PoHni urad Celovec 2 — Verlagspostamt Klagenfurt 2	Izhaja v Celovcu —■ Erscheinungsort Klagenfurt	Posamezni Izvod 1,30 lil., mesečna naročnina 5 Šilingov	P. b. b.
Letnik XIX.	Celovec, petek, 23. oktober 1964	Štev. 43 (1159)
V politiki je sicer vedno treba računati s presenečenji, toda prejšnji teden je bil na >senzacionalnih* dogodkih tako bogat, da jih gotovo nihče ne bi mogel predvidevati. Poleg drugih dogodkov, ki so privlačevali zanimanje mednarodne javnosti — kot primer olimpijske igre v Tokiu ali polet treh sovjetskih astronavtov v prvem »kozmobusu« okoli Zemlje — so se skoraj istočasno zgodile tri stvari, ki so takoj pritegnile največje zanimanje sirom po svetu: pri parlamentarnih volitvah v Angliji je zmagala laburistična stranka in napravila konec trinajstletni konservativni vladavini; medtem ko so bili iz Anglije znani komaj prvi rezultati, je iz Moskve prišla vest o odstopu Hruščovu; že naslednjega dne pa je svetovna javnost zvedela o prvi atomski eksploziji na Kitajskem.
Sovpadanje teh dogodkov je gotovo le slučajno, dejstvo pa je, da bo vsak izmed njih
Teden
velikih sprememb
v določeni meri vplival na nadaljnji razvoj mednarodne politike. To toliko bolj, ker so omenjeni dogodki konec konca vendar tudi med seboj povezani. Že samo dejstvo, da je britanska vlada prešla v roke laburistov, odpira razne perspektive tudi v zvezi z ostalima dogodkoma. Znano namreč je, da britanski laburisti niso le mnogo bolj odločni kot konservativci v zahtevi po splošni prepovedi jedrskega orožja, marveč se zavzemajo tudi za nadaljnjo poglobitev odnosov med Vzhodom in Zahodom; poleg tega pa so laburisti — v razliko od konservativcev — tudi med tistimi, ki zagovarjajo sprejem LR Kitajske v OZN. Po vsem tem je pričakovati, da bo po zmagi laburistov v teh vprašanjih ,prTsle do nekaterih sprememb, ki bodo več ali manj vplivale na bodoči razvoj ne le konkretno v navedenih primerih, marveč v svetovni politiki sploh.
Do gotove mere pa bi določeno povezavo lahko izkristalizirali tudi med odstopom Hru-ščova in eksplozijo kitajske atomske bombe. Uradno je bilo sicer sporočeno, da je Hruščov odstopil »zaradi starosti in slabega zdravja«, vendar se s tem argumentom nihče noče prav zadovoljiti — niti ne na Vzhodu, še toliko manj pa na Zahodu. Tako eni kot drugi so prepričani, da je treba prave vzroke iskati drugje. Omenjajo se najrazličnejše možnosti, med katerimi najbolj pogosto navajajo sovjet-sko-kitajska nesoglasja v pogledu na mednarodno komunistično gibanje. V to smer seveda nehote zavaja dejstvo, da je kitajska atomska bomba eksplodirala neposredno po odstopu Hrusčova, čeprav so eksplozijo splošno pričakovali že dva tedna prej. Na drugi strani pa daje misliti, da je hkrati s Hruščovom odstopil tudi njegov zet Adžubej, doslej glavni urednik vladnega sovjetskega lista Izvestije, kateri je letos poleti »izgladil« Hruščovu pot za obisk v Zahodni Nemčiji, predviden za prihodnjo pomlad.
Dogodke, ki so se zvrstili prejšnji teden, ves svetovni tisk živahno komentira in se spušča v najrazličnejše domneve — tako o vzrokih, ki so jih sprožili, kakor tudi o posledicah, ki jih bodo imeli. Ker možnosti laburistične zmage v Angliji že prej nihče ni izključeval in je bila tudi kitajska atomska bomba le še vprašanje časa, se ugibanja razumljivo koncentrirajo najbolj na vprašanje, kakšen vpliv bodo imele spremembe v sovjetskem vodstvu. Ravno tukaj pa je stvar najbolj zamotana in je v računu toliko neznank, da si doslej še nihče ne upa napraviti zaključka. Novi voditelji Sovjetske zveze so sicer napovedali, da se sovjetska politika miroljubne koeksistence ne bo spremenila, vendar so bila tozadevna zagotovila preveč posplošena in bo šele nadaljnji razvoj pokazal, v čem je bistvo sedanjih sprememb.
Zato prevladuje trenutno na svetovni politični pozornici določena negotovost, ki je imela svoj odraz tudi na sedežu OZN, kjer je prevladalo mnenje, da bi zaradi novih elementov v mednarodnem položaju kazalo za 10. november predvideni začetek letošnjega zasedanja Generalne skupščine preložiti za nekaj tednov. Na to odločitev pa niso vplivale le spremembe v Sovjetski zvezi, marveč tudi laburistična zmaga v Angliji in eksplozija kitajske atomske bombe, torej spet vsi trije dogodki prejšnjega tedna skupaj.
V ospredju mednarodnega zanimanja:
Spremembe v vodstvu Sovjetske zveze
Prejšnji teden je bil bogat na dogodkih, ki so pritegnili v svetu najširše zanimanje. Največja »senzacija" tedna pa je bila nedvomno vest iz Moskve, da je dosedanji predsednik sovjetske vlade in prvi sekretar KP Sovjetske zveze Nikita Hruščov odstopil, njegovi funkciji pa sta prevzela Aleksej K o s i g i n kot novi predsednik vlade oziroma Leonid B r e ž n j e v kot prvi sekretar CK Komunistične partije Sovjetske zveze. Ker so prišle spremembe v sovjetskem vodstvu popolnoma nepričakovano, so v mednarodni javnosti razumljivo sprožile splošno ugibanje o vzrokih, hkrati pa tudi o posledicah, ki jih bodo imele za bodoči razvoj.
Uradno je bilo sporočeno, da je Hruščov odstopil »zaradi visoke starosti in zdravstvenega stanja". Toda s tako utemeljitvijo se javnost ni prav zadovoljila in prevladuje v svetu mnenje, da so morali biti v ozadju povsem drugačni vzroki. Nekateri trdijo, da je bil odstop Hrusčova v prvi vrsti posledica očitkov, ki so jih baje izrekli na račun njegove politike drugi člani sovjetskega vodstva. V tej zvezi očitajo Hruščovu kult osebnosti in samovoljo pri vodenlju in odločanju, hkrati pa tudi napake, ki naj bi jih bil s samovoljo zakrivil v gospodarski politiki.
Vsekakor pravi vzroki doslej še niso bili povsem razjasnjeni in po vsej verjetnosti tudi niiikidar ne bodo. ZOto se mednarodna javnost botj bavi z vprašanjem, kakšne posledice je 1reba pričakovati oziroma s kakšnimi spremembami je treba računati v po-
litiki novega vodstva. Tudi tozadevno je ostalo precej nejasnosti, čeprav so novi voditelji poudariti, da se bo Sovjetska zveza tudi v bodoče prizadevala za politiko miroljubnega sožitja z vsemi državami. Novi sekretar KP Brežrtjev je svoja načela izpovedal v govoru, ki ga je imel ob sprejemu sovjetskih kozmonavtov. Dejal je, da so neomajna osnova sovjetske zunanje politike leninska načela miroljubnega sožitja z državami z različno družbeno ureditvijo, dalje nenehen boj za krepitev miru, za prijateljstvo in sodelovanje med narodi ter boj za nadaljnje zmanjšanje mednarodne napetosti.
V bistvu se te izjave ujemajo z načeli, ki jih je doslej zastopal Hruščov. Kljub temu pa so spremembe v Moskvi povzročile splošno presenečenje, ki je postavilo v senco vse druge dogodke v svetu.
V Veliki Britaniji po 13 letih spet laburisti na vladi
Takorekoč .na predvečer dveh velikih dogodkov na Vzhodu, tik ipreden je prodrla v svet vest tako o spremembah v sovjetskem političnem in vladinem vodstvu kot o eksploziji prve atomske bombe na Kitajskem, je odbila ura britanski konservativni vladi. Večina volivcev se je pri volitvah v četrtek minulega tedna izrekla za laburiste, ki so po 13 letih spet zamenjali konservativce v britanski vladi.
Pri volitvah, za katere so postavile 'kandidate štiri stranke, so dobili 'laburisti 44,2 °/o glasov in 317 poslancev, medtem ko so dobili konservativci le 43,5 % glasov in 304 poslance. S tem izidom so laburisti pridobili 56 poslanikih mest, konservativci pa so jih isto število 'Zgubili. V tej ozki razliki igrajo liberalci s svojimi 9 poslanci v Spod n jem domu važno vlogo »jezička .na tehtnici«. Oni so pri volitvah pridobili dva poslanca, medtem ko je skupina neodvisnih pri teh volitvah docela pogorela.
'Z od j a laburistov, 48-letini Harold W i 1 -s o n , je medtem že sestavil novo vlado, ki šteje 23 članov in v kateri so tudi tri ženske. Kakor kaže, je v vladi levo krilo stranke po ministrih Franku Cousioes, Barbari Castle in Douglasu Jayju zelo močno zastopano. Jay, ki je prevzel ministrstvo za trgovino, velja za odločnega nasprotnika EGS. Zunanji minister je postal Gordon Walker, ki je glede zunanje politike laburistične vlade izjavil, da nova vlada potrjuje angleško-ameriško zvezo. V ponedeljek 'bo Walker obiskal svojega ameriškega kolega Ruska.
Laburistična vlada v Veliki Britaniji nikakor ni v zavidljivem položaju. Njena večina znaša le 4 poslance, kot so skupno močni konservativci in liberalci. Gospodarski položaj, zlasti pa položaj Pfunda nikakor ni na trdnih nogah, na vrata vlade ipa trka grožnja pristaniških delavcev s stavko. V takem položaju se bo v torek pričela razprava v Spodnjem domu.
Kitajska se je uvrstila med atomske sile
Prejšnji leden, kratko po odstopu predsednika 'sovjetske vlade Hrusčova, je mednarodno javnost vznemirila nova vest: na Kitajskem je eksplodirala 'prva atomska bomba. S tem se je v vrsto držav, ki razpolagajo z atomskim orožjem, Vključila tudi LR Kitajska; postala fje »atomska sila", kar nedvomno pomeni, da jo bodo morali v bodoče tudi kot tako upoštevati.
urejevanju današnjega in jutrišnjega sveta.
Vendar pa je zelo osporavano, ali je pot do tega cilja, ki ijo je ubrala Kitajska, v trenutnem položaju res pravilna, kajti človeštvo 'sl danes ničesar ne želi tako iskreno, kat pa življenje v miru, brez strahu pred splošno katastrofo atomskega spopada.
V PRIHODNJIH MESECIH NA DUNAJU:
Ob Dnevu združenih narodov...
Jutri bo svet praznoval Dan združenih narodov, dan, ko je bila leta 1945 v San Frančišku proglašena Listina združenih narodov in s tem ustanovljena OZN, da »obvaruje bodoče generacije pred šibo vojne«.
Od tega je minilo 19 let. Sleherno leto je bilo priča uspešnosti mednarodnega sodelovanja. »Odslej si ni mogoče več zamišljati sveta, v katerem ne bi bilo OZN,« pravi v svoji poslanici generalni sekretar U T a n t in nadaljuje: »Ko začenjamo leto, ki ga je Generalna skupščina razglasila kot leto mednarodnega sodelovanja, ponovno izjavljamo, da smo trdno odtočeni, razširiti duha tega sodelovanja na vsa področja in se pri tem združiti da bi dosegli svoje skupne cilje«.
Sedanji predsednik OZN Carlos So-sa Rodrigues pa ugotavlja v svoji poslanici: »Sama narava OZN, njen razlog obstaja, terja, da se nujno vmešava v vse konflikte, ki utegnejo ogrožati Obstoj človeštva in srečo prebivalcev tega planeta. Države sveta razumejo, da je OZN edino upanje za pomiritev, edina svetovna organizacija, ki lahko odredi pravične ukrepe v položajih, o katerih se zdi, da neizogibno peljejo v nasilje in katastrofo.«
... in ob Dnevu avstrijske zastave
Prihodnji ponedeljek, 26. Oktobra, bomo v naši državi obhajali Dan zastave. Ob tej priložnosti se bomo spominjali, kako je pred 9 leti zadnji vojak zasedbenih sil zapustil našo državo. Ta dan se bomo koroški Slovenci spominjali tudi svojega doprinosa za osvoboditev in neodvisnost Avstrije.
Volitve na Predarlskem so oslabile OVP
V	Avstriji so se začele letošnje jesenske volitve. V nedeljo so na Predarlskem volili novi deželni zbor, prihodnjo nedeljo pa ga bodo volili na Dunaju in na Nižjem Avstrijskem, kjer bo šlo na volišče nad 2,1 milijona volivcev.
Volitve na Predarlskem, ki je gospodarsko najbolj razvita zvezna dežela, niso prinesle bistvenih sprememb. V primerjavi z deželnozborskimi volitvami leta 1959 je bilo to pot za 12.000 volilnih upravičencev več, vsled česar so vse štiri Stranke pridobile na glasovih. Po razdelitvi poslancev gledano pa je OVP zgubila en mandat na račun FPO, medtem ko je SPO obdržala dosedanje število mandatov. Novi deželni zbor šteje 20 poslancev OVP, 10 poslancev SPO in 6 poslancev FPO.
V	primerjavi z zadnjimi državnozborskimi volitvami jeseni 1962 je OVP vendar zgubila pri teh volitvah 4,3 % glasov, medtem ko so jih soaiallisti pridobili 5 %. Podoben porast glasov je zabeležila tudi FPO. Pred-arlske volitve so torej prinesle OVP dvojno zgubo, medtem ko so socialiste tudi v tej najbolj'konservativni zvezni deželi okrepile.
Vest o atomski eksploziji na Kitajskem je sprožila živahno razpravljanje in ugibanje o tem, kakšne posledice ibo lahko imelo dejstvo, da i'ma Kitajska 'lastno atomsko bombo. Tukaj namreč ne gre 'le za eksplozijo kot tako, ki jo vsi enako odločno obsojajo, marveč predvsem za vprašanje, kaj je hotela in kaj 'bo dosegla Kitajska s tem, da se je vključila med atomske sile. Znano je, da se LR Kitajska že dolga leta brez pravega uspeha prizadeva za sprejem v OZN; Vsi poskusi so se zlomili ob nasprotovanju Amerike in njenih pristašev, kor je privedlo do absurdnega položaja, da je ena najveojih držav sveta z naj večjim številom prebivalstva praktično 'izključena od soodločanja pri reševanju velikih mednarodnih problemov. Tore1 j ni izključeno, da si je hotela Kitajska z lastno atomSko bombo »Izsiliti" vstop v krog tistih držav, ki v okviru svetovne organizacije sodelujejo pri
Nacistični vojni zločinci pred sodiščem
Medtem ko se je v Zahodni Nemčiji letos odvijala cela vrsta procesov proti nacističnim vojnim zločincem, je v Avstriji na tem področju vladalo splošno »premirje", čeprav je tudi v naši državi še precej ljudi, katerih roke so omadeževane s krvjo nedolžnih žrtev nacističnega nasilja. Vendar pa so pristojna sodišča čas izkoristila in brala dokazno gradivo za procese, katerih prvi se bo začel prihodnji mesec na Dunaju.
Na zatožni klopi se bo znašel bivši esesovec in vojni zločinec Franz Nowak, eden ožjih sodelavcev krvnika Eichmanna. Nowak, katerega so aretirali v začetku leta 1961, je obtožen, da je sodeloval pri deportiranju in pobijanju 400.000 madžarskih Židov. Računajo, da bo proces trajal mesec dni. Nato pa se bo začela obravnava proti bivšemu esesovskemu oficirju Erichu Rajakovicu, katerega so zaprli lani. Raja-kovic se bo moral v prvi vrsti zagovarjati zardi umora 1000 nizozemskih Židov. Končno pa je za začetek prihodnjega leta predviden še proces proti bivšemu belgijskemu esesovskemu oficirju Robertu Verbelenu, katerega je belgijsko sodišče že leta 1947 v odsotnosti obsodilo na smrt. Ta vojni zločinec je po vojni živel na Dunaju, kjer so ga aretirali leta 1962.
Pri vseh treh obtožencih gre za ljudi, ki so bili na vodilnih položajih nacističnega zločinskega aparata in jih obtožnica dolži množičnih umorov. Pričakovati je, da bo temu primerna tudi razsodba sodišča.
