205. flevnKn. DanaSnJa Stevilka stane 2 Din. v LjoAiimi. v nedelio 10. septembra uzz. Leto L0. Ishafa wsmk dan aopoidn«, lsTttaUl ••4tij« U pratatk«. tnseratl i do 9 petit vrst 6 1 D, od 10—15 petit vrst 4 1 D 50 p. vetjl tnserati petit vrsta 2 D; notice, poslano, izjave, reklame, preklid petit vrsta 3 D; poroke, zaroke velikost 15 vrst 30 D; Ženitne poa idbe besedt 75 n. Popust le pri naročitih od U objav naprej. — Inseratnl davek posebej. Vpraianjem glede inseratov naj se prUoii znamka za odgovor. VpraTBlitvo „Slov. Narodi" tn H!tar»4na tttfcira«« ftnafUra ulica tt 9, prltllčao, - Talifan At. 304. ■rrtalttv« NIUt. larHt" Kaaflova atioa ti I, L naUtropfc TftUIoa stav. S4. ••»Im aprafaaia !• paiaUaaa la ia4ottao frankovan«. •mr RoaiofM«a)w a« nm vrat: ~VR| *W Posameina Stevilke: ~VI v Jtigaslavlil navadi* dnl 75 par, nadalje 1 O v inozemstvu navadu* dul IO, nadalfa 1-25 O Roftnlna plaćana v gotovini. „Slavsaakf Narod" velia v Ljubljani In po pošti: V Jugoslaviji: v inozemstvui celoletno naprej plačan . D 120— cetoletno......D 216 — polletno........ 60-— polletno . ; ± m . . , 108'— 3 mesečno....... 30-— 3 mesečno . .*" "!*' ; \, » 54-— 1 . ......IO— I . .....'.„ 1S — Pri morebitnem povišanju se ima đaljša naro?nkta dont«Ča8. Novi naročniki naj po'licp v prvič naročrrino vedno C33T po nakiizntef Na samo pismena naroCiia brez poslatve denaria se ne moretno ođifliti. Mi in austrijsko uprašanjz. (Dopis z meje.) Pod tem naslovom je dne 6. av-gusta t. 1. izšel članek izpod peresa g. —nika. Iz njega se vidi, da želi pisec prijateljstva z Nemci, toda le pod pogojem, da nam vrnejo, kar je našega. Pogoj je sicer prav enosta-ven, a nejasen, ker mu manjka konkretnih predlogov. Kdor ni kratkega spomina, še ve, kaj smo leta 1918. vse označevali za našo last na Koro-škem. Neki odvetnik (dr. J. O.) je v nesigurnosti pravice risal trojno me-jo med nami in Nemci: eno maksimalno, eno srednjo in eno minimalno. V tej zadevi sem tuđi jaz poslal svojo razpravico, ki pa ni zagledala belega dne, ker sem menda preveč popustljiv, toda konsekventen v vpo-žtevanju dejanskih etnografskih raz-mer. Konsekvenca pa igra v življenju posamnika kakor tuđi v politiki učinkovito ulogo. In žalt ravno te lastno-sti je manjkalo našim politikom. Držali so se rajši trhlega načela: mnogo zahtevati in potem popuščati. Mnogo je nam škodovalo tuđi 'dejstvo, da so nastale pri zasedanju takoj sovražnosti, ki bi bile izostale, ako bi ne bilo poleg prevročih ele-mentov. Manjkalo je mirnih uvidev-nih oseb, kakor povsod ob nanovo nastajajočih mejah. Toda strasti so bile razumljive ob tedanji atmosferi. Napačno je bilo, da smo preveč zaupali v »pravicoljubnostc antante, zlasti ko smo spoznali, da so Italijani in Angleži prvi odkriti sovražniki, drugi pa naši prikriti nasprotniki. Ta-krat bi pač bila direktna pogajanja z na5im severnim sosedom na mestu. Žalibog da imamo Jugosloveni zelo slab talent za direktna pogajanja, kar nam svedoči najbližja preteklost! Ne enega odkritega in zanesljivega prijatelja nimamo v sosedščinl, zato pa mnogo nevarrrih nasprotnikov. Vprašujem, je-li lskati vzroka temu žalostnemu pojavu vedno zunaj, ali jih ne najdemo morda 1 v nas samih? NoČem odkrivati napak našega značaja, ker je spoznavanje samega sebe najtežja stvar, toda zelo koristno bi to bilo. Rajnf pravoslovec dr. Lam-masch }e označil Jugoslovene kot strastipolen narod. Ali je govoril prav? Mi se kaj radi hvalimo, da v polnl meri respektujemo pravice narodnih manjšin, toda le-te pa trdijo često nasprotno. Ootovo, da pretira- vajo, ker se noČejo vživeti v nove razmere. Ali bi ne bil v tem oziru sporazum med prizadetimi narodi — Jugosloveni, Madžari in Nemci — mogoč? S prevzetnimi, zmagopijani-mi Italijani se seveda ne morerno spo-razumeti, ker nas vsled našega rned-narodnega položaja ne vpoštevajo. Pa bi nas vpoštevali, ko bi se odkrito | in dobro pogodili s kakim večjiii so- , sedom! Italijan se te »nevarnosti« zaveda, a se je menda ne boji preveč, ker pozna našo slabost v pridobivanju zanesljivih prijateljev! In kaj bi tako prijateljstvo za nas pomenilo, si lahko predstavlja vsak, kdor ni na-menoma šlep! Svoječasno so nekateri ljudje — ševe upravičeno — oštro polemizirali proti znani brošuri »Berlin-Bagdad«, ker je vsebovala čudne in za marsl-koga nevarne nacrte. Menim pa, da bi trgovska pot Berlin-Bagdad pri-nesla vsi srednji Evropi crospodarskl procvit, ko bi se uresničila, ševe na drug način, kakor ga želi avtor Wln-terstetten. Danes pa eksploatirajo bogato prednjo Azijo Angleži in Francozi pred nosom poraženih na-rodov. In mi sami igramo ulogo po-raženega naroda s tem, da branimo krčiti poti. ki bi nam samim prinesla gospodarsko povzdiffo! Kako morejo državnik! spraviti tako početje v sklad z fzkustv! sociologije? Ako narodi sami nimajo volje, se sporaz-umeti z najMfžjiml sosedi, potem tuđi Zveza narodov ali kaka druga instanca ne more delatl čudežev v pacifikaciji rivrope. Tuđi v politfki bi moral veljarl preprovor, ki pravi, da je medla sprava boljša kot ma srna pravda! 2a!, da smo od tegra še ća)e£* Izvestno časopisfe danes r>ovrfar.ia, da se Čiste etnografske meje nfkier v Pvropl ne dado pote^nltl. Potemtakem tudl ni eovora o samoodiočn! narodov, ka-tero n?^p!o se orav dandanes naf*»olj mrcvari fn ten ta. Zato sem uveHen, da se vpra'anie narodnih" mani*ln nfkdar novoMno ne bo r^^flo 7. na^U-no akcllo, temve^ zroli mirnim potom 7 med^eboi'nfm? Ho^o^^orl. Vo M ne Hio oo ?5»^oni^fti rarhnrkanfh strasti. M s^ f"dl mar^fkaf dalo f*»*fe poravnati. Tori* po motem prennča-nln pn se irofovo časopfsle prpie ne $ir*vni. H^ pr^ n»rodi. po novi kata- strofi hudo preizkušeni, sami k temu ne prisilijo. Temna je bližnja bodočnost našega kontinenta, prav po zaslugi na-pačne vzgoje v soli in javnosti, toda po temini, napolnjcni z novo nepo-pisno grozo, bo zasijalo drugo solnee, ki bo dovzetnim dušam sele uspešno razjasnilo pojme o nacionalizmu in internacionalizmu, o socializmu in kapitalizmu, ustvarjajoč spoznanje, da je eno dnijaremu pogoj in pospeh. Belicisti kaj radi trdijo, da je vojna naravna potreba zgudovinske- ga razvoja; to je morda res, dokler se nahajajo narodi na nizki stopuji kulture, toda dandanes so vojne smatrati zgolj le kot zadnje zdravilo (ali bolje ohladilo!) bolne, po brezvestnih osebah razdražene psihe mas! Švedi n. pr. se že nad 100 let nišo već voj-skovali. a so vkljub temu zdravi do obisti, ker jih njih inteli^enca vamje vsakojakega razburjenja in obolenja! In Svica? Ni li nam dala najlepši zg:led dobre vzgoje in kaj zmore res-nična inteli^entnost! —nlk: IHalenk6>siif kl rsso mM2$šm%lž* i Ootovo si je že marsikdo izmed nas večkrat stavil vprašanje, od kod to, da uživamo mi Jugoslovani v inozemstvu tako malo simpatij, da tuji narodi tako z visine zro na nas in da se tako redko kdaj dogaja, da bi nam kdo privoščil kako prijazno be-sedo, izrekel nam priznanje ali pohvalo. Saj končno smo tuđi mi ljudje, in prav vse vendar ni slabo na nas! Tuđi javno se je že razmotrivalo to vprašanje in prišli smo končno do zaključka, da vse premalo žrtvujemo v propagandne svrhe, dočim so naši naprotniki v tem pogledu vztrajno na delu. Ni dvoma, da je nekaj resnice na tem. Kdor sam ne pozna razmer, kmalu sede na limanice in tako ni prav nič čudno, da si inozemci napo-sled ustvarijo tako sodbo o nas, kakor so jim jo sugerirali z večnim do-povedovanjem naši sovražniki. Nika-kor nisem torej nasprotnik primernih protiakcij napram prizadevanju naših neprijateljev. Laž treba pobijati, če nočemo da triumfira nad resnico! In vendar mislim, da nam še tako intenzivno propagandno delo ne prinese zaželjenega uspeha, ako se zla še drugrje ne lotimo. Važneje še kot boriti se zoper natolcevanja, je dozna-vanje, nismo li morda v tem ali onem pogledu tuđi sami krivi, da je naša veljava pred tujim svetom tako neznatna, nimamo li morda res rudi lastnost! in napak, kl nas v očeh iz-obražencev ponižujejo ter izzivajo bolj ali manj upravičeno njih prezir-ljivo veđenje do nas? V novejšem času se je račelo naše časopis je z odkritostjo, ki je vsejB^ priznanja vredno, dot!k?ti tuđi takih stvari. Tako je prav! Kdor graja, še ne zabavlja! Le ako borno svoje napake sp-znavali in se jih skušall otresti, se moremo izogniti trpkim obsodbam! Pred par dnevi je bilo čitati v predelih našega lista o ne-taktnosti, ki jo je zagrešilo naše ob-mejno carinsko osobje napram čast-niku tuje države. Stvar je sama na sebi dokaj malenkostna. Prizadeta je bila ena edina oseba. In vendar ima človek občutek, kakor bi bili izdubili bitko na vojnem polju! Vsa prosvet-ljena švedska misli in govori danes slabo o nas! In morda potečejo leta. predno se stvar pozabi. Malenkost kl — ni malenkost! In takih in ?e večjlh malenkosti s Često prav veli-kimi neljubimi posledicami je mnogo! Dobro se še spomlnjam, kako smo se čutili Slovenci dostikrat raz-žaljene, če je kdo trdil, da smo surovi ln neotesani. Kako se nam je to za malo zdelo! Meni samemu seveda nič manj kot vsakemti drugemo. Toda polasroma se človeku vendar le odpirajo oči! Prej ali slej se mora človek vendar le vpra?ati. ne tiči !1 vendar kaj resnice za takimi očitki? Ootovo, naši nasprotnfkl so pretira-vali in še pretiravajo, a v nas"em interesu je. da jim ne nndimo prav no-bene prilike in ne daiemo prav nobe-ne?ra povoda za kako zmrdavanje. Zlasti pa moramo prledati, da ne vzbTiiamo pomilovania in ner>n;etnih občutkov pri Ijudeh. ki jim mnrda ne moremo odrekati neke dobrohotnosti do sebe, ali ki so nam morda ćelo naravnost naklonjeni! Lepo, korektno vedenje je po-glavje, ki bi se morali mi Slovenci vse intenzivne je baviti z njim, po-glavje, ki igra tako v divljenju posa-meznika kot vsega naroda velevažno uloj^o! Dru god so to že davno uvi-dclL Na Ćeškem so uvedi! pouk o lepcm vedenju že v srednje sole. Tuđi na univerzi bi se lahko ta pouk še vršil. In pri nas? Kdaj priđe pri nas do kaj takega? Seveda, kdor bo o tem predmetu predaval, bo moral sam kaj vedeti! Domišljati si, da kaj znam in resnično znati, to sta dve reci. Stvar ni tako enostavna, kot se vidi. Po knjigak se ne zve vsega, kar se v Življenju potrebuje. Treba opa-zovati, morda tuđi popraševati — kajpakda na pravem mestu, pred vsem pa treba imeti prinerno dozi prirojene^a čuta za to. kaj se njemu in kaj se ne ujema s pojmi sodobne-ga olikanega sveta o dostojnosti. Bojim se, da pri nas Slovencih ni bas preveč takih, ki bi bili v tem pogle-du na vrhuncu, kajti kakor rečeno, domišljati si in res znati je dvoje. Da pa je tako, so bolj krive okolnosti kot mi sami. — Pokojni vitez Schneid mi je pra-vil v tistem času. ko je zastopal mc-sto Ljubljano v dunajskem državnom zboru, kako strašno mučen vtis je napravilo, ko je prilomastil poslanec Raič k slovesni otvoritvi zbornice naravnost s kolodvora v popotniškem kožuhu in s torbo ob strani v parlament ter se tak vsedel na svoj sedez. Po vsej zbornici je zašumelo in čul se je samo en elas: »Kdo je pa to? < Raič je bil zlata slovenski duša, rodoljub najčistejše^a kova! Tuđi do-ber govornik je menda bil. Toda one-moffočil se je že s svojim prvim na-stopom. Osmešil je s svojo nerod-nostjo sebe in tište, ki so era poslali v parlament! — Slovenci smo od nekdaj nekoliko premalo gledali ini take stvari. Moža, ki mu hočemo pr>-veritl. da nns z^st^pn pred svetorn. M si morali vse1?! dobro otrlcdnfi od vseh str?nf! Zimn^ii usrlaje^o^t r^-*?to ni mč rnan^c r»!i pa je ce!o šc vcČ.ie VF^riosti. k>^t so rpr^e "Gt^^vno vrline. Z mom Ine ga stališČa fe tr> vsekakof obžalovnti, toda v?e IS'c, da se v tem porlcdt! nnzori šc ne bodo t?ko knn.In irpremenili. — Zn?no je ner^ra temu in on*nm, kako ncnovoJjne kritike i> izzivnio nri r»Tn?n tv.Mb misiiah, ki so se bile naselile med n-rni ob prevratu. p^»-stonanje nekaterih naših merodajni'i kroeov, ki so nedvomno imeli naj-bol^o roljo, pa so *li iz nevednosti. Enrique Gomez Carillo (Guatemaia:) Blanca. (Prevel P. V. B.) Claire de Lune se je pogovarjala s polkovnikom de la Mote. Hripav glas starega častnika, ki je bil navajen da-jati povelja, je nadvlada! ves smeh in vse šepetanje. — Čeravno se norčuješ* \z mene, je rekel, bom pisti svoje Spomine in jim dal naslov Tisoč In ena noč, tisoč noči ljubczni, ... ena noč sovraštva... Misliš, da je to malenkost? Govoril bom o vseh prlrscfsah, ki so se mi udale, in o tebi bom tud! jrovoril v najbolj temnl noči od vseh, v devetsto deveteindevet-ćeseti roči, skončavši zsrodovino sto afrlkanskih kraljić in prelestne Blance.. Se spominjaš tega dogodka? Clafri se je zdebalo. — Ti se ne spominjaš? — Ne! __ Takraf, je nadaljeval poTkovnlk, sem h?1 ssmo poročnik, poročnlk pri cuirassferjih, Imel sem krasno pozla-čero čelado in dalj^o sabljo kot je nos fia*^a priinteJja Salamona In ?5komje, V\ so se bo'j svrt!!i kot tvoje oči... Žare«, pravfm ti. Claire, bfl sem lep drčko. ln ?e b! m* bfla pornala takrat, bi s« bfazno zaljubila vam«. Claire ni niti tren i! a z očmi. — Ker se je pa vojni minister brezdvomno bal, da me vid! njegova žena, me je poslal v garnizijo v obmej-no mesto, kjer so se kabareti zapiral! ob enajsti uri zvečer in so nam puščall dvojno dolfiročasno možnost: odločiti se ali za posteljo ali za cirkus... Kajti priznati moram, da se je v mestu na-hajal cirkus, ki je neobhodno potreben za vsa vojaška mesta, cirkus, v kate-rem se je ćelo leto vsako noč vrtel žalosten apokaliptičen konj, kakor da b! hotel spraviti v tek vodno kolo, nato je pa zelo suha dekltca pomagala zelo de-belemu možu, da je sestavil »leteč! tra-pec«. Deklica se je imenovala Blanca. V začetku me ni zanimala; bila ni niti lepa, niti grda; z eno besedo, bila Je ena tistih žensk, o katerih se sploh ne govori; toda pozneje, ne vetn, ali Je tiso da ali navada bila vzrok, začelo, se mi je zdeti, da je krasna s svojim! velikim! Žalostniml očm!, bledlm obrazom, ogromnim! ustm!f nervoznim! nogami, močnlml rokaml hi gibčnostjo kace. Neko noč sem san jal, da me Je ngrtznlla In nnslednji dan, ko sem se 7btidil, sem b!l zaljubljen v njo... Za-kaj?... Ne vem, zakaj. Toda čutfl sem potrebo po tej 2ensH, flrično potrebo, kaVr>r ftirlm nedaj potrebo po tebi:, za-želel sem si Jo z vsetni sflaml svojega mesa !n svojih petindvajsetih let; hotel sem, da b! me v resnici ugriznila. In začel sem jo oblegati po vseh pravillh, k! odgovarjajo starim nava-dam, obdajal sem jo s cvetlicami, jo zasledoval s pogledi, bombardira! z madrigali, akrostihi in soneti... V mojem času smo mi vojaki nosili še parfumira-no lasuljo & la Louis XV. pod svojimi čeladami In verjeli smo v lavorike slave, v rože ljuberni in v smehljaje, 1d so zahvala žanje. Danes temu ni več tako: danes ni več vojakov, to so samo človelki strojl, zelo ponosni, zelo solidni, zelo učeni, toda brez bleska in brez življenja... Tako sem jo torej začel oblegati... Ali si tako prijazna in ml natočiš kozarec, draga Claire? Claire, ki Je poslušala povest svojega prijatelja z dobrohotnim tn ironičnim zanimanjem, mu Je nalfla dva ko-zarca in rekla: — Eden za njo, drug! zamet 2 galantnim nasmehom Jih je sferi vojak izpff v đuSku bi pristavil: — Obadva zate, ti prekrasna Cla-fre! - Par frenotfcov Je vina! La Mole svoje lepe sncžnobele brice, nato pa Je nadaljeval: — Cn miwe, tef mesee sem rabTI do zmnge... Toda ženska Je vredna mmimmm mm anil ali SA 4f ma mA%% In ta Blanca me je Čisto zmedla s svojim bledim ponočnjaškim obrazom in bolestno nervoznostjo! Najbolj čudno v meni je bilo pa to, da sem jo, ko sem slednjič zmagal, namesto da jo ljubim mani, ljubi! bolj ognjevifo, bolj strastno. bolj bbzno, kakor kdaj preje. Najini poljubi so bili kakor peklenski poljubi. Edina neprijet-na stvar pri najini idili je bila ta, da je imela Blaiica očeta, ki je tako ljubo-sumno čuval njeno čast kot kak španski plemenitaš in da sva si morala ona in jaz, če sva se hotela videti, izmisliti tisoče pretkanih načrtov. Sicer je pa morda ravno to podpihovalo ogenj na- j jine strasti in napravilo naj ino idilo bolj ognjevito. — O, če se spominjani poletnih ju- j ter na veliki cesti sredi rožnatih travni-kov pod gostoljubnimi drevesi!... Ti n!si nikda imela enakih bukolskih vti-sov, moja draga Claire; ti si Parižanka in si imela vedno mehko leZišče sa svoje ljnbezn!... Jaz pa sem divjak... Če bi te bil spozna! z dvajsetitni leti in ne s petdesetimi, bU bi te vedel stboj da-leČ po cestab. in sedaj bi se labko nastajala pri naSlh večerfh z otožnlmi spo-mlnl na najino mladost... Tako sem torej bodff vsak večer v Hrfcns in obc'nđoval obozevano jahalko, ki je postajala vsak dan lepša — (polju- bi napravijo žeatko se lepšo, Claire) —. medtem, ko je ajcti sotnidnik na tra-pecu postajal vidno bolj suli. Neko jutro sem vprašal svojo ljubico, kaj se je pri-petilo temu revčku. Blanca je začela plakati. »Vraga« sem si misli), »nekaj tiči *a tem!< In res, akrobat je blazuo ljubi! Rlanco, prosil jo je že bil za roko in poznal je najine skrivnostne oJno-šaje. »Pri bradi Karla Vclikecac, je ponosno dvi£ni!a %\?s v meni moja Ijtibe-zen m moje satnoljubje, »pri bradi veli-kejra kralja in mojega očeta, »orani se maščevati. na vsak naČm ... Če tesra ne ^?ori^,<< sem ji rekel, »me ne boš nikofi več videla.« Stran 2 •SLOVENSKI NAROD« dne 10 septembra 1*22. Stev. l'O.. ali pa vsled napačnega mnenja, da je ob prevratu nastopila tuđi za take stvari nova doba, v svojem občeva-nju z zastopstvi tujih držav Sli preko gotovih doslej obče veljavnih pravil. Navidezne malenkosti, ki pa so nara neizmerno škodovale, ker so se na strani onih, napram katerim so bile zagrešene, občutile kot briskiranjc in žalitev! Da, lahko trdimo, da je tuđi v takih stvareh iskati vzroke za naj poraz pri koroškem plebiscitu! Mi smo mislili, da zadostuje, ako le Imponiramo koroškemu kmetu. In pri-rejali smo res s pravo kmetsko baha-yostjo avtomobilske dirke po Koro- škem, tolkli se ob svoje polne moš-njičke in trošili denar, da je bilo veselje. Toda bili smo Se ćelo pri tem nemalo nerodni, ker od vsega tega po veliki većini ni imel dobička ko-roški Slovenec, temveč Nemec in nemškutar! Naši nasprotnlkl so to stvar bolj umeli! Znali so se pridružiti članom plebiscitne komisije, pridobiti jih zase In tako se je zgodilo, da so stopnjema iztisnili Iz te komisije vse, kar je služilo njih namenom in jih končno dovedlo do zmage! — Dovolj tega! O tem, o čemer sem pravzaprav hotel izpregovoritl, prl-hodnjič! Konjres lujoslovenssih profesoriev v UuMionl. Predno je kongres nadaljeval svo ie tekoče posle, je pozdravil predsed-nik kongresa dr. V. Korun v prisrčnih besedah delegata poljskega profesorskega društva dr. Golomboka, ki se ni ustrašU vseh težav in neprijetnosti dol-gega potovanja od Varšave in prispel v Ljubljano, da prozi roko svojim južnim kolegom. Kongres je navdušeno pozdravil poljskega gosta. Nato je prcusednik kongresa oglasil brzojavni pozdrav pro-lesorskega kolegija Milanovac kl želi kongresu uspeha v njegovem delova-nju. Dalje je predsednik kongresa pred-ložil, da kongres ob tej priliki izrazi svoje dinastično čustvo Nj. Vel. kralju Aleksandru in kraljici Mariji v posebni brzojavki na predsednika ministrskega sveta. Burni klici »Živio kralj Aleksan-der! Zivela kraljica Marija!« so bili odgovor kongresu na ta predlog. Končno je predsednik kongresa predložil poslati brzojavni pozdrav sefu naše prosvete ministru prosvete S. Pribičeviču, ki je pokazal veliko energijo v delu na polju prosvete našega naroda in neumorno podpiral Profesorsko društvo v njegovih živlienjskih potrebah. Nato se je delegat poljskega profesorskega društva dr. Golombek v prisrčnih besedah v poljskem jeziku za-hvalil kongresu za bratski sprejem. Na-glašal je, da morajo biti narodi, ki so se cnako borili za svojo svobodo, složni in enodušni. Kot delegat poljskega profesorskega društva je prispel v Ljubljano, da pred kongresom izrazi iskreno željo poljskega naroda — zbližati se z bratskim jugoslovenskim narodom. V imenu društva poljskih profesorjev je končno povabil jugoslovenske profe-sorje v Varšavo in druge kraje Poljske, .kjer bodo pravtako prisrčno sprejeti Jrot on v Jugoslaviji- Z besedami Živela Jugoslavija! 2ivelo jugoslovensko Profesorsko društvo! je zaključil poljski delegat svoj kratki govor. Kongres prehaja k točki 5. drevne-fca reda. Referent dr. S. StefanoviČ govori v svojem referatu, ki ga smatra kot povod za nadaljnje diskuzije o Pro-fesorskem društvu kot profesionalni organizaciji. Profesorsko društvo, kot vsaka druga organizacija, ima, če raz-pravljam o njem s stališča profesijonal-nega gibanja, ki v današnjih razmerah postaja veflno bolj akutno, v prvi vrsti nalogo, da pribori svojim članom v so-cijalnem življenju položaj, ki jim pripada. Žalibog rezultati na tem polju osta-iajo še vedno negativni, kar je seveda predvsem posledica nenormalnega go-spodarskega položaja v državi. V disku-sijah se je naglašalo predvsem, da mora biti glavna uprava Profesorskega društva konstituirana Iz članov vseh sekcij, ona mora zastopati profesorje 3&eh treh plemen našega naroda* O točki 6. dnevnega reda »Spoznavanje kot sredstvo za socijalno urav-noverenje ln omladinski pokret v feri-jalnem savezu« je poročal g. Markovič. Referent naglaša zapreke in težave. ki so stale na poti medsebojnega spoznavanja in složnega dela srednješolskih profesorjev našega naroda takrat, ko so oni živeli pod dvema različnima go-spodarjema, v 9. pokrajinah pod vpH-vom različnih prilik. Res so skušali po-samezniki, da se zbližamo, da se spoznamo, pa bili so podvrženi veliki ne-varnosti. Rezultat razmer, kl so zavladale pri nas pred vojno, je, da se ne poznamo. Referent je iz Bosne, ki je bila baza germanskega prodiranja na Vzhod. Tam so v srednjih šoiah poznali vse avstrijske Fahnriche, nišo pa poznali dinastije Karagjorgjevičev, učili so se spoznavati vse nemške rečlce in vaši, svoje domovine pa nišo poznali. Iz tega nepoznanja sledi nerazumeva-nje, iz nerazumevanja sledi pogosto so-vraŠtvo. Narod pa, ki so ga ločile politične meje, je bil združen duhovno, ču-til je instinktivno da so Srbi onkraj Drine njegovi bratje. Srbi so Žrtvovali svoje Življenje, prelivali so kri, da nam pribore fiztčno zjedinjenje. Dosegli so to. Zdaj stoji pred nami duhovno ujedinjenje, in da dosežemo to, da bodo vsa tri plemena našega naroda res ne samo fizično, temveč tuđi duhovno eno, to je naša naloga, tu smo poklicani mi. — (Burni klici: Tako je!) Naša naloga je upoznati naš narod z njegovo domovi-po. Imamo ferijalni savez, rojen v dobi entuziazma, osnovan po srednješolski omladini. Ta savez, ki je štel svoječas-no do 14.000 Članov, naj bi služil vzvi-šenemu cilju — medsebojnemu spoznavanju. Žalibog delo tega saveza v zadnjem času peša. Referent smatra, da je dolžnost vsakega profesorja biti Član srednješolske Omladine, ki naj gre svojo pot, ampak pod vodstvom starejšlh, izkušenih ljudi. Naši srednješolci pogosto kršijo na potovanjih ne samo šolsko disciplino, temveč rudi državne zakoie. To je vprašanje, ki mora Profesorsko društvo brez dvoma zanimati. Glavna Uprava naj stopi v tesni kontakt s ferijalnim savezom, naj mu bo moralna opora. V kolikor ie ncobhodno medse-bojno spoznavanje, je profesorsko društvo poklicano ne da ustvarja velike nacrte, temveč glavna njegova naloga je, okrepiti vezi med srednješolsko mladino in njenimi voditelji. (Klici: Tako je!) Referent nato predlaga, da naj Uprava v bodočem letu priredi ekskurzijo na Češko ali Poljsko, da se na ta način doseže ožje vezi med naSim narodom in bratskiml sevemimi Slovani. G. Novinkovič je poudarjal važnost ferijalnega Saveza in dolžnost vsakega profesorja delovati na to, da bodo vsi srednješolci člani Saveza. Predlaga, naj profesorji poskrbe, da bo vsak srednješolec plačeval mesečni prispe-vek v Savez za siromašne srednSe-šolce, ki jim je sicer onemogočeno po-tovanje. Dalje predlaga, naj profesorsko društvo zahteva od države, ki lahko daje prosto vožnjo ministrom in drugim uslužbencem, da da prosto vožnjo za ekskurzije tuđi profesorjem in sred-nješolcem. (Burno odobravanje!) Prof. Rajh poudana ,da se je pre-pričal na praksi, da ferijalni savez ni zlo, temveč dobro. Pripoveduje, kako prisrčno je bil sprejet na potovanju z dijaki po Srbiji. Smatra, da je potova- nje v večith grupah neobhodno potrebno, ker se pri merodajnih faktorjih prej in sigurneje doseže vse potrebno. V daijnjejši diskusiji se je poudar-jalo, da so ekskurzije samih dijakov večinoma prazno tavanje po svetu. Po-tovanje mora biti pod vodstvom ne Šol-skega, temveč življcnjskega, praktične-ga, mentornega značaja, če se bodo ekskurzije vršile v tej smeri, bo postal ferijalni savez res zdrava in koristna organizacija. Končno se je referent zahvalil v prisrčnih besedah vseuČiliščnemu prof. dr. lleŠiču za njegovo neumorno delo na prosvetnem polju sredpješolske omladine in pnljskemu dekgatu dr. Golomheku za Profesorskemu društvu poklonjeno večjo količino poljskih znanstvenih knjig. Dalje je sporočil kongresu, da je Glavna Uprava skleni-la ob priliki kongresa položiti venec na spomenik velikoga jugosloven^kega pesnika Prešerna. na kar kongres prehaja k točki 7. dnevnega reda »Današnje stanje srednje sole«. Referent g. Zivanovič, ki ie vsled nezadostnega Časa izpustil historični del referata, izjavlja pred vsem priznanje Ljubljani, ker v njej je pred 500 leti zagledala luč sveta prva urejena srednja šola. Prosvetno delo v srednjih šolah, ki je bilo od evropske vojne zelo pri-7adeto, se je naelaljevalo takoj po vojni. Referent se je omejil na statističnih podatkih o srednjih šolah v Srbiji, Vojvodini in Crni gore, kjer znaša celo-kupno število srednjih šol 167, name-ščencev v njih 1140 in učencev 72.500. V tem oziru se je stanje Sol povećalo za 50 odstotkov stanja do vojne. Srednje Sole v teli delih kraljevine imajo mnogo uredb, ki lahko služijo na čast naši drJavi, uredbe, ki jih nlmajo druge kulturne države. So pa tuđi stvari, ki cnemogočajo popolni uspeh srednješolske izobrazbe. Glavni vzrok je prena-polnjenost srednjih Sol. Drusd vzroki so: nepravilni razpored nameščencev na srednjih Šolah pogosto neznanje ma-terinega jezika in rtameščenci-Rusi. ki jih je v Srbiji 150. Tem ljudem bi država lahko