NARODNE £ Mil l..a«lMr SLOVE SKE LETO— • TMij IzUJc-¿6R \i komaiatič- PODPORNE JEDNOTE ponddjek, S. oktobra (October S), 1927 Subscript!«* HM JBStiL ŠTEV,—NUMBER godbo, ki stopi v veljavo 1. aprila 1928. To znsči, da so illinoiski rudarji brez skrbi za £elo čez zimo — ko je v deieli največja potreba za premog, Prihodnjo spomlad se pa lahko spet ponovi stavka ali izpor, ako ne bodo rudarji zadovoljni z novo pogodbo. John L. Lewis, ki je bil navzoč na konferenci, je izrekel upanje, da bo illinoiski sporazum vplival na barone premoga tudi v Indiani, Ohiu in zapadni Pennsy 1 vani ji, sploh po vsem polju mehkega premoga, kjer je te stavka ali izpor. Na podlagi sporazuma se čimprej uvedejo v vseh večjih premogovnikih stroji za nakladanje premoga. To je bila «na točka, proti kateri so se rudarji doslej dosledno upirali. Pittabargfc, Pa* 1. okt. — Rudarska unija 5. distrikta (Pitts-burgh in okolica) je včeraj iz- s Lastniki rovov »prejeli načrt rudarjev, ki so ga zavrgli zadnji mesec, toda rudarji so si odprli vrata arbitra-ži. Rudarji se danes vrnejo na delo na podlagi stare, jacksonviUske mezdne lestvice in delali bodo do 1. aprila 1928, medtem se pa uvedejo v jame stroji. Posebna komisija isdela novo mezdno pogodbo, ki stopi v veljatvo 1. aprila. Lewis upa, da na ta način nastane premirje po vsem centralnem polju mehkega premoga.—Rudarji v pittsburškem distriktu izgubili prvo legalno bitko pred sodiščem T- 4»" ■' l Chicago, 2. okt. — St4vka rudarjev v Illinoieu, ki je trajala rsvno Sest mesecev, je bila končana včeraj popoldne in v pon-deljek zjutraj se 72,000 rudarjev vrne na delo — oziroma vrne se jih toliko kolikor jih bodo laat-niki rovov potrebovali na podlagi sporazuma. . Stavka — ali izpor, kar je že bilo — ni definitivno poravnana. Nastalo je le premirje, ki traja do 1. aprila 1928. Na podlagi sporazuma, ki je bil dosežen včeraj v hotelu Au-ditorium, so ilHnoieki rudarji obdržali staro, jackaonviUsko mezdo $7.60 dnevno, iz/ubffl pa so mnoge stare pravice in ugodnosti. Lastniki premogovnikov so se podali glede mezde — ker druge poti zanje ni bilo — pridobili pa so toliko» da se produkcija premoga modernizira s stroji; dosegli so tudi to, . 1 Ko komisija izvrši svojo delo, predloži poročilo skupnemu lest-v¡enemu odboru, ta pa mora na podlagi poročila in načrta komi sije sestaviti novo mezdno po-~ — - ——————»——p——»i Veliki izera« v Miji 500 komunistov aretiranih v Berlinu v prot ¡demonstracijah proti Hindsnkarga. Iterlin, 2. okt. — Pri velikih izgredih, ki so danes IsbruhnlH v Berlinu med nacionalističnimi demonstracijami na rojstni dan predsednika Hindenburga, je bi-1° ranjenih okrog 80 oseb, msd t^mi 50 • policistov. Protide-nionstracUe so vodili komunisti. 1'olicija je izvršila masne are-^¡je: zajela in odgnala v sapor Je 500 delavcev. Približno 800,-iK"> oseb je demonstriralo v prid Hindenburga, ki je danes 80 let «tar. •■» Vujovič tudi izključen, fttirinajst drugih je pa vrtečih Is stranke. Trockij je dejal, da biro-kratičaa disciplina uničuje komunistično stranko. Moskva, 1. okt. — Mednarodni prezidij komunistične inter-nacionale je včeraj soglasno izključil Leona Trockij a, briUant-nega voditelja ruske revolucije n biviega komisarja rdeče armade, k komunistične ekaekuti-ve. Z njim vred je bil izključen tudi M. Vujovič, Trockijev glavni pristaš. Obenem je bilo 4 Trockijevih pristašev isklju čenih iz komunističns stranke. Trockij je bil poklican pred disciplinarni odbor (porotni odbor) a svojimi tovariši vred, ko so našli tajne tiakarne, v katerih je opozicija proti Stalinu in ostalim voditeljem stranke tiskala svoje brošure in letaka. Trockij je zsgovarjal sebe in tovariše v dolgem govoru, v katerem je rekel med drugim sledeče: . "Možje, ki so tukaj kot obtoženci, stoje kpt politični značaji visoko nad onimi, ki zakrivajo svoje zločine pod strankino dls-f ciplino. Birokratična disciplina, sloneča na nspsčnih političnih pojmih, ne dsje nobenih pogojev zs edinstvo, pač ps prinaša zmeš- gubtta prvo bitkp pred zvesn sodiščem glede vprašanja sodne prepovedi. Zvezni sodnik F. P. Schoonmsker je odločil, ds ima zvezno sodišče območje (juris-dlkcijo) v tem slučsju. | Odvetniki unije so argumentirali, da zvezno sodišče nima območja. . Sodnik je dovolil Ptttsburgh Terminal Coal korporaciji preU minami "iojuction", ki se glasi, da rudarska unija ne sme ovi rati korporacije pri izganjanju stavkujočih rudarjev iz njenih stsnpvanj. Kompanija dalje toži unijo, da je prekršila Sherma-nov in Claytonov protitrustni zskon s tem, ker s stsvko ovirs produkcijo premoga in meddržavno trgovino s premogom Kompanija zahteva od unije 600,000 odškodnine. ., Napolieojfl SevleMI Ob desetletnici revolucije pri hodnji mesec bodo izpuščeni iz zaporov vsi Jetniki delavskih In Ikmetskih slojev. NsdslJslh pet earistov ustreljenih. I''»ndon, i.okt —Tsdni jels- v i>rvem sngteškem prevodu Napoleen in njegove Pri j s tel J ice," ki potuje, da je ^ Napoleon ne le _________vojsko- tem več tudi dober IjuM-Imel je — ko je bil fte ofte- nfn 7 Jošeflno - mnoge pe-•trHnRke ljubice. Kjer je ereCsl 7;» ^''klico, jO je Slrušal prido? ^ **«e in nsfjdao )e tudi gsl Moskva, 1. okt. - Pot ruskih plemičev in častnikov v belih armadah, ki so bili pred neka dnevi spoznani krivim, de so vr-rfi bombo v komunistično čitalnico V Leningradu, je bUo včera, ustreljenih, ko je centralni lz-vrftevalnl odbor potrdil njihovo obsodbo. Maskvs, 1. okt. — Veliks pro-letarsks amnestija ss pripravlja zs desetletnico Sovjetske revolucije, ki ss proslavi 7. novembra. Vsi politični in kriminslnl jetniki proletarskegs in kmetakega sloja, ki so v zaporu aajvsč do: enega leta. bodo izpuščeni. Ime-Aovana je bila tudi poeebna ko-misija. Id revidira smrtno kazen. Ta koga Jt vojni. svetovni uk Chicago, naslov delavskem Daily Hi kronično gleškem. thur Hayday, On naglaša, arja^lMO. do ali drugem ; milijonov taniji. Clankar pravi, 4» J« bilo mesecu janda#Ju Ista 1021 registriranih UOO.OOO brezposel nija jih je bilo «a trimiSjone Všteti niso m rudar j" mali1 spor * podjsfatfki, tevilo br« njsvo in razkol. Stranka je danes prišla tako daleč, da niti ne raz- pravlja in ne odločuje več; edino, kar le dela, je, da isvrftujs odredbe. Celo presidij