v sotovtnL
Leto LXI. Stev. 154.
g Liomioni, v roneftUeh 8. luliio 1928.
Cena Din r
Izhaja vmk dan popoldne, izvzemSi nedelje in praznike. — Inaerati do 30 petit a Din 2.—, do 100 vrat 250 Din, vedji inaeratJ petit vrata 4,— Din. Popast po dogovora. Inseratnl davek posebej.
.Slovenski Narod* velja letno v Jugoslaviji 240.— Din, sa >M—iwtm 420.— Din.
Uredništvo: Knafk>va uHca št 5, I. nadstropje. — Telefon 2034.
lft>ravniStvo: Knaflava ulica št. 5, pritličje. — Telefon 2304.
Preokret ali samo zastoj
v razpletu krize?
Hegemonistične napovedi, da bomo že v soboto dobili obnovljeno staro vlado, se niso obistinile - Senzacija sobotnih večernih avdijenc in včerajšnjega kraljevega obiska pri vojvodi Stepanoviču
— Beograd, 9. julija. Ker so bile v soboto dopoldne konzultacije šefov parlamentarnih skupin v glavnem za* Ključene, se je splošno pričakovalo, da bo tekom popoldneva temu ali onemu izmed predstavnikov vladnih strank poverjen mandat za sestavo koalicij* ske delovne vlade, kakor so to vneto zatrjevali hegemonistični krogi. Proti vsemu pričakovanju pa vladar ni nikos mur poveril mandata, pač pa so bili v soboto zvečer pozvani v avdijenco vsi šefi dosedanjih vladnih skupin. Avdis jenca je trajala do 10. zvečer. Istočas= no je bil pozvan na dvor tudi predsed* nik KDK Svetozar Pribičevič, ki se je po prvi avdijenci posvetoval z Radi* čem in se ob pol 11. zvečer ponovno vrnil na dvor ter ostal v avdijenci do 11. ponoči. Po tej avdijenci je podal novinarjem izjavo, ki jo objavljamo na drugem mestu in iz katere je raz* vidno, da so režimovci znova skušali z intrigami diskreditirati KDK pri dru= gem ustavnem faktorju. Ta intriga pa je ostala brezuspešna in je končala s tem, da je moralo vladno predsedstvo o polnoči izdati uradni komunike, ki postavlja hegemonistične spletkarije na laž ter najodločnejše zavrača vse trditve, da je KDK proti državi ter da hoče ustanoviti posebno prečansko dr* žavo.
Radićev povratek v Zagreb
Kakor vse kaže, je bil ta preokret v situaciji predvsem posledica dejstva, da je Stepan Radič včeraj odpotoval v Zagreb. Hegemonisti se zavedajo, da pomeni Radičev odhod pred rešitvijo vladne krize za nje hud udarec in so zato napeli vse sile, da odhod prepre* čijo ali vsaj zavlečejo tako dolgo, do= kler situacija ne bi bila rešena v tej ali oni smeri. To pa se jim ni posrečilo in pot Stepana Radiča in njegovih ranje* nih tovarišev iz Beograda v Zagreb se je razvila v triumfalno manifestacijo idej in borbe KDK. (Podrobnejše po* ročilo o povratku Stepana Radiča v Zagreb je objavil današnji «Ponede* Ijek».)
Včerajšnji zastoj v razpletu
krize
V Beogradu so očividno z nervoz* nostjo pričakovali vesti, kako bodo Hrvatje sprejeli svojega voditelja. Za* to je včeraj nastal v razpletu krize po* poln zastoj. Kralj je bil skoraj ves dan odsoten iz Beograda in se je vrnil šele proti večeru, nakar je sprejel v avdi* jenco notranjega ministra dr. Korošca, ki mu je poročal o potovanju in spre* jemu Stepana Radiča v Zagreb.
Veliko pozornost je vzbudila včeraj dolgotrajna konferenca Ace Stanojevi* ča z uglednim predstavnikom SDS v Beogradu inž. Milošem Savčičem. V poučenih krogih zatrjujejo, da si Aca Stanojevič še vedno prizadeva, da bi našel možnost sodelovanja med KDK in dosedanjo vladno večino.
Tudi današnji dopoldan v razpletu krize ne beleži nikakih važnejših dogodkov, vsaj vidnih ne. Kralj se je šele ob pol 11. vrnil iz Topole, kamor je zopet odpotoval smoči po avdijenci notranjega ministra, ki mu je poročal o sprejemu Stepana Radića v Zagrebu.
Hegemonisti se začenjajo zavedati silne odgovornosti
V radikalskem in demokratskem klubu so se ves dopoldne nadaljevala posvetovanja. Sobotni dogodki, pred vsem pa skupna avdijenca šefov vladnih skupin je povzročila v vrstah hegemoni-stov oči viden preokret. Dočim so še v soboto v teh krogih z vso gotovostjo računali s tem, da bo prišlo do obnove prejšnje koalicije in starega režima z več ali manj brezpomembnimi osebnimi spremembami, izgleda, da so začeli
sedaj tudi hegemonistični krogi resno razmišljati o stališču KDK. Kakor poročajo današnji beograjski listi, je prodrlo v dosedanjih vladnih krogih več ali mani razumevanje za stališče KDK, tako da se sedaj že tudi v njihovih vrstah razpravlja o možnosti razpusta Narodne skupščine in razpisu novih volitev. Današnje »Vreme« beleži, da prevladuje tako v radikalskih kakor v demokratskih krogih prepričanje, da bi bilo mogoče nafti izhod iz situacije na ta način, da bi bila Narodna skupščina takoj odgođena, v jeseni razpuščena ter za prihodnjo pomlad razpisane nove volitve.
V tej smeri si prizadeva zlasti Aca Stanojevič, da bi ustvaril možnost neke vrste koncentracijske vlade, ki bi izvedla vnaprej točno določen program, upoštevajoč pri tem stališče KDK, da je nadaljevanje dela v sedanjo Narodno skupščino nemogoče.
Odpor vukičevićevcev
Trenutno bi bilo še preuranjeno trditi, da je to stališče prodrlo. Ožja okolica g. Vukičeviča s klerikalci si še vedno prizadeva, da prepreči tako rešitev sedanje krize. Gotovi znaki pa govore za to, da je veČina radikalov in demokratov vendarle prišla do spoznanja, da bi nadaljnje briskiranje zahtev KDK lahko rodilo usodepolnejše posledice, kakor so doslej mislili. Včerajšnji triumfalni sprejem Stepana Radića in obeh ostalih ranjenih poslancev KDK ob vsej progi od Beograda do Zagreba je v veliki meri utrdil zavest, da stoje
prečanski krogi brez razlike nad dosedanjo politično orijentacijo na strani KDK in da predstavlja KDK danes po svoji moralični moči daleko večjo silo, kakor pa jo predstavlja njena številčna moč v Narodni skupščini.
Kraljev obisk pri vojvodi Stepanu Stepanoviču
Pravcato senzacijo pa tvori v beograjski politični javnosti včerajšnji po-set kralja pri vojvodi Stepi Stepanoviču v Cačku. Kralj je včeraj dopoldne odpotoval z avtomobilom v Topolo, od tam pa se peljal popoldne v Čačak ter posetil sivolasega vojvodo Stepo Ste-panoviča na njegovem domu. Ostal je pri njem nad dve uri v intimnem razgovoru. Vest o tej svojevrstni avdijenci se je v poznih večernih urah bliskovito razširila v vseh političnih krogih ter je izzvala ne samo povsod veliko senzacijo. Pojavili so se najrazličnejši komentarji in verzije. Splošno pa prevladuje mneje, da je kralj po skupni avdijenci šefov dosedanjih vladnih skupin posetil sivolasega vojvodo, ki ped stavlja ne samo avtoriteto v srbski javnosti, marveč tudi politično nevtralno in globoko nacijonalno osebnost, predvsem v namenu, da sliši njegovo mnenje o možnosti rešitve globoko zajedajoče vladne krize. Danes dopoldne so se iz radikalskih in demokratskih krogov širile verzije, da ni izključena sestava nevtralne vlade pod predsedstvom vojvode Stepe Stepanoviča.
Mo le priti njej
Važne izjave Svetozarja Pribičeviča o politiki KDK in njenem
stališču v sedanji krizi
Beograd, 9. julija. G. Svetozar Pribičevič je podal po svojih sobotnih avdiiencah na dvoru novinariem izjavo, v kateri naglasa med drugim:
KDK ie stavila svoje predloge v interesu države, ne pa proti državi. Ti predlogi so bili omejeni na minimum. Med tem pa so se v beograjskem tisku pojavili glasovi in taki komentarji našega zadržania. kakor da je cilj naše akcije naperjen proti državi v celoti in kakor da mi s svoio akcijo stremimo po odcepitvi od države. S tem so hoteli predvsem predstavniki vladujočih strank opravičiti svojo tezo, da ie potrebna obnova stare vladne koalicije. Zlasti pa so se naši politični nasprotniki posluževali znanega govora Predavca, ki ie bil na dolgo in široko pojasnjevan, natezan in analiziran, kakor da ie najvažnejša politična izjava zadnjih 10 let. To kar je g. Predavec govoril o dveh svetovih se je predstavljalo kot zahteva, da se osnuje posebna država na razvalinah današnje države.
Jaz sem v soglasju s prijate' ie m Radićem v tem usodnem zgodovinskem trenutku smatral za potrebno, da osebno podam Nj. Vel. kralju sporočilo, ki odločno nastopa proti takemu zlohotnemu tolmačenju našega stališča in naše politike, s takim prikazovanjem se je škodilo interesom naše države tudi v inozemstvu, ki ie moralo dobiti vtis. kakor da stojimo pred razsulom naše države. G. Radič in jaz sva hotela, da se take vesti energično zavrnejo v interesu države, za katero smo doprinesli velike žrtve in ki se je ne sme identificirati z neresničnim sistemom, ki je zavladal v naši dTžavi.
KDK je vodila doslej borbo proti sistemu baš v interesu države v cilju, da se z drugim, boljšim in pravičnejšim sistemom, ki bi garantiral ravnopravnost vseh kraiev in delo učvrstila država. Mi smo vodili in vodimo borbo, da bi ta naša država bila ne samo po imenu marveč tudi na bazi ustave in po ravnopravnosti vseh krajev, ravno-tako hrvatska in slovenska kakor srbska država in da preneha politika hegemonije, ki neminovno mora upopastiti državo, če se bi nadaljevala.
Nj. Vel. krali je vzel z zadovoljstvom na znanje sporočilo, ki sem mu ga podal v sporazumu z g. Radićem. Pri tej priliki moram dodati, da dosedanje vladne stranke, vsaj po držanju svojih glavnih predstavnikov sma-
trajo, da ie proti državi vsakdo, kdor je proti državi vsakdo, kdor je proti njihovemu hegemonističnemu režimu v državi. Ali bi se bil g. Radič moral dati umoriti, da bi s tem dokazal, da je za državo? Ali nismo mi z vso našo akcijo, z vsemi svojimi predlogi v Narodni skupščini in s samo parlamentarno borbo dokazali, da smo za državo? In končno ali nismo vodili borbe popolnoma v okvirju ustave in po poslovniku Narodne skupščine ter se posluževali samo pravic, ki nam jih daie poslovnik? Ali vladne stranke, ki nam podtikajo, da smo proti državi, ne škoduiejo mnogo boli interesu naše države v inozemstvu? Kak pojem bodo imeli o naši državi, če so samo vladne stranke za državo, vsi Hrvatje in velik del prečanskih Srbov in Slovencev pa proti državi. Tisti partizani, ki to trde, so največji zločinci nad državo.
Odhod g. Radića v Zagreb ni znak njegovega desinteresiranja za krizo, marveč je posledica razumljive želje, da pride med svojce in domov, kar ie za njegovo č*rrv prejšnjo ozdravitev zelo potrebno.
Kaj mislite, kako dolgo bo še trajala vladna kriza?
Mislim, da bo kriza trajala še par dni, vendar pa sem mnenja, da bo sedaj kma'u rešena.
Nadaljni razgovori bi bili v sedanjem trenutku potrebni le tedaj, če bi bila ideja koncentracije oportuna in mogoča Ker pa ta ideja koncentracije nI oportuna in mogoča In ker zahteva situacija povsem drugo rešitev, zato se o njej ne razpravlja več. Mi nismo iz kljubovalnosti ali trmoglavosti zavzeli stališče proti koncentraciji, marveč zato. ker smatramo, da je sedaj neobhodno potrebno, da se potom svobodnih volitev razčisti atmosfera ter da se Izvoli taka Narodna skupščina, ki bo Imela potrebno avtoriteto. Volitve smatramo za predoogoi ozdravljenia naših političnih In nacifonalinh razmer v državi in to je glavni pogoj, ako se že!!, da KDK in Hrvati posebej pridejo zopet v   Narodno skupščino.
