija na našem levem krilu na svojo levo stran pri Bir - Afurju. 5 milj od vzhoda proti severu od Tulkerama. Dosegla je Črto Bet-Dedšan - Samaria - Bir - Afur, goneč pred seboj sovražnika zapadno ceste Jeruzalem-Nablus v roke naše južno Dšenina in BeJ-sona delujoče kavalerije. Druge sovražne čete so poskusile zaman uiti v Jordanski dolini v smeri Jisr - et Damie, katero so še držale naše čete. Ti četni deli so vtrpell težke izgube po naših zračnih silah, ki so jih traino vznemirjale z bombami in ognjem strojnih pušk z nizke višine. V bližini je-eera Tiberi jasa drže naši kavalerijskl oddelki Nazaret in železniške In cestne prehode preko Jordana pri Jisr - et Damln. Doslej smo našteli 18.000 vjetnlkov In pripeljali 120 topov.
Razmere na Ruskem.
Atentat na Trockega. Petrograd, 23. septembra, f? Moskve poročajo listom: Sovjet v Tambovu poroča o atentatu, izvršenem na Trockega v bližini vasi Somobovo, z ročnimi granatami. Spremljevalec Trockega v avtomobilu le bfl ubit, Trockij sam nI bil ranjen. Atentatorja so prijeli.
Angleško poročilo o sunkih avstro - ogrskih
vojnih vjetnikov na Kjahto. London 23. septembra. »Daily Mail* poroča iz Tientsina: 4000 Avstrijcev in Ogrov, katere so ogrožali Čeho - Slovaki, te izvršilo sunek na Kiahto in izzvalo tam ^?.niko. Poslane so bile kitajske čete tja, da preprečijo, da bi vojni vjernik! stopili v mesto in jim zaoovedo, da polože orožje. Vato so nastopili Kitajci med Avstro - Ogri in čeho - Slovaki koi posredovalci. Obljubo Avstrijcem, da bodo ž njimi lepo ravnali In tako se je posrečilo, da so bili razorožcnl; 3000 pušk. 10 topov in več strojnih pušk je bilo oddanih.
Japonci prfjeH generala Horvata In
Plečkova.
Z Dunaja poročajo, da so Japonci po »Kljevskaji MvsIU prijeli generala Horvata in Plečkova. ker sta osumljena, da sta v tajni zvezi z boljševika.
Politična vesti.
= Delegacije šele oktobra. Na vprašanje poslanca Ellenbogna je odgovoril RTOf Burian, da se bo vršilo zasedanje delegacij še le v prvi polovici oktobra.
= Kaj pa je to? »Slovenec« poroča, da ie znani »poetični« napad na ljubljansko porotno, sodišče »Diebe heraus«, ki ie izšel v-uradnem (!!) listu »Laibacher Ztg.«, umetniško delo ^nadebudnega nemškega pesnika Mat. Skubla«, in da je isti pesnik dal objaviti v glasilu za dunajske (po večini židovske) nesramnosti, v »Mušketi«, svo-ie poetične izlive proti ljubljanskemu knezoškofu drju Jegliču.   Obe pesnitvi
glede iniamnosti na višku. Prva Mati ljubljansko ljudsko sodišče radi te-
ker je soglasno oprostilo nameščence, ki so svojemu gospodarju pripravili na stotisoče dobička, prejemali za svoje delo naravnost sramotne plače in so vsled bede pridržali in razpečali nekaj gospodarjevega blaga. Sodba ljubljanske porote je bila ljudska sodba — uradni list pa je porotnike v nesramnih verzih ozmerjal in se delal norce iz ene najvažnejših državnih institucij! »Pesem« o ljubljanskem knezoškofu dnu Jegliču je napisana v žargonu divjega sovraštva proti našemu narodu. Pesnik pošilja cerkvenega kneza v kriminal in ga obklada s priimki, ki so našemu jeziku neznani. Sedaj trefi »Slovenec«, da je avtor obeh nesramnosti podravnatelj ljubljanske policije c. kr. policijski svetnik Mat (pravilno dr. Mihael) S k u b I. Reči moramo, da smo že rudi mi slišali pripovedovati, da je pravi šef one c. kr. oblasti, ki bdi v Ljubljani nad državnimi interesi, dr. SkubL avtor omenjenih dveh pesmi. Ta govorica se nam je zdela tako absurdna, da je nismo zabeležili. Zdelo se nam je izključeno, da bi se tisti mož. ki kot me-rodajni faktor politične policije in kot cenzor dan za dnem varuje vse^mogo-če interese države, se mogel tako daleč spozabiti v svojem sovraštvu proti našemu ljudstvu. »Slovenčeva« trditev pa je tako pozitivna, da je vsa zadeva na mah javno postavljena na dnevni red, s katerega pač ne sme več izginiti, dokler ne bo popolnoma pojasnjena. Predvsem pričakujemo, da bo policijski svetnik dr. S k u b 1 takoj predlagaj proti sebi uvedbo disciplinarne preiskave m na ta način omogočil, da se vsa stvar uradno preišče. Zdi se nam nemogoče, da bi dr. S kub 1 le še trenutek mogel ostati na svojem mestu, ako je »Slovenčeva« trditev resnična. MI zadeve ne pustimo več iz oči in smatramo, da se bo moral z ozirov na javno politično moralo ž njo pečati tudi Jigoslovanski klub, oziroma državni zbor.