komunistične intemacioaaie ni izjema tudi prezidij samo kima." Trockij je nsdaljs rekel, da sts Stalin in Buharin, glavna voditelja stranka, postavila vpra-šanjs samoohrsne nad vas drugo. Vrgsi jim je v obraz očitke bonapartističnih slspsrlj" in "termidorijsnsks politike." Dejal je, da je mednarodni kongres dal prszidiju oblast samo zs eno let* U pa je uzurpiral svojo oblast. Prezidijevs razsodba se giasi: "Prezidij smatra, da Trockl in Vujovič ne moreta več biti člana* internadotiale radi njune nasilne borbe proti organizacij in ker sta organizirala podzemske tisksrns in drugs nepoetav na središča podzemske propagande in ker tU hudobno obre-kovala Sovjetsko Rusijo prsd vsem svetom. Da ohranimo notnost Leninovih vrst in pobijemo nadaljna delovanja opozicije, in ker sgiatraroo, da bi bilo vsako Mdaijno milostno postopanje neverno — obtožence sta bils zadostno posvarjsna — sklenemo soglasno, da ss Trockij In Vujovič Izključita Is komunistične iriternaciooale." MM Csrsj aajiea mrtev. Chicago, 80. sept. - Daniel Phlney, sUr 78 1st je bil nsj-den zmečkan pod dvigalom v poslopju Newberry t** ^ Paris, 1. okt — Vstaji afriškimi vojaki v Csssbiancl In v mornariški kaznilnici v Tou Ionu v četrtek je včeraj elsdll re-•en upor ns bojni ladji, križarki "Ernest Btasn" v frs naval nem pristanišču. Vas moštvo ns Isdjl ss js uprlo povslj-nikom in šsls po ostrem spopadu. v katere« iz bilo nekaj mei ranjenih, js Wis revolts poda-¿ena. Osem voditeljev In tO po^ morščakov je Wk> aretiranih Poveljniki Izjavljajo, da m por vodili komunistični pos Uaki. Komunistična sgitaeijs v francoski armadi In mornarici js dossgis is tako velike uep^ie, da je vlada v resnih skrbel». • um. AM st OH. », Iflf, ss Jens 14, IMt, let in pol. po končani nI prtittAiKId kaaMaN rtpiUI-kaitki ttraiki Pojavili sts as sopet dvs ivsadt Preden pride konvencija rs-publiliikftMii K! rank® ^ pojavi piogoče fte pol tacata. bilo •"Črna kuga" je izšel "London as peča o na An-js Ar- vslsd jsnu junija 18C7 ob s prtsadetlh do b v Veliki Bri so te- ga časa brezposelnih 11,000,000 do jih pa ni kot milijon. :i brezpo-je zaradi i do 18 ml- iti je do-itl ne svoje pro-britake bor- fireoii podpira «pel panamskih delavcev _ W: . 'v 1 C ' ' V Apel je bU napravljen fte tod! I Resolucija isjavlja, da Imajo pred Isti. — A bil js udarec | panamski drftavljani vzroke sa delsvcev 1,660,000, bilo manj Hayday (sani • selnlh de brezpoeeln ijonov os« Ta kuga kaz, da bri morejo najti trgov dukte. Predsednik ze poroča, da ss je V drugem četrtletju Ista \wt uvozilo zs 27 odstotkov več blsf% kot pa ia-vožilo, medtem ko 4s je v letu lfla Izvosllo ss 81 odstotkov In pol več blaga, kot pa uvedlo. Ti stari dobri časi, ko so brlt-ske kolonije dajale brltski in-dustriji slrovine, kupovale so pa dovoršene produkte, so minoli. Ti čssi ao ŠU k vrsgu, ksr brit-skl In ameriški kapital!*! grade tovarne ki ustanovijajo podjetja v kolonijah, da tam pro-duclrajo, kar potrebujejo doma. Britaki kapitalisti ao zgradil briteki imperij s Izkoriščanjem bri takih delavskih mas, zdaj pa grada industrijo v dragih dsšs-lsh, ker so dslavske mezde nis» ke. Posebno dobro ilustrira to tekstilna industrije. 2s leta js bila tekstilna industrija na An gleškem odvisns od izvoza tek* tllov. Ta IndHstrlja sdaj izgubiva trge po vsem svstu, ksr dslajo konkurenco tekati U la Nemčije. V prvih osmih mesecih js isvos kritsklh telutllov padel za 168,000,000,. Bil je sa toliko nitji kot v prejšnjem letu. Ako ss pa izvos tekstllov primerja z krvozom tekstilom leta 1996, tedaj je Isvos padal za 9160,000,000. ■ "WaU Strast Journal" pa poroča, da so sa ravno v tam šapa brltski tovsrnsrji pijM dogovarjati, da Is vozi jo v Nemčijo za $100,000,000 atrijev sa izdelovanje tskstUov, Britaki delavci so kot brltski vojaki pomagali premagati Nstn-čijo In jI nslošltl vojno odškod-nino, da morajo r4aj dele vel dslsti sa nizko mesdo. Ta nlkka menda pa poviroča, da sdsj v Nsmčijl izdelujejo cenej še tskstile kot ns Anglsftksm. V Britaniji ns zahteva noben tovarnar več strojev za ledelova-nje tekstllov. In temu brltski kapitalisti jajo stroje aa Isdelovanje tekstllov v Nemčijo. 6 tem je povedeno v par besedah, kakšna sU posladke rodi Imperijalissan sa delavce. ICo es prične hnpsrijsJiza«, dsts ka-pMalizma, ruvljsU. fljf delavce veš dela. konec jallona ps psaleni, da sU v teli isredna bogata Hlgarkljs In Waahlngton, D. C. — Dosdaj so bili na ustnicah onih, ki poganjajo sa slušbe v Washlng-tonu, kot predsedniški kandl-datje republikanske strsnke po-litičarjl, kot so Lowden, Hughes, Hoovsr, o katerih je bilo znano, da bodo, plavali v atrugi stara garde, a sdaj io pričela prihajati tudi druga imena na dan, ki so po volji konservativcem. ZabliftčaH sta na političnem ne-bu republikanske stranke svitli zvesdi Dawes in Ogden Milki Dawaa je pričel svojo politično karijaro v zsklsdnlštvu, Ogdan Mills Js pa ssdaj podtajnik dršavnem departmentu. Voditelji starš garde še molče in niso dvignili na ščit doadaj ne snaga ne drugega kandidata. Do prave kampanje je po njih mna> nju še doati časa in do tedaj jih objavi še poltucata imen, ki jih bo podpirala ena ali druga kot»-ssrvativna struja v republikanski stranki. Kandidatov v m publikanakl stranki ne bo manj kalo. Za vodUne političarje glavno vprašanja, u katerega kandidata ss Izrečejo prtvat» vsleinteresl, da ss na to proglssi kot kandidat katerega sshteva ljudstvo zaradi njegovih "izrednih vrlin." Privstnim vsleinUresom prav nič ne mudi Imenovati svo-jaga moša. Oni mirno ftakajo, da ss v precejšnji del se ljudstvo upeha s vsdnivn ugi banjam'in pa bo poznalo ki videlo spremembe, ko pride ugoden čaa, da ss ljudstva priporoči kot kandidat oni človek, o katerem ao prepričani, da bo na sunaj in znotraj najbolje njih koristi. Dotlsj naj, pa IJud-stvo počaka, politični teijl pa nad silijo s svojimi is-voljsncl v ospredje in jih hvsl • jo, kot»kričav kramar hvali svojo robo na ssmnju. Taka je volja privatnih velaintarasov In ta je odločilna, ne pa krlša-voet podvodlteljev repubMkanake stranke. mM po rodl.