Gospodarski razvoj in sodelovanje
Deklaracija, ki so jo podpisali Sefi držav in vlad ob zaključku kairske konference neangažiranih držav, posveča posebno pozornost tudi gospodarskemu razvoju in sodelovanju v svetu. V tem pogledu je v deklaraciji rečeno:
'Voditelji držav in vlad dežel, udeleženk na tej konferenci, prepričani, da mora mir sloneti na zdravih in trdnih gospodarskih temeljih,
® da je revščina nevarnost za svetovni mir in napredek,
© da je gospodarska osamosvojitev bistven element v boju za odpravo politične nadvlade, © da je Spoštovanje pravice narodov in držav, da nadzirajo in svobodno razpolagajo s svojim nacionalnim bogastvom in sredstvi, nujno za njihov gospodarski razvoj;
zavedajoč se, da so udeležene države posebno odgovorne, da store, kar morejo, da bi razbile pregrado nerazvitosti, in prepričani, da je gospodarski razvoj obveznost vse mednarodne skupnosti,
® da je dolžnost vseh držav, prispevati k nagli evoluciji nove pravične gospodarske ureditve, v kateri lahko vsi narodi žive, ne da jih tare strah, revščina ali obup, in dosežejo svojo popolno rast v družim narodov,
•	da strukturi svetovnega gospodarstva in sedanjim mednarodnim institucijam za mednarodno trgovino in razvoj ni uspelo ne zmanjšati razlik v dohodku na prebivalca narodov v državah v razvoju in razvitih državah, niti pospešiti mednarodne akcije, tako da bi iz-gladili huda in čedalje večja nesorazmerja med razvitimi državami in državami v razvoju;
poudarjajo nujno potrebo, da se razširi in okrepi mednarodno sodelovanje, zasnovano na enakosti in v skladu s potrebami pospešenega gospodarskega razvoja;
ugotavljajo, da je bila kot rezultat predlogov, sprejetih v Beogradu 1961 in poglobljenih v Kairu 1962 sklicana v Ženevi leta 1964 konferenca OZN o trgovini in razvoju;
sodeč, da — čeprav pomeni ženevska konferenca prvi korak k evoluciji nove mednarodne gospodarske politike za razvoj in ustvarja zdravo podlago za napredek v prihodnje — doseženi rezultati niso v skladu z osnovnimi potrebami dežel v razvoju niti v sorazmerju z njimi, podpirajo skupno deklaracijo 77 držav v razvoju, sprejeto na zaključku te konference, in obljubljajo sodelovanje udeleženih držav pri krepitvi njihove solidarnosti;
zahtevajo od vseh držav, da nujno uresničijo priporočila, vsebovana v zaključnem dokumentu konference OZN o trgovini in razvoju, in zlasti da sodelujejo pri čimprejšnji ustanovitvi novih mednarodnih institucij, predlaganih v njem, tako da bi lahko uspešneje in hitreje reševali probleme trgovine in gospodarskega razvoja;
sodijo, da je demokratična procedura, ki ne dopušča nobene previlegirane pozicije, nujno potrebna na gospodarskem kot tudi na političnem torišču,
•	da je nova mednarodna delitev dela potrebna, zato da bi pospešili industrializacijo držav v razvoju in da bi se moderniziralo njihovo kmetijstvo, tako da bi omogočili okrepiti domače gospodarstvo in diverzificirati njihovo izvozno trgovino,
•	da so diskriminatorski ukrepi kakršnekoli vrste, ki jih proti državam v razvoju sprejemajo zaradi razlik v družbeno-gospodarskih sistemih, v nasprotju z duhom ustanovne listine OZN, da pomenijo nevarnost za svoboden razvoj trgovine in mir in da jih je zato treba odpraviti;
izjavljajo, da je treba prakso nečloveške politike apartheida ali rasne diskriminacije v kateremkoli delu sveta odpraviti z vsemi mogočimi sredstvi, vštevši tudi gospodarske sankcije;
priporočajo, naj bi smoter gospodarskega razvoja, ki ga je začrtala OZN za desetletje razvoja, revidirali zavoljo pospešitve razvoja,
•	da je treba višino zneskov kapitala, namenjenega deželam v razvoju, in termine ter pogoje transfera, razširiti in zboljšati brez političnih pogojev, tako da bi se povečala prizadevanja teh dežel, da ustvarijo gospodarstvo, ki stoji na lastnih nogah;
•	da se prouči program akcije za pospeševanje deviznih dohodkov držav v razvoju in zlasti, da se omogoči, da surovine držav z razvoju dobe dostop na tržišča industrializiranih držav na pravični podlagi in industrijsko blago iz držav v razvoju na podlagi pre-ferencialov;
•	da se pospeši ustanovitev specializirane agencije za industrijski razvoj;
•	da člani regionalnih ekonomskih skupin store vse, kar morejo, tako da bi zagotovili, da ekonomska integracija prispeva k pospeševanju in povečanju uvoza iz držav v razvoju, bodisi posamično ali kolektivno;
•	da priporočilo konference OZN o trgovini in razvoju, naj bi sklicali konferenco pooblaščencev, ki bi sprejeli mednarodno konvencijo, da se z njo zagotovi pravica do svobodnega tranzita in dostopa k morju tistim deželam, ki nimajo izhoda na morje, uresniči OZN v začetku prihodnjega leta in da se upoštevajo načela gospodarskega sodelovanja, sprejeta na konferenci OZN o trgovini in razvoju v zvezi s tranzitno trgovino držav, ki nimajo izhoda na morje;
pozivajo udeležene države, da vskladijo
Avstrij sko-j ugoslo vanska pogajanja o blagovni izmenjavi
V ponedeljek so se na Dunaju pričela pogajanja o blagovni menjavi med Avstrijo in Jugoslavijo. Tem pogajanjem bodo 12. novembra sledila pogajanja med Avstrijo in Sovjetsko zvezo, začetkom decembra pa pogajanja s Češkoslovaško.
Pri avstrijsko-jugoslovanskih pogajanjih gre predvsem za realizacijo jugoslovanske želje po dalekosežni liberalizaciji blagovne menjave in za upoštevanje pravil CATT pri tej menjavi. Od 24. oktobra, to je od jutri naprej se bo blagovna menjava med obema državama odvijala v konvertiranih vrednotah in bosta obe državi plačevali blago lahko v svojem denarju.
Želja Jugoslavije po dalekosežni liberalizaciji blagovne menjave z Avstrijo in po polnem uveljavljanju pravil GATT izvira, kakor je slišati iz poučenih avstrijskih krogov, iz dejstva, da bo Jugoslavija po sedanjem provizoričnem članstvu postala koncem prihodnjega leta polnovredna članica GATT. Avstrija tej želji pred začetkom pogajanj ni bila ravno naklonjena. Dejala je, da jo motijo jugoslovanske visoke eksport-ne premije, zaskrbljenost, da Jugoslavija s šilingi ne bo kupovala zgolj v Avstriji in pričakovanje, da se bo Avstrija na jugoslovanskem tržišču le težko uveljavila.
Na avstrijski strani utemeljujejo svoje težave tudi z deviznim dotokom iz Avstrije v Jugoslavijo potom turizma in potom skladiščenja in prekladanja avstrijskega blaga v pristanišču na Rljeki. Pravijo, da prinašajo avstrijski turisti v Jugoslavijo okoli 375 milijonov šilingov na leto, nadaljnjih 100 milijonov šilingov pa plača Avstrija za svoj pristaniški promet na Rijeki.
Po vsem tem izgleda, da na avstrijski strani sproščenejši blagovni menjavi z Jugoslavijo v začetku pogajanj res niso bili preveč naklonjeni. To pa je toliko manj razumljivo, ker se drugače Avstrija zelo prizadeva, da bi povečala svojo zunanjo trgovino zlasti z Vzhodom in Jugovzhodom.
Avstrija kot tranzitna država v zunanji trgovini Češkoslovaške
V češkoslovaški zunanji trgovini igra Avstrija kot tranzitna država iz leta v leto večjo vlogo. Ta vloga narašča zlasti zaradi tega, iker se Češkoslovaška v svoji (prekomorski trgovini vedino bolj orientira na pristanišči Ri-jeika in Trst. Leta 1955 je šlo 343.000 ton blaga iz in za Češkoslovaško preko teh dveh
PRED .AVSTRIJSKIM TEDNOM":
Kupujte avstrijsko blago!
Vsako leto en teden — letos bo to prihodnji teden med 24. in 31. oktobrom — posvečajo industrija, obrt in trgovina posebno pozornost reklami in propagandi za njihove domače izdelke. V takoimenovanem »Avstrijskem tednu" od jutri naprej skozi ves prihodnji teden hoče domače gospodarstvo domačim potrošnikom pred-očiti tako vlogo in pomen kupovanja domačih izdelkov kot jih opozoriti na kvaliteto in svetovni sloves teh izdelkov.
In to je prav. Ob obilici pretirane reklame kapitalno močnejših inozemskih družb le prerodi pozabljamo, da s kupovanjem inozemskega blaga slabimo domače gospodarstvo, da spravljamo v nevarnost delovna mesta domačih delavcev in da s tem lahko prične padati naš delež na narodnem dohodku. Domači industrijski in obrtni izdelki ne zaostajajo za Inozemskimi. Drugače ne bi bilo mogoče, da bi industrijski izdelki z 18 milijardami šilingov predstavljali v avstrijskem Izvozu v ves svet več kot polovico vrednosti skupnega izvoza in da jih tehnično visoko razviti svet ravno tako čisla in rad kupuje kot svet, ki je šele na poti industrijskega in tehničnega razvoja.
pristanišč skozi Avstrijo, leta 1962 je obseg narastel na 924.000 ton, lani pa že na 1 milijon 475.000 ton. Ta količina odgovarja skoraj eni četrtini vsega češkoslovaškega .prekomorskega blagovnega prometa.
Jadranski pristanišči Rijeka in Trst stojita v prekomorskem blagovnem prometu Češkoslovaške na drugem mestu. Na Rijeko je lani odpadlo več kot milijon ton tega prometa. Večji kot v teh dveh pristaniščih je bil lani češkoslovaški prekomorski blagovni promet le v pristaniščih Vzhodnega morja, medtem ko je bil v pristaniščih Črnega morja in v Hamburgu manjši.
Češkoslovaška je lani v zunanji trgovini dosegla 43 milijonov ton prometa. V primerjavi z letcim 1962 je ta promet naraistel za 12%, v primerjavi z letom 1959 pa za celo tretjino. 90 % tega blaga je bilo transportiranega po železnici, zakar je bilo potrebnih nad 2 milijona vagonov. Za boljšo ceno razvoja češkoslovaške zunanje trgovine navajamo razvoj avstrijske zunanje trgovine v zadnjih dveh letih: lani je obsegala 21,8 milijona ton, od leta 1962 pa je narasla za 6%.
Sejem^Sodobna elektronika" v Ljubljani
Od sobote naprej je v Ljubljani odprt sejem .Sodobna elektronika". S^jem kaže tako razvoj elektronske industrije v Jugoslaviji kot njen mednarodni razvoj, ki ga kažejo eksponati podjetij 13 držav, ki na sejmu sodelujejo. Med eksponati je tudi čedno število takih, ki so prvič razstavljeni in ki so najnovejšega datuma.
Med jugoslovanskimi! (tovrstnimi podjetji je največje Elektronska industrija Niš, ki zaposluje 16.000 delavcev in ki se je tudi afirmiralo v svetovni trgovini. Nadaljna velika podjetja, ki ijih srečamo na sejmu, so RIZ Zagreb, Iskra Kranj in Rudi Čajevič iz Banjaluke, nadalje ELRAD, TIO iz Lesc, Industrijsko montažno podjetje Ljubljana ter IPR in Nikola Tesla iz Zagreba.
WIG po udeležbi ni zadovoljila
Na razstavišču, kjer je bila od aprila do 11. oktobra dunajska mednarodna vrtnarska razstava, sedaj pospravljajo in delajo račune o uspehu razstave. Razstava sama in reklama za nijo je bila impozantna, medtem ko je bila udeležba veliko manjša, kot so pričakovali. Pričakovali so najmanj 3 milijone obiskovalcev, prišlo pa jih je le nekaj nad 2 milijona. Na stolp ob Donavi, ki ostane tudi naprej odiprt, se jih je peljalo 550.000, približno isto število se je poslužilo tudi lifta, medtem ko je mala železnica naštela le 490.000 »potnikov«.
Razstava je Obsegala skupno 17 prireditev,
razstavljalci pa so bili deležni 323 zlatih, 660 srebrnih in 747 bronastih kolajn. Na razstavi so pokazali 16 novo vzgojenih sort rastlin, sodelovalo pa je okoli 1000 razstavljalcev iz 27 držav. Na propagandnem materialu so porabili 2 milijona pisemskih zalepkov, 1,2 milijona prospektov, 250.000 plakatov, 500 tisoč dopisnic z načrtom WIG, 270.000 vinjet za avtomobile in 100.000 prospektov.
O finančnem obračunu WIG prireditelji zaenkrat molčijo, sliši pa se, da bo pokazal milijonske primanjkljaje. Navžlic temu pa se prireditelji navdušujejo za podobno razstavo v naslednjih letih.
ukrepe, tako da bi dosegli tesnejše gospodarske odnose med državami v razvoju na podlagi enakosti, medsebojne koristi in medsebojne pomoči, upoštevajoč obveznosti vseh držav v razvoju, da ugodno obravnavajo ekspanzijo svoje recipročne trgovine, da se združijo proti vsem oblikam gospodarskega izkoriščanja in da razvijajo medsebojno posvetovanje,
pozivajo člane 77 držav v razvoju, ki so tesno sodelovali na konferenci OZN o trgovini in razvoju leta 1964 v Ženevi, da se med
seboj posvetujejo na prihodnjem zasedanju Generalne skupščine OZN z namenom, da bi utrdili svoja prizadevanja in vskladili svojo politiko pravočasno za prihodnjo konferenco o trgovini in razvoju v letu 1966, prepričani, da napredek na poti do razorožitve povečuje razpoložljiva sredstva za go-spodarski razvoj, podpirajo predlog, da se sredstva, ki jih zdaj trošijo za oborožitev, usmerijo v razvoj nezadostno razvitih področij sveta in pospeševanje napredka človeštva.
>osiRQKea)sveru
BEOGRAD. — Te dni so se v Jugoslaviji spominjali 20-letnice osvoboditve Beograda. Na sporedu so bile številne proslave, ki pa so jih odpovedali zaradi letalske nesreče v bližini Beograda, kjer je strmoglavilo sovjetsko letalo, s katerim je potovala sovjetska delegacija, ki bi se morala udeležiti teh proslav. Pri nesreči je zgubilo življenje vseh 18 potnikov, med njimi tudi Sef sovjetskega generalnega Štaba >n prvi namestnik obrambnega ministra marSal Sergej Birjusov.
LONDON. — Prihodnji ponedeljek bo novi britanski zunanji minister Gordon Walker na povabilo ameriškega zunanjega ministra Ruska obiskal Ameriko, kjer se bo razgovarjal o nadaljnjem sodelovanju med Veliko Britanijo in Ameriko.
WASHINGTON. — Novemu predsedniku sovjetske vlade Kosiginu je poslal čestitke tudi ameriSki predsednik Johnson, ki je ob tej priložnosti izrazil prepričanje, da se bosta vladi obeh držav konstruktivno prizadevali poiskati reSifve za mednarodne probleme, s katerimi se srečujeta v svetu.
SLOVENJ GRADEC. — Na vrhu PleSivca pri Slovenjem Gradcu je bil zadnjo nedeljo izročen svojemu namenu nov radijski in televizijski oddajnik, ki bo omogočil na tem območju kvalitetnejše posluSanje radijskega in gledanje televizijskega programa. Oddajnik je postavljen v višini kakih 1700 metrov nadmorske višine.
DUNAJ. — V začetku novembra bo prispel na obisk na Dunaj podpredsednik vlade Združene arabske republike Mahmud Favzi, ki bo vodil delegacijo iz Kaira na uradnih razgovorih med Avstrijo in Združeno arabsko republiko, še pred tem pa bo Favzi obiskal Poljsko.
BERLIN. — V nekdanjem nacističnem koncentracijskem taborišču Sachsenhausen blizu severnega predmestja Berlina je bila spominska slovesnost, na kateri so se ob 20-Ietniči spomnili žrtev, ki so jih nacistični zločinci umorili v tem taborišču. Slavnosti so se udeležile delegacije protifašističnih borcev iz mnogih držav, med temi tudi iz Avstrije.
NEW YORK. — Konec tega meseca bodo Nobelovemu nagrajencu za mir Albertu Luthuliju izročili nagrado newyorškega protestantovskega društva, ki mu je bila podeljena za zasluge v boju proti apartheidu. Nagrada znaša 5000 dolarjev.
BONN. — Iz dobro obveščenih bonskih krogov je bilo zvedeti, da bi zahodnonemška vlada pozdravila obisk novega predsednika sovjetske vlade Kosigina v Bonnu, če bi želel priti v Zahodno Nemčijo. Kakor znano bi moral prejšnji predsednik sovjetske vlade Hruščov obiskati Zahodno Nemčijo prihodnjo pomlad.
BEOGRAD. — Predsednik SFR Jugoslavije Josip Broz Tito je odlikoval z Redom zasluge za narod z zlato zvezdo italijansko unijo za Istro in Reko, kalera je pred nedavnim slavila 20-letnico svoje ustanovitve. Osrednja organizacija italijanske manjšine v Jugoslaviji ji bila odlikovana za posebne zasluge, ki jih ima za kulturni in družbeni razvoj dežele. Hkrati je bilo ob tej priložnosti odlikovanih tudi več italijanskih društev in posameznikov.
BRUSELJ. — Belgija je zahtevala 600 milijonov belgijskih frankov od Romunije kot odškodnino za belgijsko premoženje, ki ga je Romunija podržavila, ter za odplačilo državnih dolgov Romunije izpred vojne.
TRST. — Slovenska narodna skupnost v Italiji je v svojem boju za enakopravnost dosegla dva nova uspeha. Predsednik deželne vlade Berzanti je sporočil, da je bila zahteva po izdajanju uradnega vestnika tudi v slovenskem jeziku pozitivno rešena in bo torej uradni list deželne vlade odslej izhajal tudi v slovenščini. Prav tako uspešno pa so se zaključila tudi prizadevanja za slovenske napise na spomenikih padlim žrtvam druge svetovne vojne na Opčinah pri Trstu. Doslej so bili ti spomeniki sploh brez napisov, zdaj pa je občinska uprava odredila, naj se vklešejo nanje tudi slovenski napisi.
BEOGRAD. — Na povabilo jugoslovanskega državnega sekretarja za zunanje zadeve Popoviča je bival na obisku v Jugoslaviji podpredsednik belgijske vlade in zunanji minister Paul Henry Spaak. V Beogradu je imel razgovore z državnim sekretarjem Popovičem, nato pa je obiskal Skopje in Dubrovnik. Pred povratkom je belgijskega politika sprejel tudi predsednik SFRJ maršal Tito.
RIM. — Organizacija OZN za kmetijstvo in prehrano FAO v svojem poročilu ugotavlja, da med 200 milijoni prebivalcev Latinske Amerike najmanj 120 milijonov ljudi trpi lakoto. Poročilo med drugim navaja, da je republika Salvador na predzadnjem mestu na svetovnem seznamu potrošnje živil. FAO hkrati sporoča, da je naraščanje kmetijske proizvodnje v Latinski Ameriki manjše od 1 %> letno, medtem ko znaša porast prebivalstva okoli 5 odstotkov na leto.
VARŠAVA. — Poljska tiskovna agencija poroča, da so pri izkopavanju v gozdu pri Niepolomicah blizu Krakova odkrili nekaj skupnih grobov z žrtvami nacistov. V enem izmed teh skupnih grobišč so našli ostanke kakih sto žrtev. Nacisti so na to področje pripeljali v začetku oktobra 1943 večje število jetnikov, nekatere priče pa so izpovedale, da so nacisti razen Poljakov in Židov pokončali v tem kraju tudi italijanske in francoske ujetnike.