= Iz vsega naroda stvorimo enega
človeka! Splitsko »Novo Doba« prinaša razgovor svojega praškega dopisnika s predsednikom Češkega svaza poslancem Stanekom. Predsednik Staiičk
je rekel med drugim: Kar nas v sedanjem težkem boju vodi, to ie tako veliko in vzvišeno, da ie pravi zločinec vsak, ki v teh trenutkih ne čuti teže svoje naloge In ki se lahkomiselno vrača od nje. izgovarjajoč se, da bo že kdo drusi to za njega opravil. Ako hočemo, da bomo zmagali, je potrebno, da ta ena misel stvori iz celega naroda enega človeka. Malo je, ako se samo del ah večina ogreva za naše ideale, misel svobode mora prodreti tudi v najbolj zapuščeno kolibico naših gorjanov in ribičev. Ali ne samo, da se vse zaveda tega cilja, naša dolžnost je ta, da bomo vsi aktivni, da bomo pripravljeni za to misel tudi delati. Moramo se pokazati
vredne onega, kar pričakujemo in nad
vse pa se moramo pokazati zrele, da vzamemo v roko ono, za Kar se borimo. Ne sme biti med nami boljših in slabših, ker so vsi dobri, ki so pripravljeni za žrtev. Drug drugemu moramo oproščati pogreške, nad vse bodimo znosljivi, ne Iščimo onega malega, kar nas deli, marveč iščimo ono veliko, ki nas veže in ki nas more vezati. V tem je moč. Nikdo nima pravice drugemu odrekati voljo za dek> tn iskrenost v misli. Vsi pa moramo biti eno, učitelj in delavec, duhovnik in uradnik, tudi oni žandar, ki čuti kakor mi. tudi on ima pravico, da bo v zajednici. Nikogar ne smemo odbijati, ker obleka, stalež ali družabni položaj ne sme biti merilo patriotizma, nego srce in čustvo. V prvi vrsti stoji torej dolžnost, da se imenom narodne discipline vse stranke in vsi poedinci združijo v veliko edinstveno telo in da koncentrirani izvrše organizacijo tam. kjer je še nI, To stoji, da taki, kakoršni smo bili, nismo sposobni razumevati današnji čas in ne moremo biti božii izvoljenci. Ki čakajo "Mesijo.
= Rekurz »Narodnih Listov* zavrnjen. Iz Prage, 24. septembra. Notranie ministrstvo je zavrnilo rekurz proti ustavitvi »Narodnih Listov«.
= Kongres Češko - slovaških soct-jallstov. »Pravo Lidu« poroča, da se bo vršil v Pragi od 1. do 3. novembra kongres češko - slovaške socijalistične stranke. Dnevni red bo obsegal te točke: strankina politika med vojno, delovanje poslanske zbornice, solidarno postopanje soeijalističnih strank, organizacija delavcev internacijonale, ekonomično - socijalne naloge delavskega razreda, javna prehrana.
= Krasen uspeh vpisovanja v po-neračevainico. češki listi poročajo, da imajo v Zabfežsku v Nemiii-riiipovi nemško »prelivamo«, proti kateri so češka obrambna društva pogostonia protestirala in energično delovala. Napovedano vpisovanje v to šolo se je skončalo skrajno klaverno. prijavil se ni niti en učenec. V čeških manjšinskih šolah je toliko otroki da se stiskajo skoro do zadušenja. To je lepa slika avstrijske pravičnosti.
b Praški nadškof Hnvn si želi v Rim. »Venkov« poroča: V krogih dunajske nuncijature se zatrjuje, da je praški nadškof grof Huvn. oni, ki je vedel povedati, da je v »drugem stanu«, storil na Dunaju korake, da naj bi ga poslali v Rim k Vatikanu. Prepričal se je, da je to za njega potrebno, ker z njegovim delovanjem na Češkem ljudstvo in velik del duhovščine ni zadovoljno.
= Italijanska nota za Jugoslavijo? Iz Berna: »Petit Parisien« poroča, da v Italiji ne pride do ministrske krize, ker so prevladale ideje ministrom Orlanda in Bissoiatija. katera sta podpirala Ga-lenda in Crespi, glede modifikacije londonskega dogovora. Italija sprejme protekcijo Jugoslovanov in na ta način dobi poleg teritorijalnih pridobitev v zmislu narodnostnega principa tudi politične in moralne koristi. Italijanska vlada izda na zaveznike noto, v kateri izjavi, da smatra boj Jugoslovanov za njihovo neodvisnost v lastni svobodni državi za boj, ki odgovarja načelom en-tente in interesom trajnega, pravičnega miru. Iz Ženeve poročajo, da sta Or-lando in Pašic sklenila provizorične dogovore, o katerih bo Orlando poročal v Rimu.
• = Živahne razprave radi jugoslovanskega vprašanja v Parizu. Iz Ženeve: »Eciair« poroča iz Pariza, da se vrše med Pašićem, Orlando in Clemence-auom živahne razprave, ki se pečajo z jugoslovanskim vprašanjem.
= »Ostanki srbske armade.« Pod tem naslovom poroča oficijozna »Bul-garisehe Korrespondenz« dne 6. septembra: Od srbske armade na makedonski fronti, ki je *tela 150.000 mož, je ostalo le še 20.000 mož. Francozi in Angleži s srbskimi vojaki in častniki ne postopajo kakor s svojimi zavezniki, temveč kakor s sužnji. Srbi morajo opravljati najnižja dela, kopati jarke in popravljati ceste. V srbski armadi prihaja neprestano do uporov. Srbska vlada mora paziti na vsakega vojajca in častnika. Mnogo jih ie zaprtih, med njimi samo v solunskih ječah nad 700 srbskih oficirjev. Kakor javlja »B. K.«, je dara bolgarska vojaška uprava ta popis v Nišu javno nabiti, kar da je vzbudilo mnogo pozornosti. — Najnovejši dogodki na solunski fronti kažejo, da te navedbe niso bile povsem točne.
= Kriza v Nemčiji. Po včerajšnjih govorih v glavnem odseku nemškega državnega zbora, se zatrjuje, da je položaj popolnoma razjasnjen. Katoliški centrom je označil zahteve socijalnih demokratov glede udeležbe pri vladi za nesprejemljive in če katoliški centnrm ne bo odnehat je državno-zborska večma razbita. V tem slučaju bi bilo neizogibno, da odstopita grof Hertling in Paver.
= Prus! proti Bavarcem. Mona-kovska »Korrespondenz Hoffmann« poroča uradno: Te dni na Bavarskem razširjeni letak z napisom »Pruska srca, kvišku!« in pričeniajoč z besedami:   »V globok ar esnera   trenptfcu S£
obračamo do vseh pristnih Prusov« in. s podpisom »Za zvezo cesarju zvestih« von Knobelsdorf. major; za zvezo Prusov: dr. Ročke, se obrača proti bavarski armadi in članom bavarske kraljevske družine. Po dosedanjem poteku na inicijativo bavarske vlade z uradne berlinske strani Izvršenega preiskovanja, se more sumiti, da gre za falsifikat. Ko se doseže razjašnjenje, se objavi rezultat uradne ugotovitve.
Dnevne veste.
— Voina odlikovanja. Stotnik Božidar D r e n i k art. polk 6. in rez, nad-
poročnik Josip B i t e n c 87. pp. sta odlikovana z redora železne krone *3 razreda z voino dekoracijo in meči. Črno-vojniški narednik Josip Gantar, poveljnik orožniške postaje v Samoranu. ie odlikovan s srebrnim zaslužnim križem o krono na traku hrabro e me svetinje.