Volkovi v Liki
SenJ, 7. julija ć. V neki votlini blizu sela Po-travlja so selja'ki ujeln Štiri mlad« volkove, ko je brla volkulja odsotna.
Orkan uničil ameriško vojno ladjo
Strahovita katastrofa na morju* — Ob čilski obali se je potopila severoameriška vojna ladja »Angamos«.  —  Smrt v valovih je našlo 210 ljudi* — Kapitan se je ustrelil«
— Santiago de Chile, 9. julija. Nocoj se je v zalivu Arauca potopila vojna ladja «Angamos». Po dosedanjih poročilih se je rešilo od posadke in potnikov vsega samo pet mož. Glasom komunikeja vojnega mi* nistrstva je bilo na parniku 291 oseb, od tega 80 potnikov. Komandant je izvršil s a* fflomor.
— Santiago de Chile, 9. julija. Po zad» njih vesteh je bilo na parniku «Angamos» vsega 300 oseb, med temi mnogo žen in otrok. Parnik je v neurju, ki je vladalo, izgubil krmilo ter ga je vihar zanašal v popolnoma napačno smer. Ko je kapitan parnika Suarec uvidel, da ladje ni mogoče več rešiti, je izvršil samomor.
— Santiago de Chile, 9. julija. Kakor poroča «Venterio», se je parnik «Angamos» potopil v bližini Lebua ob južni obali Chi* le. Na lice mesta so bile takoj odposlane
pomožne ladje, ki pa so prispele prepozno. Vzrok katastrofe doslej še ni ugotovljen. Zadnja dva dni je divjal ob čilski obali strahovit vihar in se splošno domneva, da so valovi parnik tako poškodovali, da je izgubil smer ter je končno postal žrtev raz« divjanih elementov.
Santiago de Chile, 9. iulija. Glasom uradnega poročila je bilo na parniku «Angamos» 215 mož posadke in 76 potnikov. Čim se je začel parnik potapljati, so bili spuščeni rešilni čolni. Zaradi silnega neurja pa so se potopili tudi vsi čolni, tako da se je rešilo od celokupne posadke samo pet mož. Rešenci pripovedujejo, da se ie zlomilo krmilo, in tako je bil parnik prepuščen na milost in nemilost neurju. Katastrofe ni bilo mogoče preprečiti. Poveljnik ladie ie. videč, da je vsaka rešitev izključena, izvršil samomor, ko se je ladia že potapljala.
Iz pestre policijske kronike
Poskusen vlom pri krznarju Eberju, — Tržni žeparji zopet na delu« — Ženski dvoboj radi ljubosumnosti. — Hazardisti - bali-
narjL
Včeraj je bil slučajno preprečen večji vlom, pri katerem bi bil vlomilec najbrže mogel odnesti bogat plen, da ni bil pravočasno zasačen m prepoden. Ko se je sinoči okrog pol 12. ure vrnil znani ljubljanski krmar Eligij Bber, stanujoč na Kongresnem trgu št. 7, domov, je zapazil v veži, da so vrata, vodeča v klet, kjer se nahaja tudi njegovo skladišče raznovrstne kožuhovine, proti običaju odprta. Hitro je odšel v klet in opazil v kotu nekega tujega moškega, ki pa je takoj pobegnil iz kleti Trgovec Eber mu je nemudoma sledil, vendar pa storilca ni mogel dohiteti. Na Kongresnem trgu je zagledal bežečega vlomilca in ga pričel s pomočjo ravno mimoidočega elek-tromonterja Adolfa Studničke zasledovati. Pogonu so se pridružili še trije neznani mladeniči, po izgledu dijaki. Vlomilec jo je urnih krakov ubral po Kongresnem trgu mimo univerze po Vegovi ulici in sosedni Hilšerjevi ulici do dramskega gledališča, kjer se je nenadoma skril. Zasledovalci so ga kmalu našli, nakar se je divja gonja nadaljevala skozi Gradišče in po Rimski cesti na Emonsko cesto kjer je monter Stud-nička neznanca dohitel in ga prijel. Obenem je glasno klical na pomoč. Na njegove klice so prihitel« k njemu trije neznani mladeniči in pa neki starejši debeluhasti moški, ki so ju tesno obstopili. Tedaj pa je nastal nenadoma v zasledovanju popolen preobrat, ki ga zasledovalec Studnička niti v sanjah ni pričakoval. Namesto da bi mu bili neznani mladeniči pomagali, so mu jetnika iztrgali iz rok »n ga je omenjeni starejši moški izpustil, češ, da se mu ni treba ničesar bati in naj kar gre svojo pot
Poklicani višji stražnik Obranovič je ugotovil v osebi imenovanega starejšega moškega ki je vlomilca izpustil nekega ljubljanskega čevljarja. Vlomilec je na begu izgubil svojo čepico, v Vegovi ulici pa še nahrbtnik, v katerem so bile kratke moške spodnje hlače in brisača. Vlomilec je popolnoma neznan in bo njegova izsleditev zelo težka, ker se ni moglo dobiti niti nje« govega vsaj približnega osebnega popisa.
Kakor vse kaže, le še niso vsi spremi žparji, ki so pred tedni tako strokovnjaško vršili svoj nevarni poklic na ljubljanskem živilskem trgu, zapustili mesta in odšli »na počitnice« v to ali ono naše obljudenejše kopališče. V soboto dopoldne okrog pol 10. ure je bila na trgu ukradena služkinji Josi-pini Tomšič, medtem ko je kupovala jajca, usnjata zelenkasta ročna torbica, v kateri je imela Tomšičeva okrog 110 Din gotovine in 1 ključ.
Zelo zabaven in ljubek priizor se je nudil v petek popoldne po kosilu številnim i opalcem na Ljubljanici pred hišo na Ižan* ski cesti št. 41. Kakor vitezi v starih časih s kopji in brušenimi meči, tako sta se spopadli sredi Ižanske ceste delavčeva žena Neža Finkova in njena hišna gospodarica Alojzija Coš. Po izjavi Finko ve jo je napadla radi ljubosumnosti Coševa in jo z grabljami večkrat krepko udarila po životu, tako da ji je prizadejala več krvnih podplutb Coševa se pa nasprotno brani s tem, da jo je Finkova prva napadla in jo udarila z debelejšim kolom po glavi nad levim očesom, kjer se jT res poznajo večje praske. Obe sta si preskrbeli zdravniško izpričevalo o lahki telesni poškodbi in bo zdaj imelo zadnio besede sodišče.
Sinoči so med drugimi prijatelji balinanja v Traunovi gostilni na Glincah balinali tudi Josip P.. med:čar z Gline, trgovski sotrudnik Ludvik O., stanujoč istotam m
pa Jože 2., zidar tz Notranjih Goric pri Brezovici. Nekaj časa so balinali, kakor je že običaj za vino, za zadnjo »partijo« sta Pa P. in O. nagovorila 2.-a, da naj bi igrali za 100 Din, v kar je ta privolil. Onadva sta stavila vsak po pet kovačev, sam pa je položil 100-dinarski bankovec na tehtnico sreče. In res se je zgodilo tako, kakor je na tihem pričakoval. Igro je izgubil in Ž njo seveda tudi »metuljčka«. Ker pa je bil prepričan, da sta ga soigralca ogoljufala, je svoj denar energično zahteval nazaj. Onadva mu ga nista hotela vrniti češ, da je bila igra kar se Ie da poštena in pravilna in sita kot verodostojno pričo poklicala nekega krojaškega pomočnika. Da se ne sme igrati za denar, bo vso trojico poučilo sodišče. Po izjavi 2.-a je včeraj pri balinanju izgubil nad 400 Din težko prisluženega denarja Vsaka šola nekaj stane.
Stepan Radić v Zagrebu
— Zagreb, 9. julija. Zdravniški kon-zilij, sestoieč iz zdravnikov dr. Radon-čica. dr. Gottlieba, dr. Koštica in dr. Todorovića, ki je danes preiskal Stepana Radića, je izdal buletin, ki naglasa, da ie zdravstveno stanje bolnika odlično ter da potovanje iz Beograda v Zagreb ni rodilo nikakih neugodnih posledic. Tekom današnjega dopoldneva so posetili SteDana Radića zagrebški župan Heinzel, nadškof dr. Baoier in gr-ško-ka-toliški škof dr. Njaradv. Razen tega je bilo nrj Radiću večie število poslancev KDK.
Konfiskacije se nadaljujejo
_ — Zagreb, 9. julija. Državno pravd-ništvo ie danes zaplenilo tukajšnje »Novosti« in »Jutarnji list« zaradi poročila o sprejemu Radića. Konfiscirane so bili zlasti govori, ki so bili izrečeni pri tej priliki. Postopanje državnega pravdni-štva, ki je očividno postopalo po nalogu iz Beograda, ie vzbudilo v javnosti največje ogorčenje.
Državna razredna loterija
— Beograd, 9. julija. Pri današnjem žrebanju državne razredne loterije so bili izžrebani sledeči večji dobitki:
40.000 Din srečka št. 85.174.
20.000 Din srečka št. 71.160,
10.000 Din srečki št. 33.359. 120.601,
8.000 Din srečki št. 16.561, 26.012,
3.000 Din srečki št. 27.414, 70.416.
Borzna poročila
LJUBLJANSKA BORZI. Devize: Amsterdam 0—22.9125, Berlin 13.565—13.955 13.58). Bruselj 0—7.9341, Budimpešta 0—9.9163. Curih 1094.1—1097.1 Dunaj 8.0003 — 8 0303 (8.0153), London 276 6—277.4 (277.0). Nevvvork 56.76— 56.96 (.56.86). Pariz 0—223.07, Praga 168.16 —168.96 (168.56), Trst 297.6—299.6 (29S.fi).
Efekti: Celjska 158 den.. Ljubljanska kreditna 128 den., Kreditni zavod 170 do 175, Vevče 105 do 0. Ruše 265 do 285, Stavbna 56 do 0. Šešir 105 do 0
Zagrebška borza. Devize: Dunaj 801.53.   Berlin   13.58, Italija 298.60. London 277. Pariz 223.07, Newyork 56.86. Pra.»a 168 47, Curih 1095.60. Efekti: Vojna škoda 437.
Inozemske borze.
Curih: Beograd 9.12 in 3 četrt. Dimaj 63.07, Berlin 123.95, Praga 15.37. Budimpešta 90.60. Milan 27.24, London 25-26, Newyork 518.90.
JW
•
Stran 2. tSCOVFNSKl   NAROD* dne 9. junija 1928. Stev.  154
Proslava 30-letaice Rožne doline
Kako so Rožnodolčani in njih prijatelji proslavili 30 letnico Rožne doline. — Proslave se je udeležil tudi ljubljanski župan
dr. Dinko Puc
Pisane zgodbe iz naših krajev
Umor zaradi pozdrava. — Umor zaradi kave. — Nenavaden poskus samomora. — Afera mostarske občine. — Spečo ženo
umoril.
V nedeljo vsi v Rožno dolino, je bilo geslo že več dni pred proslavo 30 letnega obstanka Rožne doline. Naposled je prišla težko pričakovana nedelja in z nio proslava in slavni VIII. rožnodolski seiem. Slavje se je pričelo že v soboto, ko so Rožnodolčani razsvetlili svoje hišice in hiše z zastavami in lampiion«3cl ter je pod večer godba »Gra-daščicac otvorila slavje z lepo povorko in obhodom po Rožni dolini. GHncah in Viču. Med serenado po celi občini je začelo deževati, kar pa godcev in za svojo prelepo naselbino navdušenih Rožnodolčanov ni motilo. Pozno v noč je Rožna dolina zopet zadremala, pa samo za nekaj ut, kajti včerai ob 5. zjutrai jih ie godba z budnico že zbudila.
Pisanih lampiiončkov in zastavic na oknih je bilo vedno več. Rožna dolina se je odevala v praznično obleko, da bi proslavila svoio 301etnico kar najlepše in slavnejše. Na vseh cestah je šumelo kakor v panju in vršile so se še zadnje priprave za rožnodolski sejem.
Ob osmih se je vršila služba božja v domači kapeli Srca Jezusovega. Pri službi božji je pel rožnodolski moški pevski zbor. Ob tem času je v vasi že mrgolelo liudtsva Razen domačinov i<n sosedov z Viča in Gline se ie nabralo že precej gostov iz Ljub liane in drugih krajev. Za 10.30 uro je bilo določeno slavnostno zborovanje na senčnatem vrtu gostilne »Rožna dolina«. Zborovanje je orvoril in imel slavnosten govor dr. Rožič, ki je star prijatelj Rožnodolčanov in je delal za procvit vasi že kot diJak. Orisal je v jedrnatih besedah zgodovino Rožne doline in velike zasluge Olepševalnega društva za razvoj vasi. Sledil je jutranji koncert pevskega odseka »Olep. društva« pomnoženega z oktetom viškega Sokola.
