Izhaja v Trstu'
Ts8fco soboto oroinflas. ■
popisi se ne vranjo. Nefrankovana Pls>na se ne sprejemajo.
Pn>flnlšt?o is opraviištvo
ul* del Lavatoio st. |, |.
tELEFON 18-67.
Posamezne štev. se prodajajo po 6 vin.
Inserati se računajo na milimetre v širo-kosti ne kolone, in sicer po 8 vin. za vsaki mm. Za več nego lOkratno objavo pa po dogovoru.
Naročnina za celo lqto K -4-—; za pol leta in za četrt leta razmerno.
>■ _____________»"
Glasilo „Narodne delavske organiŽacije“ v Trstu.
Tovariši!
Zopet še bliža I. majnik, ka-*ei'eria smo lansko leto tako častno
Proslavili. Odbor ,,Narodne delavske . r§Hnizaeije“ je skleni!, da ta de-av§ki praznik,
dan 1. maja,
Uvao tako, in še z večo vdeležbo fr°slavimo, kakor smo ga lani.
Tovariši!
. Tripavito se torej na pro-^vo delavskega praznika, I.
Ojnika.
Program priobčimo prihodnjič.
r^avnozborskega poslanca Fr. Burivala a železničarskem shodu v Rojanu dne 4. aprila 1909.
Govor
8 Spoštovani bratje ! Kako rad bi vam /Ogovoril v vašem maternem jeziku, v
VJ - ■	11 v fflOOlU uiutviuvui
ženščini r Nisem imel, namreč, prilike
3 u&ti se zadostno vašega jezika. Za danes golite, da se poslužujem češkega jezika, upam, da mi bo možno že prihodnjič s0v°riti ,am v slovenskem jeziku, v L.želna zveza čeških železinškili vsluž-
L	bCDMU AOlCAlUOaiu
vencev me z največo radostjo pošilja k da vas pozdravim kakor nove sobc-
®?n'ke in da prisostvujem važnemu mo-?e>ku, ko se hočete tudi vi osamosvojiti a*or železničarji, kakor Slovenci.
»v Ne vstrašite se! Pred 11 leti smo mi ? Bilo nas je zelo malo. Naveličani
(j Bilo nas je zelo malo. Naveličam s®tedanjega izkoriščanja in robovanja, vrgli
1110 od sebe internacionalno obleko, inter-ac'jonalne fraze. Iste pomisleke, kakor j10r'la vi, smo imeli tudi mi. Bali smo se,
Ua nas je premalo. Zdelo se nam je, da $0	-	....
vladajoče sile, centralistična uprava,
°^bna ravnateljstva in politični nasprotij premočni. Zato smo si vedno ponav-
ali bomo mogli doseči železničarjem
PODLISTEK.
Princezinja Maat-Neut.
Spisal Jožef J. Svetek, poslov II..
Ayrton je v duhu zavriskal. Zažgal je ?cetylenovo svetilko in spremljan delavci 'j? nekaterimi stražniki stopal po stopnji-v tajinstvene prostore. Droben pesek j? glušil njih korake, ko so korakali po ^okem J hodniku brez okraskov. Toda *9nalu se je hodnik zožil in skozi ozka ^'ata se je vstopilo v prostorno sobano, '°je strop je bil moder z velikimi zlatimi Mezdami, a stene so bile poslikane hieroglifi in pravljicami in slikami iz usode sta-r°egiptskili bogov; Ayrton je vpijal v te 5veže in krasne barve, ki so v ostrem svitu svetilke svetile, kot bi bile od včeraj. Napovedal je delavcem in stražnikom, naj ^čakajo, in sam je, kot omamljen vročico, hitel po mehki preprogi zlatega peska po 'Lij šem hodniku, dokler ni vstopil v veliko Morano in šel po par stopnicah šele v Pravi grob. Kot primražen je obstal na Pragu, Pred njim je v krasnem, pestro sekanem sarkofagu počivala mumija. Vse Pjtokolo je bliščalo v zlatu, tako da je hil Ayrton kar oslepljen. V sredini po-
vspehov na gospodarskem 'in narodnem polju? Bilo nas je takrat 130 članov. Danes stoji stvar drugače. Po 11 letih vidimo močno armado 24.000 železniških vslužben-cev, ki se odkrito borijo za spoštovanje svojih gospodarskih in narodnih interesov, z» enakopravnost češkega železničarja z nemškim.
Ni to bilo lahko delo. Kdo bi naštel vsa pregajan a? .laz sam sem bil preganjan in vpokojen. Danes so se razmere predrugačile. Kakor močnejši prihajamo na pomoč k vam, slabšim, da vas ne bo več Nemec preganjal, ker ste slovenskega rodu.
Posvečajmo največo skrb narodnemu vprašanju ! Narodno vprašanje je za slovanske železničarje v Avstriji tudi s o -c i j a 1 n o vprašanje. Od narodnega in jezikovnega vprašanja je odvisno službeno in gmotno vprašanje. Glejte ! Tudi slovenski jezik smatrajo za jezik druge kategorije. § 5. službene pragmatike izrecno zahteva, da mora vsaki železničar znati nemški. Ta politična zahteva je prava nesreča za slovanske železničarje v Avstriji. Akoravno § 19. temeljnih zakonov jamči vsem avstrijskim državljanom ravnopravnost glede jezika in narodnosti, Nemci se za to prav nič ne brigajo, ampak so proglasili službenim jezikom nemški jezik. Jaz pa menim, da se delo ne opravlja z jezikom, ampak z roko (viharen aplavz). Naj si pridržijo nemški službeni jezik v nemških deželah. Mi ga ne potrebujemo in ne želimo (ponovno odobrovanje). Slovanski železničarji so zapostavljam, lp»». so rojeni Od slovanske matere. V tč m tiči socijalni pomen narodnega vprašanja v Avstriji. Socijalna demokracija nas je vzgajala v narodnem indiferentizmu. Učili so nas: „Ne brigaj se za narodne zadeve. Glej le, da vdobiš kos kruha !’* — No, ravno to ni šlo, ker so Slovane zapostavljali, ker so bili Slovani tlačeni, a Nemci protežirani. Kakor vidite, z indiferentizmom in internacijonalizmom nam ni bilo prav nič pomagano: nismo mogli dobiti kosa kruha. Zato smo se odvrnili od socijalne demokracije. Saj, kaj nam je bilo pričakoval od socijalne demokracije, ki nam je dajala le nemške tiskovine, ki v svojem lastnem domu ni spoštovala n ne spoštuje ravnopravnosti? Kar velja za nas, velja tudi za vas. V Trstu je 50.000 Slovanov. Kako se vam kaj godi? (Hrupni inejklici). Reakcija ni mogla in ni smela izostati. Od Amsterdamskega kongresa se godijo
vodnji zlatih lističev je sjiala mumija, pod pokrovom, na katerem je žarela čarobna slika žene. V beli, tresoči se luči lampe, ktero je nad pokrovom držala nemirna roka Ayrtonova, žarelo je krasno lice deve z izrazovitimi očmi, ki so se videle kot bi se smehljale tako poznemu obiskovalcu njega groba, črez tri tisoč let so se tako smehljale črne oči v temo, zaman so smehljale, dokler ni sedaj prišel novi človek, da jih občuduje.
