Ekologija Podravje • Če prihodnost sploh bo, bo iz naravnih materialov O Strani 8 in 9 Kronika Videm • So krožna 1 *V«VV »V 1 križišča res varnejša od klasičnih? O Stran 24 Ptuj, torek, 8. avgusta 2017 letnik LXX • št. 62 Odgovorna urednica: Simona Meznarič ISSN 1581-6257 Cena: 1,20 EUR MMMhiMilW Štajerski Ptuj • 25. tradicionalna Rancarija www.tednik.si ■ Stajerskitednik I Stajerskitednik Črna kronika Ptuj • Vandali uničili polovico obnovljene Aleje prijateljstva O Stran 24 Podravje Ptuj • Župan za sodelovanje in proti centralizaciji O Strani 6 in 7 V središču Podravje • Potniki vse bolj uporabljajo manjše mejne prehode O Stran 4 •v Šport Nogomet • Aluminij do točke z dvema igralcema manj, Drava do uvodne zmage O Strani 11 in 12 Doslej tekmovalo že 600 ekip Rancarija, tekma s tradicionalnimi dravskimi čolni, je ena od športno-rekreacijskih in zabavnih prireditev ob prazniku MO Ptuj. Letošnja je bila že 25. z udeležbo 18 ekip, od tega so bile štiri ženske. V 25 letih se je v tekmo s Ptujskim jezerom podalo že blizu 600 ekip; rekordno po številu ekip je bilo leto 2004, ko jih je bilo kar 54. V vsej zgodovini Rancarije je bila največkrat zmagovalka ekipa Langobardi; kar šestkrat. Več na straneh 16 in 17. Foto: Črtomir Goznik Štajerski v digitalni knjižnici: WWW.dlib.9 RADIOPTUJ 89,8° 98,2 °I04t3 www.radio-ptuj.si Aktualno• Čez peš most tudi vozila, ki niso na • A • • • intervenciji o Strani 2 do 3 V središču • Delavci v vročini na milost in nemilost prepuščeni delodajalcem o Strani 4 in 5 Ptuj • Žarni zid stane toliko kot dve novi hiši na ključ: 320.000 evrov (O 0 ^^Uirodno jFabcivne ■ v lasbe o Strani 2 do 3 nun IlilUllI I MESTNA OBČINA PTUJ w Ptuj 2017 1. VEČER - Odštevamo do abrahama (uspešnice 1989-1998), 31. avgusta 2017 ob 19.30 2. VEČER - 48. festival NZG Ptuj 2017, 1. septembra 2017 ob 19.30 TURNIRSKI PROSTOR PTUJSKEGA GRADU mw<»< i i w v V1»E«T«N Štajerski TEDNIK 2 Štajerski1TEDNIK Aktualno torek • 8. avgusta 2017 Ptuj • Urejanje novega rogozniškega pokopališča Žarni zid stane toliko kot dve novi hiši Na novem ptujskem pokopališču na Rogoznici je v načrtu ureditev žarnega zidu in prostora za raztros pepela. Za ta namen so ptujski podlaga za urejanje in pridobitev potrebne dokumentacije ter umestitve žarnega zidu Po prvotnih dogovorih je bilo predvideno, da bi žarni zid na novem rogozniškem pokopališču zgradili do 1. novembra. Tako je na zadnji seji mestnega sveta dejal župan Miran Senčar. Da je bilo sprva res tako načrtovano, je pritrdil tudi Alen Hodnik, direktor Javnih služb (JS) Ptuj, ki upravljajo s pokopališčem. Sedaj so načrti drugačni. »Pričakovali smo, da bo OPPN, ki je podlaga za pričetek del na projektu, potrjen prej, zato so bile dane napovedi, da bi bilo možno zid zgraditi do letošnjega dneva mrtvih. OPPN je bil na seji mestnega sveta potrjen šele v juliju, za njegovo uveljavitev je potrebna objava v Uradnem vestniku, kar bo najverjetneje šele v avgustu. Izgradnja zidu bo trajala vsaj tri mesece, to pa onemogoča izvedbo v omenjenem roku,« je razložil prvi mož ptujskega občinskega podjetja in dodal: »Osnovni načrti, ki smo jih pripravili na podlagi predho- dnega OPPN, so bili izdelani v lanskem letu. Zanje je bil pripravljen poslovni načrt, vendar so bile aktivnosti na mestni občini (MO) Ptuj ustavljene. Občina je naročila preprojektiranje žarne-ga zidu, spremenil se je videz, posledično je bilo treba spremeniti še OPPN. Po uveljavitvi julija sprejete novelacije OPPN bomo nov poslovni načrt predložili nadzornemu svetu JS Ptuj. Ta bo imel sejo po koncu poletja. Gradnja žarnega zidu je pogojena s pridobitvijo posojila pri banki, za kar potrebujemo soglasje nadzornikov, pa tudi mestnih svetnikov. Mestni svet se bo po počitnicah sestal v drugi polovici septembra. Glede na vse navedeno bi bil realen rok za gradnjo žarnega zidu proti koncu leta, če bodo izpolnjeni vsi našteti pogoji.« JS Ptuj so razpis za izbiro izvajalca gradnje žarnega zidu že izvedle. »Razpis je bil objavljen, ponudbe so pridobljene. O od- Mestna občina Ptuj: 320.000 evrov je zelo ugodna cena Prvo javno naročilo za izbiro izvajalca gradnje žarnega zidu so JS Ptuj objavile aprila letos. Na razpis se ni prijavil noben ponudnik. Junija so razpis ponovili. Na portalujavnih naročil so ga objavili 6. junija, 12. junija so ga dopolnili, rok za oddajo ponudb seje iztekel 15. junija. Prispele so tri ponudbe, med katerimi je najnižja v vrednosti 320.000 evrov. V kabinetu župana MO Ptuj pravijo, da gre za najugodnejšo ponudbo, kar jih je na trgu možno dobiti, in da bistveno odstopa od projektantske ocene, ki daje višja. Glede na to, da se podjetje JS Ptuj ukvarja tudi z gradbeno dejavnostjo, nas je zanimalo, zakaj žarnega zidu ne bi zgradili sami, s svojim kadrom. »Gre za specifična dela, kijih naši zaposleni ne izvajajo. Nekatera dela (priprava terena, izkopi, utrditev, ureditev okolice...), kijih lahko opravimo sami, smo in bomo tudi uredili v lastni režiji, posamezna gradbena dela pa bomo oddali drugemu izvajalcu,« odgovarja direktor JS Ptuj Alen Hodnik. Žarni zid in prostor za raztros pepela sta v skladu z OPPN načrtovana na pokopališča bo za njuno ureditev (prva faza) najel kredit, stroške odplačila pa Slovenija, Podravje • Novela za večjo vključenost otrok v vrtce Dvorezen meč: brezplačni krajši programi varstva v vrtcih Vlada je v začetku julija v DZ poslala novelo zakona o vrtcih, ki med drugim staršem otrok, ki v letu pred obveznim vstopom v osnovno šolo niso vključeni v vrtec, zagotavlja državno financiranje krajših programov v obsegu 240 ur letno. Po prepričanju vlade bo to povečalo vključenost otrok v vrtce, a v Skupnosti vrtcev Slovenije v to dvomijo. Na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport so pojasnili, da želijo z novelo, ki naj bi jo DZ obravnaval po skrajšanem postopku, zagotoviti večjo vključenost predšolskih otrok v vrtce v letu pred obveznim vstopom v osnovno šolo. Izven vrtcev trenutno 9 % otrok Po podatkih ministrstva je trenutno 98 % otrok, ki obiskujejo slovenske vrtce, vključenih v dnevne programe, "krajših programov pa je zanemarljivo število". "Ob dejstvu, da je izven institucionalne vzgoje devet odstotkov otrok v letu pred vstopom v osnovno šolo, ocenjujemo, da bi s ponudbo krajših programov, ki bi bili za starše popolnoma brezplačni, dosegli vključevanje otrok, ki so trenutno izven sistema," so povedali. Po oceni ministrstva bo za financiranje tovrstnih krajših programov na letni ravni potrebnih Foto: Črtomir Goznik Predsednica skupnosti vrtcev Slovenije Božena Bratuž je glede nove novele skeptična: »Starši, ki imajo otroka v dnevnem programu, se bodo zaradi finančne všečnosti in možnosti drugega dnevnega domačega varstva odločali za krajše programe. Lahko se zgodi, da bodo zaradi tega v marsikaterem vrtcu pravzaprav morali zmanjšati dnevne programe za petletnike. Vključenost se bo morda celo zmanjšala.« dodatnih dva milijona evrov, kar pomeni, da bo treba z uveljavitvijo novele, ki predvideva začetek financiranja krajših programov iz državnega proračuna s 1. januarjem 2018, v letu 2018 zagotoviti 600.000 evrov, leto pozneje pa dva milijona evrov. Bratuževa skeptična, opozarja na upad otrok v dnevnih programih Da bo državno financiranje povečalo vključenost otrok eno leto pred vstopom v osnovno šolo, je ocenila tudi večina sodelujočih vrtcev v anketi, ki jo je izvedlo ministrstvo. Dobrih 68 % vrtcev ocenilo, da bo državno financiranje povečalo vključenost otrok v vrtec. Anketa je tudi pokazala, da bi v tem primeru 58 % sodelujočih vrtcev organiziralo enega do dva oddelka, ki bi izvajala krajši program. A so v Skupnosti vrtcev Slovenije po besedah njene predsednice Božene Bratuž do takšne ankete skeptični. Kot je povedala, sta bili obe vprašanji "nekako zavajajoči". "Popolnoma logično je, da bi vsakršna finančna pomoč lahko pomagala pri večji vključenosti otrok v vrtec. In seveda bi vodstva vrtcev z veseljem organizirala financirane programe", je dejala. Pravi tudi, da ministrstvo vrtcem ni sporočilo oziroma ni predvidelo, kaj bodo vrtci pri tem izgubili. "Prepričani smo, da je financiranje le krajših programov za nekatere petletnike diskrimi-natorno in žal ne zagotavlja večje vključenosti v javno mrežo predšolske vzgoje," pravi Bratuževa. Opozarja tudi, da bo ta način organiziranja omogočil le prehajanje med programi. "Starši, ki imajo otroka v dnevnem programu, se bodo zaradi finančne všečnosti in možnosti drugega dnevnega domačega varstva odločali za krajše programe. Lahko se zgodi, da bodo zaradi tega v marsikaterem vrtcu pravzaprav morali zmanjšati dnevne programe za petletnike. Vključenost se bo morda celo zmanjšala", je dejala. Zato so v Skupnosti vrtcev Slovenije prepričani, da bi bilo sredstva bolje deliti med vse petletnike: "Mogoče tako, da bi imeli vsi petletniki sofinanciranih vsaj nekaj ur na dan ali na teden, ne glede na program vrtca." (staj Ormož • Podravski SKEI grozi s kazensko ovadbo V Safilu odpuščajo invalide Podravski Sindikat kovinske in elektro industrije (SKEI) se je konec minulega tedna odzval na dogajanje v ormoškem podjetju Safilo, kjer po napovedanem množičnem odpuščanju 228 zaposlenih v začetku leta zdaj delijo še zadnje odpovedi. Namenjene so delavcem invalidom, sindikat pa opozarja, da se jih je na seznamu presežnih delavcev znašlo nesorazmerno veliko. Čeprav v sindikatu SKEI po besedah predsednika Martina Dularja z natančnim številom delavcev invalidov, ki so se znašli na seznamu presežnih delavcev, za katerega je vodstvo družbe kriterije oblikovalo sicer v sodelovanju s sindikatom, niso seznanjeni, naj bi jih pa po njihovih informacijah brez dela od skupaj 71 ostalo okoli 35. To je po mnenju sindikalistov previsoka številka, saj je podjetje število zaposlenih znižalo za približno četrtino, medtem ko je število delavcev invalidov, ki so že nekaj časa na plačanem čakanju na domu, kar prepolovilo. Ob tem v sindikatu dodajajo, da podjetju in njihovim italijanskim lastnikom po njihovih podatkih ne gre bolje niti po napovedanem prestrukturiranju, zato je v Ormožu negotova usoda še vsaj sto zaposlenih. Je prišlo do ponarejanja listin? Podravski SKEI je danes zagrozil tudi z vložitvijo kazenske ovadbe zaradi domnevnega ponarejanja listin, saj naj bi se eden od dokumentov, priložen k vlogam za mnenje o primernosti odpustitve delavcev invalidov, ki jih je prejela komisija za odpoved pogodbe o zaposlitvi invalidov, razlikoval od tistih, ki jih je imela in podpisala sindikalna zaupnica v podjetju. To je potrdil tudi predsednik delavske svetovalnice Goran Lukič, ki je tudi član omenjene komisije. Čeprav konkretnih številk o tem, koliko vlog je komisija prejela in koliko jih je doslej Safilu odobrila, zaradi zaupnosti podatkov ni mogel razkriti, je dejal, da so bili pri odločanju zaradi teh listin najverjetneje zavedeni, zato je vodstvo podjetja pozval, da ustavi postopek vročanja odpovedi delavcem invalidom in ga v celoti ponovi. Kot je danes še pojasnil Dular, so se o problematiki večkrat želeli pogovoriti z vodstvom podjetja, a odziva doslej ni bilo. Prejeli so le odgovor iz Safilove odvetniške pisarne, v katerem med drugim piše, da je sindikat ves čas aktivno sodeloval v postopku pred komisijo in nanjo naslovil tudi dopis, s katerim je skušal doseči, da bi ta podala negativno stališče do predlaganih odpovedi. "Naša stranka je že v postopku pred komisijo izpostavila neustrezno ravnanje SKEI, ki pri komisiji ni uspel, zato je ta sprejela vsebinsko popolnoma pravilno mnenje, in sicer, da je podana podlaga za odpoved pogodb o zaposlitvi," so v odgovoru še zapisali odvetniki ormoške družbe. (sta) Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Drago Slameršak. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorna urednica: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Mojca Zemlja-rič, Dženana Kmetec, Jože Šmigoc, Eva Milošič, Monika Levanič. Lektorica: Lea Skok Vaupotič. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02 ) 749-34-10. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02 ) 749-34-14, Mojca Vtič (02) 749-34-30, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02 ) 749-34-15. Megamarketing d.o.o.: (02 ) 749 34 27 . Internet: www.radio-tednik.si, www. tednik.si, www.radio-ptuj.si. Cena izvoda v torek in petek 1,20 EUR. Celoletna naročnina: 120,45 EUR, za tujino v torek 105,65 EUR, v petek 114,45 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 60. a členom (ZIPRS 1314-A) Zakona o DDV (Uradni list 46/2013, z dne 29. 5. 2013). torek • 8. avgusta 2017 Aktualno Štajerski TEDNIK 3 na ključ: 320.000 evrov mestni svetniki na julijski seji potrdili podrobni občinski prostorski načrt (OPPN), ki je v prostor. Foto: Črtomir Goznik mestu sedanjega gozda, od poslovilne vežice proti železniški progi. Upravljavec v celoti vračunal v ceno najema žarnih niš in ga tako prevalil na najemnike. ločitvi in izbiri, dokler ne bodo znani vsi pogoji in okoliščine izvajanja investicije, ne moremo govoriti. To pa vključuje vse potrebne občinske odloke, stavbno pravico, soglasja za zadolžitev in odobritev takšne končne cene za najemnike žarnih niš, ki bo pokrila vse nastale stroške. Najugodnejša ponudba za izvedbo žarnega zidu (prva faza), prejeta v sklopu javnega naročila, znaša 320.000 evrov. Za gradnjo imamo v načrtu najetje namenskega posojila. Z oddajo žarnih niš bi se pokrili vsi stroški gradnje, financiranja in nadaljnjega vzdrževanja.« Kako bo urejena jasa V • • I z zarnim zidom Žarne zidove bodo uredili v gozdu, na treh jasah v obliki kroga ali elipse. Jase in poti do njih bodo tlakovane z utrjenim epo-ksi peskom, zasadili bodo breze in namestili urbano opremo: krožno klop premera šest metrov, polico za odlaganje sveč in kip angela, ki bo avtorsko umetniško delo. Ploščadi z žarnimi zidovi bodo urejali fazno. V prvi fazi za 320.000 evrov je predvidena ureditev ene ploščadi oziroma jase v velikosti 39 x 37 metrov. V elipsi oz. krogu bodo postavili tri polkrožne zidove, debele 75 cm in visoke 2,5 metra. Obloženi bodo z opeko, na pročelju žarnih niš bodo enotne kamnite brušene in polirane plošče. Žarne niše bodo dveh velikosti, v posamezni bo prostor za štiri ali šest žarnih posod. Med žarnimi nišami bodo v zidu po tri line, tako imenovana prehodna okna. Niš bo 236, skupno bo torej prostora za 1.174 žarnih posod. V sklopu prve faze bodo v gozdu uredili tudi zelenico za raztros pepela z manjšo ploščadjo, klopjo, skupnim nagrobnikom za napis imen in polico za odlaganje sveč. Mojca Zemljane ¡NM i --A. IH . - ^M J^F - «Jj^- ■PMBK9 MM fc V" wÉj mii 19 M\ M. Hh Wzüi rgtKir*. - •.-vi Í Iffijscj i* m rfl eSM Si j4*""'"-'. t ■ fMhfl^r Foto: Črtomir Goznik Od grobarin in pogrebov lani 367.000 evrov Na starem in novem rogozniškem pokopališču je nekaj več kot 3.700 grobov, od tega jih je bilo konec lanskega leta oddanih 3.092, prostih pa 309. Okrog 3.040 grobov je na novem in nekaj manj kot 700 na starem pokopališču. Iz najemnine za grobove, izvajanja storitev pogrebov ter s prodajo materiala za pogrebe so JS Ptuj v letu 2016 ustvarile 367.000 in v letu 2015 340.000 evrov prihodkov. V obeh letih so pri dejavnosti beležili izgubo: lani 2.700 in predlani 24.400 evrov. Glede na leto 2015 se je lani število vseh pogrebov zmanjšalo za 25 odstotkov: lani so jih opravili 122 (16 klasičnih in 106 žarnih), predlani 164 (28 klasičnih in 136 žarnih). MO Ptuj je za urejanje pokopališča v letih 2015 in 2016 namenila dobrih 50.000 evrov. V letu 2015 so zagotovili denar za širitev grobnih polj, ograjo in klopi (41.300 evrov). V lanskem letu so nekaj manj kot deset tisočakov primaknili za projekt zasaditve ter pripravo dokumentacije za gradnjo žarnih zidov. Ptuj • Daljince, ki odpirajo zapornico na peš mostu, delili kar počez y Cez peš most tudi vozila, ki niso na intervenciji Na pobudo Mestne občine (MO) Ptuj je v času popolne zapore starega dravskega mostu čez peš most zagotovljena pot za vozila, ki so na intervencijski vožnji (policija, gasilci in reševalna služba), ter za mestni avtobus. Dostop do peš mostu je varovan z avtomatsko zapornico s sistemom daljinskega odpiranja. O tem, katere službe bodo prejele daljince za odpiranje zapornice in koliko katera, so odločali v upravi MO Ptuj. Skupno so razdelili 37 da-ljincev. S seznama upravičencev je razvidno, da vsaj sedem daljincev uporabljajo službe, ki nimajo intervencijskega značaja (občinsko podjetje Javne službe (JS) Ptuj in redarska služba MO Ptuj), deset jih je dobilo PGD Ptuj, devet Zdravstveni dom Ptuj in sedem Policijska postaja Ptuj. Po en daljinec sta dobila Okrožno sodišče na Ptuju za delo dežurnega preiskovalnega sodnika in ptujska izpostava Uprave RS za zaščito in reševanje, dva pa uporablja podjetje Arriva za izvajanje mestnega prometa. Pet daljincev so dobili tudi v občinskem podjetju JS Ptuj in dva mestno redarstvo. V JS Ptuj daljinec uporabljajo voznika Zapeljivca in Smetka (pometanje ulic), serviser zapornic in dežurni za ceste. Niti redarska služba niti vse naštete dejavnosti Javnih služb nimajo intervencijskega značaja. V času, odkar je na Ptuju in v regiji Spodnje Podravje oblikovana služba medobčinskega in občinskega redar-stva, jih še niti enkrat nismo srečali na nujni intervenciji z utripajočo lučjo, v večini jih srečujemo na območjih mirujočega prometa. Če dopustimo možnost, da naj Zape-ljivec kot oblika javnega prometa uporablja pot čez peš most, pa ni razumljivo, zakaj bi daljinec morali imeti smetarji in dežurna cestna služba. Potemtakem bi jih lahko uporabljali tudi delavci cestnega podjetja, komunale, novinarji in še kdo, ki mora biti zaradi narave svojega dela hitro na kraju dogodka. »JS Ptuj uporabljajo daljince za servisna vozila: Smetko za čiščenje peš mostu, dežurni za ceste za pregled in popravila vozišča, serviser za servis zapornic ter Zapelji- vec za izvajanje javnih prevozov,« so pojasnili v kabinetu župana MO Ptuj in na naše vprašanje, zakaj da-ljinec oziroma kar dva potrebuje redarska služba, ki ne izvaja dejavnosti intervencijskega značaja, odgovorili: »Potrebujejo jih za primer, če bi se zgodilo, da bi kateremu od vozil na nujni vožnji daljinec odpovedal. V tem primeru lahko redarji odprejo zapornico vozilu na nujni vožnji.« Zanimivo je, da je daljinec dobilo sodišče, ne pa tudi tožilstvo, saj v primeru nesreče oboji opravijo ogled kraja dogodka. Mestni avtobus in Zapeljivec DA, taksisti NE Glede na podatke, da je MO Ptuj daljince za prehod čez peš most dodelila nekaterim službam, ki ne izvajajo dejavnosti intervencijskega značaja, se je porodilo vprašanje, zakaj jih niso dobili tudi taksisti, saj opravljajo licencirano dejavnost javnih prevozov. Stroški voženj mestnega avtobusa in Zapeljivca ter redarske službe se pokrivajo iz javnih proračunskih Avtomatska zapornica na peš mostu, s katero upravljajo Javne službe Ptuj, je bila že dvakrat poškodovana, prvič 21. in drugič 24. julija. »Vandali so v celoti uničili zapornico, mehanizem in ohišje, utripajočo lučko ter foto celice. Škode je bilo za 2.300 evrov,« so pojasnili. Foto: Črtomir Goznik MO Ptuj je za odpiranje zapornice na peš mostu razdelila 37 daljincev. sredstev (vsi med njimi so daljince dobili), medtem ko so avto taksi prevozniki v celoti prepuščeni trgu, zapora mostu pa ima na izvajanje njihove dejavnosti zagotovo negativen vpliv, saj pogosto ob prehodu čez Puhov most obtičijo v gneči. O tej dilemi na MO Ptuj odgovora oziroma pojasnila nismo dobili. Podali so le pojasnilo k odločitvi, zakaj smeta čez peš most voziti mestni avtobus in Za-peljivec. »S tem želimo obdržati nemoteno izvajanje linij mestnega prometa. Z večjim številom prepeljanih potnikov z mestnim prevo- Foto: Črtomir Goznik zom zmanjšujemo število osebnih vozil na območju cestnih zapor, posledično zmanjšujemo promet in zastoje. S tem izboljšamo servis občanom z brezplačnim javnim prevozom. Prav tako smo ocenili, da bi bil prehod s kolesi z motorjem, zlasti mladih, ki se v počitniškem obdobju vozijo na primer v toplice, čez Puhov most v času povečanega prometa nevaren, zato smo prehod čez peš most odprli tudi za kolesa z motorjem - z omejitvijo hitrosti, prilagojeni pešcem, ki sicer velja za vse na tem mostu.