| Waahington, D. Č. — Willlam Green, predsednik Psnameriške Ameriški delavake federacl-I je sopst apeliral na Kovinski obrtni svst v panamskem kanalskem pasu, da naj se domaČi dala vol pri nameščen ju pri ka-nalakem delu nikar ne prealra-jo in daje prednoat delavcem s Jamajka in Barbadosa. Ravno-tak apel je bil poslan na orga-nislrans belopoitne delavca v kanalskem paau fte pred tremi lati. Green navaja v svojem apelu raeolueijo. M Jo Je sprejele konvencija Panamreiške delavske federacija lete 1684 v glav-nem meetu Mehike. Temu dodaja, da je naj resolucija vpo-števa. prltoftba, ker so panamski delavci skoraj popolnoma (sključeni pri ksnalakem delu, spreje-majo se pa v delo ljudje, ki prihajajo s Jamajke In Barbadosa, ker so ti delavci pokorni in poelušUl, ne pa ssrsdl tega, ksr so boljši kot pansmski. Ko ss js pred tremi leti zahtevalo o ameriških uradnikov, naj prenehajo s takim razlikovanjem napram panamskim delavcem, ss uradniki niso osirall na zahtevo. Oetak) je vss pri starem in nepokoj med pyam-■kiml delavci narašča. Svoje nezadovoljstvo nad takim početjem so panamski dslavel izrekli po svojsm delegatu v posebni resoluciji na zadnji <*on-vencljl Panamertftke delavske federacije. Nova klarikalaa zarota hiSMsIls M MaIKIIII IVV9HV V mHRRI VaaaxsalaU tiraa prafal ub|le 66 vataftev ) oseb aretiranih Maaiso Ctty, 1. okt. - Klerikalno rebelno, gibanje ss Js ponovilo zsdnjs dni v dršavl Jall-sco in svssts Čete so tamkaj v več spopadih ubile >66 vataftev. Istočasno j# bilo v Msaico Clty-ju srstiranlk 86 klerikalcev, večinoma šonft le «odličnih krogov; poloviao aretiranih js bilo no zaslišanju ii Tri bltks so bils v teku m vatašl In vlftdMml četami v sad-njih deeetlh dnevih, kakor ss glasi uradno poročilo. Bitka v vsnoftju hribov bllsu Ahmdasa Napbrl šs do sdaj ni tiran prsjsl po svoji lastni pofttl pisma, v katerem ss mu vljud^ no sagotovlja apoštovanjs, a v drftavl Jalisco js trajala dsse* obsnemu ss mu čltsjo jsvite, da Vat kol ata žrtev iartarfa v tL Ladaa Ht. Laols, 1. okt. — Število mrtvih vslsd tornada, ki je divjal tukaj v četrtek, Js do danss nsraatlo na 66. Dsvstdasat it-tsv Js v Bt. Louisu, osem pa v treh mestih ns llltnoiskl strmi Missis«ip()ija. Danes In jutri bodo pogrsbi. Okrog 1800 ossb Js v bolnišnicah, in ker je med temi mno go teftko ranjenih, bo ftUvilo mrtvih najbrft narastlo na okrog 180. Tornado js« uničil blizu 5000 poslopij; med temi je pet cerkvs. 8kodo dsnss cenijo ns 110,000,000. DELAVCI PO CENI VLftfBjO. ta Isdtiovsajs srajc aa prssslila aa jag. New York, N. Y, - Tvrdka auett, Peabody 4 Co. se Je pre-selila v Atlanta. Ta tvrdka U-dslujs erajce, ki prihajajo na trg pod znamko "Arrow". Allan-tlftka trgovska zbornica sdaj oglaša to tvrdko, kot oglaša mr sto, v katerem so deUvne §0H poceni,, ker vsbi tovarnarje ne ssvsrju, ds ss preselijo na Jug, kjer bodo našli potrpeftljhre, po-aiiae in krotke delavce, . lavcev, ki ee pehajo ssstradanl ur. VstaŠl, ki so bili utrjeni ss Aslaml in kamniUm! ograjami, so se bojevali s največjo trmo, Vodil jih Ja duhoven s imenom Vega, ki Ja bil latoafta v mnogih bitkah na č4u indijanskih kato-1 likih kmetov. Ko je prišla tarna, eo ss vstašl umaknili In odnesli ranjence s ssboj, na bojišču BO pa puatill več kot 60 mrtvih. Katoliški vstsftt so zsdnjs tedne spst zslo aktivni. Policija js našla v stanovanjih osumljenih klerikalcev v glavnem meetu na kupe bondov, ki io Jih Izdali kla-rlkalcl ln katere so hoteli prodajati sa flnaoctranjs nsdsljns ksmpsnjs proti Callesovl vladi. ^ «i laorikol Iseeljenlkov ni bilo 40 tlaaš. — Največ jih Js kile is Kanada. WeehlagUM, D. C. — Delav skl depsrtment poročs, da Js v meeecu Juliju 11. prišlo v Zdru-iens drtsvs tujszemcev. Od tega števili, (jih Je bilo 28,-420, ki stalao ostanejo v Združenih d rta veh. Za začasno bivanje jih ja prišlo le 16,678. Kvotnlh isseljanlkov je pa bilo 6 *1 Iz lUnada Jih je prišlo 7,180, is Mehike *Tt8, iz Nemčije 646, is Vslike BriUnlje 1,046, Is Italije 1J01. Iz Poljsks 786, iz Irske svobodne drtove 786 In Skandinavskih dsšsl 664. V mesecu juliju Je zapustilo Zdrulene diftave 9&0 tujessm-cev. Veš ko 61 odstotkov od tsh Jih ostane trsjno v BvropL Nsjvsč Jih Js odpotovsto v Italijo In Vsllko Britanijo. Oitli JM. pričakuje tako hitro odgovora od diktatorja, mm ik vrste ljudem as a gov ar Jat I aa take Waahlngton, D. C. — William Oreen, prsdssdnlk Panameriftke delavake federacij«. J«, po nalogu ssdnjs konvencije Panameri-ške delavake federacije, poslal opomin Juan Vlncnt Oomssu, barbarskemu venezuelaksrau di- da Js čas, da ss po- Kljubtsmu a podpirajo kspitsilssm In vo dsts impsrijsllssm». Ml •Jno- Žrtve Chicago. — Mrliški oglednik Oscar Wolff poroča, da ss Js število smrtnih stečajev vsled vslsd slkohoUsma v Chicago podvojilo, sdkarjs on s svojimi dejsnjl podftiga ljudstvo, ds sa naj vprs njegovi tiraniji. Oreen nikakor ne pričakuje, da sa bo tiranu mudilo i odgovorom. Gospod, pričenja Oreen vljudno, na to pa nadaljuje, da so ddegatj« venesuleske delavake unije (Union diktatu, smpsk iskori-ščajo Jih tudi domači in tuje-kapitalisti. Oreen zaključuje svoj opomin, da Je selo znsčllno, da delavci Is nobene dsšsls, ki so sdrušenl v Ponameriškl delavekl federaciji, niso prsdtošili enakega pro-Zato Je kongree dal nalogo svojim odbornikom, ds vsm pritožb«, ishtsvajoč popolno svobodo skeljft In sdru-■za delavce. 1616, ko še nI bilo suše, Je bilo v Chicagu 110 takih smrti. V Js bilo 886 In * to še ni končano* Jih iC'ikBi^^KHmli^Kr * 1 mmm njegov življenaki | na, d« »o jI "PEOSVITA" ' M/n4g A*—» CM«—. -TEB «NLICHTENIIBN^ lepaju n. pr. <**. U-\W) fl»g " )• • tMB Imtni KMh MNfafc*. PmnU P pp*»»« Chkago. 