Ayrton je bil kot začaran, izbulil je oči na zapeljivo sliko, potem se je vspešno okoli ozrl in zakričal: iz kota je svetilo proti njemu oprsje krasne mlade žene s bleščečim diademom, in uprto je bilo vanj dvoje neskončno nežnih in milih očij.,.
Ayrton se je opotekel, toda vže so bili tu delavci in stražniki, ki so prihiteli radi njegovega vsklika. Pristregli so ga, sami ostrmeli nad tisočletno bajko.
A Avrton se je hitro zavedel: „Ven, ven!“ je klical na nje, kot bi ga smisli zapuščali in sam je prvi hitel iz dušečega ozračja. Ostali za njim.
»Stražniki!" je velel, ko se je nekoliko zavedel, „vi ostanete tukaj pri vhodu in nikogar, slišite, nikogar ne spustite notri!“
Stražniki, zavedajoči ss svojih strogih predpisov, so pomigali z glavo in se postavili na stražo.
„In vi“, je dejal Ayrton delavcem, „imate danes prosto. Tu imate jeden funt,
strašne stvari pri: sccijalni demokraciji. Razpadajo organizacije. Nemški socijalni demokratje so delali nemško politiko, tega mi Cehi nismo hoteli več prenašati in stolih smo, kar hočete sedaj storiti vi. (Hrupno odobravanje).
Sklicujejo s3 sicer na program, toda, !.ako izgleda program v praksi, in kako v teoriji? Stopamo v novo življenje. Prodrlo ■o spoznanje: Slovani rtnj se sami vladajo. Kar velja za Nemce in Angleže, ne more veljati za Slovane. Vrhu tega treba vpo-Stevati, da je Avstrija konglomerat raznih narodnosti. Ker smo to uvideli in spoznali, da bi indiferentizem oslabil naše delavstvo, smo se odločili za samostalno organizacijo. To je pač umevno. Kako bi se moglo zahtevati od Cehov, Poljakov, Slovencev in Hrvatov, da se dajo voditi od ljudi, kakor dr. Adler, Ellenbogen, R' nner itd. ? Mari so to delavci? Da, toda ne delavci v našem pomenu besede, kajti oni delajo le politiko, in sicer na korist Židov. (Burna pohvala).
Temu nasproti smo se mi oklenili pozitivnega dela. Videli ste pasivno rezistenco 1. 1905. Vspeh je bil, da je moralo železniško ministerstvo zboljšati stanje železničarjev. V treh letih so morali dobiti 24 milijonov kron. Do tega pa ni prišlo. Kdo je to zakrivil? Nihče drugi, nego socijalni demokratje Tomschik in sodrugi, ki so sklenili z vlado pakt, da železnic ni vslužbenci ne bodo 4 leta zahtevali zboljšanj. Toda to so oni storili brez nas, proti nam. Slovanski železničarji niso na to ve-
Oni naj se odrečejo vsem pridobitvam,
bodisi tudi za 10 let!; Mi pa bodemo ponavljali naše zahteve vzlic njihovemu paktu. Proti socijalno-demokratični koaliciji postavljamo slovansko koalicijo.
Meseca novembra in decembra 1908. so se vršili shodi v Lvovu in Krakovem. Tam smo vstanovili ligo poljskih in čeških železniških uradnikov in vslužbencev. Dne 12. januvarja t. 1. smo položili prvi kamen. Danes polagamo drugi kamen, ko tudi jugoslovanski železniški uradniki in vslužbenci podajajo roke svojim češkim in pol|skim tovarišem ter s tem povzdigajp ligo do slovanske lige v Avstriji.
Namen lige bo zelo važen in praktične koristi, ki jili bodo imeli od iste železničarji naravnost neprecenljive. Ne samo da bodo zastopniki lige pri raznih intervencijah nastopali v imenu vseh slovanskih železničarjev, ter s tem na stro* kovnem p.lju predstavljali inponujočo moč,
pojte v Vuksoro in pozabavajte se, danes vas ne bom več potreboval".
Delavci so z veseljem ubogali, pobrali so se kmalu in odšli k Nilu. Ayrton se je usedel na kopico kamenja in se je trudil zbrati misli. Zdelo se mu je kot bi se ga bila polotila težka vročica. Vedno je videl pred seboj neskončno mile in nežne oči, vedno so mu, kot zlato mežikanje, migotali pred očmi članki zlatega ovratnika, padajočega do samih zlatih popkov prsi s temnim rubinom v sredini. Bil bi skoro zopet omahnil pod neskončnim utisom svojega odkritja. Solnce je kruto žgalo na njegovo razbeljeno glavo. Trenotek se je obotavljal, potem pa se je, vnovič pripomnivši stražnikom svoj ukaz, z motnim korakom umaknil v šotor. Omahnil je na ležišče in zakril obema rokama obraz. Dolgo je tako sedel, zbirajoč misli, dokler niso slednjič njegove ustnice zašepetale :
„Šele zvečer, po noči, ko bo tiho in nas ne bo nihče motil, nasvidenje!"
Solnce se še ni preveč sklanjalo na obzorju, ko je Ayrton z obrazom, v katerem se je čitala najvišja raztresenost, stopil pred stražnike, dremajoče pri uhodu v staroegiptsko podzemlje.
„Pojdite mi pomagat", je ukazal.
On in stražniki so odnesli njegovo posteljo, mizo in stol k skalnemu grobu v veliko in sedaj radi pristopa zraka vže hladno predsobo.
bo liga po menjala tudi politično veliko pridobitev, v kolikor si bo znala pridobiti za vr. sničenje železničarskih stranljenj, sode-ovanje vseh jugoslovanskih poslancev. To je gotovo široka organizacija, ki bo vsakemu železničarju zagotovila razvoj kot državljanu, železničarju in pripadnika svojega naroda.
Liga bo podpirala povsod moralno in gmotno interese jugoslovanskih železniških uradnikov in vslužbencev. Sedež vodstva se bo menjaval in sčasom pride lahko tudi v Trst. Kar se tiče odbora, bodo v ritemu, zastopani tudi jugoslovanski uradniki in vslužbenci. Kakor vidite, bo delovanje lige >olj zunanje, javno. Za notranje delovanje, za povzligo gmotnega in duševnega stanja vsacega posameznega železničarja, bo skr-sela Vaša organizacija, ojačena vsled združenja s češko-poljsko organizacijo. Rtzni zakladi, ki jili imamo mi vže zdavnaj na Češkem, bodo olajšali življenje organiziranih železničarjev. Tudi za časopis bo skrbljeno. V kratkem^ se vstanovi tudi jugoslovanski sekretarijat ki bo skrbel za manifestacije, za organizatorično delo in sploh za vse tekoče zadeve. Danes se bo izvolil odbor. Isti bo moral izvesti centralizacijo. To se 30 zgodilo v kratkem, ko bodo tozadevna pravila potrjena !
Mili bratje! To je moje kratko poročilo. Če Vam ugaja, potem sporočim to v Prago kar bo pozdravljeno z mjvečjim veseljem. A ako se posreči ta organiztcija, potem priredimo v maju ali juniju tekočega leta kongres čeških, poljskih in jugoslovanskih železničarjev. V tem imenu Vam kličem navdušeno . jStagdar!
zm&tttro v Trsta in N. D 0.