WASHINGTON. — Ameriško obrambno ministrstvo je sporočilo, da je Amerika po podpisu moskovskega sporazuma o delni prepovedi jedrskih poskusov napravila 35 podzemeljskih jedrskih poskusov. Predstavnik ministrstvo je to dejstvo ..utemeljil” s tem, da se program podzemeljskih jedrskih poskusov v celoti sklada „z zahtevami ameriške varnosti”.
VATIKAN. — Papež Pavel VI. je zadnjo nedeljo slovesno proglasil za svetnike 22 črnskih mučenikov in s tem manifestiral enakost vseh ras.
PARIZ. — Prejšnji teden se je francoski predsednik de Gaulle vrnil s svojega tritedenskega potovanja po deželah Latinske Amerike. Na dobrih 35.000 km dolgem potovanju je skušal pridobiti simpatije tamkajšnjih narodov in njihovih vlad do Francije. Predsednik de Gaulle Je o svojem potovanju po Latinski Ameriki dejal, da pomeni .poziv Francije temu delu sveta na aktivno udeležbo pri ustvarjanju stabilnega sveta”.

Predstavniki slovenske manjšine v Italiji
so se seznanili z manjšinskim vprašanjem v Sloveniji
Kot gost glavnega odbora Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije je prejšnji teden obiskala Slovenijo desetčlanska delegacija Slovenske kulturno-gospodar-ske zveze iz Trsta, osrednja organizacija slovenske manjšine v Italiji. Namen tridnevnega obiska je bil na eni strani v tem, da se predstavniki manjšine seznanijo z raznimi ustanovami v matični deželi s posebnim poudarkom na tamkajšnji ureditvi manjšinskega vprašanja, na drugi strani pa se predstavniki matičnega naroda neposredno spoznajo s položajem manjšine v sosedni državi, kar oboje naj prispeva k poglobitvi stikov med manjšino in matičnim narodom.
Prosveta je osnovna potreba za napredek človeštva
Na nedavni kairski konferenci neangažiranih držav so vodile!}] udeleženih dežel v svoji deklaraciji »Program za mir in medsebojno sodelovanje” zavzeli staliSče tudi do problemov kulture, znanosti in prosvete ter v tej zvezi ugotovili:
Voditelji držav ali vlad, hi sodelujejo na konferenci, sodeč, da so politični, gospodarski, socialni in kulturni problemi človeštva medsebojno tako povezani, da terjajo uskladeno akcijo; sodeč, da je sodelovanje v kulturi, prosveti in znanosti potrebno, da bi se poglobilo človeško razumevanje, da bi se utrdila svoboda, pravičnost in mir in da bi dosegli napredek in razvoj; upoštevajoč, da so politična osvoboditev, socialna emancipacija in znanstveni napredek pripeljali do osnovnih sprememb v pojmovanjih in življenju ljudi,
•	ugotavljajo, da kultura prispeva k pro-svetljenosti duha in da bogati življenje, da imajo vse človeške kulture svoje posebne vrednosti in da lahko prispevajo k splošnemu napredku, da so mnoge kulture zatirali in trgali kulturne odnose pod kolonialno nadvlado, da mednarodno razumevanje in napredek terjata oživitev in obnovitev teh kultur, svobodni izraz njihove lastnosti in nacionalnega značaja ter globlje medsebojno priznavanje njihovih vrednot, tako da se obogati skupna kulturna dediščina človeka;
•	sodijo, da je prosveta osnovna potreba za napredek človeštva in da znanost ne samo povečuje bogastvo in blaginjo narodov, ampak tudi daje nove vrednote civilizaciji; cenijo delo mednarodnih in regionalnih organizacij pri pospeševanju prosvetnega, znanstvenega in kulturnega sodelovanja med narodi; sodijo, da se mora takšno sodelovanje med narodi v prosveti, znanosti in kulturi krepiti in širiti, in glede na to
•	priporočajo, naj se mednarodno sodelovanje v prosveti pospešuje tako, da se slehernemu človeku v vseh krajih sveta nudi ustrezna možnost za prosveto, da se razširi prosvetna pomoč zavoljo razvoja medsebojnega razumevanja in priznavanja raznih kultur in načinov življenja z ustreznim poukom o pravicah in dolžnostih državljanov in da se pospešuje mednarodno razumevanje s poukom o načelih OZN na raznih nivojih prosvete;
•	predlagajo, da se pospešuje in krepi svobodna in bolj sistematična izmenjava znanstvenih informacij, ter zlasti pozivajo razvite države, da delijo z državami v razvoju svoje znanstveno in tehnično znanje, tako da bi lahko uporabili prednosti znanstvenega in tehnološkega napredka za pospeševanje gospodarskega razvoja;
•	zahtevajo od vseh držav, naj sprejmejo v svoji zakonodaji načela, vsebovana v deklaraciji OZN o človeških pravicah, se strinjajo s tem, da morajo udeležene države sprejeti ukrepe, s katerimi bodo razširile medsebojne stike v prosveti, znanosti in kulturi, izražajo svojo trdno odločenost, da podpirajo, konsolidirajo in krepijo mednarodne in regionalne organizacije, ki delajo v tem smislu.
0 V okviru kulturne izmenjave in utrditve kulturnih stikov med Grazom in Ljubljano je v ponedeljek gostovala v Ljubljani graška violinistka Elia Kasteliz, katera velja za vodilno avstrijsko virtuozinjo, ki vsako leto gostuje po raznih avstrijskih in drugih evropskih kulturnih centrih. Svoj koncert v Ljubljani je izvajala skupno s pianistom Marijanom Lipovškom.
0 Zagrebška filharmonija trenutno gostuje v Vzhodni Nemčiji, kjer ima na sporedu nastope v šestnajstih mestih. Koncerte dirigira dr. Milan Horvat.
0 V centralnem domu sovjetskih umetnikov v Moskvi so imeli posebno prireditev, posvečeno 100-letnici znanega hrvaškega mojstra komedije Branislava Nušiča. Poleg predavanj o literarnem ustvarjanju in odrskih delih Nušiča so uprizorili odlomke iz njegovih stvaritev. Spominsko prireditev je prenašala tudi moskovska televizija.
0 Pred nedavnim je obhajal svojo 60-letnico znani slovenski kulturni in znanstveni delacev Alfonz Gspan, vodja rokopisnega oddelka Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani.
0 Letošnja Nobelova nagrada za medicino je bila podeljena enemu ameriškemu in enemu nemškemu znanstveniku, Konradu Blocku in Fedoru Lynenu. Nagrajena
KUKURDePROcane
sta bila za rezultate, dosežene pri proučevanju funkcij holesterola in maščobnih kislin v človeškem organizmu. Letošnja Nobelova nagrada za mir pa je bila priznana znanemu borcu za enakopravnost ameriških črncev Martinu Kingu.
0 V Bukarešti so slavili stoletnico univerze, na kateri zdaj študira skupno 55.000 študentov; v nadaljnjih 14 fakultetnih centrih Romunije pa študira okoli 70.000 študentov. Med njimi tudi kakih 1000 študentov iz raznih drugih držav.
0 Od 2. do 7. novembra bo v Zagrebu mednarodni seminar o izobraževanju odraslih, ki ga bodo priredili s pomočjo UNESCO. Na seminar so povabljeni interesenti iz 35 držav.
Minimundus spet deležen rekordnega obiska
MINIMUNDUS — Mali svet ob Vrbskem jezeru je bil tudi v letošnji sezoni deležen izredno množičnega obiska; nad 133.000 obiskovalcev pomeni nov rekord, medtem iko se je število obiskovalcev iz prvega leta potrojilo. Poleg tega je Minimundus zabeležil lep uspeh tudi v tem, da so o tej edinstveni ureditvi zelo pohvalno poročali .tako domači kakor tudi inozemski listi.
Za prihodnjo sezono se bo število objektov v Minimumduisu znova povečalo. Dunaj namerava prispevati model Mestne hale in razglednega 'kolesa (Riesenrad) v Pratru, medtem ko Ischl pripravlja model »cesarske vile«. Nov pa bo tudi model pariškega Eifflovega stolpa, katerega bodo izdelali v razmerju 1:25 in bo visok približno 14 metrov, dočim znaša višina sedanjega modela le 7 metrov.
Omenjenim modelom se bodo pridružili še drugi objekti in tako bo Minimundus v prihodnji sezoni še bolj .pester in zanimiv ter privlačen za številne obiskovalce od blizu in daleč. S tem pa bo še bolj uspešno služil humanim ciljem družbe »Rešite otroka«.
100 let
koroške pevske zveze
Ob svojem 100-letnem jubileju prireja koroška pevska zveza, ki združuje nemške pevske zbore iz vseh delov dežele, dva slavnostna koncerta, in sicer v soboto in nedeljo v veliki dvorani Doma glasbe. Sobotni spored obsega zborovske in orkestralne komade, v nedeljo pa bodo posamezni zbori izvajali ljudske pesmi.
V Ljubljani je goste iz Italije najprej sprejela predsednica glavnega odbora SZDL Slovenije Vida Tomšič, ki je v pozdravnih besedah nakazala, kako današnja Jugoslavija gleda in Obravnava manjšinska vprašanja nasploh, posebej pa, kakšne osnove ima skrb za jugoslovanske manjšine, ki žive v drugih državah. „Ta skrb in zanimanje ne temelji na izrabljanju manjšine kot sredstva za vmešavanje v notranje zadeve sosednih držav in kot povod za slabšanje medsebojnih odnosov in s tem tudi položaja manjšine," je poudarila predsednica Tomšič, .ampak na človeško razumljivem prizadevanju za humani razvoj ljudi kot takih s posebnim poudarkom, da so to pripadniki manjšine. Human pa bo, če je politika večine usmerjena v napore, da manjšino očuva, ji pomaga razvijati se in ji zagotoviti obstoj."
Med razgovorom s predstavniki raznih organizacij in ustanov so dobili zastopniki manjšine vpogled v problematiko gospodarskega in družbenega Sistema in kulturnega življenja v Jugoslaviji ter posebej v Sloveniji. Pri obisku v Mariboru se je delegacija posebno zanimala za razvoj maloobmejnega prometa med Jugoslavijo in Avstrijo jo, medlem ko ji je obisk v Lendavi nudil priložnost, da spozna ureditev tamkajšnjega manjšinskega problema, kajti v lendavski občini je ena tretjina prebivalstva mad-
žarske narodnosti. Ob telj priložnosti so se gostje iz Italije lahko na licu mesta prepričali, da določila o enakopravnosti manjšin niso te mrtva črka na papirju, marveč se izvajajo v praksi tako glede enakopravnosti obeh jezikov v javnem življenju, v upravi in sodstvu, kakor tudi na kulturnem področju v obliki dvojezičnega šolstva in vsestranskega pospeševanja ‘kulturnega razvoja manjšine.
Shakespearov teden
v celovškem Mestnem gledališču
Celovško Mestno gledališče je ta teden posvetilo velikemu angleškemu dramatiku Wiilliamu Shakespearu in prireja poseben .Shakespearov teden”, ki se je začel v sredo v Komornem gledališču s predavanjem o Shakespearu. O umetniku in njegovem delu je govoril dunajski univerzitetni profesor Siegfried Korninger, Edith Theiner in Volker Krystoph sta prispevala recitacije, Walter Ballmann pa je vodil glasbeno spremljavo.
V okviru Shakespearovega tedna je bila v četrtek v gledališču uprizorjena Shakespearova drama .Kralj Lear” (naslovno vlogo je igral član dunajskega Burgtheatra Reinhold Siegert, ki je hkrati vodil tudi režijo), danes je na sporedu komedija .Ukročena trmoglavka", jutri pa bo avstrijski Deželni oder gostoval s .Komedijo zmešnjav".
Mož, ki obvlada 120 jezikov
Na lingvističnem kongresu v New Yorku je bil največja .senzacija" ameriški profesor italijanskega rodu Carlo Tagliavini, ki je kratek pozdravni govor izrekel v — 50 jezikih. Vendar pa s tem še daleč ni izčrpal vsega svojega znanja tujih jezikov, kajti danes zna Tagliavini skupno 120 različnih jezikov, tekoče pa se pogovarja v vseh evropskih jezikih in številnih narečjih, medtem, ko je na univerzi predaval v petindvajset jezikih.
Pot do tega znanja seveda ni bila lahka. Tu ne zadostujejo samo sposobnosti — pravi Tagliavini — potrebno je trdno in vztrajno, predvsem pa načrtno delo. Mislim, da se je najtežje naučiti prvih dveh, treh jezikov; pozneje postaja stvar mnogo lažja. Način svojega učenja tujih jezikov opisujeTagliavini takole: V začetku se trudim, da razumem značaj in, če se lahko tako izrazim, duh jezika, da si osvojim naglas jezika, njegovo melodično skladnost. Nato pride na vrsto konstrukcija in končno se pričnem učiti stavkov in izrazov, ki jih postopoma dopolnjujem z novimi besedami. Nato sestavljam izraze, ki jih ponavljam in jim dajem novo vsebino. Nenehno ponavljam že osvojeno snov, trudim se, da jo utrdim ne le v spominu ampak tudi v domišljiji.
.Študij jezikov," pravi profesor Tagliavini, „je za mene postala vsakdanja navada in potreba." In s tem ima prav, kajti Tagliavini se vsako leto nauči po tri ali celo štiri nove jezike. Svoje znanje jezikov pa tudi praktično izkorišča: trenutno pripravlja obširno študijo o eskimskem jeziku, za svojo .zabavo” pa pripravlja antologijo svetovnega humorja, ki jo namerava prevesti v dvajset jezikov.
Program za mir in mednarodno sodelovanje
Kakor smo poročali že v zadnji številki našega lista, je bila ob zaključku nedavne konference neangažiranih držav v Kairu sprejeta posebna deklaracija, ki nosi naslov »Program za mir in mednarodno sodelovanje*. V tej deklaraciji so najvišji predstavniki 57 držav, udeleženih na kairski konferenci, zavzeli stališče do raznih aktualnih problemov v svetu in nakazali pot, po kateri je treba te probleme reševati. Ker bodo načela, izpovedana v tej deklaraciji, v eni ali drugi obliki vplivala na nadaljnji razvoj mednarodne politike, objavljamo besedilo deklaracije tudi v našem listu.
I. Koncentrična akcija za osvoboditev še odvisnih dežel; odprava kolonializma in imperializma
Voditelji držav in vlad 'neangažiranih dežel izjavljajo, da ni mogoče doseči trajnega svetovnega miru, dokler (prevladujejo krivični pogoji in dokler so narodi pod tujo nadvlado če naprej oropani svojih osnovnih pravic do svobode, neodvisnosti in samoodločbe.
Imperializem, kolonializem in neokolonializem so poglavitni vzrok mednarodne napetosti in spopadov, ker ogrožajo svetovni mir in varnost. Udeleženci konference obžalujejo, da deklaracija OZN o priznanju neodvisnosti kolonialnim deželam in narodom če ni povsod uveljavljena, ter zahtevajo, da se zidaj 'brezpogojno, popolnoma in dokončno ukine kolonializem.
Zdaj je poseben razlog za zaskrbljenost v tem, da nudijo vojaško in drugo pomoč nekaterim deželam, z
namenom, da jim omogočijo s silo ovekovečiti kolonialistične in neo-kolonialistične situacije, 'ki so v nasprotju z duhom ustanovne listine OZN.
To, da kolonialistične sile izkoriščajo težave in probleme dežel, ki so nedavno dosegle isvobodo ali ki so na poti razvoja, vmešavanje v notranje zadeve teh dežel in poskusi kolonialistov, da ohranijo neenake odnose, zlasti na gospodarskem področju, pomenijo hudo nevarnost za te mlade dežele. Kolonializem .in neokolonializem se izražata v številnih oblikah in manifestacijah.
Imperializem uporablja mnoge metode, da bi vsilil svojo voljo neodvisnim narodom. Rasna diskriminacija, gospodarski pritisk, vmešavanje, subverzija, intervencija im grožnja s silo so neokolonialistične metode, pred katerimi so se nove neodvisne dežele prisiljene braniti. Konferenca obsoja celotno kolonialistično, neokolonlalistično im imperia-
listično politiko, ki jo izvajajo v raznih delih sveta.
Globoko v skrbeh zaradi naglega poslabšanja položaja v Kongu udeleženci
•	podpirajo vsa prizadevanja Organizacije afriške enotnosti, da bi tej deželi čimprej prinesla mir in slogo;
•	vztrajajo na tem, da posebni komisiji Organizacije afriške enotnosti ni žal truda v prizadevanju, da bi dosegli nacionalno pomiritev v Kongu in odpravili sedanjo napetost med to deželo in republiko Kongo (Brazzaville) ter kraljevino Burundi;
•	pozivajo kongoško vlado in vse borce, naj takoj ustavijo sovražnosti in naj s pomočjo Organizacije afriške enotnosti poiščejo rešitve, ki omogočajo nacionalno pomiritev in obnovitev reda in miru;
•	nujno pozivajo vse tuje sile, ki se zdaj vmešavajo v notranje zadeve demokratične republike Konga, zlasti tiste, ki so angažirane v vojaški intervenciji v tej deželi, da prenehajo s takšnim vmešavanjem, ki pomeni kršitev interesov in suverenosti kongoškega ljudstva ter neodvisnost za sosedne dežele;
•	izražajo vso svojo podporo prizadevanjem, s katerimi si zdaj prizadeva to doseči posebna komisija Organizacije afriške enotnosti za dobre usluge v Kongu;
•	pozivajo vlado demokratične republike Konga, da takoj preneha rekrutirati najemnike in da izžene
vse najemnike ne glede na njihov rod, ki so že v Kongu, z namenom, da bi laže poiskali afriško rešitev.
Nove neodvisne 'dežele imajo, ‘kakor tudi vse diruge dežele, pravico suvereno razpolagati s svojim naravnim bogastvom in pravico izkoriščati ta naravna bogastva po svojem preudarku v interesu svojih narodov, brez vmešavanja od zunaj.