« Mojca Zemljarič 4 Štajerski TEDNIK V središču torek • 8. avgusta 2017 Podravje, Slovenija • Zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu Delavci v vročini na milost in nemilost Ob četrtem letošnjem vročinskem valu, zaradi katerega so na Agenciji za okolje celo izdali opozorilo o visoki stopnji ogroženosti posebnih ukrepov. Preverili smo, kaj o tem pravi slovenska zakonodaja, predvsem pa, kako črko zakona prenesti v resničnost. Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih določa, kaj vse morajo delodajalci upoštevati pri načrtovanju, oblikovanju, opremljanju in vzdrževanju delovnih mest, med drugim je določena tudi temperatura. »Delodajalec mora zagotoviti, da temperatura zraka v delovnih prostorih med delovnim časom ustreza fiziološkim potrebam delavcev glede na naravo dela in fizične obremenitve delavcev pri delu, razen v hladilnicah, kjer upošteva kriterije za delo v mrazu,« piše v 25. členu pravilnika. Izjema so tudi t. i. 'vroči delovni prostori', kjer so temperature zaradi delovne opreme, potrebne za izvajanje delovnega procesa (npr. peči), lahko višje. Delodajalci morajo sicer v tem primeru poskrbeti, da temperatura zraka v pomožnih prostorih (hodnikih in stopniščih) ni višja od 20 stopinj Celzija. Za vse ostale delovne prostore velja, da temperatura zraka ne sme presegati 28 stopinj Celzija. Na Inšpektoratu RS za delo (IRSD) so pojasnili, da je ta meja »določena pri običajnih okoljskih toplotnih razmerah in dolgoletnih temperaturnih povprečjih«. Pravilnik sicer določa tudi zahteve glede prezračevanja delovnih prostorov, njihove vlažnosti itd. Ukrepi niso opredeljeni Sme torej delavec, ko temperatura v pisarni ali delavnici preseže 28 stopinj Celzija, zapustiti delovno mesto, kot so trdili v nekaterih medijih? Pravzaprav ne; tu se stvari, kot navadno, zapletejo. Na IRSD so priznali, da konkretni ukrepi v primeru povišanih temperatur v predpisih sploh niso opredeljeni. Pri večini delovnih mest toplotne obremenitve niso stalnica, temveč se pojavijo le ob ekstremno visokih zunanjih temperaturah. V tem primeru morajo delodajalci izvesti začasne ukrepe, ki veljajo le v času prekoračenih najvišjih dovoljenih temperatur. »Med temi ukrepi so najpogostejši organizacijski, npr. prerazporeditev delovnega časa, krajši delovni čas, pogostejši in daljši odmori med delovnim časom, ponudba ustreznih osvežilnih brezalkoholnih napitkov, zmanjšanje intenzivnosti Slovenska zakonodaja delavcem sicer obljublja številne pravice in ugodnosti, vendar jih v vse bolj nebrzdanem kapitalizmu ti v resnici zelo težko uveljavljajo. dela in podobno, skrajni ukrep je lahko tudi prekinitev delovnega procesa,« so povedali na IRSD. Po njihovih besedah se delodajalci lahko odločijo tudi za dolgoročnejše tehnične ukrepe, npr. vgradnjo dodatnih klimatskih in prezračevalnih naprav. Poudarili so, da je dolžnost delodajalca, da z ustreznimi preventivnimi ukre- pi delavcem zagotovi varnost in zdravje, vendar dodali: »Odločitev o tem, katere ukrepe bo izvedel, je njegova. Ukrepi morajo biti opredeljeni v Izjavi o varnosti z oceno tveganja, ki predstavlja osnovni dokument delodajalca, s katerim določi način in ukrepe za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu in temelji na ugotovitvi možnih vrst nevarnosti in škodljivosti na delovnem mestu in v delovnem okolju za nastanek poškodb in zdravstvenih okvar.« Namignili so celo, da naj bi za to skrbeli pravzaprav delavci sami: »Delodajalci morajo v skladu z Zakonom o varnosti in zdravju pri delu oceniti tveganja, ki so jim delavci izpostavljeni ali bi lahko bili izpostavljeni pri delu (tudi glede toplotnega udobja), in na tej podlagi izdelati izjavo o varnosti, v kateri delavec, pooblaščen za varnost in zdravje pri delu, v sodelovanju z izvajalcem medicine dela določi ukrepe za obvladovanje ugotovljenih tveganj. Glede izjave o varnosti se mora delodajalec posvetovati tudi z delavci oziroma njihovimi predstavniki, tako da imajo ti že v tej fazi možnost vplivati na oceno tveganj in izbor ustreznih ukrepov.« Dolžnosti delavcev Delavci naj bi tako imeli pomembno vlogo pri zagotavljanju varnosti in zdravja pri delu. »Svet delavcev ali delavski zaupnik za varnost in zdravje pri delu lahko od delodajalca zahtevata spre- jem primernih ukrepov za odpravo in zmanjšanje tveganj, ki se pojavljajo ob prekoračenih temperaturah, oz. (poleg delavcev) zahtevata inšpekcijsko nadzorstvo, če menita, da delodajalec ni zagotovil ustreznih varnostnih ukrepov,« so dejali na IRSD. Še Foto: CG Slovenija, Podravje • Potniki vse bolj uporabljajo manjše mejne prehode Julija manj potnikov čez Gruškovje, kar 36 % več čez Zgornji Leskovec Na mejnem prehodu Zgornji Leskovec so julija letos zabeležili skoraj 36 % več potnikov kot leto poprej. Za odtenek več jih šče ob Dravi, je bilo 1.999.870, kar je bilo v Ormožu in Središču ob Dravi, medtem ko so bili mejni prehodi Gruškovje, Zavrč in Rogatec nekoliko manj oblegani pomeni približno 60.280 manj kot kot julija lani. v enakem obdobju lani. Promet potnikov v juliju 2016/2017 Mejni prehodi I julij 2016 I julij 2017 Gruškovje 1.554.160 1.493.063 Zavrč 191.621 185.188 Rogatec 104.679 87.584 Zgornji Leskovec 59.154 80.439 Ormož 98.579 99.040 Središče ob Dravi 51.954 54.556 Vsi slovenski mejni prehodi 8.771.240 8.374.304 Vozniki, ki na hrvaško obalo potujejo prek štajerskega konca, so očitno upoštevali nasvete policistov ali pa so se na podlagi preteklih izkušenj dolgega čakanja na prestop meje v Gruškovju temu najbolj obremenjenemu cestnemu mejnemu prehodu na poti med Mariborom in Zagrebom malce umaknili in ubrali druge, alternativne mejne prehode. Podatki Policije namreč kažejo, da je mejni prehod Gruškovje julija letos prestopilo okoli 1.493.063 potnikov, lani v enakem obdobju približno 61.000 več (1.554.160). Da bi se izognili čakanju, so nekateri raje izbrali pot čez haloške griče - mejni prehod Zg. Lesko-vec (oziroma so jih tja usmerili kažipoti za obvoz). Tega je namreč julija letos prestopila dobra tretjina več kot v enakem obdobju lani, 80.439 (julija 2016: 59.154). Malenkost bolj obremenjena v primerjavi z letom poprej sta bila tudi mednarodni mejni prehod Središče ob Dravi, kjer so zabeležili 54.556 potnikov, leto poprej 51.954, in meddržavni mejni prehod Ormož - tega je prestopilo 99.040 potnikov, torej slabih pet procentov več. Nekoliko manj obremenjena sta v primerjavi z letom poprej poleg Gruškovja še mejna prehoda Zavrč in Rogatec: Zavrč je julija letos prestopilo 185.188 potnikov, leto pred tem 191.621, medtem ko jih je Rogatec prestopilo 87.584, kar pomeni 16 % manj. Vseh potnikov, ki so julija mejo prestopili na mejnih prehodih Rogatec, Gruškovje, Zgornji Leskovec, Zavrč, Ormož in Sredi- Najdlje čakali na prehodu Gruškovje Julija letos je cestne mejne prehode po Sloveniji v primerjavi z le- Promet se bo na že tako obremenjenih cestah u tem mesecu še povečal. Takšna je bila slika pretekli konec tedna ... Vir: Policija tom poprej prestopilo okoli 4,5 % manj potnikov , in sicer 8.374.304, leto poprej 8.771.240. Kot so še sporočili s Policije, sta bila najbolj obremenjena prvi in zadnji vikend v juliju. Najdaljšo čakalno dobo v preteklem mesecu so zabeležili na mejnem prehodu Gruškov-je prvo julijsko nedeljo, ko je ta znašala dve uri in pol. »Ob večjih zgostitvah prometa potniki uporabljajo poleg tistih največjih tudi alternativne mejne prehode,« še opažajo. Ta mesec pričakujejo 1,5 milijona potnikov več kot julija Na že tako obremenjenih cestah se bo v tem mesecu promet še povečal, opozarjajo na Policiji: »Po dosedanjih izkušnjah je v avgustu na mejnih prehodih okoli 1,5 mio več potnikov kot julija, kar se lahko pokaže tudi v čakalnih dobah. Pri tem je treba omeniti, da se to povečanje povezuje s tradicionalnimi avgustovskimi počitnicami v Italiji, zaradi česar so najbolj obremenjeni mejni prehodi na Primorskem.« Monika Levanic Foto: SM torek m S. avgusta 2017 V središču ŠtajerskiTEBKlK S prepuščeni delodajalcem zaradi toplotne obremenitve, so številni sindikati in mediji delodajalce pozivali k uvedbi Foto: Črtomir Goznik zanimivost: »Če delodajalec v primeru pojava škodljivih vplivov na delavčevo zdravje ne izvede ustreznih ukrepov, ga je delavec dolžan obvestiti o nastanku škodljivih vplivov.« Dolžnosti so torej bolj na strani delavcev kot delodajalcev ... Delavcem, katerih delodajalci ob izjemno visokih temperaturah izrednih ukrepov sploh ne uvedejo ali pa ti za varovanje zdravja ne zadoščajo, preostane le še prijava delovni inšpekciji. Zakon o varnosti in zdravju pri delu delavcem sicer daje pravico odkloniti delo, če jim grozi neposredna nevarnost za življenje (mar ni zanimivo, kaj vse smo zapisali v naše zakone?) in zdravje, ker delodajalec ni izvedel predpisanih varnostnih ukrepov, ter zahtevati, da nevarnost odpravi. Vsak primer odklonitve dela iz navedenega razloga mora obravnavati delovna inšpekcija. Na IRSD smo povprašali, kakšne sankcije za delodajalce kršitelje predvideva zakonodaja, pa so odgovorili le: »Inšpektor v primeru ugotovljenih nepravilnosti delodajalcu običajno z ureditveno odločbo naloži, da v izjavi o varnosti določi oceno tveganja za zaposlene zaradi visokih temperatur ter sprejme ukrepe, ki jih je v ta namen dolžan izvajati. Glede na konkretne razmere mora izbrati takšne ukrepe, ki so na njegovem področju najustreznejši in privedejo do izboljšanja temperaturnih pogojev in počutja delavcev.« Skratka, delodajalci morajo pač storiti to, kar bi tako ali tako morali storiti že pred obiskom inšpekcije ... Na IRSD so izjavili celo: »Ocenjujemo, da občasno (zlasti poletno) zvišanje temperature v delovnih prostorih tudi prek 28 stopinj Celzija v večini primerov ne predstavlja neposrednega ogrožanja zdravja in življenja delavca, vsekakor pa lahko tveganje predstavlja npr. za kronične bolnike.« (Gre po tem tudi sklepati, kako bo v konkretnih primerih Delavci na prostem na papirju tako zaščiteni, da sploh ne delajo Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih posebej obravnava delovna mesta na prostem, zanje velja tudi Uredba o zagotavljanju varnosti in zdravja pri delu na začasnih in premičnih gradbiščih. Delodajalci morajo delovna mesta urediti tako, da so delavci »zavarovani pred neugodnimi vremenskimi vplivi«, pa tudi pred hrupom, vibracijami, plini, hlapi, prahom itd., imeti morajo celo »možnost sedenja v bližini delovnih mest«, če delovni proces to dopušča. »Zaščiteni« so tudi pozimi: delavcem, ki opravljajo lažja fizična dela na prostem na stalnem delovnem mestu, morajo delodajalci med 1. novembrom in 31. marcem omogočiti občasno obiskovanje ogrevanega prostora, če zunanja temperatura zraka pade pod plus 16 stopinj Celzija. Kako »občasno« je lahko to obiskovanje, pravilnik ne določa, sicer pa že zaradi drugih naštetih omejitev cestni in gradbeni delavci praktično sploh ne delajo. Vsaj po zakonu ne... odločila delovna inšpekcija?) Na IRSD podatkov o tem, v koliko primerih so delodajalci v posameznih letih zaradi (pre)visokih temperatur delovni proces ustavili, nimajo, so pa letos prejeli okoli 25 prijav kršitev zaradi neustreznih temperatur. Glede na štiri vročinske vale je številka smešna. Ali pa žalostna, kakor se vzame. Koliko delavcev pa si dandanašnji od delodajalcev upa zahtevati to, kar jim po zakonu (bojda) pripada? Eva Miiosič Foto: ČG Podravje • Vroče poletje in zgodnja trgatev Grozdje je že sladko Direktor Kmetijsko-gozdarskega zavoda (KGZ) Ptuj Andrej Rebernišek pravi, da je letošnje leto v zadnjih treh desetletjih eno najtežjih za gospodarjenje s trajnimi nasadi (sadovnjaki in vinogradi). Pozeba je spomladi v sadovnjakih uničila 90 odstotkov pridelka, sledile so vročinske nevihte s točo, sedaj je prisotna še suša. »V našem okolju letos pridelka v sadovnjakih skoraj ne bo. V vinogradih je slika nekoliko boljša, ni pa optimalna. Pozeba je pustila posledice in bo grozdja manj, so pa sorte, ki jih mraz ni prizadel in bodo dobro obrodile. Regijo je v začetku julija prizadela toča in stol- Foto: Črtomir Goznik Direktor KGZ Ptuj Andrej Rebernišek napoveduje, da bi se v primeru stabilnega in toplega vremena trgatev lahko pričela čez 14 dni. kla 80 odstotkov vinogradov na območju Slovenske Bistrice. Prav tako je toča udarila po vinogradih na območju Krčevine pri Vurbergu, Mestnega Vrha in Grajenščaka ter pričakovani pridelek prepolovila. Škoda je tudi v vinogradih na ormoškem območju. Obe panogi, sadjarstvo in vinogradništvo, sta letos zaradi vremenskih razmer prizadeti. Suša v vinogradih zaenkrat še ne kaže izrazitih posledic. Pomanjkanja vlage v tleh se sicer opazi, vendar stanje ni zaskrbljujoče, razen morda na izrazito lapornatih tleh in v mladih nasadih. Po zmernih padavinah si bo trta hitro opomogla. Sicer je pa tako, da so rane sorte v vinogradih že sladke. Visoke temperature so zorenje pospešile, pričakujemo sorazmerno hitro trgatev. Vse je odvisno od naslednjih dni, kako se bodo spreminjale vremenske razmere: ali bosta vročina in suša vztrajali ali pa bodo temperature padle. Odvisno je tudi, koliko bo padavin in v kakšni obliki: zmerni dež ali nevihte z nalivi. Pojavi se lahko toča in stanje v celoti spremeni. Če bo še naprej vroče, bi trgatev ranih sort lahko pričeli relativno hitro, v zadnjih dneh avgusta, če se bo ohladilo, pa po 10. septembru. Zadnja leta opažamo, da ni več razlike v terminu trgatve srednje poznih in poznih sort. Včasih so bili roki trgatve teh sort tudi po mesec dni narazen, danes so bistveno bližje ali pa celo katero izmed poznih sort trgamo prej kot srednje pozne. Klimatske spremembe se poznajo, tu ni dvoma, opažamo več sončnih dni in bistveno višje temperature. Posledično so prej višje sladkorne stopnje in je treba grozdje potrgati, v nasprotnem primeru bi bilo sladkorja preveč. Priporočamo, naj se trgatev odlaša, saj opažamo trend pridelave lahkotnih, svežih vin z nižjimi alkoholnimi stopnjami, « je razložil direktor Rebernišek. Mojca Zemijarič Glede na vremenske razmere in hitrost dozorevanja grozdja se pojavlja vprašanje, ali je še treba škropiti vinsko trto. »Srednje pozne sorte zaščite več ne potrebujejo. Če bi prišlo do izdatnih padavin, se zna pojaviti problem z botritisom, zlasti v vinogradih, ki jih je prizadela toča in so grozdne jagode natolčene. V primeru gnilobe bi za pozne sorte priporočali škropljenje samo v coni grozdja. Če bodo padle prekomerne količine dežja, bi znalo priti do pojava izrazitega polnjenja in pokanja jagod. A kot rečeno: vse je odvisno od vremena v prihodnjih dneh, saj se lahko stanje v trenutku spremeni,« je pojasnil A. Rebernišek. Foto: MZ Slovenija • Milijon € mesečno za veteranske dodatke Kdo bo prihodnje leto še upravičen do veteranskega dodatka Upravičencev do veteranskega dodatka je zadnja leta od približno 8200 do 8500 mesečno. V ta namen je mesečno izplačanih od približno 970.000 do enega milijona evrov proračunskih sredstev. Cenzus za ugotavljanje pravice do veteranskega dodatka in za določanje njegove višine je bil na podlagi zakona o usklajevanju transferjev posameznikom in gospodinjstvom v Sloveniji 1. januarja 2012 usklajen na znesek 497 evrov in se od takrat ni spreminjal. Vsa nadaljnja usklajevanja dodatka so namreč odložili varčevalni zakon in proračunski dokumenti. Po zadnjem proračunskem dokumentu je usklajevanje odloženo do vključno 31. decembra 2018. Vlada opozarja, da bo treba pri oblikovanju ukrepov za zvišanje prejemka imeti v mislih sorazmernost z drugimi upravičenci do pravic iz javnih sredstev in vzdržnost javnih financ za vse tovrstne upravičence. Podatka o številu prejemnikov dodatka pod pragom revščine pa nima. Novela pokojninskega zakona, ki bo začela veljati 1. oktobra in po kateri bo najnižja pokojnina za polno pokojninsko dobo znašala 500 evrov, bo lahko vplivala na upravičenost do veteranskega dodatka za obdobje od 1. januarja 2018 dalje, opozarja vlada. Ob predpostavki, da upravičenec do veteranskega dodatka živi sam in bo imel v skladu z omenjeno novelo zagotovljeno pokojnino v višini 500 evrov, bo s tem prejemkom po njenih navedbah presegel veljavno osnovo za veteranski dodatek. Število tistih, ki zdaj prejemajo veteranski dodatek, a bodo zaradi zvišanja pokojnine po omenjeni noveli presegli cenzus zanj, bo znano šele po t. i. prevedbenih postopkih na upravnih enotah, v katerih bodo ugotavljali upravičenost do veteranskega dodatka za obdobje od 1. januarja 2018 dalje. (sta) 6 Štajerski TEDNIK Podravje torek • 8. avgusta 2017 Ptuj • Osrednja prireditev ob prazniku mestne občine Župan za sodelovanje in proti centra »Morda želi danes kdo Ptuj videti v drugi ligi. A niti po pomenu niti po zgodovinskih vrednostih tja ne spada. Ne morem spregledati, ptujske izpostave državnih služb in drugih institucij. Z vsemi močmi si prizadevamo, da do jemanja pristojnosti, premeščanja sodelavcev nagovoru na petkovi osrednji slovesnosti ob prazniku mestne občine (MO) Ptuj med drugim izpostavil župan Miran Senčar. »Teče tiha centralizacija v prid Ljubljane in na našem koncu Maribora. Zdaj je skrajni čas, da zajezimo umikanje pomembnih institucij v večja središča. Pogovoril sem se z direktorji vseh izpostav državnih institucij na Ptuju. Deležni so posrednih in neposrednih trendov centralizacije. Na jesenskem sestanku z ministrom za javno upravo bomo izpostavili, česa na Ptuju nikoli ne bomo dovolili, in ga nagovorili h konstruktivnemu dialogu o vseh prihodnjih racionalizacijah v ptujskih institucijah državne uprave. Naš pomembni steber in pomoč pri pogovorih ter predstavljanju pričakovanj ste predstavniki vladajoče državne politike. V dobro mesta in njegovih občanov vas prosim, da premostimo meje političnih strank, programov, zgodovinskih dejstev in drugega, kar bi nas morebiti lahko delilo, in se jasno postavimo v bran Ptuju tam, kjer najbolj zaleže - pri vodstvih koalicijskih vladnih strank. Ptuj potrebuje urgentni center, Ptuj potrebuje obvoznico in Ptuj mora ostati formalno središče Spodnjega Podravja ter v prihodnosti svojo vlogo še okrepiti,« je poudaril prvi mož Ptuja in nadaljeval: »S sodelavci se povezujemo s partnerskimi in pobratenimi mesti ter iščemo nove stike. Izmenjujemo primere dobrih praks in si pomagamo pri iskanju rešitev, pred katere stopamo. V zadnjem obdobju smo jih vzpostavili z madžarskim Veszpremom in srbskim Pančevom. Z avstrijskim Gradcem smo začeli pogovore o vzpostavitvi redne dnevne hitre avtobusne linije Gradec-Mari-bor-Ptuj. Z avstrijsko Jezernico oziroma Seebodnom smo pravkar podpisali listino o sodelovanju. Krepili bomo sodelovanje na področju turizma in kulture. Odlično sodelujemo z mestnimi občinami, zlasti Ljubljano. Nasveti in sugestije so nam v veliko pomoč pri nadaljnjem delu, za kar sem županu prestolnice in njegovim sodelavcem zelo hvaležen.