29l Mpt. — Slufcjn* •mrt jo bH iirek koronerjeve porota, ki i« proUkovata vnrok «Mil adravnika F. J. Reichard-ta Zdravnik i« bil vbit od koo» konkrita, ki j« prikUl skoči okno poulične Mtsftk*. m kaU-ri so Jo vosil. Miaii »o, d* j« kon-krit prtiotel is pod vlaka Chko-fo, Mihratita* in 8t. Psul te-Vsak*. ko poulična fetiotnlra vtisi la mimo. • (Isvimo Proivetl.) PokraJMta nuiUTi -Ljub-Ijwa v Jeee«i" Dne 17. sept. se je slovesno otvoriia jeaen-sks pokrajinska razstava Ljubljanskega Velesejma, Id naj traja teden dni. Razstava je prav zanimiva in podučna za vsakega, ki bo hotel spoznati vred- nost Sloveniji. Na prvem mestu je kmetijska razstava, ki obsega sadni, zelenjadni, mlekarski, čebelarski, vinski in kmetij ako-stroj ni oddelek — potom pride vrtnarska razstava, ki so jo prirediU splošno priznani ljubljanski vrtnarji. Zadnje dni razstave pridejo v kmetijsko razstavo konji ^ in velika jahalna in dirkalna dirka. Namen vseh teh prireditev je vzpodbujati prod učen te, da se čim bolj potrudijo in skušajo pridelovati kar najlepše plode. In res: razstavljene so sila lepe reči. V Konjska razstava velja lepim konjem, ker res lep konj je res nekaj vreden, kar človek rad vidi in rad ima. V naših krajih je konj za vošnjo in ježo še v ve liki veljavi, zlasti se pa v Ljubljani pod'vplivom vojaške ka-valerije razvija jahalstvo. Ustanovili so pred 2 letoma posebno društvo pod imenom "Kolo ja-hačev in vozačev", in od prej pa imamo posebno Konjerejsko društvo. Poleg kmetijske razstave imamo kulturno razstavo, ki predstavlja "gledališče, ljudstvo in družbo." 0 tej razstavi bom Še poročal, ker je zelo zanimiva. Radio razstava kaže, kaj se je vse do sedaj na tem polju-napravilo, in kak£en je v tam pogledu sploh napredek. Ljubljanski radioamaterji so zelo pridni in podjetni možje. Zdravje je med poglavitnimi rečmi najbolj poglavitno, zato je tudi poleg vseh gori omenjenih razstav tudi hygijenska razstavi, ki kaže: kakšno stanovanje ne sme biti, Če hočejo biti ljudje zdravi. • , Za zabavo pa je obilno preskrbljeno, kajti gospodje prireditelji Velesejma imajo prav radi parolo: po delu sabava. Tretji kirurški kongres v Jugoslaviji se je sešel v ponde-ljek 19. sept. t. 1. Namen kongresa jugoslovanskih zdravnU kov-kirurgov je na temelju dosedanjih izkustev y operativni medicini do novih spoznanj. — Prvi jugoslovanski kirurški kongres se je vršil 1. 1911 v Bel gradu, drugi 1. 1922 v Zagrebu, letošnji je tretji. Na letošnjem bo glavna razprava o raku in rakovini. Namerava se tudi o-s no vat i jugoslovansko društvo zdravnikov kirurgov. V I/Odžu na Poljskem raz-«tavjajo v dvorani mestne galerije jugoslovanski slikarji-Kraftčarji svoje umotvore. Poljaka publika se zelo pohval» no izraža o juproslovanskih sli-karjih-grafičarjih. Kolgarska trgovska bilanca za prvih šeet mesecev tekočega leta je končala z deficitom 419 miljortov levov. Finančni odbor Društva narodov je te dni sklenil, da bo predložil plenumu prevzetje garancije za bolgar «ko posojilo 7 miljonov funtov Aterlingov. JugoHlovaMki znamujejo ves čas, odkar letajo po zraku, polno nesreč. Vsako leto se ubije 10—16 pilotov in "jih spremljevalcev. Komaj se Je javnost oddahnila od nesreče v Alpah, ko sta se ponesrečila letalca Pajevič in Petrovič, že H° je raznesla vest o nesreči Sarajevu. Včeraj je blja zopet velika nesreča v. Boki kotorski, kfjer je ubitih pet ljudij, Itd. itd. ^ «oaednji Avstriji je eronav-tika zelo razvita. Nesreč pa je "ftlo. Naši letaki so najbržeje Pr« več drzni, a malo previdni. MuMjanaka zbornica sa trgo-* »no in obrt je novo bojno tori-** v Ljubljani. Doslej so v te krnici v veliki vefeini bil napredni elementi. Pokojni veletrfttf Ivan Knez je d%n leta vodil to zbornico, ki 1Tn* zs nalogo ščititi trgovino in '»»»rt Klerikalci m skušali vrf krst, a vselej zaman priti v to žarnic, kot odločilen faktor. Po tinezovi smrt» so pa smatrali, da je ugoden čas prišel Po svo-; ih zvezah v vladi so'dosegli za zbornico — komisarja in nov volilni red. „Pri spomladanskih volitvah po starem redu so imagali Se demokratje. Po novem pa upajo Se klerikalci »riti do zmage. Volitve bodo v eratkem. Kdor ima zbornico, ima precej denarja. In zato se gre. V Mariboru so šelesničarji sami s svojimi družinami zgradili celo kolonijo hiš za lastno potrebo. Kolonija stoji ob Bet-novski cesti. Pomagaj si sam — je bilo geslo in ljudje imajo svoje domovanje. Brez nič ni nič. ( ; * Slovenci imajo sedaj v narodni skupščini v Belgradu 27 poslancev in sicer 26 iz Slovenije in enega iz modruflko reške iupanije. Ta je — dr. Shwegel, bivši avstrijski konzul v Ameriki. Dr. Shwegel se je začel po prevratu pečati s politiko. Vsto-)il je v klerikalno £LS. stranko, ki ga je napravila za poslanca v začasnem narodnem predstavništvi. Ko ^ je Radič začel svojo izpremenjfeno politiko, ko so ga pomitostili in postal iz republikanskega vele-lzdajalca kar 1gwljtoV't minister, je na enkrat dr. Shwegel postal Radičevec. Zvesto je* spremljal odslej Radiča, ki ga je pri sedanjih skupščinskih volitvah postavil za, kandidata na takem mestu, da je bil izvoljen. In en Slovenec je več v parlamentu .. . Dr. Shwegel je sin ¿meta iz Gorij xna Gorenjskem. Njegov stric je bil znani t^aron SHVegel, ki se je v mladih7letih pisal Zvegelj in bil celo slovenski pesnik . . . Pri gradbi sueškega prekop pa se je obogatil in postal iz kmetskega 31ovenca nemški baron. Umrl je brez otrok in je skoro vse veliko premoženje zapustil svojemu sinovcu, ki je sedaj Radi-češki poslanec. Ks) la Me |s ZaMta t Samomor. Dne 12. sept. proti večeru je šei'Frafic VVeisseiaen, sin lesnega trgovca v PrefldvoT-ju, po prenehanem neurju gledat s sosedom, koliko je Kokra narastla in koliko je napravila škode na lesnih skladiščih in le-žiščih. Ko sta prišla na most med Tupalčami in Preddvorom, se je Weisseisen nepričakovano pognal z mosta v bobnečo Kokro in kmalu izginil v divjih valovih. Predno je skočil, je Še zaklical sosedu: "Pa nikar ne zameri! Zbogom!" Truplo utopljenca so drugi dan naiH. Smrtna kosa. V celjski javni bolnici je umrl 14. sept. Karel Jazbinšek, 21 letni rudar od Svi Krištofa pri Laškem. Velik požar v Trbovljah. Trbovlje, 16. sept. — Ponoči je upepelil požar zgornji del veli kega stanovanjskega poslopja Grenebenca na deaqi strani Save naaproti žoJezniški postaji Trbovlje. Kakor je» Izpovedal kretnik, ki je opravljaj nočno službo na postaji, je okoli 2. ponoči opazil gost dim, valeč se iz stanovanjskih objektov Greben-ca na nasprotni savski strani Alarmiral je železniški urad, ki je poklical na pomoč obe gasilski društvi. Tekom pol ure (»ta bili moštvi obeh druttev že na mestu požara. Po napornem delu se jima je končno posrečilo ogenj lokalizirati. Požar je docela upepelil ves zgornji del poslopja, kjer so stanovale revnejše družine. Vse se si komaj rešile golo življenje. Velik de) imetja jim je nastopil hud mraz in vlada v Trbovljah velika stanovanjska stiska. Kako je nastal pota-, še niso dognali. Žrtev povodnji v Vitanje. K našemu