preskrbela eksistenco na drug način, nikakor pa ne spadajo kot nameščenci srednje lole. So med njimi izteme, nekateri so si osvojili nas" jezik, ogromna večina pa za to delo ni sposobna. Med nameščenci je veliko število kategorlj. Cifra nekvalificiranih nameščencev previšuje cifro kvalificiranih. Zgradbe srednjih šol so v Vojvodini več ali mani dobre, v Srbiji pa večino-ma neprigodne za pouk. Zdravstveno stanje srednješolcev se sicer boljša, vendar pa Se ni na visini. Ovirajo delo tuđi nestalnost nameščencev in pogosto prekinjenje pouka, Novi zakon bo te nenormalnosti odstranil. Mesto inspek-torjev je v Soli, pa ne kot je to bilo ve-Činoma do sedaj, v plsamah. Dalje ie referent omenil škodljive posledice pre-velikega Stevfla srednjih šol, kar ie sicer lep doka« narodne želje po izobrazbi, vendar pa je to pojav, ki ima tuđi svoje slabe strani. Včasih je bil profesorski poklič spoŠtovan, profesorji so bili sredteče kulturnog* divljenja do-tičnega mesta. sedaj to žalibog ni več. Krive so tu deloma slabe materijalne razmere, še bolj pa nekateri nameščen-cl, ki ne odgo var jato z ah te vam profesorskega pokliča. Tudl te razmere bo saniral novi zakon. Pred PreSernovlm spomenikom. Diskusija o referatu se prenaša na popoldansko zborovanic, nakar so delegati korporativno odšli k Prešernove-mu spomeniku. Tu so položili na spomenik velikega jugoslovenskega lirika venec z napisom: Velikemu jugosloven-fckemu pesniku Prešernu od III. kongresa Profesorskega društva SHS. Predsednik glavne uprave g. SlmiČ je v prisrčnih besedah omenil velik© zasluge Prešerna za naše ujedinjenje, na kar je vseučiliščni prof. dr. llešič v kratkem. r?avdu5enem govoru poudaril, kako Je Prešeren že takrat slutil, kar je danes. ko je pel: največ sveta otrukom sliŠi Slave; tja borno našli pot, kier nje sinovi si prosto voljo vero in postavo. Nato je govornik segel v roko poljske-mu delegatu dr. Oolombeku, ki kot za-stopnik svobodnega sevemega slovan-skega naroda priča, da so se uresničile Prešernove sanje. Burni klici: 2ivio Prešeren! so bili odgovor navzočih de-legatov in Ljubljančanov, ki so se zbra-li v velikem številu pred spomenikom. Popoldansko zborovanje. Govorniki. ki so se udeležili diskusije o referatu g. 2ivanoviča, so nagla-šali (o stanju slovenskih srednjih Šol) pomanjkanje kvalificiranih profesorjev, pomočkov za pouk in materijalnih sred-siev. Proračun za prihodnje šolsko leto je tako reduciran, da bo leto zelo mršavo. Vsota 6000 D za šolske pomočUe in 10.000 D za knjižnice za vse slovenske srednja Sole je tako minimalna, da i'ikakor ne more zadovoljiti zahtevam. To vprašanje naj imi Glavna Uprava v bodoče stalno v evidonci. Res je, da mora država štediti, toda žalostno je. da Štedi ravno tam, kjer to najmanj treba. Na Mrvaškem in v Sloveniji je 37 srednjih šol s približno 600 nameščenci. Naloga Glavne Uprave je, da opozori ministrstvo prosvete. ki izgleda, ni točno Informirano o položaju na naših srednjih šolah, da zbere točne podatke o stanju srednjih šol. Kaiti do sedaj je ministrstvo prosvete imelo podatke o srednjih šolah le za Srbijo, VojvodHo in Crno goro (klici: Tako je!), ni pa bilo v stanju zbrati podatkov iz ćele kraljevine (klici: Zalostno je!). Ministrstvo se mora brigati za vse Šola, mora biti za vse sole eno, ker mi hočemo imeti eno državo. Tud! stanje hrvaških in slavonskih srednjih šol z ožirom na šolske knjige je žalostno. Zastarele knjige, ki ne spadajo več v solo, naj se odstra-nijo. Glavna Uprava naj preskrbi za bodočl kongres popolno statistike o srednjih šolah ćele kraljevine. Posebno pozornost ie treba obračati na higije-nične razmere v srednjih Šolah. Politika v soli nlma mesta. Glavna Uprava naj deluje na ministrstvo prosvete, da se nameščence, ki vodijo v soli z učen-ci pogubno politiko, iz sole odstrani. (Burno odobravanje.) Nato je dr. Poljanec dal kongresu kiatko in precizno sliko o današnjem stanju (ustroju) meščansklh in srednjih sci v Sloveniji. Dalje so sledili predlogi tnternega značaja Glav. uprave in po-samnih sekcij. Po daljši debati, ki se je nanašala v glavnem na materijelno stanje profesorjev, pri Čemur se je nagla-šalo, da bo to vprašanje rešeno le tedai. ko bo država plačala svoje nameščence v zdravi valuti, je kongres predloge sprejel. Volitve v Glavno Upravo so dale sledeče rezultate: člani Uprave: dr. Stevanovič, B. ZivkoviČ, Darinka Jano-5evi£\ J. Kangrga, J. Zenič, J. Reisner. G. KonstantinoviČ in Leposlava Boško-vlčeva; zastopniki: dr. KatiČ, I. DokiC. g. Božič in g. Trbuhovič. Sledeči kongres bo prihodnje leto 5. do 7. julija v Sarajevu. DRŽAVNE POĐPORE DIJAKOM ZA INOZEMSTVO. — Beograd, 7. septembra. (Izv.) Ministrstvo prosvete je sklenilo, da se ukinejo stipendije dijakom, ki imajo v inozemstvu dokončati svoje studije, ker ni na razpolago za to potrebnega kredita. Kakor hitro bo kredit razpo-ložljiv, razpiše ministrstvo prosvete konkurz. (Take vesti se pojavljajo redno tik pred začetkom šolskega leta in spravljajo mladino, ki je navezana na te stipendije v obup. To je brezvestnost. Zakaj ministrstvo ne odredi pravočasno za potrebne kredite? Uredništvo.) Velika skupščina „Družbe sv. Cirila in Metoda44. Ciril-Mctodova družba ima v ne-deljo, 10. septembra ob 10. dopol-dne v veliki dvorani »Narodnega doma« svojtj letušnjo veliko skupšči-no. Zl^cro se člani in tielegatje iz vse Slovenije, da odobre pt»ročilo odbora ter stavijo razne nasvete in predlože za družbo, za naš narod. Pozdravljamo zborovaLe kar najiskreneje ter želimo družbi obilo uspeha. Družba je bila ustanovljena leta 1884.; od ustanoviteljev živita danes samo še naš pokrajinski namestnik, minister Ivan Hribar in monsicrnor Tomo Župan, bivši družbin prvo-mestnik. Ustanovljena je bila, da obrani našo deco pred potujčeva-njem in da tvori močan }oz proti de-lovanju »Srhulvereina« in »Sfidmar-kc^' ter laških drustev »Pro Patria« in »Le;ra Nazionale«. Priscl je polom Avstrije in dobili sm') svojo la:;nio državo, kjer imamo sedaj svoje lastne Sole, ljudske, srednje in visoke. Imamo pa še naše brate in sestre na Primorskom, v Istri in na Koroškern; ti so zašli Še v hujšo suzrn.st, nego je bika prejšnja. Nad pol milijona Slovcnccv ječi pod tu-jim jarmom. Tc!i ubogih trpinov ne smemo zapustiti, ker so nemški »Schulverein« ln »Sudmarka« pntem y-Le?a Nazlonale« še vedrio na delu, da raznarnde našo deco, v čemer jih krepko pndmrata avstrijska in itall-Janska vlada. Slovenci se torej moramo borit! še vedno proti svojim nekdanjlm so-vražnikom, ki sedaj sicer ne dehije-jo javno, temveč bc!j prikrito, kar je še veliko bnlj nevarno.. Zato je sveta dolžnost vsrkejra Slovenca, da podpira »Družbo sv. Cirila in Metoda« s svoiimi prispevk! po možnosti, revež malo, bo'tatin veliko. Kakcr vsako leto je tudl letos đružbeni odbor predložil o delovanju za leto 1921 bilanco. V tej bilanci imamo vpogled o druibinem delovanju. Dohodkov je bilo v preteČerem letu 1921. K 3,286.482.62, leta 1920. le K 855.01S.05, torej v tem poslovnem letu več K 2,431.464.57. Lep na-predek! Ako pa pomislimo, kako vrednost ima sedaj naša krona, re-prezentujejo prejemki predvojno le kakih K 46.000.—. Leta 1913. pa se je nabralo pri družbi K 1S4.951.75. Vsled tesa vidimo, da je družba zadnja leta zelo, zelo nazadovala. Med prejemki nas zanfmajo zla-sti prispevki podružnic. Podružnice so dale leta 1921 K 402.907.93, leta 1920 pa le K 186.936.34, tu je napre-dek za K 215.971.59 To je lep uspeh in vidi se. da so se začele podružnice zopet živahno gibati ter med seboj tekmovati, kar je družbi le Čestitati. Ravno tako so bili razni darovi, prispevki od družbenecfa blaga itd. do-sti večji. kakor preteklo leto. Zanimanje za računske listke, kakor vidimo v kavarnah in gostilnah, je sedaj precej živahno in naši natakarji prav marljivo razpečavajo listke. Družba bode zabeležila v bodoče Izdatne zneske, kar nas zelo veseli. Družbeni stroški so znašali leta 1921. K 3,476.476.15, leta 1920. pa 1,294.626.15, torej v poslovnem letu več za 2,181.850.—. Velikanski izdat-ki proti lanskemu letu! Da je mosla družba toliko izplačati, je vzela po-sojila K 120.000.—, porabila ves denar za prodnna posestva K 431.933.— ter dvi^nila iz glavnice K 72.004.12* iz pokojnin. sklada pa K 18.060.53. Iz bilance se tuđi razvidi, da je družba popolnoma porabila K. Kot-nikovo ,nadalje Iv. Fabjančičevo in M. Vilharjevo zapuščino, ki je rc- Claire se je približala polkovniku fc nemirno poslušala konec povesti •— In nato? La Monte je znova nalil svoja dva Eozarca in izpraznil in nadaljeval: — Nato?... Poslušaj... Đlanca je odgovorila na mojo tragično zahtevo samo s poljubom, blaznim in mrzličnim poljubom, enim onih poljubov, ki zajedno ugriznejo, ki se Človeku zdijo, kakor bi ga vrgli v prepad, s poljubom polnim blaznosti in obljub... Toda te obljube so bile tako nejasne, da sem spoznal, da se bom moral ZTiova mnogokrat zaporedoma truditi, da ji vsilim svojo voljo. On! dan JI o zadev! nisem več govoril. Zvečer sem 5el v cirkus kot vedno, vsedel sem se na svoje navadno mesto, in si pr1ž>al kot vedno svojo cigaro, ne da bi posrle-dal na trapece in droge, ki so bili pri-trjenl deset metrov visoko In vzbujall pozornost občinstva. Orkester navad-nih prošli in poniznih trobent je le po-sku^al temne akorde najbolj senzacf-onelnega dela predstave: »napeva le-tečega viteza«. Nehote so se moje ustnice nasme-jale pri spominu na mojo jutranjo zahtevo. Orkester je nadaljeval in vlekel svoje lene, zaspane in zastrte note, ki so se glasile žalostno kot psalmi, kakor bi se hotele skriti, da ne motijo ob-činstva... Nenadoma je krik napoinil prostor: krik, šesta vi jen iz tisoč kri-kov, krik groze, pomilovanja, strahu, bojazni in divjosti, najstrašnejSi krik, kl so ga spioh kdaj stišala moja u§esa, bil je zajedno »aiN in »o!«, rjovenje, stok in Škripanje z zobmi,... krik, pri ka-terem je postala krt led! Na tleh v sredi je ležal abogi Blancin sotrudnlk ves v krvi m brez zavesti, med tem ko se tn! je ona Iz vWne na jnigajočem se drosrti smehijala kakor sfinga...« 2 Claire si Je obrisala četo s prtiCem. Nato se Je obrnila proti Mću L£vy)ti, W je pokrl! mlzo s kanailstičnlml znamenji. — Daj mi stekienfco, m« Je rekla. Tzpila je kozarec ln da ne hi pol-kovnik opazll njenega razbtirjenja In solz, kl so blestele na njenih uvelih trepafnicah, se je takoj začela nervozno smejatL FR. 2.: ua •••••§•••• n 0••11 Te pike so zato, da ne bo po-hujšanja, v prilog so nravstvenemu prerodu našega naroda in je stvar sploh jako resna. Slovenski narod ima bogato bc-sedisče za vse širno polje življenja, dela in umetnosti in naši bratje, ako bočejo, lahko se s pridom okoristilo v katerikoli stroki z lepimi in točnimi slovenskim! Izrazi. Tzbira je, kakor rečeno, bogata. Tembolj žali rodoljubno srce, da Je prvo ln hkratu ta-korekoč edlno, česar se braća onkraj Sotle nauči sloven^kesra Jezika, ba§: »Sakramenskl hudič!« Sakramenskega se nauč! hudl-ča in potem meni, da je kos sloven-§Wnt v je7Hcii ln pfsrr*". Miko da plačnvSI Ml'ec ne zahteva o tem uradne svedočbe. Ro^me, to ni lepo! Ne zato, dn *1u*i hrp^l h?>* k'et* vica kot zelfd in vzor nn^e mile ma-terinščine. Ne zato! Kletvica obsebi mi ne bi bila v spodtiko. Zdi se mi, da naši merodajni krogi kletvic ne presojajo povse ne-prlstransko in pravično. Ni prav, da jih kratkomalo mečejo v isti koš kakor pijance in kratka krila in jih kar vprek žigosajo kot greh. N. pr.: »Pri moji duši U ali »Pri moji krščenl duši!« — Kako naj bo greh, kar je zgolj slovesna izpoved temeljne verske resnlce! Jaz mislim »Pri moji krščeni duši!« bi bil lahko vzkliknil kateHkoil krepostnl prvi kristjan, obrnil bi bil oči v nebo in potem stopil s ponosnim korakom v mučenfško smrt. V slab duh je lepi ta verski vzk!ik spravila prvlč razsipna njegova uporaba. Slovenci so veren narod, pa so dom !?1 ja vi tudf. l?adl se bnhajo pa jim ne da žilica, da se ne bi ba-h?»ll s svojo krščeno di^o ivć\ in se ^^lhr»?o * n1o o prliiV^h. ko Hm Je rfkrio ne opV#»ka. Vsak hin vsak^mur n^d nos mrlć ticto «jvo?o dnšo. To je neok"*no. fo je doi^očasno. U\ potem se pnsli^ujejo za svojo babariio še nezaslišnno zanikar* nega narečja: »Perrrmejduš!« »Perr- mejduš« je seveda surovo in vsaka surovost je greh. A surova ni vsd-bina, surova je oblika. Kdo lepo zlož-no, ne da bi žrl končnic, in s primer-nim poudarkom izjavi: »Pri moji duši!« ali: »Pri moji krščeni duši!« — ta ne žali ne Bogra, mislim, še od-pustkov bi bil lahko deležen in v vsak bi ga iahko postavil salon. Ali pa vzemimo: »Prokleti hu-dlč!« Hudič je poosebljeni pojem grreha in zlobe. Mislim, da ni ne-krščansko, ako se odvračaš od pre-ha in zlobe, ju zaničuješ in jima raz-odeneš svoje ogorčenje s tem, da ju prekolneš. Tuđi »proklete^a hudiča« ne bi prišteval arenom. Le da paziš in ?a Izustiš elecrantno. približno tako, knkor bi dejal: »Klanjam se, milostiva!« — kar seveda ni lahko in • potrebuje dokaj vaje. Sploh so klehice pravzaprav pe-snlškc fierure. PoslnJhije ^e jih govornik, da pondarl svojo trditev ali da v govoru zamn?i vrzel. Ne rečeni, da so potrebne. Niti ne rečem, da so duhovite. štev. 205 »SLOVENSKI NAROD* dne 10. septembra 1922. Stran 3 prezentirala pred vojnq vcč kakor 1 milijon kron. Nadalje vidimo iz bilance, da znaša obrambni sklad 341.631 K 83 in V. Polakov sklad 173.875 K 58, katera pa morata biti glede glavnice nedotaknjena ter se dvigajo samo obresti. Učiteljski polćojninski sklad znaša 133.727 K 14. Ta sklad obsega predvojne in vojne obveznice, potem vlogo Kmetske posojilnice. Predvojne obveznice sedaj ne neso ničesar, od vojnih pa sigurno ne dobimo obresti. Sklad je še za sedanje razmere dosti premajhen. Skrbeti moramo, da se sklad izdatno pomnoži, sicer bo naše učiteljstvo na stara leta brez pomoči. To so naše pripombe ob priliki zborovanja članov in delegatov Ci-ril-Metodove družbe. Vsem zboro-valcem kličemo: Žlveli! Vztrajajte! Ron^res faonih radnika. Jutri dne 10. t. m. je v Zagrebu takozvani »Kongres javnih radnika«. Včeraj in danes se vrši predkonfe-renca za kongres, ki nanjo vabijo dr. Josip Smodlaka, bivši ban dr. P. Tomljenović, Jovo Banjanin, dr. 2iv-ko Petričič in dr. Marko Kostrenčič. Kongres je nadalje van je politične akcije v Ilidžf na Vidov dan letos. Poziv, ki vabi na udeležbo, pravi med drugim: Opća nesoliđnost u Javnom Životu, vodjena po ličnim interesima pojedinaca, postala je značajna i za razvoj naših narodnih i državnih prilika. Ovu nesoliđnost koja je posljedica općeg zla iz svjetskog rata, upotrijebili su nesavjesni političari da podvoje narodni život. Dvije skraj-nosti podržavaju se medjusobno time, što jedan dio režimskih političara podmeće svoje i svojih koterija lične ambicije i interese, pod državne, i za njfh zfoupotrebliuje državnu vtast, a na drneoj strani jedan dio opozicije, naročito u Hrvatskom Bloku, radi s jednakom strasti i, koristeći se grijesima rezimlna, nastupa po uplivu pojedinaca protiv same države. Obe ove skrajnosti razvijaju upravu brutalnu akciju po cijeloj državi i prokopavaju oođzemne kanale na sve strane, paralizujući tako pravilan nanređalc na svim poljima narodnog Života. Dana?? u na*em neukom naroda nretežu rdjavi elementi, jer oni, i ako imadu oosebne putove, zajednički produbljuju narodnu podvojenost f živu na račun toga. Već ovaj njihov raiečjnički interes mora 3a otvori oči djelom narodu, 'da se ove skrajnosti mogu sa uspjehom suzbiti samo onda, ako se one suzbijaju jednako ! usporedo. Najsofidnfjf narodni radnici uvjeren! su, (Ja se zdrav tok državnom I narodnom životu mo*e "dati samo tako, alčo se toj nesolidnoj f rbratskoj raboti o3urme to zajedničko uporišče za političku snagu 1 skine nj Ina maska paradnih fraza o *načuvanju BrŽavnih odnosno narodnih interesa. Konferencija na Tlidži točno je fiksirala obe ove skrajnosti. Zato ona protiv ovog bolesnog stanja traži lijeka u jednoj zdravoj i jakoj političkoj akciji, koja će, u društvu sa srodnim elementima, moći da probije pravi put do jedinstva. Narodna inteligencija, potiskivana dosad u kut od obiju skrajnosti, treba da krene na posao i da, jednakopoštujući i uva-žujući istorijom posvećena imena Srba, Hrvata i Slovenaca, okupi sve zdrave narodne redove za bolji poredak u državi i za narodni sporazum na svim linijama, na osnovi potpune jednakosti i jedne jugoslovenske državne misli, da se tako u cijelom na- rodu probudi i razvije 1 jedna jugo-slovenska narodna svijest Mi smo sigurni, da će jedna takva snažna akcija brzo okupiti sve napredne elemente, do prosvjetlje-nog radnika i seljaka, čim se osjeti bratska iskrenost u narodnom društvu i solidnost u državnom radu.c V vabilu na predkonferenco se poudarja, da ima ista nadstrankarski značaj; zato morejo na predkonferenco pristopiti tuđi pristaši organi-zovanih strank brez kršenja stranki-ne discipline; smatra se zlasti potrebnim, da pridejo tuđi ti, ker se hoče razpravljati tuđi o bodočem razmerju sorodnih organizacij, ki se strinjajo z Ilidžino izjavo. V »akcijskem odboru« so tako odlični možje kakor dr. Cvijić, dr. Bozo Marković, dr. Čingrija in drugi, da o resnosti akcije ni dvomiti. Kakor smo informirani, se sestanka udeleži tuđi šef demokratske stranke, Ljuba Davidović. Tuđi iz Ljubljane gre na kongres več politikov. KONGRES KULTURNIH DELAVCEV. — Zagreb, 7. sept. (Izv.) Dne 10. t m. se otvori v Zagrebu kongres kulturnih delavcev. Za kongres vlada v splošnem veliko zanimanje. Mnogo pri-jav je iz Splita, Dubrovnika, Ljubljane In Beograda. Mnogo udeležencev prl-de tuđi iz Vojvodine in Bačke. — Zagreb, 7. sept. (Izv.) Glavni pokrajinski odbor demokratske stranke je imel včeraj sejo, na kateri je razprav-Iia! o udeležbi demokratskih kulturnih delavcev na kongresu. Definitivni skle-pi nišo bili storjeni pač pa Je većina za to, da se hrvatski demokratje kot stran-karji ne udeleže kongresa, vsakomur pa je dano na svobodo se privatno kongresa udeležiti. __ Beograd, 7. sept. (Izv.) Glavni odbor demokratske stranke je imel včeraj sejo, kier ie v glavnem razpravlial i o udeležbi demokratske stranke pri kongresu kulturnih delavcev. Debate so se udeležiti minister Kumanr Ji, Davidović, Jovanovič, Pera Markr ić in drugi. Ljuba Davidović, Voja Veljković in predsednik Narodne skupščine dr. Riba»-so že prijavili svoj prihod na kongres. Predsednik demokratske stranke je tekom debate izjavil, da smatra vabilo za privatno zadevo in Če se vabilu odzove, priđe na kongres kot privatna oesba. V istem smislu sta govorila tuđi Voja Veljković in Pavle Angjelič. Minister PribiČević je bil za to, da se demokratska stranka vabilu oficijelno ne odzove. Močna je struja, da nai demokratje kongres ignorirajo. Glavni odbor na vče-rajšnji seji ni storil definitivnih sklepov. Kmetski praznik na Bledu. (Izvirao poročilo.) Bled, 8. septembra. Danes je bila na Bledu sijajna manifestacija pobratimstva med našim kmetskim narodom in srbskimi seljaki. Iz vseh krajev Slovenije so prihiteli priprosti kmetje in kmetice na veliki tabor, da pozdravijo v svoji sredini srb-ske brate, iz Dolenjske, Notranjske, zelene Štajerske, Prekmurja In GorcnJ-ske. Zelo števflni so bili na taboru Lju-tomerčani, ki so se posebno zanimali za konjske dirke. Od ranega jutra "do poldneva je vozilo pet posebnih vlakov velike množi-ce naroda. Zjutraj je bil na glavnem kolodvoru v Ljubljani velikanski naval in samo en vlak je vozil okoli 1500 ljudi. Dopoldne je bfla na Zaki prirejena razstava konj in goveje živine. Premo-vanje konj je bflo v štirih skupinah. 1. žrebetne kobile, 2. tri in štiriletne kobile, 3. dveletne žrebice in 4. enofetne žrebice. Na razstavo je bil pri.^nan res izboren materijal, posebno v drugi skupini. Brez dvoma pa je bila najlepša tretja skupina, dveletne žrebice. Last-nikom kobi! so bfle izdane diplome in priznanice ter IzplaČane tuđi znafne nagrade. Obisk razstave goveje živine je bif naravnos^ presenetijlv. Popoldne ob treh* pa je bil na 7aki vettčasten tabor, katerega se je udele-ži!o preko 25.000 ljudi. Pred ofvoritvijo Ijudskega tabora so prispele na Znlco skupine gorenjskih narodnih nos*. Kra-sen je bH jezdec na befem žrebcn, ki je jahal na čelu sprevoda narodnih no$. Splošno pozornost so vzbujaH ftidi mla-tiči, k! so mlatili na Improviziran em podu žito. Originalni so bili sirarji in mlzarji, videle so se domače statve za tkanje platna, lepa je bila skupina ma-sfaric, tud? Čehelarji so imeli svoj voz s panji. Jakob Pecar pa je bil nadvse originalen pastir. Sprevoda so se tuđi udele^ili Zfljancl v pristnfli narodnih nošah'. Pisane množice kmeiskega naroda so v dolgih vrstah zasedle obronke Zake. Kmalu po 15. je otvoril samostoj-ni kmet Ivan Ažman, iskreno pozdravi ja joč naše srbske brate, osobito junaške Šumadince. Izrazil je veliko veselje in velik ponos, da more Gorenj-ska bratsko Izkazati gostoljubje juna-škemu narodu, ki je preli! potoke krvi za naše osvobojenje. Poljedelski minister Ivan P u c e I j, viharao pozdravljen ie v temperament- nem govoru na popularen način in s humorjem očrtal težnje kmetskega naroda, z ironijo je zavračal napade na-sprotnikov. Iskreno je pozdravi jal srb-ske kmete, zagotavljajoč jih bratstva in ljubavi Slovencev. Govorili so dalje Še predsednik parlamentarnega kluba SKS Ivan R a-j a r, narodni posl. Ivan Mcrmolja in v imenu Srbov kmet Obren B o ž i Č iz Požarevca. Oovor slednjega so naši kmetje z viharnim ploskanjem pozdravili. V priprosti besedi je srbski kmet dal izraza globokim Čuvstvom, ki so prevzela srca srbskih kmetov, ki se ne morejo načuditi veličini in lepotl na£e zemlje. Takega sprejema nišo pričako-va!i in iz dna srca vzklikajo »2iveli naši brat je Slovenci !c Po končanih govorili je zaključfl zborovanje samostojni kmet Ivan A ž-m a n, ki je predlaga! nekatere resolu-cije, zadevajoče pfanfnstvo, zakon o agrarni reforat? hi carino na razne uvozne predmete, dalje akcijo glede sn*e ter ;e o^enem predlagat zaopnlco mfnfsfrn Pucfju. Zanpnfca je bila z velikim odobravani em sprejeta. Po končanem zborovanju je sledila konjska dirka. Za njo je vladalo med navzočo množico pravo napeto zanimanje. Prostor na Zaki je prav primeren za take prireditve. Dirkališče je v kro-gu meriio 830 metrov. Posebna komisija je vodila dirko. Dirkali so eno- in dvo-vprečni mrzlokrvni in toplokrvni konji, kakor rudi jahači. Komisiji je predsedo-val Ivan Z u p a n č i č. Sodniki so bili: Josip T u r k, Ivan Grad, Kersnik, Stenovec, Stupica jun. in sen. Tehnično sta dirko vodila zivinozdrav-nika Šlajpah in Žarni k. Dirka je trajala skoro dve uri in je imela popoln uspeh. Rezultati dirke so: I. enovprežnl toplokrvni: a) Peter Horvat, deset-letna kobila dvakrat 880 v času0:4:30, b) Fran Župan iz Nnklega, osemletna kobila 0:4:50, c) Matija Kod cl ja iz Vica pri Ljubljani, sedcmletna kobila v času 0:6:15, II. Amerikanci: Fran Ha-b j a n iz Domžal, osemletna kobila v času 0:2:10, b) Anton Te ran iz Bistrice pri Kranju, pctletna kobila v Času 0:2:12, c) Karei P o 1 a j n a r, Ljubljana, trlletna kobila v času 0:2:20. III. Dvovprežnl toplokrvni: a) Peter Horvat iz Javornika v času 0:4:50, b) Ka- Toda vprašam, mar je duhovito, ako pesnik svoj kraljavi stih podpre z »oj«, kadar mu primanjka zlojra? Ta »oj« je odveč in nadležen, kakor so lahko nadležne In odveč Metvice. AH za greh z verskega stališča ni šteti »oj«. Oh, Se naš gospoiS knezoškof, Ičadar piše o ženinu in nevesti, na vsaki strani ima deset »oh«. Name-sto da stoka ta ženin in nevesta, pa stoka srospod pisatelj. To tuđi ni Ie-po. Ce bo tako nisal. ne bo pr!Se! v Orafenauerja. Pa bi mu privoščil, da priče, ker je blag človek in veren Jujrosiovan. Oreh pa, kakor povedano, ni ne »oj« ne »oh«. In tuđi kletvice v do-hrem delu nlso srreh. Samo rnak so, ^ ie onemu, ki lih uporablja. Jezik I ren «!n da bi rad govori!, pa ne zna. Načelno se tedaj zaradi klehice ne bf spodtfka! n?d braćo. Ampak: »Sakramenski Hu'điČ!« —to je dnigačna stvar. »Sakramenski hudič« je nezmisel Sakrament Je sveto ta jstvo. Vprašam, kaj ima vrag opraviti s svetotajstvom, da bi mu še lprievek »sakramenski«? In kakšen naj je ta svetotajstveni vrag? Oovoril sem z veščaki, pa so mi soglasno potrdili, da ni sledu o sve-totajstvenem vragu ne v svelem pismu ne v naukih svete cerkve niti ne v apokriflh. »Pri moji duši!« in »Prokleti hudič!« — ne zagovarjam ju, nika-kor ne. Ali kos zmisla vendarle ima-ta. »Sakramenski hudič« pa je eno-stavno bedastoća. Niti za pesniško figuro ne bi zalegeL Potem naj čioveka ne boli, da si je braća onkraj Sotle za zgled in vzor slovenskega jezika izbrala ba$ najodličncjšo glupost, kar jih zmo-remo. Zaradi bratstva upam in želim, da se je to zgodilo slučajno, brez zle volje, brez zlepa namena. Zanima me paČ, v katerih plasteh slovenske družbe Crpa braća svojo slovensko jezikovno učenost Kulturni Slovenec, ne yem, da bi se poduževal kktvic. Bodisi temu kakorkoli, upam in želim, da braća onkraj Sotle uvidi položaj in posveti svoje zanimanje dragim, primernejšim pojavom slovenske sovorice. Primemejšim in lahko tuđi praktičnejšim. N. pr. braća pravi rdečemu rumeno, pa je vendar jasno, da rumeno ni rdeče. Tn fižol jim je jrrah", čeljusti po so jlm, tako mi vere, ćelo vilice. Oh, vilice! Oh, kake zmede lahko nastanejo iz tesra! Mar bi po-serii po točnih slovenskih izrazih — razumela jih bo Evropa! Žanje bo prav, nam bo drago in milo. Seveda, če bi reč s »sakramen-skfm hudičem« vendarle ne bila zgolj slučaj, ampak bi ticala za njo zloba fzvestnfb krogov, češ, takl so Slovenci, ki odklanjajo republlko, potem — nak — potem bi se bol izpremenila v ogorčenje, osrorčenje bi se stopnje-valo v upravlčeno jezo. Potem, pri moji duši, pri moji krščenf duši, res ne vem, kaj naj bi rekel takim sa-kram — oziroma: Klanjam se, milostiva! rel Polajnar, Ljubljana, v Času 0:4:55, c) Matija Kodelja 0:5:28. IV. Dirka mrzlokrvnlh konj: (izvoščckl) a) Ulčar, Lesce 0:5:47, b) Fran Ka-pus, Lesce, 0:5:50, c) Ivan L a n e u s, Lesce, 0:6. V. Mrzlokrvni enovprežni: a) Jakob /epič, Repnje, 0:2:31, b) Ivan Lan g us, Lesce, 0:5:50, c; Fran Pol j a n ec, Lesce, 0:3:17. VI. Jahač!: Zelo zanimiva je bila dirka jahačev. Med jahači je bil srdit boj za prvenstvo. Dospcla sta na cilj a) Otmar Stenovec, Ljubljana, 0:4:15 in b) Maf;a Kodelja, Vič, O:4:1S. Po končani ugotovitvi rezultatov si bile med zmagovnlce razdeljene nagrade v cefokupnem znesku 14.000 K. Sprcjem srbskih kmetov na Bledu je bil najprisrčnejši in najiskrcnejši, uprav bratski. Srbski kmetje se ni-o mogli načuditi krasoti našega Blcda. Z velikim občudovanjem so tuđi ogledo-vali letni grad našega kralja Aleksandra »Suvobor«. V razgovoru so srbski Imetje, posebno Šumadinci, veJno po-LiJiirjaii,•> V soli smo so u:i!i o vas Slo-vencih, da ste na skrajni meji. Zn.ili smo za vas, a da so vaši kraji tako krasni, da ste tako napredni in da ste tako vdani državi, tega si nismo modi pred-stavljati.