« Foto: Črtomir Goznik Foto: Črtomir Goznik Predsednik društva Sožitje Janko Suman Zlati plaketi društvu Sožitje in Emilijanu Trafeli Na slovesnosti ob prazniku MO Ptuj so letos podelili štiri občinska odlikovanja. Prejemnika Emilijan Trafela v družbi župana Mirana Senčarja in predsednice občinske komisije za odlikovanja in priznanja Nuške Gajšek zlatih plaket sta društvo Sožitje Ptuj in Emilijan Trafela. Društvo Sožitje so nagradili za posebne zasluge pri zagotavljanju razmer za kakovostno in samostojno življenje oseb z motnjo v duševnem razvoju ter zavzeto prizadevanje za njihovo enakoprav- no vključevanje v družbo. To plemenito poslanstvo društvo izvaja preko različnih aktivnosti. Znotraj društva od leta 2002 deluje varstveno-delovni center, ki izvaja varstvo, vodenje in zaposlitev pod posebnimi pogoji za osebe z motnjami v duševnem razvoju; vanj je trenutno vključenih 38 uporabnikov. Od leta 2010 razpolagajo z bivalno enoto, v kateri biva 12 oseb. Emilijanu Trafeli so zlato plaketo podelili za posebne zasluge, dosežke ter dolgoletno delo na področju lovstva in lovske Ptuj. Postanite imetnik kartice zvest°be Radia-Tednika Izkoristite ugodnosti pri i jJJ www.tednik.si rf3stajerskitednik Stajerskitednik odseke. Poleg že omenjenega so asfaltirali odsek Slenča ves (Drago Tušek) v dolžini 180 metrov, vrednost investicije je znašala 25.000 evrov, odsek v Herman-cih v dolžini 320 metrov (domačiji Sedlak in Borko), kar je veljajo okoli 40.000 evrov, 10. avgustu pa bodo namenu predali še 420 metrov dolgi odsek pri Miklavžu pri Ormožu (Borko-Vnuk-Toma-žič) - vrednost te investicije je znašala prav tako okoli 40.000 evrov. Vse cestne odseke je občina uredila na predlog krajevne sku- pnosti v sklopu sredstev, ki jih namenja delovanju krajevnih skupnosti. Pri tem je Trstenjak še dodal, da jih med vsemi 48 km javnih cest in poti čaka še asfaltiranje več krajših odsekov v skupni dolžini okoli devet kilometrov. Monika Levanic Foto: Arhiv KS Miklavž pri Ormožu 720-metrski cestni odsek v Vinskem Vrhu, ki je veljal nekaj manj kot 50.000 evrov, so tudi uradno odprli. 8 Štajerski TEDNIK Podravje torek • 8. avgusta 2017 Podravje • Gradnja z naravnimi materiali spet vse bolj priljubljena y Če prihodnost sploh bo, bo svetla, Društvo Zelena centrala je tudi to poletje v Jurovskem Dolu v občini Sveti Jurij v Slovenskih goricah pripravilo brezplačen tečaj naravne berger. Naravna gradnja (po eni strani nadaljevanje tradicije, po drugi pa njena nadgradnja) je v Evropi vse bolj priljubljena. Kram-bergerjeva je pojasnila, da je v nekaterih državah, predvsem v Avstriji, Nemčiji in Franciji, to področje tudi zakonsko že zelo dobro urejeno: »Tam je ta gradnja enakovredna konvencionalni, z naravnimi materiali gradijo tudi javne stavbe, npr. vrtce in šole. Pri nas žal nimamo niti osnovne regulacije tega področja, kar pomeni, da gradnja takšnih stavb prek javnih naročil trenutno sploh ni mogoča. Manjkajo nam tudi različni standardi in regulative za požarno varnost.« Koliko takšnih stavb je v Sloveniji, za zdaj ostaja skrivnost. »Nekaj študentov se je tovrstnih raziskav sicer že lotilo, a so se osredotočili le na posamezne vasi, občine ali določena območja. Opažam pa, da je z naravnimi materiali zgrajenih vse več turističnih objektov, sploh tistih višjega cenovnega razreda; Slovenija se namreč promovira kot zelena turistična destinacija. Žal se ti naročniki večinoma odločajo za graditelje iz drugih držav, ki za gradnjo uporabljajo že pripravljene in ne lokalnih materialov. V tem primeru bi bilo namreč treba prav vsak izkop zemlje posebej analizirati. Mislim pa, da se bo tudi tukaj trend obrnil,« je dejala predsednica društva Zelena centrala. Mojstrica naravne gradnje Sara Lucetto (levo) in predsednica društva Zelena centrala Nataša Kramberger Domačih mojstrov močno primanjkuje, zato so ljudje, ki si zaželijo hiše iz naravnih materialov, največkrat prepuščeni lastni iznajdljivosti in spretnosti. »Ljudje začnejo z različnimi gradbenimi tehnikami eksperimentirati sami. Ko svojo hišo končajo, se gradnje ravno naučijo, tu pa se stvar zaključi. Ko se takšne gradnje loti naslednji, mora spet začeti z ničle ...« je opozorila Krambergerje-va. V društvu si zato prizadevajo obuditi tako pozabljeno znanje kot zavest, zakaj bi kdo z ilovico, slamo in lesom sploh gradil. Naravna gradnja za Podravce prav nič eksotična Dejstvo, da je naravna gradnja v Podravju oz. celotni severovzhodni Sloveniji tradicionalna, je obenem prednost in slabost. »Pri nas vsi vemo, kaj je cimprača in kaj butana hiša. Kakšna takšna hiša stoji še v vsaki vasi, veliko naših tečajnikov je v takih hišah še živelo. To je velika prednost. Po drugi strani pa prav zato pri nas obstaja ogromno stereoti- HI ~'f>'č>'Q'<č><8> o> c> cí* ci5 cv5 c? O- ^ $ ^ ^ fí fí Vir: Global Footprint Network Potrebno število planetov skozi zgodovino Po podatkih mednarodne organizacije Global Footprint Network so leta 1961 ust Zemljani skupaj »potrebovali« le 0,73 Zemlje, leta 1970 so bili planet in njegovi prebivalci glede naravnih virov v popolnem ravnovesju, nato pa se je začela (strma) pot navzgor. Ali navzdol, kakor se vzame ... Maribor • 28. Poletni lutkovni pristan Predstavljajo se lutkarji iz vsega sveta Mariborsko lutkovno gledališče od sobote znova gosti že 28. Poletni lutkovni pristan, ki bo s številnimi predstavami in spremljevalnimi dogodki potekal vse do 28. avgusta. Festival tudi letos ponuja več kot 20 brezplačnih domačih in tujih predstav. Lutkovno gledališče Maribor mednarodni festival organizira že vse od leta 1990, dogodek pa tudi letos ostaja stalnica poletnega dogajanja v mestu. Festival obiskovalcem ponudi najboljše tuje in domače lutkovne predstave za otroke in odrasle, različne delavnice, razstave, inštalacije in druge spremljevalne dogodke. Lani se je dogodkov udeležilo kar 8000 ljudi. "Za marsikoga so počitnice že tradicionalno zaznamovane z obiskom Poletnega lutkovnega pristana. Generacije otrok spremljajo domače in tuje predstave ter doživljajo pisanost in raznolikost lutkovne umetnosti in lutk, ki so drugačne, govorijo različne jezike, so vseh velikosti in oblik," pred letošnjim dogodkom pravi direktorica in umetniška vodja mariborske lutkarske hiše Katarina Klančnik Kocutar. Obiskovalci bodo tudi letos uživali ob tradicionalnih lutkah, kot je italijanska Pulcinella, pa tudi ob povsem novih in sodobnih oblikah in igri predmetov. Ustvarjali bodo z mentorji, se igrali z lesenimi igrali, si ogledali animirani lutkovni film ter se učili umetnosti pripovedovanja. Med drugim bodo v štajer- Kako gresta skupa ekologija in gospodarstvo V WWF Adria so pojasnili, da se je ekološki odtis na prebivalca v Združenih državah Amerike med letoma 2005 in 2013 zmanjšal za skoraj petino: »V istem obdobju se je BDP na prebivalca za približno 20 % povečal, kar dokazuje, da je mogoče zmanjšati porabo naravnih virov in hkrati doseči gospodarsko rast. Čeprav je ameriška vlada 'zapustila' pariški sporazum, vse več ameriških mest, zveznih držav in velikih podjetij povečuje svoje napore za ublažitev podnebnih sprememb.« K bolj ekološkemu gospodarstvu se je sicer zavezala tudi Kitajska, trenutno država z največjim skupnim ekološkim odtisom na svetu. Foto: WWF Adria stanju našega planeta to mejo prekoračujejo oz. preko svojih naravnih kapacitet živijo prav vse države v naši regiji. Slovenija je s 4,69 gha na osebo v evropski (ne tako) zlati sredini, Avstrija ima povprečen odtis 6,1, Nemčija 5,47, Italija pa 4,51 gha. Slovenijo v tem pogledu prekašajo Hrvaška s 3,78, Črna gora s 3,63, Bosna in Hercegovina s 3,22 in Srbija s 3,1 gha na prebivalca. Po podatkih GFN je slovenski ekološki odtis sestavljen predvsem iz izpustov ogljikovega dioksida (3,16 gha), sledijo gozdarstvo (0,73 gha), poljedelstvo (0,55 gha) in paša (0,17 gha), najmanj prispevata ribolov (0,05 gha) in pozidava območij (0,03 gha). Slovenski ekološki odtis na prebivalca tako skupno znaša 4,69 gha, naša narava pa lahko zagotovi le 2,26 gha na prebivalca. (Imamo pa vsaj to srečo, da naša narava svetovno povprečje 1,8 gha krepko presega ...) Irma Popovič Dujmovič iz WWF Adria je poudarila, da bi bilo uničujoč trend mogoče tudi obrniti: »Naš planet je omejen, ampak človeške zmogljivosti niso. Če vsako leto premaknemo dan ekološkega dolga le za štiri, pet dni nazaj, bi se do leta 2050 vrnili na raven potrošnje enega planeta.« Za ilustracijo: po izračunih strokovnjakov bi samo z zmanjšanjem svetovnih količin odpadne hrane za polovico datum ekološkega dolga premaknili nazaj za 11 dni. Če bi za polovico zmanjšali svetovne emisije ogljikovega dioksida, bi ta dan prestavili za 89 dni oz. približno tri mesece ali en letni čas. Če vas morda zanima, koliko k uničevanju planeta s prekomerno rabo naravnih virov prispevate sami, lahko na spletni strani www.footprint.org uporabite kalkulator ekološkega odtisa. Ta vam bo na podlagi vprašalnika o vaši prehrani, prevozih, nakupovalnih navadah in podobnem celo izračunal vaš čisto osebni dan, ko ste breme svojih potreb in želja preložili na pleča prihodnjih rodov. Seveda, če si ta datum sploh upate izvedeti ... Eva Milošič Gayle Forman: Kamor je šla Nedavno smo v našem bralnem kotičku predstavili roman Gayle Forman Če ostanem in ob koncu zapisali, da ima zgodba nadaljevanje ... Vpisali smo se v čakalno vrsto ptujske knjižnice in že čez 14 dni imeli v rokah drugi del zgodbe o Adamu in Mii. Tokrat pripovedovano z mladeničeve zornega kota ... ski prestolnici gostovali lutkarji iz Hrvaške, Češke, Slovaške, Avstrije, Italije, Francije in Avstralije. Ker je število vstopnic omejeno, je potrebno za predstave v lutkovnem gledališču in v prostorih GT22 pri blagajni gledališča dvigniti brezplačno vstopnico. Festival bo gostoval še v Umetnostni galeriji Maribor in v parku na Art kampu. (staj KAM®* Saj še se spomnite: Mia s starši doživi prometno nesrečo, v kateri umrejo oba starša in njen mlajši bratec. Na koncu prvega dela ugotovimo, da se Mia odloči boriti za svoje življenje in kljub tragediji živeti naprej. Oba z Adamom se ukvarjata z glasbo - on je kitarist v pop skupini, avtor uspešnih skladb, ona pa je vrhunska čelistka. Čeprav ju torej povezuje ljubezen do glasbe, pa sta vendar njuni glasbeni smeri kilometre narazen. Takšna pa je tudi njuna nadaljnja usoda po Miinem odhodu iz bolnišnice. V nekoliko pretirano sentimentalnem drugem delu romana (saj veste za »pravilo«, da nadaljevanje ni nikdar tako dobro kot prvi del; izjema je baje le drugi del Terminatorja!) bralci navijamo za to, da Adam in Mia zgladita svoje nesoglasja in najdeta skupno življenjsko pot. In zaživita kot princ in princesa iz pravljice - srečno do konca svojih dni ... Jima uspe ali bomo počakali še na tretji del? (Konec koncev: Harry Potter jih je imel šest ali koliko že ... ) Ocena: 3. jš Nogomet Iz razmočenega Kranja s tremi točkami Strani 12 Nogomet Martin Mileč znova v Ljudskem vrtu Stran 12 Motokros Prevlada KTM, Gajser zunaj deseterice Stran 13 Kolesarstvo Hozjan na Danskem drugi najboljši Slovenec Stran 13 Tenis »Odločitevje prišla dobesedno z jutrom...« Stran 15 Rokomet Z novim vetrom na novo pot Stran 13 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Janko Bez-jak, Milan Zupanc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Janko Bohak, Vesna Osterc, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič tednik iPoiluiajti na.i na ivztovmm ijilztu! RADIOPTUJ tut a/ttetcc www.radio-ptuj.si E-mail: sport@radlo-tednlk.sl - Nogomet • 1. SNL, 4. krog Z igralcem manj dvakrat ulovili Celjane Aluminij - Celje 2:2 (1:1) STRELCI: 0:1 Žinko (30.), 1:1 Vrbanec (44., iz 11-m), 1:2 Požeg Vancaš (74.), 2:2 Mensah (77.). ALUMINIJ: Janžekovič, Vezjak (od 52. Mesec), Rodin, Martino-vič, Jakšič (od 90. Tahiraj), Muminovič, Vrbanec, Petrovič, Ško-flek, I. Mensah, Nunič. Trener: Slobodan Grubor. CELJE: Rozman, Travner, Kelhar, Džinič, Bred (od 48. Pišek), Kesič (od 84. Gatarič), Cvek, Žinko, Požeg Vancaš, Dangubič, Lupeta. Trener: Tomaž Petrovič. RDEČA KARTONA: Martinovič (36.), Rodin (81., oba Aluminij). IGRALEC TEKME: Joacquin Welo Lupeta (Celje). »Zelo čudna tekma,« so bile prve besede domačega stratega Slobodana Gruborja po petkovem srečanju med Aluminijem in Celjem. Z njim bi se lahko povsem strinjali, saj so gledalci videli dve 11-metrovki, dve izključitvi, kopico spornih sodniških odločitev, vse skupaj pa je začinila visoka temperatura, zaradi katere je imela tekma vsakih 15 minut odmore za osvežitev igralcev. Luka Čagalja še vedno ni bilo v postavi (priključil naj bi se konec tedna), prvenec v rdečem dresu je zato doživel Matej Rodin. Na klopi sta začela tudi Mesec in Tahiraj. »Na klopi sem želel imeti dva igralca, ki lahko spremenita potek tekme. To se je na koncu izkazalo za pozitivno, v našo igro sta vnesla precej svežine. Za njiju sem se odločil zato, ker sicer v vsakem trenutku puščata 100 % moči na igrišču, v vročih razmerah pa je to lahko zelo nevarno,« je pojasnil Grubor. V postavi Celja sta se v Kidričevo vrnila nekdanja igralca tega kluba Matjaž Rozman in Lovro Cvek. Prvi je takole opisal ekipo Celja: »Žinko in Kelhar sta v našo mlado ekipo prinesla precej izkušenj. Z njima se bomo zagotovo lažje dvigovali v formi in osvajali točke. Na začetku smo imeli težak razpored in smo dve srečanji izgubili, sedaj pa počasi prihajamo do tega, da se vzpenjamo po lestvici. Vsaka točka v gosteh veliko pomeni.« Izključitev Martinovica, dve 11-metrovki Prvi polčas je minil v skoraj popolni prevladi gostov iz Celja. Začelo se je s priložnostjo 1. MARIBOR 2. OLIMPIJA 3. DOMŽALE 4. KRŠKO 5. RUDAR VELENJE 6. ALUMINIJ 7. CELJE 8. TRIGLAV KRANJ 9. GORICA 10. ANKARAN HRVATINI 10:2 9:1 9:4 6:6 5:4 6:9 4:9 3:4 2:6 3:11 12 10 7 7 6 4 4 3 1 1 Foto: Črtomir Goznik lbrahim Arafat Mensah (Aluminij, rdeči dres) je v 77. minuti postavil končni izid srečanja med Aluminijem in Celjem. prvaliga TelekomSIovenije REZULTATI 4. KROGA: Aluminij - Celje 2:2 (1:1); Ankaran Hrvatini - Maribor 1:5 (0:2); Triglav Kranj - Olimpija Ljubljana 0:0; rdeči karton: Majcen (90., Triglav); Rudar Velenje - Krško 0:1 (0:0); strelec: 0:1 Mujan (64.); Domžale - Gorica 1:1 (0:0); strelca: 0:1 Edafe (52.), 1:1 Franjic (59.). Najboljši strelci: 5 zadetkov: Miljan Škrbic (Krško); 4 zadetki: Petar Franjic (Domžale); 3 zadetki: Abass Issah (Olimpija Ljubljana); 2 zadetka: Ibrahim Arafat Mensah (Aluminij), Aleks Pihler, Marcos Tavares (oba Maribor), Goran Brkic (Olimpija Ljubljana), Matej Poplatnik (Triglav Kranj). najboljšega igralca srečanja, napadalca gostov Lupeto, ki se je v 9. minuti sam znašel pred Janžekovičem, a je bil ta uspešnejši. Portugalec je svojim soigralcem pripravil še dve lepi priložnosti v 22. in 28. minuti, udeležen je bil tudi v akciji v 29. minuti, ko je Rodin po prekršku nad njim prejel rumeni karton. K izvedbi prostega strela s kakšnih 23 metrov je pristopil Luka Žinko in z močnim strelom preko živega zidu zadel v polno - 0:1. Nove težave za domačine so prišle v 36. minuti, ko je Martinovic po mnenju sodnika Alena Borošaka s prekrškom ustavil Filipa Dangubi-ča, ki mu je žoga že nekoliko uhajala. Kazen je bila najbolj drastična - 11-metrovka in rdeči karton ... To je bil sploh prvi rdeči karton v sezoni! Dangu-bič je bil pri izvedbi kazenskega strela nenatančen, žoga je švignila mimo gola. Kasneje se je izkazalo, da je bil to odločilni trenutek tekme . Zapravljena 11-metrovka je Kidričane »dvignila«, prebudili so se in postali pogumnejši, kar se jim je bogato obrestovalo že nekaj minut kasneje. Žiga Škoflek je dolgo preigraval v kazenskem prostoru Celja, na koncu ga je eden izmed branilcev nespametno podrl in sodnik Borošak je še drugič na tekmi pokazal na 11-metrovko. Zanesljiv izvajalec je bil Matic Vrbanec - 1:1. »V prvem delu smo slabo delovali v obrambi in smo imeli sreče, da gostje niso odšli na odmor z vsaj dvema zadetkoma prednosti. Igralec manj v takšni vročini je bil vseeno velik minus za nas,« je dejal Grubor in razkril dogovor v sla-čilnici med polčasom: »Dogovorili smo se, da bomo goste počakali v obrambi in pretili s hitrimi nasprotnimi napadi. Vse smo uresničili, odlično smo se postavili in imeli iz nasprotnih napadov precej lepih priložnosti.« Rošade v ekipi Grubor je posegel tudi po menjavi: bočnega branilca Vez-jaka je poslal na klop, Mesca v sredino, Vrbanca pa na bočni položaj. »Do teh sprememb je prišlo zaradi rdečega kartona. V osnovi ni pomembno, na katerem mestu igraš, ampak to, da daš od sebe sto odstotkov. To se vedno obrestuje,« je de- jal domači kapetan Vrbanec. V drugem polčasu je bilo kljub veliki vročini na obeh straneh še več lepih priložnosti. Prvi je za goste rezervist Pišek v 55. minuti zadel prečko, v 61. minuti je sledil dvoboj ena na ena Nuniča in Rozmana, uspešnejši je bil slednji. V 74. minuti pa so gostje unovčili igralca več na igrišču: Rudi Požeg Van-caš je izkoristil neodločnost Petroviča in s strani lepo zadel - 1:2. Kdor je pomislil, da je to konec upov za domače, je bil v zmoti. V 77. minuti je Rodin poslal dolgo podajo čez celotno igrišče, Ibrahim Mensah pa je žogo lepo sprejel in lepo akcijo zaključil z neubranljivim strelom - 2:2. Blizu popolnemu preobratu ... Na vidiku je bil tudi popoln preobrat, a je po izjemni akciji Škofleka in Mensaha prvi iz neposredne bližine poslal žogo prek gola . V naslednjem napadu je sodnik Alen Boro-šak po prekršku nad Lupeto branilcu Rodinu pokazal drugi rumeni in s tem rdeči karton. Kljub velikemu pritisku gostov Osvojena točka ni naključje Slobodan Grubor, trener Aluminija: »Zelo čudna tekma! Ponovno smo odigrali dva različna polčasa: slabega prvega in veliko boljšega drugega. Zelo sem ponosen na fante in na to, da jih vodim kot trener. Ni naključje, da smo v tej tekmi izvlekli remi. Z igralcem manj doseči dva zadetka ni mala stvar, karakter ekipe je pravi. Na treningih delamo zelo dobro, skozi takšne tekme se nam to vrača. Lahko in moramo pa igrati še veliko bolje.« Tomaž Petrovič, trener Krškega: »Tekma je ponudila vse, kar lahko ponudi nogomet: gole, rdeče kartone, preobrate . V prvem delu smo bili izrazito boljši, imeli smo cel kup priložnosti in morali bi voditi vsaj z dvema ali tremi goli razlike. Čeprav je bilo po 45 minutah 'le' 1:1, sem zadovoljen s prikazanim v tem delu igre. Drugi del je bil trd, dolgo smo iskali rešitve in jih tudi našli. Domačini so bili vztrajni, zelo nevarni iz protinapadov, enega so vrhunsko izpeljali in dosegli lep zadetek. Na koncu je rezultat realen.« Matjaž Rozman, Celje: »Razmere so bile res težke, kljub temu pa je bilo priložnosti kar veliko. Lahko bi slavila ena ali druga ekipa, na koncu se zdi remi še najrealnejši. Trener nas je že pred tekmo opozarjal na protinapade Aluminija, a jih vseeno nismo uspeli v celoti preprečiti.« Matic Vrbanec, Aluminij: »Prvi zadetek smo prejeli zaradi svoje napake, kmalu nato še rdeči karton in po tem se je bilo težko vrniti v tekmo. A smo se odlično odzvali in predvsem v drugem polčasu pokazali pravi karakter ekipe. Lahko rečem, da je na koncu velika točka ostala doma.