Ljudstvo se je proti poldnevu porazgubilo Po obedu so pa gostje korakali v Rožno dolino kar trumoma. Bližal se je začetek ro-Žnodolskega sejma, ki le bil najprivlačneiša točka slavja. Grmenje topov je oznannevalo. da praznuje Rožna dolina svojo 30 letnico, da hoče kar najlepše v svoje 31. leto, v katerem bo najbrž izgubila svoio samostojnost in postala liubljansko oredmestje in bo dobila tudi tako željeni in potrebni vodovod Visoki mlaji s trobojnicami ?o pozdravljali že od daleč drage goste. Že ob vhodu v vas v gostilni in kavarni »Pod klančkom« ie bila lepa slika z dolenjskim starčkom, ki drži v roki kozarec vina in hvali boga, in napisom »Za Čašo vinca rujnega pošten kristjan življenje da«, vzpodbudila goste in jih razve-seila.
Gostilniški prostori v Rožni dolini so bili po 5 uri že prenapolnjeni. Na ulicah se je gnetla množica vriskajočih in prepevajočih domačinov in gostov. Vse hiše so imele tablice z letnicami njih zgraditve. Najstarejše tri hiše vasi se nahaiajo na glavni cesti II Množico na cestah je od časa do časa raz-podil velik tovorni avto, ki je dovažal vedno svežega piva. Velik napis »Dobrodošli gostje« je vabil ljudstvo v gostilno »Rožna dolina*. Na prostranem vrtu je igrala neumorno godba vGradaščica« povečini same okrogle, kar ie povzročilo, da so stari in mladi kar drli na »šagro< in se tam vrteli s svojimi izvoljenkami. Pri g. Jeločniku so se zbrali zelo številni gostje, ki so v dolgih govorih poveličevali Rožnodolce in Rožno dolino. Velik gramofon, ki ga je razstavila tvrdka A. Razberger, ie zabaval goste. Velika gneča ie bila tudi pred gostilno *Pri Franceljnu«. Godba je igrala pred gostilno. Na vrtiljaku so bili vsi sedeži neprestano zasedeni. Otroci z razgretimi obrazi in ble-
stečimi očmi so tekmovali, kateri se bo lepše zagnal na stolčku vrtiljaka. Pred »ostilno se Je cvrl na ražrrtu sejmski prašiček. Okoli so številni brez cvenka v žepu požirali sline. Tudi v zadnji gostilni »Pri Končanu« je bilo vse živo. Na plesišču so se vrteli pari, razgreti in navdušeni, kakor bi bil to poslednji ples. »Na šagro. na šagro«, so se čuli klici fantov, ki so iskali dekleta. Sladole-darji so gotovo prišli na svoj račun, kakor tudi dalmatinski krošnjarji. Domače gostilne so torej nudile vse najboljše v jedi in pijači. Na izbiro so bil sejmski bonboni in štrutklji, na ražniu pe.eni prešički in koštruni. Na stoincah so lectarji prodajali vsakovrstno sejmsko in krošnjarsko blago.
Popoldne je rožnodolski sejem obiskal med drugimi visokimi gosti tudi ljubljanski župan dr. Puc s soprogo. Prišel jc pogledat Rožno dolino, da vidi, kako se poslavlja od svojega 30. leta, preden jo vzame pod svoje mestno okrilje. Ljubljanskega župa* na dr. Puca je »prejela ob vhodu v vas po* sebna deputacija in predsednik Olepševal* nega društva ga je pozdravil. Zupan se je zahvalil, hvaleč discipliniranost in delavnost Rožnodolčanov. Deklice so visokemu gostu podarile cvetlice in povorka s cvet* licami okrašenih kolesarjev ga je spremlja* la po vasi.
Cvetlični korzo je priredila ena naj* starejših Rožnodolčank, ga. Herzmanska. Po obhodu vasi se je ljubljanski župan poslovil, poudarjajoč veliko zaslugo Rožno, dolcanov za olajšanje stanovanjske bede v mestu. Saj so se v lepi dolini nastanili ševilni Ljubljančani, ki v mestu niso mogli dobiti stanovanja.
Največjo pozornost je pa vzbudil pester sejmski program. Srečolov je osrečil in pa tudi razočaral marsikaterega. Stara rožnodolska «brna» je pomlajevala goste, da so postale njih pete lažje za pot na «šagro». Rožnodolskih opic je bilo vedno več, kajti uhajale so iz rvermjaka rožniških zverL Fantje so plezali na visoke smreke in dobivali za trud lepa darila. Le Selami* tov, prebivalcev Marsa, ni bilo. Ali so po* zabili poleteti a svojimi raketnimi letali v Rožno dolino, ali pa se jim je spotoma pripetila kaka nesreča in so se morali vr* niti.
Med splošnim rajanjem in veseljem je pa sedel na vrtu gostilne cRožna dolina* za mizo, na kateri je bil napis «Predsed* stvo*, možakar s črnimi očali in sključeno postavo. Strmel je ves čas predse in od časa do časa se mu je približal kak prija« tel j ali odbornik in ga vprašaj za svet. To je bil za Rožno dolino velezaslužni učitelj Srečko M a j e r, ki je vodil vso proslavo in sejem. Čeprav že star in slep. ima še vedno mlado srce in je poln idealov ter posveča svoje zadnje moči procvitu in na* predku Rožne doline. Slepi Majer je bil duševni vodja nad vse uspelega slavja Rož* nodolčanov. Po njegovi zaslugi in prizade* vanju odbornikov Olepševalnega društva je proslava v tako velikem obsegu po* tekla nad vse sijajno is brez vsakega inci* denta ter bo ostala vsem obiskovalcem trajno v spominu. Proslava je zapustila se* veda tudi sledove ne samo v Rožni dolini, ampak tudi v mestu, kjer danes mnogi ude* Ieženci preganjajo mačka.
je prišel z nami, da opravi službo božjo na grobu tu pokopanih ruskih mučenikov. To je prva služba božja na tem neznanem gro* bu. Zahvaljujem se še posebej v imenu vseh Rusov g. dr. Ivanu Grašiču, ki je to« liko storil za ohranitev in okrasitev cerk* vice in groba. Zahvaljujem se tudi vsem Rusom in bratom Slovencem, ki so se prišli poklonit trpljenju neznanih sinov velikega ruskega naroda, ki je doprinesel toliko žr* tev za splošno slovansko stvar. Ta veliki narod, čigar žrtve še niso končane, je edi* ni, ki nima groba svojega neznanega v o* jaka. Vsi narodi imajo grobove neznanih vojakov, na katerih plapola večni ogenj in kamor prihajajo neprestano množice, da polože vence in se poklonijo manom žrtev za svobodo in boljšo bodočnost. Samo ru. ski narod, ki je v svetovni vojni največ žrtvoval, nima groba neznanega vojaka. Edini spomin na ogromne žrtve ruskega naroda je ta skromni grob tu pred cerkvi* co, kjer počiva eden neštetih ruskih muče* nikov.
Obračam se zlasti k tebi, ruska deca, ki stojiš tu ob grobu ene neštetih žrtev ruske* ga naroda. Trdno verujem, da se vrnemo tudi mi odrasli v Rusijo in morda ta rs* dostni dan ni več tako daleč. Toda vi, otro* čiči se nedvomno vrnete v domovino. In kadar boste tam, povejte v krogu doma* čih, da ste se tu poklonili manom nema.* nih ruskih mučenikov, pa boste videli, ka* ko vam bodo tam v Rusiji hvaležni za to.»
Solznih oči so udeleženci skromne spo* minske svečanosti poslušali te ginljive be» sede. Po govoru je prof. dr Bilimović po* ložil v imenu Ruske Matice in vseh ruskih organizacij v Jugosalviji na grob venec s trakom v ruskih nacijonalnih barvah.
Nato je stopil pred grob predsednik podružnice Ruske Matice v Novem Sadu, gimnazijski profesor D. Skrinčenko, ki je v kratkih besedah omenil pomen nacijonal* nega čuta in ljubezni do domovine ter po* ložil na grob venec v imenu novosadske podružnice Ruske Matice.
Globoko so segle v srca vseh tudi be* sede, ki jih je izrekla v imenu slovenskih mater ga. Terezina Jenkova. Naglašala je veliko junaštvo ruskega naroda m ogrom* ne žrtve, ki jih je doprinesla Rusija za svobodo slovanskih narodov. Obljubila je, da bodo slovenske matere čuvale grob nežna* nega ruskega vojaka, na katerega je položila venec s trakovi v ruskih nacijonalnih barvah.
Za njo je spregovoril globoko g in j en predsednik Vodnikove družbe in podpred* sednik Jugoslovensko * češkoslovaške lige ravnatelj g. Raslo Pustoslem&ek, ki se je poklonil manom ruskih mučenikov in izrazil trdno nado, da bo vzklila iz potokov ruske krvi mogočna slovanska Rusija.
Notar g. dr. Grašič je v svojem govoru izjavil, da je storil s popravilom cerkvice in groba ,ki ju je lepo okrasil s planinsko floro, samo svojo dolžnost in da bi rade* volje storil za nesrečne ruske žrtve še več, če bi mogel. Obljubil je, da poskrbi, da dobi ruska cerkvica Čimprej novo streho in cementni podstavek in da bo tudi v bodoče skrbel za ohranitev in vzdrževanje tega skromnega spomenika trpljenja ruskih ujet* nikov.
Kot zadnji je spregovoril predsednik ljubljanske podružnice Zveze ruskih ofi* cirjev general Žoltenko, ki je ob koncu svojega govora prečita! neznanim ruskim junakom svetovne vojne posvečeno pesem.
Med spominsko svečanostjo se je megla, ki je zakrivala gorske velikane, razpršila ic na grob neznanega ruskega vojaka je posijalo solnce, kakor bi hotelo dokazati, da ta skromni spomin na nepopisno trpljenje ruskih vojnih ujetnikov zasluži, da ga ohranimo in čuvamo. Ruska cerkvica pod Vršičem je zdaj lepo okrašena s pla* ninskim cvetjem in vsaj za silo popravlje-na. Ga. Gorska in g. Kaškarev sta poskrbe* la, da visi v cerkvici odrešenikova slika, kopija znane slike znamenitega ruskega sli* karja Vasnecova. Na grob neznanega ruskega vojaka so položili venec tudi ruski uslužbenci finančne kontrole na Jesenicah.
£Setežnica
KOLEDAR.
Ponedeljek, 9. julija 1928: katoličani. Anatolija dev.; pravoslav.: iunija, Hvali-mir.
DANAŠNJE PRIREDITVE. Ljudski kino (Bfotiea):  Zadnji človek. Kino Ideal: Državni pravdnik Jordan. DEŽURNE   L*EK ARRNE: Bohinc, Tržažka cesta, Leustekf Resljeva cesta.
Pameten predlog
Pepe, tisti, ki sedi v uredništvu in motri vladno £rižo od vseh strani, pra* vi, da brez suhih hrušk, jezic in pezdin ja s smolo ta reč nikakor ne bo rešena. Z ricinovim oljem bi po njegovem mneju griže ne smeli lečiti, kajti bi utegnil bolnik dobiti še hujše krče in bi mu trebuh razneslo. Pepe pravi, da bi hitro rešil grižo, samo če bi mu do* volili in če bi njegov recept na mero* dajnem mestu primerno upoštevali. Rešil da bi jo v splošno zadovoljstvo bratov onstran in velik blagor bratov tostran Sotle.
Po Pepetovem mnenju bi kazalo po* veriti sestavo nove vlade Puniši Rači* ću. Ta da je že dokazal, da je mož na svojem mestu in da bi znal pomiriti razburjene duhove na obeh straneh. Če bi pa on to reč odklonil, bi si lahko pomagali s srednjeveškimi vitezi v oklepih in čeladah ali pa z mumijami, ki jih imamo shranjene v narodnih muzejih. Ti bi ne mogli ugovarjati, ker so gluhi, slepi in mutasti.
Pepe priporoča svoj recept v uva* zevanje in upoštevanje vsem, ki jim je blagor naše mile domovine pri srcu.