V zadnji številki socijalne 'revije „Naši zapiski ", priobčuje nje izdajatelj in odgovorni urednik Anton Kristan nedolžen pregled stanja^zadružništva v slovenskih deželah. Seveda1 še je dotaknil tudi Trsta, mesta in — okolice. V tem obziru pravi g. Krist .n doslovno : „Zanimiv pojav so konsumna društva v Trstu in okolici. Zanimiv — za presojo Trsta in okolice namreč (!) Po imeniku slovenskih društev in združenj v Trstu in okolici" jih obstoji 18. Skoro vsa — razven par izjem — se pečajo zgolj z gostilniško obrtjo. Nekatera so si celo s pomočjo „Tržaške posojilnice in hranilnice" nabavila hiše, v katerih so gostilne z dvoranami za na »narodne pri-
(Prkle še.)
„In sedaj lahko idete, črez noč ostanem tu sam".
Odšli so. Ayrton je obstal v sredini mračne predsobe in je zrl plamenečimi očmi v temo, v kteri se je izgubljal hodnik. Razpete roke so molele temi vštric, kot bi čakale, da se najedenkrat iz njih prikaže lotosovo bleda in kot zlata školkovina sve-teča postava z dvema črnima plamenčkoma v očarajočem licu.
Toda solnce je še prodiralo notri in zunaj je bilo še slišati krike ljudij, podečih z volnenih polj ptiče.
Ayrton je stopil ven, pred grob. Glava mu je gorela, srce mu je bušilo vsled ki- ^ peče krvi. Na ogromno tisočletno pokopališče so zopet že padale krvave reže zahajajočega solnca, v njih pa temnelo s celega pozorja sto in sto temnih očij, odkritih do vbodov k skalnatim grobovom. Kot ogromen strah s9 je krčil pred njim visok obronek s strmo steno v sredmi, kot ogromno čelustjo velikanske Smrtke ; in nad čelustjo je zijalo sto in sto votlin, praznili, izplenjenih, onečaščenih grobov bivših velikih ljudij velike dobe. Ayrtonova obrazotvornost je mrzlično delovala, in iz vsake teh votlin, nad seboj in poleg sebe ravnočrtno se množečih, je videl zreti dvoje črnili, blesketajočib se očij.
»NARODNI DELAVEC,,
reditve4*. Tako v Barkovljab, na Konto-velju, na Opčinah, pri Sv. Ivanu, Sedaj snuje še »Narodna delavska organizacija1* v Trstu novo konsumno društvo, kar je seveda glede pa gori omenjeno število narodnih slov. kons. društev in glede na mednarodne, vrlo dobro prospevajoče „Trž. delavske zadruge" res le moglo vzrasti v glavah vodij tržaške — N. D. O.
Komentar je menda nepotreben. Protislovje, v katero pada g. A. Kristan v teh kratkih vrsticah je naravnost presenetljivo. Vprašanje je sicer preinteresantno, da bi se z ist:m ne bavili obširneje. Danes hočemo konstatirati le dvoje: 1. da g. Ant. Kristan graja dejstvo, da se je v Trstu, ,.rfczven par izjem** ustanavljalo same gostilniške zadruge.
Ta sicer popolnoma opravičena pritožba ga nimalo ne ovira, da v istem članku napada glave vodij tržaške N. D. O. ker so ustanovili in vstanavljajo še zadrugo, ki niso gostilniške, ampak ki se bavijo z drugimi konsumnimi in pridobitnimi nalogami. Zakaj ? To je razvidno in konstatacije ad 2), kjer žali N. I). O. ki jo ustanovila konsumno zadrugo vzlic „vrlo dobro prosperirajočim (socijalno-demokratičnim) tržaškim delavskim zadrugam**. V tem grmu tiči zajec. K o n k u r e n c i j a in strah pred koncurencijo, to so duševni nagibi, ki so v glavi gosp. A. Kristana bili merodajni pri sestavi predmetnega članka. Dočim se hočemo k predmetu še poučiti, si usojamo staviti na g. Antona Kristana vprašanje: če je 'v Trstu in njegovi okolici toliko (narodni, konsumnih (gostilniških) zadrug, zakaj so socijalni demokratje ustanovili zadnjič zadružno gostilno „ International ?“ Ker ima vsak človek pravico skrbeti za se. Kaj ne gospod Kristan ? In N. D. O. se zaveda te pravice in „glave“ njenih vodij bodo v kratkem vstanavljale ne samo prodajalniška in gostilniške, nego tudi kreditne in druge zadruge, to sicer tudi brez dovoljenja g. Antona Kristana.
Koliko zraka potrebujemo.
S pomočjo znanstvenih podatkov smo zvedeli in tudi proračunali zadnjič, da mora odrasli človek imeti na razpolago za svobodno dihanje na uro 38 tisoč litrov svežega zraka! Morda se zdi komu ta številka neverjetna ali pretirana. Zato hočemo danes še posebej pojasniti, da je ta zdravstvena zaideva popolnoma opravičena in razumljiva, ker se naslanja na nepobitoi nauk velikega učenjaka Pettenlioferja, kateri je dognal, da ne sme v zraku, ki ga dihamo, nikdar biti nabrano toliko ogljen-čeve kisline, da bi nje množina znašala več nego eno tisočino vsega zraka. Kako se meri ogljenčeva kislina, to ne moremo tu razlagati, pač pa je podučno izvedeti, kako se da zračuniti sploh potrebna množina zraka.
To gotovo ni vsakomur jasno, saj je zrak tako gibljiv in ga niti ne vidimo niti čutimo, ter se nikakor ne daje zajeti v mernik, niti tehtati niti meriti na vatle. Da, res je tako ; a vendar se prav lahko meri množino zraka v vsakem zaprtem prostoru, in sicer na ta način, da se zmeri obseg istega prostora, Ta se pa meri [na kub.čne metre, znano je da obseza tak kubični meter prostor, ki je 1 meter dolg, 1 meter širok in 1 meter visok. In vsak kubični meter praznega prostora vsebuje 1000 iitrov zraka. Tedaj prostor, ki je naprimer 2 metra širok, 4 metre dolg in 5 metrov visok obseza 40 kubičnih metrov, kajti 2X4X5=40, in v tem prostoru nalivu se tedaj 40 tisoč litrov zraka, to je približno toliko, kolikor ga odrasli človek potrebuje na uro za svoje dihanje. S tem smo prišli do zaključka, da mora biti vsak zaprti i rostor v katerem biva človek, bodisi stanovanje, ali delavnica ali soba ali šola, vedno primerno velik in obsežen, za to, da se namreč zrak v istem prekmalu ne izprija in da ne upliva škodljivo na zdravje.
Predno pa na podlagi gornjega računa stalno pribijemo kakor neobhodno zdravstveno zahtevo 40 kubičnih metrov zračnega prostora za vsacega človeka na uro moramo uvaževati da sveži zrak neprenehoma piih«ja v vsak prostor tudi če je zaprt, skozi odpirajoča se vrata in okna, tudi skozi zidovje in špranje. To je naravno prevtbranje ali ventilacija, katero, če je premočno itak neprijetno čutimo prepih. Da e to prevetranje zadostno zato skrbijo postbna stavbinska določila, ki zahtevajo, da bodi v vseh lokalih dovolj odprtin in oddutka skozi okna in vrata, ter da so zidovi suhi in dovolj prepuščajoči, kajti sko i vlažno zidovje ne more prehajati zrak.