'Proces osvoboditve je neustavljiv in nezadržen. Kolonializirani narodi lahko zakonito uporabijo orožje, da si zagotovijo popolno pravico do samoodločbe in neodvisnosti, če kolonialne sile vztrajno nasprotujejo njihovim naravnim hotenjem.
Udeleženci konference se zavezujejo, da si bodo vztrajno prizadevali izkoreniniti vse ostanke 'kolonializma ter združiti vse svoje napore, da bi dali vso potrebno moralno, politično ali materialno pomoč in podporo narodom, ki se bojujejo zoper kolonializem in neokolonializem. Države udeleženke priznavajo nacionalistična gibanja narodov, ki se zdaj bojujejo za osvoboditev iz kolonialne 'dominacije kot avtentične (predstavnike kolonialnih narodov in nujno pozivajo kolonialne sile, naj se pogajajo z njihovimi voditelji.
Portugalska še nadalje drži v suženjstvu z represalijami, preganjanjem im s silo milijone ljudi v Angoli, Mozambiku, talko imenovani Portugalski Gvineji in v drugih svojih kolonijah v Aziji in Afriki, ljudi, ki že predolgo trpijo pod tujim jar-
mom. Konferenca oznanja svojo pripravljenost, da takoj zagotovi narodom teh ozemelj neodvisnost, 'brez kakršnih koli pogojev ali pridržkov.
Konferenca obsoja portugalsko vlado zaradi njenega vztrajnega odklanjanja, da bi priznala neodtujljivo pravico narodov teh ozemelj do samoodločbe in neodvisnosti, v skladu z ustanovno listino Združenih narodov on z deklaracijo o neodvisnosti kolonialnih držav in narodov. Konferenca
•	zahteva od držav udeleženk, naj dajo vso potrebno politično in materialno podporo — finančno in vojaško — borcem za svobodo na ozemljih pod portugalsko kolonialno upravo;
•	zastopa stališče, da je treba podpreti revolucionarno vlado Angole v begunstvu in nacionalistična gibanja, ki se bojujejo za neodvisnost portugalskih kolonij, in da je treba pomagati posebnemu biroju, ki ga je ustanovila Organizacija afriške enotnosti z namenom, izvajati sankcije zoper Portugalsko;
•	poziva vse države udeleženke, naj pretrgajo diplomatske in konzularne odnose z vlado Portugalske in naj storijo učinkovite ukrepe za prenehanje vseh trgovinskih in ekonomskih odnosov s Portugalsko;
•	poziva vse države udeleženke, naj storijo vse ukrepe, da bi prisilili Portugalsko, da bi izvajala sklepe Generalne skupščine OZN.
(Dalje prihodnjič)
VABILO Zveza koroških partizanov vabi svoje člane in prijatelje na
Občni zbor
v nedeljo, 25. oktobra 1964 ob 9. uri dopoldne v dvorani I Koroške delavske zbornice v Celovcu.
Občni zbor Kluba slovenskih študentov na Dunaju
Bistrica nad Pliberkom. — Naša vas in občina ter njeno prebivalstvo smo zgubili moža, ki je bil dolga desetletja naš zvesti sopotnik in prijatelj, ki je vsem rad pomagal v skrbi in težav polnem življenju in dogajanju. V noči od petka na soboto je preminul v 78. letu starosti naš Leo K r a l, večdesetletni občinski odbornik in odbornik Hranilnice in posojil-
LEO KRAL
niče v Šmihelu nad Pliberkom, do druge svetovne vojne pa tudi tajnik naše občine. Sicer je že nekaj časa bolehal, vendar nas je vest o njegovi smrti vse iznenadila in pretresla.
Leo Kral nam je bil s svojim znanjem in dolgoletnimi izkušnjami skozi dolga desetletja dragocen in iskren svetovalec. Kot tak je v veliki meri pomagal sooblikovati podobo naše občine in njenega slovenskega prebivalstva. Ko je moral po nacistični zasedbi zapustiti mesto občinskega tajnika, je bil premeščen v Št. Vid ob Glini, vendar je kljub temu ostal tesno povezan z našimi problemi. Ko je po letu 1945 služboval najprej pri okrajnem glavarstvu Celovec in nato pri koroški deželni vladi, ni bilo ne dneva ne večera, da ne bi radevolje pomagal našemu prebivalstvu, če je šlo za reševanje kakršnega koli vprašanja pri oblasteh. Za pomoči potrebne je imel svoje srce odprto tudi vsa leta po upokojitvi, kar je zlasti pokazal pri gradnji občinskega vodovoda.
Njegova zadnja pot v Šmihel, kjer smo ga v ponedeljek položili k zadnjemu počitku, je bila žalna pot vse občine. Poleg hranilnice in posojilnice je položila na grob svoj venec z dvojezičnim napisom tudi občina, župan Ši-mej W o s c h a n k in dekan Kristo S ri e n c pa sta se mu ob grobu še enkrat zahvalila za vse, kar je storil dobrega občini in prebivalstvu. Pevski zbor pod vodstvom Foltija Hartmana se je nato poslovil od nekdanjega zborovodje pevskega zbora »Gorotan«, kar je tudi bil naš umrli Leo Kral.
Številnim izrazom iskrenega sožalja ženi, sinovoma in hčerki se pridružuje tudi naš list in organizacije, katerih glasilo je.
v/
| HANZEJ ŠORLI
Klub slovenskih študentov na Dunaju je postal organizacija, ki je posredovala in ki bo morala posredovati tudi za naprej zveze med koroškimi Slovenci in med nemškogo-vorečimi Avstrijci ter ostalim svetom. Klub se sedaj ne more več zadovoljiti, da bi deloval le za lastno ograjo, njegova naloga tudi ni, da bi gojil solzavo narodoljubje, njegova naloga je danes bolj široka. Slovenski študent na visoki šoli je lahko sam zrel dovolj, da mora vedeti, kje je njegovo mesto in kaj je na Dunaju njegovo poslanstvo. On mora vedeti, da lahko vsak čas postane preizkusni kamen za vse koroške Slovence, zato naj dobi potreben čut za to, kaj je v naši narodni politiki važno in kaj ni.
Te glavne misli smo izluščili iz nagovora dotedanjega predsednika Kluba slovenskih študentov na Dunaju Miška Kulmika ob otvoritvi njegovega občnega zbora v petek 9. oktobra. Kako neposredno je bila s temi stavki skicirana vloga kluba, je pokazalo poročilo, ki so ga podali drugi odborniki o delu kluba v minulem poslovnem letu. V tem letu je imel klub 24 rednih in 3 izredne sestanke, njegov odbor pa 7 sej. Njegova korespondenca je dosegla 160 pisem in dopisnic.
Svoj glavni poudarek je dal klub v tem letu stikom z avstrijsko javnostjo. Te stike je gojil tako s svojim biltenom „informatio-nen”, od katerega sta izšli dve številki v 400 izvodih, kot pa s kontakti in diskusijami po predavanjih na svojih sestankih. Tako so na klubskih sestankih v tem času govorili ministerialni svetnik dr. Anton Aodor-fer, urednik ilista „Die Presse", dr. Felix Ga-rrvilscheg, sodelavec revije „Die osterreichi-sche Nation”, dr. Erich Komer, glavni urednik tednika „Die Furche”, dr. Kurt Skalnik in dr. Albert Massiczek. Če k temu dodamo še predavanje koroškega deželnega glavarja Ferdinanda Wedeniga na počitniškem sestanku kluba v Podravljah lin to, da se klub pripravlja na predavanje zunanjega ministra dr. Kreiskega, potem vidimo, kako prizadevno goji stike z avstrijsko javnostjo.
S tem pa nikakor ne bodi rečeno, da je zanemarjal stike s slovensko stvarnostjo. Tu
SPZ NAZNANI
3
Podgora pri Globasnici. — V soboto, 17. oktobra, smo v Večni vasi pri Globasnici položili k večnemu počitku Hanzija Šorlija, desetletja trpečega družinskega očeta in težko preizkušenega sina svojega naroda.
Hanzi je dolga desetletja živel s svojo ženo Marijo v Lobniku nad Železno Kaplo. Preživljala sta se z drvarjenjem in dninarstvom. To življenje je bilo včasih zelo težko, težko, da si ga današnja generacija ne more predstavljati. Navzlic vsemu je bil Hanzi vedno dobre volje, vedno nasmejan in poln humorja. To človeško vrlino, ki so jo podedovali tudi njegovi trije sinovi, je ohranil do smrti. Socialne pridobitve zadnjih dveh desetletij so omogočile, da je zadnja leta preživel v miru in brez pomanjkanja pri svojem sinu Urbanu v Podgori.
Med vojno je rajni Hanzi toliko trpel, kolikor more človek sploh trpeti. Dva sinova, Joško in Ciril, sta bila partizana. Joško je že leta 1939 pobegnil iz nemške vojske in se leta 1942 pridružil slovenski narodno-osvobo-dilni vojski. Bil je zvest partizan in tovariš. Pri izvrševanju svojih dolžnosti je bil decembra 1944 pri Veglnu v Lobniku od fašistične policije ranjen v koleno. S skrajnimi napori se je še privlekel do doma staršev, kjer ga je našla policija in ga vpričo matere in očeta ubila s kroglo v tilnik. Hanzi je moral sam pokopati svojega sina. Nič milejša ni bila usoda drugemu sinu Cirilu-Domenu. Kot kurirski vodnik je vzdrževal težko zvezo z borci severno od Drave. Na Komlju je bil ranjen in ujet. Nacistična policija ga je zverinsko mučila in ga naposled vrgla v gorečo hišo.
Izredno močnega srca sta bila Hanzi in Marija Šorli, da sta prestala vse strahote in doživela lepo starost. Hanzi je umrl z 80 leti starosti, 11 mesecev po smrti svoje žene. Ohranili ju bomo v trajnem spominu kot slovenska proletarca in zvesta člana naše narodne in socialne skupnosti. Naj jima bo domača zemljica lahka. Sorodnikom, zlasti pa sinu Urbanu in njegovim izrekamo naše iskreno in globoko sožalje.
Slovensko prosvetno društvo „Zarja" v Železni Kapli
vabi na
družabno srečanje
v soboto, 24. oktobra 1964 ob pol osmi uri zvečer pri Rasločniku v Lepeni in
v nedeljo, 25. oktobra ob dveh popoldne pni Kovaču na Obir-s k e m.
Oče bratov Avsenikov bo ob spremljavi glasbe svojih sinov na ploščah predaval pod naslovom
Prelepa Gorenjska v sliki in pesmi
barvne diapozitive o gorenjskem svetu in njegovih krajih. Po predstavi prosta zabava.
Če upoštevamo vse to in če upoštevamo še literarna srečanja in pevski zbor kluba, potem vidimo, da je bil res vsak odbornik kluba na mestu in da se je vneto trudil za njegovo rast in dejavnost. Da je bila taka dejavnost za klub tudi finančno breme in da je z njo subvencijo prosvetnega ministrstva in koroške deželne vlade do zadnjega smotrno izkoristit, se razume samo po sebi.
Na občnem zboru se je število klubašev
povečalo za 10 novih članov iz vrst lanskih maturantov slovenske gimnazije v Celovcu, ki sedaj študirajo na Dunaju. Novi odbor s predsednikom Pavlom Zdovcem na čelu je prevzel prijetno nalogo, da nadaljuje dosedanje plodno delo, da se bo v prihodnje še uspešneje razvijalo, kar z odborom vred želimo vsi koroški Slovenci.
Počastitev penzionistov
Ob dosegi 90-’letnice njihovega življenja je Zavod za starostno zavarovanje delavcev v Grazu poslal čestitke in darila Tereziji Dovjak v Borovljah, Lambertu P a r t I u na Bistrici v Rožu, Janezu Fritzu v Beli in Mariji Passetzky pri Gospej Sveti. Čestitkam se pridružuje tudi uredništvo.
Spremembe v voznem redu železnice
Na progi Celovec—Podrožčica se je od ponedeljka, 19. oktobra 1964, spremenil vozni red treh vlakov. Vlak, ki je prej vozil iz Pcdrožoice v Celovec ob 9.35 uri, vozi od ponedeljka naprej že ob 8.45. Vlak, ki je vozil iz Celovca v Podrožčico ob 10.56
so se udejstvovali že njegovi člani sami, kar čedna pa je vrsta slovenskih predavateljev in javnih delavcev, ki so govorili na sestankih kluba. Med drugimi so to bili predsednika obeh naših osrednjih organizacij, dr. Franci Zvvitter in dr. Valentin Inz-ko, nadalje P. Ivan Tomažič, dr. Tone Jelen, dr. Boris Paternu, Ernest Petrič ter Joža in Morija Vilfan. V teh predavanjih in razgovorih je bilo govora tako o naši narodni problematiki, o 'jugoslovanski politiki do narodnih manjšin o vlogi mladih slovenskih intelektualcev v sodobni družbi, o sodobni slovenski liriki, o poti v zedinjeno Evropo ter o pravni zaščiti pred diskriminacijo, da navedemo le nekaj zanimivih tem na klubskih sestankih.
Sele-Kot
Kakor smo že v zadnji številki na kratko poročali, se je naš Kot pomnožil za novo družino. Pomnožil se je za mlado družino Francija Kropivnika, ki je v nedeljo 11. cktdbra pripeljal na svoj dom pri Gašperju mlado ženo Berto Štefelinovo, pd. Kopičarjevo s Planine pod Golico, s katero sta dan poprej sklenila zakonsko in družinsko zvezo.
Poročno slavje je bilo na nevestinem domu visoko nad Jesenicami. Bilo je prijetno in veselo, kakor ga znajo prirediti le po gorenjskih vaseh, kjer še živijo globoko zakoreninjene stare kmečke šege in navade. Preden je naš ženin Franci lahko popeljal svojo nevesto k poroki, jo je moral od domačih fantov odkupiti in globoko seči v svoj žep. Raznih dblik »zapenjanja« kar ni hotelo biti konec, kajti domači fantje si niso pustili vzeti, da bi izpustili vsaj enega teh obredov.
Ko je Franci z velikim spremstvom pripeljal svojo Berto 'končno kot ženo nazaj na njen dom, se je pričelo veselo ženitovanje, prava gorenjska kmečka ohcet. Domači fantje so tudi pri tem po svoje skrbeli za prijetno družabnost, kateri je naš Rožansfci kvintet, katerega član je tudi Franci, vedno znova prilijal olja, da smo se vrteli, peli in veselili, kot hi Kočani in Planinčani rasli skupaj in se poznali že iz otroških let. Da je bila pri vsem tem nevestina hiša izredno gostoljubna, hočemo še posebej hvaležno pripomniti.
Sedaj živi mlada Gašperjeva gospodinja že skoraj 14 dni med nami. Prišla je iz trdega življenja hribovskih kmetov in iz družine, kjer s štirimi otroki po očetovi smrti pred sedmimi leti, res ni bilo lahko. Zato vemo, da se bo kmalu izpolnila naša želja, da bi se pri nas kmalu uživela in postala ob svojem pridnem možu tvorni del marljive, zavedne in gospodarsko napredne Gašperjeve rodbine ter naše trdne soseščine in prijetne družabnosti v Kotu.
KOLEDAR
Pefek, 23. oktober: Severin Soboto, 24. oktober: Rafael Nedelja, 25. oktober: Krispin Ponedeljek, 26. oktober: Evarist Torek, 27. oktober: Frumencij Sreda, 28. oktober: Simon Četrtek, 29. oktober: Narcis
uri, vozi že ob 10.26 uri, vlak pa, ki je vozil iz Pcdrožčice v Celovec ob 11.47 uri, vozi sedaj že ob 11.17 uri. Do spremembe je prišlo zaradi tega, da se olajša vožnja otrokom, ki se vozijo v Celovec k popoldanskemu šolskemu pouku.
Na progi Celovec—Pliberk vozijo od 11. oktobra vloki iz Celovca ob 5.40, 8.25, 9.48, 11.25, 12.36, 13.55, 16.15, 18.15 in 19.20 uri. Vlaki, ki vozijo iz Celovca ob 8.22, 13.55 in 18.18 uri, vozijo samo do Pliberka, vsi ostali pa do Št. Pavla, V/olfsberga in Zelfvvega. Iz Pliberka mesta proti Celovcu vozijo vlaki ob 5.23, 6.27, 8.23, 11.17, 12.44, 14.34, 16.45 in 17.56 uri.
Spremenil se je tudi vozni red vlakov na progi Sinča vas—Železna Kapla. Iz Sinče vasi proti Železni Kapli vozi sedaj vldk ob
6.15,	10.05, 14.40 in 19.05 uri, iz Železne Kaple v Sinčo vas pa ob 5.00 (ob delavnikih), 5.55 (ob nedeljah in praznikih), 10.05,
13.15,	in 16.53 uri.
Boj proti alkoholizmu je stvar vseh in vsakogar
Zvezno ministrstvo za socialno skrbstvo posveča v tem tednu posebno pozornost borbi proti alkoholizmu. Potom tiska, radia in televizije ter drugih publikacij opozarja na posledice alkohola in podvrženosti alkoholu, ki se naglo veča in katere posledice so lahko sila usodne za posameznika In za družbo.
Na Koroškem potrošimo letno tričetrt milijarde šilingov za alkoholne pijače. To je toliko, kot znaša skupni letni deželni proračun na Koroškem ali pa kot stane gradnja 3000 enostanovanjskih hišic. Namesto za blaginjo vseh in vsakogar, za udobnejše družinsko življenje In za času primerno vzgojo in šolanje mladine, ima levji del tega denarja za posledico gorje in razkol v številnih družinah, naraščajoče število zaradi alkohola obolelih v umobolnicah ter naraščajoče število kriminalnih dejanj — ropov in ubojev — ter delovnih In prometnih nezgod.
Alkoholizem povzroča v našem zasebnem in družbenem življenju naraščajočo gmotno in moralno škodo. Tega se naj bi zavedali vsi in vsakdo, tudi tisti, ki alkoholne pijače proizvajajo, jih prodajajo in delajo za nje vse preveč hrupno reklamo. Poslovna vnetost mora Imeti svojo mejo tam, kjer Je v nevarnosti zdravje In eksistenca ljudi in družin.
TO IN ONO
od Smeltova do Eabota
LOČE NAD BAŠKIM JEZEROM. — Za medvedom, ki je delal poleti škodo v Območju Slovenjega Plajberka, so pretekli teden zasledili medveda v območju Jope. Zadnji medved se je tod okoli klatil pred osmimi leti.