« Pred dnevi so bili srbski kmetje bogato in bratski pogoščeni v vasch ljubljanske okolice. Na Brezovici so priredili na čast srbskim kmetom pravi kmetski praznik. Konjski dirki sta prisostvovala međ drujfimio odličniki: pokr. podnamestnik dr. Vilko B a 11 i č in general Maister. Jutri, v soboto, 9. t. m. sprejmejo ob 11. dopoldne srbske brate na?5i vrli Hnliinjci. Pripravljajo jim sijajen spre-jem. ¥®Uimn& ng&th = Občni zbor vodmafskega polit!č-neca in gospedarskegn društva se vrši v soboto dne 16. t. m. ob S. uri zvečer v gostilni Bizjak, Bohoričeva ulica, z običajnim dnevnim redom. Somišljeniki se vljudno vabijo, da se ga polnoŠtevil-no udeleže. = Vodmatčani. SoKil^Menilci. Volil-ni imeniki so razgrneni od ponedcljka naprej vsaki dan od 8. do 9. ure zvečer v knjižnici vodmatskesa političnega in gospodarskega društva, BohoriČeva ul. (gostilna DraŠček). Somi?ljeniki, prepričajte se, ako ste vpisani v volilni imenik. 3T Spori v demokratski stranki. Beogradski »Preporod« z dne 7. t. m. poroča o seji glavnega odbora demokr. stranke: »Za včeraj je bila sklicana seja glavnega odbora demokratske stranke o končni odločitvi glođe kongresa javnih delavcev v Zagrebu in v ostalih vprašanjih. Kakor smo že zabeležili, se je na tei seji imelo resiti tuđi vprašanje udeležbe poedinih demokratskih prva-kov na omenjenem kongresu dne 10. t. m. To vprašanje je stopilo v ospre-dje zbog tega, ker je vodja stranke Davidović skupno z nekaterimi drugimi poslanci izjavil, da se tega kongresa udeleži sicer ne kot vodja stranke, pač pa v svojstvu kot privatna oseba. Glavni odbor je o tem razpravUal včeraj dopoldne in popoldne do 19. zvečer. Ves čas se je razpravljalo samo o udeležbi na tem kongresu. Vprašanje ni bilo re-s"eno, marveč se razprava nadaljuje še na prihodnji seji. Ni mogoče prorokovati, kakšna bo končna odločitev, gotovo pa je to, da bo ta odločitev velike važnosti ne samo za demokratsko stranko, marveč za celokupno stran-karsko grupacijo v državi. Na eni strani povdarja Ljuba Davidović, da podpi-ra več Članov glavnega odbora, da bi bilo zelo koristno, ako bi se poedini poslane! udeležili kongresa v Zagrebu. Na drugi strani pa je minister PribiČević odločno protiven vsaki udeležbi. Pribi-čevlć povdarja, da so se sklicatelji za-grebškega kongresa postavili na stali-šče revizije ustave, da oni delujejo za ustanovitev nove stranke, da so se iz-kazali kot protivniki demokratske stranke. PribiČević nadalje zatrjuje, da so vse organizacije demokratske stranke na Hrvatskem in v Dalmaciji protivne pokretu, ki je bil započet v Uidžu. Svoja izvajanja je PribiČević končal z groŽ-njo, da bo izstopil iz glavnega odbora demokratske stranke, ako bi se Davidović udeležil zagrebškega kongresa. Vstrajajoč na svojem stališču, je Ljuba Davidović ostal pri svojem namenu. da gre v Zagreb, to tembolj, ker je dal, kakor se zdu besedo, da se udeleži kongresa. Govori se, da je Davidović krepko odločen, da se odpove tuđi vodstvu stranke, ako bi se to pokazalo za potrebno.c Iz vesh teh vesti je razvidno, da se nasprotstvo med obema v de-mokratskem klubu obstoječima strujama vedno bolj poglobuje. Na eni strani je Pribičevićeva struja, intranstgentna do skrajnosti, ki neče ničesar sliŠati o sporazumu s Hrvati, na drugi strani pa Da-vldovićeva skupina, ki uvideva. da je postal politični položaj v državi nevzdr-žen, in da je v emlnentnem interesu države, ako se čim najpreje napravi ko-nec zevajočemu konfliktu s Hrvati. Kakor vse kaže, je treba že v doglednem času računati s tem, da priđe do odkri-tega razkola v demokratskih vrstah. = Pred vladno In državno krizo? Beogradski »Preporode piše na uvod-nem mestu med drugim: »Razkol v demokratski stranki, ako postane dovršen čin, bo povzročil krizo ne samo ene velike državotvorne stranke, marveč tuđi kritično obolelost celokupnega političnega življenja. Demisiji demokratskih minlstrov bo morala slediti tuđi demisija celokupne današnje vlade. Nastala bo težka in dolga ministrska kriza, a kam nas ta kriza lahko dovede, si je lahko misliti.« = Zalcaj m DavIdovkS udetož! za-grebškega kongresa. Po U tik, ki je v tes-nih stikih s predsednikom demokratske stranke Ljubo Davidovićcm, je izjavil napram beogradskim listom, da so 2a Davidovića morodaini tita razlogu da sef udeleži zasrebškega kongresa: »1.) Ta kongres ima nalogo ojačiti jugosloven-sko zajednico. 2.) Ima namen, da razbije Radićev b!ok in da prepreci snovanje vsakega novega bloka. 3.) Program toga kongresa je zbližanje Srbov in Hr* vatov. 4.) Dobili smo zagotovilo, da ne bo v resolucijah kongresa niti besedlce 0 reviziji ustave.« Dotični polltik je končal svoja izvajania s temle povdarkom: »Demokratska stranka je jugoslovenska stranka. liočemo, da ona ostane taka* zato odhajamo na kongres, kl ima nalogo. da učvrsti jugoslovensko zajednico.« ~ Anketa Glavnog Zadružnog Sa* veza u Ceogradu o suzbijanju skupoćo 1 o ishrani pasivnih krajeva. Na anketi prisustvovali su brojni izaslanici i za-družnici saveza iz Bosne i Hercegovine, Dalmacije, Hrvatske i Slavonije, Slovenije i Srbije. Anketa je konstatirala ove činjenice: Siromaštvo i nerodica zahvatila je u nekim krajevima naše državo toliko dimenzije, da se je bojati najgorih posljedica socialnog poremećaja. Pomoć mora doći o d* mah. Otezanjem se vežu ruke pomagačima a potpomaže Špekulacijama sahranom. Savezi zadruga spremni su, da saradjaju u poslu suzbijanja skupoće i prehrane pasivnih krajeva. Njihova je sposobnost za taj posao najveća, jer stoje u vezi sa Širokim masama naroda i jer no rade za profite. Država bi morala saveza zadruga pomoći kreditom bez kamata ili sa niskim kamatnjakom, jeftinijom prodajom hrane sa drŽavniK imanja, brzim i besplatnim prevozom. hrane. Kredite treba davati savezima zadruga u pasivnim i aktivnim krajevima bez Iznimka, da se može kupor vati od producenta i prodavati konzuy mentu bez profitaškoga posredovanja* Treba tražiti mogućnost, da se savezima zadruga poveri suzbijanje skupoče i prehrane i u onim krajevima* gdje jo5 nije rašireno zadrugarstvo. Zadružni Savezi stoje na stanovištu, da narocj plati hranu, koju dobiva. Ipak se to mora omogučiti narodu u siromašnim krajevima. Velika će privredna pomoS biti narodu, ako se naročito u krajevima slabe privrede izvedu javne radnje predvldjene i osigurane budgjetom. I iz »fonda za ishranu sirotinjec, koji je zakonom predvidjen, bi se sredstva mogla" upotrijebiti za izvršenje zavoda u slro^ masnim selima. Mnogo bi pomoglo i W: da se podigne gradievinska radenost $: tim, da se omogući pokrajinskim vereslj-skim zavodima davanje hipotekarskih zajmova. Ako se po ovim predloziraa' poveri suzbijanje skupoče« i prehranu pasivnih krajeva zadružnim savezima enda anketa misli, da bi se izbjegla opasnostima socialnih poremećaja, koje prete našoj državi zbog skupoće i slabe prehrane. Sem ove sastavljene su još dvije pretstavke na vladu: pretstav-ka o nekim izmenama pravilnika zakona o suzbijanju skupoće i pretstavka o kreditima za zadružnu veresiju, koja 6& biti potrebna u siromašnim krajevima. Dne 5. sept. predati će zadružno izaslanstvo ove pretstavke Ministarstvu u socialne politike i poljoprivrede i voda* Trockli ne sanja več o sveto ral r£-vofacifl. Po poročilih iz Moskve javlja glasilo bol]5eviške vlade »Pravda«, da se J9 Trockij napram zastopniku »International News Service« izjavil, da se ne nadeja već, da bi v bližnji bodočnosti mogla nastati svetovna revolucija. Glede konferenc v 2e* nevl in v li a agu je Trockij naglašal, da sU bili obedve konferenci popolnoma brecus^ pešni, kar pa ne more v nobenem orird spremeniti programa sovjetske vlade. Rush ja sicer ni dobila pričakovane financijelne podpore, toda narod, kl 5teje 150 mllijonov prebivalcev lahko obstoja in uspeva brez tujlh kređitov. Končno je Trockij naglalal. da je ruska armada Še nedavno tega imela pod orožjem nad 5 mllijonov mož, katero Stevilo pa se i« v zadnjem času zinanjšalo na 800.000. Zanlmlr plebiscit r Gornji $1ezQL Protekli teden se je vršil v Zgornji Slozi)! zanlmlv plebiscit. Preblvalstvo orega dela Zgornje šlezije, ki je ostal Nemčlli, j« blt(fr pozvano odločiti. ali hoče ostati §e ntdalj$ Zgornja šttzija integralni del Prusiie, afi hoče ostati federativna državica v okvlrjij Nam^t, Glasovalo jo nad 564WQ jjre^at) Stran 4. »5 i O V r N 5 K I NAROD« dn- 10. septembra 1922. štcv. 205 fcev. Od teh se je izreklo za to, da na) Zgornja Slezija tuđi v bodoče ostane pruska provinca 515.760, za federativno državo v okvirju Nemčije pa 50.528. POLITIČNI ATENTAT NARODNIH SOCI-JALCEV V NEMĆUL — Mannheim, 6. septembra. (Wolff). Vcerai popoldne je vrgel neznan mladenič v dvorano tukajšnje borze ročno granato, kl je vsled eksplozije poškodovala razno pisarniško pohištvo in okna. Po poročilih lokalnih iistov gre tu za politični atentat nemških narodnih socijalistov, ki po neka-terih krajih posebno na Bavarskem organi-zirajo lokalne politične atentate. SAMOMOR MINISTROVE SOPROOE. — Cbamonix, 6. septembra. (Havas). Soproga predvčerajšnjim umrlega bivšega ministra Sembata je izvrSila samomor. VELIKA RUDNIŠKA NESREĆA. — London, 6. sept. (Reutcr). Po poro-čilii »Timesov« so iz jame v VVhitehavenu. kjer je nastala velikanska eksplozija, dose-daj izkopali 24 trupel rudarjev. ITALUANSK1 MINISTRSK1 SVET IN AVSTRIJSKI PROBLEM. — Rim, 6. septembra. (Izv.) Na odmoru se nahajajoči italijanski zunanji minister Schanzer se povrne v Rim, ker je za jutri določena seja ministrske-sa sveta. Ministrski svet bo razprav-Ijal o avstrijskem problemu. AVSTRIJA IN ROMUNSKA. — Bukarešta, 6. septembra. (Izv.) Ženevski dopisnik »Adeverula« Je imel daljši razgovor z avstrijskim zveznim kancelarjem dr. Seiplom, ki je izjavil, da Avstrija računa na podporo romanskih zastopnikov na skupščini Društva oarodov, ker ima Romunska velik interes na ohranitvi Avstrije. Zvezni kancelar je dalje izrazil svoje zadovoljstvo nad tem, da je romunska vlada znatno podprla aprovizacijo dunajskega prebi-valstva. UnbllassKo oDtinsko vprafaBie. »Nova Pravda« je v svoji zadnji Stevilk! poprijela za naš čianek o ljubljanskom ob-činskem vprašanju. Tuđi »Slovenec« se Je pred kratkim prav na lahko dotaknil te Base misli Sedaj v sejmskem in kongresnetn času ne mislimo nadaljevati naših izvajanj. Odklanjamo pa v tem vprašanju vsako n e-stvarno polemiko in vse tište napade, s člmur se včasih kaj rada pokrije siromašnost lastnih idei, pomanjkanje svojfh misel, preciznih programov i. t. d. Teb lastnosti pa danes nikomur ne maramo In ne mislimo očitati. In tuđi »Novi PravdU ne, ki pri tem stvarnem in zelo resnem vprašanju, kakor vidimo, nima nujnejšega opravka nego da se — je pač to neka splošna epidemija — zaletava v naš list, ki ga tako zelo skrbi in ki mu očita vsa mogoča pobijanja, odpiranje vrat raznim demazogijam, strah pred očitki protidržavnosti itd. Ne vemo, če so tak i zelo negativni argumenti zoper naš list — pozitivne priprave za fo-tovo potrebno združenje precej zbeganfh duhov m prepotrebno stvarno delo v naši ljubljanski občini. Ne vemo nadalje, v kak-šni zvezi je ljubljansko občinsko vprašanje s političnim žonglerstvom katerekoll kranjske ali Štajerske marke, katero hoče »Nova Pravda« pripoparl na naš poziv k skupnemu občinskemu delu. Ne vemo konečno, kje in kako na] si »Slov. Narod« pri tem »osmodi svoje prste«, kakor se boji »Pravda«, naša prijateljica, neostnoje-nih prstov. In če priznava »Pravda« sama, da je preslaba, da nima zadosti lastne moči za vpeljavo pravičnih in poštenih razmer, jemljemo to lastno priznanje radi kot olai-Salno okolščino pri prisoji njenih nestvarnih !n premalo pozitivnih in »pravičnih« razmotri van]. Vsak po svoje! Ce gospodje okoli >Nove Pravde« nam — kakor nas visoko* doneče nazivljajo — gospodom okrog »SIo-venskega Naroda« ne morejo dosti in nove-mu kurzu zaupatu moramo pač tudl to ne-vernost in nezaupliivost vzeti v poštev pri težkem računu in obračunu sedanjih ža-lostnih razmer. Na3a ljubljanska občina pa mora vkljub temu prlti čimpreje do prave-ga življenja, do prave zdrave sape. Kaj brfgajo gospode »Nove Pravde« naio ob-Čino razne afere iz svinca in drugih nečednih kovin? K e d o r ie pač s svincem »okrog hodil«, bode s svincem tuđi »okrog prišol!« Kedor je nacijonaliziral razna pod-jetja »v znamenju lastnega žepa m zdrav-ja«, bode moral v podobi sodne preiskave in pravde zopet vse krivične groše fn mili* 3one — če se to seveda IzkaŽe — dena-cljonaliziratl In položiti na tisto raesto, kamor spadajo po pravici In po po-stavah poštenosti fn poštenja. Te postave ostanejo nam okrog »Slov. Naroda« — v vseh viharjih sedanjega časa prva in naj-švetlejša svetinja, U je ne postimo polio* dltl In onečeđlti prav nikomur, pa naj plava v mlnistrsklb vljarah ali pa nije v tvlače* nih ali premogokoptini rovllit In tega svojega principa tuđi ne mislimo zatajiti pri bodočih občinskih In vseh drugih volitvah, pa naj se nas napada, ironizira, omalovažu-j«, spodkopljuje in ometava kakor, kler ia kolikor hoče. ObHUte II. Ljubljanski velesejem! GojpoJsRtira. IRONIJE KAPITALA. Situacija na denarnem in bla-govnem trgu je izgubila vso in vsako sistematiko. Toki in vrtinci sedanjih časov nam dan na dan odnašajo vrednost in moČ naše valute, za katero gledamo vsi začuđeni kakor Ezopovi velblodi v znani svoji navadi — In vendar zadene Ie nas same malodane vsa krivda. Kdo nas sili in kdo nas more prisiliti, da zremo in trpimo Še dalje to mrko intemaci-Jonalno požrešnost? Preveč teorije, j preveč besedij preobraćamo tja ve-nomer, namesto da bi nastopili z ori-srinalnimi sredstvi zoper originalno j situacijo. I Nebrzdana samovoljnost od zu- i naj in znotraj nas je postavila pred dejstvo fiktivne zimanje in notranje ! valute. Izpreeledali smo, da je ves ta naš položaj Ie rezultat različnih j mahinacij. Le nialce temeljitejSe pro- ; učenje sedanje politike s cenami in | financami tu je era nam inozemstva in i njih primerjava z nnsimi lastnimi in ! đomačimi rnzmerami bi r>aČ zlahka in do ćela dognale popolno hrezmi-selnost, bre^smotrenost na^ih kompetentnih faktorjev, Tn ne tiči morda največja ironija v tem notoričnem dejstvu, da so zivljenske razmere in možnosti v premaeanih dečeiah ; ugodnej^e neeo v na^ih? Ali ni zadosti značilna drucra resnica, da dr/ave z zdravo in dobro valuto naravnost trpijo na te] presiti dobroti in bole-hajo vsled valutnega zdravja, dočim je splošna baisse-a na avstrijskem in nemškem trgu čez vse dobro došla prikazen, pojav, ki ga je nemška pamet sama poklicala in vstvarila na pomoČ? Ali ni baš v tem pojavu obistinjena in izvrstno pobodena re-sistenca premagancev? Kdo se ne spomni vseh že običajnih groženj, napovedij bližnjih katastrof, polomov itd.? — Nimam danes na tem mestu na-mena poudarjati tuđi že davno ugo- i tovljeno resnico, da se po potrebi { ravno v poznefšem potetju vsakega j leta z vedno gorostasneJŠim kolori- ! tom pojavlja in ponavlja znana bals- ] se-!gra, da se namreČ v tem Času j stlačijo gotove vse nizke valute še \ in kolikor mogoce nižje s tem pre- i jasnim namenom, da se javno ali pri-krito, z zvijačo zopet za novo produkcijsko peri i odo jzsili in izvabi i preskrba in zaloga vsakdaniega ži- i veža. in sicer s pomoČJo in na račun politično slabotnejših sosednih dr- i žav! Našim merodajnim krngom fn | oČem bi se vendar moralo toliko i zjasniti, da spregledaio že napoMed to vsakolefno operacijo! Prepričati bi se morali vendarle že enkrat. da je vsa trgovina s temi državami le ena sama vrsta ali veriga diferenč-nih računov, ki pa ravno nam, naši državi prinasajo vedno večje izgube. In ravno ta diferenčna igra ima na naš domači ali notranji trg ne-izbežen vpliv in ravno nas pritira lahko do katastrofe. Naravnost komična je navada, da se napram tem državam še vedno oklepamo tujih številk in strašno zastarelij teorij, ko bi nam vendar že davno moral do-povedati naš lastni domači razum, da mi vse te naše sosede krmimo in zalagamo na lastne stroške. Na dlani Je tedaj, da nas vsi ti naši sosedje daleč in visoko prekašajo s svojo pa-metjo in da imajo bistre, da od naših ćelo mnogo bistrejše finančne politike na razpolago in na svoji strani. Naravnost smešno in abotno pa je naše razmerje z Italiio. Le-ta država ali sedaj veledrža-va je v trgovsko-nolitičnem oziru napram vsem državam pasivna, napram naši državi pa še prav posebno pasivna. Mi edini jej nudimo in orno-gočamo najugodnejše trgovinske zveze in prilike. Pa ne samo to, mi skrbimo naravnost za njene eksi-stenčne noeoje. Za vso to našo skrb in pomoč pa ne prejemamo prav no-bene politične zahvale. Da, še tako zelo naivni smo, da akceptiramo fiktivno njfeno valuto, namesto da bi jel zasvirali vso dm gro pesem z ime-dlfatno, z neposredno valuto. Le to edfno sređ$tvo utegne Ttalijo spame-tovati. Zakaj ne uporabimo teea sredstva? Ali smo v resnici vezani in omefeni na stare gospodarske dogme? AH mogoče kaj dolgujemo tej Italiji' Visoko st*nfe nfene lire ni opravlčeno napram nobenf dru^t držarl, najmanj oa v razmerju z na-§o državo In valuto! Kie tedai Hčl rzrok te prtkaznfv te Tahftne nafe tra^lkomerTIte? Od-ktNl Irrlra ta neverfetnost? Cno Je gotovo, da realnih, stvarnih razloeov ta in tam manjka, đa lerajo pri tej čudni m xa nas žalostnl leri zasta-rane dogme, pa tudl preveč* učeni teoretik! svojo odločllno vlogo, ki je 2dQ podobft* iongkrstvn z raxniml ponesrečenimi ali vsaj ne srečniml paliativnimi sredstvi. Koliko takih žonglerjev mora pač ta naša uboga Jugoslavija prenašati! Edini logični odgovor na ta valutna vprašanja, zlasti na vprašanje dejanskega razvoja in procvita vsa-ke valute je treba drugje poiskati. Najde se pa pač najlepša in najpra-vilnejsa resi te v v povsem novem principu in novi ustanovi, sčimer naj bi država uvedla svojo posebno n o-t r a n i o In posebno zunanjo valuto. 7a bazo zunanje valute morala bi se ustanoviti in vpeljati nova dr-j žavna banka, ki bi imela zadostne i rezerve za potrebno kritje. torej devizni monopol. Ustanovitev in realizacija poštne hranilnice in centrali-j zacija čekovnih uradov bi brezdvom-i no preskrbele pač najbolj pripravne j fonde za tako državno blagajno. J Devizni promet bi se moral se- veda osredotočiti in omejiti edino le na to državno blagajno, da omogoči i in zavaruje promet. Ne bila bi pa iz-| ključena fakultativna udeležba I ene ali clrupe banke. Končno moramo | vendarle misliti na ožji prisilni banČ-| ni koncern, ker gotove banke dosti doigo zlorabljajo privilegij recimo presebične politike, kar pa je zelo milo povedano. In le nivelacija ob-restne mere more še rediti nnše gospodarstvo. Pdino z nujno potrebno nivelacijo se da zajamčiti politična i prostost posamnih stanov in razre-dov. Le realistična država z zdravim državnim kapitalizmom v notranjem svojem ustroju prevzame in vzdržu-je lahko garancijo zoper finančno ali trgovsko-politično odlranje in oderuštvo od strani inozemstva. Vse drugo je prazna slama. Država kot kapitalistični narodni trust napram inozemstvu, to geslo, ta parola naj velja za bodoČnost! __ 2 Ljubljanski trs. PreteČen teden ie bil trg izredno velik. Goveje meso v mesni-cah 50—60 K po kvaliteti, na trgu prve vrste G\j K, druge 40—46 K. tretje 34K. Občin-stvo se opozarja, da strogo kontrolira kvaliteto mesa. Vsak mesar, ki prodaja meso dražje kot Ima označeno na stojnici, naj se takoj ovadl. Telcčje meso 56—60 K, svinjsko meso prve vrste 96, K, dniRe 94 K, slanina 140—146 K, mast 160 K. Ob'instvo se opozarja, naj ne plačuje masti vijje nepo 160 K kg. Prcstopkc nai se naznani. Šunka 140 K kg. prekajeno meso prve vrste 140 K. drufce 100 K, koštrun 36—40 K, iagnetina 54 K. Perutnlne Je na trgu dovolj; piščanci 50—80 K po velikosti, kokoš 130 K. raca 130 K. Dlvjačine in rlb na trgu popolnoma primnnikuje. Mleko 12 K Uter, surovo maslo 180 K kg, čajno 240 K, Jajce 5.50 K, Moka §t. 0 32 K, v detajlnl trgovini Padcc cen je bistveno ovlran vsled pomanjkanja vagonov Bel kruh 30 K, Črn 26 K. Sadja ie na tr^u velike množine. Jabolka od 5—12 K kg po kvaliteti, hruške 5—14 K po kvaliteti, če-Šplje 5—8 K, srozdje prve vrste 40 K, drn?e 34 K, špecerijsko blago: kava Portoriko 240, Santos 160, Rio 136 K\ bei kristalni sladkor 78 K, v kockah 88 K, kavlna prlmes 64 K. riž f. vrste 48 K. drune 38 K, namiz-no olje liter 106 K, jedilno 96 K, ce! poper 100 K, paprika tretje vrste 80 K, sladka 2«0 po kvaliteti, petrolej 26 K, testenine I. vrste 60 K, druge 52 K, Zelenjave na trgu ne prlmanjkuje, pač pa priđe na trg malo krompirja. Mestna aprovizacija je ukrenila vse potrebno, da se po možnosti preskrbi Liubliano s krompirjem po najniži! dose?rli!-vi ceni. Draginjo najobčutneje povzroča ce-na masti in moke. Vendar je prfčakovatl, da bo cena masti znatna padla, istotako nekoliko cena mokt 69. llMbl?anski velesejem. VČEHAJ REKORDNI OBiSK NAD 30.000 OBISKOVALCEV. — SKLENJENTH ZA 800 DO 900 MILIJONOV KUPClJ. — rCDERACIJA SLOVANSKIH SEJMOV. Včerajšnji dan je popravil vse do sedaj radi neujrodneca vremena zamujeno. Na ti-soče in tisoče je prispelo gostov, zlasti iz Južne Srbije in Banata. Tuđi prebivalstvo vse Li ubijane in okolice je posetilo včeraj sejem. Pri bla^ajnah so stali in čakali ljudje na vstopnice, kakor pri procesiji. Samo med 2. in 3. uro se je prodalo nad 4000 vstopnic. Splošno se je naštelo do večera približno 30.000 obis^ovalcev. Po vseh paviljonih je vladala mestoma gnječa in bila Je prava sreća, da je šio vse brez najmanjše nezgode. Seveda tuđi ni manjkalo eostov pri paviljonih za jedila in pijaco in zlasti zadnji so imeli večkrat toliko dela, da nišo mogli postreči vsem obiskovalcem. Včeraj so se sklenile ogromne kupčije. Nekatere tvrdke so prodale za milijone. Tako je rvrdka Lanz prodala veh -aj pet motorjc\'. Nad vse zadovoljne kupčije je imela tuđi inozemska tvrdka We1ker z Dtmaja, ki je prodala po večkrat vse razstavljene stroje. Včeraj so prispeli tuđi odlični eostje iz inozemstva. Tz Prage }e prispel zastopnik komise Vcike Prahy TrantiSek Fenek in tajnik industrijske komore v PraKi dr. Jan Ebert, MecS dritirtmi 5e Je obravnavalo vpra-šanje slede zveze sfovansVth ?e!mov. l*red-Iok fe na?cl odobravanje In se bo, kakor Je prlčaKovatl, sMenila Icderadl« med slede-člml sejml: PraSklm vcletrhom, ljubljanskim vele^efmom, zagreb$klm zborom, nadalje semnfi v I.votu, Bratislavi In Llbercih. Z oziron na medsebojno slovansko gospodarsko In politično spoznavanje Je ta zveza največle važno?