Iz Sanskega Mosta poročajo, da sta pred dnevi šla 201etni Alibego/vić in Ibrahim Saroevič na vas, da bi dobila vsak svojo ljubico. Mimogrede sta se ustavila še v neki gostilni in izpila kozarec žganja, da bi bila hrabrejša. Potem sta odšla in ker }u je rakija segrela, sta odložila težka fesa. Na klancu sta srečala Sulejmana in Vejsila Duri-ča, ki sta peljala domov voz sena. Pozdravila sta iu z muslimanskim pozdravom. Rešid Durić se je pa ujezil in ju nahrulil, češ, da se ne ve, ali sta Srba ali muslimana, ker pozdravljata po muslimansko brez fesa. To je fanta brez pokrivala raztogotilo in opsovala sta izzivalnega Rešido. Nastal je prepir, v katerem sta Šarčevićeva potegnila nož in napadla brata Duriča. Ta sta se umikala in branila s kamenjem. Sulejmanu Duriču ie pa spodrsnilo in je padel. Tedaj je njegov brat vzel vile m počakal napadalca ter prebodel Šarčevića. Ali-begovič mu je pa priskočil na pomoč in zabodel R-ešida z nožem v prsa, da se je zgrudil takoj mrtev na tla. Sarčevic je še navalil na Sulejmana in ga dvakrat zabodel v prsa in bi ga gotovo umoril, če bi se mu ne posrečilo zbe-žati. Sulejman je moral v bolnico, kjer so ga k sreči ozdravili. Orožniki so aretirali oba napadalca in sodišče v Bihaću je obsodilo Alibegoviča na 3 leta, Šarčevića pa na 10 mesecev težke ječe.
*
V neki kavarni v Cazinu so se zbrali štirje kvartopirci. Med njimi sta bila tudi Ibrahim Baltić in Mumin Mušić. Ta dva sta igrala za kratek čas domino. Spočetka sta igrala zastonj, pozneje sta se pa domenila, da mora plačati, kdor izgubi, eno črno kavo. Baltić je pa naročil kavo pred koncem igre, kar ni bik) po volji Mušicu. Zato je rekel Baltiću, naj ne naroča kave, dokler se ne ve, kdo bo igro dobil. Baltić se pa pi zmenil za ugovore in je naročeno kavo izpil. Baltić je tedaj ozmerjal Mušica z lopovom. Za Mušica je to bila velika žalitev in je zahteval zadoščenje potom dvoboja. Pozval je nasprotnika pred kavarno na dvoboj. Baltić je bil zadovoljen in jo hote1! iz kavarne, prijatelji so ga pa zadržali. Mušić je pa čakal Baltića v zasedi oborožen z držajem metle, ki X> je pustil mestni pometač na ulici. Okoli polnoči se je Baltić vračal pojoč domov. Tik pred hišo ga je napadel užaljeni Mušić in ga udaril z držajem po glavi. Baltić se je mogel še zavleči do vrta, kjer se je onesvestil in naslednji dan umrl. Sodišče je morilca obsodilo na 4 leta težke ječe.
*
Včeraj je beležila zagrebška samomorilna kronika nenavaden samomor.
V neki hišici na Kralievem ie poskusila izvršiti samomor 711etna starka Terezija. Š. Živela je kot zasebnica in je bila doma iz Oblaka. Zgodaj zjutraj je izpila veliko količino solne kisline. Soseda je zaduhala iz staričine sobe močan duh kisline in vdrla v sobo. Našla je Terezijo v nezavesti in poklicala takoj rešilni voz, ki je življenja sito starko odpeljal v bolnico. Starki so v bolnici, izprali želodec in je prišla taoj k zavesti. Izpovedala je, da si je hotela končati življenje, ker se ga je naveličala in so jo vsi zasmehovali in z njo zelo grdo ravnali, zlasti pa njena snaha. Starka bo najbrž okrevala.
V zvezi z znano mostarsko afero je včeraj občinski inkasant Brstina izvršil samomor. Ko je občinski blagajnik Ce-malvić odredil preiskavo pri inkasantu Brstini, je ta postal nenadoma zamišljen in nemiren. Njegovo nenadno spremembo so vsi opazili. Inkasant ie pobegnil iz mesta in ves naslednji dan je begal po okolici. Policija je preiskala njegovo stanovanje, toda njega ni bilo nikjer. Naslednji dan so ga pa našli nezavestnega in oblitega s krvjo na cesti. Policija je takoj obvestila rešilno postajo, ki je nesrečneža odpeljala v bolnico. Hotel se je ustreliti, toda zadel se ni v srce, kakor je nameraval temveč v rebra in se samo težko poškodoval. Ko se ie zavedel, je izjavil, da se je hotel usmrtiti, ker mu je manjkala velika vsota denarja, ki jo je inkasiral za občino in jo nato porabil zase. Ni mogel povedati, koliko denarja je poneveril. Zdravniki so izjavili, da samomorilec ne bo okreval. Revizija občinskih knjig je odkrila nove poneverbe. Ker se morajo pregledati vse knjige od prevrata, bo revizija trajala še ves ta mesec. Pred dnevi je komisija odkrila novo poneverbo 20.000 Din. Sodi se. da znaša celokupna poneverjena   vsota 200.000 Din.
V zvezi s poneverbami je bil odpuščen iz mestne službe pregledovalec računov Erviti Weiss, ker so mu dokazali, da je vršil svojo službo zelo površno. Pričakujejo se še nove aretacije.
¥
Poročali smo že, da so pred dnevi obvestili mostarsko policijo, da je nekdo umoril ženo železničarja Simona Vi-dovića. Policij aje odšla na kraj umora in našla Marijo že mrtvo z razparanim trebuhom. Takoj je bil zaslišan Marijin mož in njegova sestrična Ana. Ker je obstojal sum, da je sam mož umoril svojo spečo ženo je bil mož takoj aretiran.
Zanimiva je izjava sestrične, ki je spala z umorjeno Marijo. Tej je Marija pripovedovala nekaj dni pred umorom, da je sanjala kako jo je ugriznil velik volk. Takoj je dejala, da sanje pomenijo
za njo veliko nesrečo. Okoli polnoči je sestrična čula grozen krik Marije in ko jo je vprašala, kaj ii je, je teta odgovorila: Volk me je ugriznil. Tedaj je planila na posteljo svojega moža, ki je bila prazna. Mož je priliitel od nekod in vprašal začuden, kdo jo ie zabodel. 2ena je imela samo še toliko moči, da je odgovorila: Zabodel si me ti, videla sem, kako si pobegnil iz sobe. Policija ie na podlagi te izjave sestrične Ane takoj aretirala Vidovića in ga zaslišala. Mož pa odločno taji umor. Morilca sta po njegovi izpovedi pobegnila preko vrta. Na vrtu ni bilo nobenih sledov in obremenilno za Vidovića je tudi, da je vprašal svojo sestrično, kdo jo je zabodel, ko vendar ni mogel videti v temi, da je zabodena. Anka je nadalje izpovedala, da je ponoči šla po vodo na dvorišče za Vidovićevo ženo. Ko se je vrnila, je Marija dala odejo, češ, naj jo nese možu ker ga gotovo zebe. Ana je odnesla odejo na posteljo, ki pa je bila prazna. Čez eno uro je bil izvršen zločin. Isto odejo je policija našla na vrtu in v njej neke predmete. Mož je odnesel odejo na vrt, ker ni vedel, da je to Ana ob njegovi odsotnosti prinesla na posteljo. S tem je hotel zabrisati sled. da je on morilec. Uredil je vse tako, kakor bi prišli roparji krast in pri iem ženo umorili.
Sokol
Javna telovadba Sokola v Šiški
V Ljubljani postoje štiri sokolska društva: Ljubljana - matica, Ljubljana I., Ljubljana II. in Šiška; v njetni neposredni okolici pa so sokolska društva Vič, Moste, stepa ijja vas, D. M. v Polju, Jezica. Vsa ta društva — razen na Jezici in v Polju — so bila ustanovljena že pred vojno. Smelo lahko trdimo, da so bila v telesnovzgojnem, nacijonalnem in prosvetnem oziru vedno neprecenljivega pomena za naš narod, kot je to z vsemi drugimi sokolskimi društvi v Sloveniji in Jugoslaviji. Vidimo, da je v Ljubljani in njeni najbližji okolici 10 društev in to na razmeroma majhnem teritoriju. Ni to preveč, ker Sokolstvo hoće. da postane ves naš ujedinjeni narod sokolski in društva naj bi tedaj postojala v vsaki večji občini. Velika je sokolska ideja, veliko, mogočno mora biti Sokolstvo.
Vsako leto prireiajo poedina sokolska društva telovadne akademije, naraščaski dan, dan dece, predavanja itd. Najvažnejša prireditev v letu pa je za vsako društvo društvena iavna telovadba. Pri tej priliki pokaže društvo uspehe svojega notranjega dela in od sokolske javnosti hoče moralne in gmotne podpore. Važne so javne telovadbe tudi v propagandnem pogledu. Dosti bi bilo govoriti o tem, toda nai preidem k včerajšnji javni telovadbi Sokola v Šiški, s katero je bil združen delni župni zlet Ljubljanske župe.
Prireditev se je vršila na krasnem, lepo ograjenem stavbišču šišenskega Sokola, nedaleč od mitnice. Za stavbišče gre nai-večja zasluga Društvu za zgradbo Sokol-skega doma v Šiški, ki namerava zgraditi Sokolski dom in urediti lepo letno telova-dišče. Javna telovadba ie začela ob četrt na pet in io je vodil društveni načelnik br. St. Buria. Na prireditev so prikorakala tudi močna zastopstva ljubljanskih in okoliških društev, in sicer v povorki s prapori in godbo dravske divizijske oblasti na čelu. Nastopilo ie s prostimi vajami 32 moške in 38 ženske dece, 61 moškega in 44 ženskega naraščaja z vajami s kili. S skop-Ijanskimi prostimi vajami je nastopilo 44 članic in istotoliko članov. Tri vrste članov, članic in naraščaia so nastopile na orodju, moška deca pa z Igrami. Telovadili so poedini oddelki popolnoma dobro in jim pritiče vsa pohvala. Pri prireditvi smo opazili med številnim občinstvom tudi starosto JSS br. Gangla, načelnika JSS br. dr. V Murnika ter več bratov iz saveznega in župnega starešinstva. Po lavni teovadbi se ie razvila lepa prosta zabava. — Zdravo Sokol v Šiški in krepko v delu naprei!
Olje iz premoga
Olje iz kopanega oglja? Ne mislite, da gre za besedno igro, kijer bi ugankar izpustil v oglju črko g in dobil olje. Pač pa za umetno pridobivanje olja iz premoga, kakor si ga je zamislil danski inženjer Harald Nielsen. Po dolgotrajnih poskusih, kjer gre za celih 15 raznovrstnih procesov, se mu je leta 19.24. posrečilo dobiti izvrstno olje. Za izkoriščanje imenitnega izuma se je na Angleškem ustanovilo milijonsko društvo »Sensible Heat Destillation« s početno glavnico 125.000 sterlingovv. V čem pa obstoji tajna Nielsenove iznajdbe? Gre za prežiganje ali prekapanje, kjer se premog od znotraj razgreje, med tem ko so ga doslej obratno, od zunaj segrevali. Skozi premog se spusti struja žarečega plina in na ta način se doseže znatnejša količina olja nego z običnim ogrevanjem. Proizvod nalikuje ameriškemu vacuum oll - u ter omogoča izdelovanje Dieselovega in mazalnega olja, navadnega bencina itd. Rna tona angleškega premoga daje nič manj • ko 90 ali 100 litrov olja. Koksasti preostanek služi za kurjavo stanovanjskih peči in pod. Omenjena družba si je postavila smoter, da bo iz bituminoznih vrst premoga pridobivala toliko umetnega olja, da bosta Britanija in Nemčija v bodoče neodvisni od tujega uvoza. In koliko brezposelnih bo pri tem prišlo do zaslužka! Nielsen se nadeja, da se njegov osnutek v malo letih obistini.
Na grobu neznanega ruskega vojaka
Skromna spominska svečanost pri ruski cerkvici pod Vršičem. — Ginljivi govori na edinem grobu ruskega neznanega vojaka. Cerkvica in grob sta zdaj lepo urejena in okrašena.