- Ker se pa navadno tekom ene ure poti m naravnega prevetranja premeni in
s tem zopet osveži ves zrak v navadnih naših bivališčih, se priporoča, da se ona prostorna mera 40 kubičnih metrov za osebo vsprejme kot splošno določilo, in po nji presoja razne obljudene prostore, kakor bivališča, delavnice, šole itd. koliko oseb sme trajno v njih bivati, da si preveč ne pokvarijo zraka. Ako je umetnim potom preskrbljeno za dobro ventilacijo, takrat je dovolen tudi manje zračni prostor na osebo, to je do 20 kubičnih metrov, ali to velja le za izjeme. Nasprotno mora se pa zahtevati, da se strogo pazi na obseg zračnega prostora, ali kakor se to znanstveno imenuje zračnega kubusa, v vseh onih delavnicah, kjer se zrak pokvarja ne samo vsled dihanja delavcev, nego posebej še vsled dela samega. Tam mora biti zračni prostor primeroma večji nego oni 40 kubičnih metrov za osebo in po zakonskih določilih mora tedaj delovati še posebna umetna ventilacija.
Ako se oziramo po naših stanovanjih ali delavnicah, opažamo pa le prepogo-stoma, da prostornost istih nikakor ne odgovarja zahtevam higijene ali zdravstvp. V malih stanovanjih je preveč ljudij nakopičenih, a v velikih delavnicah, kjer se silno praši premalo poskrbljeno za venti lacijo, In ta nedostatek prostora oziroma szežega zraka provzroča slabe posled ce, ki se splošno opažajo zlasti mej delavskim ljudstvom, da se namreč širi jetika mej stariši, malokrvnost in bolehavost mej ženskami in škroluloza mej otroci. V teh slučajih pridržuje se namreč radi tesnosti prostora bivališč še drug nedostatek, ki je ravno tako škodljiv kakor pomanjkanje svežega zraka namreč pomanjkanje svetlobe zdrave solnčne svetlobe. O tem pa drugikrat več.
=39
DELAVCI!
vpišite se v »Konsumno zatirajo*,
članov M. D. O.


Politični razgled.
Češki listi javijo da je vlada sestavila proračun za leto 1910. Isti bo predložen parlamentu koncem meseca maja. Državni zbor se sestane dne 27. aprila in bo razpravljal o aneksijski predlogi, o trgovinskih pogodbah, o odškodnini Turčiji za Bosno in o proračunu. Svoja dela bo dokončal koncem meseca junija.
Bienerth vživa zopet popolno zaupanje krone kakor tudi prestolonaslednika nadvojvode Frana Ferdinanda. Na preosno-vanje ministerstva se tudi sedaj ne misli.
»Veleizdajniški proces** v Zagrebu bo v kratkem, kakor pišejo listi, ponehal. Želeti je, da se to zgodi p prej, predno ne doseže Ogrska še kake večje sramote.
Avstro-Ogrsko-Srbska trgovinska pogajanja se prekinejo, dokler se parlamentarne razmere na Dunaju in v Budimpešti ne zboljšajo. Zopet bo toraj ostalo med obema državama brez-pogodbeno razmerje. No zopet eno odlikovanje** za barona Aehrentala vet
V Turčiji se je pojavil padec tflado-turkov. Revolucija je dobila svoje naj-ostrejše gibanje, vsled česar je armada, katera je bila velika opora Mladoturkov, obrnila svoje stališče. Vojaki so častnikom odrekli pokorščino, jih prisilili, da so nastopili proti volji ž njimi; če tega niso storili, so jih vjeli, druge zopet ubili.
Med Bolgarsko in Turčijo nastala je zopet velika napetost. Kakor se piše, bati se treba najhujšega.
DOMAČE VESTI.
'Tovariši! Konsumna zadruga članov N. 1). O. je otvorila svojo prvo skladišče v mUca del Bosco štev. 17. Čeravno tg.ZZBkladvsoe ne '"stoji na bogve kako odprtem kraju, vendar so prostori, v katerih se ista nahaja, tako vabljivi, da mora vsak član N. ]). O., če tudi do danes ni zadružnik kon-sumne zadruge, priti v skladišče, da si tamkaj nakupi raznih potrebščin za svojo družino. ,
■o v;
Šen tjakobCani! V Vaši bližini se je odprlo skladišče, na Vas je v prvi vrsti ležeče, da v velikem številu prihajate.
Naznanja se ob jednem, da je skladišče odprto ob delavnikih od 7. do 1. tire in 3. do 8. ure zvečer. Ob sobotah zvečer je skladišče^ odprto do 9. tire. Ob nedeljah je zaprto,^
Še danes do večera je čas za vse one, ki še niso storili svoje narodne dolžnosti, ki še niso reklamirali ; vsi tisti še naj pridejo danes v reklamacijski urad v N. D. O., da bodo videli, ali so vpisani, kje so vpisani in ali so prav vpisani.
Najbolj pa opozarjamo one, ki so se prikazali enkrat, a ko se jih je prosilo, da naj prinesejo kakšnih od oblasti potrjenih dokumentov, se. niso več zmenili zato in so pust li vse v nemar. Hitro naj poiščejo svoje voj. knjižice, vo,j. odpustnice, davčne pobotnice, krstne liste, poročne liste, domovnice, delavsko knjižico i. t. d. in naj pridejo, kajti jutri se pob re vse reklamacije in se jih vloži. S tem bo pa tudi naše delo storjeno do volilnega čina samega.
Tovariši! Hitro na delo, dokler je še čas, kajti kdor ni vpisan v volilnem imeniku, ne bo imel pravice do volitve.
Žitev dela. Nesreča je hotela imeti svojo žrtev. Čil in zdrav podal se je pokojni 21-letni mladenič Just Guštin v Lo-njerju s svojim očetom, ki mu je pomagal peljati voz nič več kakor kakih sto korakov od hiše, nakopavat in nalagat gramoz. Ko sta prišla na kraj poznejše nesreče, pusti! ga je oče samega ter šel domov, da so preobleče in grj v Sežano na semenj.
Pokojni Just je imel lepo navado, da je bil vedno točen, in čudno se je zdelo materi, ko ga ni bilo točno ob 8. uri k zajutrku. Mati je takoj slutila, da se mu jp pripetilo kaj hudega. Po mnogem iskanju je zahtevala, da odstranijo plaz, pod katerem so našli ponesrečenega od plazu potlačenega, kojemu se je poznalo, da je nameraval odteči. Mislimo si lahko žalost uboge matere, ki je zgubila tako nenadoma in nepričakovano svojega edinca, kajti njen drugi sin je umrl vsled neprevidnega ravnanja njegovih tovarišev pri topu lanskega 'tctft. |)ii vojakih. Pa tudi ,i na«, njegove tovariše, katerim je bil p; Lojni Just eden najzvestejšili soboriteljev času vozniškega štrajka, je napravila ta nesreča utis, katerega pero popisati ne more.