(i in Je opati« da ne bo npsla ovir ne v eri, kakor ne v dragi priredltvl. Prireditev Je včeraj oblskal tuđi minister dr. Oregor 2erjav. Nadalje so včeraj obiskali sejem trgovci iz Aleksandrijc v Egiptu. Namenjeni so bili na obisk praškega veletrha. Ustavili so se v Trstu in so si ogledali tržaški velesemenj. Italijani so jim v njihovi podlosti svetovali, da naj nikar ne obiSčejo Ijubljanskega sejma, ker je to samo domača, ne pa internacijonalna pri-reditev. No, vkljub vsem mahinacijam s strani Italijanov, so aleksandniski trgovci obiskali Ljubljane. Naravno je, da so bili silno začuđeni in iznenađeni nad prireditvi-jo in izrazili so mnenje. đa Ijabljanskl velesemenj daleko nadkrDjuJe tržaikega. Na tržaškem sejmu je razstavilo samo okoli se-dem inozemcev. V splošnem se bo tržaski sejem zaključil s popolnim Haškom. Tuđi vsi tukaj za časa kongresa navzo-Či jugoslovanski profesorji so si včeraj ogledali sejmišče. Ražen tega so obiskali seiem tuđi trgovski akademiki iz Zagreba, Splita, Karlovca itd. Sejmsko vodstvo ie dovolilo vsem tem organizacijam 50 odstotkov popusta, kar je vse hvale vredno. Tuđi danes je seJmiSče vkljub slabemu vremenu dobro obiskano. Do 11. ure se Je cenil obisk že na okoli 6000 obiskovalcev. Sklenjenih je bilo tuđi danes večje število kupčIJ. Velik naval se pričakovati za pone-deljek, ker se bo vse razstavljeno blago prodnjalo. Kakor je Izjavit zastoprrilć praSkega veletrha, letošnja prireditev v Prag!, radi viso-ke«:a stanja čeSke valute, ne uspeva tako dobro kakor lani. Kakor se vidi, ie tore! Ljubljana lahko ponosna na svojo priredi-tve. Če ni uspel graški semenj In se bo tr?a?ki končal s fiaskom, ie torei za Ljub-ljano nad vse častno. da se bo ljubljanski velesejem tako uspešno zaključiL ; IKilslI o oeleseimn. ! So čaši, ob katerih dobiva Ljublja- ! na lice velikega mesta. Ko so valovilc ; po ljubljanskih ulicah nepreštetc mno-] žice posetnikov vsesokolskcga zleta, se ! nam je kar dobro zdelo, da se v bodo-j če ne bo toliko nabasala »Miniaturna i Ljubljana« ali »dolga vas«. Ista slika se ! kaže našim ocem sedaj povodom Ljub-I ljanskega vclesejma. \ Ideja prirejanja vzorftnih velesef-mov je zelo posrečena in lahko trdhno, da so velesejmi po vojni mnogo pri-spevali h konsolidaciji evropskega gospodarstva in k zbližanju po političnih i odnošajih odtujenih držav. Pod danimi pogoji in vzpričo vsesploŠne gospodarske krize nele v Evropi, tcmveč po vsem svetu, izvirajoče bodisi \z propad-: le valute, bodisi iz previsokega stanja ! lc-te, so slične gospodarske prireditve ; v splošnem precej riskantne. To smo imeli videti priliko v Trstu in Gradcu. Nestanovitnost gospodarskih in finalnih razmer je vzbujala takisto skrb glede uspeha ljubljanskega velesemnja, ki pa je bila k sreči nepotrebna. Z zadoščenjem namreč ugotavlja-mo, da zlasti zadnje dni posečanje ljubljanskega velesmnja vidno in konstantno naraSča. Sklepajo se živahne kupčije, ki dosega jo skoro pol milijarde. Ne-katerl predmeti gredo izvrstno: bomba!, strojl, sadje itd. sraneozi so nam pokupiTI preproge, tefovadno orodje domaćega izvora uspeSno tekmuje z Ino-zemskim. Sploh bi bilo odveč na?5tevati blago, ki priča o visoki stopnji razvoja in solidnosti naše domaće produkcije. Kar se tiče tehnične strani velesemnja, predvsem razstavnih paviljo-nov posamnih razstavljalcev, moramo reci, da so pokazali povečini fin okus. Skušali so zabrisati preveč kričečo reklamo in dati svojim zgradbam estetič-nim zahtevam odgovarjajočo zunanjost to pa zlasti na novem sejmišču. Seveda so se potrudili tuđi razstavljalci v skupnih sejmskih paviljonih, ki so svoje koje večinoma res okusno opremili in uredili. Žal, da zija iz nekaterih koj praznina, ker blago ni dospelo. • • ♦ Zanimal me je paviljon K, kjer so razstavljeni kemični proizvodi. Da se poučim, na kaki stopnji se nahaja naša kemična industrija, sem vstopil v paviljon. Oko mi je najprej obstalo na raz-košno urejenem prostoru Grafično-stro-kovnega zavoda v Zagrebu (lastnik Dragan Tomljenović). Tvrdka obstoji sele tri leta, vendar se je v tem krat-ketn času razvila v velik moderno nre-jen zavod, ki lahko vzdrži konkurenco z inozemsklmi tvrdkami te stroke. Zavod trguje z barvami vseh vrst. Ome-njam le anilirtske barve, glede katerih se še vsi spominjamo, kako jih je pri-manjkovalo med vojno. Dalje trži zavod z vsemi grafičnimi potrebSčinami, dobavlja stroje za grafično stroko In vse strokovne utenzilije ter urejuje ti-skarna, cinkograffje in knjigovežnice. V zalogi ima razne kemikalije in potreb-$č!ne za kli§arne. Zavod zastopa naj-večfe Inozemske, predvsem nemSke tvrdVe, tako n. pr. svetovnoznano tvrd-ko Krause \r. Leipzfga. Gmenlm naj rudi, da rarpotaira zavod z aparati takozvane »offset-tehnikec, kl imajo preko tiskarskih valjcev plasti iz gumija. Ta tehnika pomenja velik naprećek, ker usposablju za dober, razloOcn tisk vsak papir. Polcg tc^a je važna iz drugega razloga. Bati se je namreć, da jame po-manjkovati za litografijo potrebnega kamenja, ki ga skusajo zadnje čaše nado-mestiti z gumijtm, nekateri tuđi z bakrom. Tvrdka razpečava tuđi litografski stroj »Pantcsruph«, ki pomenja va-žen napredek \- tej stroki. Silcn korak naprej pomenja tuđi takozvano »nanuU postopanjc. Na ta način je n. pr. mozno stare knjige razmnoževati, ne da bi silo treba zlagati črke v ta namen, in si-ser s pomočjo fotografije. Par korakov dalje jo obrnil mojo pozornost naše skromen, a vendar va-žen razstavni prosiorček Dravogradskc rafinerije mineralnega olja. Rafinerija dobiva sirovine iz Galicije in našega Murskcga Središča. Pri čiŠČcnju dobiva jo iz olja iz Murskega Sredi^ca 10 % bene ina, 35 % petroleja in 15 % tako-zvanega solarnega olja za snaženje. Odpadki tvorijo vazelinsko masr, čni^ in rumeno. Ko pridejo iz Nemčije potrebni preparati, bo tvrdka proizvajala tuđi beli vazeiin. V ostalem izdeluie t\rrdka razna o'ja za strojt ir industrijske naprave, dalje kolomaz, smolo za sode, materijal za izolacijo kabijev itd. USNJARSKA INDUSTRIJA. O usnjarski industriji so listi že mnogo pisali. Omeniti moramo gotove oddcike v paviljonu I, ki man najmarkantnciše pređo-čujeio veliki napredek usnlarske industrije, ki nam kaiejo gotove izdelke v nailepSi po-polnosti. Od poioma dalje je doživela ve-likan.-ki razmah znana tovarna ćevijev Pe-ter Kozina čt Comp., ki ima najmodcrnejSe opremljeno tovarno v TrŽiČu. Pctcr Kozina ie razstavil v krasno urejenem oddelku do-maće izdelke čevHe in podobno. Omeniti moramo tuđi tovarno usnia An-dreja Jakila iz Karlovca. Pa tud! ierme-narji in sedlarji kažejo na sejmišču lepc izdelke. Razstavil je sedlar Josip Stupica krasne domače sedlarskc izdelke. Ravnota-ko Lorum (paviljon H 32*4) in sedlar Josip Kčhler iz Ljubljane. Lepi in vse pozornosti vrednf so izdelki zagrebške usnjarske tvrdke »Nabob«. Tvrdka je s svoiimi izdelki marsikoga presene-tila. Posebno zanimanje pa vživa rudi tvrđ-ka Jelene iz Tržiča, ki je razstavila zelo lične otroškt čeveljčke. Aleksander Oblat Ima tuđi razstavo čevljev. KONFEKCIJA PAPIRJA. Prav lepi so tuđi predmeti papirno kon-kfekcije. Ličen lasten paviljon Je postavila znana ljubljanska trgovina s papiriem M. Tičar. Tu so zbra ni vsi predmeti od na i-manjše stvarice do največje. »Papiršef«, veletrgovina v Mariboru je postavila veli-kanski paviljon v obliki piramide. Napravila je tvrdka zelo originalno reklamo in pov-sod je tvrdka znana pod imenom »Papir-šef<;. Tuđi L. Pevalek ima v H paviljonu St 288 prav lepe stvar!. STRMSCE PRI PTUJU. Strni§5e! /Vlnogoterim ime usodneg-a spomina. Med vojno je bila tu bolnica« kasneje so živeli tu begunci. Posestvo je obsegalo okoli 470 katastralnih ora-lov. Ves ta kompleks barak z raznim] napravami je lani prodala država, na-kar se je tu pričelo docela novo življenje. Dvigati so se začele nove zgradbe. ZaČele so razvijati marljive in podjetne roke nove nacrte. Vinska tvrdka Fran ČuČek v Ptuju, ustanovljena 1. 1901., ki je lastnica teh ogromnih kompleksov pri Strnisču. je po polomu priČela s produkcijo šampanjca. Združila se je v svr-ho nacionalizacije s tvrdko Hintze v Ptuju, ki je obstojala že od 1. 1883. Tvrdka se je začela prav dobro razvijati in se uveljavljati. Tekom treh let ie bilo produciranih že nad 8000 steklenic Šampanjca letno in ie pričakovati, da se produkcija poviša ćelo na 100.000. Sampa-njec se izdeluie na franeoski način. Fran Čuček. podieten in dovzeten za nacrte, pa je začel z industrializaci-jo Strnišča. Na obsežnem kompleksu je bila ustanovljena tovarna za sadne konzerve Fr. Cuček cc drugi Osnovana je dalje tovarna slamnatih tulcev za šampanjske butiljke, (soudcležnik Pirk-majer), snuje se tovarna strojev Čuček & Koubik. Nacrti so dalje izgotovljeni za celuloidno tovarno in tovarno prob-kovih zamaškov. Tekom dveh let bo nekdaj zapuščeno taborišče spremenje-no v industrijsko cvetoče sredi^če. Strnišča samo na sebi ima po svoji legi vse posoje za industrijski razvoj, lega ob železnici omogoča eksport in trgovino v notranjosti drZave. TOVARNA KEMIĆNIH IZOELKOV V TACNU PRI LJUBLJANI. Po prevratu se je ustanovila v Ticmj pri Ljubljani kemična tovarna, koje lastnik je g. Sajevic. Tovarna je narodno podjetie z izključno slovenskim kapitalom ter izdeluie razne kemične izdelke, v prvi vrsti tinto. Izdeluje crno antracen tinto, ki teče modro izpod peresa ter nato popolnoma pocrni ter ostane tuđi trajno crna, ter ne porjavi kakor nekateri drujri man} vredrri izdelki. Tinto prodaja v vseh vrstan steklenic kakor so običajne pri tem izdelku. Po-leg tega izdeluje vse vrste kovinskega crnila, in sicer rdeče, modro, zeleno in vijol-často. ravnotako v vseh vellčinah steklenic. Poleg teca na še v malih stcklenicah, ki vse-bulejo približno 10 kubičnih centimetrov crnila. Kot lastno iznajdbo, ki le £e prislaSe-na. pa prodala tndi tinto v obliki p&pfrfa, ia sicer crno, modro ia rdeče. Vsak zavoj- štev. 205. •SLOVENSKI NAROD« dne iO septembra 1922. 5. stran. ček z navodilom zadostu]e za */tt litra Crnila. Ti zavojčki so posebno praktični in ccnl za domačo uporabo. Tvrdka pa izdeluje tuđi tintni prašek fer ga prodaja v dozah po pol in četrt kilograma ter v majhnih vreči-cah za en liter crnila. Vsi izdelki te tovarne nosijo znamko »Idesc, ter se prodajajo na korist Jugoslovenske Matice. Narodne trgovce, občinstvo, prav posebno pa Se urade opozarjamo na »Ides«-Črnilo, katero Je dobiti skoro v vseh naših trgovinah, kier ga pa ni, naj ga občinstvo zahteva. •TRIGLAV.. Jugosiovenska-nemška im- !n eksportna družba s sedežem v Draždanih filialkaml v Ljubljani in Hamburgu ustanovljena po Inlcijativ in zaslusi našega rojaka g. Per-jančiča je postavila letos na sejmiSču paviljon, kl vzbuja po svoji elegantni in krasni urejenosti splošno občudovanje. Nacrt za paviljon je napravil ljubljanski arhitekt gosp. prosefor Jelene. V paviljonu so raz-stavljeni vzorci najraznovrstnejše nemSke industrije. Bogato je zastopana železna industrija, kuhinjska posoda ij aluminija, za katero so se sklenile že bogate nabavne pogodbe. Tu najdemo dalje barve. kemikalije turistovske potrebščine, mizarsko in sed-larsko orodje, poljedelske stroje najboljše kvalitete, male, zelo pripravne motorje za obrtnike in poljedelce, galico, kl se nabavlja v velikanskih množinah i. dr. Razstovlieni vzorci dokazujejo solidnost blaga. Zaradi nepretiranih cen, so se dosedaj sklenile 2e milljonske kupčije in povpiaševanje po blagu raste. Omeniti nam je, da krase steno desno od vhoda občudovanje vzbujajoča ročna dela iz hrv. Zagorja, katerim je dala družba prostora v svojem paviljonu. Družba je dala takisto prostora umetnemu usnju domaće industrije od g. Grošlja Iz Litije in pilarni v Tržiču. »Triglav« kateremu je za-sfgurana velika bodočnost, želimo najlepše uspehe na sejmu, g. Ferjančiču in njegovim sodelavcem pa čast na krasno urejenem paviljonu. ♦ ♦ • — V paviljonu K št. 452 je pri tvrd-kl »Vulkane, Kranj, razstavljeno zani-mivo kolo za težke vozove, ki dobi za avtomobile gumijev obroč. — Nova konstrukcija je od doseđanjih 1) tehni-čno bolj pravilna, 2) bolj trđna in 3) bolj er.ostavna. Izum je iz delavnic za strojno kolarstvo Fr. Bratina, AjdovŠčina, Jul. Benečija, in je za SHS še na raz-polago. — Matlja Perko, mizarsrvo, Zgornja šiSka pri Ljubljani, je obCinstvn še dobro znan od lanskeca velesejma, na katerem je razstavil opravo po krasnih načrtih v do-mačem slogu. Letos je ta mojster pripravlja! za velesejem dve sobi, spalnico v do-mačem slo?u In moderno opremo za ravnateljsko pišamo. Obe sobi ostali sta vsled izbruha stavke le na po! izdelani in na žalost se vzlic vsemu trudu in prizadevanlem ta domaća tvrdka letos ni mogla udeležitf razstave. Po končani stavki bodo razstav-nl predmeti občinstvu na ogled v delavnici v Zgornji ŠIŠki. — Fran Kunstler, parna žaga in mizarsrvo v Litiil. Ker radi stavke ljubljanske mizarske tvrdke letos nišo dostl razstavile, je le pozdravijati, da se podeželne mizarske tvrdke udeležujejo razstave. Tvrdka Fran Kunstler v Litlfl, ki je bila ustanovljena od pradeda sedanjega Imejitelja, In torej stara mizarska rodbina, je letos raz-stavila krasno jedilno sobo (obednico), ob-stoječo Iz velike in male kredence, mogoč-ne miže, stoHčkov, sklenika in skrinjice, vse v domačem slogu. Oprava je narejena Iz krasnega jasenovega lesa. Iz prav take-ga lesa napravljena Je rudi lepa spalnica. Čujemo, da je ta oprava po razmeroraa §e jako povoljni cenl na razpolaganje. Otvmitev „Pokralinslte obrtne raz- sfave i Mantao. Maribor 8. septembra. OkolI desete ure dopoldne se je zbralo mnogo ljudstva pred Gotzovo pivovarno pričakujoč otvoritve razstave, ki se je vršila tako] po desetih. — Prvi je govori! župan gospod Orčar povdarjajoč, da je razstava za Maribor velikega pomena, ker nam predočuje lastno industrijo in obrt na kateri slo-ni tuđi bodočnost Maribora, kot sredi-šce čest proti vzhodu, jugu in severu. K sklepu svojega govora je izreke! g. župan v imenu občine zahvalo obrtnikom in industrijcem, posebno pa »Slo-venskemu obrtnemu društvu« v Mariboru, ki je dalo inicijativo tej razstavi. Na to je eovoril kot namestnik tr-govskega ministra trgovine in obrti v Ljubljani dvorni svetnik dr. Mar n, iz-ražujoč v svojem govoru veliko veselje, da Maribor glede industrije in obrti ne zaostaja za drugimi mesti, tcmveč da napreduje, deloma ćelo prekaša druga mesta. Kot zadnji je govori! predsednik te razstave Novak, ki je očrtal zgodovi-r»o »Slovenskega obrtnega društva«, povdarjajoč važnost te razstave ter po-zdravil navzoče zastopnike, kakor okr. glavarja dr. L a j n š i č a, stolnega prosta dr. M a t k a, komandanta mesta, pol-kovnika DraSkica, zastopnika Tr-sovske in obrtne zbornice g. Ivana Kneza, delegata ljubljanskega velesejma dr. Miilleria, zastopnika raz-mejitvene komisije: generala Pliveri ća in univ. prof. dr. Pitamica, zastopnika Obrtne zveze Spodnje Štajerske Zadravca, zastopnika Celjske Zveze obrtnih društev I. Rebeka zastopnika Celjskega obrtnega društva Kuk ovca, zastopnika okrožnega so-đišča c y, nadsvetnika dr. S t c r 2 a *• jt, rastopnlk« đržavneca pravdniStva dr. rt o j n i k a, policUskega nadsvetnika KrSevana. zastopnika fin. ravnateljstva ravnatelja dr. Po vale ja, nar. posl. dr. K u k o v c a. Končno se je za-bvalil vsem. ki so pripomogli k tej razstavi. Pristavu* je ie, da se odpolUe brzojavni pozdrav kraljevi dvojici, U ga je prečital In kl je bil od vsega nav-zočega občinstva navđuSeno spreiet. — Nato je otvoril okrmjnl glavar dr. Lajn-šič kot zastopnik obolelega pokr. name-stnika g. Ivana Hribarja razstavo, že-leč najboljši uspeh. Temu je sledil ogled razstave. Ko so prvi obiskovalci prišli Iz objekta A v objekt B, je na vrtu DijaŠkega doma vojaška godba Dravske divizije zasvi-rala državno himno. Obiskovalci so si ogledali najprej vrtnarsko razstavo, kl je v resnlci pravi kras ćele razstave. Pred vhodom je pozdravil prve obisko-valce nadzornik r Štrekelj z nav-zočimi člani razstavnega odseka pod vodstvom prof. V a 1 e s a in predsedni-ka vrtnarskega društva g. K e g 1 a. — Vrtnarji ta sađjarjl so prt tej prfllki odlično pokazali svoje sposobnosti, da se lahko reče, da so v tem oziru tuđi ino-zemcem kos. V vinarskem oddelku so bili pogoščenl z izvrstnim vinom in pri-grizki. Ob 12. so posetniki prispeli pred rv. glavni oddelek, kjer je 12 slikar je v razstavilo 92 del. Ta del razstave je otvoril predsednik umetnISkega kluba »Grohar«. SpIoSna sodba o razstavi je, da je prav lepo urejena in v vsakem oziru uspela. Njenim prirediteljem vse priznanje. Predvsem gre priznanje in zahvala: »Slovenskemu obrtnemu Društvu« oziroma pred- 'dniku te razstave g. Novaku, ki je dul inicijativo za to razstavo, tuđi tajniku g. K e n d i, načelniku financijskega gospndarskega odseka, ravnatelju lesne družbe »Drava« g. K r i ž n i č u. kl je ves Čas gmotno pod-piral to podjetie in ki je s tem omogo-čil, da se je obrtna razstava uresničila. Razstavni prostor je okraSen z narndni-mi zastavami, katerih sicer pa po mestu pogrešamo. Dnevne vesti. V Ljubljani, dne — Glavna skupSčina »Družbe sy. Cirila in Metoda« se vrši v nedeljo dne 10. septembra ob desetih dopoldne v veliki dvorani ljubljanskoga Narodne ga doma in ne v »Kazini«, kakor je bilo prvotno objavljeno. De~ lovanje »Družbe sv. Cirila in Metoda* postaja z vsakim dnem bolj potrebno in bi ne smel v njenih vrstah manjkati noben naš zaveden naro-den človek. Svojega delovanja * Družba* ne more obešati na veliki zvon iz lahko razumljivih vzrokov. Res pa je, da se nzhaja »Družba« v zelo te* žavnem položaju in je zadnji čas. da ji priskočimo vsi na pomoč. Nekdanja požrtvovalnost za našo šolsko družbo mora zopet povsod oživeti. kjer je tekom vojne in po vojni popustila. Zato kUčemo vsem našim starim brambovcem: Udeležite se glavne skupštine! — Isteza dne se vrši ob pol devetih dopoldne zaupno zboro-vanje po paragrafu 2. društvenih zak. v družbent pisanu za delegate in pokrovitelje. — Na čast mednarodnemu inva-lidskerna kongresa bo v nedeljo dne 10. t m. ob 20. zvečer v vseh spre-jemnih prostorih namestniške palače slavnostni rout s koncertom, čigar točke bodo izvajall ga. Pavla Lovšetova in g. Juli] Betetto ob spremljevanju na glasovir ju ge. Dane Kobler - Oolijeve in pa pevci Glasbene Matice pod osebnim vodstvom ravnatelja Mateja Hubada. — Dvorili lov v Trfgfavskem pogor- ja. Kakor čujemo, priredi kralj Alcksan-der na jesen v svojih letoviSčih v Tri-glavskem pogorju velik lov na div je koze. Tega lova se udeležijo, kakor se nam zatrjuje, člani angle&kega, rornun-skega in grškega kraljevskega doma. — Vsesokolsk! zlet — velik Masko. Do tega famoznega zaključka prihaja »Slovenec« po dolgovezni šepavi primeri Vsesokolskega zleta v Ljubljani z orlovskim romanjem v Brno. Ne borno mu sledili na to polje. Bilo bi čisto brezplodno. Primere je mogoče delati le tam, kjer si stoje druga pole2 druge vsaj kollčkaj ena-ke vrednote. Zato pustimo govoriti »Včstnik Sokolski«, organ C. O. S., da se vidi, kako gledajo na na§ vse-sokolski zlet Cehl, ki so doživljall svoje velikolepe zlete, ki so kritičnim očesom gledali na naš zlet in ki so v tem pogledu strogi nepristranski sodniki. »Hrepenenje tisočev naših bratov in sester«, tako piše Včstnlk, »zlet v beli Ljubljani je za nami. Če-sar smo se veselili, smo doživell, a prej, nego smo se zavedli burne radosti, ki nas je pozdravljala povsodi, na uticah, na zletišču, v gledališču, je zlet s svojo lepoto preletel preko naših glav, padel v naročje minulosti, a nam samo še v jđavi zveni radostno vzklikanje tisočev, nas »rreje topla Ijubezen, kl se je tfomilila na nas. poslednii stisk rok In vink nas jezonet odpeljal k severu. Zopet smo pre?lv-ljali pravfffco, pravljlco krasno, ne-pozabnl ideal, vmni smo se v»t okrep-čanl z novo vero v bodočnost Slo-vanstva, v Ijubezen fn zvesto vdanost bratov jueoslovenskth. iznova prepričani o pravilnosti svr>|e«i sredstva, vzsroje sokolske. Mhel Tvrikv-v«, vzgoja no n«effovein ststam, le slavila v LfoMJanl svole rrhmffe. zmaeo nad vzrojo franco^ko, nad Beletiđ fn Luksemtmr^anl. Z zletom je bila namreč spojena tnednarodna tekma, ki so se nil nlej jtre^ale Izbrane vrste petih telovadnfh zvez evropskih: C. O. S., J. S. S- Unije francoskfh ffimnastov, Unije be1«i|-ske in luksemburške. V tej tekm! rmara TyrŠev sestav z vrsto Č. o. S. In z vrsto juvos^vunskn. 7a Ičaterima je 5e le za 128 točk Francija in ostale vrste. A mimo 9- septembra 1922. mednarodne tekme je dokazal sprovod, ki ga je dne 15. avgusta navdu-§eno vzprejelo občinstvc> ljubljansko, da poslanstvo Sokolsko prijcmlje tuđi narod jugoslovanski, da kakor pri nas tuđi v Jugoslaviji s\\n sokolska tiči v ljudstvu, v masah. ! podlaj?ajo velikosti misli sokolske ter jej prina- 1 šajo žrtve, primerne samo velikosti in lepoti sokolskeira poslanstva. Priđe li iz južne Srbije nekoliko sto bratov in sester, ki imajo za ves dan pota do železnice, po kateri pridejo še-le četrtecra dne v Ljuhljano. da se po tekmah in po zletu z istimi teča-vami vračajo domo\\ srečni in zadovoljni in najrrajenl samo z završenim sokolskim delom, potem je ideja, kl zanjo na tak način delajo, v resni-ci dobra, veČno krasna, nevenlliva. S temi noiavi sokolske udannsti je bil zlft Htibljanski krasen, velik, nepo-zaben!« — fferman Wende1 o fjubljanskem sejmu. V »Pragcr Presse« priobčuje Herman Wcndel kratek, zelo poučen članek o II. ljubljanskem velesejmu. Med drugim omenja: Prvi in sploŠni vis sejma. ki je razpostavljen na podvoje-nem prostoru od lanskega, kaže sliko naroda, ki je sedaj razmaknil lehti za svojo gospodarsko neodvisnost od inozemstva po narodnem osvobojenju. — Kdor je bil popreje navajen združevati slovanski jug z Balkanom v znanem slabem smislu, ta se tu lahko temeljito pouči o nečem boljšem, kajti naravnost divno je. s kako energijo se vkljub vsemu mlada slovenska industrija trudi, da zavzame vse glavne panoge blagovne produkcije, ki so bile dozdevno pridržane visoko razvitim industrijskim dr-žavam Srednje in Zapadne Evrope. — Odlikovanje. Načelnik oddelka za Slovenijo v ministrstvu notranjih del dr. Fran S v e t e k je odlikovan z redom betega Orla V. razreda. — PoroČH se Je včeraj na praznik gosp. Oton Christof, uradnik uprave »Slovenske-ga Naroda in sin bstnika učnega zavoda g. Christofa z gospodično Maro Simlčevo Iz Ljubljane. Bilo srečno! ! ! ! — Poroke: PoroCR se jo dne 6. t. m, gospod Ignaclj Petie, ufilteli, v Ljubljani z gospodično Jeleno Sedejevo, učitelllco. Bilo srečno! — Smrtna kosa. V obči javni bolnici v Ljubljani je umri g. Friderik Weinberger, revident Južne želcz-liice. Pogreb bo v nedeljo ob 3. pop. iz obče javne bolnice v Ljubljani. Blag mu spomin! — Prvi naš potiri Hst v sovjetsko PtttOo. Naša vlada je končno sklenila, da ne bo več ignorirala sovjetske Rusije. Dne 5. sept. je bil v ministrstvu zunanjfh del podpisan prvi potni list v sovjetsko Rusijo. Izdan je sekretar ju ministrstva za socijalno politiko Viktor- i iu Rupčiću, ki odide v Rusijo kot član naSe misije. — Simultano šahovsko Igro prire-dlta svetovni šahovski mojster, vseu-ćiliški profesor dr. Milan V i d m a r in šahovski mojster profesor dr. A s z t a-los iz Sarajeva danes zvečer ob 20. v »Narodni kavtrnU. Vabijo se vsi šahisti, ki naj po možnosti prinesejo svoie deske seboj. Oostje dobrodošli! — Za numizmatike. Na velesejem ie prispel tuđi trgovec Jovan Hadžipan-sović iz Velesa v Makedoniji. Ima krasne zlate In srebrnlke Aleksandra VeH-kega hi nifpa Makedonskega, ki jih proda. Stanuje pri Rudolfu Sturzu v Sodni ulid 3. — Odbod sa LfabUano sastaimca ollelria. Za javni red In mir v dnevih poloma mnogozaslužni major K u J u n d- 2 i ć je v četrtek 7. t. m. z beogradskim vlakom zapustil Ljubljano, odhaiajoč na svoje novo službeno mesto v Prizrenu. Na glavnem kolodvoru so se od majorja poslovili tovariM - oficirji In general Dokić. J — ZagrebSkl trgovskl akademikl so do- speli v petek, dne 9. t. m. ob pol 7. ^jutraj v Ljubljano, da si ogledajo velesejem. Na kolodvoru so jlh prIČakovali ljubljanski kolegi, so jlh spremili predpoldne na se:em, p.p. pa na Grad in po mestu. Zvečer cb 11.22so ^e zopet odpellall domov. S sejma so odne-sll kar najlepSe utise. V zadnjem času se sploh opnža, da se ]ii£oslov. trg. akademiki zelo zanimalo za take prireditve kot so veliki sejml In slično, kar je pornembno za trgovino in narodno gospodarstvo. Jasno se vidi, da se naša trgovska omladina zaveda svojega stanu In svojih dolžnosti. Tuđi dl'a-ki mlade ljubljanske akademije so priredili nekaj zanimivih ekskurzij med njimi tuđi mi velesejem v Zagreb. 2?A jo v naSIh tr^ov-skih in industrijskih krogili 5e malo zanimanja za ta za državo velevažcn zavod. — Tombola 5i?enskega Sokofx Ob ogromni udele/b! ob^instvn, bilo ie oko'.i 6000 oseb, se je vrSfla včeraj na bivšem tivolskem otroškem iv^rišću tombola Sokola v Siški. Tombola, ki je pokazala, kake simpatije in prilji:bljenosti ;e deležen SiSenski Sokol, je počela okrr-2 16. In končala nekoliko pred 18. Bilo je pet glavnih in okoli 2iQ I manjših darll. 1 glavno darilo, prekrar.ua i spalna soba je po končneni žrebanju pri-p^dla ruskemu diiaku V. Akičkemu. 2. dnrilo ie bilo mofcko kolo, katero je zadel Vinko Gtavič, diiak iz SiŠke, 3. kuhinisko kre-denco je z:idel zasebni uradnik Josip ^^us^r, 4. zaboj s'adkorja je pripadel zasebnemu i.'rndniku Adolfu Lepar, 5. dnrilo, lepa sten-*\f-\ ura je ostala v rokah diiaka I vuna K! pčića. Zn^čilno je, da imajo dijaki najveČ sreč<: pri tombolah. Tombola je končala z lepiin jrmotnjm. kakor moralnim uspeliom za Sišen^Ke7a Sokola. > — Protestni shod volnfh fnvalidov, vdov In sirot skli^an na neJelc dne IO. t. m. v dvorani Mestnega doma v L-ubljanl se prekliče vsied brzojavke srcdi4n'e?:a odbora iz Beograda, da je vlada vse zahteve I voj. žrtev spreiela in da vsa podrobna pojasnila slede pismeno. — Mestna zastavljalnica ima tomeseč-no dražbo januarja 1922 zastavl"»enih pred- j metov v četrtek 14. t m. popoldr.e. j — Seznam Industrijskih in večiih obrt- | nlh pođletlj v okraiu trgovske In obrtnike i zbornice v Ljubljani ie izše! v novi pomnoženi in Izpcpolnjeni izdaji. Prikladna kni-žica je sestavl'ena po strokah v abeced-nem redu in obsej^a 80 tiskanih strani. Do-i bi se pri trgovski in obrtniški zbornici v | Ljubljani po 10 D za tiskovne stroške in 30 par za poštnino. Denar je poslati v naprej. — Za poselski dom se te dni menda prav pridno pobira po Ljubljani. Kakor st nam poroča, se na§e gospodinje vsaka po svoji moči zavedajo te človekoljubne naprave, ki mora ostati izven strankarstva in politike, ter ima velevažen pomen In namen poskrbeti za naše služkinje v njih starosti in onemoglosti. Tuđi naša vlada skrbi in ba storila brezdvomno svojo sveto dolžnost v tem perecem vprašanju. Dostaviti pa moramo, da na] se pri tem delu opusti vsako hujskanje, ker vemo, da je tuđi v teh krogih nekai os, ki strašno pžkajo in stezajo svoje Jezike. Vsem tem pregorečim devicam sve-tujemo, da naj se kar in čimpreje preselijo v deželo, kjer cveto pomaranče in drugo južneJSe sadje. Pa Če se ustavijo v Trstu ali pa če zbeže v Egipt ali sploh čez mori**, naj fredo in naj ilh odnese čimpreje. Drugim našim mirnim in delavnim služkinjam pa pravimo: »Ljubo doma, kdar sa ima!« Te resnice se pač zavedajmo vsi brez iz-jeme. — — Klerikalna hvaleinost Pišeio nam: V Smledniku imajo novoustanovljeno gasilno društvo in dozidan sedaj tuđi že svoj »Gasilni dom«. Društvo je seveda klerikalno. Ko so nablrali prispevke in materijal za ta dom. so nadlegovali seveđa tuđi *li-beralce«. Ondotni graSčak Lazzarini je iz-kazal dni$tvti in Smledčanom že obilo do-brot, neki drugi posestnik pa je dal svet brez plačno za stavbo. Kaj menite, kako so se ti katoliški možje izkazali hvaležne za te dobrote? Tako-le: VrgH so Jz druStve-nega odbora tako graSČaka L. kot posest-nika K. Nehvaležnost je pač plačilo sveta! — I. Jngoslovanski vs«sokolskl zlet v Ljubljani v kino »Tivoli«, ponovi se na splošno željo, ter se vrše tozadevne predstave v nedeljo ob desetih dopoldne in ob treh popoldne. SofcDlstoo. — »Sokol« Ljubljana n. priredi v nede-lj«, dne 10. t. m., ob ugodnem vremenu peš" izlet čez St. Vid (Trata) v Dolnice. Ude-ležba je obvezna za člane, članice ter mo-ški in ženski naraščaj. ćlanl, ki imajo kroj, v kroju, ostali v civilni oblekl s sokolskim znakom. ZblraliSče ob 13. uri na dvorišču državne realke. Odhod točno ob pol 14. uri. Povratek v Ljubljano čez Koseze ob 19. uri. — Gradbeni ođtek Sokola v St. Vidu pri Ljubljani priredi dne 10. t. m. ozir. v slučaju slabefta vremena 17. sept. 1922 pri »Slepem Janezu« v Zapužah vrtno veselico v pristno narodnem slogu. Boj^t in razno-vrsten spored bo nudil vsakomur obilo pri-jetne zabave. PostreŽba bo v gostilni dob-reca slovesa točna in vsestranska. Posctite hmŠo prlreditev! * Sokolsko drvltvo v Domžalah priredi T nedeljo dne 10. septembra 1922 ob pol 4. uri popoldne javno telovadbo na telovadi-gčn za Sokolskim domom s sodelovanjem domžalslre godbe. Po telovadbi velfka vrtna veselica na vrtu br. A. Skoka na »Novi po-$rl« v Domžalah x raznovrstnim vsporedonv Prijatelji Sokotstva vabljeni! Zdravo! — Sokol ▼ Novem meslu razvije v nedeljo 10. t m. na Glavnem trgu ob pol 12. dopoldne narascajski prapor. Po razvitju pohod po mestu in Kandiji. Popoldne ob 15. Javna telovadba na Lokl, ob 19. veselica v »Narodnem domu«. Na predvečer baki jada in serena-«Ul Zveza z rednim! vlaki zelo ugodna. VELJK PORAZ GRKOV V MALI AZIJI. Turki zajeli grškesa generaiisima. — Panika v Smimi. — London, S. septembra. (Izvimo.) Rcutcrjcv urad javlja iz Smirnc: Grki wdržujcjo fronto ob Salislijii. V mesto prihaja zelo mno£O bguncev. Po!no je ckziTterjcv. Med evropskim^ prebival-stvom vlada vznemirjtnost. Število bc-ffimcev znoša okoli 200.000. — Atene, 9. septembra, (-zv.) Vest, da je bi! ujci trržki generalisinsus Trikii-pi5, se polr.JHJc. Za seneralisima gr$ke vojske v A!a!i X/A'n ie imenovan general PoHiine:ia!:^r. — London, S. septembra. (Reutcr.) Turki se blizajo Sinirni. Do sedaj so Turki imeli velik vojni plen. Mtd dru-Kimi so zap'cnili 950 železniških va&o* nov. — — Atene. S. septembra. (Havas.)" Vlada je dern»?!;onirnla. — Atene, 8. septembra. (Havas.)