Iz Kranjske gore se vije v strmih ser*> pentinah na Vršič romantična cesta, zgra* jena 1. 1915. in imenovana po nadvojvodi Evgenu. Na pročelju strmca med kočo na Gozdu in Erjavčevo kočo na Vršiču je še zdaj napis <rErzherzog Eugen Strasse». To, za pokojno Avstro-Ogrsko v strategičnem pogledu zelo važno cesto je gradilo do 30 tisoč ruskih vojnih ujetnikov, ki so ob sla» bi hrani, v snegu in mrazu razbijali skale in gradili avstro^ogrski vojski pot na vrh Vršiča. Nepopisno je bilo trpljenje nesreč* nih sinov matuške Rusije. Kruta usoda jih je iztrgala iz njenega naročja in pognala v robstvo zakletega sovraga slovanskih naro* dov. Sinovi prostranih ruskih step so videli prvič v življenju zasnežene gorske velika* ne, med katerimi so glad, zima in bolezni mnoge položili k večnemu počitku. Plazovi so zasuli na enem kraju 600, na drugem 300 Rusov, mnogi so podlegli boleznim, trp* ljenju in pomanjkanju, a mnogi so si v obupu rudi sami končali življenje. Njihove kosti rrohne zdaj v slovenski zemlji med gorskimi velikani in nihče ne ve za pozab* Ijene grobove. Toda kljub nepopisnemu trpljenju široka ruska duša ni mogla zata* jiti vere v plazilo za to Golgoto na onem svetu. Ubogi Rusi so zgradili tik pod kočo na Gozdu leseno cerkvico v ruskem slogu, kamor so hodili iskat tolažbe in utehe v svoji nesreči. Ta cerkvica in grob nežna* nega ruskega vojaka pred njo sta edina ohranjena spomina na ruske mučenike, ki spe v naši zemlji večno spanje. Usoda je hotela, da so morali v slovensko zemljo ne kot borci za svobodo slovanskih narodov, ne kot junaki na bojnih poljanah, marveč kot težaki in mučeniki, kot žrtve avstrijskega trinoga, ki jih je pognal kot črno živino na najtežje delo v gorske kraje, katerih niso bili vajeni. In usoda je hotela, da stoji na slovenski zemlji edini grob neznanega ruskega vojaka. Več kot skromen je ta edini spomin na potoke ruske krvi, prelite za lepšo bodočnost slovan* skih narodov, a tem močnejši je njegov glas, ki bi moral zdramiti nas Jugoslovene iz letargije in nas opozoriti, da se oddolžimo velikemu ruskemu narodu za težke žrtve, doprinešene za naše osvobojen je in ujedinjenje s tem, da postavimo neznane-
mu ruskemu vojaku pod Vršičem dostojen spomenik.
Doslej je bila ruska cerkvica pod Vršičem pozabljena in tudi za grob neznanega ruskega vojaka se ni nihče zmenil. Šele ne* davno je po krenila Ruska Matica v Ljubljani akcijo, da bi se s pomočjo prostovoljnih prispevkov ruska cerkvica vsaj za lilo popravila in grob neznanega ruskega vojaka nekoliko uredil. Žal njen apel na slovensko javnost ni dosegel zaželjenega uspeha. Rusi sami so zbrali 1100 Din, da so cerkvico in grob nekoliko preuredili in okrasili. Pri tem jim je požrtvovalno pomagal notar v Kranjski gori g. dr. Ivan Gra* šič, ki je nabral 300 Din in je deloma proti plačilu, deloma pa s požrtvovalnostjo do* mačinov popravil cerkvico m postavil na grob neznanega ruskega vojaka skromen spomenik. Ruska Matica je priredila včeraj izlet k obnovljeni cerkvici, kjer so se Ste* vilni udeleženci poklonili manom nesrečnih mučenikov.
Železniška uprava je dala Rusom na razpolago dva posebna vagona in z jutra* njim turistovskim vlakom so pohiteli do malega vsi člani ruske kolonije v Ljubljani k ruski cerkvici pod Vršič. Rusom se je pridružilo tudi več Slovencev, tako da se je udeležilo ginljive pijetetne svečanosti do 300 oseb. Prota Dimitrije Janković je opra? vil v cerkvici službo božjo (panihido), med katero je pel ruski pevski zbor pod vodstvom g«. Kul Jakove. Po službi božji je odšel prota h grobu neznanega ruskega vojaka, okrog katerega so se zbrali do solz ginjeni udeleženci spominske svečanosti. Po cerkvenih obredih na grobu je stopil pred skromni spomenik predsednik Ruske Matice, vseučiliški profesor g, dr. A. Bilimovič, ki je nagovoril zbrane čestilce nesrečnih ruskih mučenikov tako* le:
•Nepopisno je bilo trpljenje in pomanjkanje številnih ruskih vojnih ujetnikov, ki so gradili cesto od Kranjske gore na Vršič. Plazovi, glad in bolezni so pokosile sto in sto teh nesrečnih mučenikov. Nam je draga ta cerkvica, ki so jo zgradili nesrečneži ne glede na svoje trpljenje in pomanjkanje. Ta skromen spomenik ruskega trpljenja za svobodo in neodvisnost vseh slovanskih narodov je vreden, da poskrbimo zanj. Zahvaljujem se proti Dimitriji Jankovi ću, ki
Stev 154
•SLOVENSKI  NAROD* dne 9. junija 1928.
Stran 3.
Smehljajoče se življenje
denar in bogastvo
to so želje vseh narodov. Vse to doseže lahko naš človek s srečko državne razredne loterije. Danes zadnji dan prodaje srečk, ker se bo danes vršilo že žrebanje prvega razreda.
Srečke Zadružne hranilnice r. z. z o. s« v Ljubljani se dobijo v
Oglasnem oddelka „Jatra" v Prešernovi ulici štev. 4
Ekspozituri Jatra
v Šiški na Celovški cesti štev. 53
pa v upravi „Večernika*f Aleksandrova c 13
£?nevne vesti.
— Univerza v Ljubljani. Društvo za nabiranje Narodnega univerzitetnega zaklada beleži s priznanjem in zahvalo, da je kot dobrotnik imenovanega društva prispeval za Narodni univerzitetni zaklad 5000 Din gosp. Ivan Arh, ing. v Pragi. Posnemajte ta lepi zgled! Kajti kako naj doma preslišimo klic, ki, kakor vidimo, odmeva celo iz daljnjih krajev izven naše ožje domovine, kakor iz Beograda, Kotora in zlate Prage! — Dalje sta ob priliki svoje promocije doktorjem prava darovala za Narodni univerzitetni zaklad po 100 Din gg. dr Ivan Belle in dr. Ferdo Majaron. Zopet lep zgled, kako naj se ob raznih prilikah spominjamo svojih najvišjih narodnih kulturnih nalog! Prilike se nudijo v poletnih dneh v krogu prijateljskih družb. Obvestite torej tudi nas o svojih lepih trenutkih in ovekovečite svoie lepe spomine s tem, da zberete od svojih prijateljev in prijateljic par dinarjev, ki iih pošljite na Društvo za nabiranje Narodnega univerzitetnega zaklada v Ljubljani, Univerza. Poštno položnico dobite na vsaki pošti. Nanjo napišite ta naslov in pa številko poštnega čekovnega računa 12.368.
— Zračna pošta z inozemstvom. S 1. julijem se sprejemajo v naši državi tudi pošiljke, ki se prevažajo v vse evropske države z zračnim potom. Zaenkrat se sprejemajo samo pisma, dopisnice, vzorci brez vrednosti in tiskovine. Zal da je treba pošiljke izročati glavni pošti v Beogradu.
— Razpis učnih mest. Odbor za vzdrževanje višjih razredov na državni realni gi-mnaziii v Murski Soboti razpisuie za šolsko leto 1928-29 štiri učna mesta in sicer dve učni mesti za slovenščino in srbohrvaščino, eno učno mesto za francoščino in nemščino in eno učno mesto za matematiko in fiziko-Prošnje naj se vlože do 1. septembra pri ravnateljstvu državne realne gimnazije v Murski Soboti.
— Nalezljive bolezni v mariborski oblasti. V mariborski oblasti ie bilo od 15. do 21. junija 17 slučaiev tifuznih bolezni. 51 škrla-tinke, 38 ošpic. 5 davice. 30 dušliiveg3 ka-
• šlja. S šena. 5 krčevite odrevenelosti in 2 griže.
— Živalske kužne bolezni v mariborski oblasti. 2. t. m. ie bilo v mariborski oblasti 25 slučajev svinjske kuge, 13 svinjske rdečice, 1 vraničnesa prisada in 1 smrkavosti.
— Tretje in četrto porotno zasedanje pri dež. sodišču v Ljubljani. Višje deželno sodišče razglaša da se začne pri deželnem sodišču v Liubliani tretje porotno zasedanie 10. septembra^četrto pa 10. decembra in ne kakor je bilo prvotno razglašeno 30. iulija odnosno 12. novembra.
— Iz »Uradnega lista« ^Uradni list« št-64. z dne 7. t. m. objavlja naredbo o privat-no-profesijonalnih borzah dela, pravila za polaganje drž. strokovnega izpita za prestop učiteljev, uradnikov in strokovnega osobia na državni glasbeni akademij: -\ Za grebu iz pripravljalne v pomožne skupine, in tarifna obvestila glede blagovnega pro-mesta med Trstom. eRko, Puljem in Rovig-nom in madžarskimi železnicami.
— Razpisana zdravniška služba. Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani razpisuje službo pogodbenega zdravnika specijalista za zobozdravništvo. Prošnje je treba vložiti do vštetega 17. t. m.
— Smrt odličnega narodnega delavca. V soboto zvečer se je razširila po Brežicah vest o nenadni smrti ondotnega odvetnika splošno znanega in priljubljenega narodnega delavca g. dr. Ljudevita S t i k e r j a. Ta vest je pretresla ne samo Brežičane marveč tudi druge naše kraje, kajti pokojni je bil vzor agilnega narodnega delavca, odličnega jurista in plemenitega moža. Neprecenljive so njegove zasluge za razvoi naših prelepih Brežic, v katerih ie neumorno deloval za napredek in širil nardono zavest. Danes ob štirih poopldne so položili zemske ostanke, vrlega moža k večnemu počitku. Bodi mu lahka zemlja, za katero je toliko storil. Številni prijatelj in znanci ga ohranijo v najlepšem spominu. Težko prizadeti rodbini naše iskreno sožalje!
— Kongres Saveza jugoslovenskih srednješolskih udruženi. Deseti jubilejni kongres Saveza jugoslovenskih srednješolskih udruženj, ki šteje 20.000 Članov, je bil otvor-jen 5. t. m. v Nišu in se je v soboto zvečer zaključil. Predsednik Saveza je zlaj beograjski srednješolec Ljubomir Jovanović. Novi upravi je kongTes naročil, naj deluje na zbližanju z bolgarskimi srednješolci. Včeraj zvečer so priredili delegati v Sokol-skem domu svečano akademijo, pri kateri so sodelovali tudi člani akademske podružnice Jugoslovenske Matice v Ljubljani, ki so uprizorili alegorično sliko Ujedinjenje in zapeli več slovenskih narodnih pesmi
— Ameriški izletniki v Jugoslaviji. Danes je odplul iz Newyorka veliki parnik >Aqui*aniac, s katerim se prepelje v Dalmacijo mnogo naših izselejnecev in Američanov, ki ostanejo dlje časa na naši rivijeri. Na?e izletnike vodi g. Ivan Krmpotič.
— Predavanje o Meštrovifai v Btienos Airesu. Društvo >Amigos dei Arte*c v Bue-nos Airesu je priredilo te dni predavanje o slavnem kiparju Meštroviću. Dvoram je bila polna do zadnjega kočitka. Predaval je poznavalec Meštrovičevih del Jose Pagano. ki je naglašal pomen MeStrovieeve umetnosti za moderno kiparstvo ter njeno duhovno in estetsko vrednost Obširno je govoril predavatelj o umetnikovem življenju od zgodnje mladosti do najplodovitejše dobe.
_ Naš novi konzul t Bueno« Airesu. Začetkom junija je priredila uprava Jugoslo-venskega kluba v Buenos Airesu banket na čast našemu novemu konzulu g. Grisogonu. Banketa so se udeležili mnogi člani kluba in jugoslovenske kolonije. Izrečenih je bilo več napitnic, za katere se je zahvalil naš konzul, ki je obljubil, da bo storil vse za organizacijo in napredek naših izseljencev v Južni Ameriki.
Odhod Jugoslovenskega ferljalnega uči-teljstva v Dalmacijo. Včeraj je odpotovalo okrog 120 jugoslovenskih učiteljev in uči-teliic pod vodstvom gosp. Mrovljeta, meščanskega učitelja z Jesenic, v svoio učiteljsko ferijalno kolonijo na Bol v Dalmacijo. Slovenski del učiteljstva ie odpotoval z opoldanskim vlakom do Karlovca, kjer se jim pridružijo srbski in hrvatski kolegi. Na Bolu ostanek) mesec dni. odkoder bodo prirejali daljše in krajše izlete po Dalmaciji. Želimo iim mnogo odpočitka na naši dalmatinski rivijeri! O letovanju bomo še poročali.
— Ciril Metodova podružnica v Celju je
nabrala povodom kresa na predvečer godu sv Cirila in Metoda 1000 Din. Iskrena hvala! 547-n
— Prepovedana lista. Notranie ministrstvo ie prepovedalo uvažati in širiti v naši državi prilogo moskovske <Pravde» •Komunistična internacijonala» in komunistični buletin »Nachrichten des Komitees zur Be-kampfung des weissen Terrors auf dem Balkan und anderen Laadem«.