BISTRICA V ROŽU. — Zvezni minister za prosveto je podelil lastniku tovarne akumulatorjev, dr. Leopoldu Jumgfer-j u častni naziv profesorja kot priznanje za njegovo raziskovalno in znanstveno delo. Jungfer uživa kot strokovnjak in raziskovalec mednarodni sloves.
ŽIHPOLJE. — Na Ljubeljski cesti se je v nedeljo zvečer pripetila grozna prometna nesreča, ko se je kombi boroveljskega mestnega župnika dr. G e r a m b a s sedmimi osebami zaletel v drevo in ga odlomil. Prometna nesreča je doslej zahtevala že štiri smrtne žrtve. S tem so nedeljske prometne nesreče zahtevale na Koroškem 8 smrtnih žrtev, od petka do torka pa je na Koroškem 10 oseb doletela smrt na cesti.
CELOVEC. — V prisotnosti predstavnikov mestne občine in Philipsovega koncerna ter več sto delavcev njegovega podjetja in drugih podjetij na industrijskem terenu južno od mesta, je celovški župan Ausserwinkler odpri novo cesto slkozi ta teren. Mestna občina je to cesto imenovala po umrlem generalnem direktorju Philtpsa, ing. KoningSbergerju, ki je veliko doprinesel za industrializacijo Celovca in za nastanek novih delovnih mest.
ŠKOCIJAN. — V nedeljo je župan J e s s e predal svojemu namenu novo poslopje otroškega vrtca, ki ga je zgradila občina in ki bo za otroke odprt od pomladi naprej.
TINJE. — Tretji požar tekom leta je izajel našo vas. T torek je pogorelo gospodarsko poslopje Franca in Oblije Kucher, pri čemer je nastala škoda v višini četrt milijona šilingov. Poslopje je bilo prenizko zavarovano.
ŠT. RUPERT PRI VELIKOVCU. — V sredo so na šentrupertskem pokopališču položili k zadnjemu počitku prošta v p. Antona Benetlka.
ŠMARJETA NAD PLIBERKOM. — Župan Kristan je v nedeljo izročil svojemu namenu občinski telefon pri Gutov-niku.
FRANCE T R O J A R
‘Patvlijzaiiskct mati
V temni noči konec oktobra 1943, ko je divjala nemška ofenziva v skoraj vseh vaseh Dolenjske in Primorske, sta se z onemoglim korakom in lačna bližala dva partizana vasi Lipenje. Ustavila sta se ob mali hišici na robu vasi. Iz njenih oken je sijala luč sikozi zavese. Iz bajte ni bilo slišati glasu. Prvi je rahlo potrkal na hišna vrata. Bodo hoteli odpreti? je podvomil. Nekaj trenutkov ni bilo odziva. Morda niso slišali, je pomislil. Potrkal je še enkrat, malo močneje. Tedaj je zaslišal rahle stopinje in ženski glas: „Kdo je?"
»Partizan," je vzkliknil. Vrata so se odprla. Na pragu je stala starejša ženica. Rahel sij svetilke je padal nanjo iz izbe v preddverje. Ni bila prestrašena, celo smehljala se je. „Si sam, tovariš?" je tiho vprašala. »Ne, nisem. Še eden je z menoj. Lačna sva, mogoče..."
Beseda mu je zastala v strahu, da v tej hiši nimajo niti sami zase. »Oh, saj vem, da
sta lačna," je spregovorila ženica, »kar v hišo stopita!"
Vstopil je. »Saj veste, mati, opreznost je v teh časih povsod potrebna."
V mali izbi Ije sedelo za mizo troje ljudi. Moški srednjih let, mlajše dekle in starejši mož. Pod stropom je gorela petrolejka, oni pa so tiho in zvedavo ogledovali prišleca.
»Dober večer!” jih je pozdravil.
»Zdravo!" mu je odgovoril mlajši.
»Kor k mizi, tovariš!" je tedaj spregovorila ženica, »tu so moj mož, hčerka in terenec Jože.” Prisedel je k mizi, snel puško in jo postavil Ikraj sebe, mati pa je pristavila mleko in žgance na ognjišče. Ko je postavila latvico in skledo na mizo, je dejala: »Pokličem še tvojega tovariša.” »Ni treba, mati, nekdo mora stražiti," je odvrnil partizan. »Naj se tvoj tovariš kar mirno na-večerja," je rekla. »Bom že jaz stražila." Potem je vzkliknila: »Kako vesela bi bila, če bi prišel z vama tudi moj sin. Kdo ve,
kje je, če je še živ. Morda ga zebe, morda je lačen .. ."
»Partizani se znajdejo povsod," so jo potolažili. »Tudi vaš sin."
Stopila je pred hišo, povabila partizana v izbo k mizi, sama pa je ostala zunaj in stražila.
Peščeni
grad
Za hribi in gozdovi, daleč nekje med kamenjem, peskom m blatom je samevala bedna kočica in idaijala streho mali Dobrili in njeni revni materi. Na eni strani se je bajtica opirala na peščeno steno hriba, na drugi pa je segala v gamo, kjer so nekdaj kopali pesek. To pa je bilo že davno, davno.
Poleti, ko .je pripekalo sonce in so Dobrilo vabili prijazni glasovi ptic, se je naraje igrala pred bajtico na kupu ipeSka. Mati je medtem nabirala jagode, borovnice, zdravilna zelišča in dračje, jeseni pa gobe, da sta z deklico mogli skromno živeti. Materinega zaslužka je bilo (premalo še za hrano, kaj šele za obleko in druge stvari. Posebno hudo ije bilo materi, kadar je zaslišala Dobrilo: »Mamica, pokaži mi punčko!« Odvrnila pa ji je: »Bod; pridna in sešila ti bom punčko, majhno deklico, še manjšo kot si sama.« Vendar ji dane obljube ni mogla izpolniti.
Minevali so dnevi in mati je že mislila, da je Dobrila pozabila na punčko — pa ni. Le enkrat samkrat je za nekaj trenutkov res pozabila nanjo. Kalkor vsak dan se je tudi tokrat igrala na kupu peska, delala gradove in pekla potice, ko ji je naenkrat noga stopila na nekaj mehkega. Dobrila je pogledala in :e še bolj začudila, ko je zaslišala cvileč glasek, ki ji je rekel: »Vzemi me, jaz sem tvoja punčka!« Bil je debel gumijast možiček z izbuljenimi očmi. »Nisi, nisi, nisi! Ti nisi punčka, ti si grd možiček,« je vzkliknila Dobrila in drobne solze so ji pritekle po licih. Možic ipa jo je prosil in moledoval, naj ga pobere in se igra z njim — ne bo ji žal.
Minilo je dosti časa in nič se ni zgodilo. Ddbrila se je navadila na možica in se z njim vsak dan igrala. Rekla mu je Trebušak. Nekega dne pa ga je nekam založila in ga ni mogla najti. Od žalosti je hudo zbolela. Bledlo se ji je in v blodnjah je govorila s Trebuša-kom, ki ni bil nihče drug kot zakleti princ. Rekel ji .je, naj ga pride rešit, ker to lahko le ona stori.
Približala se je tretja noč Dobrilime bolezni in mati je obnemogla zaspala. V sanjah pa je zagledala svojo drobno deklico vso obžarjeno, nasmejano in svetlo. Stopala je po
Janezek premišljuje o poklicu
Najbrž ne poznate Janezka iz sosedne utice. Tudi če vam zaupamo, da je Janezek črnih las, da je živahen in da hodi v drugi razred osnovne šole, boste rekli, zakaj bi ga pravzaprav morali poznati. Fant je kot vsi drugi, še deček. Le kaj je na tem posebnega!
Natanko tako: deček je še, neresen, rad se potepa in ima bujno domišljijo. Pred krctkim je sedel pred veliko modro hišo, v kateri stanuje, in se je mrščil.
—	Kaj jel — ga je pobaral sosed z drugega nadstropja. — Nevšečnost!
—	Nevšečnost, — je prikimal Janezek.
—	Kakšna! Velika!
—	Velika! Razmišljam o tem, kaj bom, ko bom velik.
Sosed se je zasmejol. Veselo in glasno. Še pomislil ni, da bo ta smeh užalil dečka.
— Le zakaj se hahljate! — je vprašal Janezek temno. — Kaj niste vi o tem nikoli razmišljali!
— Nisem, — je rekel sosed. — Pravzaprav sem, toda pozneje. Počakal sem, da sem odrasel kratkim hlačam in šele takrat sem se vprašal: .Človek, saj moraš vendar nekaj postati. Toda kaj)'
Zdaj se je zasmejal Janezek, zjezil pa sosed.
— Poglej ga no, še smrkav je, pa se že dela norca iz odraslih ljudi!
— Kaj pa morem zato, če je smešno, — se je venomer hihital deček. — Bili ste že odrasli, pa še vedno niste vedeli, kaj boste delali!
Zdaj se je sosed zamislil in utihnil.
— Ne bodite jezni, — je zaprosil Janezek. — Nikoli več se vam ne bom smejal.
— Saj ne gre za jezo, — je zamahnil sosed. — Šele zdaj mi je prišlo do živega, da imaš prav. Tako si še majhen, pa že tako pameten!
— Zdaj ne razumem, — je rekel iskreno Janezek.
— Pa še kako dobro si razumel vso stvar. Ni prav, če človek čaka in ne ve, kaj bo postal v življenju. O tem je treba razmišljati že zgodaj, pa tudi se potem še desetkrat premisliš! Mogoče bi tudi jaz izbral kaj drugega, če bi začel o tem pravočasno premišljevati.
In sosed je resno pozdravil dečka ter izginil v vežo. Janezek je buljil za odraslim človekom in ni prav vedel, kaj naj si misli o njegovih besedah. Potem pa je začel spet v mislih naštevati, koliko je na svetu poklicev.
preprogi, pokriti s cvetjem, .na njeni levici pa je bil lep in slok mladenič. V njem je takoj spoznala Trebušaka. Stegnila je roke, da bi Dobrilo objela, tedaj pa je pod njeno nogo nekaj zacvililo. Bil je Trebušak, ki je padel iz koša, kjer je imela zdravilna zelišča. Mati je Trebušaka prijela in ga nesla Dobrili, toda joj in prejoj! Posteljica je .bila prazna. Vsa nesrečna je mati odšla iskat svojo deklico in je zavila po poljski srrezi proti gozdu. Na pot so ji priskakljali prijazni zajčki, ježi in lisica zvitorepka. Z dreves so se oglašali ptički, letali pred njo in ji kazali pot. Hodila je že dolgo, ko je ©d daleč zagledala velik peščen grad na strmi sikali. »Tja gor bom šla,« si je mislila, »in prodajala jagode gospodi, da bom imela denar in bom šla lahko iskat po svetu svojo hčerkico.« Odložila je košarico in iz nje je padel! Trebušak — toda kakšen!
Neikaj je močno počilo, trikrat zaškripalo, zapiskalo in naredila se je gosta megla. Izginil je grad, izginil Trebušak, mali trebušasti možic. Zraven matere pa je stal lep mladenič. Prijel jo je za roko in jo vodil do skrivnostnega gradu, ki je bil ves v megli. Odprl ji je težka kamnita vrata in ji je pokazal pot v prelepo notranjost gradu. Igrala je čudovita godba in na prestolu je sedela njena Ddbrila. Trebušak pa je rekel:
»Ljuba Dobrila, ti si me rešila tisočletne zakletve in zato sem ti pripeljal drago mamico. Odslej bomo ena družina in moj peščeni grad bo naš dom.«

Polžek je šel spat
Polžek je šel spat; kasna je jesen, hladen dih je njen, cvetje šlo je s trat.
Hišico zaprl, skrčil je roge, pustil vse želje, kakor bi umrl.
V listju zdaj leži, čaka, da pomlad mraz prežene s trat, da se spet zbudi.
In tedaj odprl hišico bo spet — ves zelen bo svet — v sončni dan bo zrl.
Zdaj pa sladko spi. Kaj mu mar snega, zimskega gorja! Srečen polžek ti!
ooockx>o<x><>o<x>o<x><x>c>o<><><x><x><><><>oo<x><x>ooo<x><>o<>oo<>o<><><>o<x><>ooo<xkxxxx>o<><xxx>o<xx>oooo<x><><x>ooo<><x><>oo<>oooo<><>oockx>o<><x><><><><x><><xx><><>o<x><><>oo
Okameneli
smehljaj
JOŽE CIUHA
Odgovoriti sem ji moral na veliko vprašanj, čeprav je spraševala dosti manj ko jaz. Skozi lagodno pomenkovanje se je vedno znova ustavila pri sreči. N asi ulil sem, da ima svoje posebne predstave o njej in da se ji zdi vse, kar je z njo v zvezi, zelo važno. Slovar njenih besed ni bil ne izbran ne bogat. Vendar jih je postavljala tako, da je z njimi lahko vse povedala. Vodile so jo preprosle »n jasne misli. Besedo »happiness" je izgovarjala tako, da je samoglasnik a, ki sicer v izgovoru zveni bolj kot e, ostal a. Ne vem, čemu. Iz besed, med katere jo je vpletala, sem razbral, da podoba njene sreče krvavi. Morda je ob njej iskala kot .sholastični filozof svojo večno resnico. Njeno .prizadetost je izpovedovala tudi napeta krčevilost prstov.
»Čemu ljudje na svetu niso srečni?”
Noi je znala pisati in brali, se pomenkovati o sestrah, sorodnikih in prijateljicah, verjetno je znala kaj povedati tudi o svojih čustvih, čeprav vzhodnjoki o njih le malo govorijo, ni pa vedela ničesar o sociologiji in globinski psihologiji. Zalo so ise njene misli krčile med vsakdanjostjo in neprodirnimi stenami molka. Zato je tudi morala toliko razmišljati.
Dlani so naju hitreje zbližale kot besede. Pogovorna
angleščina ne pozna tikanja, vendar je najin obojestranski „you" že zvenel kot ti: .po drugi uri poleta.
Vprašala me je:
»Koliko si star?”
»Šestintrideset let."
»Mislila sem, da si mlajši. Gotovo dobro živiš in nimaš dosti Skrbi."
S palcem je podrgnila po notranji strani moje desne dlani in pristavila:
»In z rokami tudi ne delaš."
Začela se je najina popotna intimnost. Tudi jaz sem vprašal:
»Koliko si stara?"
»Mlada sem, toda v bistvu sem stara."
»Koliko si stara?"
»Enaindvajset let."
„tn zakaj misliš, da si stara?"
»Saj ne .mislim. To določeno čutim.”
»In kako čutiš to?"
Položila mi je dlan na lepo oblikovano levo dojko, da sem pod njo lahko začutil utrip .srca:
»Tu notri je vse. Tu čutim. Mogoče zato, ker sem nesrečna."
»In zakaj si nesrečna?"
»Belci ste kot policisti: vedno samo sprašujete, pri tem pa včasih načete razumeti preprostih stvari, ki so celo otrokom razumljive."
»Ne razumem le."
»Vidiš, saj sem rekla: govorile in govorile in se še pogovarjati ne znate."
»Ne razumem te."
»Saj me ne moreš razumeti."
»Zakaj ne?”
»Zato pač."
»Povej mi, zakaj si nesrečna! Mogoče te bom lahko razumel."
Začela je pripovedovati zgodbo o ameriškem oficirju, ki ga je spoznala, ko ji je bilo sedemnajst let. Z ljubimkanjem se nista dolgo obotavljala. Kmalu zalem, ko sta legla v isto posteljo, sta se vselila v hišico nekje v predmestju Bangkoka. Bila sta srečna. Obljubljal ji je, da se bosta poročila. Z osemnajstim letam mu je rodila dečka. Potem je bil oficir prestavljen v Vietnam, v Bangkok pa se je vračal vsako drugo .nedeljo. Včasih je prišel tudi za nekaj dni: vendar se to ni pogosto zgodilo. Sinku je bilo nekaj čez leto, ko je bil oficir odpoklican v ZDA. Dal ji je sto dolarjev, nekaj obljub in svoj naslov. V začetku ji je še kar pogosto pisal. Potem pa so poslajaia njegova pisma vse bolj redka. Ona mu je pisarila ne glede na njegovo molčečnost in od vsega začetka enako o njegovem otroku in svoji ljubezni. Naposled ji je namesto njega pisala njegova žena: naj ne nadleguje njenega moža, naj ne ruši njene družinske sreče, da sicer aba obžalujeta, ker je ostala sama z otrokom, in da bosta zarij skrbela itd. To je bilo zadnje pismo iz Amerike. Poslej ni bilo nobenega več in fudi denarja ni bilo.
»Me zdaj razumeš?" je vprašala,
»Mislim, da."
»Torej veš, zakaj sem stara?”
»Ni nujno, da bi bila zaradi tega stara."
Spustila je veke preko oči in rekla:
»Torej sem ti zastonj govorila: nisi me razumel." Znava ije začela govoriti o sreči: ni mogla doumeli, zOkalj se je njena nit pretrgala, ko sta bila vendar tako brezumno srečna. Nadaljevala ije:	^
»Jokala bi, če bi ne bil ti Ob meni."
»Mislil sem, da vzhodnjakinje ne jočejo."
Tudi otroške roke lahko povzroče nesrečo
Nesreče, ki jih zakrivijo otroci, so navadno posledica enega izmed treh vzrokov: nepremišljenosti, zavzetosti pri igri ali čara prepovedanega. Če otrok spleza na okensko polico, da hi pogledal na ulico, niti ne pomisli na materina svarila, ki jih je slišal kdo ve kdaj. Želja je močnejša, posebno ker je na ulici gotovo nekaj, kar mora videti ali pa prijatelj, ki mu mora povedati, da se ne more priti igrat, ker ga je mati zaklenila v stanovanje.
Nesreč zaradi nepremišljenosti ne moremo predvidevati. Vzrok zanje je v človeški naravi, ki nima več nezgrešljivega instinkta, ki vodi živali. Storimo lahko le to, da skušamo preprečiti morebitno nesrečo s tem, da omejimo gibanje otroka, zaklenemo nevarne prostore ali odstranimo nevarne predmete.