— Imenovali ie. Kad. asp. Zdenko M a t i a š i č 17. pešpolka v Trebinju ie imenovan za praporščaka.
— Drziviii uradniki letnikov 1665. do 1S96. v vojaški oficirski službi se odpuste. Z Dunaja poročajo: Voina uprava ie odredila, da se imaio oficirjem letnikov 1865. do 1306., ki so državni uradniki in ki prosilo, da ^ iih še nadaiie pusti v akivni vojaški službi, prošnje nemudoma zavrniti in se dotični oficirii taku i odpuste.
— Iz finančne službe. Finačni ko-mifor Avgust Sedlar v Krikom ie
imenovan za finančnega tajnika.
— Ljudakošolske ve:-ti. Alfonza L i n d t n e r ie nameščena za nrovizo-runo učiteljico v Sori, Marija Petrovac za su 'en'inio v Smledniku, suplentinia Mai iia O o 1 i e v s a k ie imenovana za prov. učiteljico v Cu.-eči trasi, Olga Vod i še k za prov. e7itelii-co na Viču. Za definitivno vrtnarijo na otroškem vrtcu družbe sv. Cirila in Metoda v Tržiču ie Imenovana Margareta Podkrajšek. doslej vrtnariea v Rocolu pri Trstu.
— Iz c. kr. ir.°stneflra šolskega sveta. O redni seji c, kr. mestnega šolskega sveta, ki so ie vršila v soboto, dne 14. septembra 1918., >mo prejeli nastopno obvestilo: Predsednik proglasi sklepčnost in otvori seio. Zapisnikar poroču o bistvenih kurentnih stvareh in pove, kako da so bile rešene, kar se vzame na znanje. Zapisnik o zadnii redni seji, ki se ie vršila v torek. 1C>. iuliia 1913, odobri se brez ugovora. Porodilo o napredovanju učiteljstva na višio plačilno stopnjo s 1. januarjem 1919 se pritrdi. Dvoje prošenj za privolilo daljših dopustov je a kr. deželnemu šolskemu svetu priporočilno predložiti. Za su-plentke se imenujejo: Na I. mestni deški šoli učiteljice Ana Kosca, Marija J ur man in Ljudmila Rape; na II. mestni: Stanislava Iskra in Ljudmila Cele-stina: na III. mestni: Danijela Kališ: na šišenski deški osemrazrednici: Frančiška Hribernik: na mestni nemški dekliški šoli: .Viktorija Medved in Marija grofica Auersperg. Več prosilk se vzame v evidenco za ona mesta, ki utegnejo priti še vpoštev, ostalim ie pa prošnje vrniti. C. kr. deželni šolski svet je naprositi nai posreduje, da se uči-telistvu enkratni nabavni prispevek pro 1918 čimpreie nakaže tako. kot te bilo sklenjeno dne 23. julija 1918. Delati je na to, da se tudi v poslopju IV. mestne dežko ljudske šole čimpreie izvrše poprave.tako da se poslopje pridobi za poučevanje lastne šole ter pomožnega oddelka na rfjei in pa mestnega dnevnega zavetišča, ki sta oba sedaj zelo nedostatno nastanjena, pri čemer trpita mladina in učitelistvo. Ko se pojasni še nekai internih zadev upravne vsebine, zaključi predsednik sejo in se zahvali za udeležbo.
— Pouk na obrtno - nadaiie valnih šolah. Po štiriletnem prestanku prične se letos zopet na vseh ljubljanskih obrtno - nadaljevalnih šolah s poukom. Sprejemajo so vajenci in vajenke. Vpisavanjesevrši v nedeljo, dne 29. septembra 1918, od 10. do 12. dopoldne. vpieavalo
za mehansko - tehniško šolo v voditeli-ski pisarni I. mestne deške šole; za stavbno šolo v voditeliski pisarni II. mestne deške šole; za moški oddelek umetne in oblačilne šole v voditeliski pisarni mestne nemške deške šole; za ženski oddelek te šole v roditeljski pisarni mestne slovenske 'iekli^ke šole: za snlošni oddelek v voditeliski pisarni III. mestne deške šole. Z rednim poukom 66 prične v nedeljo, dne 6. oktobra 1918. Natnnčneia pojasnila ie dobiti pri vpisavaaju. Več pove razglas.
— Skušnje zdravnikov in živino-zdravnikov v smislu naredbe z dne 21. mafea 1873. se bodo vršile <T Gradcu tekom meseca novembra t. 1. Prosite ? 15. oktobra pri graškem namestništvu.
— Iz gledališke nisarue. Vre p. t. abonente lož in sedežev. Ki so si iste rezervirali, pa jih še ne plavali, oziroma odpovedali, se vabi vljudno, da se takoj zglase v gledališki pisarni, ker se bodo v nasprotnem slučaju oddali isti^ drugim reflektantom. — Za^no se tudi naznanja, da ie še nekni sedežev in balkonskih lož dobiti v abonma.
— Operna pevka Erma Žarska je rojena v Olomucu na Moravskero, Velike usnehe ie dosegla kot mlada primadona v Pragi, nione kreacije kot Mi-lada, Valentina, Elza. Aida, Elizabeta, itd. so navdušile praško občinstvo. Svoje študije je dovršila v Berollnu in v Parizu Ravnatelj Casazza jo je angažiral po odhodu Dcstinove na njeno mesto v New Yorku. Ž drska je odločno dramatičen sopran, ki v tonu, njega izobrazbi in v njega vezavi spominja na umetnico kot je Ema Destinova. V Ameriki si je pod vodstvom mojstrov Her-za, Toscaninija in Polaka razvila svoj talent do umetniške višine. Blagozvok njenega glasu, plemenit rimbre, pevsko disciplinirano in globoko občuteno predavanje imponira in navdušuje pri umetnici.
— Prvo društvo hišnih posestnikov v Ljubljani. V smislu § 19. tiskovnega zakona zahtevamo, da priobčite naslednji popravek: Ni res, da ie prvo društvo hišnih posestnikov v Ljubljani nedavno razpošiljalo okrožnice večinoma v nemščini, temveč je res. da so bile po večini razposlane v slovenščini.