— Iz državne službe. V višjo skupino sta pcmaknjena rečni mojster pri oblastnem hi-drotehničnem oddelku v Ljubliani Franc Jerina in komisar železniške obmejne policije na Rakeku Rudolf TončiČ.
— V naše državljanstvo ie sprejet trgovec iz Maribora Franc VVeiler.
— Upokojitev srednješolskih profesorjev. V prosvetnem ministrstvu ie podpisan ukaz
0 upokojitvi srednješolskih profesorjev. Do
1 septembra bodo upokojeni vsi srednješolski profesorji, ki so že dovršili določeno število službenih let.
— Dražba ribolova. V četrtek 9. avgusta ob 9. dopoldne se bo vršila pri sreskem poglavarju v Krškem lavna dražba ribolova v Krki od grajskega mlina pod Brodom pri Sv Križu do Domikovega jeza v Krški vasi z vsemi dotoki in mlakami v celi razsežnosti reke. Izklicna cena bo 500 Din. Zakupna doba traja od 1. septembra 1928 do 30. junija 1936.
— Statistika o uspehih na naših šolah. V prosvetnem ministrstvu sestavljajo na podlagi poročil šolskih uprav statistiko o uspehih na osnovnih, meščanskih in srednjih šolah, ki bo objavljena v »Prosvetnem glasniku*.
— Samo en teden dni nas loči od proslave 170 letnice rojstva prvegaslovenskega pesnika Val. Vodnika, Id bode na njegovem rojstnem domu pri »Kameniti mizfcv Zg. Šiški. 542-n
— Vreme. Včeraj Je bilo v Sloveniji deloma oblačno in rudi danes dopoldne so se podili po nebu redki oblaki, ki pa ne obetajo dežja, ker stoji barometer razmeroma visoko. Danes ziurraj je kazal 766, temperatura ie znašala 15 stopinj. Včerai so imeli oblačno tudi v Zagrebu. V Skoplju. Splitu in Dubrovniku je bilo lepo. Najvišjo temperaturo so imeli včeraj v Splitu in sicer 32 stopinj. V Dubrovniku in Skoplju ie bilo 31. v LJubljani 25.2, v Zagrebu 24, v Mariboru 23 stopinj. Dež bi bil že nujno potreben, a kakor se spomladi In začetkom poletja ni moglo napraviti lepo vreme, tako se sedal ne more pripraviti k dežiu
Ljudski kino (Matica)
bo   predvajal   danes   velefilm «ZADNJI ČLOVEK* — V glavni vlogi najboljše plačani filmski igralec Emil Jannings. — Pred» stave ob: 16.30 in 21.
Iz Ljubljane
—lj Stavblšča. Mestni stanova« j sko-gradbeni urad vabi posestnike, k! so lastniki stavbnih parcel na ozemlju mestne občine ljubljanske, da prijavijo svoja zemljišča v svrho sestavitve seznama stavbišč. Prijave naj bodo spisane na celi poli pisarniškega papirja nekolkovane m naj vsebujejo sledeče podatke: Ime lastnika in njegovo stanovanje, številka parcele, kata-stralna občina, velikost v m*, cesta, ob kateri leži parcela, cena za m2, eventualni drugi prodajni pogoji. — Prijave nai lastniki vlože pri mestnem stanovanisko-grad-benem uradu med običajnim uradnim časom v sobi št. 22.
IJ— Zdravstveno stanje v Ljubljani. Mesečni zdravstveni izkaz mestnega fizikata v Ljubljani izkazuje v preteklem mesecu sledeče število rojstev In smrti: Novorojenih 4 moški in 3 ženski, skupaj 135. Umrlo je v Ljubljani v juuiiu mesecu 86 ljudi, ne vštevši mrtvorojence, in sicer 46 moških in 40 žensk. Od teh jih >e bilo 31 domačinov in 55 tujcev. V raznih zavodih Jih Je umrlo 67. Smrtni vzroki so bili naslednji: ošpice 1, škrlatinka 2, druge nalezljive bolezni 5, je-tika na sopilih 7, druge oblike jetike 8, rak in druge zle novotvorbe 7, bolezen na srcu 7 pljučnica 6, vnetje črevesa 1. vnetie slepiča l, vnetje ledvic 1, na porodu 4. prirojena slabost in prirojene telesne hibe 2. starost 5 smrt vsled nezgode 7, samomor 1 in druge bolezni 21 Prijavljene so bile sledeče nalezljive bolezni: škriatinka 11, ošpice 12. da-
vica 1 in nalezljivo vnetje možganov 1 slučaj.
—Ji Akademiki! Slušatelji ljubljanske univerze prirede v letošnjih počitnicah letovanje v Baski na otoku Krku pod zelo ugodnimi pogoji. Kdor se želi udeležiti, naj javi svoj naslov do srede 11. iuliia Svetu slušateljev ljubljanske univerze, socijalna sekcija.
—Ij Državni zavod za zdravstveno zaščito mater in dece v Ljubljani razpisuje natečaj za sprejem gojenk v šolo za sestre. Opozarja se na razpis v »Uradnem listu* št. 63/X. Podrobnejše informacije se dobe v Zavodu za zdravstveno zaščito mater in dece v Ljubliani, LhMčeva ulica, vsak dan tekom dopoldne.
—lj Računovodstvo delegacije ministrstva financ odsek za ljubljansko in mariborsko oblast In odsek za kmetijstvo, grad-be In zdravstvo se je preselilo iz Marija-nišča na Poljanski cesti v palačo velikega župana, Bleiweisova cesta.
Ij— ASK »Primorje« v Ljubljani poživlja celokupno članstvo in prijatelje športa, da se udeleže poslovilnega večera člana g. Ko-smatina odhajajočega na Olimpijado v Amsterdam; ki se vrši danes zvečer ob 20. v restavraciji »Zvezda«. Vabljeni so tudi vsi športni klubi. 548-n
—lj Nezgoda pri balinanju. Včeraj popoldne so v neki gostilni v gorenjskem ljubljanskem predmestju balinali fantje in se ie pri tej priljubljeni igri kleparskemu pomočniku Francetu Toniju pripetila mala nezgoda, ki za poškodovanca ne bo imela
težjih posledic. Neki soigralec ga je po neprevidnosti zadel s kroglo v levo nogo in je moral Toni iskati pomoči v bolnici, katero pa bo v kratkem zapustil. Sicer je pa imela bolnica včerajšnji dan mir pred raznimi poškodovanci iz mesta in z dežele.
Ij_ Policijske priiave in aretacije. Policiji so bili prijavljeni sledeči prestopki: 2 tatvini. 1 poskus vloma, 1 pretep na javnem prostoru, 1 pretep otroka. 2 kaljenja nočnega miru, 1 prestopek proti osebni varnosti 1 nedostojno vedenje na javnem prostoru 1. hazardna igra. 1 zamenjava mlekarskega vozička, 1 nezgoda. 2 prestopka obrtnega reda in 14 prestopkov cesrno-policiiskega reda. Aretaciii sta bili dve in sicer sta bila aretirana Ivan Krolo zaradi nedovoljenega krošnjarstva in Frančiška Prihavec zaradi poskušenega samomora.
—lj Tatvina psa. Tovarnar Henrik Franzl stanujoč na Privozu št. 17, je na policiji prijavil, da mu je bila včerai zvečer izpred domače hiše ukradena 8 tednov stara lisasta psica foksterijerske pasme, vredna 500 dinarjev. Kdo bi bil tatvino izvršil ne more sumiti.
Ij_    Ukraden ali zamenjan voziček? Mle-
karica Pengov Ivana ie naznanila stražniku, da ii ie bil včeraj medtem, ko se je ona mudila pri neki stranki v hiši, po neznanem storilcu zamenjan nien ročni mlekarski voziček.
—lj Najnovejše bluse: Krištofi* - Bučar.
62-T
Nobile opisuje tragedijo svoje pustolovščine
Drugo poročilo italijanski vladi. — Junaški general še vedno noče z barvo na dan« — Brezuspešno prizadevanje rešilnih ekspediciji
Famozni junak severnega tečaja je poslal italijanski vladi drugo podrobnejše poročilo o tragediji svoje ekspedicije. 25. maja je doletela Nobilovo ekspedicijo katastrofa, »ltalia« je zadela ob ledeno goro, gondola se je razbila, zrakoplov je pa odnesel vihar dalje. Nobile v druoetn poročilu že dokaj jasno priznava, da je šestčlanska posadka njegovega zrakoplova zgorela. To bi bil moral povedati takoj, da bi ne bilo treba teh nesrečnežev iskati. Nobile pravi, da ta del zrakoplova po katastrofi ni mogel ostati v zraku več nego pol ure. General ie prepričan, da je izkušeni strojnik Arduino napel vse sile, da bi se balon čimprej spustil, ker je dobro vedel da ga vihar odnaša od Nobilove skupine in s tem tudi od kopnega.
Dan po katastrofi je Nobile zvedel od svojih tovarišev nekatere podrobnosti, ki jih smatra za zelo važne. Kakih 20 minut po padcu so nekateri njegovi spremljevalci opazili na obzorju velik oblak gostega, črnega dima. Takoj so slutili, da se je balon vnel. Če je to res, je vsaka nada na rešitev druge skupine Nobilove ekspedicije zaman. Nesrečne žrtve italijanske pustolovščine so našle v plamenih strašno smrt. Nobile pa pripominja, da je morda nastal dim na ta način, da se je vnela posoda z bencinom, ki je padla iz balona, ali pa so jo nesrečneži sami vrgli, da bi ne eksplodirala, ko bi se balon spustil na tla. V tem primeru je še upanje, da je vihar zanesel balon dalje in da je ostala posadka živa. Za ta slučaj Nobile priporoča, da bi iskali drugo skupino njegove ekspedicije v krogu kakih 20 km od kraja, kjer je pristala njegova skupina. Če se je pa vnel balon sam, pravi Nobile, bo mogoče najti vsaj njegovo ogrodje, dolgo 106 in visoko več metrov. Če ie usoda hotela, da se je posadka ali vsaj nekateri člani rešila, jih bo mogoče najti blizu razvalin. Če pa ne najdejo nobenih sledov, je jasno, da se je vnel bencin in da bo treba posadko iskati.
Nobile omenja tudi vzrok katastrofe. Zrakoplov je letel mirno in naenkrat je posadka začutila, da postaja vedno težji in da se polagoma spušča. Bilo je jasno, da primanjkuje plina. Nobilu se je zdelo, da so nekateri ventili zamrznili in tako je zapovedal monterju Alessandriniju, naj ventile v zadnjem delu zrakoplova pregleda. Komaj so pa preletel! še nekaj metrov, je zadel zrakoplov ob ledeno goro. Po katastrofi je prišel Nobile do zaključka, da je bil balon na več krajih raztrgan. S tem je tudi pojasnjeno, zakaj se je gornji del zrakoplova znova dvignil in odletel, čim se je odtrgala gondola, ki je tehtala dve toni. Balon se je naglo dvignil in izginil v oblakih. Pri padcu je Nobile dobro videl tehnika Arduina, ki je stal nepremično in zrl na Nobilovo skupino. Nobile pravi, da je bila nagla smrt nesrečni posadki balona dobrodošla rešitev in da so jo njegovi spremljevalci prve dni celo zavidali. BiH so namreč prepričani, da jih čaka na ledeni gori v mrazu in gladu neizogibna smrt.
Kapitan Lundborg, ki ga je rešil njegov tovariš Schvberg, se je takoj po rešitvi odločil za nov polet nad polarne kraje. Njegova soproga se pa ie zopet boji za moževo usodo. Novinarjem je izjavila, da je težko biti I e talce va žena. Poročena je komaj pol leta, pa je že neštetokrat drhtela v strahu za moževo življenje. Kljub temu je pa zelo ponosna, da ima tako junaškega moža.
Norveški tisk piše, da se je bati, da so zahtevale rešilne ekspedicije novo žrtev. 2e 14 dni ni duha ne sluha o kapitanu alpincev Sori, ki je odšel s sanmi io psi proti vzhodni obali Severovzhodne zemlje, da najde Viglierijevo skupino. Ta skupina ima razmeroma malo živil, a vsa njena oprema obstoji iz smuči in sani.
Češkoslovaškemu učenjaku dr. Be-nounfcu hoče priskočiti na pomoč znani
češki letalec kapitan Hamšik, ki je dosegel na propagandnem poletu nad Skandinavijo že več presenetljivih uspehov. Novinarjem je izjavil, da hoče sam iskati dr. Behounka v Viglieri-jevi skupini. Obrnil se je na vlado, da mu dovoli pridružiti se rešilnim eks-pedicijam. Če najde Viglierijevo skupino, pobere dr. Behounka in poleti ž njim na Spitzberge.