[ Krali is poveril sesfavo nove vlade Ka-IoKcropu!o.-u. — London, 8. sept. (Reuter). Položaj v ?n:irni je zelo kritičen. Ancjle^ki admiral Broock je dal britanskim podanikom trgovske ladjo na razpolag:o, da se vkrcaio in odpf)tujeio iz Smirne. Must afa Iv-'mal paša je izdal armadno pn-veMe. da b-> vsak kaznovan s smrtio, kdor bi poskusil pleniti pri krist-anih in sploh krist?ane nadlegovati. — Angora, 8. sept. (HavasV Grgki ^cneralJFirnus TriVttpis in 500 vjetih gr-š!;lij oficir je v te bi!o prinelianfh v tabor Mustafe Kor"?.! paše. Dosedaj so Turki vje!i \ 2,000 Crkov. DEMISIJA GRŠKL VLADE. — Beograd, 9. sept. (Tzv.) Po po-ročilih iz Aten i-3 podala sedanja grška vlada demisi;o. Grski kabinet Gunarisa ie deirisjioniral radi grških porazov v Mali Aziji. VELIKE GRŠKE IZGUBE, — Pariz, S. sept. (Izv.) Po poroč!- lih iz Carigrada so Grki tekom zadnje turSke ofenzive imeli velike izgube. Turki so zaplenili 700 topov, 2f>0 avtomobi-lov, 6.000 stroinic in U zrakoplovom ♦ PRED SPLOŠNO KRIZO? — Beograd, 8. septembra. '(Izv.? Glavni odbor demokratske stranke je imel zadnje dni dolgotrajne seje, na Ka-^ terih se je pečai izključno z vpraša-njem ućeležbe na za^rebškem kongre-i su. Udcležbo so zagovarjali predsednik Ljuba Davidović. poslanci dr. Veljko-vić, dr. Milivoje Jovanović in Pavle An-gjelić, dočim so bili odloČno proti ude-ležbi ministri Pribičević, Timotijević in Žerjav. O'a\rni cdbor se ni mogel odlo-čiti za noben zaključefc. Davldovič Je: izjavi], da poda demisijo, ako se mu zabrani ude'cžba na zagrebškem kongre-< su, na drugi stran? pa so podali ministri Pribičević, Timotijevic", Žerjav In Knma-nudr deklaracijo, da izstopljo tako! Iz vlade m iz strankinesra g!avnega odbora, ako Davidović s svojlmi somišMenl-i; ki odide v Zagreb. Izjavi mlnistrov se Je pridnižil fndi poslanec dr. Lukinić. Ako se konflikt v demokratski stranki v zadnjem trenutku ne poravna, je prlča-kovat«, da izbruhno težka vladna kriza z nepreglednimi posledicaraf. ATENTAT NA FRANCOSKEGA PRED-SEDNIKA MILLERANDA. — Pariz, 8. septembra. (Izv.) Današnji večemi listi javljajo, da je opo!-dne neki mladenič, hoteČ izročiti pismo,! oddal na ministrskega predsednika republike Milleranda strel iz samokresa', ker je bilo njegovo pismo zavrnjeno.t Strel ni nikogar zadel. Aretirani napa-| dalec je baje jucroslovenski podanik iri' se zove Salem. Po njegovi izjavi je pri-spe! iz Kajire in je hotel prositi predsednika republike za podporo. Njegovi dokumenti pa so zelo sumljivi in je tud! dvomljivo, da bi bil jugoslovenski por! danik. -■» INSPEKCIJSKO POTOVANJE MINI-STRA TRGOVINE IN INDUSTRIJE. — Beograd, 9. sept. (Izv.) Minister trgovine in industrije je snoči odpotoval na inspekcijsko potovanje po SIovenijL; Minister trgovine in industrije Omeri V i 1 o v i ć priđe v Ljubljano, obiŠČe da-j jle Celje in Maribor, kakor tuđi vse dru/ gc važnejSe centre v Sloveniji. , Borzna poročila. — Zagreb, 9. septembra. Danes borza ni • poslovala. Tuđi v prostem prometu je radi novih deviznih naredb popclna stagnacija in se ni zaključilo nobenih kupcij. ; — Curih. 8. septembra. (Prelco Duuajt.^« Zagreb 1.60, DunaJ 0.0075, Budimpešta 0.225, Berlin 0.38, Praga 18.60, Milan 22.90L Pariz 40.80. London 23.49, Ne\vyork 5.27. — Curih, 9. septembra. Današnia pretf-borza: Zagreb 1.60. Berlin 0.375, Dunal 0.0075, Budimpešta 0.23, Praga 17.40, Milan 22.90. London 23.005, Pariz 40.85, Newyoiic 5.37. — — Milan, S. septembra. Zagreb 6.60», Berlin 1.725, Pratca 77.50. Pariz 178.75, London 102.75. Newyork 22.95, Curih 436.—, __ Praga. S. septembra. Beograd 33.50, Berlin 2.40, Milan 130.—, Pariz 234.—, London 132.—, Newyork 29.875, Citfih 54b *" Stran 6. »SLOVENSKI NAROD* dne 10. septembra i W2 štcv. 205. POKRAJINSKA OBRTNA RAZSTAVA V MARIBORU. (Od S. do 17. septembra 1922.) Defa na razstavnem prostoru se bližajo koncu. Gledalce naravnost preserretijo krasno in umetno izdelani paviljoni na vrtu Dijaškega doma. Omenimo naj le umetniško izvršeni paviljon za vrtnarsko razstavo, ki bi vsakemu mednarodnemu velesejmu delal fast. Ražen tega je še osem krasnih pavl-ljonov, kjcr se bodo prodajala okrepčila, rasstavila vina, likerji, slaščice itd. Nad vse originalna bo kmetska niša, ki pre-stavi obiskovalce iz živahnega mestnega vrvcnja v mirno zatišje kmečke niše. V bivšem otroikem vrtu je pisama razstav-■cga odbora, razstava vin in vajenških del ter policijska stražnica. V blizini je paviljon Rosaške Slatine, kjer bo »ftviral« zdra-viini >Donatijev vrelec«. V telovadnici de-idiške meščajiske sole, ki meji na razstav-ni prostor, bo nameščena razstava slik umetniškega kluba iGrohar«. Ker je Gotzova dvorana premajhna za vse prijavljene razstavljalce, je moral raz-stavni odbor dograditi na Gotzovem dvori-šču še posebno lopo, kjer bodo nameščenl razstavni produkti, kakor težki vozovi, kamnoseška dela, razni stroji itd. 2c iz tega je razviden velik napredek od lanske razstave. — Fotografiranje na razstarl. Kakor teni, je tuđi letos poskrbel razstavni odbor ■za to, da dajo lahko razstavljalci svoje prostore fotografirati po oficijlcnem fotografu. Posnelo se bo tuđi živahno življenje na razstavišču ter bodo te umetniško izde-lene razglednice posetnikom razstave pri prodajalcih na razstavišču proti mali od-škodnini na razpolago. Eventuelni čisti do-biček je namenjen za »Vajeniški dome. Vsa-fco fotografiranje razstavnih prostorov brez ,predhodnea;a odobrenja razstavnega odbora i« strogo prepovedano. — Oficijelni razstavni katalog bo vse-bovml ražen podatkov o razstavi vse, kar ie za posetnika obrtne razstave, ki je v me* stu tuj, potrebno. Pri točnem seznamu raz-stavljalcev in razstavnih predmetov bo naveden tuđi natančen naslov, tako, da bo katalog dober orijemacijski pripomoček za vs« industrijske, obrtniške in trgovske kro-ge, nič manj pa tuđi za obiskovalce, ki se zanimalo za naše narodno gospodarstvo in tofipodarski razvoj ob naši severni meji. — Stanovanjski odsek razstavnega odbora preskrbi vsem zunanjim obiskovaicem prenočlšča ter bo ves čas razstave vršil permanentno službo. Pri prijavah naj se navede število sob, oziroma postelj in za fcatero dobo. — Prostori za lepake. Na razstavnem prostoru je še več sten, ki so na razpolago za. reklamne lepake. Interesentje naj se oglase v pisarni na razstavnem prostoru, kjBT bodo natančnejša pojasnila in navodila. — Poijedelci najdejo na Pokrajinski Obrtni razstavi, ki se vrši v Mariboru od 8. do 17. septembra, poleg industrijskih in obrtnih izdelkov, vse, kar rabijo za svoje gospodarstvo in bo ta razstava naiboljša šprilika za nabavo raznih gospodarskih po-trebšČin, poljedelskih strojev, raznega orod-sja in drugega vsakovrstnega blaga. Legitimacije-, s katerimi ima vsak obiskovalec pravico do polovične vožnje na vseh pro-'gah f nali državi, se dobe pri vseh obrtnih idruštvfli, večjih trgovinah itd- ter pri raz-stavnern odboru v Mariboru ter stanejo m opravičeno nevoljo, prosi podpisanec, predsedstvo v. š. sveta blago-voli odrediti proti imennvnemu disciplinarno preiskavo, oziroma podvzeti korake, da se ga premesti na kak drug prostor.« Samostojni predlog kanonika Vrabra, ld ga podpredsednik prečfta, se tiče prelo-žitve velikrh počitnic na bivšem Štaier-skem. Kanonik Nadrah predlasra, naj se ka-tehet Franc Kogej s prve deške meščanske sole v Ljubljani prideli kot katehet osnovni Soli v Št Vidu nad Ljubltano in sicer preko krajnega in okrainega šolskega sveta. (Kakor čuiemo, se sra krajni Šolski svet v Št Vidu brani. — Uredn.) Drugi samostalni predlog kanonika Nadraha so pa tiče reso- lucije UJU., sprejet« na Bledu. ki se tiisi: »Vsa mladinska društva in sole, ki jin vo-dijo osebe, pripadajoče po svojei i značaju političnim strankam, borečim se proti ustavi jn dinastiji, naj se primerno na-J/urujc-jo.« (Kanonik Nadrah je mnenja, da Uoče ta rezolucija vsaj delorna zadeti učitelje, udružene v Slomškovi zvezi, zato jih hoće s posebnim predlogom vezti v zaščito Uredn.) S tem je končal podpredsednik Dimnik svoja poročila ter prešel na dnevni red. Dnevni red. Srednje sole: Sprejme se tropred-log za službo na mariborski gimnaziji za zgodovinn in zemljepis; ta čas se prideli na ta zavod prof. Prijatelj. Istotako s-i sprejme troprtdlog za oddajo službe na I. državni gimnaziji v Ljubljani za klasično filologijo. Za službo srbohrvaščine na mariborski gimnaziji ni kvalificiranih prosilccv Služba na državnem mi.škem učiteljisou v Ljubljani za slovenšćino se iznova razpiše. — Verske vaje: Na podstavi ustave se § 6. disciplinarnega reda glede obveznih verskih vaj na sredn'ih šolah crta, dijaki pa, ki se udele/.uicjo ver.rih vaj, se morajo dostojno obn"*vi. — Z ozirom na predlog Zdrav; tvenega odseka se prepove dijakom iz zdravstvenih in gospodarskih raz'.ogov pušenje tobaka in posečtinje gostiln in kavarn. — MeŠČanske sole, s'alno imenovanje: Celje: Lukman Pran, katehetsko mesto na deSki in dekliSki meščan-ski Šcli; Ne/.ika Z^dnikova I. skupina; Marija Hebeliakova II. skupina; Marija L«»be-tova II?. skupina, vse na dek'iški mesćanski soli. Na deški meščanski soli: Franjo Likar fn Alojzij Pol'šnk. — Ljubljana: I. deki. mešč. šola: Mari:a Mladićeva, Jožica Trdi-nova, lika Waschtetova, Ana O:striževa, Palmira Fajdigova. II. deki. mešč. šola: Helena Potočnikova, Friderika Specler; I. m. de^ka Šola: Leo Fink, Josip Jeras. II. de-ška mešć. šola: Anton Smrdelj. — Jese-nice: Cecilija Vilman, Pavla Peternel in Jakob Gospodnrić. — Maribor: dekliŠka meščanska šola: Mara Baran, Pavla S^nt, Marija Zachrl, Antonra Fabjan. Deška meščanska šola: Josip Herrgott, Anton Osterc, Ivan Lavrenčić in Fran Ferjančič. — Ptuj: Julrla Koser. — Tržič: Iva Lampe-tova, Antonija štamcar \n Marija Der-žajeva. — Ljudske Sole: T. Korsić^-va, Boslljeva ! o!;a: Tereziia Šusteršič in Angela Lokar. Mozeli; Marija Korneij, Novi Kot; Karei Fi:ipiC. Ž^alca^'i: Metođ Požar, Zalog pri LjublUmi; Iva Rupnikova, Kranjska gora; Franja Plehanova, Gcrje; Mib.n Vrezec, Ribno; Katarina Sorčič. Dcvj*;; Al-bert Debeljak, Koroška Bela: Ernest Tiran, Moravče; Anton Nanut, M?ngeŠ: Marija Kraisherjeva, Toplice pri Novtm mestu; Vera Kersnikova, St. Vid pri Brdu; Marija Onič, Golo pri Vodicah; Marija Hiti'eva, Domžale; Marija Vranjekova, MengeŠ; Fran Klavora in Anton Kobentar, Radovljica; Valerija Reitz, Srednja vas v Bohinju; Marija Magrlova, Marija 2er]avova, IJudmila Koroščeva, Dragotinova Gudula, Matilda Mušičcva. Josip Ncpokoj in Ivan Sega (nadučite'j), Jesenice; Jožica Breziger-eva, Miroslava Stupar in Ferdo \Vigele, Metlika; Pavla Vrončino\'a in Juliinna Maričeva, Črnomelj: Ivan Riglar (nadučiteli), ?emič; Ida Božičeva. Suhor; Jerica BIzjakova, Pavla Jakličeva, Josip Križnar in Andrej Roje, Kranj; Alojzij Bajec (nadučitelj), Mur-ska Sobota; Josip Birsa in Ludovilc Seči, Dol. Lendava: o. Tomaž Ahlin - Ottavi, Novo mesto (katehet). — Cirila Pečnik, Do-bova; lv?.n Muršec, St. Jurii ob j'iž. ž.; Marica Wudler, Petrovce; Frania Smidlchncr in Aleksander Koprive (nadučiteli), Sčav-nica; Josip Korban (nadučiteli). Gornji grad; Antoniia Jurgel, Loka pri Zidancm mostu; Minka Medičeva, Kamna gorica pri Mariboru; Ljudevit Rozman, Sv. Lovrenc nad Mariborom; Josipina Cirar in Mirko Vavda (nadučiteli), Sv. Marjeta ob Pesnici; Jernej Crnko in Pavla Macarol, Selnica ob Dravi; Elizabeta From, Sp. Sv. Kongota; Rozina Leben, Ćrcsnjevec; Fran Vendra-min (nadućitelj) in Franja Hribar, Laponje; Mara Vogrinc. Dobrna: Anton Faganel, Vojteh Ipavec, Anton Kutin, Drago Cibic, Josip Kutin in Leopold Pavlin, Maribor; Katarina Smrdu, Studenci pri Mariboru; Ljudmila Mikuž, Gotovce: Srečko Vitori, Sredibčc; Milena 2agar, Liubećna; Anton Lenarčič, Podbrežje; Rozali;a Oerbec. Le-gen pod Vilko; Olga SorCakova, Slivnica; Franc Kogelnik, Crna; Matilda TrampuŠ, L'ršula Pil'er in Antoniia V'rež, Dravojsrad; Rudolf Sim<^nT Olg^ Pečnik, Janko Gačnik in Ema Kotnik, Guštanj; Alojzij VreČek. Me-žica; Pavel Kosir (nadučiteli). Karol Dobr-šek, Iva Močnik, Ida Pečnik, Prevalje; Eliza Kerc, Tolsti vrh Ministrstvu se priporočajo za začasno pridelitev Državni dečji stanici v Mariboru; Olga Cvahte, Alojzija Kožuh, Milica Jurko-vić in Sluvica Voinliovič. — Službeno se premeste: Helena Semetova s Police v So-stro, Terezija Jane/IČ z Roba na Polico, Marija Jugovic Iz Zužemberka k Dev. M. v Polju. (Dalje sledi.) * ♦ • — Državna dvorazredna trgovska šola v Celju. Za šolsko leto 1922 '23 bo vpiso-vanje gojencev v pripravlj. letnik, v prvi in drujci letntk ter deklic v drugi letnik, v po-nedeljek, 11. sept. od 8.—10. ure. Sprejem novih gojenk v pripravljalni razred in prvi ietnik ie izklii:Cx;i. Ponavljalni, naknadni in sprejemni izpiii se prićno v torek, 12. sept. ob 8 uri. V četrtek, 14. sept. bo ob S. uri otvoritvena služba božja v cerkvi Marijine-ga Vnebovretja. Nato se zbero učenci in učenke v svojih razredih, kjer se iim pre-čita in razloži disciplinarni in šolski red ter naznani urnik. V petek, dne 15. sept. se prične reden pouk ob 8. uri. — Začetek šolskcga leta 1922 23 na ženski realni gimnaziji in na i njim združenih oddelkih. Petrazredna gimn. osnovna šola. Vpisovanje v 1. ražin ostale razrede se vrši v torek, dne 12. septembra od 9—12 ure. Pouk se prične v sredo, dne 13. septembra t. 1. za I. razred ob 9. uri za ostalo razrede ob 8. uri. — Mest na ženska realna in ref. realna gimnazija in licej. Vpisovanje za nanovo vstopivše gojenke v I.do VIII.raz. se vrši v torek, dna 12. sept od 9.—10. ure. Spreiemni izpiti za gojenke za I. razred In za gojenke v ostale višje razrede so v sredo 13. sept. ob 8. uri. Goienke, kl so bile že na zavodu, se javijo dno 13. sept. od 9.—11. ure z zadnjim izpričevalom. — Ponav-ljalni in dodatni izpiti za licej i n gimnazijo se vrše v sredo, 13. sept. ob 8. uri — Enoletni trgovski tečaj. Rok za vpisovanje je doloćen na pe-tek dne 29. sept. t. 1. od 15.—17. ure Sprejemni izpit je v soboto, 30. sept. ob 8. uri. Enoletna gospodinjska šola. Rok za vpisovame je določen na dan 2. okt u 1. od 10.—12. ure. Svarilo. ) S tem naznan'am, da sta gospod Stavko Doplihar in njeRova žena Tea izsroptla iz moje potnlške pisarne in nimata več pravice prevzemati kake posle za mojo piša rno. Ljubljana, 7. septembra 1922. 9 Ivan K r a k e r, zastopnlk potniške pisarne tFrancoske linije«. • Za ta spis uredni5tvo ne odgovaria. Mebleuono sofio iisto, s posebnim vhodom, v sredini snesta, išče mlad samostojen obrtnik za stalno, event. z dobro hrano. Na željo se plača za nekaj mesecev naprej. Po-nudbe pod „Poseben vhcd 7387' na upnvo Slov. Naroda. 7387 prodam novo prltllčno hlčo* Stanovanje prosto. ALOJZIJ CEH, Rožna dolina [222 pri Ljubljani. 7323 Prodala. Slfta % restavracljo in gostilniškim jnventarjem na prometnem kraju v Ljubljani se zaradi bolezni ugodno proda. Nas/ov pove uprava Slov. Nar. 7370 lm stamnaiji! z dveraa ali s tremi sobami s pritikli-nami za takoj. Plač a m dobro. Ponudbe ?od „Inženir 7369" nj npravo Sloven. Naroda. 7369 gospodična srednje starosti, samostojna kuharica, išče službe gospodi nje. Ponudbe pod .Spretna 7410" na upravo Slovenskega Naroda. 7410 Dva Mlaka nižješolca) se sprejmeta na hrano In stanovanje. Naslov pove oprava SI. Naroda. 73/5 Brez posetmega obvestfla. Potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je naš srčnoljub-ljeni soprog odnosno oče, svak in stric, gospod Frlderik (Seinberser rovldont jušna ielaznloa včeraj, na praznik, po dolgi mučni bolezni v starosti 58 let, previđen s tolažili sv. vere, mirno preminul. Pogreb dragega pokojnika se bo vršil v nedeljo, dne 10. septembra t, 1. ob 3. popoidne iz dež. bolnice k sv. Križu. Bodi mu prijazen spomint Ljubljana, 9. septembra 1922. ileiioko Ulilit! rafliR Iiiitenujm. Tratim radi preprodate zastupništva za sav gradjevinski materijal artikle za građjevinske potrebe 1 gradjeiinske mašine Molim, da se pošalju ofertl i katalozi na adresu arhitektonski biro DjSro J Hfntz, Beograd, Krun-ka ulica 53 a. Dio|a£ino n. pt. srne, zajce, fazane, jerebice, divjt race, si oke itd. v vsakem času po naj-boljSih cenah kapuje E. VAJDA, veletrgovina z dlvjaćino in perotnino, Čakovec, Mcdjimurje. Brzojavni naslov Vajpa Čakovec. Interurb. tel. 59. 3 osobni avtomoblll eden Scstsedežt n, d advosedežna sportna voza se vsled Izselitve po ugodni crni prodado. Vpraša in ogleda se v avto-garaži Stupca, SJomSkova ulica, med II. in 12. in 17.-18. 7422 Mlad moškl (zaupna oseba) se sredi meseca odpelje f Avstrijo in Južno Ncmčijc ter pre-vzame kakrinakoli naročita Dopisi pod .Dunajski veliki seraenj" Ljubljana, glavna pošta restante. 7424 Sprelme se ievOorskl prlre^votec (Zuschndder). Anton nlarfcnii, Kolodvorska ulica 42. Ljubljana. 7381 Dobro ohranjen GOOBfNI AVTOMAT (na utei), te «9*4m prt>ato. Vprala In Ofieia se v gosti Ini Danajska eeata aaspiDti artfl. vojasalce v Ljubljani._________________________734« Bolffo oseba iSce 1 do 2 piazni sobi pri bolj?! iod-binl Pla6i postnnska stvar. Naslov pri apnvi Slov. Kirodi 7414 Prazno sobo večjo zračno, s posebnim vhodom, iščeta zakonska brez otrok. — Ponudbe rod .Mirna stranka 73/8" na upravo Slov. Naroda. 7378 Osebni avto „Itala* 18/24, „Landaulef in .Oncla 12/14, v dobrem stanju, se ceno rro-dasta. Polzve se v Sp. SiSki pri g. LAH, CelovS!^ cesta 13. 7376 DeSaoce za cementno streino ooeko, nezare/nno, sprejme JOS. C1HLAR, cementna tvornica, Ljubljana. 7373 čiste pasme, dobermanka. krasna, se proda za 1-50 Din. Ogleda se Rimska cesta 19 7371 Proda ss majhna »truinica {LcitspindeH .za fino mchaniKO. Naslov pove upiava SI. Naroda. 7380 Ženitna ponudba! Čvrst mož, 29 let, z inteligentnim pokličem isČe tem potom v svrho ženitve znanstva z neodvisno gospodično pod 30 let. ni izključena loćena ali mlada vdovica. Neanonimnl dopisi naj se po-Ujejo pod .ĆeSkoslovensko udruženje 7339" poS'no ležeče LJub jana I. 7339 Praktična aradnica vzame vsa^ovrstno plsarm^kn clclo, tuđi ttrojepisje, na dom. PiS!ovenec« hiti v svoji zadn;i replfkl slcer povdarjati, da k nesreći »magistrat-nega jurista« tuđi on pozna zakon o državnem svetu in upravnih sodiščih- Zdaj ga morda pozna. t. j. ga je hitel prečitat, ko je bil po »Slov. Narodu« nanj opozorjen. K svoji »lastnl nesrečU pa ga Še većno ne razume. To postaja jasno Iz tega, da nam citira § 6. taksne naredbe z dne 11. aprila 1920, št. 177 »Uradnega Lista« in pa § 84. ljubljanskega občlnskega reda. Ta § 6. taksne naredbe doloca, da gredo pritožbe zoper odločbe občinskega urada ali starešin-stva (v Ljubljani magastrata) na občinski odbor (v Ljubljani občinski svet) in zoper odločbe občinskega odbora na »deželno vlado, poverjeništvo za notrnnje zadeve« (danes pokrajinska oprava); § 84. ljubljan-skega občinskesa reda pa pravi — kakor analogno vsi občinski redi izza Avstrije — da odloča o prizivih zoper sklepe občlnskega sveta v stvareh samosvojega področia deželni odbor (dandanes seveda pokrajinska uprava). Pri tem moramo še rarloče-vatl. ali je sklepal občinski svet kot prva instanca, t. i. v kaki zadevi, v kateri magistrat sploh ne odloča, ali pa je odločal kot prizivna instanca v smislu § 54. občinskega reda, t. i. ako grc za priziv zoper odločbo mestnega magistrata. V prvem primeru Je seveda nad občinskim svetom 5e vedno ena (edlna) Instanca, ki Je danes pokrajinska uprava. V drasem primerti pa je občinski svet sam ta danes edina prizivna Instanca. In zadeva, katera Je »Slovencu« dala povoda za razburianje, Je te druge vrste. Pred uveljavljenjem zakona o drZav-nem svetu in upravnih sodiščih je seveda veljalo zakonito dol^čilo, da se more stranka bodfsi v smislu § 6. one taksne naredbe, bodisi po § 84. obČ. reda prizvati zoper sklepe občinskega »veta kert prizivne instance Še do nadtljnle viSIe prizivne instance. Toda — tu je punetum saliens — zakon o državnem svetu In upravnih sodiščih določa čisto suho In kategorično, da se smeš, ako ti je upravno oblastvo kršilo pravico ali neposredni! osebni Interes, prl-tozitl 1 e na eno višle upravno oblastvo ZndnJi člen Istega zakona pa pravi: Ko stopi ta zakon v veljavo. prestane!© reljatl vsi predplsl, kl nasprotu|e|o njegovim ©đ-redham. To jt lus cogens kar se le da. Slovenec« bi nam mogel nacitiratl le tucate zakonov, kjer stoj! zapisano, da rro pritoZba zoper (prizivno) odločbo občin- * Radi preobllice gradiva nismo mogli ta Članek pravočasno ponaUsniti- skega sveta na deželni odbor. In ravno-tako aebroj zakonov, kjer se bere, da gre prltožba zoper odločbo magistrata kot politične oblasti ali glavarstva na vlado, zoper to^ta na ministrstvo. A vse te tretje instanca (deielnl odbor, nadomet£an po pokrajinski upravi, oziroma mlnlstrstva) |e zakon o državnem i?etu le upravnih sodiščih odpravil! In sicer odpravil s tako do-Icčnlml besedami, da se te od prave ne da proč zeskamotlrati z nobenim dlakoceplje-njem. In čez to dejstvo seveda tuđi »Slovenec« ne more splezati, čeprav se lovi po zavitih argumentacijah, o katerlh moramo — bralci naj nam oproste — seveda tuđi izpregovoriti. »Slovenec« nam — to samo mimogrede omenjeno — servira rudi ugotovittrv, da upravno sodišče sploh ni pritožbena instanca, nego sodišče, na katero se vla-gajo toibe. ne pa pritožbe. Ali je kdo kje kdajkoli trdil kaj drugačnega? Seveda, tlsti. ki so brali le »Slovenca«, bodo mislili, da je »Slovenski Narod«, oziroma ta neumnl magistratni jurist kaj takega trdll. Ce bi mu »Slovenec« ne bil anuliral političnega praktičnena izpita, bi ta nesrečnik še od popreje vedel, da je bilo ravnotako tuđi po avstrijskem zakonu o upravnem sodišču. »SlovenČev* poduk torej, kaj je upravno sodišče, more Imeti le taktlčni namen, neveščim bralcem predočiti »magistratnega •urista« kot pristnega osla. No, pa bog-lonaj! Preidimo tore] k »Slovenčevim« trdit-vam, ki hočejo dokazati (brez ra/logov), da občinski svet ljubljanski ni upravno obfostvo, nego le korporacija in po § 28. občinskega reda le sklepajoči in nadzoro-valnl organ nad magistratom. »Slovencu« je očividno zelo neprijeten § 54. občinskega reda, kl mu ga je »Slovenski Narod« že zadnjič citiral. »Slovenec« meni, da smo se le po nakl.tučju »vjeli* na ta § 54. O ne! Ta paragraf pravi ravno ono, kar skuša »Slovenec* s citiranjem § 28. občinskega reda svojim bralcem utajiti: »Občinski svet razsoja o pritožbah, dospelih do njega zoper razsodbe in odredbe magistra-tove v stvareh samosvojega področja občinskega — —«. Ali je torej občinski svet samo sklepajoči in nadzorovalni organ? Kdor ima pravico razsojanja nad odločba-mi podrejenega mu urada. je menda instanca? Od nekdaj (pod Avstrijo) smo Štell tri državne in tri avtonomne instance. Prve tri so bile glavarsrva (oziroma magistrati, v prenešenem delokrogu) — deželna vlada (namestništvo) — ministrstvo. Druge tri pa v avtonomnih mestih magistrat — očinski svet — deželni odbor. Na rresto dcželnega odbora je stopila po razpadu pokrajinska uprava. V č a s i h sta bili seveda možni tuđi samo dve instanci, t. j. pri stvareh, katere so a priori pridržane v prvo odlo-čitev deže!ni vladi, avtonomne pa ob^in-skemu svetu, kjer torej magistra: kot od-ločevatelj sploh v poštev ne prihaja. »Slovenec« ni Sel tako daleč, da bi negira! lastnost mestnega magistrata kot upravnega oblastva. Pač pa odreka to svojstvo občlnskemu svetu. Kaj torej te oblastvo? Pravniku, kl Je poslušal upravno pravo, mora biti znano, da so oblastva oni javnopravni organi, ki država po njih izvršuje svojo oblast (imperium). Oblastvo je torei uredba, kateri je poverjeno dolo-čeno področje javnega delovanja v državi. Naj nam bo dovolieno. citirati nekaj najno-vejšega strokovnega slovstva. Tezner, »Mandbuch des osterr. Admini-strativverfahrens«, imenuje upravna oblastva one organe — bodisi poedine fizične osebe, bodisi kolegijalna združenja — kateri so poklicani, da izražajo oblastveno državno voljo v podroČiu uprave, najsi tuđi samo za mimoidoč namen. — Po tej definiciji so oblastva tud! transitorične voli'nc komisije, ki iim le poverjena izvedba gotove volitve. Kdorkoli !e vsaj malo pozna istroj naše občinske uprave, ne more biti v dvomu, da je tuđi občinskim zastopom poveriena naloga sodelovanja pri javn! upravi. Vršeč to funkcijo v svojem področju, udejstvuje-]o oblast (imperium), katero jlm ie povcrlla država kot organa javne uprave z zakoni, s katerimi je država ustanovila v sebi upravne avtonomije. Ako bi »SlovenČev« izvestitelj hotel malo prelistati Teznerja, bi arlahka opazil. da proglasa izrečno tuđi občinske zastope za upravna oblastva. Istega mnenja, kakor Tezner, je tuđi dnjR, nič manj ugleden av-strijski upravoslovec, nnmreč dr. Rndolf Herman Herrnritt (glej njegovo 1921 IziSlo knjigo: »Grundlehren des Verwaltungs-rechtes«). Tuđi upravoslovcf Iz Nemčije so ena-kega naziranja; to nam J^prfčujeta priznana nemška učenjaka Oton Mayer In Frlderik Fleiner. Prvega delo je naravnost epohalno. Ker pa »Slovenec« nemških in avstrij-sklh učenjakov, in naj so možje, kl užlvajo med znanstvenik! mednarodno ime. morda ne priznava, nal mu navedemo vsaj po Imenu še nekaj Trancozov istejra nazora: Dailoz, Dugult, Hauriou, Laferrićre, Jćze itd. To so imena, ki slove dalcč preko mej franeoske republike in vsi ti soglašajo v naznačenem smislu o tem, kaj je oblastvo. Ce torej >Slovenčev« jurist občinskim zastopstvom odreka svojstvo oblastva, je doslej še hudo osamljen In se bo moral zelo potruditi, da bo svet strokovniakov prcpričal o pravilnosti svoje po gumno zasnovane teorije. Je pa le drug moment, kl ga ne imemo prezreti, Ce bi obveljala »SlovenČeva« teorija. To H BOiMot samouprav« občln. Zakon o državnem svetu In upravnih sodiščih ustanavlia dve Instanci (primarno odločujočo In prizivno odločujočo). S tem se skrajša postopek In doseže hitro skon-čanje upravnih sporov. To Je važna prido-bitev, kl jo bo znal cenlti zlasti oni. ki je kda) imel opraviti z avstrljsko tretjo instanco, slasti £e se le U tretie Instance po- služil nagajiv nasprotnik. Cez leto dnl, vča-slh tuđi se kasneje, je Izlla zadnja odločba. Drt«tikrat je potrdila le to, kar je razsodlU 11. instanca. Škodo vsled čakanja je pa imela stranka ali ćelo obe stranki. Za občine vsebuie zakon o državnem svetu in upravnih sodiščih torej posebno prldobitev: Razširjeni* ob£in*ke saiio-Hprave. Po nov em zakonu bo v lastnern področiu odločalo samo županstvo (magistrat), nad njim pa le še občinski zastop. Za tem OStaja le še tožba na upravno sodišče. Ce se »Slovenec« boji. da temu položaju ne bo kos občinski zastop v Rovtah, ne more ta bojazen izpremeniti položaja. Država je občtnam — tuđi tak lm, kakor jih označa »Slovenec« z Imenom R.