.Nemške bo se poslale hišnim posestni- '
kom nemške narodnosti, slovenoke pa
slovenskim. Ni res. da je prejel nemški furman tudi mestni magistrat, temveč je res, da Jermani vobče niso razpošiljali temveč samo vabila za pristop k jainsivenemu zavarovanju. Ni res, da bi se bilo to hote zgodilo, temveč je res, da se je to napravilo vsled neljube pomote v predsednikovi od^Mnosti, ko se ie par nemških okrožnic poslalo tudi Slovencem in med niimi baje tudi dr. K. Triileriu. ki pa ni niti Član nažega društva. Končno ni res, da pri našem društvu oči vidno nemški jezik boli ljubijo, kakor slovenski, temveč je res, da se pri nas notranje uraduie samo slovenski, s cirankam pa kot nepolitično, gospodarsko druitvo v ieziku. katerega se poslužuie elan našega društva, kateri so obojih mirodnosti. Prvo društvo hišnih posestnikov v Liubliani. dne 20. septembra 1918. — Ivan F r e 1 i h predsednik.
— O po Zvijamo na popisovanje prašičev, ki se vrši v mesMt^u pooikovalnem uradu. Zamudniki bodo kaznovani. Jutri ie zadnii dan za popis.
— Umrl ie v Liubliaui rodLini g. Maks M i h e 1 i č a sinček Maksimilijan
v drugem letu svoje stairo <ti.
— Umrl je v Spodnji Šiški g. Ivan Bogataj, iiadsprevodnik južne železnice v pokoiu.
— Že osem dni se pogreša iz Spodnje Žiške Uleten fant. Videli so ga v nedeljo na Dolenjskem kolodvoru. Razoglav je in bos ter je oblečen s črnim suknjičem in modrimi hlačami. Ce ga kdo še vidi, naj odda na dom v Spod I ši9d št. 111 Kolodvorska idica.
•Sirota je udarila, dne 21. t. m. ob pol eni uri po noči v skedenj posestnika Lovrenca Korbičav vultro Mohel v Zbili a h št. 19 nad Med vodami. Ogeni je uničil celo gospodarsko poslopje: skedenj, šupo. tik hiše stoieč dvojen kozolec, hlev in hišo. Ostala je nepoškodovana le spodnja soba s pohištvom in klet. — Sreča je hotela, da so Korbiče-
vi prenočevali usodno noč nekega sta^ rega popravlialca stolpov, ki se mudi počasno s po pravi tanjem cerkvenega stolpa v Zbiljah. Le-ta ie spal z domačimi otroci na skedniu ter otel otroke in nato še živino. Sam ie pri tem zgubil klo! uk in en Čevelj. — Hiša je stala na višini, obdana z gostim drevjem, ki ie obvarovala sosede in celo spodnjo vas gotove nesreče, ker je veter iskre zelo : ;vzn. .-.-J. ■ Radi pomaaaftanja Tod« i" bilo gašenje skorai brezuspešno. — Skoda se ceni približnih 50.000 K, zavarovalnina pa znaša le 6000 K.
Koca na Veliki planini nad Kamnikom se ie dne 20. t. m. zatvorila. Slovensko planinsko društvo ie ukrenilo, da so čez zimo ne pustijo v koči nobena živila in nobena oprava. Zato torej čez zimo ni mogoče v koči prenočiti in tedaj koča na Veliki planini ne bo pristopna.
Iz Artič pri Brežicah. >Narodni blagdan« je donesel lepo svotico 305 K za nase jugoslovanske revne otroke. Ta lep znesek dela čast naši mali občini.
Težko obolel je znani prevajalec iz slovanskih jezikov Peter M i k 1 a v e c Kakor znano, živi P. Miklavec priprost mož, ki je z izredno pridnostjo in iz ljubezni do slovanske literature se naučil skoro vseh slovanskih jezikov, v jako siromašnih razmerah v Ribnici na Pohorju. Morda pripomorejo te - le vrstice, da se rodoljubni ljudje spomnijo tudi tega vrlega moža.
Umrl ie v deželni bolnišnici v Gradcu 5Tosp. Franjo § o r n, nadučitelj in hišni posestnik pri Sv. Lovrencu na Dravskem polju.
Umrl je v garnizijski bolnišnici v Gradcu računski stotnik monturskec^a skladišča št. 3 jrosp. Ivan Masten, star 42 let.
Radi enega vltlja sukanca ustreljen. Med družinama Rojko in Pichler v Jiršov-cih, ki sta živeli nekaj časa skupaj, ker sta si v sorodstvu, je prišlo do prepira radi eneera vi ti; a sukanca. Rojko je šel končno po puško in ustrelil na svojega zeta. Zadel ga je v hrbet Pichler je obležal mrtev. Prcd^. porotno sodnljo v Gradcu so porotniki zanikali umor in uboj, potrdili pa vpraT>a*1e slede pretrreška proti varnosti *?\iicnja, nakar je bil Rojko obsojen na 8 mesecev strmrejra zapora.
Našlo se le včeraj več ključev. Dobe se v Beethovnovi ulici št 15 pri hišnici.
Zguhil se je v nedeljo ob 7. nri zvečer od trgovine Faldiga na Sv. Petra eesti do hotela >Uniona<. temno moder modrček z rdečimi gumbi. Pošten najditelj se naproša, nai gr* odcTa proti neradi na naslov: L. Bitenc. Ilirska ulica 22.
f Meso na zelene izkaznice B. §t. 1 do 800. Stranke z zelenimi izkaznicami B Št 1—800 prejmejo goveje meso v petek, dne 27. septembra popoldne v cerkvi sv. Jožefa. Določen je ta - le red: od 3. do V24. št. 1—200, od ^4. do 4. št. 201—400. od 4. do V25. št. 401 do 600, od y& do 5. št. 601—800. — Kilogram stane 2 K 80 vin.
t Oddala mesa eostimfčarjem fn zavodom. Mestna aprovizacija bo oddajala goveje meso gostilničarjem in zavodom v petek, dne 27. septembra poooldne od 1. do 3. v cerkvi sv. Jožefa.
t Prodaja praških klobas no znižan? ceni. Mestna aprovizacija bo prodajala klobase v voirrl prodajalni v Gosposki ulici v četrtek, dne 26. septembra poooldne strankam z zeleno izkaznico »A« od št. 350 do konca. Vsaka oseba dobi lU kg: kilogram stane 6 K.
-f Proda;*a moke. Od četrtka 26. t. m. do vštete sobote 28. t. m. se bode dobilo na vsako močno izkaznico pol kilograma moke za pecivo št. 0. Kilogram moke stane 2 K 66 v.