Da smo svojega mladega tovariša res ljubili, pokazal je najlepše pogreb, ki se je povspel v impozantno manifestacijo žalosti in sočutja. Že ob 2. uri so se začeli zbirati pred hišo žalosti razni njegovi mladi in starejši tovar ši. Kot uda ga je z lepim številom počastilo sl. izobraževalno društvo pri Sv. Ivanu, ki mu je tudi pelo žalostinke pred hiše in na grobu. Vozuiška zadruga z odborom in člani ga je spremljala k večnemu počitku, člani N. D. O. iz Trsta so velikoštevilno stali ob strani njegovega preranega groba. In domače in tuje ljudstvo je vzlic nenavadnemu dnevu, bilo je v četrtek, tako mnogoštevilno delalo sprevod, da si ga večjega ni mogoče misliti. Lahko rečemo, da je bilo ljudstva nad 3000.
G. župe-upravitelj Sila je imel pretresljiv govor o pokojniku, tako, da so se vsem navzočim solzile oči. Žalostno smo gledali na Katinari v črni grob, kjer bo spaval večno spanje on. kojega smo ljubili toliko stariši kot svojega poslušnega sina, kolikor mi kot svojega dobrega tovariša, prijatelja in znanca.
Tebi, predragi Just, bodi zemljica lahka ker vsi, ki si jih ljubil v življenju, bodo ohranili te v najboljem spominu, kakor tudi Tvoji tovariši v N. D. O., ki v Tvojej preranej in rnučnej smrti častijo muče-ništvo dela.
Naš edini slovanski knjižničar v Trstu, g. Josip Gorenjec, je po dolgi bolezni zopet srečno okreval in prevzel vodstvo svoje knjigarne in trgovine s papirjem v ulici del Valdirivo št. 40.
Čestitamo gospodu Gorenjcu na o-zdravljenju in priporočamo našim čitateljem njegovo trgovino.
Večkrat ima neki tukajšnji tednik
stranke in spe, ki pisari o narodnjakarjih in o škandalih, ki se dogajajo po piegovi domišljiji v slovenskem gledališču, tudi priliko, se obregniti ob nas, slovenske de-lavc?, da zato nismo verni, ker smo narodni in čitamo »Edinost**. V zadnjem času nas je hudo natolceval in celo pošiljal izbruhe svoje domišljije v »Slovenca**. Da, prišel je tako daleč, da se je pobratil z rudečimi, misleč, da bodo klerikalci in socijalni demokratje prekucnili vso narodno vzbujenost v morje. Res lepa barva to:
črna, rudeča in rumena še pa manjka " potem pa Heil!
Odbor pevskega društva „lHr'ia(
sklicuje za jutri ob 10, uri predpoludn® prostorih N. D. 0. via Lavatoio st. L 1 zastopnike vseh pevskih društev na P1’1’ važno posvetovanje glede skupnega nastop3 pri slavnosti petindvajsetletnice del. P8'[ društva »Slavec** v Ljubljani. Kdor » slučajno ne bil dobil pismenega Pc vabila, naj istotako pride, da sli&j® mnenja vseh, ki nameravajo sodelovati oj ................. -■	• • -edt1
diši pri petju, ali pa tudi samo pri izfei... programa, katerega si bodemo sta’1
skupno s če ško-hrvatsko-slovenskimi Pe?( skimi društvi. Na svidenje torej v nedelj0]
Na državni železnici moramo i0101. seveda zmiraj kaj izvanrednega. Zadnj11 smo tako pridno zlagali, četudi samo Pc 40 stot., za našega delegata, ki se )5.j peljal do cesarskega Dunaja k socialist'09 centrali, kjer bo povedal, koliko je n9S
v/v,** viuu, I\J^/L UU	KU1IKU
železničarjev organiziran h, danes iwaD1.
pa zopet nekekega drugega tička, ki pr8)1'
J * 1 * * - ... - .. • -
da hoče samo nagajati, če že nič poz1*" j nega doseči ne more.
Ta ptiček, katerega ime pa še zS danes zamolčimo, jo neki uradnik, ki n? vse mogoče načine šikanira nas železn1 čar j e. Oe ga gre namreč kdo od nas Prfl' sit, da bi mu dal kak dan dopusta. Pjj! stopa ž njim tako arogantno, kakor da 01 bil kak divjak. Seveda, če gremo 131 naprej do višje stopinje in dosežemo milost, za katero smo prosili, potem je P9 ogenj v strehi. G. uradnik, četudi o19 našega, mišljenja in vam je nemška 8 laška stranka egalna, potem Vam nior9
biti tudi slovenska. Pometati z nami
i/uui oiutoiioiva. i. uuiciau 1*
boste smeli, ker t ga mi sploh ne trpi810, saj nisruo metle.
DOPISI.
V Sp. Šiški pri Ljubljani se usta' novi v nedeljo, dne 18. t. m., torej jutri| podružnica ljubljanske N. D. O. Prisrčn0 pozdravljamo novo s^bojevnico podružnic0: ki bo tudi v Sp. Šiški imela dosti del8: da nastopi proti rudeči internacionali-
Iz Brega. Med navišje glave naših
patentiranih katolikov, ki se zbirajo 1,9

naštm Bregu, spada pač brezdvomno mej drugimi Japa Gombač. Ta mož, u*e njak, geolog, astrolog in kdo ve kaj še vS ’ je imel neko nedeljo na podu pri \ ane*8 Galmo učeno predavanje o potresu. ,
čujmo, kake sposobnosti za klerik8 nega predavatelja o potresu poseduje t8 cVovek. Dva člana N. D. O. sta pr$‘9 neki d:n ž njim v dotiko in sta te p°8°’ varjala o raznih stvareh. Naenkrat jim8 J® začel Japa učeno razlagati, daje star8? le 31 let, čeravno je ro.en leta 1870. BoV ko sta mu naša mrža dokazovala, da Je bil pač pred dvema letoma star 31 let, 8 zdaj da je star 33, manj mu je šlo v glav°’ in slednjič je le pristal iia tem, da je sta1' 31 let.
Zdaj si pa vendar lahko predstavlj8' mo, kako je bilo njegovo predavanje 0 potresu. Sicer smo pa zvedeli, da misl‘ v kratkem predavati o visokem računstvtj' Zato si 'bere temo: 1876 + 31 = l90“j Kakor se vidi, ho predavanje jako zanimiv®' Opozarjamo na to predavanje naše prot? sorjo matematike. Ta mož bo postavil vs° dosedanjo mat matično znanost na gl8V°‘
Kako nas vendar osrečujejo naši kB' rikalci z raznimi učenimi možmi tukaj v našem Bregu ! Bojimo se, da se bodo kak' šnemu še štrene zmešale, da bo ves gin.ie11 začel prorokovi ti. Do tega že pridemo !
Boršt. V našo prijazno vasico prid® posebno ob nedeljah prav mnogo tržaški11 izletnikov. Dostikrat isti nalašč iščejo kako* šnekoli zabave, bodisi petje, bodisi godb0 in tudi ples. M>, veseli in zadovoljni) d8 nas izletniki posečajo, se trudimo, da j1®? napravimo bivanje v naši sredini čim bolj prijetno.
Vsled tega se je odločila naša vrl8 podružnica N. D. O,, da priredi tolik0 domačinom kolikor tudi tujcem prijetn0 zabavo v dvorani g. Žerjala. Vrlo se trud1 naš g. tajnik s podučevanjem raznih novih komadov pri podružniškem tamburaške® odseku, pridno se pa tudi tovariši uče; tako da smelo trdimo, da naš tamburašk1 odsek ne dela samo vtlike časti naši p°' družnici, ampak tudi centrali N. D. O' Upamo tedaj, da ne bo nihče zamudil lep® prilike, ki se nam bo nudila v nedeljo dne 18. t. m.