« so domačini z dvema igralcema manj zdržali do konca in se veselili pomembne točke. V 5. krogu bo Aluminij v soboto gostoval v Gorici. Jože Mohorič 4 4 0 0 4 3 1 0 4 2 1 1 4 2 1 1 4 2 0 2 4 1 1 2 4 1 1 2 4 0 3 1 4 0 1 3 4 0 1 3 12 Štajerski Šport torek m S. avgusta 2017 Nogomet m 2. SNL, 1. krog Iz razmočenega Kranja z zmago Zarica Kranj - Drava Dakinda Ptuj 1:2 (1:1) STRELCI: 1:0 Žurga (4.), 1:1 Panikvar (31., iz 11-m), 1:2 To-mažičŠerugai:2(79.). ZARICA KRANJ: Hafner, Kopač, Šalja, Volčič (od 77. Rahmani), Huč (od 72. Begano-vič), Ahačič, Žurga, Burkeljca (od 70. Schvvarzmann), Polja-nec, Matic, Zupan. Trener: Janez Zupančič. DRAVA DAKINDA PTUJ: Domjan, Flis, Kukovec, Šalamun, Tomažič Šeruga, Petek, Lonza-rič, Vajda (od 70. Anej Kolar), Andraž Kolar (od 34. Čeh), Panikvar, Golob (od 46. Love-njak); Trener: Simon Sešlar. Nogometaši ptujske Drave so na najboljši možni način začeli novo sezono v 2. slovenski ligi - z zmago na gostovanju v Kranju. Tekma je potekala v težkih razmerah, na razmočenem igrišču, med polčasom je bilo mogoče za nekaj trenutkov med dežjem opaziti tudi točo. V prvi vrsti je v takšni tekmi pomemben rezultat, za zmago pa sta zadela Marko Panikvar in David Tomažič Šeruga. Slab začetek ... Varovanci Simona Sešlarja uvodnega obračuna niso začeli po svojih željah. Že v 4. minuti se je po podaji v prazen prostor sam pred vratarjem Lukom Domjanom znašel Tom Žurga in dosegel vodilni zadetek za domačine - 1:0. Zaostanek je predramil modre, saj so začeli V uvodu kar nekaj presenečenj S tekmo Nafta - Roltek Dob se je v petek začela nova sezona v 2. ligi. Varovanci Francija Fridla so bili pred 700 gledalci uspešnejši in so slavili z golom Marka Roginica. Tudi številni drugi novinci so bili na uvodu uspešni, popolne izkupičke so vpisali Mura, Ilirija, Bravo in Jadran Dekani, remizirala pa je ekipa Tabor Sežana. A ta remi je precejšnje presenečenje, saj so Sežanci točko osvojili v Radomljah, pri prvem favoritu lige, ki je do nje prišel celo v izdihljajih tekme. Ali bo začetno navdušenje novincev v ligi trajalo dlje časa, morda tudi do konca sezone, bomo seveda še videli. Zelo prepričljivi so bili igralci Mure, ki so na Koroškem pred 900 gledalci dosegli štiri zadetke; dva je prispeval Alen Kozar in je edini igralec, ki je v 1. krogu dvakrat zadel. Z enakim izidom kot Mura so slavili tudi ilirijani, vsi zadetki na srečanju s Krko pa so bili doseženi v drugem polčasu. Ob tem so gostje pri izidu 1:0 zapravili še 11-metrovko. REZULTATI 1. KROGA: Zarica Kranj - Drava Ptuj 1:2 (1:1); Foto: Črtomir Goznik Marko Panikvar (Drava) je bil eden izmed dveh strelcev za ptujsko ekipo v uvodu sezone. nizati akcije eno za drugo. V prvih 30 minutah je bilo igrišče še znosno in se je dalo kolikor toliko kombinirati, kasneje so razmere postale slabše. Dra-vini napadi so ostajali nedokončani, večkrat je zmanjkala »zadnja podaja«, da bi bili še nevarnejši pred vratarjem Hafnerjem. V 30. minuti je v kazenskem prostoru Nik Burkeljca od zadaj grdo podrl Andraža Kolarja; ta je nato zaradi poškodbe zapustil igrišče. Sodnik Dejan Balažič je seveda dosodil enajstmetrovko, uspešno jo je realiziral Panikvar - 1:1. Do konca prvega polčasa sta si ekipi težko ustvarjali priložnosti, v Nafta 1903 - Roltek Dob 1:0 (0:0); strelec: 1:0 Roginic (50.); Rogaška - AŠK Bravo 0:3 (0:1); strelci: 0:1 Kurtovič (29.), 0:2 Sredojevic (56.), 0:3 Ovbo-kha (86.); Farmtech Veržej - Jadran Dekani 0:2 (0:0); strelca: 0:1 Ščulac (73), 0:2 Stepančič (85); Fužinar Ravne Systems -Mura 1:4 (0:1); strelci: 0:1 Bobi-čanec (26.), 0:2 Kozar (57), 0:3 Sirk (77.), 1:3 Stočko (89.), 1:4 Kozar (90.); Kalcer Radomlje - Cherry-box 24 Tabor Sežana 1:1 (0:0); strelca: 0:1 Gulič (53), 1:1 Hajric (90.); Brežice-Terme Čatež - Brda 1:0 (1:0); strelec: 1:0 Azinovic (33.); rdeči karton: Dugovič (90., Brežice); Ilirija 1911 - Krka 4:1 (0:0); strelci: 1:0 Urtelj (50.), 1:1 Wilson (66.), 2:1 Nukic (70.), 3:0 Zadnikar (75.), 4:0 Tiganj (90.). težkih razmerah pa nista uspeli priti do zaključnih strelov. Med polčasom je nato v Kranju še močneje deževalo in pred nadaljevanjem je padala tudi toča. Zelenica je bila popolnoma razmočena in na njej maloštevilni gledalci niso videli veliko pravega nogometa, ampak zgolj hitro reševanje situacij in veliko borbenosti na obeh straneh. Nogometaši Drave so sicer nekajkrat izvedli hitre polprotinapade, a so v zaključkih zmeraj imeli smolo, tako da obetavnih akcij niso izpeljali do konca - večkrat se je žoga enostavno zaustavila v vodi na igrišču. iS. KRKA IB. FUŽ. RAVNE 0 0 0 0 i:4 i:4 1. MURA i i 0 0 4 :i 3 2. ILIRIJA 1911 i i 0 0 4 :i 3 3. AŠK BRAVO i i 0 0 3 :0 3 4. JADRAN DEKANI i i 0 0 2 :0 3 5. DRAVA PTUJ i i 0 0 2 :i 3 6. NAFTA 1903 i i 0 0 i :0 3 7. BREŽICE ČATEŽ i i 0 0 i :0 3 8. KAL. RADOMLJE i 0 i 0 i :i i 9. TABOR SEŽANA i 0 i 0 i :i i 10. ROLTEK DOB i 0 0 i 0 :i 0 11. BRDA i 0 0 i 0 :i 0 12. ZARICA KRANJ i 0 0 i i :2 0 13. FARM. VERŽEJ i 0 0 i 0 :2 0 14. ROGAŠKA i 0 0 i 0 :3 0 Farmtech Veržej -Jadran Dekani 0:2 (0:0) STRELCA: 0:1 Ščulac (73.), 0:2 Stepančič (85.). FARMTECH VERŽEJ: Irgolič, Kolar-Robnik, Maučec, Vol-majer, Vok, Golob, Čuk, Sorko (od 61. Ficko), Grmek (od 69. Meznarič), Leskovar, Aleksandrov. Trener: Marko Lešnik. Novinci v ligi so s previdno igro v prvem polčasu enakopravno parirali Veržejcem, nobena ekipa pa si ni pripravila izrazite priložnosti za zadetek. Najlepšo so vendarle imeli domačini sredi drugega polčasa, ko je Marko Maučec izvajal upravičeno dosojeno najstrožjo kazen, a je njegov strel vratar gostov Anže Rupnik zadržal. Za tem so pobudo na igrišču prevzeli igralci iz Dekanov in z dvema zadetkoma dosegli pomembno zmago na gostovanju. Marko Lešnik, trener F. Ver-žeja: »Bili smo podrejeni v vseh pogledih nogometne igre in upravičeno ostali brez točk. Fantje niso pokazali tega, kar zmorejo, temu primeren je rezultat. Za uspešne nastope v 2. ligi bo treba dvigniti kakovost na višjo raven.« JM,NŠ ... dober konec V končnici tekme je vendarle prišlo do spremembe rezultata: po dvignjeni žogi nad obrambo Zarice je odlično reagiral Tomažič Šeruga in zbrano z natančnim strelom s kakšnih 12 metrov dosegel zmagovalni zadetek - 1:2. Do konca so se Krajnčani trudili izenačiti, vendar so Ptujčani še bolj strnili vrste in niso pustili domačinov, da bi prišli do zaključnega strela. Igralci Drave so v Kranju ne glede na vse pokazali, da so boljša ekipa in so zasluženo zmagali. To zelo pomembno za samozavest večinoma mladih igralcev, med katerimi pa je v Kranju trener Sešlar še pogrešal nekatere močne okrepitve, v prvi vrsti Školnika (v klubu še čakajo na certifikat iz Italije, op. a.). Nekateri izmed njih bodo verjetno imeli priložnost za dokazovanje že v soboto, ko na ptujski stadion prihaja ekipa Brd, s katero imajo Ptuj-čani po hudem porazu na zadnji lanski tekmi neporavnane račune. David Breznik Nogomet m 1. SNL Maribor zasedel vrh -bo z njega še sestopil? Nogometaši Maribora in Domžal so v prejšnjem tednu dosegli odmevna mednarodna uspeha in se uvrstili v zaključni krog kvalifikacij za Ligo prvakov (Maribor) in Ligo Evropa (Domžale). Žreb je Mariboru za tekmeca določil izraelski Hapoel Ber Ševo, za katerega uspešno nastopa nekdanji član ptujske Drave Ogu John, Domžalam pa francoskega velikana Olympique iz Marseilla. Mariborčani so uspeli tudi v prvenstvu nadaljevati niz nepora-ženosti, z zmago proti Ankaranu so sedaj sami na vrhu lestvice. To jim je omogočil spodrsljaj Olimpije v Kranju, kjer Ljubljančani kljub premoči niso uspeli doseči zadetka proti zelo borbenim in discipliniranim varovancem Tončija Žlogarja. Ti bodo očitno trd oreh za vse ekipe, saj so v uvodnih štirih krogih igrišče le enkrat zapuščali sklonjenih glav (proti Mariboru, ko so izgubili 2:3), pa še takrat so najprej vodili z 2:0. Domžale imajo v prvenstvu več težav od vijoličastih, s spremenjeno ekipo so na domačem igrišču remizirali z Goričani. Za slednje je to sploh prva točka v sezoni, z njo pa so se rešili z dna razpredelnice. Za varovance Simona Rožmana je zadetek znova dosegel 25-letni Hrvat Petar Franjič, zanj je to že četrti zadetek v sezoni. Enega več je dosegel Krčan Miljan Škrbič, a ne v tem krogu. V vlogi strelca ga je v ekipi, ki jo vodi Stipe Balajič, tokrat zamenjal Tonči Mujan, to pa je bilo dovolj za popoln izkupiček na stadionu Ob jezeru v Velenju. Rudar je vknjižil drugi zaporedni poraz. Derbi naslednjega kroga bo že v petek ob 20.20 v Mariboru, kjer bo gostovala ekipa iz Domžal. JM ANKARAN-HRVATINI - MARIBOR 1:5 (0:2) STRELCI: 0:1 Kramarič (2), 0:2 Pihler (36.), 0:3 Hotic (56.), 1:3 Kidrič (63.), 1:4 Tavares (80.), 1:5 Delgado (90., a.g.). MARIBOR: Handanovic, Palčič, Billong, Šuler, Viler, Hotic (od 83. Ahmedi), Pihler, Kabha, Kramarič (od 68. Bohar), Zahovic, Mešanovic (od 76. Tavares). Trener: Darko Milanič. Mariborčani so se na srečanju z Ankaranom v gosteh počutili zelo domače, saj jih je na stadionu v Dravogradu bodrilo več kot 1000 pristašev. To so izkoristili že v uvodu srečanja, ko je po nesporazumu v obrambi gostov v polno zadel Martin Kramarič. Na 0:2 je še pred odmorom po strelu iz kota z glavo povišal Aleks Pihler. Najlepši gol na srečanju je s strelom z roba kazenskega prostora s strani dosegel Dino Hotič, nato pa so do svojih »5 minut« prišli tudi Primorci - z glavo je v polno zadel Rok Kidrič. Vse dvome o zmagovalcu je hitro po vstopu v igro odpravil kapetan Marcos Tavares, piko na i pa je z avtogolom po strelu Valona Ahmedija postavil Delgado. Zahvala Mariboru in Domžalam »Ob tej priložnosti bi želel čestitati Mariboru in Domžalam za to, kar sta s svojimi predstavami naredila za slovenski nogomet - gre za res velik uspeh, ki dviguje ugled nogometa v Sloveniji,« je po tekmi z Aluminijem dejal Tomaž Petrovič, trener Celja. O igri nekdanjega soigralca Lovra Bizjaka v dresu Domžal pa je Matic Vrbanec dodal: »Odlično je izkoristil priložnost, bil je med najboljšimi igralci tekme s Freiburgom. Vedel sem, da je dober igralec, zato nisem presenečen glede njegove predstave.« Mileč znova v Ljudskem vrtu Evropska jesen vijoličastih v Evropi zahteva angažiranje dodatnih moči, kot okrepitev je tako v Ljudskem vrtu znova pristal Martin Mileč. 25-letni bočni branilec je leta 2010 iz Aluminija prestopil v Maribor, v zadnjih treh letih pa je nastopal v Belgiji za Standard in na Nizozemskem za Rodo. V prvem obdobju je Mileč za Maribor nastopil na 123 tekmah, v naslednjih mesecih bo to statistiko v vijoličastem dresu še bogatil. »Presrečen sem zaradi vrnitve v Ljudski vrt, ki je res moj dom. Občutek bi lahko primerjal s tem, kot da greš za 14 dni na morje. Je lepo, vse je super, ko pa se vrneš v svoj dom, v svojo posteljo, pa je to nekaj povsem drugega. Komaj čakam, da začnem trenirati in igrati. Zdaj sem tri leta starejši, lasje so daljši in drugačni, postal sem oče, drugače pa se nisem spremenil. Še vedno lahko obljubim, da se bom boril na vsaki tekmi, dal vse za ta grb in toti naš Maribor. Eno Ligo prvakov sem zamudil, upam, da naslednje ne bom,« je ob vrnitvi za spletno stran NK Maribor dejal Martin. »Hoteli smo se okrepiti, saj nas čaka dolga jesen, ne glede na to, v katerem tekmovanju bomo igrali. Odločili smo se za Martina, ki je vsem nam dobro znan. Njegovo vključevanje v ekipo bo zelo kratko, saj je seznanjen z vsemi zakonitostmi kluba, z navijači in verjamem, da smo dobili vrhunsko okrepitev. Vrnil se je z velikim motivom, z željo po dokazovanju in da bi z našim klubom dosegel tisto, kar mu manjka -Ligo prvakov,« je ob tem dejal športni direktor NK Maribor Zlatko Zahovič. UR torek • S. avgusta 2017 Šport Štajerski 13 Motokros • Dirka za SP v Belgiji Prevlada KTM, Gajser zunaj deseterice Dirka za SP v Belgiji, rezultati: 1. Jeffrey Herlings, Nizozemska KTM 25 25 50 2. Antonio Cairoli, Italija KTM 22 22 44 3. Glenn Coldenhoff, Nizozemska KTM 20 18 38 4. Clement Desalle, Belgija Kawasaki 15 16 31 5. Gautier Paulin, Francija Husqvarna 14 15 29 11. Tim Gajser, Slovenija Honda 12 11 23 Skupni vrstni red v svetovnem pokalu: 1. Antonio Cairoli, Italija KTM 567 2. Jeffrey Herlings, Nizozemska KTM 468 3. Clement Desalle, Belgija Kawasaki 462 4. Gautier Paulin, Francija Husqvarna 446 5. Tim Gajser, Slovenija Honda 37B 6. Romain Febvre, Francija Yamaha 365 Foto: hondaproracing.com Timu Gajserju se starta na peščeni progi v Lommelu nista najbolj posrečila, zato se ni mogel vmešati v boj za visoka mesta. Rešitve so iskali v njegovem moštvu. Konec tedna so najboljši motokrosisti sveta preživeli v Belgiji, kjer so tekmovali na eni najbolj znanih peščenih prog na svetu - v Lommelu. Proga je bila letos skoraj v celoti spremenjena, a to ni zmedlo »kralja peščenih prog« Jeffreyja Herlingsa in je slavil v obeh vožnjah. Aktualni svetovni prvak Tim Gajser iz Pečk pri Makolah se tokrat ni uspel uvrstiti v najboljšo deseterico. V soboto je med treningi in kvalifikacijami progo dodatno otežil še dež. Herlings je v kvalifikacijah še enkrat dokazal, zakaj je mojster mivke, saj je po slabšem začetku s šestega mesta napredoval na vrh, v zadnjem krogu pa je prehitel še ekipnega sotekmovalca Antonia Cairolija in si privozil prvi startni položaj. Na tretjem mestu je kvalifikacije končal aktualni svetovni prvak Tim Gajser, ki se je s tovarniško ekipo Hon-de na prizorišču mudil že nekaj dni pred dirko, saj so želeli na- stavitve motorja čim bolj prilagoditi terenu v Lommelu. V nedeljo je Herlings v bolj- ših vremenskih razmerah slavil na obeh dirkah in osvojil vseh 50 možnih točk. Nizozemec je bil tokrat prehiter tudi za Italijana Cairolija, s katerim sta znova prikazala kar nekaj atraktivnih prehitevanj, v katerih je moral izkušeni Cairoli priznati premoč mlajšemu so-tekmovalcu. Na tretjem mestu je končal Nizozemec Colden-hoff, vsi trije vozijo na motorjih znamke KTM. Tim Gajser se je tokrat s svojo hondo odrezal nekoliko slabše, kot bi si želel. V obeh vožnjah mu starta nista najbolje uspela, zato so si konkurenti privozili razliko in mu je v nadaljevanju ni uspelo nadoknaditi. Prvo vožnjo je končal na devetem mestu, v drugi pa je vse kazalo na boljšo uvrstitev, saj je bil nekaj časa šesti, potem pa je v zadnjem krogu padel in bil na koncu deseti. V skupnem seštevku SP je Cairoli ostal v trdnem vodstvu s 567 točkami, drugi je zdaj Herlings, a za vodilnim Italijanom zaostaja kar 99 točk. Tretji je s 462 točkami Desalle, Gajser pa je ostal na skupnem 5. mestu, za tekmovalci pred seboj pa ima precejšen zaostanek. Naslednja dirka v zgoščenem avgustovskem sporedu SP, ko imajo dirkači tri preizkušnje, bo že naslednji teden v švicarskem Frauenfeld-Ga-chnangu. JM, sta Kolesarstvo • EP za starejše mladince na Danskem Hozjan drugi najboljši Slovenec Na Danskem je v preteklih dneh potekalo evropsko prvenstvo za kolesarje, kjer je sila uspešno v kategoriji starejših mladincev nastopil tudi član Perutnine Ptuj Marko Hozjan. Marko je sicer nastopil le na petkovi cestni dirki in je kljub dejstvu, da v ekipi ni imel »najboljše startne pozicije«, svojo nalogo opravil odlično. Slovenska reprezentanca v kategoriji starejših mladincev je na cestni dirki v mestu Her-ning nastopila v postavi Marko Hozjan (KK Perutnina Ptuj), Nik Čemažar (KK Sava) kot naše najmočnejše orožje (na kronometru je bil odličen 6., op.a.), nekdanji član ptujskega moštva Luka Sagadin (TBP Lenart), Blaž Debevec (Rog AS), Aljaž Omrzel (Adria Mobil) in »Marko je dirko odpeljal maksimalno, uspelo mu je doseči odličen rezultat. Na startu je bilo 152 tekmovalcev, 117 jih je končalo dirko. Ves klub je ponosen na to, kar mu je uspelo, sam pa sem mu pomagal s svojim izkušnjami, ki jih imam z evropskih in svetovnih prvenstev. To so posebne dirke, kjer morata biti glava in telo maksimalno pripravljena. Marko je dokazal, da je tega zmožen. Ne smem pozabiti Markove poškodbe v začetku julija, ki je ovirala same priprave. Uspeli smo jo sanirati, Marko pa je s 30. mestom na Danskem pokazal svojo kakovost,« je o Hozjanovem nastopu na EP dejal njegov klubski trener Matej Marin. Blaž Jarc (Adria Mobil). Dirka je bila dolga 120,6 km, tekmovalci so morali prevoziti šest ravninskih krogov po 20,1 km. Dirko so oteževali močan veter, dež in nizke temperature - med 16 in 18 stopinjami Celzija. Dirke takšnega ranga so zelo nepredvidljive in zelo težke, saj se želijo vsi dokazati. Marko Hozjan je med samo dirko opravil vse naloge, ki jih je zadal selektor mladinske reprezentance Andrej Cimprič, v zadnjem krogu pa je dobil »proste roke«. V ciljnem šprintu je uspel osvojiti 30. mesto, pred njim je izmed Slovencev končal le Aljaž Omrzel na 27. mestu. tp Marko Hozjan (KK Perutnina Ptuj) je zelo dobro nastopil na EP na Danskem. Foto: Marjan Kelner Rokomet m ŽRK Ptuj Ptujske rokometašice z novim vetrom na novo pot Foto: Črtomir Goznik Priprave na novo sezono so pod vodstvom Ivana Hrupiča začele tudi ptujske rokometašice. V petek so rokometašice ŽRK Ptuj pričele priprave na novo sezono. Ivan Hrupič, novi trener Ptujčank, je na trening popeljal 21 igralk, med katerimi so bile tudi mladinke (igralke, ki so lani osvojile odlično 4. mesto v državi in postale prvakinje v rokometu na mivki, op. a.). Pred dekleti je garaško obdobje priprav, vendar bo vse skupaj precej lažje, saj bodo punce odigrale precej prijateljskih tekem. Prva bo na sporedu že v soboto, ko se bodo pomerile z varaždinsko Koko. Z istim tekmecem kmalu sledi še povratno srečanje, pomerile pa se bodo še s Čakovcem in Zagorjem in sodelovala na močnem turnirju v Zasavju. Priprave bodo v celoti potekale v domačem okolju, zaenkrat v Mladiki in njeni okolici. Novi strateg ptujske vrste je zaenkrat dobil nekaj okrepitev iz Maribora: Lana Križanec in Metka Marčič sta mlajši, Nika Kelc je nekoliko izkušenejša. Seznam okrepitev še ni povsem zaključen, v klubu iščejo predvsem še kakšno igralko na zunanjem položaju. Poslovili sta se izkušena Stella Mateša in tudi Tina Gomilšek, ostale igralke pa naj bi ostale. V vsakem primeru je na Ptuju zavel nov veter, kar se čuti na vsakem koraku. Ena izmed prioritet bo dokončna afirmacija igralk iz lastnega podmladka in priključitev čim več deklet članski ekipi. tp 14 Štajerski Šport, rekreacija petek m 11. avgusta 2017 Boks • BK Ring Nogomet Ringovca boksala v Piranu in Polskavi Boks klub Ring je skozi to poletje aktiven na različnih področjih, od selitve v nove prostore, nastopov na turnirjih do priprav na močna prihajajoča tekmovanja. Posebno tekmovanje je bilo v Piranu na odprtem, kjer je Boks klub Portorož pripravil pravi boksarski spektakel, na katerem so nastopili tekmovalci iz Hrvaške, Italije in Slovenije. Na mednarodnem pokalu Picerije Petica sta pod vodstvom trenerja Ivana Pucka ml. nastopila Lovro Čondič in Miha Vindiš. Ptujski mladinec je tretjič tekmovalno stopil v ring in je v kategoriji do 60 kg premagal Aljaža Širclja (Fcl Lj) z deljeno sodniško odločitvijo 2:1. Nastop je opravil dobro in je popolnoma upošteval tre-nerjeva navodila. Gre za mla- Boksarja BK Ring Vindiš in Čondič sta v Piranu nastopila pod vodstvom trenerja Ivana Pučka mlajšega. dega, tehnično dobro podkovanega boksarja, ki predstavlja lep potencial ptujskega boksa. Enako velja tudi za Miha Vin-diša, ki se je preselil v super težko kategorijo. V Piranu je bil suveren in je tekmeca Denisa Recka (BK Intercom Celje) že v prvi rundi položil na tla. Sledil je popoln nadzor v ringu in čista zmaga s soglasno sodniško odločitvijo. V sklopu občinskega praznika Polskave je Boks klub Slovenka Bistrica priprav tradicionalni boksarski turnir - na sporedu je bilo osem dvobojev. Iz BK Ring je proti domačinu Go-razdu Jevšineku (BK Slovenska Bistrica) boksal Lovro Čondič. Ves čas je bil izrazito boljši tekmec in je zasluženo zmagal z enotno sodniško odločitvijo. David Breznik Tenis • Nove lestvice TZS Na vodilnih položajih Filip in Nika Od 1. avgusta so v veljavi nove lestvice Teniške zveze Slovenije (TZS) za različne starostne kategorije. TK Terme Ptuj ima na vrhu dva svoja člana, še