Marmelada na rumene izkaznice D. Stranke z rumenimi izkaznicami D prejmejo marmelado v četrtek dne 26. t. m. dopoldne pri Muhleisiiu na Dunajski cesti. Določen Je tale red: od 8. do 9. št. 1 do 190. od 9. do 10. št. 191 do 380. od 10. do 11. št. 381 do konca. Stranka dobi za vsako osebo 1 kg; marmelade, kilogram stane 4 K.
'-f- Izkaznice za zdrob za otroke do 3. leta. Od petka 27. t. m. naprej se bodo izdajale za otroke do 3, leta npvje
zelene izkaznice za pšenični zdrob. Vsaka stranka, ki hoče dobiti novo izkaznico za zdrob. mora prinesti s seboj: i.) rudečo ali zeleno legitimacijsko
številko, na katero prejema karte pri komisijah; 2.) krstni list ali izpisek, da otrok še ni nad tri leta star; in 3.) staro izkaznico za otročji zdrob, ki se zamenja za novo. Nove izkaznice se bodo izdajale v mestni posvetovalnici, vsakokrat od 8. do II. ure dopoldne. Najpreje prideio na vrsto stranke, ki že imajo v rokah izkaznice za otročji zdrob in sicer po sledečem redu: stranke z izkaznicami za otroke št 1 do 400 dne 27. septembra; št 400 do 8 dne 28. septembra, št. 800 do 1200 dne 30. septembra, št. 1200 do 1600 dne 1. oktobra, št. 1600 do 2000 dne 2. oktobra, št. 2000 do 2400 dne 3. oktobra, št. 2400 do 2800 dne 4. oktobra, od št. 2800 naprej dne 5. oktobra. Stranke, ki še nimajo vploh nobene izkaznice za otroke do tretjega leta, pridejo na vrsto dne 7. oktobra.
4- Oddaja sveč. Mestna aprovizacija ljubljanska bo oddajala sveče na rodbinske petrolejske izkaznice A pri Aitihieisnu na Dunajski cesti po naslednjem redu: I. okraj: v četrtek 26. t m. dopoldne od 8. do 9. št. 1 do 350, od 9. do 10. št. 351 do 700, od 10. do 11. št. 701 do konca. — II. okraj: v četrtek dne 26. t. m. popoldne od pol 2. do pol
3. št. 1 do 300. od pol 3. do pol 1. št 301 do 600. od pol 4. do pol 5. št. 601 do 900, od poL 5. do pol 6. št. V01 do konca. — IV. okraj: v petek dne Z7. ftm. dopoldne od 8. do 9. št. 1 do 350, od 9. do 10. št. 351 do 700. od 10. do 11. št. 701 do konca. — III. okraj: v petek dne 27. L m. popoldne od pol 2. do pol 3. št 1 do 300. od pol 3. do pol
4. št. 301 do 600. od pol 4. do pol '5. št 601 do 900, od pol 5. do pol 6. št. 901 do konca. — V. okraj: v soboto dne 28. t. m. dopoldne od 8. do pol 10. ure. — VI. okraj: v soboto dne 2S. t. m. od pol 10. do 11. ure dopoldne, — Vil. okraj: v soboto 28. t m. popoldne od pol 2. do pol 3. št 1 do 400, od pol 5. do pol 4. št. 401 do konca, — VITI. okraj: v soboto dne 28. t m. popoldne od pol 4. do pol 5. m IX. okraj: v soboto 28. t. m. od pol 5. do pol 6. ure popoldne. Stranke dobe po 1 zavitek sveč. zavitek stane 1 K 60 v. Stranke naj se točno drže predrisanega reda in naj imajo denar že odštet.
Snzne sfuarL
* Osem tedenske počitnice na praških
šolah. »Venkov« poroča, da je bilo določeno vsled pomanjkanja premoga, da bodo Imele vse šole v Pragi novembra hi decembra osemtedenske počitnice.
* Praške plinarne ostavilo s*o| obrat Praške mestne plinarne naznanjajo, da dohaja tako nezadostna množina premoga, da je izdelovanje plina v n4rvečii meri ogroženo. Ako se teh razmer ne odpravi, se ustavi prihodnje dni izdelovanje plina z vsemi nedoslednimi posledicami.
* Beg čez Tnre. Iz Mamice poročajo. Nda ie te dni pobegnilo kakih 30 italijanskih vojnih vjetnikov iz nekega rudnika. Ubrali so pot čez Tnre. Na zasledovanju so iih prijeli 10, enega so našli onesveščenega. Najedel se ie bil gob. Tam slučajno bivajoča dunaiskf zdravniki so mu s težavo rezili življenje.
* Kako ie dandanes na Jasni Poljani. Neki Francoz, ki ie pred nedavnim obiskal posestvo Jasnaja Poliana, bivališče velikega ruskega filozofa grofa Tolstega, pripoveduje, da je Jaa-nrsia Poljana ostala popolnoma nedotaknjena, č>prav so vsa plemiška posestva v okolici opustošena. Tudi bivališče Tolstega, mala bela hišica, ie ostalo nepoškodovano. Semkai sta priboža-la tudi Tolstega hči Tatiana Snkatino-va in njegov zet knez Obolenski. Tamkaj živi tudi priiateli in tajnik Tolstega Cerkov in pa vdova grofica Tolsta, ki se bavi s prepisavaniem korespondence rajnega velikega Rusa.
— Na dunajski borzi   je kofrtranuna
vedno bolj na površju. Velike dunajske banke, ki so Iz političnih vzrokov izrabile avstrijsko mirovno noto v ta namen, da so za hip dvignile kurze nekaterih delnic so podleck; borzi lanci in publiknm so nekoliko finejše slutili ter se niso dali premotiti z momentanim političnim navdušenjem ter so stopili na površje, prodajajo delnice hi kurzi padajo. Vodilni papirji so padli povprečno za 6 do 10 kron. Notiralo se Je: Anjrlobanka 580, Bankverein 630, Avstrijski kreditni zavod 887. Unionbank 710, Al-pinke 1040, Škodovke 1090, Avstrijski Llovd ?040, Državne železnice 1050, Orlentske železnice 15S0 K. Značilno je, da padajo tudi oboroževalne delnice.