Otrok, ki ga pustimo samega, mora dobiti nekaj, kar ga bo popolnoma zaposlilo, n. pr. barvnike in dovolj papirja. Najbolje je, če damo igračo otroku že četrt ure prej, tako da bo ob našem odhodu že ves zatopljen v igro.
Vendar pa je lahko tudi igra za otroka nevarna. Otrok lahko odpre omarico z orodjem in vtakne pilo v električno stikalo ali pa vtakne vanj celo svoje prstke. Zato moramo vsa dosegljiva stikala zavarovati, da otrok ne bo mogel do njih.
In potem še privlačnost, ki jo ima vse prepovedano. V vsakem otroku tiči želja, ki že tisočletja tli v ljudeh: da bi sam prižgal plamen in ga hranil. Otroci najdejo pač najrazličnejše načine, s katerimi si ogrožajo zdravje in življenje. Zato moramo paziti, preden bo prepozno.
Škarje, nože in podobne predmete je treba odstraniti iz dosegljivega območja malih otrok. Nevarna more biti že polmetrska palica in igra z vrtavko je že marsikaterega otroka stala oko. Nikar ne puščajmo ključa na notranji strani vrat, če je otrok sam v stanovanju. Otrok le preveč rad obrača ključ. Iz prostora, kjer se bo otrok igral, je treba odstraniti tudi vse električne aparate. Če morete, odklopite pred odhodom vodo. Tudi vrvi, ovratnice in šali ne spadajo med igrače malega otroka. Zdravila, kemikalije in jedke tekočine morajo biti dobro zakljenjene.
ČAJNA BOVLA
Za čajno bovlo skuhamo nekoliko močnejši čaj ter ga sladkamo. Na liter približno 30 dkg sladkorja, dodamo nekoliko sladkanih jagod (ko je sezona), pozimi pa kakršnokoli sadje. Bovli dodamo še limonin sok, lahko pa tudi pomarančni sok, nato nekaj kock ledu, če želimo, da je še posebno dobra, pa jo izboljšamo z del konjaka.
Med in njegove prehrambeno dietetske lastnosti
Med je narvano živilo, ki ga človeški rod uporablja, odkar ve zase. Kaj vemo o medu? Med je sladka, tekoča gosta snov, ki prijetno diši in ima rumenkasto rjavo barvo v različnih odtenkih. Zbirajo ga čebele iz cvetlic in sadnega soka, predelajo v svojem telesu in shranijo v satju za hrano svojih potomcev. Različne vrste meda se razlikujejo po vonju, barvi in sestavinah. Te lastnosti so odvisne od vrste rastlin, s katerih so čebele med ubrale, pa tudi od podnebja, vremena, itd. Kakšne snovi vsebuje med? Od 70 do 75 °/o je fruktoza in glukoza, to sta vrsti sladkorja, ki je lažje prebavljiv kot naš navaden sladkor. Do 25 %> je v medu vode. Jako važno je dejstvo, da vsebuje med različne rudnine v majhnih količinah; to so: silicij, baker, mangan, železo, klor, kalcij, kalij, natrij, fosfor, žveplo, aluminij in magnezij. Razen tega vsebuje med tudi nekaj hormonov in nekoliko vitaminov iz skupine B.
Ker se sladkor iz meda zelo lahko prebavlja ter hitro vsrkava v kri, se priporoča ljudem, ki bolujejo na prebavilih, uživanje meda. Tudi za športnike je med odličen vir energije, ker hitro prehaja v kri. Prav tako je priporočljiv za otroke in starce.
Čeprav so rude zastopane v medu v zelo malih količinah, je njihova prisotnost tako važna, ker se nahajajo v obliki lahko prebavljivih spojin. V novejšem času so poskusili umetno pripraviti iste spojine, čeprav je uspelo ustvariti kemično enake spojine, niso imele enakega učinka, nekaj jim manjka, niso tako lahko prebavljive. Ameriške preizkušnje meda so pokazale, da je med temnejše barve bogatejši na rudninah, kot svetlejše vrste, s tem je tudi njegova prehrambena vrednost večja. Tudi količina vitaminov ni enaka v vseh vrstah, na primer v akaaijevem medu jih je pol manj kot v kamiličnem.
Že davno so ljudje poznali zdravilne lastnosti medu, uporablja pa se še danes ne toliko kot zdravilo, bolj kot pripomoček k zdravljenju. Davno je znano, da ima med odvajalno dejstvo — čisti črevesje. Posebno v primerih, kjer bi lahko odvajalna sredstva škodila, se priporoča jemanje meda v to svr-ho. Zapaženo je tudi, da je med odlično sredstvo v primeru mnogih otroških bolezni. Slabotnim, suhim, slabokrvnim otrokom so dajali med in ne samo, da so pridobili na teži, tudi krvna slika se je odlično popravila. Takega uspeha rti, če se daje namesto medu sladkor. Povečanje števila krvnih telesc ni samo posledica železa, ki ga vsebuje med, temveč tudi prisotnosti derivatov klorofila. Po podatkih nekaterih ameriških strokovnjakov naj bi med imel dobre lastnosti tudi pr.i zdravljenju srčnih bolnikov. Naravni med, vzet iz satovja in neprečiščen kalkor tudi vosek vsebujeta neki vitamin I, ki uspešno zavira krčenje tkiv, to je lastnost, ki ugodno vpliva na bolno srce. Če se med ogreje ali prevre, izgubi to svojstvo. Po podatkih nekega ruskega zdravnika naj bi bil med tudi uspešen pripomoček pri zdravljenju čirov želodca in dvanasjternika, uporablja ga v velikih količinah. Prav tako je znano delovanje meda proti kašlju. V Ameriki se več medu j)roda kot zdravilo proti kašlju kakor — kot živilo. Delovanje meda v teh primerih se razlaga z
njegovo lastnostjo, da posrka odvečno vlago s sluznic, pokriva draženo površino sluznice grla in pomaga izločanju sluza.
Tudi pri mnogih kožnih boleznih se uporablja med v različnih mažah, ker deluje raz-kužilno in blažilno. Ker med preprečuje sušenje bolne ikože, ostane pod njim koža mehka.
Ko ljudje še niso poznali sladkorja, je služil med za gotove vrste peciva zaradi prijetnega vonja in ker se tako pecivo počasneje suši, kot drugo, ki je zamešano z navadnim sladkorjem (tudi v tem primeru med zadržuje vlago). Medeno pecivo potemni pri pečenju, ker se med karamelizira. Zato se priporoča dodatek samo 40 odst. medu, drugo pa sladkor. Če uporabljamo pecilni prašek, pa je bolje vzeti samo 5 odst. medu zaradi prijetne arome in ker ostane dalj časa sveže, večja količina pa testo zakiseli in preprečuje delovanje pecilnega praška, testo ne naraste.
Po svojih hranljivih in dietskih lastnostih spada torej med v vrsto zelo dragocenih živil in se njegova uporaba posebno priporoča otrokom in starejšim ljudem.
Poskusite!
GOVEJI PTIČKI
60 dkg govejega mesa zrežemo na večje zrezke, jih potolčemo, posolimo, popopramo ter vsakega premažemo z gorčico, obložimo z narezano hamburško slanino in na kolobarje narezanimi kislimi kumaricami. Nato zrezke zvijemo po dolgem v klobase, jih prevežemo z močno nitjo in zložimo v kozico, v kateri smo že prej prepražili srednje veliko, drobno narezano čebulo toliko, da je postala steklena. Za boljii okus dodamo mesu dve vejici timijana.
Ptičke dušimo do mehkega, nato jih zložimo na krožnik, v kozico pa zmešamo 2 del kisle smetane, v katero smo vžvrkljali IV2 do 2 veliki žlici bele moke. Da omaka ne bo pregosta, prilijemo še 2 del čiste vode in jo pustimo prevreti. Končno zložimo ptičke nazaj v kozico, preden pa jed serviramo, jo začinimo že z nekaj kapljicami limoninega soka in nastrgamo lupinico. Tako pripravljeno meso je izredno pikantno in okusno. Serviramo ga z dušenim rižem ali češko štruco.
ČEŠKA ŠTRUCA
V skledi zmešamo pol žlice svinjske masti, dodamo sol, dve celi jajci in 20 do 25 dkg bele moke s skodelico mlačnega mleka, ki ga postopoma vlivamo v moko. Maso mešamo tako dolgo, da se testo, ki ga dobimo, odloči od žlice. Testo ne sme biti tekoče niti pretrdo. Kolikor se takoj ne posreči, dodamo še moke oziroma mleka. Nato zmešamo vanj 2 na drobne kocke zrezani žemlji od prejšnjega dne. Z mokrimi rokami oblikujemo podolgovato štruco in jo kuhamo v vreli vodi, 20 minut na eni, 20 minut na drugi strani. Kozica, v kateri jo kuhamo, naj bo prostorna in tudi z vodo ne štedimo. Po 40 minutah vzamemo štruco iz vode in jo narežemo na polcentimetrske rezine.
Sen, ki utruja
Nekateri ljudje se po osemurnem spanju zjutraj prebude utrujeni in nerazpoloženi. Temu se pridruži še misel na novi dan in nervoza. Sčasoma pa slaba volja izgine, utrujenost se izgublja in človek se loti svojega dela živahno in z veseljem; živahnost se čez dan stopnjuje in je zvečer največja.
Tej utrujenosti pravimo paradoksna aste-nija in je izraz posebnega temperamenta. Lastna 'je ljudem, ki so nerazpoloženi in utrujeni zjutraj, živahni pa zvečer. Seveda je dolgo bedenje običajno slaba navada, škodljiva zdravju, a se vendar zdi, da v nekaterih primerih to bedenje prija organizmu.
Paradoksno astenijo — imajo osebe r nizkim krvnim pritiskom in ljudje z neuravnoteženim živčnim sistemom; ti so navadno bledi, visoki in suhi ter slabih mišic.
V nekaterih primerih pa 'je 'jutranja utrujenost posledica nehigienskega načina življenja. Posebno spomladi so znaki te bolezni prav posebno močni.
Poijav lahko razložimo tudi s kvaliteto in intenziteto spanja. Štiri do pet ur trdnega spanja lahko vrne organizmu energijo. Nemirno in lahlko spanje, pri katerem so sicer mentalne sposobnosti uspavane, ne pa vsi organi, nam nikoli ne bo povrnilo toliko energije, kolikor smo je porabili v delovnem dnevu.
Razen prirojenih lastnosti so vzroki za slabo spanje v neurejenem življenju, velikem umSkem naporu posebno zvečer in vse vrste pretiravanj. Prenatrpan želodec lahko deluje na živčevje, da le le-to ne more v spanju povsem sprostiti. Utrujenost lahko povzroči tudi slabo delovanje srca, jeter in posebno ledvic. V takih primerih lahko astenija traja ves dan, a je najmočnejša zjutraj.
Zato je potrebno opustiti vsako poživilo vsaj dve do tri ure pred spanjem (čaj, kava, alkoholne pijače). Pred spartjem je dobro, če se malo sprehodite ali napravite nekaj telovadnih gibov.
Spalnica ne sme biti pregreta, bolje je, če je popolnoma hladna. Pogoj za dobro spanje je tudi 'tišina. Položaj postelje vpliva na spanje le glede topline zidov. Priporočljivo je spati brez vzglavja, razen bolnim na srcu.
Drobni nasveti
■	Surov krompir je blažilno sredstvo za opekline. Dovolj je, da položimo tanek odrezek na lažje opekline. Pomaga tudi proti glavobolu z ovitkom krompirja na čelu.
■	Igralne karte najlepše očistimo s kolonjsko vodo, osušene pa narahlo natremo s smukcem, da se ne sprimejo.
■	Tope nože lahko nabrusimo, če jih podrgnemo z grobim smirkovim papirjem.
■	Bravina, ki je zelo pusta, dobi okus divjačine, če jo nekaj dni namakamo v posnetem mleku.
■	Ščetke, ki so postale mehke, pomočite v mešanico vode in mleka; potem pustite, da se posuše. Če to večkrat ponovite, bodo kmalu trde.
0<>0<><K>0<>0<>00<><<><><><><><><><><><><><><><><><><X><>0<><><><><><><^^
„Jaz jočem. Mar nisi opazil, da sem imela solzne oči, ko si prisedel?"
.Nisem."
.Čemu ste belci tako površni?"
.Res nisem opazil."
.Saj verjamem."
.Veliko jočeš?"
.Preveč, kadar sem soma."
.Si veliko sama?"
.Vedno sem sama. Jočem pa le takrat, ko me nihče ne vidi."
.Kako misliš to — da si vedno sama?"
.Tako, da sem sama, tudi če je kdo z menoj."
.Torej si sama tudi zdaj."
.Rekla sem, da sem vedno sama."
Stevardesa nama je prinesla malico: čaj, sendvič, sadje in tablico čokolade. Dal sem ji čokolado: za sinka. Z nenadno kretnjo mi je dvignila levo rolko, nekoliko sklonila glavo in me bežno poljubila na prste. Vprašala je: .Imaš rad otroke?"
.Seveda jih imam."
,ln dečke imaš gotovo rajši kot deklice?"
„To mi je pa zares čisto vseeno."
.Prav zares?"
.Seveda. Te to čudi?"
.Seveda me."
.Čemu?"
.Tako pač. Nenavadno je, če moški tako govori. In če bi ti otroka rodila ženska, kot sem jaz, bi ga tudi
ljubil?"
.Seveda bi ga. Ne vem, zakaj ga ne bi."
.Tudi če bi iftiel postroni oči in rumenkasto polt?" .Seveda."
.Nisi kot drugi moški."
.Uboga Noi," 'sem pomislil in rekel:
.Mogoče si imela opravka is slabimi moškimi ali pa takimi, ki so imeli neumne predsodke."
.Mogoče. Povej mi nekaj!” n Kaj?"
.Kako misliš o ljudeh?"
„Ne vem, kaj misliš."
„No, tako: čemu so take razlike med njimi?"
.Misliš, zakaj sva si različna med sabo?"
„Da. Vendar ne zaradi las in kože."
.Poslušaj, Noi: mimo las, kože in jezika med ljudmi ni bistvenih razlik."
„Si mar o tem prepričan?"
.Sem."
.Potem zares slabo gledaš in razmišljaš."
.Zdaj me ti ne razumeš."
.O, saj bi rada videla, da bi bili vsi ljudje med sabo v bistvu enaki."
Takrat je ona zaobrnila pogovor. Vprašala je:
.Imaš tudi ti kakšnega otroka?”
.Imam."
.Deklico ali dečka?"
.Deklico."
„Jo je rodila bela mati?"
»Da."
.Koliko je stara?"
.Deset let."
„ln kako ji je ime?"
.Marjetka."
,To je zelo čudno ime: niti ponoviti ga ne bi znala." Motorji so enakomerno brneli. Najin pogovor se ni niti za hip utrudil. Med mnogimi površinskimi besedami mi je Noi odkrila marsikaj, kar se mi je zdelo nena-vidno. Taki so bili za primero stavki:
.Belci živite preveč brez srca: vedno mislite na to, kaj bo jutri in pojutrišnjem, in zato nimate občutka za sedanjost."
Ali pa:
.Najbolj nesmiselno je to, da skušate gospodariti nad časom."
Inf	$
.Prepričani ste, da vse lahko kupite z denarjem."
Čeprav Noi ni bila posebno pametna, je imela svoje nazore. Bili so enostavni in seveda precej fatalistični. Iz njih je dihala nemoč človeka v neenakem boju z okolico, razmerami in življenjem nasploh. Iz besed je pogosto zavela zagrenjenost, kakršna je značilna za ceneni sentimentalizem šestnajstletnih deklet in prostitutk. Vendar je v svoji preprostosti izpovedala nekaj lepih besed o smislu človeške sreče. Ne toliko zaradi premišljenosti in treznosti, kot zaradi prizadetosti, vere, mladosti in glasu, v katerem je trepetala splašena grlica.
Pet ur leta med Singapurom in Bangkokom je minilo neprimerno hitreje kot tisti dve med Džakarto in Singapurom.	^
Kmalu potem, ko se je pod nami zarisala kopnina, smo prileteli v Bangkok. Pristali smo pravzaprav izven njega, kajti letališče toči od mesta okoli 30 km 'trdne in dobre ceste, speljane po močvirnem svetu. Se preden smo pristali, sem skozi okence videl, da je del zemlje okoli mesta poplavljen. Voda je ostala po monsunih.
Ob uslužbencih za pulti se inisem dolgo zadrževal, vendar sem bil zadnji potnik v salonu med njimi. Američani in drugi so šli mimo njih dosti hitreje. Uslužbenci so bili kjUb temu prijazni in so mi kot vsem ostalim postregli s steklenico super-cole.
(Nadaljevanje sledi)
HASSE ZETERSTRdM:
Prijazen
cforaz
Te dni mi je prišla v roke knjižica, ki jo je napisal nemški sanitetni svetnik Sperling in ima naslov Higienska jutranja toaleta. Ta knjižica vsebu>je telovadni sistem, ki ima to prednost, da je udoben — vse vaje lahko opravlja človek zjutraj kar v postelji. Sanitetni svetniki stare šole so imeli drugačne predpise: tek, plezanje in skakanje. Zdaj imamo torej ležečo telovadbo in čez nekaj let bo verjetno že zadostovalo, da bomo na posamezne gibe samo mislili.
Avtor zelo pomembne knjižice zaključuje svoja izvajanja z doslej na področju telovadbe neznano vajo:
„Ko si končal z vajami, se vzdigni iz postelje, stopi pred ogledalo in napravi vesel prijazen Obraz. Takega tudi obdrži, naj se zgodi karkoli."
Ko sem to navodilo prebral dvakrat zaporedoma, sem si dejal, da je važnejše od vseh telovadnih vaj skupaj. Kdor je vesel, je tuaii zdrav, in ipotem je tudi lahko vesel, prijazen obraz. Svoje ustnice sem zavihal v smehljaj, neprisiljen smehljaj, in si zgladil gube med Obrvmi. Bil sem videti, kot da bi zadel prvo nagrado ali pa kot bi bil izvedel, da le-te moj smrtni sovražnik ni zadel. Čez nekaj časa sem začutil nekakšno napetost na obrazu, vendar sem vzdržal in s prijaznim smehtjajem in veselimi očmi odšel k zajtrku.
Družina je bila zbrana, moji sinovi so se brcali pod mizo, moja mati je mazala maslo na kruh moji hčerki, ki je stala na stolu.