Ker je čisti dobiček namenjen pod' pornemu fondu, smo trdno prepričani, d8 bo marsikdo upošteval naše vljudno v8' bilo.
Sirite »narodnega delavca"-
n *
»NARODNI DELAVEC".
Društvene vesti.
ob 4^0c*J’užnica v Borštu priredi v nedeljo a.lJr* popoludne plesni venček v pro-. 0lIMvana Žerjala.
> * _
, p kup na Lloydovega Arzenala ima v 6J°1.18. t. m. ob 10. uri predp. svoj
* Slovenski tovariši delavci iz ladjelnice rJ' Marka so uljudno vabljeni, da pridejo ^ sestanek skupine v soboto 24. t. m., J, uri zvečer. Ker je na dnevnem redu ztio posvetovanje, pričakovati je mnogo-vilne vcleležbe.
j Skupina Lloydovega arzenala. V ne-c^ne 18. t. m. ob 10. uri predp. bo r r ^varišev iz arsenala v društveni dvo-v }* Cas je, da se enkrat temeljito pogo-r'm° o nagih stanovskih zadevah in a ,!P"0 našo skupino, da bode točno in 8earlivo delovala. Zato tovariši udeležite Skoda v polnem številu !
Vrt' ^U*ri °') ^0. in pol uri zjutraj se ^ Pulju občni zbor puljske podruž-
Rer
Zadružna gostilna članov N. D. O.
» 8e bo v kratkem otvorila zadružna t()sulna klanov N. I). O., vabimo tem pt-gg® Vse člane pripravljalnega odbora, da j .udeležijo seje, ki bo danes zvečer ob ^ol uri v prostorih N, D. O.
Slovensko gledališče.
dl Pri Sv. Ivanu priredila je »Čitalnica" je ,*v- Jakoba .Divjega Lovca". Vspeh "k precej dober.
(- Predstava, kije bila napovedana za j jMonočni ponedeljek, se je prenesla
na
Predstavljalo se bo češko burko Zvonenje".
. Odgovorni urednik: ŠTEFAN KOS. Otlica in izdajateljica: NARODNA DELAVSKA ORGANIZACIJA v Trstu.
Tiska : TISKARNA „EDINOST“ v Trstu.
TVRDKA

Adolf Kostoris
*^tlišče oblek za moške in dečke
Jni, vla S. Glovanni 10,1. n.
®ven restavracije Gooperatlva e* Haeker)
Prodaja na mesečne ali ted obroke
jjleke in površnike za ^<>ške, perilo i. t. d. -
V Na.JDOGOVORNEJŠE cene.
Slovenski delavci !
Postrežem Vam z kozarcem dobrega in pristnega vina v svoji gostdni
„Pepi Moro“
Belvedere 49.
ter tudi vsaki dan z vsakovrstnimi mrzlimi in gorkimi jedmi.
Za obilen obisk se priporoča
Ivan Škerjanc.
Književne novosti.
GREGORČIČ: Poezijo, zv. IV. ... K
vezano „
GOVEKAR: »Dobra gospodinja",
gospodarska knjiga za naše mlade gospodinje, vezano..........
Štiri ruske slike", povesti ....	„
BENEŠ: »Brodskovskl odvetnik" .	„
Kip Gregorčiča............... „
Vsakovrstne mašne knjige po raznih cenah.
NOVOST!	‘	NOVOST!
tlaKltl za dvorane In vrte pri
2-20
3.20
2-80
—•60
1-50
4'—
• • • .
zabavah
• • * •
v belo-modro-rudečlh barvah, komad po 4 metre dolg stane po 40, 50, 60 in 80 vinarjev.
Vse te knjige, papir In potrebščine se dobivajo v
Slovanski knjigarni In papirnici
Josip Gorenjec
TIIST. - Ulicft Taldirivo 40.
Podpisani priporoča sl občinstvu in članom ,,N. D. 0 “ svojo
Pekarno, sladš(i(arno in tov, biškotov
V ullei del Belvedere št. 57. kjer ima na razpolago
Bfigr vedno svež kruh
raznovrstne sladščice in najfinejše likerje. Sprejema tudi naročila za torte, potice, pince itd.	Vdani
LOVRENC REBULA.
Delavci!
Če hočete dobiti kozaree dobrega in ceuega vina vstopite v
VINOTOČ
ulica del Vento 20
Prepričajte
(vogal ulice Gmrdia)
se, da četrt najboljega vina stane le 14 st., na dom po 12 stot. Za obilen obisk so priporoča
JOŽE LEBAN.
PEKARNA in -SLADClCARNA
Vinko skerk
TRST, ul. Acquedotto 15, podružnica ul Miramare 9.
V moji pekarni se vdobi vsaki dan trikrat frišen kruh in se dovaža vsak čas tudi na dom. Dobi se tudi najfinejše moke iz najboljših mlinov, biškote in posebno pa specijaliteto za čaj. — Dobi se tudi veliko izbero buteljk ruma in vsake vrste čaja ter vse to po najnižji ceni.
Spoštovanjem VINKO SKERK.
ovariši
Tovariši!
. Vse narodno čuteče delavstvo, ki je sedaj podpiralo razne italijanske in Eniške trgovce, naj krije zdaj svoje potrebščine pri svoji, tako željno pričakovani ustanovi.
ftonsumna zadruga članov jN. D. 0.
registr. zadruga z omejenim poroštvom v Trstu
je odprla 1. skladišče
v ulici Bosco št. 17.
Ni treba še posebno omenjati, da dobite v skladišču ^ ko vrstno popolnoma sveže špecerijsko blago, kar se ^°raj samo ob sebi razume, ker se je novoustanovljena ^druga preskrbela tudi z novim blagom.
K obilnemu obisku vabi
ODBOR.
jtiatevž furlan
ul. Antonio Cflccio 17.
(prej Androna del Moro).
Podpisani priporoča sl. občinstvu svojo
dobroznano žganjarno
v ulici Miramar I , nasproti kolodvora južne železnice kjer toči najpristuejši kranjski brinjevec, vipavski tropinovec in prve vrste slivovec itd. Ima na razpolago tudi razne sirupe in druge likerje.
Ferdinand Pečenko.
—Pekarna i sladščičarna —
Josip Pahor - Trst
ulica Madonnina št. 39.
ima na razpolago slav. občinstva 3-krat na dan
svež kruh lastnega izdelka, vsakovrstno moko, raznovrstne sladščice in Izdeluje najboljše biškote. — Sprejema naročila za torte, pince, potice itd, ter postreže na dom. Priporoča se za Velikonočna pecila.	Telefon št. 1190.
Na novo vrejena
■ Pekarna Karol Trošt1
TRST, - Čampo S. Giacomo št. 20. - TRST
(nasproti cerkve sv. Jakoba) ima na razpolago vedno svež kruh, vsakovrstne sladščice, čokolado itd., kakor tudi najfinejše likerje.