— Prometne ovire na drfavmh m dru-jrih železnicah se pričakujejo to jesen. Posebno velik bo promet z repo in odre z k i. Radi izjemno ugodne repne letine, ki bo znašala kakih 70—80 odstotkov več kakor prejšnje leto, 4>o okupirala tisoč in tisoč vagonov. Medtem ko se je naložilo ha državnih železnicah lansko leto približno 100.000 vagonov repe, bo treba prevoziti letos več kakor 17/000 vagonov. Železniško ministrstvo se pripravlja omogočiti kljub obstoječim zaprekam čhn bolj srladek in hiter prevoz. Postavi se poseben nark vagonov za promet z repo m odrezki. Železniško ministrstvo odpošlje vešče uradnike, ki bodo vodili jesenski promet
Darila.
Za JfjS. (KolizeisJd okraji ie nabrala ga. Kosec pri obisku v Korminu
52 K.
Mestni aprovizarifi podaril ie gospod c. kr. deželnovladni svetnik Viljem baron Rechbaeh za prehrano revnega prebivalstva 2 zaboia krompirja lastnega pridelka v približni tezi Ho i(Y) far _
Izdajatelj in odgovorni urednik: Valentin Kopitar.
l^tflina bi tisk aNarodiie tisk***«,
Stran 4*
•SLOVENSKI NAROD" dne 25. septembra 1918.
219. Stev.
Kupita se dve dobro •hranjeni visokosto!eči
omari za obDeko
Naslov: Pr. Post, Stranska nI. 11.
Strelna OPEKA
stara, izbrana, okoli tisoč kom., se ta-kof proda, — Naslov pov^ $tro »Slovenskega Naroda«
Uce se xa prometen kraj
plačilna NATAKARICA,
zvesta, poStena in zanesljiva. Položiti mora kavcijo. — Naslov pove upravništvo »Slovenskega Naroda« — 5127
v Milini Ljubljane. Pobiiie se itve v trgovini Peter Lassnik, L{nbrjans, Marijin trg. 5108
Sprejme se diiak
nahrano m stanovanje.
PtaČa po dogovoru v denarju in živilih. — Naslov pove upr. S. N. — 5125
ii i!Wpomočnike
za pohištvo. Tedenska plača do 170 K; nastopiti takoj. — M. iugee, Zagreli, Duga ulica broj 13. — Mr>4
SVKnplin več varjonovl^e
sladkega ZEUA
(glav.) Ponudbe in cena fi. A. Lam* pert. Ljnblfana, Kolodvorska ul. 31.
v
i
vajenega  velikega  in malega dela, sprejmem takoj}. — Sprejmem tudi krojaškega vajenca. — J. H. Potočnik, Kamnik. 5070
Naznanjava vsem sorodnikom, da je najin iskre-noljubljeni sin
Naksimiislan Miheliš
p danes dne 24. septembra 1918 ob l/» 12. uri v drugem i  retu starosti preminul. 5134
L) ubrzan a, 25. septembra 1918.
Žalujoči starši:
Maks In Mlnka Mihelii.
m
Potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom in prijateljem rožno vest, da je naš ljubljeni oče, stari cče, oziroma soprog, gospod
IVAN BOGATAJ.
nadsprevodnife Južne žel, v p.
dne 24. t. ra. po kratki m mučni bolezni v 68. tetu starosti mirno v Gospoda zaspa!.'
Na zadnji poti iz hiše njegove smrti v Spodnji Šiški, KavSkova a lica št. 139 k Sv. Križu ga spremimo dne 26. t m. popoldne ob pol 6. uri zvečer.
Spodnja Slika, dne 24. kimavca 1918. 5142 Marija, soproga. Ferdi,
sin.
•  V   < 'c/V;
Vnepoprsni boli naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem m znancem, da je naš iskrenoijubljeni, srčnodobri soprog ozir. oče, stric, svak, gospod
mmuo šorn,
cađnćiteli prt Sv. Lovrencu na Dravskem polja in hišni posestnik v Maribora
dne 20. septembra ob 1. trri zjutraj po dolgi mučni bolezni, previden s tolažili sv. vere v deZerni bolniSčnici v Gradcu Boga vdano preminul.
Pogreb nepozabnega pokornika je bil dne 52. septembra 19f8 ob 3. uri pop. na pokopališču Sv. Petra v Gradcu.
Maša zadušnica se bo služila v sredo dne 25. t. m. pri Sv. Lovrencu na Dravskem polju.
Sv. Lovrenc na Dravakera polin, dne 23. sept. T918.
Žalujoča soproga in otroci.
Št 12977.
RAZGLAS.
V smislu razpisa c. kr. deželne vlade z dne 14. septembra (1946, št 30061, se bodo v Ljubljani dne 25. in 2S, septembra 1918 popisovali prašiči In sicer oba dneva od S. do 12.
are dopoldne.
Komisija ra pravo mesto bo poslovala v mestnem popisovalcem uradu; na Barju in v Spodnji Šiški pa se bo popisovalo od fnše do hiše.
V Ljubljani stanujoči lastniki prašičev se torej poživljajo, da jih pridejo navedena dneva popisat na magistrat.
Kdor bi navedel napačne podatke, prepozno jih prišel popisat aH pa bi tej zamolčal, bo v smislu obstoječih predpisov kaznovan, 5099
Mestni magistrat Biuhljanskif
dne 23. septembra 1918. y
kandidata
(tudi novinca) sprejme notar 5052
Hudo vernik, v LJubllanl.
tudi invalid, so sprejme takot proti
dobri plači. — Naslov pove upravni-štvo »SIoven Naroda«. 5117
Stuchiv SiK Maschke
Rodni salon
v tSU, Židovska ulica štev. 3 in Dvorski trg 1
priporoča prve vrste
»nrVELOUR-KLOBUKE
najfinejše btego zadnje novosti tvomic v Novem JiČimi, ter
ifMono m žametaste ktofeuke in topice. 1
so sprejemajo tsvrenfeio.
m
ielal klobuki 1 vedno v salogL
Knill M ttlnO v dobrem sta-
™9UFm mmm^^ nju.obstoječa iz f» in tudi več sob, ter z drugimi pri-tikiinami, zraven vrt in še nekaj zemlje. Najraje na Dolenjskem blizu že leznice ali v bližini Ljubljane. Cena 40 000 - 60000 K. Naslov pove upravni štvo ..Slovenskega Naroda". — 5036
Sprejme se tako| izurjena
hišna
proti visoki plači deloma tudi obleki. Kje, pove uprav, »Slov. Nar.* — 5020
delavce.
zdrave, sprejme Balkan. Plača po dogovoru. 5056
$3pr Sprejme se tako! dobra
kuharica
proti visoki plači ddomali tudi obleki. Kje, pove upravništvo »Slov. Naroda« pod: „visoka plaća In obleka 1027*.
vrtnar
popolnoma izurjen  v vseh vrtnarskih
strokah, teli premeni ti stafbo ali
tudi sprejme v kaki boljSi hiši kako
drugo službo n. pr. službo hišnika. — Pismene ponudbe na upr. SL N. 5010
ŠIVILJA
za staro perilo, tudi na dom, so lice sa takoj. — Ponudbe na upravništvo »Slovenskega Naroda« pod šifro: „41-vllfs 10 5090".