poročilu o poplavni katastrofi v vitanjskem okraju še poročajo: Močno narasla Hudl-nja Je pri posestniku KJIncu v Arclfnu odnesle jez in «e je pri tam močno poškodoval Anton Šinkovec. Mlinar Ivan^Podr-khjs pa je utonil. Kljub marljivemu iskanju od strani orožni-štva doslej še ni bilo mogoče najti trupla nesrečne žrtve, ki jo je ugrabila strašna povodenj. Smrtna knna. Umrla je Meta Zemljak, soprrfga motnega kurjača v Ljubljani. To pove njen proglas, ki ga je izdala Zadružna banka dne 12. septembra 1.1 in ki se glasi: "Loto 1918 J« Slovenijo In njono prebivalstvo postavilo v povsem dru* svet. Do tedaj jo Ml oesareki l>un*j sreditte In toriU« vsemu do-bremu in alu. Na Dunaj »o se obra. *all tako meičsni, uradniki, trgovci, obrtniki, aristokratje, kakor tudi kmetj«. Pa tudi delavci ao videli in. pričakovali od Dunaja pomoti. Se« veda ne na lati neftn kot prej oracj njeni, ampak od svejlh prijateljskih! ave». ' .t^fd» -*r Preobrkt v novembru mesece je povsem prcdrugattl nai poloiaj. Bili »mo naenkrat postavljeni na Ustne noge. Industrija v prejšnji Kranjski in SiMnji Štajerski je imela prej sede-ia oa Dunaju In Gradcu, odkoder so prihajale direktive, denar, vUJi uradniki in vse merodajno. Velika .trgovina je bila na Dunaju, Trstu In Bu* dapeiti. Po preobratu kar naenkrat nov svet: meja pri Logatcu, moja nad .Mariborom, meja nad Jesenicami. In sodeil industrijskih tvrdk so se prenašali k nanr** domovino; veletrgovina se je pučela ustvarjati, sa-čeli smo apoamivatl pomen devis in valut, e^korapt in reeskompt. Od bil-smo Videli, kako se carini ln kak. n pomen imajo carinski uradi ln njih uradniki. ■V Ljubljani smo poanall pred vojno samo Ljubljansko kreditno banko, ki so jo ustanovili imovltt slovenski trgovci, MlilfM obrtniki in bogati advokatja leta 1890 s nomcrfjo (vik* $ivnostenske banke v Pragfi ki nam je to prvo banko sakHHla nolo s do-narjsntf aatpak tudi s uradniltvom, kajti Slovenci se nismo sposnall v bančnih poslih. 8tare banke ljub ljanske, Mayer, Lukman itd. ao bila nemške. In 'sakaj pa naj bodo Slovencem bank«, ko je vsa valja trgovina in industrija bila prSvsnprav v rokah Nemcev in pod vplivom Duna. ja. Slovenski obrtnik in kmet sta imela svoje hryiiinice in posojilnic», kamor sta nosila svoja prihranke in kjer sta sa lahko sa^plšila v slučaju potrebe; sa prSVo banke pa ni bilo skorq nobene potrtiKjflj Z ustanovitvijo nova drla ve pa ji postalo šee noč vse drugašs. Naš'trgovec je kupil v Trstu riš, olje, kavo, vae to ja moral plačati v lirah. Moral jo v banko, kupiti tam Ure ter jih po banki v obliki deviao poslati v Trst, Drugi naš trgovec ja )cupil na Dunaju leloanino, moral ja kupiti sa pokritje računa deviao na Dunaj aH na Zuerlch ali na New York; tretji naš trgovec je sa plačilo čeike robe moral kupiti deviao na Prago itd. Prva najvpč devis na na New York (Amerika), ker eta se ivicarakl frink in ameriški dolar smatrala sa najboljšo plačilno sred stvo. Nail sloveneki trgovci in kmetje bo prodajali les is gosdov, tram« in doCfr IS lag v Italijo, v Grčijo, Španijo, Egipt itd. in eo prejemali plačilo v denarju Ustih del*J. Zopet so s tem denarjem morali v bapko, ■ ga tamenjeli v domači denar. «. Dajati aoaojlla proti vrednoatnih papirjev, bkga, surovin in drugih pre^pnin. V S. Sprejemati deaar ali v tekočem računu, v katerem shičaju sme vlagatelj ras polaga U s vloiedull i anee-kom bodisi a čekom, bodisi na drug način ali na vk>Šne knjiikr«, ali proti obreatonoanili blagajniškim listom. Pravila so ss eistavtla. Ministrstvo sa trgovino ln Industrijo Jih je 10. avgusta 1020 št 6677 potrdilo in trgovskoJk9t deleliu» sodi M« v LJubljani jih je vpisalo v trgovski regU «er pod fin» Stil Bg B I 1061 i. Sadilna banka^ je sačela 1. de- Din mo.MO,ffjSu r^K^M 12.500 polno vplačanih delnic po Din 100.--, ki so jih vMtnoma prevsil« sadruge, učkanjene v Sveti gospodar. akUl sadrug v LJubljani. W i® leta it bilo potreba Zuarich (švloa) In da so U v domači Bank« so postale sa naše kraje potreba. In tako so naataie "Slov Prva bilanc« dobu od 1. decembra ltlt do 31. decembra neprlcsk Je obsega III. d< tovano dober vliji wradnlk v p..ia posestnik v 'Uifijanl. Mihael Ro-ianec, ravnatelj Ttokarne I. Blastrika hamI , pfvdi^di^i^ noi^lt^l 1 fSploA ntfi kftdltnt(A društvi in PMSeet-nik v LJubljani. Valentin Vrhunc, ravnatelj Produkcij« o»r«niitj« sadru-ge sa nakup, prolavajartj« iS prodaje P 6ubljanl-Nadsp« .tvo: Melhlor Oebal, ravnatelj tptoinega konsum-nega druitva "Posavje" v lagorfe ob Savi, predsednik Dolavmke sbomice v LJubljani in Član ravnateljstva O-srednjega gredi sa sivarovanje delavcev. Ivan Jeretln, ravnatelj Itav. gostilnMke in konsutone sadru-«S "Delavski dom- v Trbovljah. Karel Malovrh, ravnatelj Keasumi društva rudarjev v Hrastniku. Ivan Hladnlk, etrojni tehnik, poslovodja Knea, člin naAelstva Kmetsk« posojilnice ljubljanske okolice In poeest« nik v UibUant.'1 IMS, je imela recultat. ■ Hranilnih vlog ao v lotili komi. tenti; na tekoči račua. » Hln um.Q0» na knjlilce •.............. M J 38.07(1 Cisti dobiček je anaUl Din 100.170, Prvo leto Je pokasslo tedaj, da je bila banka res nujna potreba aa nale delavska sadrUga. Promet se Je vi* šal nepreetaao in stalno Viavigor, iokaaalo pa ae Je tudi, da je kapital Din 1,260.000 piymajhen, in da ga ji treba avllati. Potreba po posojilih ln finančni poilt aadrug so ae v ko-rist aadrug vjpdno bolj večali. larednl obšnl sbor 0. maja l 1028 je povišal delniški kapital | ladajo novih 12-SOO delnic po Din 100,— na Din 2,fi00.()0.-is Ker se je pa pri subskripcljl podpisalo sna t no v«« deU nlc kakor je bilo sUMfe* na obč nem iberu 0. Maja 102S, je bH sklL can isreden Obšnl sbor na 2S« Junija istega leta, kt Je sklenil ponovno svl« lati delniški kapital aa 5000 delnic po Din !00,-.' na «fco.OOO.- Din. Poslovni uspihl Mi 1022, 1021 in 1094 eo pokasall ufidne reeultate Hranilne We«e y ukočen» računu in knjlškah so se selo pomnoill«, pro« met se Je povečal In ttidl čisti dobiček Je bil vidno ugoden. Baavoj v tih letih je bil sledaš: V letu 1021 dflnlška glavnica 1,260.000.—; hraaUas vloge M61,-071.—; reaervni fond 12.800^4_jM biček ioo.im—. ' "^mmmm V letu 1028 delniška glavnica 8,000,000.—; hranilne vloge 4^02. 