nekaj jih je uvrščenih v TOP 10. Pri članih Ptujčan Blaž Rola (247.) zaseda 2. mesto, za vodilnim Blažem Kavčičem (87.) pa zaostaja več kot 150 mest na ATP-lestvici. Pri dekletih najvišje mesto med Slovenkami zaseda Dalila Jakupovič (185. na WTA), sledita ji Polona Hercog (194.) in Tamara Zidan-šek (202.). Slednja ima letos precejšnje težave z manjšimi poškodbami, več časa posveča tudi maturi, zato je precej manj dejavna na turnirjih. Najvišja mesta v karieri pa trenutno zaseda tudi Nina Potočnik (464.). V mlajših kategorijah imajo Ptujčani najmočnejše adute v kategoriji fantov do 16. leta in v kategoriji deklet do 14. leta sta- rosti, saj v obeh zasedajo vrh lestvice. Pri fantih sta to Filip Jeff Planinšek in Blaž Vidovič, pri dekletih pa Nika Strašek in Taja Lončarič, blizu pa sta še Nina Pliberšek in Ana Teja Tabor. Močna člena ptujskega kluba sta še Tara Gorinšek in Maja Makorič. Lestvice TZS, vrstni red: člani: 1. Blaž Kavčič, 2. Blaž Rola (Terme Ptuj); članice: 1. Dalila Jakupovič, 2. Polona Hercog, 3. Tamara Zi-danšek, 5. Nina Potočnik; fantje U-18:1. Gašper Bezjak (Branik), 10. Filip Jeff Planinšek; dekleta U-18: 1. Kaja Juvan (Šport plus); fantje U-16: 1. Filip Jeff Planinšek, 2. Blaž Vidovič; dekleta U-16: 1. Tjaša Klevi-šar (Triglav), 3. Tara Gorinšek, 7. Taja Lončarič, 9. Maja Mako-rič; fantje U-14: 1. Gal Emeršič Potočnik (ŽTK Maribor); dekleta U-14: 1. Nika Strašek, 2. Taja Lončarič, 4. Nina Pliber-šek, 13. Ana Teja Tabor; Odbojka ni mivki • Nočni turnir v Prlekiji Nastopilo je dvanajst ekip Na tradicionalnem nočnem turnirju v odbojki na mivki, ki ga je že četrto leto zapored pripravilo športno-rekreacijsko društvo Kostanjevica v svojem centru na Stari Cesti, je nastopilo 12 mešanih ekip. V finalnem obračunu sta se pomerili vrsti Boom efekt (Alen Repija, Grega Ratek, Petra Zafošnik) in ŠD Izziv Pomurje (Mitja Peč-nik, Tin Vrabl, Iva Škraban), tesna zmaga v treh nizih (2:1) pa je pripadla slednjim. Tretje mesto je osvojila ekipa Vsemu kos (Lea Kos, Gregor Gojnošek, Bojan Brečko), ki je z 2:1 ugnala vrsto Legend (Staš Viher, Saša Ratkai, Ana Šterman). NŠ Konjeniški šport • Kasaške dirke v Ljutomeru prestavljene Napovedane kasaške dirke na ljutomerskem hipodromu za nedeljo, 6. avgusta, so bile prestavljene. Iz Kasaške zveze Slovenije so sporočili, da zaradi vročine in prepovedi prometa z živalmi dirk v Ljutomeru ne bo. V KK Ljutomer so že določili nov termin - dirke s predvidenim sporedom (devet točk, z najpomembnejšo dirko kvalifikacijami za slovenski kasaški derbi) bodo v nedeljo, 13. avgusta, ob 14. uri. NŠ Uspela turnirja v Podvincih in Apačah Dornavi turnir v Podvincih 25. tradicionalni turnir v spomin na Janeza Petroviča so ob zanimivih tekmah zaznamovale visoke temperature. Zardi tega so se organizatorji iz NK Podvinci odločili, da dolžino tekem prilagodijo razmeram -tekme so trajale dva krat po 25 minut. Na zelenici so se pomerile ekipe Rogoznice, Dornave in Podvincev, ki so igrale po sistemu vsaka z vsako. Najprej so domačini z 2:0 premagali Rogoznico, potem ko so že v prvih desetih minutah zabili dva zadetka in nato brez večjega naprezanja zmagali. Sledil je enakovreden obračun med Dornavo in Ro-goznico, ki se je končal brez zmagovalca in brez zadetkov. Tretja tekma je odločila o zmagovalcu turnirja, v njej pa je nekoliko presenetljivo zmagala Dornava, saj je s taktično zrelo igro premagala favorizirano ekipo Podvincev, ki je tokrat nastopila brez številnih nosilcev igre. Z zadetkoma Vrbnja-ka in Laure iz protinapadov so Dornavčani prišli do zmage 2:1, čeprav so bili sicer večji del tekme v podrejenem položaju. Tako so se veselili zmage na turnirju, drugi so bili Podvinča-ni in tretji Rogozničani. Vse ekipe so dobile pokale, medtem ko so za najboljšega igralca turnirja izbrali David Lauro iz zmagovalne ekipe. Po petih zaporednih zmagah Podvincev so se na 25. tradicionalnem turnirju zmage tako veselili nogometaši Dornave. Klub iz Dornave bo v soboto organiziral spominski celodnevni nogometni turnir za igralce različnih selekcij. David Breznik V Apačah slavili I v» • domačini Apače so v soboto popoldne v hudi pripeki gostile tradicionalni turnir v nogometu, ki so se ga letos po odpovedi Lovrenca udeležile tri ekipe. Poleg domačinov sta se predstavili še moštvi Tržca in Pra-gerskega. V razmerah, ki so bile na meji regularnega, so najprej Prager-čani minimalno ugnali Tržec, nato so Trževčane premagali tudi domačini. O zmagovalcu je tako odločala zadnja tekma na turnirju med Apačami in Pragerskim, slavili pa so domačini in poskrbeli, da je lovorika ostala doma. Turnir si je kljub veliki vročini ogledalo precej ljubiteljev nogometa, vse tekme pa so trajale po 45 minut. tp Plavanje • Državno prvenstvo Šest startov Benkove Foto: Črtomir Goznik Nika Strašek (TK Terme Ptuj) je nova vodilna igralka lestvice TZS U-14, na vrhu je zamenjala Tajo Lončarič. fantje U-12: 1. Matic Križnik (TK CC); dekleta U-12: 1. Ela Nala Milic (TK CC). JM Glavni cilj poletne plavalne sezone Klare Benko in njenega trenerja Igorja Sternada je bil usmerjen k dobremu nastopu tekmovalke na letnem odprtem združenem prvenstvu Slovenije 2017 v Kranju. Članica PK Terme Ptuj je tekmovala v družbi 388 plavalcev, med katerimi so bili številni naši najboljši plavalci, nastopili so še tekmovalci iz Madžarske, Irske, Makedonije in Turčije. V štirih dneh je PK Triglav izpeljal tekmovanje, na katerem je Benkova nastopala v šestih disciplinah: na 50,100 in 200 metrov hrbtno, 50 metrov prsno, 50 metrov delfin in 50 metrov prosto. V teh nastopih je izboljšala osebni rekord na 200 metrov hrbtno in se je med mladinkami šestkrat uvrstila med prvih deset - enkrat je bila sedma, štirikrat osma in enkrat deveta. Gre za solidne in pričakovane uvrstitve, saj bo Benkova med mladinkami tekmovala še naslednje leto. Klara Benko (PK Terme Ptuj) Letos je tekmovala večinoma z leto starejšimi plavalkami, tako da v klubu pričakujejo v naslednji plavalni sezoni še boljše uvrstitve. David Breznik 91 medalj za ptujske plavalce Z državnim prvenstvom v Kranju so ptujski plavalci in plavalke zaključili prvi del tekmovalne sezone. Tekmovalci PK Terme Ptuj so nastopili na 27 tekmovanjih, s katerih so skupno domov prinesli 91 medalj. torek • 8. avgusta 2017 Šport, pogovori Štajerski 15 Tenis • Sven Lah odhaja na študij v ZDA »Odločitev o izbiri je prišla dobesedno z jutrom ...« Foto: Črtomir Goznik Sven Lah v kratkem odhaja na študij v ZDA in bo tako stopil na pot starejših kolegov iz TK Terme Ptuj Blaža Role in Urha Krajnca Domitra. Izbral si je univerzo Baylor (16.000 študentov) v mestu Waco (165.000 prebivalcev) v ameriški zvezni državi Teksas. Sven Lah je z 18 leti eden najboljših slovenskih mladih teniških igralcev in je član TK Terme Ptuj. V letošnjem letu je z maturo zaključil srednješolsko izobraževanje, za nadaljevanje študija pa si je izbral ZDA. Kako je doslej usklajeval šolanje in tenis, kako je izbral univerzo in katero smer študija, kakšno popotnico odnaša s sabo v ZDA ter še veliko drugega nam je zaupal v pogovoru. Na maturi boljši od • V 1 • pričakovanj Letos si končal šolanje na športnem oddelku Gimnazije Ptuj. Kako ti je šlo? S. Lah: »Zadnjih šest mesecev je bilo kar napetih, sploh glede na to, da sem moral povezati maturo in igranje tenisa. Pa da mlajši ne bi mislili, da je to ne vem kako težko, saj v resnici ni. Gre le za to, da se moraš sproti učiti, da se ti za zaključek ne nabere preveč stvari hkrati. Pri meni na srečo ni šlo nič narobe, celo obratno: s svojimi rezultati mature sem zelo zadovoljen, nekaj noči, ko sem se učil, pa bo šlo hitro v pozabo.« Kako si usklajeval šolo in treninge? Si imel podporo učiteljev? S. Lah: »V štirih letih mojega šolanja se je marsikaj spremenilo. Pri tem bi izpostavil Boštjana Šerugo, ki je letos dobil celo mandat za ravnatelja, saj mi je izmed vseh učiteljev posvetil največ svojega časa. Karkoli sem potreboval, od kakšnega materiala za učenje do dogovorov z drugimi profesorji, za vse sem se lahko obrnil nanj in mi je to zelo ažurno uredil.« Pomembne informacije Blaža in Urha Že nekaj časa si razmišljal o študiju v ZDA. Kako si pridobival informacije? S. Lah: »V mojem primeru je bilo to v bistvu zelo enostavno, saj sta iz Ptuja v bližnji preteklosti odšla na študij v ZDA dva tenisača, Blaž Rola in Urh Krajnc Domiter. Predvsem Blaž je bil tisti, ki mi je podal veliko koristnih nasvetov, veliko pomembnih informacij. Blaž me je že od samega začetka prepričeval, da je študij v ZDA koristen, še posebej je bilo poučno to, da sem skupaj z njim obiskal njegovo univerzo v Ohiu, kjer sem se o vsem prepričal na lastne oči.« Na podlagi česa si se na koncu odločil za priznano univerzo Baylor v mestu Waco v Teksasu? S. Lah: »Odločitev je bila kar težka, saj sem imel na razpolago kar nekaj dobrih šol, vsaka je imela svoje prednosti in slabosti. Na koncu je bila to povsem moja samostojno odloči- Sven Lah: - Datum rojstva: 11.10.1998. - Najljubša teniška podlaga: pesek med posamezniki, beton med dvojicami. - Najljubša pijača: kokakola. - Najljubša jed: babičini štru-klji. - Najljubši predmet v šoli: matematika. - Najboljši turnir ali tekma, ki si jo doslej odigral: kot turnir evropsko mladinsko prvenstvo v Švici, ko sem bil prvo leto mladinec (2015), ali pa Orange Bowl na Floridi, kot posamezni dvoboj pa dvoboj pred tedni proti Brazilcu Seybothu Wildu ali dvoboj proti Filipincu Albertu Limu na Orange Bowlu. - Teniški vzornik: Novak Bo-kovič. - Cilji glede tenisa: ob tenisu bi vsekakor rad zaključil štiri leta študija, morda pa ob konstantnem napredku uberem podobno pot kot Blaž in se po dveh letih odločim za študijski premor in se profesionalno posvetim tenisu. Lahko pa ube-rem tudi 'varnejšo' pot in se za ta korak odločim po koncu študija. - Trenutna uvrstitev na ATP--lestvici: 1946. mesto. tev, do nje pa je prišlo povsem spontano. Nekega jutra sem se enostavno zbudil in v glavi sem imel misel, da je Baylor prava univerza zame. Pri tem sem nato tudi ostal.« Kakšno vrsto študija si si ob igranju tenisa izbral? S. Lah: »Izbral sem podobno varianto kot jo je imel že Blaž Rola, torej ekonomija, smer finance. Že v osnovni šoli mi je bila matematika zelo pri srcu, v srednji šoli sem to le še potrdil in tako je bila odločitev lažja.« Kdo bodo tvoji trenerji, kakšne kontakte si doslej navezal z njimi? S. Lah: »Najprej sem kontakte navezal z glavnim teniškim trenerjem te univerze Mattom Knollom, kasneje še z igralci, pomočnikom trenerja, fizio-terapevtom in vsemi drugimi. Sven je s posebnim ] turnirju challenger v Tudi sedaj, ko imam podpisane vse dokumente in pogodbe, se slišiva. Pred časom je bil v Evropi na evropskem prvenstvu za igralce do 18. leta v Klostersu, obiskal je še nekatere druge dogodke. Bil je tudi zelo blizu temu, da bi prišel na obisk v Slovenijo, a mu številne obveznosti tega niso dopuščale, tudi vseh terminov enostavno ni bilo mogoče uskladiti. Slišal pa sem že, da so njegovi treningi zelo naporni, da ne popušča niti za ped. Treningi se tako začenjajo od 5. uri zjutraj in trajajo do približno 9. ure, kasneje so temperature tako visoke, da enostavno ne dopuščajo normalnega treniranja. Prejšnji teden sem spremljal temperature v Teksasu: čez dan so se gibale med 37 in 40 stopinjami, zjutraj je bilo 'najhladneje' pri 28 stopinjah. Meni je ta način všeč in tudi to je pripomoglo k moji končni odločitvi.« Kakšni pa so pogoji za igranje tenisa v Baylorju? S. Lah: »Kolikor sem dobil informacij in kolikor sem videl s posnetkov, imajo odlično po- inizatorjev lani nastopil na il ga je tudi letos. skrbljeno za vse športe, tudi za takšne, ki jih pri nas vidimo zelo redko, pa še to samo po TV. Teniška dvorana ima sedem ali osem igrišč, a se uporablja zelo redko, saj dežja ni veliko, snega sploh ne poznajo. Pogoji za trening bodo zagotovo vrhunski, na voljo so vsi pripomočki, fitnesi, regeneracijski in masažni centri ... Zvečine se trenira in igra na trdi podlagi, a je ta nekoliko specifična, zato je več daljših izmenjav in manj klasičnih, kratkih točk. Velik pa je poudarek na servisu.« Kako pa bo s tvojim igranjem tenisa na svetovni teniški turneji, so že dogovorjene kakšne podrobnosti glede nastopov na futuresih? S. Lah: »Njihova sezona je razdeljena na dva semestra, prvi se zaključi sredi decembra, drugi pa začne s 1. januarjem. V drugem se igra njihova univerzitetna liga in takrat je fokus samo na tem. Pred tem pa je čas namenjen spoznavanju z razmerami, treniranjem in pripravam na sezono, možno pa je odigrati približno šest turnirjev futures ali challenger. Na turneje gre celotna ekipa, potem pa je odločitev posameznikov in tudi trenerja, na katerem bo kdo igral. Ekipa dobi tudi določeno število posebnih povabil (wild card, op. a.), ki jih lahko izkoristi po potrebi.« Kakšna je tvoja igra v tem trenutku, v kakšni formi in kondiciji odhajaš v ZDA? S. Lah: »Kondicijsko bi svojo pripravljenost ocenil kot zelo dobro. Od konca mature do serije turnirjev futures v Avstriji sem trdo delal, tudi po dvakrat na dan. Tudi teniško bi ocenil, da se je moja igra od lanske sezone do tega trenutka precej dvignila, manjka mi pa 'kilometrina' igranja na turnirjih. Serijo treh turnirjev v Avstriji sem odigral kar solidno: na vseh treh sem moral igrati kvalifikacije, dvakrat sem se uvrstil v glavni turnir, enkrat sem končal v zadnjem krogu kvalifikacij. Izpostavil bi tretji krog kvalifikacij na prvem turnirju v VVelsu, ko sem proti Brazilcu Thiagu Se-ybothu VVildu (13. na svetovni mladinski lestvici, op. a.) prikazal verjetno najboljšo igro zadnjih treh let in slavil v treh setih (4:6, 6:3, 7:5). Na žalost sem naslednji teden zbolel in to se je poznalo na tekmah. Ko sem se s tremi zmagami uvrstil v glavni turnir v Vogauu, mi je v 3. setu 1. kroga enostavno zmanjkalo energije. Tega ne jemljem kot nekaj slabega, saj vem, da sem igral dobro. S temi tremi turnirji sem dobil veliko boljši vpogled v to, kako je treba igrati na turnirjih; s temi izkušnjami bi povsem drugače odigral nekatere turnirje v mladinski kategoriji. Če bi imel še vsaj pol leta priložnosti igranja v mladinski konkurenci, bi zagotovo lažje dosegel kakšen odmevnejši rezultat in se približal najboljši dvajseterici na mladinski lestvici.« »Če bom imel 5 minut časa, bom zagotovo šel v klub ...« Kakšne vtise boš v ZDA odnesel iz TK Terme Ptuj? S. Lah: »Odlično vzdušje je ena najpomembnejših stvari, ki nas v klubu držijo skupaj. Številčno smo res majhen klub, a ko je treba pokazati kakovost, smo velikokrat to tudi storili. Vsekakor se bom ob vsaki priložnosti rad vrnil na Ptuj, in če bom imel vsaj 5 minut časa, bom zagotovo šel v klub. Vsi trenerji, soigralci in drugi so prispevali svoj del na teniški poti, ki sem jo doslej prehodil. Predvsem Zoran (Krajnc) in tudi Luka (Hazdo-vac) sta me teniško močno zaznamovala, kakor tudi vse druge. Lahko bi celo rekel, da imamo dobre pogoje, odlične trenerje, verjetno celo boljše, kot so v ZDA, primanjkuje nam le večje število enakovrednih soigralcev. A nič za to, morda se enkrat spremeni tudi to.« Tudi brat Jan se nahaja v teniških vodah. Kako je on vplival nate? S. Lah: »Brat je od mene starejši 5 let in pol, po nekaj letih premora pa se v zadnjem letu in pol vedno bolj vrača v tenis in poskuša nadoknaditi zamujeno. Na enem izmed turnirjev v Avstriji sva skupaj celo nastopala med dvojicami, kar se je morda zgodilo celo prvič. Bila je zanimiva izkušnja, saj sva bila povsem enakovredna nosilcema. Sicer mi da kakšen nasvet, opazi kakšno podrobnost, ki meni uide. Veliko mu pomenijo moje dobre igre.« Jože Mohorič Foto: Črtomir Goznik Dragocene izkušnje ¡z Portoroža in reprezentance Tudi letos boš nastopil na turnirju challenger v Portorožu, za nastop si po odpovedi Blaža Role prejel posebno povabilo organizatorjev. Kakšna so pričakovanja, kaj si se tam naučil lani? S. Lah: »Najprej bi rekel, da mi je žal za odpoved Blaža Role in da bi najraje igral ob njem, saj se poznava že zelo dolgo in mi veliko pomeni delo z njim. Ponujeno priložnost bom poskušal izkoristiti po najboljših močeh in morda pripraviti kakšno presenečenje. Pomembno je tudi, da treniram na trdi podlagi, da izboljšujem svojo igro in da v ZDA odidem s pozitivnimi občutki. Seveda se veselim treningov s Kavčičem in drugimi našimi igralci, predvsem od Kavčiča in njegovega trenerja sem ob dosedanjih skupnih treningih dobil veliko dragocenih napotkov, kako je treba igrati na turnirjih s trdo podlago. Na turnirjih odločajo malenkosti, treba je iskati in izkoristiti svoje priložnosti.« Kakšna pa je izkušnja iz reprezentanca za Davisov pokal? S. Lah: »Vpoklican sem bil na dva dvoboja, proti Portugalski in Monaku. Šlo je za različni tekmi, prvič z nekoliko slabšo ekipo smo igrali na pesku, drugič - z Žemljo in Kavčičem -na betonu. Čas, ki sem ga preživel s takšnimi igralci, bodisi na igrišči bodisi zunaj njih, je zame kot mlajšega igralca zelo pomemben. Spoznal sem njihov način priprav na dvoboje, izvedel marsikaj o prehrani, o delu v fitnesu ... - to so res odlične izkušnje.