*vte — po-verila ceJo stvari, kl so zanjo morda dokal usodepolnejše, nego končno razsojanje o avtonomnih strankarsklh zadevah; poverila jlm je vse vojaske stvari in tajne instrukcije za mobilizacijo. Vsc to so prele vodila gUvarstva, torei juridlčno izšolane državne oblasti. A naša država je tako čudna, da zaupa narodu. Zato se bo morjl nehati »Slovenec« zgražati pač tuđi glede razso-jevalne pravice občinskega zastopa v Rovtah. Kolikega pomena Je skrajganje avtonomnih upravnih sporov. bo vedel cenlti zlasti oni, ki Je imel kdai opravka z juri-dično sijajnimi In skrajno nepristriniikimi razsodbami Susteršičevega dezclnega odbora. Ce bodo posamični obćinski zastopi sodili neumno ali zlobno, se bodn že odva-diii, ko jih bo parkrat blamirala upravno sodišče — kakor je neštetokrat blamiralo SusitMšiviev deželni odbor. Samo krajše bo šio. In občine se bodo kmalu začele zave-dati svoje važnosti ter resnosti, & katero bo odslej treba vsako prito/bo reševati. »Slovenec« Izkazuje našim občinam mato spoštovanja In zaupanja, ko jim hoče lzpodmaknitl to, kar jim daje država sama. Da borno popolni, ne smemo prezreti § 84 ljubljanskoga občinskega reda, ki ga navaja »Slovenec«, češ da ga ne poznamo. 2e zgoraj smo omenill, da se da navesti nebroj pod Avstrijo nastalih zakonov, v katerih stoji navodilo, kdo je tretja instanca. A vse te tretje Instance so ravno odpravliene. To ne gre »Slovencu« v glavo. § 84 obč. reda določa: »O prizivih zoper sklepe občinskega sveta v stvareh samosvojega področja občinskega razsoja dc-želnl odbor (danes provizorno pokrajinska uprava.)« Samo ponavljamo se, če povdarjamo, da odslej za take občinske sklepe, ki vse-bujejo razsodbo o kakem prizivu (pritožbi) zoper odlok mestnega magistrata, pač ni nobene III. instance več. Kaj drugega seveda je z ostalimi občinskiml sklepi, t j. ta-kimi, ki jih občinski svet stori prvotno, ne pa kot pritožbena Instanca zoper kak magistratni ukrep. Kar govori § 84. dalje, se pa tiče samo takozvane nadzor st vene pritožbe. To pa ni nobena instančna pritožba In se tud! ne drži instanc. Ako je županstvo, magistrat ali občinski svet kršil obstoleč zakon ali ga napačno uporabil, se lahko vsak občan in brez omejitve na kak prizivni rok pritoži na vlado (nikdar na »deželni odbor«.) Politični deželni Šef ima pravico In dolžnost, da rudi sam, brez doSle pritožbe, v takih slučajih vmes poseže. To torej nima z administrativnim! prizivnim! instancami nlčesar opraviti in Je le posledi-ca splošne naloge državnih oblasti, čuvati nad zakoni. Položaj pritožnika je podoben onemu državnega poslanca, kl v zbornici interpellra. »Vlada« tudl ni dolžna, izdajati na take nadzorstvene pritožbe strankam reŠItve. Včasih Jih Izdala, dosti-krat gre pa taka prifožba z Interno - urad-no pismeno obrazložitvljo, da Je brez pomena, kar od acta, ne da bi pritožnik sploh dobi! kaj odgovora. Ako bi to stvar mešal kdo med vpra-Sanje upravnih instme, bi storil nekaj slič-nejra. kakor če bi sindikatno tožbo štel med pravra sredstva kakega sodnega spora. Ker Je pa mogoče, da bi »Slovenec« vso stvar začei odvllati ta nevešče ljudi zopet s platforme § R4. obč. reda, smo se morali zavarovatl zoper tak poskus. S tem je ta debnt.i za nas zaključena, nal »Slovenec« ali kdorkoli še enkrat reagira ali pa ne. Za vsnkocnr, kl zna misliti ter sklepati, je stvar pojnsnjena. Seveda ne za neki knpček liudi (tudl ta-ki ro se našli!), ki so trdill ćelo, da tuđi ma-jdstrati (kot občinski uradi) nišo upravna oblastva. ompak le občinski sveti (torei ravno narobe, nego trdl »Slovenec). Kam pridemo s tako trdltviio. nam IzprIČuje tale primer: Magistrat izda gospodu A. neki odlok v stavbnlh zadevah; A. se hočo pri-tožiti na obČInski svet. je pa malobrižen in zamudi rok. Odlok postane torej pravomo-čen in izvršiiiv. Vsnj tako Je došle} mislit ves svet in vsa zakonndaja. Toda če magistrat ni oblastvo, tuđi ne more izdajntl od-lokov In razsodb, ki bi kdaj zadobile pravno moč. Gospod A. lahko reče, da tlstl odlok sploh ne eksi^tfra, mnrveč da ga mora 5e enkrat Izdati občinski svet, ker je i le občinski svet stavbno oblastvo! Ce bi imeli muzej juridičnlh kurfjozftet, j M spadale vanj fotografije mož s tak Im pravnim nazorom. Da upravna so'liSča Se nlso ustanovljena, nas končno tuđi ne srne motitl pri vpra-sanju striktne veljavnosti zakona o državnem svetu In upravnih sodiščih. Res je zakon pustil vTzel glede tega, kam Je dotle! vlagatl take tožbe. Ker se mora pa vsako vrzel zakona Izpolnlt! po duhu In smislu, more bltf glede na določila člen a 50 nave-denega zakona In člena 103. ustave vlagall-30e za sedaj le že obstoječl državni svet Spominjfajte se Dražbe sv. Clrila In Metoda. Slon ia drugi Slavini v Gr^u Dr:d 109 letL Leta 1*27. je izdal dr. A. 1. Pohte-rer knjigo »Graz und seine Umgebung:« (Graz, Verlag Damian ćt Sorge, 4-4G strani), ki je za nas zanimiva, ker ome-nja v nekaterih poglavjih takratne S!o-vane, zlasti Slovence, živeče v nem-škem Gradcu. Že v predgovoru zahvaljuje drja. Vrleta »za svćt In pomoČ« pri spisova-nju knii.^r-. V biblingrafskem pregledu ! omenja ražen Valvazorja Še 1. A. Ku-marja, ki je spisal zgodo vino Otokarja VI. in popis graške okolice. Na str. 73 pravi Polsterer: »Glede na narodnost prevladujcjo v Gradcu Ncnici; bivajo pa v mestu tuđi »sehr viele Wenden«. Med deželnirni komturii »am Leech« na-*teva iz prejšnjih časov Mclhioria Rul-ka, 1. Kobenclja »von Pros^kt, Ješke v. Matschau in Hermar.a »von Lesche«. Med odvetniki pred 100 leti v Gradcu so bili Anton in Pcter liobelnik. Mina Okoren, Ivan Oblak. Na vseučilššču je predaval teoretično modroslovjc dr. Jo-žef Likavec »po svoji učni knjizi« v^ak dan od 9. — 10. ure, isti o moralni filozofiji in o zgodovini filozofije. Porod-ričarstvo je dociral v slovenskem (vrin-disch«) jeziku Ivan Kftinm, sluvcnš-jino 3 krat na teden Koloman Kvas (QuaB), reScvanje ponosrečencov dr. Ignac Vr-lfe. — Med rektorji graške univerze so navedeni 1. Kobenceli 1622, Matija Bo§t-jančič 1. 1638. Miha Smrekar 1639, Ivan Despotovlć 1700, Andrej Horvat 1719, Martin Rosnak 1779. Fran Tomičić 1784, Severin Dvoršak 1779, Jnž. L'.kavtc 1826. Med profesorji, ki so pisali znanstvena dela, so tuđi Gašpar Rožko (cer-kvena zgodovina), Anton Ljubi (moralno bogoslovjc) in Franc Gmelner (cer-kveno pravo in cerkvena zgodovir.a). »Steiermarkische Zcitschriftc ]e objavil 1. 1^21. spis »o Privinovem Blatnom gradu*, L 1S25. pa spis »7go-dovina slovanskih narodov ob Dona-vi«. V poijlavju o umetnikih :n pisatc-1 jih. živtčih v Gradcu, je na;ti d^. Biti-diča (medicina, topografija) in Ignacija Kluna (glasb. skladatelja). Ranocclruki so bili Gašpar Lupetina, 1. Koinin, Ani. Perolak. Blaž Kordin pa Fr. Aničck. IX*nar za postelje v »občni bolJiiŠ-rici« sta daro\ala »prcjastiii gospod pl Glavornik« in Elizabeta V^benCeva. Odlikovani so bili Iv. N. Cobul (s plemstvom), Fr. JuriČ, opat Kunšak in prof. K. Krusnik pl. Kupljenik. — Misni posestnik Dra^ovanić je bil javno pohvaljen »za pomoć ob rovodnji 1. 1513«, Jožcf Gregorič. dcž. vladni koncipist« vza izvrstno službovanje«, in posestnik J Nečas »za poinoč ob požaru gleda-lišča«. Iz »kratke kronike mesla Gradca«: so mi zdi vredno navesti te-le podatke: »Mescca aprila 1. 1274. je priiel češki kralj Otokar v Gradec ter imenoval Mi* loto Zavija za svojega namestnika«. *L. 1516. kmetski punt na Sp. Šta-jerskem (»stara Brauda«) . . . !5 kolo-vodij, 10 stotnikov in 136 drugih pun-tarjev se ob^Iavi v Gradcu.r »5. junija 1. 1S22. je umri opat run-ske^a samostana. J. A. Kunšak, c. kr. svetnik, v 69. letu svoje dobe.« >27. marca I. 1S24. je umri Fr. Gmeincr, dr. fil. in tcoL, odličen teološki in Z2od. pisatelj.« »30. junija 1S26 je umri Andrei Kav-^ čič, dr. fil. in teol., kanonik in konzlst svetnik, v 74. letu.* L Koštial. Krakouo in Trnovo u prelsMlli stoletjlh. Po raznih virih napisal Alojzij Potočnih. Počasi se tekla Ljubljanica nekdaj po svoji strugi ter sezala s svojo gia-dino skoro do vrha obrežja. Za rimske-ga gospodstva po naših ćeželah so plu-ie po njej ladje od Vrhnike do Save in tuđi dalje. Prav ta promet je pripo-mojrel, da je bila Ljubljana že takrat važno trzovsko mesto. Revni ribiči in čolnarji so si postavili okoli sedanje škofije svoja bivališča z leseno ccrk\1-co, posvećeno njih zavetniku sv. Nikola ju, po ustanovitvi ljubljanske škofije v letu 1461. pa so se preselili v Kr.ako-vo in Trnovo. Krakovčani so lovili ribe in povod-ne ptice na močvirju, Trnovčani pa so prevažali s čolni vo Ljubljanici različno blago in ljudi od Vrhnike do mesta. Pri prevažanju po reki so jim služile razne naprave. S čolni, po 1S do 20 dolgimi, 2.o m širokimi in 1 m globokimi, ki so imeli Široke in ploSčate konce, so prevažali tovore, težke do 500 stotov. Dva taka skupaj strnjena Čo'na sta se imenovala ladja. Brodniki ali streharji, 6 do 7 m dolgi, s streho pokriti čolni, so bili za prevažanje ljudi. Malo veČji kot brodniki so bili peskarji, s katerimi so prevažali pesek. Ribiči so rabili 4 do 5 metrov dolge Čolničc, takozvane škatle. Na težkih vozeh so prepeljavali blago iz kraja v kraj. Ženske so izdelovale čipke in pridelovale predvscm zelenjad. Blago, dospelo iz daljnih krajev po morju v Trst in r«a Rcko in nnmenjeno Ljubljani ter krajem severno od nje, so spravljali na vozeh do Vrhnike, od tam pa po Ljubljanici navzdol. Na sedanjem Bregu so čakali Trnovčani na priha-jajoče ladje. Ob stabem vremenu in v vročinl seveda nišo postajali rod milim nebom, ampak zahajali so v p:o-stilno »Pri zTatem čHničku*. ki je bila Miru sedanjesra 5cntjakobskcp:a mostu. Tam so se gostili z ocvrtimi piščanci in raki ter pili vino. Med 7. in 8. zjutraj so prihajale ladje, te?fko oblcŽcne s stadkorjem, kavo, bombažem. suknorn. svilo, vinom, lesom i. dr. Blajto. ki so ga ladje nripelja'e, so izložili ter ga spravili v skladiSča na Bregu. Prud dan so nnložill blago na tc?ke vozove — pati^arje — ter ea odpeljrM po se-danjl Dtinnf^k! cesti. Trnovčnni. kt jim je prevažarje po vod! in po suhem prl-na$nTo ob!lo dobička, so bl'I nekoliko ošabni ter se nišo nlč kaj radi prište-vali h kmetom. O sebi so peli: »Kmet kosit — mi pa piff Kmet orat — mi pa spat!« Njih bfvaliSča so bila Izprva lesena, pozneje pa zidana, odnosno taka, ka-kršna se vidijo §e dandanes po Kra-kovski uHd. Stanovali .so v prttličnih hlSfcah, katerlh vrata so vodila v ozko ulico med dvema hf§ama. Na cestni strani so imele hi?e po tri okna. Krakovčani kakor tuđi Trnovčan! 80 se Iočili od okoIiSkih kmetov tuđi po noSi. ČotnarjI so Imeli klobuke s Sl-rokfml krafevcl, ^krlataste telovnike z gosto vrsto svetlih (rtimbov, do kolera segajoče modre hfače Tn svctTomodrc nogavice, obuH pa so bili v nizke čevlje s svetio zaponko. ?er?sVe so nosile na plavi avbo, Čez njo pa belo pečo: potem o?petetj, »krilo \z pravoga mezinm«, predpasnik, Jopo \z r jave ga sukna, ki je bila pošita s crnim baržunastlrri frakom in srebrn pas, na katerem je visci zaprt nožiček. Na nogaii so imele rdeča volnene nogavice in crne šolne s svileno pentljo. Ribiči so nosili crne klobuke z visoko štulo in širokimi fcrajcvci; okrog štule je bil baržunast trak s posrebreno zaponko, ob njem pa Še zlata vrvica s čopi. Srajca je imela položen ovratnik, okoli katerega se je zavezaval svilen rdeči robec, ribičev telovnik pa je imel dve vrsti ^osto naških srebrnih gum-bov, katerim s6 rekli groši. Dalje so nosili ribiči čme irhaste hlače, pohite ob straneh z ozkimi jermenčki, iopiče Iz temnozelenega ali modrepa sukna in Crne Škomje s svetlimi Eolenicaml. Ženske so nosile avbe z zlatim čelom In tibet2cte jopiče (spenzarje) s širokim! ovratniki in prav takimt rokavci z dol-giml zapestnikL Njih pleča je pokrivala đolga svilena ruta. Krila iz rožastega muselina so imela spodaj po dva Široka in dva ozka zelena traka. Crni svileni predpasniki so bili obšiti s črnimi svi-lenimi čipkami. Ćevlji so bili iz temno-rdečesa ali drugače barvanega blaga. Krakovčani In Trnovčani so bili tedaj, kakor se da posneti po njih no5i, imovitf Ijudje. Ražen tega so bili tuđi spretni veslači in Čolnarji, kar so pokazali pri raznih medsebojnih tekmah. Za neka( tako tekmo, prirejeno 1. 1092. na Ljubljanici. jim je namenil mestnl magistrat tri darila: tovor vipavskega vina, tri vatle sukna in par nogavic. Za prvo darilo sta se potegovala po dva in dva čolnarja v majhnih čoJnih t dve-ma in dvema veslačcma. Colnar, kl si je hotel priboriti to darilo, je moral, stoječ na koncu čolna z dolgim drogom! v roki. pahnitl svojega nasprotnika V vodo. Darilo je dobil tišti, kl je »pob'a-caJ« največ svojih nasprotnikov v vodo* Sukno in nogavice so visele z lesene^a: mostu, prednika sodanjega Hradeckega mostu. Darili sta bili tistega, ki je prvi priveslal do njiju. Leta 1210. so dali mestni očetje na ozko premostiti s čolni Ljubljanico na Bregu. Napravljen! mostič so morali zastopiti Krakovčani in Trnovčani tako, dn so si stali naspro-tl Na dano znamenje so se zagnali drag v drugega. Stranko, ki je posuvala na-fprotnike v vodo, so obdarili kot zrna-* govalko s tovorom sladkega vipavca* — Vsa darila za tekme je dajalo mesto zaradi tega, ker so takratni mestni očetje vedeli ceniti koristi, kl jih je pre-jemalo mesto po čolnarjih. Tako je preživljalo nekdanje Tr-novčane čolnarjenje, dokler nišo pri^i Francozl leta 1792. v naše kraje. Izza tistega časa pa so prevažali od Ljubljane do Vrhnike in obratno le ljudi. Leta 1840. je splaval po Ljnbljanici prvi parobrod, ki je bil 28 m dolg in 4 m širok. Nekaj let so se Ljubljančani z njim prav radi vozili. Ker pa se je pripetlia več-kra k^/Sna nesreča, zato se je tuđi in vo*nin opustila. Ko na je zadrdmla I. 1857. železnica od Ljubljane do Trsta, je čolnarjenje skoraj popolnoma prene-halo. Dandanes prevažajo po Ljubljanici iz Podpeči in z Vrhnike zgolj drva, pesek, kamenje, opeko in druga Stran 8, »SLOVENSKI NAROD« dne 10 septembra 1922. fitev. 205. Pismo iz Gdanska. Konce Na sevemi strani mesta so ladje-delnice. Tri velike. Te so same na sebi ćelo mesto — nekako železno mesto. Z morjem so spojene po »Mrtvi Wisli«. Največja teh ladjedelnic je Schichanska. Na njej so dogradili v zadnjem Času uajvečjo ladjo bodoČe nove nemške tr-govske mornarice. »Kolumbus« ima 45 tisoč ton. dclg je 248 m in 46 m visok. 16. iiinija so ga slovesno spustili v morje. To se pravi . . . Vse, kar je nemškega, je bilo poleg. Gospodična Carlson, hoerka posestnika ladjedelnice, je govorila svoj »krstni« govor: » . . . . und jetzt fahre hin in die Meere und bring die »sch\varz-weiss-rote Flage« wieder zu Ehren.c Toda »Kolumbus« se je temu povelju negalantno uprl in raje ostal na su-hem. Med drsanjem so se vsled neza-dostnega mazanja vnele podloge in zgodilo se je. da je oblica! sredi teka napol v vodi, napol na suhem. Pravijo. da so storili to delavci iz maščevanja zaradi različnih sekatur. Razumljivo bi to bilo. kajti lepo se nem-Škim delavcem ne godi. Zaslužijo na mesec približno 3000 M., za katere se ne dobi tu niti toliko, kot v Ljubljani za 3000 Kj. Lahko bi si opomogii z generalno stavko, a ne store tega iz edinesa vzro-ka, ker — tako so mi razložili sami — zasedejo v slučaju nemirov mesto takoj Poljaki. Mirra stavka pa ni mogoča. ker vodi v tem sH'čaju takoimenovana »Tech. Nothilfe« ištudenti teh. §ol in policija) obrate dalje. Skrajno zmerni so delavci v jedi. Zato pa mora plavati krompir v morju špirita. Sicer pa to velja za ćelo prebi-valstvo. Toliko pijanih ljudi vseh kro-gov kot lu, in poprej v Berlinu in Đraž-danih, se nisem vide! nifcjer. Toda to je razumljivo, kajti Nemec je rojen d-ia-vec, nikakor pa ni duhovit. In saniD duhovit človek se lahko zabava tuđi, če ni pijan. »Nemci so velik narod, zato imajo mnogo izjem.« Ne vem, kje sem slišal ta izrek; bil pa sem silno razburjen. kajti občtidoval sem NemČijo in misliL da najdem v vsa-kem Nemcu novega Diesel-a. Danes sem popolnoma prepričan o nasprot-nem. Eno uro hoda od ladjedelnic, vedno ob »Mrtvi \Visli«. je Neufahrwasser, gdanski pristan. Tu je življenje. Vsak dan prihajajo ladje iz Švedske, Rusije, Amerike. Sicer ostanejo tu le največje, manjše vozijo po Wisli do mesta. Neufahrwasser je prav mornariško-umazan. Mornarske beznice. med niimi seveda neobhodno potrebni »Cafe-In-ternational* z vencem vseh mogočih zastav nad vhodom. so zastopane v častnem številu. Vzhodno morje je ne-fioliko drugačno kot naše. Ponavadi je sivo in dolgoČasno; mu pač manjka solnea. ! Na obzorju dve crni točki. To sta dve franeoski bojni ladji, ki križarita po gdanskih vodah. Gdančanom trn v peti. Kajti da bi postal Gdansk bojno-mornariška baza Francozov in Polja-kov, jim je nekoliko nerodna misel. Pa se bodo morali privaditi na njo, kajti Poljaki, ki so spoznali vrednost mQrja, vtikajo v Gdansk ogromne vsote. Mogoče se jim delo počasi posreći, in potem bodo imeli Nemci priliko, hoditi po Gdansku z istimi občutki, kot sem hodil jaz ob Labi. Jaz bi jim to od srca privoščiL kajti Poliaki so Slovani, in ob-čutek ni bil baš naipriietnejŠi. • • • Na jugu mesta so še ostanki od trđ-njave kasernate, postavki, podzemeljski j hodfiikijivse tiho. ! Tri manjka vojaštva. Sicer pa manjka VdjaŠtva Gdančanom novsod. »Schu-po* (Šchutzpolizei) v zelenih imiformah slabo nađomeŠČa prejšnje pestre barve huzarjev in ulanov. Apropos: »Schupo«. Spominjan^ se. kako smo se v Ljubljani smejali, fco smo čitali, da ?e boje Frtffcbzi te policije. Mene je ta smeh nekoliko minuJ. Kajti »Schupo« je orga-nlztfana bolje kot marsikatera vojska, obstoja iz samih mladih, močnih mož, dela vsakovrstne vojaške vaje, in je je kot list ja in trave. Ka zahod vodi od Gdanska 2 in pol kilometra dplg drevored iz St'rih vrst lte*dorLangrahra. Ta drevored je nekai pOŠebnega. Zelene, duhteče lipe. samo življenje, na obeh straneh pa grobovi. Gfob pri grobfl, skoro nepretrgano, od Gdanska do Langfuhra. Langfuhr je malo vseučiliščno me-stece. Tu vlada Studentarija. »BurŠi« z bafcvastimi čepicami in trakovi, in raz-rćžanimi, zapitimi obrazi. Oholost teh gospoddv meji na blaznost, ginljiva je semtertje njihova nevednost. Žalosten pogled za nas Slovane je, kako se klanjalo Rusi in Bolgari tem mogotcem, vkljub temu, da zro ti na nje z visokega piedestala kulturonoscev. O njihovem taktu priča najbolje slavnostn! »Saal-Jt&ffe«* 1U so ga priredili za firiliko Ra- Ithenauovega umora. Kako bodo ti mož-je reševali Nemčijo, mi ne gre v glavo. Teh. visoka Šola je tu središče življenja. Seveda je zidana v gotskem slo-KU. Zidovje rdeče in belo, tu in tam malo zlata, streha crna, nad vhodom kovi-nast relief Viljema. Urejena je lepo. La-boratorijev je ćela vrsta in tuđi profe-sorji so dobri. Najboljše na celem uCnem redu pa je, da mora vsak student eno leto praktično delati. To se pravi, vstopiti v kako podjetje za navadnega delavca. To bi lahko uvedli tuđi pri nas, posebno ker manjka naši tehniki praktičnih Iaboratorijev. IJugoslovenov nas je tu zdaj 19 (5 Slovencev) 6 nas dela na ladjedelnicah. Lepo se nam pri tem sicer ne godi, kajti naši razvajeni jugoslovenski želodci nišo zadovoljni s samim krompirjem in smrdečimi proizvodi kemične industrije a la »umetni med«, magarina itd. In še tem so se dvisnile cene pri zadnjem padcu marke tako. da so skoro nedosegljive. 20 minut vožnje od Langfuhra Še na gdanskein ozemlju leži znano morsko ' kopališče Zoppot. Tu se zbira ves Vzhod. Poljaki, Rusi, Litvinci. Finci, Skandinavci, Danci. Največ je seveda Židov. Kriv nos, krive noge, vlažna rumenkasta polt. V igralnem klubu se jako visoko igra, pri dirkali, tuđi ćelo pasje dirke so v to svrho na razpolago, v ka vam ah se pleše od z^odnjega večera do poznega jutra; na vse mogoče načine se skušajo Ijndje žaba vati. samo kot pravi kopa-IiSčniki ne. Za to sta namreč zrak in morje nekoliko premrzla. Cene so tu naravnost bajne. Soba mesec dni 10—15 000 M. Specijaliteta Zoppota so poštni žabo ji z napisom: »Adressc und Marke nicht vergessen.t Mala Francozinja si je prišla ogle-dat ?>!?*> Boches«. ^Ennuyant.« IS kratko besedo karakterizira morje, ijTidi, življenje. Prigovaram ji, naj gre v Jugoslavije, na Jadran. »Mais, si . . .< Ne pustim jo do besede. Prisežem ii na žive in mrtve, da se bo zabavala bol«e kot tu. Tn sem trdno prepričan, da nisem krivo prisegel. D. R. Enega naiiepsih. najprepričevaJneiših primerov, ka.) vzmore slovenska vztraj-nostt podj^tnost in ljubczen do dc!a, nam kaže 2eb!iarska zadruga v Kropi, ki je raz-stavila svoje proizvode na letcsnjem Ijub-ljan?':em velesemniu. Kakor je vs^kemu znano, je Kropa nb-enem z Zelezniki že v davnih časih slovela po svo'ih žebljarjih. No, neugodne razmere, pomanjkanje snovi in n^r^Čil, daMe velik^n-sko tekmovanie tovarniš!;ih, strojnih izde-lovalnic žebljev je to krasno panojro doma-če obrti malodane popolnoma uničilo. Na robu propasti pa je krop^rskim žebljarjcm prišla srečpa misel, združiti se v zadnijjo in z združenimi mečmi nadaljevati boi za obstanck. Leta I«95. je bi^a zadruga ustanovljena. Začetek je bil vse prei Vot sljajen. Ainogo-krnt so se morali zadružan; obraćati s prošnjami za pomoč na deželno vlado in velikokrat jim je primanikovalo ćelo vsak-danjeca kruha. Kranjska hranilnica jim je dajala predfijme. Začetkoma so izvrševali vse le z rokami, leta 1900. pa so dobili prvi stroj za stisknnje žebljcv za tračnice. P^]n-goma, polaffDTTia se je de!o širilo. Prišla je voina, potem preobrat in z narodno svobo-do je priSIa tuđi nova moč, novo živlienie. Letos ima zadusra že !40 različnih strojev. Ražen čevljarskih in drugih /ebfjev se ie iotila tud! stiskanja zakovic, viiakov, ma-tic in podložnih ploSC. Prej je zalagala neka tuja tvrdka vso Avstro - Gorsko in ves Balkan. Pred letom dni }e začela zadruca i^podrivati hiie tvrd-ke, kar ji radi izborne knkovost! njenih iz-delkov ni težko. Kar je pri tem posebno zanimlvo, je to, da se je to izpodrivanie začelo ravno na jugu naše države in se rnz-šfrja od tam proti severu. Lani ie bilo prodano 300 v?gonov Izdelkov, a letos že okoli 400 vagonov. Državne žeteznice zalaga z višle omenjenimi lzdelki skorai izkltuČno naSu zadruga. Zadujra sevc Se ni dosegla viška, am-pak je njena produktivna zmožnost Se veliko večja. Zdaj je zaposlenih tristo delav-cev, med njtmi je dvesto članov zadruge. Gotovi i7,de?ki se delajo noč in dan, to je v Izmenah. Del niska glavnica znaša 60.000 kron, ki bo poviSana na 120.000: imovina zadruge v strojih in orodju ter posestvu pa se že zdaj lahko cenl na 10 millfonoT obračajo, s tem, da jim pomaga v reševanju njihovih proble-mov in iireievanju njihovih odnošajev na-pram nuvi domovini. Poreign Language Information Service niti ne poskuša pokrivati vse informacijsko polje. Njegovo prizadevanjc gre zu tem, da se specij ilizira. Prvotna njegova naloga je, da zalaga tuiejczično časopisje v vi idu i-m i informacijami, to je, z Informaciiarni ne le o vlatii in zakonih zemlje, marveč tudl o stvareli, ki se nan.išajo na zdravstvo, prilike za vzgojo. poljcdelstvo, otn ško oskrbo in vse vsakdanje ljudske potrtbe, s kate-rimi se ukvariajo razni oddelki federalne vlade. Većina izdanih novinarskih člaiikov, skrbno pripravljenih z ozirom na nuhovo aktualnost, so prevedeni iz obiav, pripoala-nih od raznih oddelkov federalne vlade. Fo-roijrn Lanjruage Information Service je po-temtakem soona med vlado Združenih držav in uriscljcnci. Ne le da je vsak vladnl department in bureau pripravljen sodelovati s forcign Language Information Service s tem, da rade volje takoj ugodi vsaki zahtevi za posebne informacije in materijal, ampak mnogi izmed njih, katerih delokrog se posredno ali neposredno dotika našega priselieuega prebivalstvo. se obračajo n:i FLIS. jn za-htevajo njegovo specijalizirano pomoć, ako iščeio stika s tujerodnim prebivalstvom. Tako je n. pr. ta oganizaciia ustanovila s sodelovanjem Departmenta of Lahor, Bureau of Immicration, posebno informativno službo za ttijeiezično casepisje. Da se to delo oirrša, ie imenovali svojega poseb-nega delegata na Ellis Island (Mr. Ivana iViladinco. upravitelja Jugoslovanskerca Od-med to organiznciio in F.ireau of Naturali-delka). Jako ozko sodelovanje obstoja tuđi zation. Upravitelji tega vbdnejra urada so pa;:no pregledali novo brošuro 'K;-ko postanemo državljani Združenih držav«, ki jo je Forelgn Lamcuage Information Service nedavno izdal in za k?tcro je pred^vor napisa! sam de!avski tainik James J. Daviš. Tajnik Daviš je pokazal jako veliko zanimanje za informacije, katere mu je ta organizacija dostavljala glede mišljenja tuje-jezićnega časopisja o zakonih in zakonskih načrtih, nanašaiočih se na naturalizacijo in priseljevanje. Ravnotako so Department of Agricullurc ( oddelek poljedelstva), Department of Interior (za notranje stvari) in drugi departmenti, kakor tuđi priseljcniškl odbori Senata in Reprezentantske zbornice pokazali veliko zanimanje za interpretativ-no službo te organizacije. Foreijrn I-anguase Information Service ne vrši nikake vrste propagandističnega dela. Njegova služba !e izključno informativna. Ne smemo raditega zamenjati ga s katerosibodi izmed mnogih takozvanih »Amerikanizacijskih« ustanov. Organizacija tuđi ni komercijalna: radi tega tuđi ne so-licitira ali prodala o^lasov katcresibodl vrste. Ona je izključno prosvettia ustanova, brezplačna infonnacijska služba za tuje-rodce. Da tujerodcl in tujeteziČno časoplsle to u važu je In da se rnde volje poslu žujcjo slu/bc, katero ta organizacija jim nudi, dokazuje poročilo o delovanju F. L. I. S. tekom minolih šestih mesecev, od 1. januarja do 30. junija t. 1. Tekom te dobe je ta organizacija potom svoiih 16 tujejeziCnih oddel-kov odposlala 2379 člankov, obsegajočih l,C9\.24l besed. 