217j--; reaervni fond lltAOO«—i do. bidel 222.0M.~~. V letu 1014 delniška glavnica 8,000.000.—; hranilne vloge 10,106. 771.—; reaorvnl fond 160.060«—i di- VsiBILO NA BUB8KR1KUO DELNIC SM1SIJK KADKIŽNK T BANKE V lJUBUANI. Iv smislu sklepa lirednegn občnega abora a dne 12. septembra 1027 in dovoljenjem ministrstva aa trgovino ln industrijo a dne 4. avgusta 1024 it. 4664 P9vlia Zadruina banka V LJubljani svoj delniški kapital od Dtri 4,000.ooo.— na Din 5,000,000.- s Is« dajo 10.060 novih delni« V. «misij« po nom. Din 106.-« in to pod «lede« ftlml pogoji: ^ Stari delničarji Imajo opcijske pnu vico do dodelitve ene nove delnica ni veak« tri delntoe prejšnjih emisij ln to po tešaju Din 166,— tel quel, si U«« pa po t«6aju lom s« dodeUjd n 112,— tel quel emisij« bodi od 1. I. H peíala, polom ska," "Trgovska," "Obrtna," "(Jo spodarska" ln aeveda tudi naša "Za drutna banka v Ljubljani." Delavske sadfUffo, fconsumne, produktiven« ln stavbne ao bile v istem poloftaju kot trgovci in obrtniki Slovenije. Morale so stopiti radi svojih denprnlh in valutnih poslov \ sveso s rasnimi bankami, ali obča tile ao, da bi bilo najboljše, še sf osamosvojijo in osnujejo lastno ban ko, sa vsa svoja finančna opravila, fca «skompt in-reeskompt menic, ss blagovno kup«je, sa flnensiranje aadrug, skratka sa vse, kar Ima vrlltl prava matica aadrug. Vrllla »o «i dolga posvetovaaja, na kar ae Je sa. čelo s predprlpi»vaml sa ustanovitev lastne Zadrufao baake v Ljubljani. Delokrog Zadrušn« banke v Ljubljani se Je konšna določil tako-le: Banka J« upravičena iavrševatl »le- deše aoilet^^BÜ 1. Ustanavljati konsumne in produktivne aadrug« na Um«lju tako. na s dne 0. aprila 1678, dr*, sak, št. 70, pospeievaU njih rasvoj a dovoljevanjem kreditov, poeredovatl Jim nakup in prodajo blaga ln aurovln, nudalje posradavati med njimi da-namo isravnavo. 2. Ustanavljati samostojno ali v sveži s drugimi Industrijska, trgovska ln druga, rasvoj narodnega gospodarstva poepešujoša podjetja Vseh vrst^snovsti v «vrho ustanovitve emi-njenih podjetij delniške in druM druftbe, isdajnti njih delnice, vcdM njih posle. ^ _ 2. Kskoinplovati in reeskomptovn-ll moglce. ' 4. Dovoljevati akceptni, kontiki* rentni, davčni ln pokriti kredit is- v r Se vet i ia posredovati vsakovrstna finančne ia kreditne operacije aa ca» tun drftav.. pokrajin, občin, korpora-eij, tadrug. drulb aH saaebnlkov M Isviievatl opravila, ki eo v s«aü temi operacijski I. Nakupovati ln prodajali in surovine voch vrel sa laete* tn tej puri domačih pridelkov In S. Nakupovati Ia prodajali, v jem Jemati m oddajali n*premičnine vseh vrst is poeredovatl pri U* vi lih. t. Naktpovatl ln predajati MMisie papirji* «alnU In terlntve, Jih «.tavljetl ah «••»enJeVetl pnA 1 4rv-ftm vr«NlA krat UkoJ na 4**4t0— a ladajo novik 10,066 delnle poiDln 100.—. Tleslovnl uspeh v k^ 16C6 in 16M Je bil sopet ugoden. Dobiček leta 1026 je snašal Din In doblšek lata 10M pa..J24.770— Din^mooo.i^ Jj »dati leto. 1086 j« bilo aa banke «godno, daai ao se polomile slin« perttfbaeJje prav to leto na densg* nih trgih Dvro**c, Neugodna gdepa. darska kortjunkiura lik 1M6 se Je v letu 1926 I« poMfctip Trgovina J« ' i velikih tvrdk Dts Uoi^Ul Novim subs' delnice po ti JWntea opremljene a daljs«. . . SubskripciJa se vrši sa Jugoela« vljo Zadruinl banki J M^Uinl, M kmtndrova oe«UL ., 1 Splošni hranilnici ln posojilnici ss Jeeintei in okolico, lava-Jeeenioe sli Delevsko^mečkl hranilnici ln psi-■ojllnlcl v T rtiču ali Hranilnem k& posojilnem druttvu dilivcev V Mariboru ali ■■■ Delavskd-kmečkl Hranilnici tn pi* •ojllnlcl aa metliko doline v Preva IJah Ur pri vaeh-podmšnliih Konium nega društva aa Slovenijo. V Ameriki pa pri! Blovsnaki Narodni Podporni /s« noti, Chicago, lir, «667-66 Bo. Uwif dal« Av«. «II Amalgamated Trust and lavlafi Sank, Chicago, III,, 111 Weet Jack, son Blvd., all International Biildlng and Association, 6286 Bt. Clair Cleveland, Okie, all Frink flakier Btati Bank, New York, I« Cortland, all Amalgamated Biak of Mew York, n-il Unlon Iquaie. 1 I Pri larabl opcijske pravica je pred lollU tudi delnice prejšnjih emisij tklh so bili ns dnevnem redu ln oelo rasni denarni aavodl se ŠkrahlraU, oslroma ae morati fusljnslratl s dragimi. Zadrutna banka je opirajoč eo ne ovoje aveste delavske aadrug«, delovala v vsakem oslru ugodno, ali prepričala se Je, ,da Je sa le povoljm jll raavoj potcebno, da se kapital čimprej poviša in iieer, da se popolno» ma lavrM sklep občnoga abora od 26. marca IliKt v larednl občni sbor, ki se je vrši! dne lt. eepteipbra t. U je sklenil so. glaano rnspieStl novo « misijo—deset, tleoč delnic—po Din 100^- nomlnaU pod pogoji, m So navedeni v prllote-nem Vubskripcijskem vabilu. Btarl delničarji mornjo torij na vsake trt stare delnle® dobiti eno novo po Din Sle ŠBjS jtj Din 1nbvl d mLST V Ameriki po I dolarja. Amarliklm starim fletnitarjam t res lika odobri na njihovem računu Z oslrom ns ta aklop vsMmo a tem vee delavsk« sadiuge in pa vse prija* telje delavskega sadrutništva na suh* škripci Jo delnic. Delavci I Prijatelji delavakih delavski aadrugarji, funkcljonarjl, vodalva sadrug Vemo, ds posnet« itaŠS ppslovsnje ln djT^gs odobrevate, Vei«p, de sta Itne banki sa vae g lo delovnega ijadetvs ume ve te tašaje tn nai« namene. Zate ee nadejamo, da jm bef med Vami, M ae bi potfplca! nekaj delničarji pa po Din .T" «ni V UJ nadi pričakujemo V ail h pri-iBY m V Ljubljani, 12. aeptasAra 1617 i'pravni svet: predsednik Anton redeadnik Zveéa goepoé ekth aadrug v J«ge«lavtji v UaMJi-nI, paeaetaU» v Ljobiiani itd. Pod-predsednik; Dr. Darilo Majaron, od-vetnik ln pr*d»*'inik "dvotnlšb« sb«»a ntas v Ljubljani. Hsnl: Alfons Kri Subskrlpcijski rok poteši S 10, decampa t. I„ do katerega dns ji polsšltl protivrednost pedplsaslh delale V gotovini, i V Ljubljani, dno 18, septembra INT. Upravni svit. Pridigar strašil v šanakam nblailhi! Curvy-Hlvol, Anglija, 80. - V prsjšnjl noči so tukaj Drl jail •Muha", ki ja vad tiino^ strašil' tod okrog, «lasti po gajih, kjer sa shajajo taljifbljon pari. "DuhH Jo bil visoko poatafs ln v tonskem krilu. Ko 60 ga I meli v pesteh, eo v nJem »po-znail domačega pastorja, rov Arthurja P. Reada. Pastor Izgovarja, da j« skušal rešiti moralo moških, mi to Je lasil okrog v temi v ionski obleki. Prebival