« 16 &o/m¿zTEDNIK Ljudje in dogodki torek • 8. avgusta 2017 Prlekija • OOZ Ljutomer razglasila obrtnika leta 2017 Častni naziv za podjetje Avto Rajh V sklopu letošnjega praznika občine Ljutomer je Območna obrtno-podjetniška zbornica Ljutomer (OOZ) pripravila dan gospodarstva s poudarkom na obrtništvu in podjetništvu. Ob dobitnikih naziva obrtnik leta Dušanu in Damjanu Rajhu (tretji in četrti z leve) so še predsednik OZS Branko Meh, županja občine Ljutomer Olga Karba in predsednik OOZ Ljutomer Daniel Zelko. Na sedežu OOZ, v Domu obrtnikov, Stari trg 3, so pripravili dan odprtih vrat in ob tej priložnosti so se funkcionarji zbornice sestali z vodstvom občinske uprave. Z županjo Olgo Karba in njenimi sodelavci so se dogovorili za nadaljnje sodelovanje, ki naj bi temeljilo na skupni prijavi projektov in pridobitvi evropskih sredstev. Pozneje so na okrogli mizi skupaj s predsednikom Obr-tno-podjetniške zbornice Slovenije (OZS) Brankom Mehom razpravljali o aktualni zakonodaji, ki drobnemu gospodarstvu ni najbolj naklonjena, zvečer pa so v mestnem središču še slovesno razglasili prejemnika leto- šnjega častnega naziva - obrtnik leta. Prejela sta ga brata Dušan in Damjan Rajh iz podjetja Avto Rajh Ljutomer. Podjetje, ki posluje v Ljutomeru in Murski Soboti, zastopa avtomobilski znamki Ford in Citroen ter zaposluje 30 delavcev. Nabavlja in vzdržuje gospodarska in osebna vozila. S kombinacijo idej, strokovnega znanja in marljivosti je firma prišla do uspešnega poslovanja in izjemno odmevnih rezultatov. S klasično avtoličarsko in avto-kleparsko dejavnostjo se je pričel ukvarjati Avgust Rajh davnega leta 1969. Obrt se je kmalu razširila na servis vozil, avtopralnico in trgovino z rezervnimi deli. Za delo sta v obratovalnicah poprijela sinova Dušan in Damjan, ki danes skrbita za poslovanje vsak na svojem področju - Dušan v prodaji, Damjan v delavnici. V dvajsetletnem delovanju se je ekipa povečala, obseg prodaje pa se je širil na več sto avtomobilov letno. Družinsko podjetje Avto Rajh namenja posebno pozornost lokalnemu okolju, saj podpira mlade nogometaše, letos pa so že sedmič sodelovali v projektu Pomurskega sejma pri kronanju vinske kraljice Slovenije. NŠ Ptuj • Ptujska poletna noč Ena sama mestna Zabava na ptujskih ulicah in trgih ima že dolgo tradicijo. Že v 60. oz. 70. ga festivala domače zabavne glasbe v Sloveniji. Foto: Črtomir Goznik V Murkovi so obiskovalci in nočni nakupovalci uživali tudi v ognjenem šovu. S tekmovalnega odra festivala so ansamble v okviru festivalske noči prestavili na ptujske ulice in trge, kjer so ustvarili nepozabne zgodbe zabave. Kmalu so prednosti zabave v kulisah starega Ptuja spoznali tudi drugi organizatorji in začeli organizirati poulično festivalsko dogajanje, dokler ta zabava ni prešla pod streho mestnega dogajanja v okviru novega praznika MO Ptuj v samostojni Sloveniji, 5. avgusta, ko je iniciativa prešla v roke ptujskih gostincev. Ptujska poletna noč je tudi letos s pestrim programom na Ptuj • 25. tradicionalna Rancarija Friki se ne dajo, tudi letos najboljši Rancarija, tekma s tradicionalnimi dravskimi čolni, je ena od športno-rekreacijskih in zabavnih prireditev ob prazniku MO Ptuj. Letošnja je bila že 25. z udeležbo 18 ekip, od tega so bile štiri ženske; ekipa Divje vidre je edina poskrbela za izvirnost - za obrazno maskiranje v stilu vider. V 25 letih se je v tekmo s Ptujskim jezerom podalo že blizu 600 ekip; rekordno po številu ekip je bilo leto 2004, ko jih je bilo kar 54. V vsej zgodovini Rancarije je bila največkrat zmagovalka ekipa Lan-gobardi; kar šestkrat. Predsednik BD Ranca Ptuj Emil Mesarič je povedal, da so, kljub temu da na startu ni bilo 25 ekip, kot se pritiče jubileju, zadovoljni. Tudi z 18 ekipami, ki so pred sobotno tekmo pridno vadile, je prireditev uspela. V času tekme se je na pomolu Rance izmenjalo okrog tisoč obiskovalcev, ki so pozorno spremljali boj ranc z Dravo v smeri proti Halozam. Trasa je bila v obe smeri dolga 500 metrov. Po pričakovanju je bila najboljša ekipa Friki AP Grušovnik, ki je edina traso premagala pod štirimi minutami (3.5419 minute). Za trofejno zmago na 25. Rancariji se je pomerila z ekipo Gostilne pri Tonetu in zmagala, že četrtič. Boj za tretje mesto je potekal med ekipama Korant potop in Picerija Špajza, uspešnejši so bili Koran-ti. V kategoriji štirih ženskih ekip je slavila ekipa Optimistke, ki je progo premagala s časom 5,1331 minute, druga je bila ekipa Dom Ptuj, tretje Hitre in drzne, četrte pa Divje vidre, ki so letos sodelovale prvič; prejele pa so nagrado za izvirnost. Podjetje VGP Drava Ptuj je letos nastopilo s tremi eki-parni: ekipama Birošim 1 in 2 so se pridružila Divje vidre, je povedal veteran ptujske Rancarije Franc Malek, ki je sodeloval na vseh tekmah. Ponosen je, da je še vedno aktiven udeleženec te ptujske vo- dne tekme, na katero se je podal tudi zaradi svojega dela v podjetju, ki se dnevno ukvarja z vodami. Spomini na začetke Rancarije so nepozabni, nekoliko manj pa je Foto: Črtomir Goznik Županova ekipa (krmaril je sam župan Miran Senčar) in ekipa BD Ranca (krmar je bil Dušan Korošec, ki po jezeru vozi že več kot 40 let) sta se pomerili zunaj konkurence, med vožnjo pa sta zakopali bojno sekiro. Start ekip je potekal z društvenega pomola. torek • 8. avgusta 2017 Ljudje in dogodki TEDNIK 17 zabava letih prejšnjega stoletja so jo začeli ptujski radijci kot organizatorji prve- Na Mestni tržnici so že po tradiciji obiskovalce zabavali slovenski in hrvaški glasbeniki in pevci. 12 različnih lokacijah pritegnila številne, ne samo domačine, tudi obiskovalce od drugod in turiste, ki so v teh dneh ustavili na Ptuju ali dopustujejo v termah, kjer se v teh vročih dneh lahko pohvalijo z zelo dobrim obiskom. Za zabavo pa ni zaostajala niti kulinarična ponudba. Množična zabava na ptujskih ulicah in trgih je vnovični dokaz več, da s Ptuj- Foto: Črtomir Goznik V Sončnem parku, novem prizorišču ptujske zabave, so se ob starem roku, popu, funku in jazz glasbi zabavali številni. Fantje na fotografiji so prišli z Nove Zelandije. Foto: Črtomir Goznik čani, ki običajno ne prihajajo v mesto, ni nič narobe, kajti le vsebina jih pritegne. Vsak je namreč lahko našel tisto, kar ga je pritegnilo. MG Foto: Črtomir Goznik Živahno je bilo tudi v Prešernovi ulici. zadovoljen z vsem, kar se na Ptujskem morju dogaja v zadnjem obdobju. Tudi to moti rancarsko tekmo, ki je v prvi vrsti družaben in rekreacijski dogodek, ki ohranja tradicijo vožnje po Dravi s starimi čolni. BD Ranca Ptuj bo do konca plovne sezone organizirala še jadralno regato v jadranju razreda Optimist, ki bo 30. septembra in 1. oktobra. Na Ptujskem jezeru pa vse leto izvajajo skrbništvo in kontrolo varne plovbe, kar jim prinese 1000 evrov mesečno. MG Foto: Črtomir Goznik Ptuj • O urejenosti mesta tako in drugače Brez urejenosti ni turizma Preko Olepševalnega (danes Turističnega) društva Ptuj je najstarejše slovensko mesto že od vsega začetka vpeto v projekte urejenosti, odkar tovrstna ocenjevanja obstajajo. A začetki organizirane skrbi za razvoj »turizma« in urejenosti okolja segajo že v srednji vek, ko je Ptuj imel bogato življenje. V prvih desetletjih delovanja Olepševalnega društva sta pod vodstvom znanih in pomembnih Ptujčanov nastala tudi ptujska parka ob Dravi in v Ljudskem vrtu, kjer je pravcati razcvet doživelo celotno območje in postalo naj-priljubljenejše rekreacijsko območje mesta. Niso pa pozabili tudi na celotno urejenost mesta, od zasaditve cvetlic naprej. Društvo je s stalnimi pozivi spodbujalo prebivalce na odgovoren odnos do okolja, narave in urejenosti. Najstarejši ohranjeni pisni poziv k ocvetličenju mesta je iz leta 1935. V 60. in 70. letih prejšnjega stoletja je mesto začelo pripravljati cvetlične razstave in prve organizirane čistilne, v tem obdobju je dobilo prvi smetarski avtomobil. Leta 1975 se je Ptuj prvič odzval na poziv Turistične zveze Slovenije in sodeloval v akciji za izbiro najprizadevnejšega kraja na Slovenskem. Posebna komisija je takrat obiskala 48 turističnih krajev, odločitev o najprizadevnejšem kraju pa prepustila računalniku, ki je prvo mesto prisodil Škofli Loki, Ptuju pa osmega. Ta uvrstitev je dala veter v jadra za vse kasnejše aktivnosti, ki jih je društvo spodbujalo in razvijalo na področju urejanja okolja skupaj z mestom, podjetji, institucijami in posamezniki. Ocvetličenje mesta je skupaj z brezplačno delitvijo cvetja stanovalcem starega mestnega jedra v majskih dneh, , pred začetkom turistične sezone, postalo pravilo. V Turistični zvezi Slovenije so prepoznali ta prizadevanja in že v bivši državi je mesto prvič prejelo priznanje za najbolj urejeni turistični kraj, v samostojni Sloveniji se je to zgodilo 11 krat, vmes pa so bila tudi svetovna tekmovanja v urejenosti (Narodi v razcvetu in Ocvetličena mesta) z vidnimi uvrstitvami in kristalno priznanje (globus) za trikrat zapored osvojeno prvo mesto v kategoriji turističnih krajev. Leta 2014 so predstavniki TD Ptuj skupaj s takratnim županom uspeli, da je Turistična zveza Slovenije Ptuj končno uvrstila v kategorijo, kamor spada, namreč v kategorijo srednjih mest. In tam je Ptuj tisto leto zmagal. Cela tri leta pa je trajalo, da je to končno vpisano tudi na tablo pred minoritskim samostanom, kjer so zapisana vsa tovrstna priznanja. Znova je to bila pobuda TD Ptuj, četudi bi mesto že samo po sebi moralo biti ponosno na to uvrstitev. Še več, moralo bi vse dnevno spodbujati, da za urejenost naredimo vse, kar lahko, da se bomo v najstarejšem slovenskem mestu dobro počutili in da bomo prijazni do obiskovalcev. Urejenost in varnost sta glavna turistična aduta Slovenije. Vsako sodelovanje v slovenskem ali mednarodnem tekmova- nju je v tem kontekstu le dodatno preverjanje te skrbi in aktivnosti, ki bi morale biti tudi sestavni del vsake turistične strategije. Logično bi tudi moralo biti sodelovanje javnega, zasebnega in civilnega sektorja v turizmu. Priznanja za urejenost, ki jih TD Ptuj podeljuje vsako leto ob svetovnem dnevu Foto: Črtomir Goznik Na zmago v kategoriji srednjih mest leta 2014 od tega tedna Ptujčane (končno) spominja tudi napis. turizma za izstopajočo urejenost okolja, pročelja hiš, dvorišč, niso sama sebi namen, projekt Moja dežela - lepa in gostoljubna, kjer je konkurenca vsako leto hujša, pa je prepoznavna priložnost, da hkrati z državnim zaživijo vsi majhni tovrstni projekti, da bodo puljenje in košnja trave, sajenje cvetlic, urejanje zelenih nasadov vsakodnevno opravilo, za katerega več ne bodo potrebni takšni ali drugačni spiski, ki zdaj nekatere „razburjajo". Mesto bi namreč moralo natančno vedeti, koliko zelenic ima, koliko korit, kakšna je njihova zasaditev, koliko je parkov in koliko dreves ter kakšen obseg skrbi vsi ti potrebujejo. Imeti bi moralo neke vrste zeleno strategijo. Vrsto usmeritev za delo na tem področju je v preteklosti že dobilo tudi skozi omenjena tekmovanja, ni pa jih upoštevalo, četudi v komisijah Turistične zveze in mednarodnih tekmovanj ne sedijo laiki, temveč priznani strokovnjaki. Tako so že leta 2002 mednarodni ocenjevalci v okviru projekta Entente Florale mestu priporočili izdelavo popisa dreves in načrta za njihovo sanacijo in obnovo. Vsem tistim, ki mesto zanemarjajo, bi mestna oblast skladno z lokalnimi predpisi lahko izstavilo račun. Konec avgusta letos se bodo po mestu znova sprehodili ocenjevalci Turistične zveze Slovenije. Kaj bodo vpisali v letošnjo oceno, je v prvi vrsti odvisno od nas, od tega, kako skrbimo za okolje in kako občutljivi smo za napake v njem. Če se vsak dan ne sprehodimo po mestu, to še ni opravičilo, da teh napak in neurejenosti ne vidimo. Majda Goznik Zeleni tednik torek • 8. avgusta 2017 Moje cvetje • Miša Pušenjak, specialistka za zelenjadarstvo in okrasne rastline Vsaj ohladilo se je, suše pa še ni konec Za nami je verjetno eden vremensko najnapornejših tednov vseh časov. Suše pa seveda še ni konec, ne sprostite se še. Zavedajte se, da se zemlja ne sme izsušiti in je namakanje, zalivanje še vedno potrebno. Namakanje in senčenje tal naj ostajata, kljub temu da so temperature le nekoliko znosnejše. Foto: Miša Pušenjak Tudi tako ožgani robovi ohrovta, zelja, solate, endivije, radiča ... so posledica vročine in nepravilnega zalivanja. 18 Šta/m&TEDNlK Okrasne gredice in balkonsko cvetje Ta ohladitev bo pomenila, da bodo rastline pričele kratek poletni počitek. To najlepše pokažejo bršljanke. Mnogi se jezijo, da nekoliko manj cvetijo. Pa ne gre za to, da jim je zmanjkalo hranil, kot mnogi mislijo v teh trenutkih. Po dolgem obdobju vročega vremena, ki so ga rastline imele za počitek, je ta hladni val za njih znak, da prihaja jesen. Rastline se nanjo želijo pripraviti. Najprej se ponovno prične razrast koreninskega sistema, da bo prezimovanje lažje. V tem času so zato najbolj pripravljene, da poženejo korenine iz vsakega ko-lenca, ki ga postavimo v zemljo. V sebi imajo veliko encimov in hormonov za rast korenin, zato je to idealen čas za potaknjence. Vedno je bolje, da jih naredimo dovolj zgodaj, še v avgustu, ko je še toplo. V toploti korenine hitreje poženejo. Najbolj poznamo razmnoževanje s potaknjenci pri balkonskih cvetlicah. A podtaknjence lahko delamo tudi iz posodovk. Najbolj poznamo oleandre, ki so preteklo zimo zelo trpeli, so pa zdaj uživali v vročini. Mnogi ste klicali, da so zelo rumeni. Seveda, začetek poletja je bil zelo hladen in zaradi tega so bila vsem oleandrom hranila slabo dostopna. Res je, da so to skromne rastline, a nekaj hrane pa vendarle potrebujejo. Tudi presaditi jih je treba občasno. Ko so že tako veliki, da se jih ne da več presajati, pa jim vsako leto vsaj zamenjajte zgornjo plast zemlje. Zdaj pa je čas za nove rastline. Poleg njih nam lepšajo dneve še številne druge posodovke: krompirjevke, kasije, kitajski hibiskusi in druge. Vendar pri- poročam, da pred začetkom dela preverite, ali na vaših lepoticah ni škodljivcev. Rastline bodo veliko prej pognale korenine, če bomo za njihovo razmnoževanje uporabili rastne hormone. Za posodovke uporabimo tiste za pololesenele rastline. Najbolje se ukoreninijo vršni potaknjenci, če pa potrebujemo več rastlin, kot je vrhov, lahko vsako vejo razrežemo tako, da imamo najmanj tri liste. Pri lesnatih rastlinah, kot so oleander, pa tudi žajbelj, sivka ..., ne izberite zelo mladih poganjkov. Najboljši so tisti, ki so deloma oleseneli, ne pa čisto leseni. Vejico odrežemo največ centimeter pod spodnjim listom in le-tega odstranimo. Zelo pomembno je namreč, da je v zemlji vsaj eno kolence - to je tisto mesto, kjer smo odtrgali list. Pri vršnih potaknjencih odstranimo vse odrasle velike liste, ker bi pomenili samo izgubljanje vlage. Po rezanju pustimo narezane vejice vsaj uro na miru, da se rane deloma osušijo. Še ena napačna praksa se je razvila med vrtičkarji: vsak pod-taknjenec vtaknejo v svoj lonček. A se nove korenine najhitreje tvorijo, če rastline potaknemo skupaj v eno posodo, ne vsako zase v svoj lonček. Poskusite, boste videli, da se tak način bolje obnese. Uporabimo lahko setvene plošče ali pa manjša korita. Pri uporabi hormonov moramo biti pozorni na to, da so na-neseni okoli kolenca, saj se bodo tam razvile nove korenine. Da ob potiskanju v zemljo prah tudi ostane tam, vam svetujem sledeče: najprej naredimo s svinčnikom ali primerno palčko luknjo v zemljo, vanjo vtaknemo reznik tako, da je vsaj eno kolence v zemlji, zemljo pa nato s prsti k steblu prigrnemo. Delo na zelenjavnem vrtu Na zelenjavnem vrtu je zemlja izmučena, posebej če je niste prekrili z zastirkami. Zato svetujem, da izpraznjene grede, na katerih ne boste več sejali ali sadili vrtnin, posejete z rastlinami za zeleni podor. Ta teden je ravno najprimernejši v ta namen. Tudi če je gredica prekrita s pokošeno travo, vse skupaj samo plitvo obdelajte in travo zmešajte skupaj z zemljo v zgornjih 10 cm. Rastline za zeleni podor Rastline za zeleni podor imajo dve skupni lastnosti: hitro kalijo in v kratkem času naredijo veliko listne mase. Vsaka pa ima nekaj samo svojih posebnosti. Najprej jih ločimo na prez-imne in neprezimne. Neprezi-mne sejemo vse do konca septembra. Kljub temu da ne pre-zimijo, jih čez zimo pustimo na gredici, saj njihova pomrznjena masa varuje gredico pred zim- skimi neprilikami. Med neprez-imnimi najpogosteje omenjamo belo gorjušico in oljno redkev. Primerni sta za vse vrste zemlje, najbolj pa ju priporočam za težke, zbite zemlje. Odlični sta tudi kot pionirski rastlini - posejemo ju na zemljišča, ki jih komaj urejamo za zelenjavni vrt, sadovnjak ali cvetlične gredice; če je izvedljivo, pa celo, preden po-sejemo novo zelenico. Tudi ajdo lahko sejemo na vrtu. Omeniti moram še facelijo. Ta rastlina ima številne dobre lastnosti tudi kot rastlina za zeleni podor na vrtu. Predvsem je prekrasna paša za čebele. Njeni cvetovi so zelo lepi, uporabljamo jih lahko tudi za rezano cvetje. Najpogosteje za čez zimo se-jemo detelje. Te imajo številne dobre lastnosti, ne samo da s svojimi koreninami ravno tako zrahljajo in »prekopljejo« tla. Z deteljo lahko skupaj posejemo tudi prezimne sorte radiča, najpogosteje sorti verona in tržaški solatnik. Foto: Miša Pušenjak Posejte peteršilj v lonce, da boste imeli sveže zelenje celo zimo. Še ene koristne, a ne preveč uporabljene rastline lahko uporabimo za zeleni podor. To so različna žita.Njihova prednost je v tem, da jih lahko sejemo vse do konca oktobra. In še eno dobro lastnost imajo: njihove korenine zadržijo veliko neporabljenih hranil, tudi dušika, v zgornji plasti zemlje, da bodo na razpolago tudi naslednji vrtnini. Ker pa veliko mase naredijo šele spomladi, jih v kolobarju planiramo tako, da bomo za njimi na gredice sadili pozne plodovke, kot sta paradižnik, paprika ali jajčevec, ali pa še kasnejše kapusnice: ohrovt ali pozno zelje. Bela gorjušica je primerna tudi za boj proti polžem, saj jim smrdi. Zato jo kosimo in z njo zastiramo tla okoli rastlin. Priporočam, da rastline uničimo in zakopljemo v tla najkasneje takrat, ko so v polnem cvetu. V nasprotnem primeru lahko njihovo seme v naslednjih letih dela težave kot plevel. Seme bele gorjušice je lahko tudi začimba, saj je ta rastlina znana tudi kot senf - gorčica. Tek pred cvetenjem pokošena in takoj zadelana v tla uničuje številne škodljivce (med njimi tudi strune) in bolezni v zemlji. Toplo jo svetujem posejati tudi v rastlinjakih, kjer so težave zaradi ozkega kolobarja še večje. Naštela sem samo najpogostejše rastline, ki jih lahko uporabimo tudi na vrtu. Osnovno pravilo na vrtu naj bo, da zemlje nikoli ne puščamo prazne čez poletje, pa tudi pozimi naj bo vsaj gredica ali dve pokrita z zelenim pokrovom, da bodo tam našle zavetje koristne živalce. Tako bo naš vrt bolj zdrav, veliko pa bomo naredili tudi za okolje, saj se bomo izognili uporabi kemije. Kaj še ali že sejemo Ta teden, prav od začetka, izkoristite tudi za setev novih vrtnin. Sicer še vedno ne vemo natančno, kako se bo vreme razvijalo v naprej, zato še vedno velja pravilo, da vse setve zasenčite ali še najbolje, da vzgojite čim več sadik. Najpomembnejše je, da pose-jete križnice: redkev, podzemno kolerabo in kitajski kapus, ker je že nekoliko pozno, ne pa še prepozno. Če je možno, poiščite sadike kitajskega kapusa, ker je ravnanje s sadikami lažje. Prav tako lahko sejete motovilec, izkoristite čimprej hladnejše dneve tega tedna. Zelo smiselno je tudi ponovno posejati korenček in peteršilj, te setve bodo bolje prezimile. Prav tako svetujem, da korenasti peteršilj (berlinski) in drobnjak posejete v lončke, tako posejan bo v hladnem in svetlem prostoru pozimi dal več pridelka kakor pa presajen star peteršilj z vrta. Drobnjak boste v novembru za 14 dni postavili v hladilnik. Mnogim so kumare in grmičaste bučke že zbolele. Letos je veliko pepelaste plesni, predvsem pa so na delu pršice. Namesto boja s škodljivci in boleznimi posejte raje nove. Ta teden je to še smiselno. Sama priporočam sicer vzgojo sadik, a odločitev je seveda vaša. AVGUST 1 TOREK 31. teden Peter 2 SREDA Alfonz 3 Četrtek Lidija petek Dominik 5 SOBOTA Marija 6 NEDELJA Ljubo 7 PONEDELJEK Kajetan 32. leden □ 8 TOREK Miran Senčni vihod 05:10 Sontra zahod 20:21 9 SREDA Janez 10 Četrtek Lovrenc 11 petek Suzana 12 SOBOTA Klara 13 NEDELJA LiUiana 14 PONEDELJEK Demetrii 33. teden 15 torek rai Marija, Marijino vnebovzetje 02 " Ni primi Its It 6 elö I lirfrjmi 2017 1 r -lb Veliki srpan od 10:00 dO 10:00 17 -vela Pripravimo «hrambo ia spravilo sadja 10 za DOV: SI491ISS« up « Srlvrneza priroCnka Harne Ihurna flfep Zalülba Ajda. Vuirncc. T: Ot KIO ? KGZS - Zavod Ptuj svetuje Bučne pogače ■ ■ V, v v prehrani prašičev Pridelava oljnih buč je v Sloveniji vedno bolj razširjena, posebej v severovzhodnih krajih. Pomemben pridelek v končni fazi je v kulinariki cenjeno bučno olje, ostanki - bučne pogače - pa so bogato beljakovinsko in energetsko krmilo. Bučne pogače so zelo bogate s surovimi beljakovinami, saj vsebujejo med 600 do 640 g surovih beljakovin na kg suhe snovi. Delež surovih maščob niha glede na tehnologijo stiskanja olja iz semena. Po navedbah Pirmana (Pirmana 2004) je vsebnost maščob med 98,6 in 197,10 g/kg suhe snovi. Precej je variabilna tudi vsebnost surove vlaknine - od 26 do 126 g/kg suhe snovi. Bučne pogače vsebujejo velike količine fosforja, kalija, magnezija in mikroelementov železa in cinka. Maščobe bučnih pogač vsebujejo okrog 15,7 % nasičenih, 35 % enkrat in 48 % večkrat nenasičenih maščobnih kislin. Oleinska in linolna maščobna kislina sta zastopani kar v 80 %, kar je pomembno, da upoštevamo omejitve v končnem obdobju pitanja prašičev zaradi vpliva na kvaliteto maščobnega tkiva. Prebavljivost beljakovin iz bučnih pogač je zelo dobra, med 87 in 90 %, vendar je biološka vrednost beljakovin zaradi nizke vsebnosti aminokisline lizin 3 g/kg, kar je bistveno nižje v primerjavi s sojinimi tropinami in drugimi vrstami beljakovinskih krmil. Zaradi tega je v ¡mM treba uporabo bučnih pogač kombinirati