725 časopisom in drugim publikacijam. Tekom iste dobe je nabrala is.^21 časopisnih izrezkov, vscbujočili članke, pripravljene od F. L. I. 3. in znašajočth skupaj 8.529.850 besed. V primeri z Istim razdobjem v letu 1921. ie tulejezično časo-pisje vporabilo letos 196% vtć čtiva te organizacije kakor lansko leto, dočim je erga niiacra izdala S3 od sto več materijala kot lansko leto. Te Stevilke o količini ponatisnjenega materijala so pravzaprav Še prenizke, ker ta račun je napravljen le na podlagi Čašo-pisov, ki jih je Foreign Language Information Service v resnicl prejel. Od 725 tuje-jezičnlh časoplsov v Združenih državah, kl redno dobivajo te članke, organizacija pre-jema redno le 548, oziroma 76%. To pome-nja, da se mesečno prečita in odrezuje 5000 tuiejezIČnih casopisov ne le radi čtiva, Iz-danesa od F. L. I. S^ marveč rudi rad! zna-čilnlh uvodnih člankov In interesantnih ve- C glede dogodljajev v poedinih tujerodnih plnah. Z ozirom na zanimanje, kl so sa evropski časopisi pokazali za časnikarski materijal F. L. I. S, ki so *a naSli v amerišMh tuiejezlčnih časoptsih, ta ustanova poSlija svoje članke približno 200 časopisom v raznih evropskih državah. Euako zaflimlve in zna čil ne za obsez delovanja te organizacije so itevilke o uslužan, storjenth poedincem, ki so se obr-nili na F. L. L S. Tekom prvih Šestih mesecev tega leta se je obrnilo na ta uftd 4842 za pomoč v svojih težkočali * dohodnin-skim davkoin, naturalizacijo, vknjižbe na javno zemljišče, priseljevaniem, zdravstvom, oskrbo otrok In drugimi problemi, s kateriml se federalna vlada ukvarja. Te osebe so prinesle 6031 problcniov v rešitev, kar je zahtevalo 13.220 uradnih poslov v obliki sestankov, pišem, pogovorov z vlad-nimi činitelji, brzojavk in mnogobrojnih drugih intervenefi v svrho rešitve dotične tcžkoće. Istočasno je dršio 1220 vpra^anj s strani tujejezičnih in drugih orgamzacii, na katera se je odgovorilo. Važna posledica te individualne službe je podlaaa, ki je s tem dana viadnim de-partmentom za priniernejše upravljani^ pri-seljcnčevih preblemov. Znaćilen v tem pogledu je dohodarinski zakon od leta 1918. Ta organizacija je dokazala viadnim ciniie-Ijetn, v čijih delokrog ta stvar spada, da so nekatere oznaebe in določbe v dotićnem zakonu provzročevale. da so bili mnogi tu-jerodci posrešno klasificirani in prcveć ob-davčenl. Novi zakon od leta 1921. vsebuje razne spreinen be, kl jili je F. L. I. S. prl-poročal federalni davčiii oblasti »Bureau of Internal Revenue«. Ta urad je tuđi sprejol priporočila te organizacije glede sprememb nck:.terih tlskovin in postopanja v izvršc-vaniu tega zakona. Ta oba faktorja. zalaganje tujerođcev t natančnimi iniormacijami in spremembe zakona in njesoveKa upravljanja, imata za po-sledico, da dandanes povprečno Ie deset oseb potrebuje pomoči v stvari dohodnin-skejra davka za vsakih tisoč, ki so potrebo-vali in zahtcvall to pomoč pred dvema le-toma. To je stvaren uspeh v prizadevanju, da se prepreci krivično posiopanje proti priselencern. Pflcg tC2a delovnnja ForeiRn Language Information Service zalaga ameriško anjrleško čavopisie in ustanove, visoke sole In vseučHišoa z bre/plaćnirni Informacijami o tuierodcih. Svrlia tega delovanja je, da se nudi rodnim Amerikancem pravilna slika o razmerah med tu.erod:!, kakr^ne so izražene po'om njihovega časopisja in njegovih bitnih orgsnizacij. To se vrši s tcn\ da F. L. I. 5. pc^iKa vsak teden v ang-eSkcm prevoda pregled j naiboli raprezentativnih urednišicih Clan-kov iz tujejezičnih časepteov, nadalje en-krat na mesec neki pregled, takozvani »clip - sheetc vsebujoči vesti o delovanju vmes poedinih tujejezičnlh sk'ipln v vseh delih Združenih držav. Organizacija Izdaja tuđi svoj mesečni »Bulitiitt« v angicškem jeziku, v kcuerem se razpravljalo razne strani situacije našega tujerodnega prebiva istv a. Te informacijske službe poslužuje se 76 vbdnih oddelkov in uradov In kongresijo-nalnih odborov, 260 ameriških angleških wi\S)pisov in 216 prosvetnih zavodov n. pr. kolegiji, vseučilisća in poleg Se razne socijalne ustanove in pcedincl. S tem svojim »tolmačenjern pri?cl:enca Amcriki« Foreign Language Information Service vrši jako važno nalogo, ker s tem prispeva, da se odpravijo razni krivi pojmi in nesporazum-Ijenja. ki se t:iko pogosto pojavijajo v ne-katerih krogih rodnih Amerikancev z ozirom na tujerodce in njihovo delovanje. Svoje delo izvršiju Foreign Language Information Service potom 16 tujejezičnih oddelkov, ki so: češki, slovaški, danski, finski, nemSki, madžarski, itaHjanski, židovski, jugoslovanski (slovenski in srbo-hrvatski), litvlnski, norveški, poljski, ruski, Švedski in ukrajinski. Vsak tak oddelek je upravljen od oscb dotične narodnosti, ki ne le pozna-vajo teineliito ozadje, jezik, zgodovlno in probleme dotične svoje skupine, ampak kl seveda tuđi dobro poznavaio ameriške razmere. PoJeg teh tujejezičnih oddelkov ob-stojajo še sledečl oddelki: American Press Bureau (za ameriško javnost) oddelek za raziskovanja in knjižico, statistični odsek, zastonnik v VVashintonu, zastopnik na Ellis Island, ravnatelj fn podravnatelj. Ta-le skupaj z upravitelji poedinih oddelkov se-stavljaio ravnateljski upravni svet. Vsak oddelek ima svoje osobje, ki obstoji iz oseb poedine jezikovne skupine. Dodatno k upravnomu osobju ta ustanova uživa sodc-lov^nio posvetovalnega odbora, kl ie se-stavlien od teh jako uvaženih Amerikancev vsenarodnesa slovesa: Julia C. Lathrop, AUen T. Burns. Mrs. Wi11ard Straight. Ge-orge Me. Aneny in John Palmer Gavlt kot predsednika. ForciKn Langujge Information Service je neodvisna, strogo ncpolitlčna, nesektar-ska in nepropagandlstična ustanova, kl )e bi!a ustanovljena leta 1918. od federalne vlade kot informacijska družba za tuje-jezlčne časopise tekom vojne in je kasneje nadaljevala in razvila svojo prvotno nalogo. Ker je vsa njena služba brezplačna, mnogi vpraSuiejo. kdo financira to delo. Radi doseženesa uspeha In, ker se n\ tekom celega svojega obstnnka nikdar ostranila od svofeea neodvisnega značaja, sta dva filantropična in prosvetna sklada, Common-wealth Fund in Laura Spelman Rockefeller Fund, odkazala lani potrebna sredstva za vzdrževanje te organizacije. Le dejstvo, da je vsa svrha organizaci-e F. L. I. S. bila vedno ta, da daje tujejezičnirn časopisom tn tujerodcem neprlstranske in nesebične In-formaciie, navodila in usluge, je omogočilo njen obstanek in njeno sedanjo financijalno podporo. S tem, da sodeluie z ustanovamf In prirodnim! udružen jl tujcrodne^a prebi vnlstva, ne pa n;im nasprotuie, si je Foreign Language Information Service steket njihovo zaupanje. Jufoslovanskl Ođdeick. Osobje J'igoslovanskega oddclka ob-stojl Iz sledečih uradnikov: Ivan Mladi-nco, upravitelj io zastopnik organizacii« I na Cl Us Islandu, rodom Dalmattnec. — Raj-ner F. Hlača, soupravitelj In načelnik pri-selnlSkega odbora F. L. I. S., rodom primorski Slovenec. — Miss Stepnanie Pod-g o r n i k, tajnica. — Franjo M 1 a d i n e o, pomožnl uradnik. Bolniško zavarovanje državnih namešČGRCGv. V ljubljanskih dnevnikih je nckdo sprožil bolniško zavarovanje državnih nameščencev. Zelo pametno, da se je to vprašanje načelo, Čcprav — pozno. Koliko družin državnih nameščencev je že zabredlo ravno zliog: bolezni v strašne dolgnve. Denarne podpore nišo dobili od nikoder, ker država ne da zadostno, v sedanjem proračunu pa sploh nobenih kreditov za podpore. O brezplačni zdravniški podpori pa sploh ni govora. Toda nekaj si pa lahko državni nemc-ščenci vseeno pomagamo. Opozoriti bi bilo na zakon o zava-rovanju delavcev. Fo § 7 tega zakona točka a) se nišo dolžni zavarovati zo-per bolezen oni državni nameščenci, ki dobivajo na temelju službenih predpi-sov. ki veljajo žanje, svoje prejemke za časa bolezni naimani za 26 tednov oc dneva. ko se je pričela bolezen. Pač pa se laliko zavarujcjo sami prosto-voljno. Zadnji od^tavek navedenoga paragrafa pravi namreč doslovno: »Na-meŠćencem, ki so po tem paragrafu ($ 7) oproščeni obveznosti zavarovan.ia zoper bolezen, in njih rodbini se za^o-tove s posebnim statutom zdravniska pomoč in zdravila, kakor tuđi podpora ob porodu in smrti.« Prlpominjam, da ta porebnl statut Še ni Izšel. § 5 tega zakona se glasi: »Osebe. ki nišo zavarovane zavarovanju po tein zakonu, se smejo prostovoljno zavarovati po tem zakonu samo na način in ob pogojih. ki jih predpiše minister za socijalno politiko z naredbo. Osebe, ki so po dosedaniih odredbah prostovolj-no zavarovane zoper bolezen in nezgode, smejo podaljšati prostovolino zavarovanje po odredbah tega zakona, do-klcr bivajo v obmocju na5e države.c IzSIa pa je že tuđi izvrSilna naredba ministra za socialno politiko k temu zakonu. Prostovoljno se srnejo zavarovati zoper bolezen v smislu § 5 zakona o zavarovanju glasom § 13 te lzvršilne naredbe točka a) »osebe, ki so na podstavi § 7 zakona o zavarovanju delavcev oproščene dolžnosti zavarovanja zoper bolezen.« Nadaljna dva odstavka tega paragrafa se glasita: »Osebe pod a) do e) smejo pristopiti k prostovolj-nemu zavarovanju zoper bolezen samo na podstavi ugodnega zdravniškega pregleda, ako nišo še ob pristopu dovršile 40. leta starosti. Izjemoma se sme-io do dne 1 .oktobra 1922 pripuščati tuđi osebe, stare nad 40 let, ako ie nišo dovršile 65 leta starosti. Prostovoljno zavarovanje zoper bolezen je pri ose-bah, omenjenih pod a) do e) omejeno samo na zdravniško pomoč in zdravila, babiško pomoč in na oskrbo v bolnici za člana in njegovo rodbino.« Pripomi-njam, da je ta zadnji odstavek nepopo-len, ker je izpuščena podpora ob smrti, ki jo pozna zakon, § 7, zadnji odstavek. § 14 izvršilne naredbe pravi: »Za prostovoljno zavarovanje plačujejo osebe pod a), e) in b) tri četrtine prispev-ka za člana«, itd. Po dobljenih informa-cijah bi znašal mesečni prispevek za državne uradnike — vsi bi prišli v IX. razred — 3/4 od zneska 12 Din 48 par. t. i. mesečno 9 Din 12 par. Najbolj umestno bi bilo, da stopi »Osrednja zveza javnih nameŠčencev« remudoma v stik z okrajno bolniško blagajno, s katero naj uredi vse potrebno. Stvar je nujna, posebno za starej-$e nameSčence. Seveda s tem pa še ni storjeno vse. Naše organizacije morajo iti nemudoma na delo, da izposlujejo po-seben statut od ministrstva za socialno politiko, po katerem bi morali biti 7.ava-rovani zoper bolezen vsi javni namc-Sčenci. Seveda bo morala država pri tem nositi skoro gotovo najmanj take stroške, kl jih predpisuje zakon o zavarovanju delavcev delodajalcerru Brezdvomno pa bi bilo za javne nameščence veliko boljše, če bi imeli svojo lastno zavarovalnico zoper bolezen. Tozadevni zakon je že urejen, je veliko boljši od zakona o zavarovaniu delavcev in je tuđi že — v praksi. Dobi se ga na mestnem magistratu ljubljau-skem. Po tem zakonu so zvaarovani zoper bolezen vsi magistratni uslužben-ci. In kar je mogla mestna občina ljubljanska za svoje uslužbence, to bi zmo-ida pri dobri volji šc veliko boli država. Dolžnost vseh naših organizacij pa je, da gredo takoj na delo za uvedbo take-Ka zakona o bolniskem zavarovaniu za državne narneŠčence. Toliko v glavnem. Vsakemu pa bi bilo priporočati, da prečita zakon o delavskem zavarovaniu. Računski uradnik. Glavni urednik: RASTO PUSTOSLEMŠEK* Odgovorni urednik: ____________Valentin Kopitar.____________ Stev. 205. »SLOVENSKI NA KUM« dne 10 septembra 1922. ftran 9. Posetnikom velesejma priporočamo naslednje tvrdke: Fran Lukić koafekclfa sa 4aame ta gospode* Pred ikofMo 19. N. Titar papirna trgovina, ' L1ubl|aaa, •elenburgova ulloa 1. Josip fldamič ▼rvat na, Domiale, podružnica Kaatnlk. los?! Mm delikatesna trgovina tn vlnarn* Sv. Petra cesta 35. Priporo5ar*a johi nnir Intairatiii jri ur Ljubljana, Židovska uL 6. Snoj & Mndk Ljubljana. PreSernova ul. ■rt porota ■*«'O BiOdae trgovta*. Modna trgovina Ig. Žargi * Po nlzkl col I - Josip Vesel modna trgovima« Ljubljana* PreSernova 20. Medna trgovina T. Eaer Ljubljana, Sv. Petra t 2 bnna inom" Ljdllau. taujsta-fiRifflitsb i tetama jri LevvM UiUini, torontski cesta 11 Ooslilna jri iiriif Ljubljana. Celovška c. 66. Gostilna Bučar Ljubliana, Polianska c 19. „narodaa kavama" Ljubljana. Dvorski trg Sir 14STN! IZD^t-H«! "5-i F. ir» I, Gorižar, Uu&ftana, Sv. Petra cesta 79, pri^eoSa veliko ratego volneiiih |or>lc. razl-Cnih damskih bluz* p-eupasn;i;ow, perila za go- ode In dame no konkurentnih ce*ah. mr ua^TNi izoel.sk ! ~mm tetairatiia ..pri taji44 LlibUna. ti. Jakiki tn 15. Gostilna Župan Ljubljana, Rrakinki latjp il. Gostilna Mrak Ljubljana. Rimska cesta 4- Kclod.orka iilmMi Ljubljana totirndi lloyl KuiHeua. Si. ftin cesta 7. ftrkMtl Jirti" Ljubljana, Tivoli Položimo dar ftSepira na oltari W&m flroffifo ftft v Mttbt« •*. Wa*fo * ni. 12« Ura, zlatnina, srebrnim Ed. Škopek Nestni trg 8. Hotel Strukelj ■a Cfllu kolodvorske in Balmntinove nitce, Ljubljana Eligij Eber krznar, tzd*l. čepić«, Ljubljana, Kongresni trg 7 I L Pevalek Ijobliana — papirnata ruba H panlllon 282 Iva Siler modni aalon, Ljubljana, Kongresni trg 6 Gostilna Keršič Sp. Siska, Celovška l Uglaaevalao klavlrjev In harmonije? G. F. Juršsek LjubQana, Wolfova uHca 12« tarifa Rogslj ma-aulafetoraa. trgoviaa Sv. Petra testa 33. Rudoif iuvan notar, Ljubljana, Prešernova ul. fl. Sušnik trgovina z islcziaino, Ljubljana, Zaloška cesta Ćevljt - oirače na veliko llttaaifer lat Sv. Petra cesta 18 in 28 ttaradna hitan Izubijana, Presernora nlloa T« Kavama Central 8vt Petra nabretje ob Znaajakom motia. lO^aBiDulll Dl !isf. Mlrosln?; Knssl ebsa«tveno pover.ni starb:i{ 'r?:en«r in '■ mestnt stnvr-^.r-: }0im, fii.i!i;č2 a. 13. itavbno cod;et;e \n teh-ii§ka pisarna za betan--ke, žel?T.obetonske \n v«-ine zgrndbe, arhi'e';tur) n vsakuvrstne riaoKđ sta\fce. Deset vsioncv 1-bolH (mo^?n^Arf1 In kanad^ani) S vagono« fcromplrja se proda direktno od pro-ducefitov franko Ptui. Kupne ponudbe na Pavel Sega, Ljubljtna, hotel S on. Hrastove sole 3000 hektotltrov v veličini od 10 do 80 htkrolltrov proda tt Alex Brey«r I sinovi, Križevci. 6339 Profesor konssrvator Ha podučuje privatno gosll In klavir vestno in solidno. Naslov pove uprava Slov. Naroda. 7385 Tr^ovfna X lastnim obrtnim Hstotn, na jako ugMd-nem m stu na Dolenjskem, se oddi v najem. Naslov pove uprava Sloven. | Na.udi. 7-97 A. Feldstein gal&nterijaka knjlfioveznlca Ljubljana, Vidovdanska cesta 12 (prejt Radeckeea cesta). Trst c za strope • zde;uje in prodaia na drb^lo in drob o po na nižjih cenah Pr' \e?i'h tnno?v ?h znaten popust. — ANTOlf STKlfER Ljubljana, Jeranova ulica 13, Trnovo. 2123 ! LovskI stroko^njak Slovrnec preskibi i solidnim lovcem-kanitalistom I odstrel c '} divjlh koz, medvedov, orlov, dlvjih svinj Itd. irposluje tud* zalmn obsežnih lovsko in tiistlćno velelnte-resantniti lovi?Č v Bosnl-Hercego-vlnl ter prevzame ves njih aranžma in vodstvo. Ponndbe pod „Loviki Sport 7417- na < pravo Slov. Naroda. 7417 SSavbne parcele v najlepSi legi tnesta se ceno prodalo An. zavod Drago Besetjak, Ljubljana Sodna uHca 5. 705 Gostilno vzamem ▼ najem ali na račun v krajfr Skofja Loka do Ljubljane ali Kranju in okolicah. Razpolazam z vsem potrebnim za gostilniSko obrt in scrn d .bra kuharica. Ponudbe na: Ivanka Te 1 ban Skofja Loka, predmest e Karlovac It. 51 GosoodKna ište hrano In stanovanje. Gre tuđi kot sostanu-valka. Naslov pove upr. Slov. Naroda. 740' Vtc se velika ali dve majhnl prazni sobi v sredini mesta. — Ponudbe pod .Takoj 738S" na upravo SI Nar. 7388 2 vozni M veliki, skoraj novi, ceno naprodaj. Vef v upr Slov. Naroda. 740'' I ftiii i IM ! f^ltHe Knliae In iolsKe potre&Kine ! za ▼$• Sele — priaoroĆa Stano !nnlG majbno, svelo prazno, uli sobo s ao-unorabo kuhfnfe v Ljubljani okolid Ljubi tane aH kateremkoli večjem kraju Ju^os'aviie išče vd iva, tmajoča stalne dohodke. Na željo bi ga odsližia s Ši-vanje-n ali poufevanjem ita'ljanS^ine. Ponudbe p->d .Primorka 7357* na upr. Slov. Naroda. 7357 Plsarniš'ja mo6 absotventtnia osemrazr. dekliške lole in trpovskega tečaja ter s trilrtno prakso, vešča slovenskega, nem^kega, deloma hrvatskega jezi'a, perfektna strojepisk^. v knjigovodstvu deloma Izurjena, iSče primerne službe. Gre tuđi na Hrvatsko ali v Dalmađio. Ponudbe pod .Pissr-nllka rro« <)99-7411" na uoravo Slr»v. Naroda 741! Stare Sa gosio9:n^a izborna kuharica x večletniml, prvovrsi-niml sprlčevafl, žrli sedanjo službo snremeniti. Zelo sposobna kot vod te* jtca večiega gospodinjstva ali kot za-nesIMva pomof gospodin}) Gre todi k -amskrmu g^spodti. — Ponudbe pod *Serenltas 7377" na upravo Slovenskoga Naroda. 7377 Prijatelji glasbe! °rodam pbnoto (samolgralni stroj) na klavir in sto ko^ov not od na|bolj5ih sklada'elfev, samo za 20.000 din. Le re-nfm kupcem v pog'ed vsak dan od ia—15. ur pri tvrdk G. F. Jur*««k v Ljubljani, NVolfova ul 12. 7284 Posolilo. Na neobrtmenjeno posestvo (hfSo m gospodarsko poalopie) v jako promet-n m kraju Slovenije v vredn sti Din 1 000.000 — te toče posojifo v znesku 400 000 Din proti vknji'bi na prvi prostor ter 14 od sto čistih obr sti. Ponud-He pod .Posojllo 14—7427* na upravo Snvcn Naroda. 74 7 Uoi dn Ku-I vsako množino Lesna družba „ILIRIJA" Kralja Putra trg 8, Telefon 220. 731^> Vreče xa oglje In bencinmotor S—8 HP •• kupi. Srabotnjak9 Kolodvorska ul. 31. 7335 Brinje staro rdeče ro K 5 in K 8, stao istrsko po K 14, novo hrvatsko po K 12, nudi tvrdka 1 KNEZ v Ljubljani, Gospo-svetska 1. 74C0 Obednica jako dobro obranjena, ohMoječn iz k*e-dence (marmomata plošča), miza raz-tezljlva ter 6 stolov se ceno proda, — Is otam se tuđi ceno odda 10 miz le-senih, okroglih. popolnoma novih. Več pove Marija MGUer, Zagorje ob Savi. 2 Uiniti 1 pišamo, skupa i 144 kvadr. m< trov, na novo zidano (10 oken) odda Jos. C hlar. Ljubljana, Dunajska cesta. 7235 I Mm pavllfoa Ff it. 152 se opozarja slavno obOinstvo. Razstav* tjeni so razni novi modeli, otroški vo ^IĆkl, dvokolesa, motorjl, šiva Ini stroji, vmkov stnl dell in pneumatika. iCene nizke. Ceniki franko. „Tribuna*1, to-varna dvokoles In otrolkih vo?ičkov, Ljubljana, Kailovska cesta 4, Zvonar-ska ulica 1. 6059 Industrijsko poduzeće u Hrvatskoj traži za što bkoriji nastup nekoliko potpuno vještih knjigovodstvu I dopisivanju u hrvatskom i njemačkom jeziku. Ponude na Filip Frolicb, Karlovac 7419 Kovine stare baker, medenino itd. kupuje po najvišji ceni Vikt Panholzer9 Ljubljana, Pražakova ulica. 7283 PILOT DD. Zfl GRflDJmO IHDDSTKUB Puimliica dina 19 Ttltf« I—fl Prnv4 HATSOItnOV Etepnit Oradfevrr! materifal i opeka, cement, vapno, trs Ona, daske, željezo, krovna ljepenka, drvocement, katran, karbolineatn Reromitne ploče ta oblaganje zidova I podova, peći obične 1 umjetne Cijevi iz ftemenstine u svtm dimenzijama i fasonama, samotna opeka i brašno Gipsoue ploče 5 I 8 cm, stukatur i alabaster gips Sanitarni nredj^ji nTi»k_____■_ fgf vnonađstropal »o takoi prodast^, Oase- lllf A niSI 9«** M m*6mnOk stanovsaf In vel& m^W^* VVVtjPV stavboal provtor, na katarvga sa lalako postavilo S velika poslopfa. Knnea tako] na razpolago lcr»o stanovanja In lokal. C«n« Din. tOO.OOO.— Poimđbei Oglaaal iav«>d IVO SUftNIK, Maribor, Slovenska nllca 19. Maraskino Adria i Uni Hkeri špeeljallteli odlikovane hrornice o. s. ^r ATA.^rui^ j kraljevi «r«rskl Htonurt Šibenik Dalmacija MT Paviljon „G" broj 248. "98 tvB * || najboljal garantirani bmr- f J*S£1?©rlOrn wnl trak asa vaak ala. atrof. ,fSi/sr ready. m* „Oa'lSSSiS^S11 n.JbaJjal polnilnl avlnćnik. Zaloga vseh pisarniških predmetov in potrebščin za vse pisalne strojc. Dmtba sa piaarniftk* potrebičin« Ledi & Hiitter • Graz m|v**ia I« mmimmt—itm tvrdka alpskih rf«**l. Iifn!iHaBfkl velese^m; Pav?u«n H, kola 295. lUajv) ao tvrv)ka9 kl žala prav*«tl ataatapatva sa Jugoalavljo. JffflrlOSNiPh stroj mm dlktlranla je dospel ter se interesentom predvaja na velesemnju PavUloa H. kola 2S5. httaroaantla ao i Trgovce odmetnik, lurtet, inženjer, plaate!jt urednik, potalk, fdrav-ruk, izvedenec, poStni čakovnl wć, oprave ždetnic, trcovske Sole, univeric, sodišča, potrti uraal, zavod za skpe, minlstrstva in vsi državni at adi. Stran 10. .SLOVENSKI NAROD* dne 10. septembra 1922 štev. 205. Broj 200 Oglas dražbe. 7420 Dne 25. septembra 1922. prodavati će se putem Javne usmene dražbe ovogodišnji prirod krumpira sa 14 jutara. Dražba počinje u 3 sata poslije podne u uredu vlastelinstva u Čakovcu. Dostalac preuzimlje krumpir odmah iza vadjenja, postavno kolodvor Čakovec U slučaju nepolučenja odgovarajuće cijene pridižaje si uprava pravo odgode dražbe. 2aobina 80.000 K Državni komesar nad imovinom vlastelinstva £. Festetića u Čakovcu. Čakovec, dne 6. septembra 1922. NAJVEĆE TRANSP. PODUZEĆE SVIJETA EUROPA - CANADA - AMERIKA SAMO 4 DANA NA OTVORENOM MORU NAJBRŽA I NAJBOLJA VEZA PREKO HAMBURGA, ANTWERPENA 1 CHERBOURGA SA GLASOVITIM .E MP RESS" PAROBRODIMA NA DVOSTRUKE VUKE, KOJI SU USUPROT NISKE CIJENE RASKOŠNO I BOGATOUKFDJENI TE STOGA SA POTPUNIM PRAVOM NOSE IME „EMPRESS" KRALJICE MORA. — ODLAZAK SVAKOG TJEDM. CANADIAN PACIFIC — ZAGREB — JURIŠ1ĆEVA UL. 30 X 1 „■. -—---__ I v XRt« ( ■"■"V j"*^1! iJB • jlđT ***v đ^Jf 'i\fii dEI f^_ jB IbhbI ^^a^t t> i. t' fU%wffiiy \9 LA^niftL/1* OSOL'^^aB? SSS S^w 5 II NEMA PROWLNIKA,l<0J> BI PROBIO ^t^Sft^ M u X H ViDAKOVIĆEV ČELIČNI KAPAK, NITI ^"' "■ Ur^a X u || ima SUNCA, KOJC Bi PRODRUjKROZ^j MM B12 rl| V X 1 J&jmtk Bli^CA^VIDAKCfVlĆ 1 X Si si ^KjmBB^ jnbffw» mjto+ «o \ \ • va« &oa JI |Q je__________________|jL Modni ateliie m. Srrc Uubljana. -^- Kongresni trs 4. zopet otvorjen 41 Sprejemne ure od 10—12 In 3—6. K» Josip Eismpi?@f mlzarska tovarna ošofttanf -- Slovenija rv opozar|a na svolo ipecljalitetos V •mari, ilrold 155 cm, glokokl 65 em in visoki 2 mv !• ilotljlv« kompletna postelfai dve noćni om«-rid, plsalaa misa, obešalna omara« lekarn'&Ui pre-dal 1b mmlvalna misa. Gel sabof tehta 187 kg. — lavaotaka omara tadi sa dve oicbi. — mmmmimBmmBHm^BmaHi PETER GAPCP1E L{nbl]ana, Vldovdans'ia cesta St. 2 ao prlpore6a sa lsdolavo vieh vrst oblek. — Specialist sa sokolsko kroje In ćep^ce NAZNANILO. V nedjeljo, dne 10. septerr.bra 1022 otworiwa gostiono v lastni hišl n§ prljaznem voijelntrn hribčku Strma pot štev. 8. Točila bova pristno vino iz najboljih vino^rsdov t:r rostregla go te tako i gorkirai kot mrz'imi jedili iz dobre domače kuhinje. Slavnemu občinstvu se prtpoio!eva za mnogobrojen obisk. Z odličnim spošiovanjem Vinko in Morija Magister- I iviMiiifii Jlluji lUlil LUv so vslcd svoje trpcžne in lične konstrukcije najboljši. Dveletna garancija. Zasiopstvo za Slovcnljo i tvrdka STANKO ŽARGI A Co., Ljubljana, jtfartinova o. 15- Razstavnl paviljon H, 4t©» 344. Ufilifea Izbira raznoorstnih izde^kou touarne FRIII1C IH. RHOIT1BERG, DORHBIRli Ravnokar dospeli! Uizf tke, kuuerte In ptsemski papir s firmo hahor usako-:: urstne druge tiskoulne n Izvrtale laCao „Narodna tisharna". naroBIa sprelemi tadl Mllanidaa kaneanu". PHUILJOn K ODDELEK 480. ORAFICNO-STROKOVNI ZAVOD DRAGAN TOMLJENOVIĆ Poslovnica; OUNDULIČEVA 23-b. ZAGREB Skladliče PRIMORSKA ULICA 5. Telefon št 27—86 In 26—71, centrala III. — — — — — — — — Brzojavke: COLOGRAF. - fEURo dobro fflEJHo sioiBistE g._™gJLgJ! ™j* igigaa^j-- IZASTOPA: Tvornico barv z« tl«ck 1 PRODAJA strojeIz tvornice Ka\rl Krau-Kast & Ehlnger, Stuttgart-Wlen-Prag I se, A.-G.t Lelpzlg (Schneidem»schinen, Črkollvnlco Oebr. Kllngspor, Offen- !! Pragerpressen itd.) — Lelpzlger Schnell-jj bach a/Main -Tvornico strojev Fried- \\ pressenfabrlk A.-O., Lelpzlg (Offset-| rich Heim & Co., Otfenbach a/Maln fl stroji)in vse potrebščine za knjigovežnice. ' j (Tiegeldruck -Schnellpressen, Gummifr,- {( ——nruitr ' 'L- ^JUMJUJiii iiiiiJ..iJr:":-:.:i::rr:3 1 BronzievLackierniaschinen) - Tvornico {! UREjnjE tIskarne, knjiooveznice, cin- ! II S^^^^VvoiSff iKSv II saa-Anie, -, - ooaAvtuniraigie: || j i Gutberlet & Con Leipzig (FaUmaschinen). j j .-. ne stroje in strokovni materi \u .-. | HITRA INI visTNA POSTREŽBA. — ZAHTEVAJTE PONUDBE IN CENOVNIKE. TVRDKA FRAN MARTINEC mestnl tesarsbl mofster v LJnblJanl, Prole št 8 otvori dne 9. septembra 1922 parno žago na Škofljici Strofal •ddolok !• opreml|«B i ▼seml Balmodornojslmi str oj i za obđelova« n|« losa« Zapalo ao bodo tadl otraakam, kotorim ao na raspolago polno-tarmanlkL Izdelovall ao bodo ladi|skl pođi (Scbillboden) railicnih vrst. ^—^ Kapofom los vaake vrsto ka- đr^m± ^~ kor tadl oolo gozdao parcele« m^aaF rrovsaaooi vsa tesaroka li ? ti stroko apadalo6a dolai vile, mostove, stolpo, kopolo« veraade, vrtne klštee 1. t. d. — — po lastnlh ali talili načrtih. — — Cene merie! ~Wm j Q WKF~ IzorSlteu solidna! 1 Informacije laje In, - đai, lospođanl-o družtvo i ha mm. Gostioničari! Prvoklasna hrvatsko •slavonska vina svih vrsti mogu se u svim količinama jeftino nabaviti na Hroatsho - slauonskom vinskom sajmu u Zagrebu °*17- •23->x-T°22- w ^ otfo^ ►■ Tovarna Stane Vidmar (preje Bašin i drug) Ljubljana, Sv. Petra cesta 75 I z d e I k i : Telovadne, športne, gasllske In igralne potrebščine. Železoe konstrukcije, d vi gala, žerfavi, transportne naprave. Nnožinski predmeti. K^ fiWH<)Mj^ Stev. 20». .SLOVENSKI NAROD" dne 10, septembra 1922. stran 11. Zdrav dečko gtir 15 let s 3 gimnazijaml želi stopit! v trgovino za vajenca z vso oskrbo. Kaslov povc upr. S1ov. Naroda. 7240 Soba % đvema posteljama in posebnim vhodom se odda. Naslov pove uprava Stoven. Naroda.__________________________7374 šivalni stro] se po ceni proda. Naslov pove oprava SIov. Naroda. 7196 lelle. Lemai reprend quelquei lesons a Ljubljana, Icrire avant le 15. sept. — TrŽič. 