ei so pa drugačnega mnenja kajti "duh" je tako oplaAll otro ke ln ženeke, da se niae več upa Is iz hiše ponoči. Mnogi zahtevajo kazenako postopanje proti bedastemu pridigarju. ÉfeflfltefcflBiflM» ŠBMBfV aH^nmM|ÉmM uro rap zori ritnini Ismod vseh šivih bitij se savn-da ecHnole človek,,, da ga Čaka smrt. Nihče se jI ne more izogniti. Vačiti pa je emrt kaj ma-o dobrodošla, da adi ee jI uprav grozna In strabetna, sato ae ljud-e še od piuntlveka trudijo, da ii^loveškoUvljenje kolikor meli podaljšali, eamo da bi ee "pri-hod" smrti čim bolj odgodil. Sem spadaj mitične pijače, e katerimi ee,stari Kitajci obetali neumrljivost, pa rasni tlvljenakl eHksIrjl slcrvitlh čarovnikov In adravnlkov^v vrsto sredetev sa podaljšanje kovaškega življenja sloneča "Makrobiotika" C. W. Hufelanda, kakor tudi na bioloških -dejstvih zasnovani predlog Elij« Mečnikova, pa po-mlajevalhi poizkusi Voroaova, Steinacha ln drugih. Človek ail< no visi na llvljenju. Kaj čudo, če je hrepenenje po šivi jen ju nadvladalo tudi peanika in umetnika v uši vanju ii vi jen ja Goetheja, ki vtkllka: "Sladko življenje! Krasna, prijetna nerada obstoja In delovanja, mar se res moram ločiti od tebe T" Problem podaljšanja ftlvlje-nja je pri človeku še načrt ln 6e novejšem času znanstveno obravnava. Ali i* ee de podaljšati tudi raeUineko llvljenje? Najprej moramo vedeti, kako dolgo prav sa prav Šiva naše ljubke tovarišice, [ Doba, ki je odmerjena raetll-nl sa llvljenje, je — tsvvnnftl pri enoetanlčnlh liveh — vrlo omejena. Bakterija, ki obetojt is ene same cellee, se rascepl v dve pobvlei, vsako ismeft nflju ira •te do veHkeetl materine celice, se sopet cepi in ee na ta naftln plodi v neakončnost. Bakterija je — da govorimo « Welsman-nom — neumrljiva. Pri dvo- ln večeeličnih ali de-nimo: višjih rastlinah je problem «e b«j| llvljenje ima ivojo ali elej jih pokonča emrt. Kakor pri večini llvljenjiklh poje- mWMNft zaploten. Nj«i rojo dobo In prej vov, h kalelo tudi v trajanju tnja velike mlike. lamed "Vel moškL" Je 4eja1a stana-rlnarlea prijateljici, "val molki ao goveda, drage moja." Njene prijateljica je s evojo sivo glavo prikimala. Bile Je namreč dvakrat poročena. "De," je dejala. "Nihče ne ve to bolje kot jes, četudi nI moj drugI mol evetnlk, , vseeno pe moram toliko reči, da ¡p kot moj prvi mol. On je v ru večinoma, tako daiahfco porabim m4Je zaelullie s* evoje lastne potrebe/' e e e Bančni klerk priHecu: l#Priva-•ti morata 6 nebaj ambo, Id vaa bo identificirala, da vam lahko IZSIVnjMH coa/'' Prišlec: "U ■ (Po prof» št, H. Moliechu.) Na skrajnih mejah vaemlria. Zveadoenanci na obeervatori^u Mount Hamllton v Kaliforniji se le delj časa bavljo s raslsks-vanjem skrejnlh koncev vsemlr* ja« V ta namen Jim dobro rabi poseben spektrograf s dvema prismamM, ki so ga bili sami is-umlli. Posrečilo se J(bi je foto-grafita ti najbolj oddaljene zvezdice, ki jih ne vidimo niti s najboljšim teleskopom in ki še ape-dajo v sestav Mlečne ceete. Tako eo prešteta in fotografirana vsemiraks telesa, ki so 96,000 bilijonov milj (številka, ki ima ■ Maleč od zemlje. V tej 18 nMell-daljaVi •« ixubljW^ •e začenja Mlečna cesta v presen proetor. Niti najfinejša fotografska plošča ae zaznamuj« nobene zveade več. Kaj je Um? Nekateri astrenotol jo teorijo, da eo nekje blleu je našega veemlrja in računajo, da meri njegov dvoji radij II« kvadrllljonov milj. To Ja daljava, v kateri IsgiaaJo vea človeška merile in vsi pojmi o proetor« in čaeu. Vendar pa ne nihče reči. da Je ondl ko- akt no nI moči dognali ta ee brl-čas sploh ne bo nikdar dognalo, all je vesoljni proetor kmAea ali M y—9MI tilejo nemara same kostlnenU v vsemIrJu, ♦ M «pada v sestav Kaj Je g - eo-ll ee na okrajnih ^ t 3 to je ta «stane m vsaj vnrjet- ---a» — -— ^mImmNB r • -I tumii \ MWtMmMHH« BREZ OČETA! Bilo je spomladi, ko začnejo prihajati lepi dnevi, vse Je živo. je od zunaj in ae veeeli spomladanskega dneve. Ljudje hitijo delat na polje, ptičke ivrffolijo, drevje in trava prične zeleneti, otroci M ifrflo v mali vasi. Ob la majhna hilica pri gozdiču, katera je bila lostna kot vesela, bila očeta, ki se je nahajal v Ameriki. Mati je bila sama s svojjm malim sinčkom, ki ga je rada imela ter ga objemala in ljubila in gladila ga je po svetlo rumenih laseh. Deček je bil živahen, igral se je a sosednjimi otroci, in naenkrat je bil presenečen, ko je videl, da drugi otrocU/najo očete, on | pa nima. Ko enkrat v naglici pridrvi k materi, ne misleč na to, kaj bo mati odgovorila, in jo vpraša: "Mama, kje je pa moj oče?" Mati mu odgovori: "Zakaj pa vendar to vpralaJ, moj preljubi sinek, ker do danes se le nisi spomnil na tvojega očeta t" "Pa vendar jaz bi hotel vedeti« kje je moj oče. Ali imam jas očeta, kot ga imajo sosednji otroci, ali ga nimam t" Mati ga objame ter ga pritisne na svoja prsa, in mu pove: "Sinek, tvoj oče je tam daleč, daleč" .,. Deček naglo vstane ter vidi, kako se njegovi materi solze polnijo na obrazu, "gakaj oe pa jokal, mama? Kaj ti je?" "Jas tudi mislim zmeraj na tvojega očeta, kedaj se povrne domov." "Nisi mi io povedala, kje je moj oče. In zakaj me je zapustil V "Tvoj oče je odlel daleč v A-meriko, da tam poiiče kruha za nas, ker ga nI bilo dovolj do- "Zakaj pa drugI sosedje imajo dovolj kruha, a mi ga nimamo?" "Oni imajo več denarja, da lahko več kruha kopijo." j "Zakaj pa mi nimamo denarja, da bi več kruha imeli in tudi oče bi bU doma?" "MoJ preljubi sinek, vsi ljudje nimajo enako usodo; eni so bogati, drugi so pa revni; eni vživajo, drugi pa delajo in zraven stradajo; radi tega Je tudi tvoj oče moral iti po svetu, da fasluii nekaj denarja. Ko pride domov, prinese s seboj denarja, pa kupimo hiiico in kruha." "Saj vendar ImtffME hiiico in kruha, naj pride oče domov, jas bi ga rad videl, zelo rad." «. "Razumem te, dete moje, ali ie ni mogočo» da bi prišel tvoj oče domov, le ni zaslužil toliko dendrja, da bi poplačal dolgove. Ta hilica ni nafta. Zato je moral tvoj oče v Ameriko." "Mama, jaz te ne razumem; kaj pa H jo ne imeti mir*' "Sinček moj, ti si Io maj in ne razumel Io, ile, mi pa je nima-odrastel in začel de-vedel. Ko ti vse pove. It delajo. Popa bol vse vedel, vse, vsa." "Oh, oče mi bo vse povedal, kaj ne?" Veselo le dvigne ter objame svojo mater okoli vratu