z drugimi beljakovinskimi komponentami, ki imajo višjo vsebnost aminokisline lizin. Krmljenje prašičev lahko kombiniramo z mešanjem bučnih pogač in dodatkom krmnega graha ali sojinih tropin; na ta način izboljšamo biološko vrednost beljakovin v dnevnem obroku. Beljakovinski del obroka oblikujemo z mešanjem 40 % sojinih tropin in 60 % zmletih bučnih pogač. Lahko pa beljakovinski del sestavimo tudi s 40 % krmnega graha, 40 % bučnih pogač in 20 % ogrščičnih (repičnih) tropin brez dodanih sojinih tropin. Beljakovinski del primešamo h koruznemu zdrobu in ječmenu ali drugim žitom ter dodamo mineralno-vitaminski del. Količino beljakovinskega dela prilagodimo glede na kategorijo prašičev v pitanju oziroma pri plemenskih svinjah glede na potrebe znotraj reprodukcijskega ciklusa. Bučne pogače so v prehrani prašičev lahko zanimivo dopolnilo krmnega obroka in glede na obseg proizvodnje oljnih buč tudi razpoložljiv stranski produkt predelave v oljarnah. So tudi okusne in jih prašiči radi uživajo. Peter Pribožič, univ. dipl. ing. zoot. GZS - Zavod Ptuj, KSS Vir: KZ Ptuj torek • 8. avgusta 2017 Na sceni Štajerski TEDNIK 19 SKRINJA SLOVENSKIH VIŽ - Ansambel Akordi Pristna narodno-zabavna glasba s štiriglasnim petjem V ansamblu Akordi delujejo štirje fantje: Simon Sorc in Rok Kompara s postojnskega konca ter Rajko Kelemina in Gregor Oblak iz okolice Slovenskih Konjic. Gojijo pristno narodno-zabavno glasbo s štiriglasnim fantovskim petjem in diatonično harmoniko. Ime so "podedovali" po glasbeni skupini Akordi, katere člani so pred desetletji na plesišča vabili staro in mlado daleč naokrog. Prvi javni nastop so imeli 15. avgusta pred desetimi leti, jubilej pa bodo proslavili z veliko veselico v Slavini pri Postojni, kjer je sedež ansambla, 14. avgusta. Praznične trenutke bodo delili s številnimi glasbenimi prijatelji: ansambli Nemir, Novi spomini, Poskočni muzikanti, Vikend, Stari akordi, Jureta Zajca in Mladi korenjaki, kvintetom Do jutra ter klapo Škvadra. Priprave so v polnem teku. To bo tako za ansambel kot občinstvo dogodek, ki ga bodo še dolgo pomnili, so prepričani. Rajko Kelemina pove, da najraje preigravajo pesmi Fantov z vseh vetrov in Slakove viže. Igrajo da ta glasba v svetu ostane prepoznavna še dolga leta," povedo akordovci, ki si želijo, da bi vsi, ki stopajo na narodno-zabavno sceno, igrali kvalitetno. Akordi so festivalsko dogajanje izkusili v veliki meri, saj so ne nazadnje bili nagrajeni na vseh večjih festivalih. Letos so se udeležili Slovenske polke in valčka. Festivali so dobrodošli zaradi druženja in da glasbeniki pokažejo se, kaj premorejo v glasbenem smislu. „V zadnjih letih so festivali nekoliko izgubili veljavo. Opažamo, da imajo organizatorji velike težave: včasih so morali delati selekcijo, koga bodo sprejeli na festival, danes pa je situacija takšna, da ponekod niti ni zadosti prijav. Vse to za narodno-zabavno glasbo zagotovo ni nič dobrega, kar je skrb zbujajoče," ugotavljajo akordovci. Ob desetem jubileju članom ansambla Akordi čestita tudi naše uredništvo! MG tudi zabavno glasbo, vse v celoti v živo. Nastopajo povsod, kamor jih povabijo, po celi Sloveniji in tudi v tujini. Vselej se potrudijo, da s kvalitetno glasbo in petjem občinstvu pričarajo čim boljše razpoloženje. Doslej so izdali tri albume. Večino glasbe je napisal Rok Švab, nekaj tudi Brane Klav-žar, besedila pa so v večini delo znanih avtorjev besedil. Njihove najbolj znane festivalske uspešnice so: Hočeš, nočeš, Hišica iz moje mladosti, Rad bi jo videl, Akordi ljubezni, Najina zgodba ... „Trudimo se, da je naša glasba pristna, da gremo po začrtani poti. Držimo se okvirov glasbe, kot so jo tlakovali Lojze Slak in podobni izvajalci, saj želimo, Iz naše preteklosti - Pisalo se je leto 1975 Ptujske toplice odprte! Na pogovoru z zdomci - iz občine Ptuj je na delu v tujini 4130 ljudi - je bilo največ govora o razvoju malega gospodarstva, ki predstavlja nov vir zaposlitve tudi zdomcev, ki se bodo nekoč vrnili. Mlekarstvo v Ptuju je staro 50 let, letno na 128 zbiralnicah zberejo nad 8,5 milijona litrov mleka. Pomemben del njene proizvodnje predstavljata tudi poliesterska smola in kazein. V TOZD Kletarstvo Slovenske gorice bodo povečali zmogljivost vinskih kleti s 300 na 900 vagonov, večji poudarek bo tudi na turizmu. Vinarski muzej bodo preselili v nove prostore v Vodnikovo ulico, kjer bodo gostom omogočili tudi ogled stare in razširjene nove vinske kleti. To je pomembno zaradi povečanega obiska, saj je že doslej klet dnevno obiskalo do 800 gostov. V svojem arhivu imajo 30.000 steklenic, najstarejše vino - zlata trta - je iz leta 1917. V občini Ormož znaša delež kmetijstva kar 43 odstotkov, v Slo- veniji le 6 odstotkov. Intenzivneje pa bodo morali razmišljati o industrijski predelavi v kmetijstvu, če bodo želeli doseči kvalitetnejši razvoj. V gospodarski rasti močno zaostajajo za republiškim povprečjem, lani v devetih mesecih celo za 15 odstotkov. Pri IS SO Ptuj so ustanovili komisijo za varstvo okolja. Prvo javno družbeno priznanje občine Slovenska Bistrica - plaketo Pohorskega bataljona - je prejel Impol. Ob prazniku občine Slovenska Bistrica so se tudi sicer veselili številnih pridobitev: nove proizvodne dvorane LIP Oplotni-ca, nove osnovne šole Laporje in nove proizvodne hale Steklarne. Požar je 25. januarja uničil opekarno Žabjak, z ognjenimi zublji se je spopadlo okrog 350 gasilcev s 35 cisternami. Zgorel je proizvodni del, kjer so bile peči za žganje opeke. (Obnovili so ga v treh mesecih po požaru, 30-le-tnico delovanja pa že proslavili z Foto: arhiv dr. Cvetka Dopliharja Ptujske toplice so odprli 10. avgusta, otvoritve se je udeležilo veliko ljudi, najvztrajnejši so se v plavalno-rekreacijskem bazenu kopali že prvi dan. „Ptujčani smo dobili turistični, zdravstveni in rekreacijski objekt, izjemno pomemben za Ptuj in širšo okolico," je povedal generalni direktor KK Ptuj dr. Cevtko Doplihar. Ursule Andress pa ni bilo ... V Ptuju se ponovno mudijo filmarji. Stare ptujske ulice in trgi ter grad so odlična kulisa za marsikatero filmsko zgodbo. Beograjska filmska ekipa bo z Ljubom Tadičem v glavni vlogi posnela film o Djuri Djakoviču, Vatroslav Mimica pa tri prizore filma pod naslovom Kmečki upore 1573 (Seljačka buna 1573). Kronanje Matiju Gubcu bodo tako odzvonili ptujski zvonovi. Ker ni bilo snega, so prizorišča zasnežili z umetnim snegom. Zagotovo največje zanimanje med Ptujčani pa je bilo za snemanje filma Scaramouche na ptujskem gradu, ki oživlja obdobje Napoleonovih bitk, z glavno igralko Ursulo Andress, ki pa je v Ptuj na veliko žalost moških ni bilo. Spoznali pa so lahko nekatere druge igralce: Mika Sarrazina, glavnega igralca, in tudi Damirja Mejovška s prav tako vidno vlogo. odprtjem nove sodobne dvorane za proizvodnjo montažnih preklad.) Na 15. ptujskem karnevalu je v folklornem delu sodelovalo 550, v karnevalskem delu pa okrog 2000 udeležencev; gledalcev je bilo več kot 40.000. V ptujski bolnišnici so odprli nov operacijski blok s tremi dvoranami. Gostinsko podjetje Haloški biser - Grad Borl se je priključilo h Kmetijskemu kombinatu Ptuj, kar predstavlja pozitivni premik v razvoju turizma v Ptuju. H KK Ptuj naj bi se priključila tudi Petovia. Zgodovinski arhiv je povabil na razstavo Ptuj na starih razglednicah, načrtih in zemljevidih. V Trgovišču so proslavili 80 let gasilskega društva, ki je bilo ustanovljeno kot eno prvih slovenskih gasilskih društev na Dravskem polju. Novi dom upokojencev v Ptuju nudi topel dom nad 100 ostarelim. Mladi gradijo haloški vodovod Na republiški mladinski delovni akciji Haloze 75, pričela se je 18. maja, sodeluje okrog 500 mladincev. Pomagali bodo pri gradnji vodovoda Lancova vas-Majšperk v dolžini 13 do 14 km. Naložba bo stala 15 milijonov dinarjev, delo mladih je ovrednoteno na dobrih 3,6 milijona dinarjev. Ob dnevu žena so v Labodu - TOZD Delta Ptuj - odprli nove proizvodne prostore. Svečanega zborovanja ob 30-le-tnici osvoboditve se je v Mostju udeležilo nad 10.000 ljudi. 10. krajevni praznik je Ptuj dočakal že z okrog 15.000 prebivalci, leta 1869 jih je bilo 3791, leta 1910 5000. V ptujski bolnišnici in v zdravstvenem domu je večina glasovala za ustanovitev sestavljene organizacije Zdravstveni center Ptuj. Glasbeno šolo Ptuj so poimenovali po Karolu Pahorju. V Dornavi so odprli novo šolo in vrtec. Na novosadskem sejmu se je s tremi vrstami kruha več kot odlično predstavilo TD Polenšak. Kreditna banka Maribor je proslavila 20-letnico uspešnega poslovanja. Ptuj je svojo mestno hranilnico z zvenečim nazivom Hranilnica knežje komornega mesta Ptuja dobil že leta 1862. V tekočem letu bo banka v razvoj gospodarstva v SV Sloveniji vložila 200 milijonov dinarjev. V domu Franca Kramber-gerja so 5. junija podpisali samoupravni sporazum o združitvi trgovskih podjetij Merkur in Izbira v sestavljeno organizacijo združenega dela Izbira-Merkur, združene trgovine, proizvodnja, gostinstvo in transport. Konzorcij pridelovalcev sladkorne pese 13. junija so se v Ormožu zbrali predstavniki 16 kmetijskih delovnih organizacij iz Ormoža, Ptuja, Varaždina, Čakovca, Ljutomera, Križevcev pri Ljutomeru, Murske Sobote, Kapele, Lenarta, Hoč, Rač in Slovenske Bistrice, predstavniki združene trgovine TSMA Maribor, Emone, Mercatorja, Kolinske, Pivovarne Union iz Ljubljane, Radenske in podjetja Alko iz Ajdovščine ter se dogovorili o ustanovitvi konzorcija pridelovalcev sladkorne pese, velikih potrošnikov sladkorja in polizdelkov ter velikih odjemalcev, ki bodo združili svoje delo in sredstva za zagotovitev surovinske baze in gradnjo tovarne za proizvodnjo sladkorja v Tovarni sladkorja v Ormožu, ki naj bi bila zgrajena do leta 1978. Sladkorno peso bodo pridelovali na 7780 hektarjih. Zleta članic gasilskih organizacij, kije bil 28. in 29. junija v Ormožu, se je udeležilo nad 5000 gasilk iz Slovenije. GD Ormož je bilo eno prvih v Sloveniji, katerega operativo so sestavljale tudi ženske. V Ormožu je pričela delati nova tovarna Optyl - optični proizvodi. V Ptuju so ob splošni bolnišnici začeli graditi novi zdravstveni dom. Na zahtevo Dravskih elektrarn so pričeli razpravo o lokaciji akumulacijskega jezera za hidrocen-tralo SD-II. 60 milijonov dinarjev so KS Ptuj, KP Ptuj in komunalni sklad SO Ptuj namenili za ureditev ptujske tržnice. Ob prazniku občine Ptuj, 8. avgustu, so v Grajeni odprli obnovljen zadružni dom, v Ptuju so se pričela že tretja kulturna srečanja, ob Čučkovi ulici so odprli novo ptujski športno dvorano, Radio Ptuj je dobil novi UKV-oddajnik, ob Mlinski cesti pa je vladalo nepopisno veselje ob odprtju letnega kopališča Turistično-rekreacijske-ga centra Ptuj. V Hajdošah so odprli nov kartodrom, prvi te vrste v Sloveniji in Jugoslaviji. Na že 7. festivalu domače zabavne glasbe je nastopilo 19 ansamblov; zmagal je ansambel Toneta Žagarja iz Ljubljane. Na Spodnji Hajdini so odkrili prvo keltsko peč v Sloveniji za žganje izdelkov iz gline, ki izvira iz 2. stoletja pred našim štetjem, v Ra-belčji vasi 9 metrov globok zidan rimski vodnjak, v Ormožu pa med drugim tudi otroško ropotuljico, žgano iz gline, staro skoraj 3000 let. Leto 1975 je minilo v znamenju številnih integracij podjetij; povezala sta se tudi mariborski Stavbar in ptujska Drava. V Ormožu so postavili spomenik heroju Jožetu Kerenčiču - Janku, veličasten pomnik NOV pa so ob 30-letnici Jugoslavije odkrili v Mariboru. V okviru mednarodnega leta žensk je v Ptuju potekala konferenca žensk bratskih občin. Pripravila: MG 20 ŠtajerskiTEBIMK Nasveti Kaj bomo danes jedli torek • 8. avgusta 2017 Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko TOREK SREDA ČETRTEK PETEK SOBOTA ^—j NEDELJA PONEDELJEK paradižnikova juha mineštra s piščančjim korenčkovajuha, brokolijeva kremna prežganka, piščančji kostna juha z rezanci, juha, solata iz ajdove z rižem, špageti po mesom, palačinke s svinjski zrezek v juha, kaneloni z file v naravni omaki, rebra na žaru, pečen kaše s prekajenim bolonjsko, solata, skuto in breskvami, naravni omaki, njoki, gobami, francoska gratinirana cvetača, krompir, šopska mesom, polnozrnat sladoled kompot sadje solata, jabolčna solata, kokosov kolač solata, makove kruh, sok čežana rezine Rebra na žaru Sestavine: 2 kg svinjskih reber v kosu, 4-5 večjih čebul; suha mešanica začimb, omaka za žar. Za suho mešanico začimb pomešamo: 2 žlici rjavega sladkorja, 1/2 žličke sladke mlete paprike, 2 žlički suhega česna, 1 žličko čebule v prahu, 1 žličko soli, 1 žličko origana, 1 žličko bazilike, 1 žličko gorčice, 1 žličko kumine, 1/2 žličke kajenskega popra, 1/2 žličke mletega čilija in 1/2 žličke popra (sestavine, ki niso zmlete, zdrobimo v možnarju). Rebra rahlo naoljimo in premažemo z mešanico začimb. V pekač podeva-mo čebulo, ki smo jo narezali pol centimetra debelo, in jo prelijemo z vodo, da je čebula pokrita. Nanjo položimo začinjena rebra, prekrijemo z alu folijo in dušimo pri 140-160 stopinjah dobri dve uri. Tekočino, ki nastane, uporabimo za omako za žar. Pred peko rebra ohladimo na sobno temperaturo, nato pa na žaru pečemo najprej na strani, kjer so kosti, nato na drugi strani - skupaj okrog pol ure. Namažemo jih z omako in na večjem ognju pečemo na vsaki strani 5 minut, da karamelizirajo. Za omako prevremo 500 ml kečapa ali domače paradižnikove omake, 250 ml vode (tekočine, v kateri so se dušila rebra), 50 ml jabolčnega kisa, 2-3 žlice rjavega sladkorja, 2 žlici medu, 1/2 žlice soli, 1 žlico popra, 1/2 žlice česna v prahu, 1 žlico gorčice, 3 žlice omake worchester, 1/4 žličke kajenskega popra, 1/2 žlice origana in 1/2 žlice bazilike (količine in vrsto sestavin prilagodimo svojemu okusu). Kuhamo uro in pol, da se omaka zgosti. Palačinke s skuto in breskvami Sestavine: palačinke iz 3-4 jajc; nadev: 1/2 kg skute, 1/2 lončka kisle smetane, 1 vanilijin sladkor, limonina lupina, 1 jajce, nekaj žlic sladkorja; nekaj zrelih sočnih breskev, sok pol limone, cimet v prahu; preliv: 1 lonček kisle smetane, 1 jajce. Spečemo palačinke. Breskve olupimo in narežemo na zelo tanke krhlje (da bomo palačinke lažje zvijali). Potresemo ih z žlico sladkorja, nekaj cimeta in prelijemo z limoninim sokom. Pustimo jih počivati pol ure. Zmešamo sestavine za namaz in namažemo palačinke. Na vsako položimo nekaj krhljev breskev, jih zvijemo in tesno zložimo v namazan pekač. Na koncu prelijemo z mešanico kisle smetane in jajca. Pečemo 30 minut v pečici, segreti na 200 stopinj. Ponudimo s sokom, ki se je natekel od mariniranja breskev. ZPS • Pomen ajde Ajda -živilo, ki lahko ugodno vpliva na nase zdravje Ajda, ki je bila včasih hrana kmetov in revežev, že nekaj časa postaja v prehrani vedno pomembnejSa, in to upravičeno. Poleg ugodne hranilne vrednosti in zanimivega, drugačnega okusa jo odlikuje tudi to, da ne vsebuje glutena, kar je Se kako pomembno za ljudi s celiakijo. Ajda je skromna poljščina, kar je njena velika prednost, saj uspava tam, kjer je v zemlji malo hranil. Lahko jo pridelujejo brez uporabe fitofarmacevtskih sredstev, kar je ob vse večjem povpraševanju potrošnikov po ekološko pridelanih živilih pomembno dejstvo. Glede na vedno večje povpraševanje po ajdi in izdelkih iz nje ne le pri nas, temveč tudi v svetu, lahko zapišemo, da je pridelovanje ajde priložnost za slovenske kmetovalce. Navadna in tatarska ajda Obstaja več vrst ajde, za naše pridelovalne razmere pa sta pomembni predvsem navadna in tatarska ajda. Moka iz navadne ajde je sivkaste barve, značilno sive barve so tudi izdelki iz nje. Moka, narejena iz tatarske ajde, pa je rumeno-zelena, okus izdelkov iz nje ima specifično grenčino, a tega ne bi smeli vzeti kot negativno lastnost, saj je grenkoba posledica vsebnosti tako imenovanih flavono-idov, sestavine, ki je koristna za zdravje. Navadna ajda je prišla iz Kitajske v Evropo v 15. stoletju. Ima belo-rožnato-vijolične cvetove in daje v primerjavi s tatarsko ajdo, ki cveti z rumeno-zele-nimi cvetovi, večji pridelek. Prav zato je tatarska ajda dražja. Razlika med navadno in tatarsko ajdo je tudi v obliki zrnja. To je pri navadni ajdi značilne trikotne oblike, pri tatarski pa je drob- nejše in podolgovato-ovalne oblike. Tudi tatarska ajda izvira iz Kitajske, gojijo pa jo na višji nadmorski višini, kjer navadna ajda ne uspeva. Pri nas se je tatarska ajda bolj razširila v začetku 19. stoletja, v letih lakote. V drugi polovici 20. stoletja so začeli v Sloveniji njeno pridelovanje opuščati predvsem zaradi pridelave koruze. Pomen ajde v prehrani Ajda vsebuje veliko škroba in beljakovin, ki imajo veliko biološko vrednost, ter nenasičene maščobne kisline in prehranske vlaknine. V njej so tudi vi- tamini, predvsem iz skupin B in E, ter minerali, predvsem cink, magnezij, fosfor in kalij. Še posebej v tatarski ajdi je veliko flavonoidov (antioksidantov), ki naj bi ugodno vplivali na delovanje imunskega sistema in varovali pred srč-no-žilnimi boleznimi. Zaradi vrste koristnih sestavin je v vse več raziskavah prepoznana kot živilo, ki lahko ugodno vpliva na naše zdravje. Glede na to, da ajda ne vsebuje glutena, je primerna za ljudi z glutensko preobčutljivostjo in celiakijo. Velja pa biti previden: čeprav ajda ne vsebuje glutena, se lahko med pridelavo, predelavo in skladiščenjem kontaminira z živili, ki vsebujejo gluten. Le pri ajdi, na kateri je nedvoumna označba "brez glutena', je zagotovljena njena "čistost'. Ajdov kruh Na naših trgovskih policah lahko kupimo ajdov mešani kruh. Vsebovati mora najmanj 30 % ajdove moke ali drugih ajdovih izdelkov, računano na skupno količino moke, preostanek pa je običajno pšenična moka. Takšen kruh torej ni primeren za ljudi, ki so preobčutljivi na gluten. Nekateri proizvajalci mešanemu ajdovemu kruhu dodajo • ^ Foto: splet tudi orehe, s čimer pridobi specifične senzorične lastnosti. Kruh za ljudi s celi-akijo pa proizvajajo v posebnih obratih iz brezglutenskih vrst moke, torej tudi iz ajdove moke, pri kateri ni možnosti, da bi se kontaminirale z drugimi živili, ki vsebujejo gluten. Brezglutenski moki zaradi tehnoloških in senzoričnih lastnosti dodajajo različna gostila, kot so guar gumi in jajca. Brezglutenski (ajdov) kruh, torej kruh, ki nima dodane pšenične moke, se po svojih senzoričnih lastnostih dokaj razlikuje od kruha, kakršnega smo navajeni, saj je gostejši in nima značilne hrustljave skorje. Pečejo ga v modelih, saj zaradi mehkega testa gnetenje ni mogoče. Ajdov med Ajdov med je temnejše rjavo-rdeče barve in ima močan, poseben vonj in aromo. V zadnjih letih v Sloveniji spodbujajo sejanje ajde tudi zato, ker ugodno vpliva na preživetje čebeljih družin, saj si lahko čebele med drugim tu naberejo del svoje zimske zaloge hrane. Ajdova kaša, žganci, štruklji, močnik, kruh, ajdovi krapi ... To je le nekaj, lahko bi rekli kar tradicionalnih slovenskih živil, ki premalokrat popestrijo naš jedilnik. Morda so bližnji jesenski, nekoliko hladnejši dnevi pravi trenutek, da se ponovno spomnimo nanje. Dr. Tanja Pajk Žontar torek • 8. avgusta 2017 Za kratek čas ŠtajerskiTEBUlK 21 Vidi se... ...da ljudi na srečo kljub težkim časom ni zapustil smisel za humor. Pa četudi je ta črni. Kot je recimo tale napis na novi ptujski tlačilni stezi (slab prevod za razgibalno adrenalinsko grbinasto stezo). Če se človek v Spodnjem Po-dravju namreč ukvarja s kakšno nevarnejšo dejavnostjo, previdnost ni odveč. Niti ne opozorilo, da ptujski urgentni cen ter šele nastaja. Tako da če se nameravate poškodovati -potrpite še kakega pol leta... Govori se... ... da želi neki slovenski kva-zi pevec postati predsedn ik države. Kaj bi