500 bron nagrade
onem«, hi mi preskrbi všečno steno-vsn{e, sestoječe iz 3 do 5 sob s pri-tiklinsmL — Prijazne ponudbe na upr. »Slovenskega Naroda« pod: „Stslno
1132".
Srne, gamse
le drugo divjačino kupuje po najvišji cesi ■ealanrasHa »Slon11 v Ljubljani.
WGST Iščem
VZGOJITELJICO
z znanjem klavirja k trem otrokom, starim 5, 7 in 9 let — Cen j. ponudbe z navedbo plače, prosim pod „Višnja 4960** na upravu. »Sloves. Narode*.
VINSKI SODI,
hramni, iz hrastovega lesa, v velikosti Ijtrov: 1719,1717,1691,1&68, 1807, 145r* in 3156, po zmerni ceni naprodaj. — Ponudbe na Splošno kreditno dra-fttvo v Mabllsnl, Franca Meta oosta 1. 5112
Kupi se v Ljubljani n
hIŠC idi vilo
z vrtom in v dobrem stanju. — Ponudbe na uprevniStvo »Slov. Naroda« pod: „Kapao 1110«*.
Samostojna
ITOOUODIHJ
ki bi imela tudi prakso v zavarovan iu ter kontorlstlnjs, popolnoma vešča stenografije in pisanja na stroj, so sprejmeta a 1. novembrom. Hrana v družini. Ponudbe z navedbo dosedanjega službovanja pod: »S. H. K. IS 5130* na uprav, »"loven. Naroda«
UeT" liče se
SOLICITATOR
za notarsko pitamo izven Ljubljane Nastop takoj. Natančneje se poizve v pisarni drnstvs sasobnih nrsdnl-ksv in nradnle v L jnsi|anl, Oospo*
ska nll 11 ly od 6.—8. are zvečer.
Elektrarna Marije Msjr v Kranja fMP* sprejme "^sV
elektromonterjo
inatim aunutoji
Zmotei obratovanja z Diesehnotorjem imajo prednost Pomidbe saj vsebujejo poleg plačilnih zahtevkov strokovno izobrazbo in dosedanje službovanje. Vstop takoj. Krepek, sdrav vajenec se sprejme po dogovoru. 5129
z dobro plačo po dogovora se sprejme. Uattla Tsrlsp, lp iisks, M nb lt a na
lsoe ss sa takoj ne lnvod 10 let stara pridna
■£ GOSPODINJA
na ejrasOlno. Biti mora zmožna voditi samostojno vse gospodarstvo. — Pismene ponudbe na uprav »Sloven Nar.« pod : „Gospođinis 5091".
400 kron u živilih
za nagrado dobi, kdor preskrbi za takoj mirni stranki stanovanje z 1—2
sobama in kuhinjo s pritiklinami. — Ponudbe do 28 t m. na upravniStv«> »Slov. Nar.« pod: Stanovanie 5067.
ISie se
STANOVANJE
ss ta kol z 1 meblirano sobo ako je mogoče tudi s kuhinjo. Mirna stranka 2 osebi, kdor preskrbi, dobi lepo nagrado v živilih. Pismene ponudbe na upr. »31. Nar* pod „2 osebi 5074««
Lovski psi!
Želim kupiti 2 ali tri dobre lovske pse brakirje istrijanske pasme ali enega psa in eno peteo. — Psi morajo biti dobri za gonjo Hsic in zajcev. — Ponudbe s ceno na naslov Janez Eogol, Samobor, HrvaŠko. 5054
Biljard
firme Seifert s kTOglami in kejem se takoj ceno proda, je zanesljivo dobro in varno naložen denar. Poizve se v kavami Slon pri blaga|nl v Mobilan*. 5079
V trgovino % mešanim blagom na deiell se sprejme
PRODAJALKA
zmožna tudi nekoliko korespondence v slov. in nemškem jeziku ter vajena vsakemu delu. Ponudbe pod ,tPoete-noat 406/1019" na upr. „Slov. Nar."
Voziti je tedensko trikrat pošto, sicer ie zaposljen v vinski trgovini. Hrana in stanovanje v hiši, plača po dogovoru. — Ponudbe pod »Postfljon ŠL 10/S0a4w na upravn. »Slov. Naroda«.
pozorr
Karamele, fondant kocke, bonbone v dozah, mentol, slad, (male), kolumbia itd. priporoča na debelo
G. D AR BO, LJUBLJANA,
MESTNI TRG 13.
Spreten, glavni
knjigovodja
so »prejme takoi. Za hrano in stanovanje preskrbljeno. — Pismene ponudbe z označbo zaželjenc plače in navedbo prejšnjih služb je vloJtfti na: k. k. Baneapositnr, Tolmin. 5065
SUHE GOBE
nemesane, jedilne, same iurčke, lito-cen med, vosek, brinjsvo olfe, rasna domača iganja, knmno Itd.
kupi vsako množino po najvišjih cenah
tnr M. Rantf Kranj.
Prodaja: vino, iganfe I. t. d.
NaV* Svetovnoznano "V|
Preblavsko Mi
oddaja posamezne zaboje in tudi večje množine v poljubnih steklenicah: 47P3
Prane 8 11 s r, satogn piva Oor Llnbljans 7. — V mestu se dosta brezplačno ns dom, prazne steklem in zaboji se po dnevni ceni jemljo na z ij
kuharica
že v letih, laso slnsno za samostojno gospodinjstvo ne deželi. Pismene ponudbe na upravništvo »Slov. Naroda« pod: »Marila 1011".