Podpisani naznanja članom „N. D. 0J, da je v ulici del Solitario št. 3 odprl svojo
GOSTILNO
iL CASTELLO Dl DOIBEI”
kjer toči najboljša vipavska, izborna Istrska in najfinejša desertna vina, in ima poleg tega vedno na razpolago gorka in mrzla jedila. Postrežba točna in cene zmerne.
Za obilni obisk se priporoča vdani
R. Lužnik.
•■b! TS Diujpseo BOjjn
ISHX -N^INOiTIM DKIVAI
iuiBuiA}«af jnoAO^ ud
fuojSBz ftjfeig —.I M
bz iqop
‘cSBiq •eSajfsuiA^saf /--09 X
i jozoj i/o a
idns[A jopjf
‘ IUBI3
v
Pekarna in slaščičarna
Benedikt Subai?
TRST, - ulica delNstria št. 12. - TRST
je preskrbljena s kruhom lastnega izdelka ter veliko izbero vsakovrstne moke In mandorlata rajbolje vrste. Svež kruh 3-krat na dan.
SftT Postrežba na dom 'OS
VESNA
imenuje se izvleček iz rastlin in drugih naravnih snovi. Izkazala se je kot edino res uspešno sredstvo za raŠČO las. Uspeh zanesljiv že po kratki uporabi iste tudi na največji in zastareli pleši. — Spričevala uglednih iti znamenitih oseb na razpolago, i---------i Cena steklenici od IOO gr. K la50. t	■
Dobiva se pri založniku :
M. ŠKRINJAR, Trst, ul. Solitario 25.
Člani „N. D. O! Pozor !
V trgovini jestvinami
ANTON ŽERJAL, v nlica BELVEDERE Št 3.
i* v FJjjalki A. ŽERJAL, v ul. Commerciale št. 18. dobite vsi K I,— blaga zaston
ako nakupite za IC 50.— blaga. Na zahtevo pošlje bltgo na dom.
Telefon št. 699.	Telefon št. 699.
Morana
kemično pripravljena tekočina radikalno za iztrebljenje mrčes (osobito Stenic) je povsem neškodljivo zdravlju in opravi.
Vsestransko priznavanje in mnogobrojna spričevala (hotelirjev, vojaških oblastih itd. itd.) dokazujejo izbornost „MORANE“. Cena steklenici od IOO gr. 50 vin.
Dobiva se po večjih mircdilnicah. ----------- 1 -•.....■ -
Zaloga obuvala in čevljarski mojster
JOSIP STANTIČ
Zalagatelj c. kr. redarstvene straže, c. kr. glavnega carinskega urada in skladišč, c kr. priv. lloyd. orož. c. kr. finančne stuaže v Trstu, Kopru in Pulju.
TRST. — Ul. Rosario st. 2. —
priporoča svojo bogato zalogo raznovrstnega obuvala za gospode, gospe in otroke.
Prodaja aajboljše voščilo (is) C. ii I.
Velika izbera Galosch
-----Cene nizke.--------
— Postrežba točna. —
AUSTRO-AKERIKANA - TRST
Redna brzoplovba mej Trstom, Italijo, Grško, Severno in Južno Ameriko.
TRST—NOVI-VORK, via Patraso in Palermo, odhod 3-krat na mesec. TRST-NOVI-ORLEANS, via Patraso in Palermo, odhod vsaki mesec.
TRST—BUENOS-AIRES, via Almeria, Cadix, Las-Palmas, Rio de Janeiro, Santos ali Montevideo, odhod vsaki mesec.
Veliki transatlantski parniki z dvojnim vijakom, preskrbljeni z obširnimi in luksoznimi inštalacijami, za potnike I. in II. razreda. — Marconijev brzojav.
Za informacije se je oglasiti pri ravnateljstvu v Trstu, ulica Uollu PIooolo št. 2. ali pa h kateremu si bodi agentu ali lcorespondentu družbe.
Podpisani naznanjam slavnemu občinstvu in tov. členom „N. D. 0.“, da .am odprl
v nedeljo dne 14. min. meaeca
Novo gostilno „Fri Jelenu"
v ulici Domenico Rossetti štev. 3
kjer točim belo vipavsko I. vrste po 72 st. In istrsko vino po 72 st., kakor tudi Opolo po 80 st. lit. Domača kuhinja vedno preskrbljena z gorkimi in mrzlimi jedili - Točila bosta voditelja Alojzi] in Urška Kosec. ■ Mojim znancem, prijateljem, članom N. D. O. in slavnemu občinstvu
se priporočam udani_JOSIP E OBL AN, lastnik dobroznane gostilne pri Francu v ul. Beppa.
Člani „N. D. 0.“ dobe 2 °/o popusta, |
ako nakupujejo v trgovini jestvin
3van Metjele S dr.
* • (jfiatlja jVMlenicj) ' •
ul. C. Ghega štv. 10.
: Pekarna JKreule :
v Rojanu, ulica Montorsino št. 7
ima na razpolago
H vedno svež kruh TA
in vsakovrstne najfiinejše sladščice.
Sprejema naročila.
Filip
Ivaniševič
: zaloga dalmatinskega vina :
lastni pridelek v Jesenicah pri Omišu
v ulici Valdirivo 17 (Telefon 1405)
v kateri prodaja na malo in veliko. — Nadalje priporoča slav. občinstvu svoje gostilne
„All’Adrift“ ul. Nuova štv. 11 in „Ai fratelli dalmati“ ulici Zudecclie štv. 8 v katerih toči — svoja vina I. vrst.
Uljudno naznanjamo da smo otvorili popolnoma novo urojeno
Podpisani priporoča svojo
• • e •
trgovino izgotovljenih oblek za j
gospe, gospode in otroke j fTACTII vi/~v
imo točno in solidno postrežbo, m. ^ W	1	I Vi % w
v m. deir istrin 658
K^RL SAJidB^
J
ter zagotavljamo kakor tudi najnižje stalne cene. Priporočamo se najodličnejšim spoštovanjem
Bohinec & Co. - Trst
Via delte Torri siv. 2
(za crkvijc sv. Antona novega.).
Zaloga likerjev v sodčekih in butiljkah
Jakob Perhavc
TRST — Via delle Acque — TRST
Veliki izbor vsakovrstnih najtiaejših in starih vin v buteljkah. Postrežba točna. Cene zmerne. Se priporoča svojim rojakom za naročbe bodisi na debelo ali na drobno za razne slavnosti, poroke, krste, družinska pogoščenja itd. Za poletni čas se priporoča malinovec in tamarindo.
Podpisani priporoča svojo
Gostilno Magagna
na vogalu ulic Carradori in Carlo Ghega
kjer toči najboljše „Križko vino“. in pivo Pun-'tigam. — Postreže ob vsaki uri z gorkimi in mrzlimi jedili.	Udani Jakob Maganja.
Podpisani priporoča sl. občinstvu svojo dobroznano
Sostilno s krasnim vrtom
: „A1 Ml ritrm":
Podpisa^, naznanja sl. občinstvu, da je prevzel
pekarno in sladščiim
Čampo Belvedere st. 2
kjer ima na razpolago trikrat na dan svež kruh in razne sladščice, potice itd.
Udan Filip Trobeo.
Podpisani priporoča slavnemu občinstvu in posebno člamsm „N.	svojo na nord"
odprto	^	^
Milno J
irenze"
v ulici sv. Kjktarine^i«uVXer toči naizvrstnejši
----krasti te/knjpfiTruga vina prve vrste ter
lahko \>enm>^rostreže z gorkimi in mrzlimi
jediJZČMČnc zmerne, postrežbaStočna.