Mati se spominja moža in o-¿eta, kar ni več dolgo pisma od njega, premiiljuje, Je li živ ali je mrtev. V Ameriki jih veliko pobija, morda je tudi njega smrt pograbila. Nihče ne ve c njem. Otrok se spusti z objema in vidi spet mater objokano, hudo mu je bilo pri srcu, zakaj se mati zmiraj Joka, ter Jo začni tolažiti. "Mama, bodi vesela kot si bila poprej, pa ko oče pride domov — oh — kako bo veselo pri nas. Imela bova vsega dovolj, pa bova prepevala, kakor prepevajo pri sosedih, kajne?" je zamiiljena mani denarja več v hiši, zmanjkuje, najemnino vred Je treba plačati, ali nI na bilko eo le veliko 6e ne bo denarja, bgjta na boben in reveži pa na cesto, to je bilo njej najve* v glavi. Vsak dan gre nasproti pi-smoooii in ga vpraia, če je kak CVETKO OOZJUL Beti in rdeči petelin \ Hlastno, hitro je Bla* odprl lil petelina skozi ozko odprtino, z vso močjo po zraku, da Je padel man izvilka pred domači prag. Vsdignil se Je sključen in poniža- in opo- tekajo «o In žaloetno ječeč Je Isginil v svojem umazanem kožuščku v domačo velo in ae skril v najtemnejši kot. Za njim )e ostala črna, mastna sled, cedeča se od njega. Blaž in Blažek sta stala na pragu in si mola roka in se veselo režala: "Včeraj sta se smejala vidva, a danes midva! He-he-hel" pismonoša in drži v roki pismo a črnim okvirjem ter pravi: "Zaloetna vest is Amerike." Delseni, stari in mladi, prihitijo k pismonoši, vprašujoč, kaj je? Kaj se Ja zgodilo? Ali je kdo umrl iz nsše vasi v Ameriki? Pismonoši jim je pokazal naalov, razumeli so ter pritekli t soeednji hiši, da slišijo» kaj se Je zgodilo. Deček pridrvi v naglici, ker vidi vejfc ko množino ljudi pred hišo ter vpraša svojo mater, če Je prišel oče. Ni dobil odgovora, ker ae Je mati jokala in ni mogla odpreti pisma, ker Ji Je bik» težko pri srcu. Eden izmed sosedov odpre pismo ter ga čita ter zastane. Vsi gledsjo vanj, radovedni, kaj in kako ee je zgodilo žnjim. Cita nadalje: "Mrtev, uMt v rudniku; bila je eksplozija; mnogo jih je ubilo." Vsi so postali presenečeni, vssko-mu eo padle solze na obraz. Star ček objame dečka in mu tiho pove: "Tvoj oče je umrl, ne vidiš ga več." Mati Joče in objema otroka: "Da, sinko, mi omo brez očeta, zdaj bomo propadli.^ Oče ni MU zavarovan, ufeog& mati ne dobi ničesar od niko- žalostni nazaj na delo, rasen starčka, ki jo o-stal, d* tolaži Prišla je nedelja. Vsi so pred cerkvijo. Pogovarjali so se o ranjkem Andreju in ubogi vdovi. Zvonovi so začeli zvoniti in ljudje hitijo v cerkev. Orgije zaigrajo fctoPevci zapojo^ a poslušalcem se je zdelo, da pevci ne pojejo tako vesele peemi in tudi orgije igrajo žaloetneje kot ponava& Maša je končala, ljudje eilijo, ven, ko naenkrat o-pazijo župana pred cerkvijo na odru, ki je klical kmete, da se zberejo vsi skupaj. Nekateri že vedeli, kaj io, radovedni so pa bUi val navzoči, kaj bb govoril in kaj ae bo prodalo. "Licitaci-ja," je naznanil župan; "tista mala hišica ob hribu pokojnega Ai>drejat se prode na drsfti danes ob treh popoldne. Pridite vsi tja." Mnogi so ae pogovarjali med •oboj, kam fco šla uboga Tončka? Kaj bolnjo? Bilo je vsem težko, da se hilica proda. Se *iso bile tri ure popoldne, ko je začela množice zbirati o-krog hišice In ogledovati, koliko je vredna, kmetje oo čakali dolgo čaaa. Bilo Je pol štirih, ko pride župan, policaj In drugI u-radniki, ki bodo sdaj prodajali. Policaj privlfeče staro mizo; župan se ni upal stopiti na to mizo. da oe ne M zgrudil s njo vred na tla. Ukazal je policaju, naj kaj boljtega prinese. Policaj je lokal pO vasi, s nI mogel ničessr dobiti sa župana, kakor en zaboj, kf Jo bU malo boljžl kot miza. "Cenjeno eMinatvo! Tista hišica pokojnega Andreja ee proda, ker ni bfla poplačana. Dolga Je ne njo veliko. Ubilo ga Je v Ameriki, in ker njegova žena ne more plačati, ee hižica proda. Hišica vred t zemljo je vredna tri tisoč kron t" Vse Je kupil neki kmet. Napovedal je ubogi vdovi, da ee mora oeUtl do lega in tega dne, ker bo dal fclltoo prenareditl. Uboga žena ga je proeila, da je usmili ter da jo pusti v hiši živeti, da gre k njemu sa to delat Človek > Ml bres usmiljenja In ni dofelil. da ona oh hribu stanuje; bili SonedjP ki je bd tako okruten In neusmiljen. aH nleo JI mogli po. magatldabljo veeUkeoM. kar aleo imeli v ovojih malih bajtah ai vsame življenje B pa da el Ko Je odhaj/ila is vasi in male hišice, je zajokala še enkrat Uboga brez hiše, bra moža 4n očeta, poslovila oe je od svojih sosedov joksje ter je odšle s avojim' majhnim otrokom iakSt Trinajetič. Znamenje (Sept 30-27) po- ■■ Ponovite JO da Boža ne Ako Usta ne bil plačan. Ake Je vat Hei pfe čaa in gn ne praJnMHs«i I pilite nam Mveüte atar! m novi Ne« saatopnlkl eo val štveni tajniki la drngi ijlupl a ^ RÉi a n. p. j. leto, sa pol IgOeero sa loto 97^0, Pel 99.7t, Za Infi $4J0,rnmi ilk st ine aa doplačajo Mladinaki iM atañe sá celo leto $1^0. pošljete na S» pridobi Prosveta aajveč f «mm t večere sa aagrado zrn knjig, vit» lepih in knjigo "Jimmy »ega naročnika primerna knji-ali kaka drugo $1.00. Za S. N. P. J&ll U drugih, | Ako ie alete, začnite a agitadjo takoj. Idtte nn delo in pridobite Beta kar asogoče več aaročnftov, ker čimbolj bo list razširjen. temveč Ji btdo «mehi na kaHnmem In aaapedarokem polju Cena Je: na leto 96.00, sa pol leta |S.00{ sa Chicago in Cicero sa eno leto 97.50, sa pol leta 9«.75. Za Svrope: sa eno leto IMItalpsIlstnlCiO. IirfthiHt hi hsrrffftt te hspes. P ROS V BT A. UK So. Levalelo Avo^ ■-'T v , ■.: W* , "r * y " rtmiisi dobilo aerobdae f , ........ m.................. ....................... Naslov • *» UM 'JU . ........................ ................. ...................... V.iln. .................................. rir , ............................... 'jt. V' 4 M h v A. ■'♦s • -, SPREJEMA VSA V TISKARSKO OBRT SPADAJOČA DELA Tiska vabila za veselice in shode, vmtnice, časnike, knjige, koledarje, letake itd. v slovenskem, hrvatskem, slovaškem, češkem, nemškem, angleškem jeziku in drugih VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO S. N. P. J„ DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI Cene zmerna, unijsko delo prve vrste. Vaa pojasnila daje vodstvo tiskarne S. N. P. J. PRINTERY MS7-S» S» LnnAJ, Amm TAM 8K DOK NA 2IUO TUDI VSA UST1IBNA POJASNILA