^Kupuje iv
■ nova m stare y3
S KLOBUKE:
i
moške is damske, mehko, ne- | preluknjano, ne moljasto bla- pnj go vsake oblike in množine. H
Btlokovs a. "
BCejo se pridni zbiralci.
rraeja i., m a,   4664 trn
zbiralci. M
so sprs|me tekol- — Ponudbe na Milovan Kraker, trgovec, SJaah, ■rvatsko. 5075
BnF" Iščem dobro ^5aU
pošteno deklico
za ves hišni posel razen kuhanja — Oskrba dobra, plača po dogovoru. Naslov: Inpnl ured Earlovac-Dnbovac
Nastop takoj. 5081
aW~ ližem za takoj
kuharico in starci deklica
za hišni posel, pranje perila in opravljanje krave   —  Vprašanja na pred stotnika £enos, Karlova;, Hrvts.
Izveibana ~W
PRODAJALKA
vešča slov. in nemškega jezika teli p remeni ti mesto. Pismene ponudbe na upr. »Si. Nar.« pod „Ana 5078".
2 hiši
ob Tržaški cesti ns C Unčah, pripravni za vsako obrt ali trgovino, sta samo zaradi odsotnosti gospodarja — skupaj aH posamezno na prodal. Vprašanja naj se naslovijo: L|nbljana postni predal 101. 5030
Majhen gradič
v lepi legi z vsaj nekaj orah" sveta in z ugodno železniško zvezo so kuni. Ponudbe nai se naslovijo: Ljubljana, postni predal 161.       50 31
W Prodasta
2 stola (fotelja),
nekaj blaga in mizni prt. — WoUovs nllca 1/n. od 2.—4. popoldne. — 5114
MCP la knjižnico se sprejme
gospodična.
Ponudbe na naslov: Knfiinica 1102
na upravništvo »Sloven. Naroda«,
M B ID
za učenko 15 let. Ponudbe z navedbo cene naj se pošljejo na upravništvo »Slov. Nar.« pod „0 5098'«.
Častnik išče sa stalno lepo
z električno razsvetljavo. — Ponulbe na upr. »SI. N.« pod Domaćin S094.
Kniigovodkinia
samostojna moč, z večletno prakso, teli primerne slntbe. Pri popolni oskrbi gre tudi izven Ljubljane. Cenj. "on"dbe pod 9VHn|lgovodkinfa 23' 5091"1 na upravn. »Sloven. Naroda«.
Proda se zelo ~9*2
VELIKA OMARA
v 2 delih, pripravne za kako trgovino. Naslov pove uprav. »Slov. Nar.« 5105
SV Uce se majhna
decimalna vaga
Cenj. ponudbe pod: „230 3095" na upravništvo »Slov. Naroda«.
Prazne vreče
vsake vrste in tuhe gobe kupuje vedno in v vsaki množini ter plačuje po najvišjih dnevnih cenah trs:, firma
J. Kušlan, Kranj, Gorenj.
MED
prima trtan, kupim v vsaki množini. — Ponudbe na 5135
Jakob Fischer, Trst,
~l&sr via Geppa 12.
Prostovolln
Ena garnitura ra spateo sobo, razno pohištvo, modroci, zastorji, slike itd. — Dražba bo 26. septembra ob 2. uri popoldne ▼ Koli ze|n ¥ LJubljani, kolesarska dvorana, 5072
CIGORIN
amn^m zatre čudovito nado
UaF* UnF" S 7 E
3734
ICE
vzorčna steklenica 4 K, veRka steklenica 18 E, brizgalnka 2 E. Dobiva se v lekarnah fn drogerijah. Glavna zaloga za Avstro-Ogrsko: Lekarna „pri npsnfn" Apotheke »zur Hoffnung«, Pacs 45, Ogrsko.
etma prodna v MobOaid i drogerfl MaL Km ioB. Ot tmban trn Maral Sabrtel PloooUl, na Pnnaiakl mcS m Mr. B. Sotnni. Mari]to trg.
Spretne pisarniške moti.
kuharice za lastnike In moštvo, natakarice za iast* nlike kuhinje, za poveljstva in zavode v zasedenem ozemlju v Italiji in na Kranjskem se nujno potrebujejo. — Najnižja starost 20 tet; do izpolnitve 24. leta je treba pismene privolitve staršev. Priglase je vposlati na c in kr. priglaševalnico za ženske pomožne moči soške armade, LJubljana, Narodni dom. — |QT Osebna predstavitev zaželjena. 5141
! Pozor!
V gostilni „pri Fajmoštru"
se toči pristen
kraški teran.
priporočljiv zlasti bolnim na črevesa. Cena litra 12 H.
PONUDBA SEMEN.
Krmilna repa, eckandorfaka 1 kg K 20.—, Spinača candrv kc; K 22.-,
zelje slava holandska 100 gr K 60.—, 20 gr K 14.—, karote „Nantes" 1 kg K 420—, 100 gr K 50.—, 20 gr K 12—, korenje brunSviSko 1 kg K 420.—, 100 gT K 60.—, 20 gr K 14.—, korenje belo 1 kg K 100.—, repa rumena orlaSka 1 kg K 250.—, 100 gr K 30-, paradižniki Dwarff de Champion 100 gr K 30.—, 20 gr K 8.—, redkvica »Rampouch«, be«a in rdeča danska 1 kg K 40. -, 100 gr. K 6.—, salata majski kralj 100 gr K 15.—, 20 gr K 4.—> • arfiola Haageva pritlikavka 100 gr K 80.—, 20 gr K 18.—, zelena praška (jO gr K 70 . 20 gr K 16.—, ohrovt zimski „Veri u s" in železoglavni 100 gr K 70.—, 20 gr K 16.—, koleraba „Oollat" modra in praška bela zgodnja i00 gr K 80.—, 20 gr K 18.—. Poleg tega tudi vse v zavojških po K 2.— Počnem jih najmanj 5. — Ani. Pauer, trgovina a šamani v Doudlev-
aich u Plzn€. 5121
Kolesarji, pozor!!
Kdor se hoče dobro in trajno voziti, naj si nabavi
prve ovstr. patentirane obroče za kolesa.
Prekašajo dosedaj vse nove iznajdbe, popravila so izključena ter si vsakdo pri tem prihrani mnogo denarja in Časa. Dobijo se obroči na Marije Terezije cesti štev. 6. —
Kolesa se imajo pripeljati seboj. — Generalno zastopstvo
za Kranjsko: *4534
r Ernest Aljaniii, Ljubljana.
6
76
46