Moja žena me je začudeno pogledala in dejala:
—	Danes si pa tako čuden. Ti morda ni dobro?
—	Imenitno! — sem dejal in se smehljal.
Moji sinovi so me pogledali, moja hčerka me je pogledala in njene oči so se povečale od začudenja — tako razpoloženega očeta še nikoli ni videla.
Čez nekaj časa je rekla moja žena:
—	Danes pride inkasant za elektriko. Treba bo plačati 56 kron.
—	Rad imam inkasante, — sem dejal. — In 56 kron je zelo malo.
Moja žena je prebledela. To je bilo zanjo nelkaj novega. Urno je pristavila:
— Plačali moram tudi šiviljo. 130 kron.
— Seveda, — sem dejal, — zakaj pa ne? Skrajni čas je že, da si si kupila novo obleko.
Pozajtrkovali smo v vsesplošnem veselju, in ko sem šel, me je pospremila vsa družina po stopnicah.
Stopil sem v cestno železnico. Stari znanec, ki ga že nelkaj let nisem videl, je prisedel k meni.
— No, 'kako ti gre? Tako vesel si videti. Ali si kaj prijetnega doživel?
— Ne, — sem dejal. — Človek je lahko vesel, čeprav ni nič veselega doživel.
— Tako? — je dejal. — Tega nisem še nikoli slišal.
— Pač, — sem dejal. — Saj je tudi mnogo ljudi, ki so videti inteligentni, v resnici pa sploh niso.
Moj stari znanec se je zdrznil in dejal:
— Prepovedujem si takšne šale! S tem si mislil seveda mene!
— Saj nisem rekel da si ti videti inteligenten, — sem dejal in se še naprej prijazno smehljal.
Moj prijatelj je zapustil cestno železnico.
Nasproti mi je sedela neka mlada ženska. Bila je lepa. Pogledal sem jo s svojim prijaznim obrazom, ona pa je globoko zardela. Se naprej sem jo prijazno gledal, dokler je ni moški, ki je sedel ob njej, vprašal:
— Poznaš tega gospoda, Ani?
— Ne, — je rekla Ani.
— Potem je nesramno od njega, da tako bulji v neznano žensko.
Dvignil sem se in izstopil, ker nisem hotel povzročiti škandal. Na pločniku je stala moja teta. Imela je obvezano rolko.
•— Kako ti gre? — sem jo vprašal prijazno.
— Oh, padla sem z lestve in sem si zlomila roko. Zdaj grem v ambulanto. To vendar ni nič smešnega I
— Saj se ne smejem, draga teta, — sem deijal. — Smehljam se. Delam prijazno ve-
Družlba je prasnila v smeh. Američan je stopil k dolginu in ga dregnil pod rebra. »Anglež si, praviš?« ga je vprašal.
»Že sedem sto let,« je odgovoril dolgin. Napravil je kisel obraz in šklonil glavo.
Američan se je nasmehnil. »Ali si delal v Ameriki?« je vprašal spet in stopil korak bliže.
Angležev obraz se je raztegnil. »Ali si že kdaj slišal, da bi se bil človek v Ameriki brez dela najedel? Delati sem moral. Najprej sem pomival mize, potem sem bil priložnostni delavec, zdaj sem pa rudar.«
»Ali se vračaš v Anglijo?« Američan je radovedno motril dolgina.
»Vsako tretje leto!« je pritrdil Anglež. »Najprej v Carlisle, potem v London. Poleti pa se moram vrniti v Pittsburg.«
»Anglija,« je odgovoril dolgin, »ima več brezposelnih kakor kamnov na svojih cestah. Če prištejemo še rentnike, bi človek dejal, da ves narod sedi prekrižanih rok in počiva.«
»In to se ne bo spremenilo?« Američan je bil videti presenečen.
»Položaj se bo še poslabšal!« je odgovoril Anglež. »Pred petdesetimi leti je naš narod mislil, da je podjarmil dovolj narodov, da bo lahko večno istislkal iz njih obresti in rente. Zato je napravil iz naše dežele zeljnik s poletnimi vilami. Tovarne so ostale, toda dela nihče več ne jemlje resno. Kolonije so prisilili kupovati, kar smo skrpucali, in tudi delavcem se je spričo tega godilo še kar znosno. Zdaj,« je nadaljeval in napravil žalosten obraz, »pa so se črnci in Indijci, Arabci in Hotentoti naveličali našega varuštva. Niti naše vlade ne trpe več, postavljajo se ji po robu, nas zmerjajo in se upirajo.«
»Ali jim to kaj koristi?« je vprašal Američan radovedno.
»Zdaj še ne mnogo,« je odgovoril Anglež. »To se pravi, naše blago večidel že odklanjajo. Iz drugih dežel dobivajo boljše ali pa sami grade tovarne. Naši rentniki in tovarnarji so spričo tega zagnali velik vik in krik. Toda naše vojne ladje in naši vojaki tišče njihove vojne skomine k tlom. Vsaj danes še in jutri.«
»Kaj pa pozneje?« je menil Američan.
»Hm,« je odgovoril Anglež in povesil spodnjo ustnico, »saj zato že delam ...«
Američan se je zasmejal.
»Kar smej se,« je rekel dolgin in še bolj na-kremžil obraz. »Doma smo bili trije, dva brata in sestra. Živeli smo od delnic tovarne v Kalkutti. Ko so začeli Indijci bojkotirati naše blago, je šla tovarna rakom žvižgat, mi pa smo obsedeli na cesti. Moja brata sta znala jahati. Moja sestra je znala dobro plesati fox-trott. Jaz sem bil med njimi najbolj zabit. Jaz nisem znal ničesar.«
Že nasmejan je nadaljeval: »Imeli smo bojni posvet. Bile so tri možnosti. Lahko bi se bili stisnili pod streho pri stricu ali pri teti, dokler nas ne bi postavila pod kap. To je bilo najlaže in tudi naudobnejše. Lahko bi prosili vlado, naj nam pomaga; to je bilo že itežavneje, nekaj bi nam bila morda le dala. Lahko bi prijeli za delo, toda to je zahtevalo največ napora. Razen tega pa je veljalo delo za sramotno.
Ko so kmalu potem po vrsti obubožale še tri od rent živeče družine, se je moj brat odločil. Mimogrede rečeno, je vnet patriot. »Hen-ry,« mi je dajal, »v zadnjih treh tednih sem napravil tole kalkulacijo. Anglija propada. Saj ne more večno živeti od pridobitev svo-

AFORIZMI
•	Ljubezen je kot potovanje z vlakom brez vozne karte: nikdar ne veš, na kateri postaji te bodo vrgli dol.
•	Ženske so kot novi avtomobil: sanjaš da jih imaš, potem pa bi jih samo menjaval.
•	Zakon je kot morje: z radostjo skočiš vanj, šele potem ugotoviš, da si se zmočil.
•	Žena je kot brivec: najprej vas namili potem pa oskubi.
•	Zakon je kot blagovna hiša: vsega je v njem — od cvetja do trnja.
•	Življenje Je kot potovanje skozi predor: včasih poljub, včasih klofuta.
seli obraz. Če bi se vsi prijazno smehljali, bi bilo življenje mnogo lepše.
— Se ko si bil majhen deček, sem rekla tvoji materi, da boš postal pravi neotesanec. In zdaj vidmi, da sem imela prav. S teboj inoičem imeti opravka.
Ko sem prišel domov, sem napisal sanitetnemu svetniku Sperlingu pismo, v katerem sem mu izrazil svoje mnenje, da telovadna vaja .Napravi vesel, prijazen obraz!" morda vendar ni primerna za vsakogar in ob vsalki priložnosti.
jih prednikov. Mi, Angleži, premalo delamo. Tega nisem spoznal saimo jaz, marveč tudi sto in sto drugih. Kaj nameravaš storiti ti? Ti lahko obsediš na svojem mestu, ostaneš lahko zakrknjen konservativec, kakršen si b:l doslej, ti lahko rečeš, naj vzame Anglijo vrag, če te ne more več prehraniti s črnci in Indijci. Lahko pa greš tudi tja, kjer ljudje v Angliji še delajo, kjer nočejo propasti zaradi konser-vatrvizma, lahko greš k delavcem.«
»Jaz,« je nosljal dolgin počasneje in škušal napraviti neumen obraz, »sem se prvi hip stresel ko pes, ki so ga polili z ledeno mrzlo vodo. Moj brat pa je že čez tri dni delal v avtomobilski tovarni in čez šest tedna,v je bil že poročen s strašansko moškim bitjem, z neko sindikalno tajnico. Moja sestra je sledila njegovemu zgledu čez osem dni. Samo še slabše. Četrt leta je delala v predilnici, potem se je obesila na cepca, ki je tam popravljal stole.«
»Vidiš,« je dejal, globoko dihnil in pokazal na kruljavca, »da boš verjel, da se je spečala z njim, tamle stoji in sili v tisto! e ženšče. Njemu v čast moram omeniti, da prej ni bil tako beden. Koščki premoga so mu skazili obraz in v njeni bližini se vede spodobneje Drugače pa nori za vsakim predpasnikom ko star zajec. Povrhu je jeznorit -in nepoboljšljiva pijaradura, prepirljiv in trmoglav.
Odkar so ga vrgli iz predilnice, je presedlal in razvaža premog. Mene je potem, ko me je stric postavil pod kap, iz golega usmiljenja -pobral in vzel s seboj. Zdaj,« dolgin se je pet nasmehnil, »-delava v istem podjetju. To se pravi, on razbija premog, jaz pa ga nakladam. Za kaj drugega sem še zmeraj preneumen.«
»Ali ti to delo ugaja?« je vprašal Američan in nekaj časa gledal dolgina.
Anglež se je zresnil. »Kako naj mi delo ugaja,« je odgovoril. »Tako, kakor ugaja človeku, ki se m-u je pol življenja izogibal, — slabo! Toda v črnih luknjah pod zemljo sam se marsičesa naučil.«
»Najprej,« je dejal tiho, »sem spoznal, da smo ml, zajedavci, res najslabša in najnizikot-nejša svojat, kar jo nosi zemlja. Poleg mene se je ubadal nekdo, ki mu je odtrgalo pol noge, ki je bil nem in ki je imel eno oko iztaknjeno. Toda garal je za svoje tri otroke, dokler ga ni gora povsem strla. Dve ženi sta zgoraj premetavali premog; prva je imela dva otroka, oba od inšpektorja, toda lopov jo je pustil še naprej premetavati premog. Druga -je imela celo štiri umazane črviče, njen mož pa je ležal z zlomljeno hrbtenico v postelji in morali so ga pitati ko dojenčka. Toda nista -godrnjali ali zabavljali. Da, če smo ju zvečer trepljali po zadnjioah, sta se še smejali in šalili. Mi, svojat, pa popivamo, plešemo, ponočujemo in pohajkujemo s to revščino, se pustimo od nje rediti in jo potiskamo še globlje v bedo in moralno blato.«
Anglež je obmolknil in nezaupljivo pogledal okoli sebe, ko da je preveč povedal. Američan pa ga ni pustil pri miru. »Hm,« je dejal, »ali je to vse, kar si spoznal v jaških? To je stara modrost in iz nje so kovali dobiček že tvoji predniki.«
Anglež je hotel vneto ugovarjati, pa je svoj odgovor še malo pridržal med zobmi. Počasi je dajal: »Da, to je vse. Že res, tudi nič ni, i-n svet je tak že nekaj sto let. Bili pa so časi, ko je bilo vse to upravičeno. Moj stari oče je imel mnogo ladij i-n vsako leto se je napotil v Kapstadt in v Indijo, da bi svoje premoženje pomnožil. Tudi v Angliji ni imel delovne živine, vsaj ne skladiščnikov, in če je bilo treba nakladati ladje, je tudi sam pomagal. Zakaj je obogatel? Samo zato, ker je bil velik, močan, odločen in pogumen. Bil je korenjak! 1-n nihče mu ni zav-idal uspehov, nihče se ni spotikal ob to, da je polagoma zlezel v vladajoči razred. Zdaj,« za hip je obmolknil, si z dolgimi rokami obrisal obraz iz vzdihnil.
»Zdaj?« je vprašal Američan.
»Kaj smo mi v primerjavi s tem,« je nadaljeval še počasneje. »Kaj je sedanji vladajoči razred? Izmozgana, gnila svojat, živeča od neumnosti drugih! Tatovi, f-aloci, bebci!« je vzkliknil glasneje, »vzlic vsej bleščeči ropotiji, ki so jo obesili nase. Bebci, kakršen sem bil nekoč tudi jaz!«
Američan se je smehljal. »Mar ne verjameš?« je vprašal Anglež ves v ognju. »S-to noči zapored bi ti lahko pripovedoval o naših zabavah v klubu, o naših večerjah in plesih z dekleti iz .Charlotten Streeta*. Bili smo bolj divji od psov in vsaka cipa je zardela, če smo uganjali z njo šale.«
Američanov obraz se je bil že zresnil.
»Kaj pa pri delavcih, alli je bilo bolje?« je vprašal.
»Bolj človeško,« je odgovoril dolgin, »in bolj junaško. Toliko veličine in veselja do življenja nisem videl nikjer drugod. Ko se jim je godilo najslabše, so najtrdnaje upali. Ko so se od lakote in bede že valjali po tleh, je bilo njihovo upanje na boljše čase najmočnejše. In,« je nadaljeval po kratkem razmišljanju, »najbolj čudno je bilo, da pri vsem svojem mišljenju, tudi v revolucijah, niso mislili izključno nase. Zmeraj so govorili o človeku,
ki se mu bo nekoč godilo bolje, morda o svojih otrocih, ki bodo še doživeli nove čase, sebe pa so zmeraj imeli za že tipeče, za še mučene, za ljudi, na katerih leži vsa odgovornost za prihodnost. Z menoj je delal kopač nizke postave. Bil je suh možičelk, doma iz nekega siromašnega gnezda na Češkem. Ta ti je venomer govoril patetično: ,M-i smo garda, ki mora osvojiti prihodnost. Morda bomo vsi padli. Toda kaj zato? Kri žrtev rodi samo dobro*. Smejal sem se mu, dokler ga nisem obiskal v bolnišnici po neki stavki v Pitts-burgu. Telo mu je bilo raztrgano in nobene-
■
KURT KLABE
■
-ga upanja ni bilo, da bi ostal živ. ,Ti se cmeriš, tovariš? mi je rekel, videč solze v mojih očeh, storil bi mi uslugo, če bi bil pogumnejši. Čemu ti bo jok? Z vsakim mrtvim smo bliže cilju!*
»Kaj more postaviti moj razred proti temu?« je nadaljeval hitreje, videč, da je Američan dvignil rolko, da bi nekaj rekel. »Ničesar! Edino, kar delajo, ije to, da utrjujejo policijo in vojsko. Kupujejo strupene pline in istrupe. Okoli sebe zbirajo štab ljudi, ki naj bi branili njihovo posest in lenobo. Toda kaj pomeni ito proti pohodu nižjih razredov? Kaj pomeni proti človeškemu navalu in preobrazbam? Samo kupi mrtvih bodo naraščali. Samo spopad bo strašnejši, ko se bo pohod začel. Zato pa bo tudi maščevanje hujše!«
»Ti torej sploh več ne upaš, da bi mogel ta razred še vladati,« je ugovarjal Američan. »Ti meniš, da so njegove pravice izpodkopane, da jih niso izpodkopale množice, ampak čas.«
Anglež se je bolestno nasmehnil. »Jaz sem se spremenil, 'toda to je manj moja krivda kakor krivda mojega brata in moje sestre. Tudi mi smo zrasli iz kmečkih korenin, morda mi je 'bilo zato laže. Drugače pa misli aristokracija samo še na obrambo. Gotovo ve enako dobro kakor jaz, da je njena obrambna črta slaba in da bo razbita. Toda po njihovih žilah se pretaka prestara kri. Če že morajo propasti, hočejo prepasti na svojih utrdbah. Proti junaštvu in pogumu množic postavljajo svoj konservativizem in skepticizem. Jurišaj-te! kriče, branili se bomo. In .tudi če pademo, smo še zmeraj dovolj močni in veliki, da vas potegnemo za seboj. Kajti, kaj hočete! V Angliji brez našega vladanja, to je enako blazno kakor nebesa brez boga!«
Angleža ne bilo dolgo govorjenje izčrpalo. Bil ije ves bled in stopil je v ozadje. Američan ga je še zmeraj gledal. Zamišljeno si je potisnil naočnike na čelo in stopil nekaj korakov za njim, toda Francoz, ki je njun pogovor poslušal, je stopil predenj in ga zadržal.
»Mož ima prav,« je rekel s kašljajočim glasom. »Ni samo angleški aristokrat tisti, ki hoče s svojim propadom potegniti za seboj ves narod. V tvoji Ameriki in v drugih državah je prav tako. Povsod mislijo ti bratci, ki že od rojstva sede z zadnjicami na zlatu, pa naj čepe na borzah, v tovarnah ali na podeželju, da so že ob nastanku zemlje dobili pravico biti bogati in vladati. Toda,« je zakašljal in izpljunil polna usta žganja s krvjo, »tudi njihov konec se bliža. Nihče namreč ne sedi na zemlji tako trdno, da ga ne bi mogli omajati. In ‘ti hratci niso prvi, ki jih bodo potegnili iz njihovih stolčkov! Vse zlo je treba iztrebiti! Potem bo na svetu samo še nekaj,« iztegnil je roke in povzdignil glas: »Svoboda!«

Avstrijska liga za Človečanske
pravice
Minulo soboto in nedeljo je imela Avstrijska liga za človečanske pravice v Ober-wartu/Fels6dr na Gradiščanskem seminar, ki ga je vodil višji študijski svetnik dr. Ernst J. G d ril c h. Prosvetni minister dr. Piffl-Percevic je poslal seminarju pismo, v katerem mu je želel dober potek in obžaloval, da se ga zaradi službene zadržanosti ne more udeležiti.