7269 Naslovi dobrih in zanesijivih stanovanj za dl-fake In dfjaklnje ae dobijo pri g. LJkar, Poijanska c «7, ,Vila Bergman'. 7155 "~~ Starinski ©BSvoođ-scrvlce obstojeČ iz 10 komadov, omplro-salongamltura mahagoni. nad 120 let stara, na prodaj. Naslov povc upr. SIov. Naroda- 7338 Prodam novo Mio In 200 hl dobro obranjene vinske po-jodc od 100—800 litrov, 6 hramnih so-dov od 18—22 hl. Naslov povc uprava SIov. Naroda. 7365 Krasno lzrezljana, popolnoma nova stolota ptičja kletka kl je v okraa vsald sobi, je naprodaj Naslov povc oprava SIov. Nar. 7201 Tiiša f prosionriml delavnieaml In vrtoni. pripravna za vsako obrt na periferili Ljubljane, je na prodaj. Naslov pove uprava SIov. Naroda._________ 7382 Igainlka fUe primernega mesta v Ljubljani, ffre tuđi v manjšo trgovino ali trmfiko kot prodajalka. — Ponudbe pod .Prodajalka 7391" na upravo SIov. Naroda. 7391 Gospodična 30 let stara, zmožna slovenskega, ae»-Skega In italijanskega jezika, želi službe v Sloveniji kot blagajnlčaika v hotelu ili v trgovini ali pa v plsarnl. Dopisi pod Šifro .Albina', Općina 473 pri Trstu, Kali)a. ___________________7390 Milili »Er** stalno tepenu M nmt dobavljam v vsaki množini najceneje. L Juflosknranslui tvornica Bakota los. R. Puh, Ljubljana, Oradelka utKa «• TeJe*. SIS. Seno. 10 vagonov približno po 45 centov tena, zdravega, suhega, preianega v bale, franko vsaka postaja Slovenije, K 1000 za 100 kg proda trg. z dežei pridelkl Puki A Vatre«, Soitanj. 6952 Sprelme se ve«a strojepisja, knjigovodstva,* nem-Skega Jezika. Vojsiovlo * Ci«, VIČ-Olince žt 6._____________ 7341 mm rnpnA i k MM Snđ piml Ul žajnice Tungsram, vse elcktro-tehnične potrebščine v zalog! po ugodnih cenah. ElcktrotchniCna tvrdka Karol Florjanftift, Celje. Proračuni brezplačno. 6044 Cestni betonski GRAMOZ proda vsako množino po jako nlzkl crni »SLOGRAD«. tovarna Keritf. 7889 Proctain mmIaa BaaVB^BfcBaj^aAftj&^^MB_W^aL uma aovaaau^a^soi štedllnlk, pliaov aparat te teše za sušenje orttJa. Naaiov pove oprava Stov. Naroda. 7334 EiBiadstmu kpi hBa s 4 stanovao H, 12 miimt od poite, stanovanje sa kupea prosto se radi posebnih razmer tindno proda. Ptaaena vpraianla no opx. Slov. Nu. pod _Ređka prilika/7333" *™ *7333 Oset Andrei Marltar Aleksandrova cesta 57, telefon 88. Vo-lotrgovlna so«», slaaM. oVv, korvts, ovsa, Mdja Ud. Brzojavi OSET ANDKEJ, Maribor._______6632 iZ5.ooo d pomna Isčo večje dobroidoče podjetje proti dobrim obrestim In proti sigurnosti. Ponudbe pod .Sigurnost 7288' na upravo SIov. Naroda. 7288 Otim-bitna v industrijskem kraju na Dolenjsketn se odda 1. oktobra pod ugodnimi pogoji na račun. Reiiektantl naj se zg!asi:o U. ali 14. septembra v Ljubljani, Betbov-nova ul. 6. desno. 7265 Trgov. pomoćnik specerlst (z mešanim blagom) leli me-sta pod agodniml pogoji. Ponudbe je poslati pod .Zanesljiv 7255" na upravo SIov. Naroda. 7255 "" Vlnotoc! Cenj. ob&nstvu najtopJeJe priporočam svojo veliko zalogo pristnega oslsas-tfoakega vina, katerega razpetavam na debelo kakor tndi v zaprtih stekle-nicali po zelo ugodnih etnab. Jutfaka Skalarlera, Tržič, Oorenjska Zitaiitaib s primendm kapitalom bi vstopit h ka-kenra podjeiju. Ponudbe pod •Ugodna prilika 7200* sa upr. SIov. Naroda, fllkl sMtJJiBa ppvomtnega splitskega cementa (mamin .TTTAN*) je na razpolago pri tvrdU H. PotHA, Ljobljana, Dosajska cesta 38. 7217 Za mraiHi slan UrtAn so dotu sovi vzord. Sprejemam naro-Cfla za nov«. Cent selo nUke. Vljudno se pripotoca J. Stemberger fiaaaaailsatai caasiai Si* a) l|i elvoffStab "Riiiir sprejemamo na stalno delo In plaćamo po sposobnosti na detavno uro: modelne nUiarje K 17—23, livarte, mlzarje in strugarje K 17—22, toplice K 15-19, čistilce odlltkov K 12-17, jedrovarje (Kenmiacher) K 12—16, pomožne de-lavce za Uvarno K 11—15, galeriste K 15—18. .SMEV*, tvornica strojeva u Bjelovara._____________________7395 bnjenp li nlulww panmutli mm!« Miiiio lice ts amprejlnji oastop odvetoiika pisama v Mariboru. Ponudbe pod:. Pi-saraovod)aM na An. zav. Drago Beseljak Ljubljana, Sodna & 0207 Prva Specijalna trgovina z rokavicami in parfumi nudi: nfMMlto MiM specijalne mIuivIm z« dame in gospođe v vseh najlepših bar-vah, kakor tuđi tnm in vMtervM na)-boljie vrste MfavlM. bttW9 iam mnu km Najboljie vrste koUnske vode. Endc CoftofM O. BraČkO, Ljubljana. Dunmjtka ca«U »tev. U ma auto zumbIm .Mlnerva", na prodaj. NadalM pojasnila pri tvrdkl JO8. STUPICA, lenneaar, L|nbl|aoa. 7358 Išie se —S)Hs»aMMi ali ■••■s^bNrasMi »•- BM. Ponudo« pod .J. K. 7275" na upr. SIov. Naroda. 7275 Vetio sobo s posebnim vhodom, svetio, liče gospodična, kl Ima v Siški obrt. PUCa do 10C0 K Pismene ponudbe pod .Separiran vhod 7271" na upravo Sloven. Naroda. 7271 plač. natakar 29 1. star, z lepttnl sprlčevali, išče službe ravnatelja ali plač, natakarja za 15. no-vember. Ponudbe pod .Vcčja ka\ci)a 6591* na urr. SL Naroda. 6501 Strojnlk pooolnoma samoatofen, zanesljiv, z več-ietn« prakso pri kotlovnih in strojnih na prav ah ter za Istoimenski In izmenffni tok, z večjo prakso v delavnici, išče službe v večfem podjetju. Ponudbe pod MaSinist 7182* na upravo St. Nar. 7182 IDiglae M zdravn'k-bakteriolog lo specijalist za infekdjsks boleznl ord. od U. do 12. dopoldne in od 1. do 4. popoldne. — K»f nlfcow» (Nova) ulica 5. 1. 7048 Grasčina z veliko vodno silo nm prodaj i grad 15 sob, žaga, polnojannentk, elektrarn«, živi in mrtvi invemar, pohlStvo za 5 In pol miti iona. Za lesno Industrijo pripravno. Karol slrmnlk. Celje, Dolgo polle. 7121. Voton suhih hrastovih - desak - 35, 40 in 50 mm debelih in od 2 bi pol do 5 m dolgih, nm pr>od«j. Naslov pove uprava SIov. Naroda. 7345 Moralo iflardtHleraV podstavtk s trem vrati, steklo 80X1? radi pomanjkanja prostora na prodaj. Naslov pove upr. SIov. Naroda. 72 S4 Perutnino vsakovrstno, Sivo ali na franeoski način klano in £i££enot nudi tvrdka Kmet A Ltibiina, MoMlatia VN, Slo«f3mtca c IM« Svela Jajca vedno v salogi. Ugodno za letovitta in hotele. 4698 litu Steiaer mestnl tesunlii mojster prevzame vsakovrstna tosorolia 4*Amf kakor stresne stolc.kupole, stolpet mostove, vrtne utiče itd. Parna žaga z vseml stroji za obdelovanje lesa. 4796 ™Rormi" asbestnl IkrtlJ. Tovama Karlovac Najboljia streha, nsjbolj trpežna, na)* cenejla. Pojasnila daje F. Mooovor9 2lrovni€a( Goren|s!H>. 6974 JrtoJclc čcvljcv i v cellh serijah U lepenke, po modernih kopitnih oblikah ali amerikanskih obli-kata izrezane, dobavlja sa tovarne oba* vala in čevljar|c Apartne, elegantne oblike. Velikanska isbira novittt za vsako sezljo. Zgomje 5clc ledelujem Iz od naročnlka mi doposla-nega materijala, prvovrstno, hitro in po ceoL Posebna delazmožnost v montiranju sforajih delov sa Tovarne obuvah Nakup, leporatura In prodaja Ccvljarskih strojev zahtevajte prolpektt od HALFU* F. HJCUTEH, a«ootloa Vk polijevanje v vseh strofcah, *x>derne( mehanicne la4slM op«vaU. 2aliteva|ta proioakt siviim VBtt ilvmja po hiiah. Naslov pove apr SIov. Naroda. 7277 KUPIM pfotl tatafinjemu plaCIlu ali vzamem tudl v najem k os ti Ino, restaviacljo, ho-tel ali iago. Dopisi z nat'nčnim popisom In ceno na Ooralk, Llibel^e Koroftko. 65% proda se dobro ohranjen voat br«* s streho za 8 os*b. Oulfcda se pri sedlahu Jos Ra- zintfcr, Ctlovška eesta 61, Sp. SISka. Refnlnghatis).___________________ 6676 Dijakinja se sprejme pri boljši rodbini y obližju 1 ceja v popol ,o oskrbo. Klavir na r«z-polago. Pla<*a po dogovoru. Naslov pove uprava SIov. Naroda. 6680 Putnika >rl zastopa Se druge ve^ie tvrdke, iSče izdelovalnica peri I a. Naslov pove upr. SIov. Narr Ja. 7237 Te od* Korit, Ljubljana Poijanska eostai stov. 8. Kravac, stevbnl, gsiairtsrilssi ta afcrasri ktapar Instalacija vodovodov. hpnti ditloftltt. bttkOt h klmtn npn Izdelovanje posod \z pločcvlne za tlr-nel, barvf», lak In med vsakc velikosti kakor tuđi posod (skatle) im konserve. Pinri ZINA ta! Zimo za zimnice vsake vrste rzdeluje In prodaja tvrdka Lovro Jošotovo »dota, žlmoproja, Stražlsče, Kranj. Vzorci zastonj in poštarine prosto. Kupim Sčettne, kozjo dlako, grivo, goveje in konjske repe 5775 Prva Jagoilov. barvarlja, knaantro In ttro|anUca P. Semko, L|ifeQaiH, Bigce 230. Sprot«sna ltslftjo koio v barvo kakor vsa v to stroko spsdajoča dela. Delo prevzemam v trgovini čevliev 0& OradlaVoo ftt IO. *M KsipsijoBH kote dlwja6lno~ Išče se Mn Uprti mMh kal u ■Jtllant ^onuđbe pod SUro .Manipu-BipUoBU lant" n* anonCno dru2bo Aloma Compaoj Ljubljana, Kongresni ♦rg 3. 7289 Prava turska električno pialena ta mleta kava zajamčeno popolnoma Osu in odlikovana z zlato kolajno, se dobi vsak dan sveza najceneie samo pri tvrdkl Jovo R. Jovanovlo, Tuzla (Bosna). Raz-poSiljamo v poitnin zavitkili od 5 kg naprej po povzetju. 3048 Po / o obrtstaft prvovrsten denand zavod večje stalne vlogo. — CtnJ. ponudbe pod .Velebanka 7144* na opravo Slovenskega Naroda. 7144 Avtomobile kolosa, motorje pnevmnnRo vseh vrst olje - bencin h *nm Ntrattaat Im ■ do|m: fsaterrsiiiefli olfis^a^^rtš^ iao&U fia/Dca, j tttafoaw, mtHnfh tsfe*, Hkshriko^ UraU Ud, Itd. . x "^ -. r* \, 1 fKsj^»; tsakcnrrstm toStaftciia rwmd,teWoaf {a stektr.tufl. katar tu« Ml ' ts strofa, spsfeiota popntB« . , , ?T* £ ~*: ■■ *■ •'■ /- * ■,".■.'. Proreturt ia etnik! ni nfitwft ^ Waww najtrtžje cm) :T"":;' Toba lij MrtBdfa p8itrižbaC i ^—^—^—tfcj-—-—■ -^^ - _. ^^ —-»_ - ----------------^»—-----------------— b " * ^aa^L^^^^^^^ 9*^Ba^^^aaB^^^^^^^B^^^^^^^Bk^Maa^^^^^ta^^B^^^^^B^^^^^^^BEB^HReaa^^^^^^^^^oja^^^^^^^^^^H^^^^^^^^^^^^^^BaaV, B VRUĆA RMftiMEiaODC^PFf B ^L\.ri$?* ^ ^^»-p *. Hl ■■^BBap^^aaaB ^o™w^^^a%^^^^^^^^^^^^fc^^^^^^^*» ,~^^^^^r^^^^^^f^^^^^^rS^^^^^^^mr^^^^^^^^^^^^^ Vaa^S^fla^^BM^ WLm * l ! - - •' .* - i H' joaTM_______^_________i^*'i-f?j,-ff ' n mBBm-' *A^^^^P^BVV0B^Bs^^HBO|H^^PBa_^HH^Ps^H^^M Sastopolk |e trrdkas SteU Ia Taje^ Iijvbllana« Beel}e*a eeaUa Št 4. Termotchnithi žudio! i. I Milim d.to.8 ZAOREB Telefon Dro] 2Z-87 HiiuiiiiuitnuJiiiiiiiujiuuiiujiiiiiitil „GOBOU priprava za kuhanje! kttrjenje In likanje na premog, drva, plin in elektriko Posetite n. imuilonski selem, traovsto lopti Ht itev. 333 stran 12. „SLOVENSKI NAROD'* dne 10. septembra 1922. Stcv. 205. Hi ani u trgovini ii innstiiji. LJUBLJANA, Proternova ulica itav. SO* vlastnam poslooiu. Brzojavke: Kredit Ljubljana. ........ Telefon *!•▼• 40, 457 in *t. 548. Obrestovanje v!og, nakap in prodaja vsakovrstnih vređ-nostnih papirjev, deviz In valut, borzna naročila, predujmi in krediti vsake vrste, eskompt in inkaso tnenic in kapouov, nakazila v tu- in inozemstvo, sate deposits itd. In PORTLAHD CEHEHT afcrimartlMkl ttraUzvoai, mimo m vhom pri ti. R. FOREMPOMEH I DRUG, BAKAR. ^ DOBAVU TOĆmšL Brzojavi t FtrtmpoHtr, T*l*toit atn 14. ■radbora podleffe Ing* Dnklć 4 drag Llnbllau, BatarKeoa riBca tt. za. se prlgraroCa univli ilrakR ■pMajfi Ma. L, Mlkui pnporoča svojo zalogo itMkoihisotoUktir , _ to- sprehijatafe palu Popravila st tevriujeta toCm Mi soMao, Velika zaloga klobukov in slatn-nikov se dobi pri Franc Cerar teiiriir t Stota potta Doa«CTi Prevzemajo se tuđi stari klobuki in slaraniki v popravilo pri Ko* vačevič i Tršan v Ljubljani, Prc* šernova ulica št 5. Sprejemanjo v tredo« Zaloga v Celju Cosposka ul. 4 IĆIril SitarJ ^. LJUBLJANA tZJ Hotel - lestairadla Bellevne prvovratno vina, dobra kabini« — klavir Iv. Jax in sin &Jubl]ana, fluiputrtrti«. S Shralsi stroii izbora koaatnricdja ta eleffifltaa tevrlttev U tovtme v Uncu -fetaaovljtta L 1887 iiunfapamap BlipBII Pisalni stro* ,AK wrat tar lawrlMJa W naftrto lit proračuni. M „SIOGKAD" slovenska gradbena in industrijska d. d. S Tekod račun pri Slovenski eskomptni banki v fc Ljubljani. — Telefon interurban 180. — Tehnična pisama v tovarai Keršič, Sp. Siika, Ljubljana. tevriuie: stanovanjske hile, trgovska poslopja, modeme Industrijske sgrađbe, betonske in železobetonske konstrukcije. Vae viste vodnih naprav na podlagi 25 letnih iikuienj. IH0ilnlll>liOfia It, 3. T9DRH1C9 Z9 H0T0R3E IH KOTORKE PLU6E 0.0 Lokomoblle na sesanl plin, prt- vozne, od 4 - 80 HP za obrat s koksom, oglitm itd. 0 W & Notorii na »sanl pHn. McanaBa akrata sila sadai- •ostL BAUER WIEN, XX. Dresdnersfrasse 81 - 85. PRISTOU & BRICELJ PRVI !■ BAJSTAIIEJŠI SPECIJALKU ARTISTIČJII AT£14JE ZA CRKOSUKARSTVO ■A STEKLO KOVINE« LES9 ZID, PLATNO I. T. D. LJUBLJANA „hotel pri maliču" lšlem stanovanje t do 3 sob v sovi Mil sa rodbino brez otrok. Po-»adbo pad „Basćnl aracsolis 7310" sa spravo 81ov. Naroda. IVAH Mm, MARIBOR Telefon int. 207. Telefon int. 207 Popoina opreme in razna potrebUine za konje. Usniate torbice, tistnice in kovčeg) za potovanje, šol-ske torbice, gamaše, na- brbtnlkl i. t. d. Gonllnl iermenl za strofe. Trgovina: ALEKSANDROVA C13* Delavnica: KOROSKA C. 17 INKI l fEKi. POZU! UNITED-AMERIKAN-LINES-INC prevaža potnlks s aafnovolital brsoparaikl proko i HAMBDBOa-SOUTHAMPTOMA la OBIRlOUBas vMIW TOBK. Vozne listke ter vsa potrebna pojasnila izdaja: SIMON KMETEC, zastopnik za Slovenljo, 6043 Ljubljana, Koiodvonki ulica 26. PAPIR NA DEBELO I TVORNIŠKA ZALOGA I „UPA MILL" koaftksiiskt papir, koverte in vse vrate dragoga paplrfa« papir sa pakovanfe ttd. Cfgarotal papir: Abadle, Clnb, Samam, Golub A. LAMPBET, paviljon e 30 Ljsbliaaa, Xr*bev trg 10. Oficijelni spediterli „liublianskega Velikega Seima. „BAIKANMD. D. Zfl MEDNARODNETRANSPORTE Brzojavni naslov: SPEDBAUUUL Centrala: LJUBUANA, Dtinajska cesta 35 Podružnice: BEOGRAD z ekspozituro CARIBROD—MARIBOR — ZAGREB — RAKEK—JESENICE. Afiliirana podjetja: „BALKAN" G«. m. b. H., Wien m. Stroh-gasse 24. ,,BALKAN11 S. A., Trieste, Riva Gnimula 14. Zastopstva: FR. MEYER, & SOHN, Hamburg- A. Wdti - Fuirer A. G. Zflrich — LEMMEL & SCHRAMM, Frankfurta -M -W. A. J. Tille-ray & Co. Ltd., London in vse podružnice teh tvrdk ter zastopstva z interesno skupnostjo na Čelkem, Poljskem, v Madžarski, Italiji, Franciji, Romunij in Sev. Ameriki. lastno carinsko posredništvo. — Tirttnl oddaJtk. — Mral irenet — IM-narodne selitve pohIStva. — kivna In cartaska sklatfKi. Nalalli I« najbolja ■ organizirano domala spadiciisko potjttta v iMaoalawl|t — MMCOaiOBILC, n«»moderne »5e konstrukcije vseh veli kosti, OJUI«ilTUIIC PARNIH MLATILI!IO TRACHICE za poljske Ždcznice, s 600 mm kolotečne Širine, z v»2ički za prevračanje, TRAČNICE za pradHene svrhr tn industri ske tf'rnice, PUKOVE IN VRELNE CEVI vseh raznosežnosti crne in ooclnk^ne, KOmv>LTTNO PARRO ŽAGO9 polnojarmenik, REMSCHEIOSKO ORODJE, ZICNIKI od 10 20 io 46/l?O, STAVBNO-KONŠTRUKCIJSKO SIROVO ŽELEZO (GRO- Orno In podnkana PLOCEVINA vseh razsežnosti, razpo-lilja takoj od skladišča Maribor JugosL importno in eksportno podjetje Ini. BODOU PEĆ UM Tr«bar|**a aU«a *l. 4 T«I«ioa latarurhmm M. U Ljabljanskl vel««*jm paviljon „H" *t. S4O @ ja] [oj H] Bi fuj PrlpcraCa s*i HT7H KUS, Lfn^Hes^, ^sslizo^ c. 4 LJUBLJANA - ^P. ŠlMlk Baznovrgtaa itaier^^a, delea^^a, ciaizaiatiz&ska ter ćessruia visa. ■El Illlil i vM »rfporoča osakoarsfee k>anzsriis In mesne Izdstke po dasiiiiiti cenali. Henikl sq na rai^r^^r,^ Đrzoiaol PflVILJĐSI H3 GELESE^mU —■ ■ • » jB|^^^BmE^B^B^BM|^^2B^MB^S||SŽ8BBBK'7!-'^*^-*T?'Si'iir^'' *Tj"tfiP^^-flft&ffi*P^PtHnNaBI^BBI I Automobili 99Fill¥^ MmMl I A Tll^rnll zastopshHi kl z?!9ia aKtanroblloo, I Ua ^U^Cill) wotorjEC, pzs&mai&s, polrebSOn I Liii&l!asa9 Sn^ns isL 11 I TeleL hBieinrb. 451 ?e&!. infernrb. Ml I Šampanjac in vina v steklenicab tvrdke v Gornji Rnđgon!. Tordha !e zasiopa^a na feinZmum oeleselran o pabiHaca „fi" Ic o jtzMvlaoa na oeiellfi-nsm prostom oeleseliisa. Svetovna fe^arna pralnega pSavala, i^dčgomo- drina9 bengalsk^ m@cSrina v kockah in papigu. Bruntal, Slezija CSR zastopana na Ljubljanskem veSesejmu Paviljon G9 KOJES 207. Štilif la poi naj pri proste i le kakor tuđi najfinejše fiđelave, M«dllnlk« na pllnp kopaln« R#6ly razne priprave za pogrevanje vode Kl štedilBtle m m& Kii !i m b nl«tl! bliile priporoča FRIED. SIEMENS pat« karilni in kuhalni aapaar»ti9 4rui*m m o. *. LJUBLJANA nova palača Kreditna banke. mm u ntaiiai. paiiDii X mitia 421 PrmrctM kvalttata! NalođlilnelSe rafaraacal BBUMjm Slovenske eskonurtne banke, LJubllana Tmtrtvm Mm. a •••proti gl«v»«g« kelod«*r«. Telefon Ste«. 3. kupuj« In prodala «Uvixe In valui« po najugodnojsih dnevnih cenah. Ima pooobon borznl oddolok. Prevzema vse bančna posle. Stev. 305. »SLOVENSKI NAROD« dne 10. septembra 1922. Stran 14. Togama pletenin m tUanln JOSIP KIIHC IH KONP., LJuNjana, Poljanski nasip šte;:, 10 Izdeluje berlinske rute, volnene rišel-nite, fantizijske rate in šale, angleške iportne šale in čepiće, svilene modne šale, pletene svilnate samoveznice in naglav ne rute (C chenez). I. SANDRIN, LJUBLJANA. Veletrgovina usnja in sirovih kož MESTNI TRO 6. w¥ESlf A" Brata Pohlln ft drug, tv#raloe vlasnic, kljttkic Inrinčlč začerlje ter drnglli noTostt. m^ PAVILJON E št. 50 -TU Vs! daptel na naslov Ljubljana I, poitsd pr+dal 12§. Ustanovljeno leta 1896. Ustanovljeno lota 1M6. Mednarodnl transporti Asttonio Biancheri & Comp. Postojna C fentrala: Ponteba. Podružnice: Postojna (Poštni preda! 17), Villach (PoStnl predat 51) Agenture: Prestranek, Trbiž, Arnoldsteln. — Orfprema vsako vrsto blaga. — Speđjclna odprema Živil, žive in zaklane Živine v katerikoll kraj. V* VH9P BBBJ P3 9^i EU a^SI Vfc fla ffV aaV V aa9 B Vfe I išli RAvniilAR I H9ESTNI TESARSKI MOJSTER, I LJUBLJANA, LltmARTOVA UL- 25 I | TELEFON 415. — POSTNO ČEKOVNI RAČUN 11.428. I izvršuje vsa v I svojo stroko spadajoča dela I I in sicer vodno in nadtalno ter I jv umetno tesarstvo. I 0 $w~ Parna žaga in stroj, delavnice. ~wm X M Previemam po danih, ka kor tadl lastnlh I ■ načr^ih zgradbo mostov, jozov, ■ B hi6, vil ter rasno gospodarsko In Industrlj- I B sko stavfae9 stolpito strehe, ku» ■ ■ pole in cerkvena ostrešja, balkona« vrtna ■ ■ utlce, vorando tor razna druga ■ K vrtna arhltektonična dela. Stopnlce, deko- I ■ ' ratlvne stropove tor dekorativno ■ ■ stensko opaze. Za razne Industrijsko stav- I B bo opozarjam zlasti na moje pa- ■ B testirano nosiloe za veojo prosto razpetl- ■ B ne od 12 — 15 cm. H ■ RAZSTAVA V PAVILJONU ZA STAVBEHO 1 I »fl- STROKO !H LES?f3 INDUSTRIJe. -s- I !VHHFIHFII I! VFRIMFK ilLlilILlULll u ILiiUIJLIi trgovina z teleznino, LJUBLJANA, PoMUka Mit«, ii.v. 16. prtporoča aajbollšd orodfo la itro)#) ia kovaž0f U|niaTBl6arle9 mlzar]«, te- vuje, sldarje 1. t, d. Okov|a mi vrata ln cima ter la pohlitvo, ^nhlnfiko opravo. Poqed6lske strofe kakor vraflla, ailatllaloOp samorenlcOf roporomaioop am«rl- kaaske kostliilce, covl la vodovoda In sploh . >-. vso potrobičlao %^ la poqo- dototvo. Samo pruDorstiiD blago! , Zmerne cene! SIEGEL ft DRUG industrija platnenega in bombažasteca blaga UUSUHU, HMlUll cesta 9L lOT E«1 fi^OS. LEOPOLD BOGEL & SIN ITATBDIO KUPABSTVO « VODOVODNA INSTALACIJA LJUBLJANA. •OtPOSfTMA cesta i«. paviljon H/345 Velesejm ORICAR & MEJAC LJUBLJANA, POLEO OLAVME POSTE. ZALOGA OBLEK ZA OOSPODE, DAME ENDECEE. I — na|scCla zaloga — j J. HUSKO rr\, SSLE^C, llu^sna. Rnierigoa ul. 5 j pripsraCa za aaku? uM.t Mmnb, tim1.^ tGvarr.an po aaisotidRSišili nizltih cana — Paoilioei K ŠL H5E. — TOVARNA-FUŽINE P::! L;U3L3AN!. Meh^nlina pfet'lilca In ikatnlca trakov. CENTRALA: ~rmttt laaaaHiiaaBBmaaHaaBBaaBKH Vam ohranijo obu" i^Vvtov trajno In y^', Dobi se pa vseh boljših trgovinah z usnjem toiB na veliko prii Berssn-fCaucuk d. dM liml I« IH il. ?. PETER K|KJp.*|to TVORNICE ČtVffiVrv TifteiiLOVENIJfl CENTRf\Cf\ u LJtfBt:JANgi^&G* št; 2X> Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani. Ustanooljena 1900, Delnlška glavnica in rezervni zakladi cea K 150,000.000.—. Čekovni račun: tt. 10.509. Brzojavni naslov; Banka Ljubljana. TeL št. 261 in 413. IM V fc—«■• ateafca apaJaja4« Obrestuje vloge naj-ugodneje. Prodaja sreike rai- redne lote- rije. Podružnice: Br<»i!ce, Celfe, Sorloai Sraaf, Mmrl« bor, Metković, Novi sad. «*tui9 Sarajevo, Spm, Trst. štev. 205 »SLOVENSKI NAROD« dne 10. septembra 1922. Stran 15 Specialna trgovina čaja na debelo, najfinejših mešanic v naketih znamke „BUDDHA" „Tea Import", družba zo.». Llubllsna, Sodna tti. 2. — IVAN ZAKOTNIK ... mestnl tesarakl mo|ster LJUBLJANA, Donafska. cesta 46. i—i—i Telefon 379. Vsakovrstaa iMinka đvla kat1 auHlvn« Inm* atavb«, »stresla sa aalaas, - tali«, vile, tevarne, serkve ln zvonik«; strepi, raxaa tla, —— ~ ledenice, pavtl|enl, veraade, lesene ograle I. U d. - - Piri! Uda - | Gradba lesenlh mostov, iezov in mlino*] TlflfU Mjl __^-__ _^a^a^^^^a^^^^^^^^^^^^^^B^B^atBlMB^BK^^^^^^H^BaM^B^^aa^aH^^__^^^^i_^>^^^^^^h_ _^_________^_____ --- - ___ . _ _ — ANT. RUD. LEGAT Prva Specijalna trgovina s pisalnimi stroji in pisarni&kimi potrebSčinami Maribor, Slovenska ulica 7, tel. 100 Samoprodaja pisalnega stroja„CONTINENTAL",razmnoževal-nega aparata (1RAFAXU » „VELOMA"- luknj ača (Lochapparat) in rednika pišem, sistem „INDUS". Lastnadelavnioa za popravila pisalnih strojev vseh sistemov. Ljubljanski velesejem, paviljon H» koja 201. cftijlustrijaki. Hidrocentrala d. d. „Zeleni Vir" v Skradu na želieznKkoj pruzi Zagreb-Sušak Imade raspoloživih 500 HP koje želi dati Industrijama u zakup. RadnlOco pitanje povoljno zemljišta za Industriju nalaze se u samome mjestu. Sve pobliže upute kod uprave d. d. „Zeleni Vir" v Skradu. Prva odlikovana dalmatinska parna destilerija V. MORPURGO = SPLIT = i VtemeJJena leta 1879. od VkU Morpurgo. ssssosssaBss PRVORAZREDNE SPECIJALITETE: Maraschlne »SELECT". Maraschlno JkLBA". Cosnac „DALMATIA". L MedlcinaKoaiMC „DAU1AT1A VIEUX-. CB&ICS DOUftLES. Zraven tega vsakovrstnl NA3FINE3I LIKERI. isarifc: DROPOVICA. SUIVOVKA. BOROVICA. RUM, MASTIKA Itd: Ekstrakt Od ma-ražke (dalmat vlinje) za tovarite likera, prellneea. bonbona. ta tlastKarae — (s»t- tovnl Izvozi. Ekstrakt od O1ESRY.BRANDY. PUNCH-A Hd. VelOMjem paviljon Q it. 241. Cenik na santav. Zastopnik Adolf Kordin. Ljubljana. Betovnova ulica št 9. Uvoz in prodala raznoorstnega fno-zemskega mannfaktnniega blaga. . Ljubljana, Mestni trg ^■^^_^-__^----B__--B-»-—-j-j»j».aaajjjBjjj^Bjjj-^BjjaBaBBBB™B^B**jBa**jjj Posebni oddelek za plete-nlne, trlkonižo In pciilo. Med dobrim najfi>o$šle! PFAFF ilvalnl stroji sa r**1tilMO Im obrt PUCH vozna kolosa Iti potam«znl d«tl plahti in cevi t«r drugi predmeti najceneje pri tvrdki IGN. VOK, Liubiiana, Soclna u!. 7. Mannf^litura na debelo N. RRIBeRHIK, Lj^lluns, ?oC:^ tili I!, i. Velika zaSoga In izfoirs. gcr* pnviuz:* ,,h«* šl 323. ~š^s Tronsjuso o. ± Zagrtb, Maftarantća¥ trg $ Telefon St 27-60 Brzojavi: Transjugo Podružnice: Beograd, Kosmajska 16 Ispostave: Osijek, Široka ulica 8 Subottca pri Piuković i drug i Skoplje naicensje traverze, želczo, seb3Ief a&no, cement, mc^ss, ftr- stiko* žico, deske ln ves ejradbeni materšiai. P D 7 E W1C E "jnžustrijski paviljon K I ^— 0 šf sa. 472. 0 I JliGOJL HIĐUSTRUA REM. PR01ZUODA ĐELtl. DfiUtBA 1 (Industrie Vougoslave pour produit chemiqu8 S. A.) — EAHLOVAC. — | PRODUCIRA: *Uon d'or", kremo za £fvl]e, J*-*•"*", Urema i za CeoSie, „TKrraa" ln ,4Jaa ^ rMt če rarsUI ca- I sels, „KaillstodanT, isrerao za z^.., „^lilraccola", arabsha guma, JFlorif, plaailo za perilo o Ikatllaa ln tablelah. nUIE [EI! •» nUl CSliftl PlDOl! '"""I Jll B U A nV Z °" Dunajska cesta štev. 66 Telefon St 114 I. OBRAT ■ PARU A ZAGA. TESARSTVOl Izpaljava ln naprava atrefinih atolo« za visoka stavba |n zvonike, stfopov, slapih in ladijskih tal, verand, pa-viljonov, vrtnih ograj, kegljlifi, Udanlc, moalov, pilo«a2e. II. OBRAT ■ STROJNO MIZARSTVO. STAVBENO MIZARSTVOi Okna, vrata, portali, stopnioa, staklene atene...... III. OBRATI TOVARNA LES EM IH ZALUZIJ IN ROLO-JEV ZA OKNA po lastnem prelzkusenem sistamu. Bfran ft>. iSLOVCNSKINAROD«. 10. septembra 102Ž. Stev. 205. aVaV i^^^^tISB h^B^^^^ Ku^T^aVar aava^^^^ a^aVavV aval ^H aaval PaviSIon K, prostor št. 485 Ljubljana Gradišće SL10 Telefon štor.268 OPflLOGRAPH 2T.SK UNDERW00DKVr, ——^^^^ NOVOST: i ■ i ___ Potovalni UNDERWOOB samo 3 kg težak in pis. pohištvo JOSIP STHDLER Tovaru stolno ta Icsnlti Izdilho* IJnblfasa, Sodna nllca iU U Telefon lntemrfc. ».4ft Pasiiiion F St. 145 Strojno, eilindrsko9 plinovo olje, benciny petrolej« parafin, lovorno mast ter teh- niftko-industrijske potrab&čine Etoprezenianca Standard Oil Com-pany of New York &.jubf]arta9 K ne kov trg 10 Telefon 247 — Paviljon E 80 — Austro-Daimler 35 HP nov Iz tovarae. nalnovejlesa typa, ceno proda 3u9O-Auto d. z o. z. 13UBUANA, Poliansk« C«sU tt. 3 ELERTRE: J!in!CMII TOURRnH, D. Z 0. Z. UUBUAHJSt SSUnHJEKR CESTH 75 IZOELIUE Hl rOPRHUUH TRlinSFORmnTORJE VSEH I1BPETOSTI Hl TOM ZM.0SII IHOTMUEfl, RERS- mnHovm ccn in rrzne- U IUKTMI-BUTEH1J1U CPREma ELERTR. CCBTUL mSTHLHCUE Naivecja zaloga konfekcije za gospode J. Maček, Ljubljana Aleksandrova cesta 3 Josip Kregar •blastTMMi prsiskafteni mestai tesarshl mojster Cesta na Kodeljevo St 2. LJUBLJANA izvršuje vsa v svojo stroko spadajoča dela in sicer vodna in nadtalna ter nmetno tesarstvo. Prcvzamem po danih kakor tuđi po lastnth načrtih igailbo mojstrov, jezov, hiš, vil ter razne gospodarske in industrijske stavbe, stolpne strehe, kupole in cerkvena oatreJja, balkone, verande, vrtne utiče ter ra-na vrtna arhitekion. dela, stopnice, dekorative strope ter dekorativne stenske opaze. Židovska uSIca žt. 8 in 7, Darashl blG&siBiI useli orsf. - IKlodell zadale cooostl- -—-■ na]oečla fzbira. ^-^ -------Telefon 527. ------- [ nn Brlceli mestni stavbenik LJUBLJANA Slomškova ulica 19 I2VRSU3E NOVE ZGRADE^ IN POPRAVILA VSEH VBST NACRTE IN PRORAČUNE ■f Doto najtofldneje* SLOVENSKA GRADBCHAIBIMĐUSTRIJSKA D. D., :::: LJUBUAHA T«ko6i raian pri Slovenski eskomjitni banki v Ljubljani. — Taleffon in- ttrurban WO. — Tehnidna pisarna « tovarai KERSIC Sp.Siika 4>**°»% Stanovanjske hiš«9trgowska potlopj«! moderne industrijske zgradbe. betonske in železobetonske konstrukcije. Wse vrste vodnih na« prav na podlagi SS letnih izkuftenj.— SPEOUALITCTAi Železobetonske cewi za vodne naprave in vodovode Patent Dr.Ing.F.Empergerja za izvrftevanje kon&trukcij iz armiranega betona z li-to2elezf>imi vložkami za visoke tlaftne napetosti (kakor pri skladiičih, silo, mo-stovih in podobno)- Izdelujei vse vrste tehničnih projek-tov9 statičnih proročunov, stroškovnih in renta Dili-tetnih proračunov GRADBENA VODSTVA a KRANJ * TRŽIČ # LOGATEC | a^Hittm fe tisk »NarodHe tUkAfB««,