Ta obilen obisk se priporoč\ vdani
Viktor\Kosič.
KHHKKWKKWWX)
Slavnemu občinstvu in posebno članom „N. D. 0.“ priporoča podpisani svojo dobro-
■Kavarno Universo“
na trgu della Caserma št. 1, tik »Narodnega doma“, kjer ima na razpolago najfinejše likerje ter tukajšnje in zunanje slovenske, italijanske in nemške časnike, kakor tudi najboljše ilu-strovane revije.
Za obilni obisk se priporoča vdani
Fran Bojc.
XXXXXXXXXXXXVXX
v ulici Stadion štv. 19, kjer toči kraški teran prve vrste, najboljše istrsko belo in črno vino, poleg tega izvrstno vipavsko in tudi dalmatinsko vino, kakor tudi Dre-herjevo pivo ter more poslužiti z domačo kuhinjo kakor tudi z mrzlimi jedili. Posebno ugodno za delavce.
Za obilen obisk se priporoča rodoljub Andrej Furlan.
Člani „N. D. 0.“ ^
dobe 2 °/0 popuste, ako nakupujejo • ’	v trgovini jestvin
JOSIP LUIN
ulica Giacinto Gallina št. 6.
Pekarna
Valentin Kukanja
vogal ul. Molin a Vento in Gastaldi Ima na razpolago
- - vedno svež kruh - -
in vsakovrstne sladščice.
jfilojz povh, urar
kjer toči najizvrstneja istrska vina in dalmatinski opolo. Postreže lahko tudi z mrzlimi in gorkimi jedili.
G. Babič.
Civilna in vojaška krojačnica
Bogata zaloga tu- in inozemskega blaga in vseh predmetov spadajočih v krojaško
obrt.
Odlikovan dne 5. aprila 1906.
v Parizu s častno diplomo, častnim križcem in zlato kolajno in v Bruxelles-u z največo odliko „ GRAND PRIX“ diplomo.
Naročbe se Izvršujejo točno in se dostavljajo na dom
August Štular.
TRST, via delle Posle 12. I. nadst.
(nasproti Smolarsove papirnice.
Civilna in vojaška krojačnica
'Pavel Pestotnik
Trst — ul. Farneto št. 46 — Trst
ul. Farneto št.
se priporoča
slavnemu občinstvu in posebno članom „N. D. 0.“
Cene najnižje. - Delo solidno. • Postrežba — točna. —
TRST - ul. di TSh^fjer
priporoča	df
jKlfaško
Postrežba tot°
Gostilna društva Jadran
ulica S. Marco št. 17.
toči najboljša
vipavska
in istrska vino
Gorka in mrzla jedila so vedo? na razpolago, kakor tudi slovenj1 časopisi. — Najnovejše avtomatih orgije, katere svirajo izbrane slove®' ske komade.
W Postrežba točna.
wr Cene zmerne.
Za dobrohotni obisk se priporo^ Odbor	krčmar
društva „Jadran“	Vinko Kanti®
IVAN KOŠNIERU IVANOV
priporoča svojo
TRGOVINO Z JESTVINAMI
v ROJANU, ul- Montorsino št, 7* ...j kjer ima na razpolago vsakovrstne kolonij®'* in druge jestvine, kakor tudi razne d®l|l< teše, najboljša vinft in pivo v buteljkah._„
r
MOVO POGREBNO PODJETJE
v Trstu, ul. Vincenzo Bellini 13, telefon 1402
tik cerkve sv. Antona novega.
■N
V.
Bogato preskrbljeno z najlepšo in vso pogrebno opravo. Mrtvaški vozovi na izbero, za prireditev vsakovrstnih pogrebov.
Lastna lzdelovalnlca In zaloga vencev in raznih cvetlic itd.
Prodaja vsakovrstnih predmetov mrtvafike stroke. Zaloga vofičenlh sveč, ® lastno tovarno. — Prodaja na debelo ln na drobno.
Sprejema naročila za prirejanje pogrebov na deželo ln v Inozemstvo.
VODSTVO.
J
lfsi Slovenci v slovenske trgovine!
V. Dobauschek

il
TRST, ul. Giosue Carducci 11 (prej ul. Torrente), TRST.
s pridelano delavnico
Trst - Via del Rivo št. 26 - Trst
Izvršuje vsako popravljanje žepnih in stenskih ur kakor tudi vsako zlatarsko in dragu-ljarsko delo po najzmernejih cenah.
Jamstvo za dve leti za vsako popravljanje.
■■P Slovensko podjetje! "VM
Velika izbera možkih in otroških oblek kakor tudi vsakovrstne druge potrebščine : srajce, spodnje srajce, spodnje hlače, ovratniki zapestnice, ovratnice, naprsniki, nogavice hlačniki, jope, hlače, telovniki, površniki itd.
Velika izbera -vsakovrstnih oblek, hlač, srajc za delavce lastni izdelek. — Klobuki in čepice.
NEVERJETNO! Prevzema se tudi naročila po meri za moiko obleko po K Lastna specijaliteta! Volnene obinke polfine, fine in najfinejše po K 30 do K 90.
LASTNA DELAVNICA !	GOVORI SE SLOVEVENSIvO !
26.
o
Delniška glavnica
K 10,000.000
Telefon 19 95.
■OSREDNJA BANKA W ČEŠKIH HRANILNIC
Podružnica v Trstu — Piazza del Ponterosso 3.
Vlog okoli:
K 85,000.000
Naslov za brz.: SPOROBH^
vloge na knjižice.
Vloge na tekoči račun do A\ / Q
Menjalnica. BANČNO TRGOVANJE VSEH VRST. — Premijene vloge po 43/4°/0 Centrala denarnih zavodov avstro-ogrskih. — Izdaja sirotinsko-varne 4°/ bančne obligacije

~JADRANSKA BANK A v TRSTU-
Via della Cassa di Risparmio št. 5 (lastno poslopje).
KUPUJE IN PRODAJA
VHEDjSlOSTTiE PAPIRJE
(RE1SLTE, OBLIGACIJE, ZASTAVNA pisma, PRIJ0R1TETE, OELfllCE, SREČKE 1. t. d.)
----VALUTE IJ4 DEVIZE---------
PREDUJMI NA VREDNOSTNE PAPIRJE IN BLAGO LEŽEČE V JAVNIH SKLADIŠČIH.
Esloit menic in laso, borzi naročila
SAFE-DEPOSITS
Promese k vsem žrebanjem. — Zavarovanje srečk.
Menjalnica
41
VLOGE NA KNJIŽICE-
q — TEKOČI IN ŽIRO RAČUN
VLOŽENI DENAR OBRESTUJ# SE OD DNE VLOGE DO DNE VDIGA. : : : : STAVBNI KREDITI - KREDITI PROTI DOKUMENTOM VKRCANJA. — — ^
Uradne ure ; 9 — 12., 2-30 — 5.30. — Brzojavi: ,,JADRANSKA'1 — Tret. — Telefon: 1463 in 793.

S Restavracij a, s
cene zmerne.
Trst - Grand Hotel gftkKftN - Trst * a K*v;^a’ s "J