torej bilo drugače, če bi ptujski županski stolček zasedel argentinsko-slovenski pevec Isaac? Ta za razliko od mariborske kumare vsaj peti zna! Aja - moral bi menjati prebivališče. Kot ga je na primer neki haloški župan ob volitvah pred štirimi leti, ko se je vrnil k svojim trem cerkvam... > y 'j/ t,.. I Vf£ C3> Prireditvenik ■MV: Foto: Tajno društvo PGC ...da so lahko gledalci na zaključnem koncertu glasbenega festivala slišali cinični govor organizacijskega direktorja o tem, kako malo denarja jim je dalo kulturno ministrstvo. Pa to tistih, ki so plačali 15 evrov za posamezne glasbene koncerte (krat 2, ker pač človek gre na koncert v paru), najbrž niti najmanj ni zanimalo, še manj ganilo. Ker bi plačali enako, tudi če bi ministrstvo dalo pol milijona. Le da bi si nekdo v tem prim eru privoščil ležernej-še umetniško življenje... .. da si državni birokrati svoje delo razlagajo zelo ležerno. Če kaj zeznejo, so krivi državljani. Tako nas sedaj vneto obveščajo, da če nismo dobili izračuna dohodnine, moramo sami priti k njim plačat. Nema tu tata mata ... Pa se vprašamo: Zakaj pa ne bi dobili izračuna? Očitno je v takem prime- ru nekdo v državni birokraciji zaj... In seveda ON ni nič kriv... ... da si je prejšnji ptujski župan želel tlakovati pot na županski stolček tako, da je po-tlakoval celoten Mestni trg. In pristal nekje čisto drugje, le v Mestni hiši ne. Sedanji ptujski župan bo to zelo originalno idejo nadaljeval tako, da bo dal potlakovati celotno mestno tržnico. Le kateri stolček ga bo čakal po volitvah? Sudoku • Sudoku Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat. Od torka do torka Tadejev znakoskop 4 7 5 3 8 6 4 9 7 8 4 2 7 5 2 1 3 1 2 6 5 7 4 1 3 5 Ljubezen Posel Denar Zdravje Oven V ©©© €€ O Bik vvv ©© € GGG Dvojčka VV © €€€ OO Rak V ©©© €€ OOO Lev VV ©© €€€ O Devica VVV ©©© € OO Tehtnica V ©© € OOO Škorpijon VV ©©© €€ O Strelec VV © €€€ O Kozorog VVV ©© GGG Vodnar VV © GG Ribi v ©© GGG Torek, 8. avgust 10:00 Ptuj, CID, Oblikuj svoje poletje, Počitniška šivalnica, mladi od 10. leta naprej 16:00 Ormož, MCO, razstava kač in delavnica za obiskovalce, do 19:00 17:00 Ptuj, dvorišče nekdanjih zaporov, upravna zgradba PM Ptuj-Ormož, spominska slovesnost Uporni kmet - poslednji boj legendarne čete, 75 let od grozljive usmrtitve Jožeta Lacka 18:00 Vitomarci, Hvaletinci 2, Ekološka kmetija Forštne-rič, odprtje razstave fotografij redkih in zaščitenih rastlin na Slovenskem, razstava je na ogled v avgustu, ogled ekološke kmetije in njive zdravilnih rastlin Četrtek, 10. avgust 17:00 Miklavž pri Ormožu, odprtje in blagoslov ceste Borko-Tomažič-Vnuk 17:00 Ormož, grad, Zluftajmo si glavo, druženje in igre za mladostnike 18:00 Veliki Vrh, Regentušak, Spoznavanje dediščine našega kraja, predavanje Regentušak in druge zgodbe Cirkulan 18:00 Ptuj, Slovenski trg, brezplačno vodenje - rimski Poetovio 20:00 Juršinci, šotor, 23. občinski praznik Juršinci, tekmovanja v pikadu, namiznem tenisu in kartanju -šnopsu za pokal občine Petek, 11. avgust 13:00 Dornava, Čušekova domačija, prikaz priprav na lukarski praznik in tiskovna konferenca pred 24. Lukarskim praznikom 19:00 Juršinci, Kulturni center , 23. občinski praznik Juršinci, predstavitev zbornika Juršinci skozi čas 20:00 Juršinci, šotor, 23. občinski praznik Juršinci, Noč pod topoli: veselica 21:00 Lenart, Dom kulture, koncert Zan Serčič in band Mestni kino Ptuj Sreda, 9. avgust: 20:00 Valerijan in mesto tisočerih planetov. Četrtek, 10. avgust: 19:00 Odiseja. Petek, 11. avgust: 17:00 Jaz, Baraba 3; 19:00 Temni stolp; 21:00 Odiseja. Velja za teden od 8. do 14. avgusta 1 znak - slabo, 2 znaka - dobro, 3 Sestavil: Tadej Sink, horarni astrolog 2017. znaki - odlično V pj Štajerski 1 T DNIK www.tednik.si É^Stajerskitednik □ Stajerskitednik Tednikova nagradna razrezanka • Kaj je na fotografiji? - —. C. ... ,.' „Jt .Afe W -iv,. ■ - Da boste lažje ugotovili, vzemite v roke škarjice, razrežite fotografijo po črtah in nato na novo sestavite kvadratke ter jih nalepite na papirnato podlago. Pravilno sestavljeno razrezanko s svojimi podatki pošljite na naslov Ra-dio-Tednik, d. o. o., Osojnikova 3, 2250 Ptuj, do ponedeljka, 18. avgusta. Lahko jo tudi fotografirate (skupaj s kupončk-om z izpolnjenimi osebnimi podatki) in jo pošljete na elektronski naslov: tednik@radio-tednik.si. Qelix UČILA Izmed tistih, ki nam boste poslali pravilno sestavljeno fotografijo z izpolnjenim kupončkom, bomo vsak teden izžrebali dobitnika lepe knjižne nagrade. Podarja jo Založba Učila. Zdaj pa veselo na delo. Srečna izžrebanka Tednikove nagradne razrezanke je: Marijana Horvat, Hajdoše 78 a, 2288 Hajdina. Knjižno nagrado prejme po pošti. Iskrene čestitke! Foto: CG 22 Štajerski"TEDNIK Poslovna in druga sporočila petek • 11. avgusta 2017 Lepi spomini ne bledijo! Wft> SM d IZ VSEBINE UrajMjc obmofc* Pokt«v> (tir »n 7) KuHutai Airvi («trm 8) OundMt tfcKlik U VCitMMR Uli M 11) PETO BRIGADIRSKO POLETJE V OBCMf PTUJ Za zdravo pitno J^ vodo v Halozah Milan Kneževič kandidat za sekretarja medobčinskega sveta ZKS Maribor S SUC KOWITEJ« OK WS PTUJ Spomnite se dogodkov, ki so zaznamovati vas a(i vaše bližnje, in si naročite arhivsko številko Štajerskega tednika zase a(i jo kot izvirno in unikatno darilo podarite sorodniku, znancu! Ker temelji prihodnosti ležijo v preteklosti! i Naročila: tajništvo družbe Radio-Tednik Ptuj. Cena izvoda z darilno embalažo je zgolj 15 evrov, za naročnike Štajerskega tednika pa 10 evrov. | NAROČITE ŠTAJERSKI TEDNIK IN PRIDOBITE NAGRADO Niste naročnik Štajerskega tednika, a bi to radi postali? Potem je sedaj pravi čas, saj smo za vas pripravili privlačno nagrado. Do nagrade ste upravičeni novi naročniki, ki pred tem StCLJCVSki TE! vsaj 6 mesecev niste bili naročeni na Štajerski tednik in se zavežete, da boste naročnik ostali vsaj eno leto. RADIOPTUJ 89,8«98,2«I04;3 POSTATI NOVI NAROČNIK ŠTAJERSKEGA TEDNIKA SE SPLAČA! Vsi, ki se boste v času trajanja akcije naročili na Štajerski tednik, boste prejeli KOPALNI IZLET V SIMONOV ZALIV ZA DVE OSEBI. V ceno sta vključena avtobusni prevoz in kopanje za dve osebi. Odhodi kopalnega avtobusa so od 24. junija dalje vsako soboto ob 5.00 z avtobusne postaje Ptuj. Potujete s potovalno agencijo Turistagent. ^^aorcFi ea ni * amjenrBP Družba Radio Tednik in Turistagent vas vabita na pohajkovanje po sončnem Hvaru. Od 20. do 24. septembra se bomo predajali morju in soncu, številnim aktivnostim, odkrivanju lepot otoka, za piko na i pa bodo poskrbeli Haloški muzikanti, ki bodo vsak dan poskrbeli za nepozabno zabavo. Pridružite se najbolj veseli karavani na Jadranu tudi vi. Informacije in rezervacije: Turistagent Ptuj, Miklošičeva 2, tel.: 02 23 50 206 r98.96.a-lo\j POTOVfiLnP Akcijska cena izleta: 290 EUR ■ NAROČILNICA ZA Štajerski otaiersRi TEDNIK Ime in priimek: Naslov: _ Pošta: _ Davčna številka: Telefon:_ Datum naročila: Podpis: _ S podpisom potrjujem naročilo Štajerskega tednika do pisnega preklica, vendar za najmanj 12 mesecev. Hkrati potrjujem, da zadnjih 6 mesecev nisem bil/-a naročnik. Naročnino bom plačeval/-a mesečno po položnici. RADIO TEDNIK Ptuj, d.o.o. Osojnikova cesta 3 2250 Ptuj S SKLENITVIJO NAROČNIŠKEGA RAZMERJA PRIDOBITE TUDI DRUGE UGODNOSTI: 20 brezplačnih prilog s koristnimi nasveti vsak petek prejmeteTV-prilogoTV OKNO -48 barvnih strani TV-sporeda in zanimivosti iz sveta glasbe in filma 20-odstotni popust pri naročilu malih oglasov v Štajerskem tedniku • Avtobus zvestobe (izbrani izleti po ugodnejših cenah) • praktična darila za nove in obstoječe naročnike • ekskluzivne kupone ugodnosti za obstoječe naročnike POSTATI NAROČNIK ŠTAJERSKEGA TEDNIKA SE RESNIČNO www.tednik.si tednik@tednik.s torek • 8. avgusta 2017 Oglasi in objave Štajerski TEDNIK 23 'i/' Jeruzalem SAT - Oljarna in mešalnica Središče, d. o. o., v sodelovanju z Občino Središče ob Dravi in Turističnim društvom Središče ob Dravi objavlja ob 15. tradicionalnem prazniku buč - dnevu odprtih vrat Oljarne Središče NAGRADNI NATEČAJ za najlepše urejeno domačijo v občini Središče ob Dravi na temo jesen in buče. Ocenjevanje (ogled in fotografiranje) domačij bo 5-članska komisija izvedla odl.do 5. septembra. Fotografije najlepših domačij bodo prikazane na prazniku buč 9. septembra, ki bo na dvorišču Oljarne in mešalnice v Središču iL od 9.30 do 16.00. Najlepše tri domačije bodo na prireditvi razglašene in nagrajene. 1. nagrada: objava slike domačije v Štajerskem tedniku + brezplačna 6-mesečna naročnina na Štajerski tednik + BON v vrednosti 50,00 € Oljarne Središče 2. nagrada: BON v vrednost 30,00 € Oljarne Središče " 3. nagrada: BON vvrednosti 20,00 € Oljarne Središče Podrobne informacije najdete na spletni strani: www.oljarna-sredisce.si. K sodelovanju vabljeni vsi občani! bvezna je predhodna prijava. Prijavite se lahko na e-mail: info@oljarna-sredisce.si ali vtrgovini Oljarna, tel.: 02 713 48 52, 041/712 849 (Stanka Horvat). . || 4 m i* if KUPON ZA BRALCE ŠTAJERSKEGA TEDNIKA V sodelovanju s potovalno agencijo Turistagent nudimo bralcem Turistagentov KOPALNI AVTOBUS v SIMONOV ZALIV za samo 14,00 eur. V ceno sta vključena prevoz in kopanje. Prijavite se |ahko v poslovalnicah Turistagent na Miklošičevi 2 2250 Ptuj tel.: 02 748 18 80 02 23 50 206* Odhodi: vsako soboto ob 5.00 _z avtobusne postajePtuj. TEDNIK 'OtSiSkigpsfe parovnjinflGEnajA 08:00 Oddaja iz občine Dccslrnik 09:50 OosEilna pr' Franco!' 10:50 Oddaja iz preteklosti 12:00 Video strani 15:00 Italijanska trgovina - v živo 3 8:00 Oddaja iz občine Majšperk 20:00 Ljudski pevci v Zavrču 21:40 MajSperk ■ Oddaja ir. preteklosti I 23:00 Video strani PROGRAMSKI NAPOVEDNIK več na spletni strani www.siptv.si 08:00 Praznik žetvena Polenšaku: l.dei 09:10 Ljudski pevci sc predstavijo 10:50 Utrip iz Ormoža 12:00 Video strani 15:00 Italijanska trgovina - v iivo 18:00 Oddaja iz preteklosti 20:00 Praznik žetve na Polenšaku: 2.del 21:00 Utrip iz Ormoža 23:00 Video strani SIP 08:00 Oddaja iz občine liajdina 10:00 Oddaja iž občine Slaric 11:05 Glasbena oddaja 12:30 Vidco strani 15:00 Italijanska trgovina - v živo 3 S:00 Oddaja iz občine Starše 20:00 Oddaja iz občine Hajdina 21:00 llajdina - Oddaja iz preteklosti [22:00 Sreda v sredo 23:00 Video strani program v živo tudi preko spleta: www.siptv.si Uredništvo: Dornava 116d. 2252 DORNAVA; ¡nfo@siptv.si kontakt: 02 754 00 30: 041 616 044: www siptv.si Marketing: Megamgrkeling d.O.o.; 02 74 9 34 27: 031 627 340 *Na voljo* NOVA KOLEKCIJA opornih dokolenk za poletje! DOKOLENKESILVERLINE Vrhunske dokolenke s postopno kompresijo Pomagajo pri prekrvavitvi Preprečujejo otekanje nog Pospešujejo regeneracijo tkiva Visoka vsebnost bombaža Primerne za vsakogar POSEBNAPONUDBA za bralce Štajerskega tednika Redna cena: 27,90 EUR Preverite na 0803025 www.vitavera.si Štajerski TEDNIK Spomini so kot iskre, ki pod pepelom tlijo, a ko jih razgrneš, vedno znova zažarijo. (J. W. Goethe) SPOMIN V teh dneh mineva deset let, ko nas je tiho in mirno zapustila naša draga mama, babica, prababica in tašča Katarina Plohl IZ SENČAKA 32 Pogrešamo te ... Vsi tvoji MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA in RAZPISE LAHKO NAROČITE ZA TORKOVO IZDAJO DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO 9. URE, ZA PETKOVO IZDAJO DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO 9. URE na tel. številki 02 749 34 10, faks 02 749 34 35 ali na elektronski naslov ¡ustina.lah@radio-tednik.si, za večje objave predhodno pokličite. Štajerski 1 rEDNIK www.tednik.si íístajerskitednik í_Stajerskitednik v Štajerski TEDNIK v digitalni knjižnici: www.dlib.si Prodamo ali damo v najem Raičeva ulica 6, 2250 Ptuj Uporabna površina - 470,45 m2 Dvorišče - 442 m2, 10 parkirišč Informacije: Radio-Tednik Ptuj, d.o.o., 02/ 749 34 10 Poraba energije za ogrevanje: 101,00 kWh/m2 na leto Mali oglasi STORITVE PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Horvat - drva, Moškanjci 1 d. Tel. 051 667 170. KMETIJSTVO KUPIMO traktor, traktorsko prikolico in druge kmetijske priključke. Telefon 041 358 960._ KUPIMO obiralnike koruze, traktorje in vso drugo kmetijsko mehanizacijo. Tel. 041 923 197._ PRODAM mlade koze manjše rasti za nadaljnjo rejo. Tel. 031 838 069. PRODAM inoks hidravlično stiskalnico za prešanje grozdja. Prostornina koša je med 250 in 300 litrov. Cena 350 evrov. Tel. 040 454 014. PRODAM dve telički simentalki, stari 17 dni in 13 tednov, možna menjava. Tel. 031 840 282._ NESNICE, rjave, v 19. tednu, tik pred nesnostjo. Naročila sprejemamo na tel. 02 688 13 81 ali 040 531 246, Rešek, Starše 23. PRODAM odojke. Telefon 070 304 933. www.tednik.si tednik@tednik.si Podlehnik, Videm • Prometna nesreča gasilcev p 1 V 1 »V»VV #V O So krožna knzisca res varnejša? Prejšnji teden seje v krožišču pri avtocestnem uvozu za Podlehnik iz doslej neznanega razloga prevrnilo gasilsko vozilo. Na DARS-u kljub temu vztrajajo, da so krožna križišča varnejša od klasičnih. Devet gasilcev Prostovoljnega gasilskega društva (PGD) Tržec se je z dvema voziloma odpravilo na pomoč žetalskim kolegom, ki so v Kočicah gasili požar kleti, ob vračanju domov se je vozilo GVC 16/24 v kroži-šču na lokalni cesti skozi naselje Gorca pri Podlehniku prevrnilo. »Pri prevrnitvi so se trije naši gasilci poškodovali in jih je na kraju oskrbela bolničarka naše gasilske enote, kasneje pa jih je reševalno vozilo odpeljalo v Splošno bolnišnico Ptuj. Na kraj so bili napoteni tudi gasilci PGD Ptuj, ki so opravili vse postopke ob prometni nesreči, ter PGD Podlehnik in PGD Sela,« sta v izjavi za javnost povzela predsednik PGD Tržec Matej Bezjak in poveljnik gasilske enote PGD Tržec Jani Požar ter opozorila, da pomeni nesreča za društvo hud udarec. V začetku tega leta smo se spraševali, zakaj so projektanti na okoli desetih kilometrih bodoče regionalne ceste, vzporedne avtocestnemu odseku Draženci-Gruškovje, zarisali kar devet krožišč. Takrat so na Gasilsko vozilo Prostovoljnega gasilskega društva Tržec je bilo v nesreči v celoti poškodovano in je nevozno, deloma je poškodovana tudi gasilska oprema v njem. DARS našteli številne prednosti krožnih krožišč v primerjavi s klasičnimi: možnost prepuščanja prometnih tokov velike jakosti, krajši čakalni časi, manj hrupa in emisij škodljivih plinov, domnevno manjša poraba prostora in estetski videz, dobra rešitev kot ukrep za umirjanje prometa itd. Med vsemi pred- nostmi so izpostavili predvsem visoko raven prometne varnosti - zaradi manjšega števila konfliktnih točk kot pri klasičnih nivojskih križiščih, eliminacije konfliktnih točk križanja in prepletanja, manjših hitrosti trkov, manjših posledic prometnih nesreč (čelnih in trkov pod pravim kotom namreč ni) itd. Takrat so razpravo sklenili: »Glede izbire tipa krožišča je prevladal kriterij prometne varnosti vseh udeležencev v prometu -glede na dejstvo, da regionalna cesta poteka skozi naseljeno območje - in tudi drugih navedenih prednosti.« Nedavne prometne nesreče na DARS niso želeli komentirati: »S podrobnostmi konkretne nesreče nismo seznanjeni. Glede krožišč smo stališče posredovali v začetku letošnjega leta in pri njem ostajamo.« Težave večjih vozil pri vožnji skozi številna (predvsem manjša) krožišča kot nekakšen davek na izboljšano prometno varnost očitno ne zadoščajo ... Eva Milošič Ptuj • Vandali na delu Uničena polovica obnovljene Aleje prijateljstva V zgodnjih jutranjih urah praznične sobote v mestni občini, 5. avgusta, so prvi obiskovalci Term Ptuj lahko le nemo opazovali posledice vandalskega početja neznancev, ki so se surovo znesli nad polovico obnovljenega drevoreda, imenovanega Aleja prijateljstva, ki so ga v prvotni zasaditvi odprli septembra 1975. Polovico na novo zasajenih lip so dobesedno prelomili, svojo »moč« pa so pokazali tudi pri ruvanju kamnitih stebričkov. Turistično društvo Ptuj je v jubilejnem letu, ko je praznovalo 130-letnico delovanja, zasadilo več kot 300 lip in skupaj z Javnimi službami Ptuj nadomestilo prvotno zasajena drevesa aleje, ki so propadla. Na novo zasajene lipe so se v petnajstih mesecih dobro prijele, pričelo se je obraščanje, sedaj pa so se jih lotili vandali. Za vsako drevo se na Ptuju dobesedno borimo, zdaj pa se je zgodilo to, česar nobeden niti v snu ni pričakoval, da bi se lahko zgodilo, je bil prvi odziv vodstva Term Ptuj in zaposlenih. „Ogorčeni smo. Uničenje smo prijavili policiji. Pregledali bomo za- pise na naših varnostnih kamerah, morda se bo s posnetkov lahko razbralo, ali se je na našem območju v nočnih urah s sobote na nedeljo dogajalo kaj neobičajnega. Ko imamo v hotelu več kot 200 ljudi, se nočnemu receptorju v času od polnoči do pete ure zjutraj pridruži tudi varnostnik in opravi obhode. Po zapisu sodeč naj se ne bi doga- jalo nič posebnega. Odločeni smo zadevi priti do dna. Vsako takšno vandalsko početje mora biti kaznovano, ne moremo dovoliti takšnega neodgovornega obnašanja in zna-šanja nad naravo, v kateri se stanje že tako močno slabša zaradi ekstre-mnih temperatur, suše, ujm," je povedala izvršna direktorica Term Ptuj Milena Mojzeš. Tudi v TD Ptuj, ki je bila s podporo sindikalnih aktivistov pobudnica obnove Aleje prijateljstva, ne morejo verjeti, da so neznanci uničili mlade lipe. Pri obnovi bodo skušali pomagati, da bo drevored ponovno izpopolnjen. Tako kot v Termah pa si želijo, da bi skrunilce prijeli in jih primerno kaznovali. MG Osebna kronika Rojstva: Jasna Anželj, Vitomarci 19, Vitomarci -deklica Lana; Darja Fras, Vintarovci 55, Destrnik -deklica Kaja; Nina Emer-šič, Zg. Leskovec 5 - deklica Zara; Katja Šterbak, Njiverce vas 29 b, Kidričevo - deček Tilen; Lara Pulko, Partizanska ul. 39, Slovenska Bistrica - deček Adam; Mateja Panič, Stro-čja vas 7 b, Ljutomer - deček David; Andreja Murko, Lancova vas 10 a, Videm pri Ptuju - deklica Neža; Renata Petek, Zechnerje-va ul. 3, Ptuj - deček Marc; Simona Bauman, Arbeiter-jeva ulica 8, Ptuj - deček Vid; Lea Murko, Lancova vas 11 a, Videm pri Ptuju - deček Filip; Mateja Dov-nik, CMD 14, Ptuj - deček Jaša; Aleksandra Korez, Dolena 18 b, Ptujska Gora - deček Julian. Umrli so: Pavlina Žnidarič, roj. Krajnc, Mali Brebrovnik 14, roj. 1928 - umrla 28. julija 2017; Frančišek Ro-škar, Runeč 77, roj. 1939 - umrl 30. julija 2017; Henrik Sagadin, Podlože 4, roj. 1930 - umrl 29. julija 2017; Ignacij Mlina-rič, Ptuj, Flegeričeva ul. 2, roj. 1936 - umrl 29. julija 2017; Peter Štumberger, Ptuj, Ul. 5. prekomorske 5, roj. 1971 - umrl 31. julija 2017; Matic Brenčič, Ptuj, Žabjak 36, roj. 1991 - umrl 31. julija 2017; Vili-bald Turk, Kungota pri Ptuju 3, roj. 1931 - umrl 30. julija 2017. Poroka - Ptuj: Danilo Jelen in Anja Topolovec, Zgornji Leskovec 9 d. Poroka - Ormož: Tomaž Majcen, Koračice 1, Sveti Tomaž, in Aleksandra Be-lšak, Koračice 22, Sveti Tomaž. v Štajerski TEDNIK www.tednik.si Stajerskitednik Stajerskitednik Napoved vremena za Slovenijo Če je na Lovrenca lepo, tudi jeseni ne bo grdo. 15/27 Vandali so pustošili v Aleji prijateljstva pri Termah Ptuj, prelomili šest mladih lip in izruvali nekaj kamnitih stebričkov. Danes bo večinoma sončno, le v vzhodni Sloveniji zjutraj in dopoldne bolj oblačno s kakšno kapljo dežja. Najnižje jutranje temperature bodo od 9 do 16, ob morju 18, najvišje dnevne od 24 do 29, na Primorskem do 32 stopinj C. Obeti V sredo in četrtek bo povečini sončno in spet bolj vroče. V popoldanskem času bodo nastale posamezne nevihte. Vremenska slika Po prehodu hladne fronte se je nad srednjo Evropo okrepilo območje visokega zračnega tlaka. S severovzhodnimi vetrovi priteka k nam hladnejši in bolj suh zrak. Foto: MZ -oto. MG