O tretji skupini Nobilove ekspedicije, v kateri sta italijanska majorja Ma-riani in Zappi ter švedski učenjak Malmgreen, še vedno ni duha ne sluha. Poveljnik švedske rešilne ekspedicije je poletel v Virgobav, da se posvetuje s kapitanom parnika »Citta di Milano« o nadaljni rešilni akciji. Švedski ekspediciji se je že pridružilo tudi finsko letalo.
Ruski ledolomilec »Krasin« je prispel do ogromne ledene gore, ki je dva metra debela in 1 tam široka. Led je gladek tako, da bi hidroplani lahko pristali na ledeni gori. Ker je vreme ugodno, so vsi hidroplani na krovu »Krasina« pripravljeni k startu. »Kra-sin« je dosegel 80 stopinj 70 minut severne širine in 23 stopinj 7 minut vzhodne dolžine in se je pomaknil za dobrih 10 km proti vzhodu.
Iz Osla poročajo, da so švedska letala rešila razun Lundborga še nekatere člane VigMerijeve skupine, ki so baje že na krovu «Citta di Milano*. Ruski ledolomilec «Maligm» išče zdaj Amundsena in Guilbauda. Ruski letalec Bakuškin, ki se je srečno vrnil na krov «Maligina», išče sedaj pripraven kraj, od kodeT bi mogel znova startati.
Val silne vročine
Nad Srednjo Evropo je zavladala silna vroema. Na Dunaju j-e dosegla temperatura 35 stopinj v senci. V mestu vlada neznosna vročma. Tudi v provinci ni bolje, kajti povprečna temperatura znaša v Avstriji 30 stop. Posledica vročine so bile številne nevihte, ki so povzročile v nekaterih krajih občutno škodo.
V Nemčiji vročina sicer ni tako huda, pač pa so divjale te dni silne nevihte. O katastrofalni nevihti v Berlinu 'smo že poročali. V Srednji Nemčiji so se na mnogih krajih utrgali oblaki in nastale so take nevihte, da je vihar podrl cele gozdne komplekse in potrgal vse telefonske in brzojavne naprave. Tudi Pariz je zadela vremenska nezgoda. Te dni je padala v Parizu tako debela toča, da je pobila steklo na mnogih oknih in izložbah.
Največjo vročino imajo pa v Ameriki. Tudi tam divjajo silne nevihte, toda temperatura po nalivih nikjer ni padla. Vročina je zahtevala v Ameriki že več Človeških žrtev. V Newyorku so pobrali v enem dnevu 488 prebivalcev, ki so se na cesti pod pripekajočim soln-cem onesvestili.
O katastrofalnih nevihtah poročajo tudi iz Poljske, kjer je vihar porušil nad 100 hiš in gospodarskih poslopij. V nekem kraju je vihar porušil cerkveni zvonik, ki je pokopal pod seboj dva delavca. Samo v enem okraju je povzročila nevihta nad en milijon zlotov škode. V Gornji Šleziji je zahtevalo neurje 8 človeških žrtev.
Kako se urijo newyorški gasilci
Boj proti naravnim elementom stavlja človeštvo vedno pred nove zahteve in probleme. Ta problem je borba proti ognju in požarnim katastrofam na newyorških nebotičnikih. Znano je, da se v Ameriki grade nebotičniki iz betona in železa. Tak zid je ognja varen, ne pa pohištvo in druga oprema. Če izbruhne ogenj v nebotičniku, je gašenje zelo težavno in dogodi se, da nebotičnik zgori do tal, čeprav so stene ognja varne.
V Evropi si nedvomno ne moremo predstavljati, kako težavno je gasiti požare v nebotičnikih. Toda ameriški gasttcl so na to pripravljeni. Amerški
gasilec je pravcati žongler, akrobat in atlet. Ameriški gasilci posecajo posebne tečaje, v katere pa sprejemajo samo fizično in duševno nadarjene in razvite mladeniče. Gasilca mora odlikovati nagla odločnost duhaprisot-nost, moč in spretnost. Mladeniči, ki se posvetijo gasilskemu poklicu, si morajo najprej utrjevati telo. učiti se morajo boksa, dviganja uteži in ro-tooborbe. Vsak gasilec mora znati spretno in z neverjetno naglico plezati po lestvi. Gasilci imajo posebne lestvice, ki jih lahko pričvrste na okna. Čim je mož po lestvi dospel v prvo nadstropje, potegne lestvo za seboj in jo pritrdi na okno drugega nadstropja. To gre do 20. ali 30. nadstropja. Gasilec, ki more na ta način splezati v 20. ali 30. nadstropje, je zrel za naporno in nevarno gasilsko službo.
Poleg tega se uče gasilci še raznih drugih spretnosti. Često se dogodi, da je rešitev ljudi iz visokih nadstropij nemogoča, ker je plamen že objel stopnice ali pa dvigalo. Zato se gasilci uče skakanja iz višine na spodaj napete rjuhe. In da ne postane omotičen, mora gasilec izvesti mnogo skokov iz višine. Najhujši sovražnik gasilca pa ni ogenj, marveč ruševine poslopja, zid, opeka, in tramovi, ki lete in se rušijo v gorečem poslopju. Iz tega je razvidno, da mora biti ameriški gasilec res utrjen, če hoče kljubovati vsem nevarnostim borbe z divjim elementom.
Strupene plombe
Pred dvema letgma nekako je nastopil nemški profesor S točk proti upo-ralbljanjiu amaligairnskih plomb v zobo-zdravniški strofld, češ da povzroči njih strupena živosrebrna sestavima lahko nevairne bolezni. oZbozdraamiki se takšnih plomb vsevprek posluhu jejo in so zato Stocku seveda odločno ugovarjali Ampak ta se ni dal motiti in je nadaljeval z eksperimenti, ki so doka'zali, da niso nevarni sarmo maJovrednejši amaigaimi, kakor bakreni, temveč tudi oni iz dragocenih kovin To ni nič čudnega, saj zadostujejo že maijrnamjše množine živega srebra. Cmiilijotiinike grama), da se pokaže njih učinek v Človeškem telesu, zlasti na živcih. In niti ni potrebno, da bi se zastrupitev javila na zobeh ali v ustih, veciinorn-a se javlja čisto dini'god, taiko da ji rarti izkušeni zdravniki ne najdejo izvora. Preiskave v šotekih zobnih klinikah so ugotovile polno slučajev očitnega ali prikritega zastruplijenja zaradi amalgamske (plombe. Zato se pojavlja sedaj v nemških strokovoih listih zahteva, nad bi jih opustili. Težava je le ta, da niirnafo zobozdravniki nobenega ^ pripravnega nadomestila zamje, plastičen preparat ki ne bi bfl nevaren, a tudi ne drag. iinaiMiiteHjem se odpira tukaj hvaležno polje.
Gospodarstvo
Naš uvoz v aprilu
Ogromen deficit zunanje trgovine
Generalna direkcija caotin je objavila statistične podatke o našem uvoz.u v aprilu, iz katerih je razvidno, da je v primeri z uvozom v aprilu Lanskega leta uvoz zopet občutno porasteil. Leto« v aprilu smo uvozili iz nezemst-va 129.638 too blaga v vrednost 567,905.798 papirnatnh ali 60 mil. 082.721 zlatih Din. Lani v apridu smo uvozili 98.687 ton bla*a v vrednosti 597,521.375 Dio tako, da je porastel naš uvoz po teži za 30.591 ton, po vrednosti pa za 60,384.423 Din. Tocaia našega uvoza se je torej povečala za 31.36 eds!.. vrednost pa za 10.10 odst. S tem je doseglo celokupno povišanje našega uvoza v prvih štirih mesecih tekočega leta v primeri z istpm razdobjem lanskega leta po teži 88.469 ton (27.04 odst.), po vrednosti pa 310,455.158 papirnatih aii 30,407302 zlatih Din (13.72 odst.).
Razume se, da gre vzporedno s poraste« uvoza tuda porast deficita v naši trgovinski bilanci, m sicer tem bolj, ker naš izvoz v nasprotju z uvozom stalno nazaduje. Deficit naše trgovinske bilance ie znašal letos koncem prvega četrtletja že 542,169.250 Dio. V aprilu le ta ogromni deficit narastel že za 229,367.781 Din, kajti vrednost našega uvoza je znašala 657 mH. 905.798 Din. vrednost izvoza pa samo 428 mM. 537.927 Din. Tako je dosegel koncem četrtega meseca naše letošnje zunanje trgovine naš deft-ak 7771,537.121 Din. To je samo do konca aprila. Do začetka-izvozne kampanje, ki edina lahko Izprememi obupno stanje naše zunanje trgovine, bo deficit nedvomno še občutno porastel in sa bo morda podvojil, kadti do izvozne sezone fe še tri do štiri mesece. V teh mesecih bo nai uvoz znatno večji od izvoza. Nevarnost porasta našega uvoza je tem večja, ker uvozniki Že zdaj računajo, da se bo z dobro letino povečala kupna moč konz umen tov po kmetih in se za ta slučaj že zdaj zalagajo z robo. Posledica otegne biti, da se bo naš uvoz še bolj povečal. V tem primeru bi moralo biti forsiranje našega izvoza zelo intenzivno, da bi do konca leta dosegli ravnotežje trgovinske bilance, kar je pa v naših razmerah skoraj izključeno.
—g Dobave. Gradbeni oddelek dirrekcije državnih železnic v LluMhmi sprejema do 13. Julija ponudbe glede dobave ksvlolita in klingerje-vih plošč ter glede položitve hrastova parketnih deščic. Prometno - kornere i Jetot oddeek direkcije držva«iih železnic v Lju-bljam sprejema do 17. julija ponudbe glede dobave 4000 kg bukovega oglja; do 18. julija glede oddaje knjig v vezavo; do 19. julija glede dobave dvokolesnin lesenih vozirčkov in samokolnic; do 20. jnlija glede dobave kavčug-žigov m lesenih skledic za denar. — Strojni oddelek direkcije državnih železnic v LJubljani sprejem ado 17. julija glede dobave kavenigovega materijala; do 16. Julija glede dobave tr-tnnh vrvic m surovega sukanca. — Direkcija državnega rudnika v Brezi sprejema do 13. julija ponudbe glede dobav« zidne ure za električno centrado. Predmetni oglaai z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornic« za trgovino, obrt in mdustri/o v Ljubljani interesentom na vpogled. Dne 21. Itrifa se bo vrfita pri intendanturi komande divizijske oblasta v Llubl'a-ni ofertalna licitacija glede dobave 2200 kg ale-ve paprike. — PbgoiH 90 m vpogled pri omenjeni intendanturi.
Stran 4.
»SLOVENSKI  NAROD* dne 9. junija 1928.
Stev. 154
Edgar .V/allace:
TRIJE PRAVIČNIKI
ROMAN. '
Na pod je peljala lestev in stražar je jel plezati po njej navzgor Ko je bil z glavo v višini odprtine v podu, ga je nenadoma pozdravil Jclic: «Roko kvišku 1»
Istočasno je zagledal pred seboj cev browninga, ki je bila naperjena nanj.
ocDečko, pridi dol!»
«Roke kvišku!* je zasigal glas iz te* me, «ali pa ste mrtvi 1»
Stražar je odnehal in preklinjal ne* previdnost, ki ga je dovedla v ta pre* karni položaj.
•Splezajte gor!»
Nekam nerodno se je stražar po* vzpel skozi vratca na pod.
«Semkajl In prosim malo hitreje!» je velel krošnjar. aRoke sem!»
Stražar je na rokah začutil mrzlo jeklo; tisti mah je imel zapestje v ža* bici.
«še drugo roko!»
Ko je bil zvezan, ga je krošnjar jel naglo preiskovati.
«Tako! Tudi pihalnik imate s se» boj?» se je porogal, ko je stražarju vzel revolver iz žepa. «Sćdite!»
V nekaj sekundah je bil stražar do=> cela povezan in je imel cunjo v ustih. Krošnjar je pokukal skozi špranjo v deskah. Toda ni motril hiše, nego seč, izza katere je bil prišel. Tam sta se po» javila dva moža in krošnjar je zado* voljno zamrmral. Odšel je dol, poteg* nil k sebi lestev in je vrgel na tla, nato je pa stopil na piano in je pomigal mo» žakoma pri seči.
Drugi stražar se je bil po najkrajši poti vrnil čez vrt in skozi kuhinjo do sprednjih hišnih vrat. Porinil je zapah; Mirabela, ki je bila prišla v kuhinjo, ga je videla.
«Ali se je kaj zgodilo?* je vprašala
boječe.
«Ne vem, Mis.» Ogleda) si je ku» hinjska okna; bila so opremljena z močno železno mrežo. «Moj tovariš je videl krošnjarja, ko je izginil v skednju.«
Sla je z njim do glavnih dveri. On se je obrnil in je hotel oditi, a se je nremislil in je prišel nazaj. Na njeno začudenje je potegni) izza pasa dolgo* ceven browning.
«Ali znate streljati, Mis?»
Prikimala je. Bila je preveč pre* padla, da bi mogla govoriti. Stražar je vzel pištolo iz toka.
»Mirnejši bom, če bom vedel, da ste oboroženi.*
Na steni je visela puška; stražar jo je snel.
«Ali imate naboje?*
Odprla je predal v mizi in je vzela iz njega kartonasto škatljico.
»Utegnejo nam še dobro služiti,« je rekel
«Ali, Mister___»
«Digby.»
»Mister Digbv, vi gotovo pretira* vate. Nočem sicer trditi, da me hoče* te oplašiti, toda sodim, da vendar ni tako opasno, kaj ne?»
«Ne vem. Neumno slutnjo imam .. 2e vse jutro. Kako daleč ie do najbliž* je hiše?*
«SIabe pol milje,» je odgovorila.
»Imate telefon?*
Pokimala je.
«Možno je, da je moj strah po* vsem neupravičen. Pojdem na cesto, da pregledam položaj. Zelcl bi, da bi se bil oni drugi že vrnil,* je dodal s skrbjo.
Šel je počasi na vrt in se je naslonil na vrtna vrata. V tistem trenutku je začul ropotanje in sopihanje predpo* topnega avtomobila in je zagledal to* vorni avto, ki je zavil okrog vogala Heavytree*Farma. Ko se je bližal hiši, je jel voziti počasneje in je nasproti vratom obstal. Šofer je preklinja je sko*
čil iz voza, snel z motorja zverižem pokrov in poiskal dolg ključ za vijake. Nato se je po bliskovo okrenil in je udaril Dighvja po glavi.
Deklica je začula njegov krik in je videla, kako se je stražar zgrudil na tla. V naslednjem trenutku je vrata zaprla in zapahnila.
Bila je mirna; roka ji ni trepetala, ko ie se#Ia na mizo po revolver.
»Alma!« ie kliknila, in Alma ie naglo prihitela
»Kaj. za boga? . . .« se je vznemirila; in potem ie zagledala orožje v Mi-rabelini roki.
»Hišo hočejo napasti!« je viknila deklica. »Ne vem, kdo so ti ljudje, toda pravkar so pobili stražarja. Alma vzemi puško!«
Almin obraz se je spačil; v njem bi se prav tako mogla citati bojazen kakor jeza, ali oboje. Mirabela je šele pozneje zvedela, da ie takrat v Almi prevladovalo čuvstvo zadoščenja, da se ie mahoma znašla sredi boja.
Deklica ie stekla v stanovanje in je odprla okno, od koder je imela razgled na cesto. Dveri so bile odprte in dva moža, ki sta bila očividno skrita v tovornem avtu. sta baš pobirala onesve-ščenega stražarja. In pokojno, da se je sama sebi čudila, je gledala, kako sta ga vrgla v voz in zaklonila stranska vratca na avtu. Naštela Hh je v vsem štiri vštevši šoferja, ki se ie bil medtem zopet vzpel na svoi sedež. Fden izmed novodošlecev. do vsem videzu vodja, ie pokazal na pot po nobočiu nizdol: sodila ie. da iim ie dajal navodila, kje naj voz počaka in voz se je takoj iel s presenetljivo naglico zaden-ski pomikati, čeprav ie kazal še malo prei nedvomno onemoglost.
Možak, ki ie delil ukaze, ie nato odšel po vrtni poti proti vratom.
»Stoj!«
Ves prepade! je obstal pred naperjenim browningom. Njegovo presenečenje bi v drugih okolnostih učinkovalo smešno.
Lowensteinova smrt še vedno nepojasnjena
Glede skrivnostne L6wensteinove smrti so se v vseh severnoevropskih državah razširile najrazličnejše nove verzije, ki pa si seveda nasprotujejo in zato se m mogoče na nobeno zanesti. Vse osobje, ki .ie spremljalo L6wen-steina na usodni vožnji, noče o samem poteku vožnje, kakor tudi o zasebnem življenju bankirja \ zadnjih dnevih pred smrtjo podati nobenih izjav in molči kot grob. Dosedanje ugotovitve preiskovalnih oblasti postavljajo L6\vesteinovega pilota Dre\vsa v zelo čudno in sumljivo luč. Nerazumljivo ie, zakaj ni pilot letala takoj obrnil, ko je spremljajoče osobje ugotovilo, da je bankir izginil in je pilota na to tudi opozori'o. Tedaj se je nahajalo letalo mnogo bližje angleški, kakor pa belgijski obali.
V Londonu so se oglasili zadnje dni številni ljudje, ki so podali podrobnejše izjave o Lo\vensteinovem življenju pred skrivnostnim dogodkom. Zlasti značilne so izjave bankirjevih osebnih zdravnikov, ki pravijo, da je L6wenstein že delj časa bolehal na premočnem krvnem pritisku na srce, kar mu je povzročilo občutne bolečine in pogosto omotico. V takih slučajih je imel L6wenstein navado odložiti ovratnik in kravato, kar je storil tudi med usodnim poletom, ko je oboje pustil v umivalnici aeroplana in so oboje po pristanku letala tam tudi našli. Tudi to navado je imel bankir med prejšnjimi svojimi vožnjami z letali, da je v slučaju, če se je slabo počutil, odprl zunanja vrata letala in tako prišel do svežega zraka.
Bankirjeva soproga zvrača vso krivdo na smrti njenega moža na pilota Drewsa in mu očita, da zunanjih vrat pred zadjnim poletom ni zaprl, kar je bil dolžan storiti in se je tako zgolj po njegovi krivdi zgodila nesreča. Zato ga je na mestu odpustila iz službe.
Kakor poročajo iz Pariza, jc pilot: Drews glede od preiskovalnih oblastr izvršenih poizkusov na Lowensteinovim podobnih ietalih, odpreti vrata med vožnjo, izjavil, da ni nobeno letalo v tem pogledu enako drugemu in zato ni na rezultate polagati nobene posebne važnosti. Tudi pritisk vetra na zunanja vrata letala je pri vsakem aparatu drugačen.
L6wensteinova smrt pa postaja še skrivnostnega in norazumljivejša z ozi-ruui na izjavo mednarodne družbe za izdelavo umetne svile, katere predsednik je bil Lmvenstein. in ki zatrjuje, da je položaj družbe absolutno trden in ie zato vsak sum. da bi bil izvršil Lovvenstein samomor zaradi slabih finančnih razmer, popolnoma neutemeljen.
L6wensteinovega trupla kljub naj-skrbnejsemu iskanju še vedno niso mogli najti in zato nestrpnost v vseh angleških, kakor tudi belgijskih in francoskih krogih neprestano raste.
13
Najboljše, aajtrajnejše, zato
najcenejše'
d. i
Podružnica
LJUBLJANA, Mestni trg st. 5
Afiliacija Banke čehoslovaških legij, Praga
Obavlja vse bančne posle najkulantneje, sprejema vlogt na tekoči račun in na hranilne knjižice. Pooblaščeni prodajalec srečk državne loterije Prodaja drž. srečk na obroke. Prodaja in nakup deviz in valut
Brzojavni naslov; Komercbanka.   —   Telefon: 2005. 30 Pošt hran. rač.   štev 13320
Globoko potrti naznanjava v imenu vseh ostalih sorodnikov, vsem in vsakomur, ki je poznal njegovo plemenito dušo, da nas je danes ob 20. uri zapustil za vedno naš brezmejno ljubljeni papa in soprog, gospod
dr. Ljudevit Stiker
odvetnik v Brežicah
ki je po kratki mučni bolezni umrl. Ostavil naju je sami v najini boli.
Zemeljski ostanki dragega pokojnika bodo prepeljani v ponedeljek ob 10 uri (4. popoldne) iz hiše žalosti na mestno pokopališče v Brežicah.
Brežice  dne 7. julija 1928.
Pazite na obleke
ker at veBko. veliko lahko prihranite. Se io daste Čistit Is barvat v kemično pralnico, kler le cena najnižja ta najbolj solidna postrežba
Anton Boc,
LJUBLJANA.   Selenburgova al
St. 6. I   — tovarna Vič-Glince.
V imenu vseh žalujočih ostalih
M?ci
roj. Schaur, soproga in Vida, hčerka.
Zalta & Zilič,
i
LJUBLJANA. Dunajska cesta St. 11
Cenjemu občinstvu si usojam vljudno naznanjam, da sem z dnem 26. ju» nija 1928. prevzel zgoraj imenovano trgovino kot edini lastnik, katero bom vodil do 31. decembra 1928. pod zgoraj označenim dosedanjim imenom, m dalje nato pod imenom Bogdan 2ILIČ. trgovec z železnino, Ljubljana, Du* najska cesta 11
Moj dosedanji družabnik g. Josip ZALTA je z dnem 26. junija 1928. izstopil kot solastnik.
Zahvalujem se cenj. občinstvu in odjemalcem za dosedanjo izkazano mi naklonjenost in zaupanje, ter prosim, da mi isto ohranite še v nadalje.
Bogdan Žilic, trgovec z železnino, LjlMjana. DlHJSla C11
Prodam izboren salonski gramofon
angleški fabrikat (Golumbia) na elektr. pogon. Ogleda se od 10 do pol 14. na AhaoUevi cesti 10, H. stop., 2. nad s t., vrata 46 1277
Zimnice
predelujem po 35 Din. Izdelujem vsa tapetniška dete po najnižjih cenah. Pridem delat tudi na dom. Stavit Prane, tapetink, delavnica: 2abtak 14 1288
Opremljeno sobo
z električno razsvetljavo, so ki čud lego. takoj oddan solidnemu gospodo. Mesečna najemnina z zajtrkom Din 400. Ogleda se Tabor St. 6. levo. 1286
L Miku!
LJubljana, Mestni trg 13
priporoča snio za Isti kariku is stMnkti tir sir* fafihiih oslic
'opravila se iziriifijfl točno in solidno.
Vilo ali hišo na Bledu
KUPIM. Ponudbe oa upravo »SI. Naroda« pod »Z vrtom«. 12S7
Stanovanje 2 sob
kuhinje im s kopalnico išče uradniška družina. Vselitev 1. avgusta. Ponudbe na upravo »SI. Nairod&c pod »Čistost 1282«.
Opremljeno sobo
z električno razsvetljavo in a separatnim vhodom iSče gospodična v sredini mesta. Ponudbe na upravo »SI. Naroda pod »15. julij 1281«
Psička
(pritlikavca) takoj prodam. Ogleda se Rožna dofona c. VI it 4. Istotam prodam dve dobro obranjeni omari. 1280
Dvodnižinsko hišo
novo, 30 minut od glavne pošte — ugodno prodam. Kupec dobi takoj stanovanje dveh sob in kuhinje. — Ponudbe pod «Hisa 1269» na upravo «Slov. Naroda*.
MR kAHOVff.
PLANINKA
t • k, vit HI
C" A "7.
prenavlja, cisti ir> osvežuje kri izboljša slabo prebavo, slabotno dele« vanje čreves, napihova* »anje, obolenja mokraćne Kisline, jeter, žolča In iolčrii kamen. Vzpodbuja Apetit in izborno učin« Kuje pri arteriosklerozi - »PLANINKA* čaj j« pristen v plombiranih pa* tretib po Din 20— z oa>
pisom proizvajalca: LEKARNA BAHOVEC LJubljana. Kongresni rrp fDohl «ie » vseh lekarnah"
Pri hudi vročini Vam nudi izborno, hladečo pijačo znani
Piccoli-jev malinovec
vkuhan z najfinejšim sladkorjem; je naraven brez umetne barve in ne vsebuje nikakih kemičnih pridntkov za konzerviranje. 69-T
Oddaja na drobno in veliko. Cena nizka.
LEKARNA DR. G. PiCCOLI, LJUBLJANA, Dunajska c.
Lepa stanovanja
pisarne in lokali se oddajo v novi hiši, Miklošičeva cesta visavis hotela Union.
Edini pristni
malinovec
limonov sok, oranžni sok in sadne
marmelade
priporoča ivrdka
Srečko Potnik in drag
parna destilacija esenc, eteričnih proizvodov, eterov ter izdelovanie sadnih sokov in
marmelad.
LJUBLJANA g
ffletelkova 13 Telefon 2110 *
Urejuje; Josip £up*nCiC> — Z« eNarodnu tiakmraue; Fran Jourint, —. Za upravo in toseratnJ del Usta; Oton Cbnstoi — Vsi s Ljubljani.
SB
74
85
.A
00
48^3