Prvi referat »Humanizem v atomskem veku" je imel predsednik lige, univ. prof. dr. Hans T h i r r i n g. Njemu je sledil referat podpredsednika lige, univ. prof. dr. Karla Lugmayerja, ki je govoril o človeški osebi kot temelju vseh človečanskih pravic. Za njima so še predavali visokošolski docent dr. N. V a 11 e r s, dr. E. i. G orli c h, dr. F. V e r i n g in generalni sekretar Avstrijske lige za človečanske pravice, dr. Erich Komer, ki je naglasil, da so vsi dosedanji predsedniki Prve in Druge republike člani oz. so bili člani te organizacije. Dr. Komer se je zavzel tudi za pravično rešitev manjšinskega vprašanja prav v duhu lige. Poleg tega so predavatelji govorili o človečanskih pravicah v osebni diskusiji med Zapadom in Vzhodom, o človečanskih pravicah in šoli ter o nalogah Avstrijske lige za človečanske pravice. Predavanjem je sledila diskusija.
Soboto zvečer je šolski nadzornik za okraj Oberwart, Ernst T o 11 y, ki je pristojen tudi za madžarski pouk na Gradiščanskem, imel predavanje s skioptičnimi slikami o svojem kraju, v katerem živijo poleg nemških Avstrijcev še Avstrijci madžarske in hrvatske narodnosti.
Predsednik lige za Gradiščansko in predsednik Hrvatskega kulturnega društva na Gradiščanskem dr. Demeter L i n z e r je govoril o manjšinskih vprašanjih, ki jih je treba širokogrudno reševati. Po izvolitvah liginega sosveta za vzgojo je ta zanimivi in pomembni seminar zaključil svoje delo.
RADIO PROGRAM
RADIO CELOVEC
I.	PROGRAM
Poročila: 5.45, 6.45, 7.45, 12.30, 16.45, 20.00 22.00 Dnevne oddaje (razen nedelje): 5.55 Kmečka oddaja —
6.00	Pestro mešano — 7.55 Gospodarske vesti — 8.15 Jutranji koncert — 9.00 Pozdrav nate (razen sobote in nedelje) — 10.00 Za gospodinjo — 11.00 Ljudske viže — 11.45 Oddaja za podeželje — 12.00 Opoldanski zvonovi
—	12.40 Deželna poročila — 13.05 Opoldanski koncert
—	14.55 Posebej za vas — 16.00 Glasba zate — 17.00 Popoldanski koncert — 18.45 Pestro mešano — 18.55 Lokalne športne novice — 19.30 Odmev časa — 20*10 Deželna poročila.
Sobota, 24. 10.: 8.05 Domači vrt — 13.45 Olimpiada v Tokiu — 14.15 Pozdrav nate — 15.30 Križana dekla —
17.15	Vesel delopust z glasbo — 8.00 Kulturni razgledi
—	19.00 Sobotni šport — 19.10 Odmev časa — 20.15 Koncert k Dnevu združenih narodov — 22.50 Plesna glasba po naročilu.
Nedelja, 25. 10.: 8.05 Kmečka oddaja — 8.15 Nedeljska jutranja oddaja — 9.05 Favoriti popevk od včeraj
—	13.45 Skozi Bistriško dolino — 14.30 Pozdrav nate —
16.30	Križem po svetu, križem skozi čas — 18.05 Koncert narodnih pesmi — 19.00 Nedeljski šport — 20.10 Kad, polna denarja.
Ponedeljek, 26. 10.: 8.00 Domača književnost — 15.15 Komorna glasba — 15.45 Koroški knjižni kotiček — 18J5 Avstrijski knjižni teden — 20.15 In kaj mislite vi? — 20.30 Zastrupitev s plinom — vzrok smrti — 21J5 Veselo petje, veselo igranje.
Torek, 27. 10.: 15.15 Knjige za božično darilo — 15.30 Kako lepi so gamsi — 15.45 Mladinska oddaja — 18.00 Mesec dni deželne politike — 18.15 Avstrijski knjižni teden — 19.00 XY ve vse — 20.15 Jutranja molitev, slušna igra — 21.05 Hans Reisinger, pesnik notranjega govora.
Sreda, 28. 10.: 15.15 Knjige za božično darilo — 15.30 Ušli na lahkih čolnih — 18.00 Poletje gre h kraju —
18.15	Avstrijski knjižni teden — 20*15 Ljubezenska zvitost, opera.
Četrtek, 2». 10.: 15.15 Ura pesmi — 15.45 Koroški avtorji: Ines Widmann — 18.05 Pri sreči ni mogoče ostati
—	18.15 Avstrijski knjižni teden — 19.00 XY ve vse —
19.30	K dnevu štednje — 20.15 Podoba dežele: Gradiščanska — 21.15 Zveneča alpska dežela.
Petek, 30. 10.: 15.15 Komorna glasba — 15.45 Kulturno ogledalo — 18.00 Koroški visokošolski tedni — 18.15 Avstrijski knjižni teden — 20.15 Iz skrinje za plažo — 21.00 Koncert solistov.
II.	PROGRAM
Poročila: 6.00, 7.00, 8.00, 13.00 17.00, 19.00, 22.00, 23.00, 00.00.
Dnevne oddaje (razen nedelje): 5.30 Dobro jutro — 6.10 Z glasbo v dan — 6.40 Jutranja opazovanja — 6.50 Pestro mešano — 7.20 Jutranja glasba — 11.00 Veseli ob enajstih —	11.45 Za avtomobiliste (razen nedelje) —
13.10 Pestro mešano — 14.50 Objave za Avstrijo — 15.00 Šolska oddaja — 16.30 Koncertna ura — 17.10 Kulturne vesti — 17.30 Reporterji med potjo — 18.00 Vsakodnevna glasbena oddaja s plošč — 19.20 Kaj slišimo zvečer
—	21.55 Športni komentar.
Sobota, 24. 10.: 8.20 Prosimo, prav prijazno — 9.30 Bodite čisto tiho — 10.50 Alkohol in zločin — 13.55 Agrarna politika — 14.40 Tehnični razgledi — 15.15 Humoristi — 16.00 Za delovno ženo — 17*10 Iz parlamenta
—	17.25 Avstrijska hit-parada — 19.30 Velika šansa —
20.15	Kdo je storilec? — 21.15 Beseda ali glasba.
Nedelja, 25. 10.: 8.05 Poslušamo Walterja Kolla —
9.00	Operni koncert — 10.00 Tedensko ogledalo domačega tiska — 13.15 Za avtomobiliste — 14.30 Knjigovodja boga — 15.00 Ljudstvo in domovina — 17.05 Inozemski tisk ob koncu tedna — 18.00 Mednarodna radijska univerza — 19.10 Teden dni svetovnih dogajanj
—	19.45 Melodije za nedeljski večer — 20.15 Dunajska opera.
Ponedeljek, 26. 10.: 9.00 Iz stvaritev velikih mojstrov
—	13.30 Za prijatelja opere — 15.00 Literarna oddaja —
15.30	Avstrijski teden 1964 — 16.00 Otroška ura — 17.15 Brali smo za vas — 17.40 Oddaja za žene — 19.25 Orkestralni koncert — 21.00 40 let avstrijskega radia
Torek, 27. 10.: 8.20 Glasba na tekočem traku — 9.35 Iz stvaritev velikih mojstrov — 13.30 Pomembni orkestri
—	15.30 Avstrijski teden 1964 — 16.00 Esej v današnjem času — 16.30 2ivljenje se prične pri šestdesetih — 17.15 Znanje za vse — 19.30 Poleti z nami — 20.30 Ob 50-letnici smrti Richarda Heubergerja — 21.30 O tem lahko govorimo.
Sreda, 28. 10.: 8*10 Prosimo, prav prijazno — 9.35 Iz stvaritev velikih mojstrov — 13.30 Za prijatelja opere
—	14.15 Sodobni avstrijski komponisti — 15.30 Avstrijski teden 1964 — 17.15 Iz raziskovalnega dela naših visokih šol — 17.40 Domači zdravnik — 19.30 Halo, tenagerji
—	20*15 Vseh devet.
Četrtek, 29. 10.: 8.10 Da, to je moja melodija — 9.35 Iz stvaritev velikih mojstrov — 13.30 Orkestralni koncert — 16.00 Svet enciklopedije — 17.15 Raziskovalci v gosteh — 17.40 Oddaja za žene — 20.00 Pavel Knepler, mojster libretistov — 21.00 Avstrijski teden 1964.
Petek, 30. 10.: 8.10 Prosimo, prav prijazno — 9.35 Iz stvaritev velikih mojstrov — 13.30 Za prijatelja opere — 14.20 Sodobni avstrijski komponisti —	16.00 Otroška
ura — 17,15 Znanje za vse — 19.30 Zadnji dnevi človeštva — 21.00 Nabiralnik za pritožbe.
SLOVENSKE ODDAJE
Sobota, 24.	10.:	9.00 Od pesmi	do pesmi, od	srca do
srca.
Nedelja, 25. 10.: 7.30 Duhovni nagovor — S pesmijo in glasbo pozdravljamo in voščimo.
Ponedeljek,	26.	10L:	14.15 Poročila, objave,	pregled
sporeda — Igrajo	Beneški fantje	— 10 minut za šport-
nike — 18.00 Za našo vas.
Torek, 27. 10.: 14j1 5 Poročila, objave — Ob 90-letnici rojstva F. Ks. Meška — Z gledališkega odra in galerijskih sten.
Sreda, 28. 10.: 14.15 Poročila, objave — Kar želite zaigramo.
Četrtek, 29.	10.:	14.15 Poročila,	objave — Iz	ljudstva
za ljudstvo.
Petek, 30. 10.: 14.15 Poročila, objave — Od petka do petka po naših krajih In pri naših ljudeh — Solistična glasba.
RADIO LJUBLJANA
oddaja na srednjem valu 327,1 — 257 — 212,4 — 202 m UKV frekvence 88,5 — 92,9 — 94,1 — 90,5 — 97,9 MHz
Poročila: 5j15, 6.00, 7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, 17.00, 18.00, 22.00, 23.00, 24.00.
Dnevne oddaje (razen nedelje): 5.00 Dobro jutro —
11.00	Za avtomobiliste — 12.05 Kmetijska oddaja — 13.15 Obvestila in zabavna glasba — 13.30 Priporočajo vam
—	15.00 Popoldanski radijski dnevnik — 16.00 Vsak dan za vas — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 19.05 Glasbene razglednice — 19.30 Večerni radijski dnevnik.
Sobota, 24. 10.: 8.05 Slovenski oktet — 12.30 Po stezicah slovenske glasbe — 14.05 Iz baletov Petra lljiča Čajkovskega — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 17.35 Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov
—	18.45 S knjižnega trga — 20.00 Prenos slavnostnega koncerta ob Dnevu združenih narodov — 22.10 Oddaja za naše izseljence.
Nedelja, 25. 10.: 8.00 Mladinska radijska igra — 9.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 10.00 Se pomnite, tovariši — 11.40 Nedeljska reportaža — 12.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 13.30 Za našo vas
—	14.00 Nedeljski operni koncert — 15.05 Danes popoldne — 20.00 V nedeljo zvečer — 21.30 Iz slovenske simfonične glasbe.
Ponedeljek, 26. 10.: 8.55 Za mlade radovedneže — 9.25 Iz narodne zakladnice — 10.35 Naš podlistek — 12.15 Pred domačo hišo — 14.05 S poti po Skandinaviji — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.30 Iz skladb bratov Ipavcev — 17.05 Iz opernega sveta — 18.45 Svet tehnike — 20.00 Revija naših pevcev zabavne glasbe.
Torek, 27. 10.: 8.05 Igrajo Veseli planšarji — 9.25 Dvospevi francoskih oper — 12.15 Tenorist Ludvik Ličar poje slovenske narodne — 15.30 V torek nasvidenje — 17.05 Koncert po željah poslušalcev — 18.45 Na mednarodnih križpotjih — 20.20 Stopnice, radijska igra — 21.20 Se-renadni večer.
Sreda, 28. 10.: 8.55 Pisan svet pravljic in zgodb — 9.25 Nekaj domačih za prijetno dopoldne — 10.45 človek in zdravje — 12.15 Na kmečki peči — 12.30 Iz opernega albuma — 15.30 Slovenske narodne v priredbi Matije Tomca — 17.05 Shakespeare in glasba — 18.45 Naš razgovor — 20.00 Zbor Slovenske filharmonije — 20.40 Lakme, opera.
Četrtek, 29. 10.: 9.25 Glasbeni vedež — 12.15 čez hrib in dol — 14.05 Naši pevci v vlogah tujih oper — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.40 Literarni sprehod — 17.05 Turistična oddaja — 18.45 Jezikovni pogovori — 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi i-n napevov — 21.00 Lirika skozi čas.
Petek, 30. 10.: 8.35 Za vsakogar nekaj — 8.55 Pionirski tednik — 10.35 Novo na knjižni polici — 12.30 Za ljubitelje opernih melodij — 14.35 Listi iz ansambelske glasbe — 15.25 Napotki za turiste — 15.45 Novo v znanosti — 17.05 Petkov simfonični koncert — 20.30 Tedenski zunanjepolitični pregled — 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih.
RADIO TRST
Sobota, 24. 10.: 12.15 Znani sodobniki — 15.00 Za avtomobiliste — 15.30 Bežno srečanje, radijska igra —
18.30	Glasbena oddaja za mladino — 19.15 Družinski obzornik — 20.30 Teden v Italiji — 20.45 Zbor »Tone Tomšič" iz Ljubljane — 21.00 Vabilo na ples.
Nedelja, 25. 10.: 9.00 Kmetijska oddaja — 11.15 Oddaja za najmlajše — 13.00 Kdo, kdaj, zakaj — 14.30 Sedem dni po svetu — 15.45 Pevski zbori Furlanije-Julijske krajine — 20.30 Iz slovenske folklore.
Ponedeljek, 26. 10.: 12.15 Iz slovenske folklore — 18.30 26. oktober 1964 — deset let pozneje — 19.15 Plošče za vas — 20.30 Ljubezenski napitek, opera.
Torek, 27. 10.: 12.15 Pomenek s poslušalkami — 19.15 Pisani balončki — 21.30 Slovenske novele 19. stoletja.
Sreda, 28. 10.: 11.45 Ameriški odmevi — 12.15 Podobe iz narave — 13.30 Prijetna srečanja — 19.15 Slovensko gledališče na Tržaškem — 20.30 Simfonični koncert.
Četrtek, 29. 10.: 12.15 V Trstu pred 100 leti — 18.30 Kantate in oratoriji — 19.15 Sirimo obzorja — 20.30 Alfie
Izdajatelj, založnik in lastnik: Zveza slovenskih organizacij na Koroškem; glavni urednik: Rado Janežič, odgovorni urednik: Lovro Potočnik; uredništvo in uprava: Celovec-Klagenfurt, Gasometergasse 10, telefon 56-24. — Tiskal Založniška in tiskarska družba z o. j. Drava, Celovec -Borovlje. — Dopisi naj se pošiljajo na naslov: Celovec • Klagenfurt 2, Postfach 124.
Elkins in njegovo skromno življenje, radijska pripovedka.
Petek, 29. 10.: 12.15 Pomenek s poslušalkami — 18.30 Jugoslovanski solisti — 19-15 Poglavja iz zgodovine slovenske književnosti — 20.30 Gospodarstvo in delo —
21.00	Koncert operne glasbe.
Trete vizija
AVSTRIJA
Sobota, 24. 10.: 17.00 Svet mladine — 17.30 Olimpiada v Tokiu — 18.33 Smejati prepovedano — 19.30 čas v sliki
—	20.10 Kaj vidimo novega? — 21.40 Mož s palico —
22.30	Olimpiada v Tokiu.
Nedelja, 25. 10.: 17.00 Vabimo na ples — 18.20 Olimpiada v Tokiu — 19.30 Ko Flanderska ni pripadala k Avstriji — 20.00 Športni komentar — 20.15 Mamselle Nitouche.
Ponedeljek, 26. 10.: 18.33 Tečaj francoščine — 19.00 Aktualni šport — 19.30 čas v sliki — 20.10 Kriminalna igra — 21.20 V službi Avstrije.
Torek, 27. 10.: 18.33 Tečaj angleščine — 19.00 Slike ir Avstrije — 19.30 Čas v sliki — 20JO Enaindvajset — 21.00 Horizonti.
Sreda, 28. 10.: 11.00 V službi Avstrije — 11.30 Kriminalna igra — 17.00 Listamo po slikanici — 17.25 Peter iznajdljivec — 18.33 Tečaj francoščine — 19.00 Pust v Ouebecu — 19.10 Theo Lingen predstavlja — 19.30 čas v sliki — 20.15 Kaj sem? — 21.00 Konji, jezdeci in razvaline.
Četrtek, 29. 10.: 11.00 V gosteh pri Pavlu Angererju
—	12.00 Slikar Lucas Cranach — 18.33 Tečaj angleščine
—	19.00 športni kalejdoskop — 19.30 Čas v sliki — 20.10 Dekle brez dote, komedija — 21.45 Inozemski odmevi.
Petek, 30. 10.: 11.00 Dekle brez dote, komedija — 18.33 Nemščina za Nemce — 19.00 Televizijska kuhinja — 19.30 Čas v sliki — 20.10 Počena skodelica — 21.40 Aktualna vsebina.
JUGOSLAVIJA
Sobota, 24. 10.: 16.00 Olimpiada v Tokiu — 17.40 Nenavadna pravljica — 18.25 Obzornik — 18.45 Vrabček, mladinska igra — 20.00 Dnevnik — 20.30 Sprehod skozi čas — 21.00 Humoristična oddaja — 21.50 Koncert ob Dnevu združenih narodov — 22.35 Olimpiada v Tokiu. Nedelja, 25. 10.: 9.30 Otroški zbor madžarske RTV —
10.30	Gozdni čuvaji, otroški film — 11.00 Kmetijska oddaja — 14.20 športno popoldne — 16.30 Olimpiada v
Izredno močan padec cen za pralne stroje in sesalce pri podjetju za elektrotehniko
ing. A. Schlapper
v Št. Jakobu v Rožu
HOOVER - proizvodi so izvrstni v kakovosti in senzacionalni v ceni.
Neobvezna predvajanja ob vsakem Sasu.
Tokiu — 18.00 Mladinski TV klub — 19.00 Rečna ladja — 20.00 Dnevnik — 20.45 Da ali ne.
Ponedeljek, 26. 10.: 11.40 Zobje — 16.40 Ruščina — 17.40 Angleščina — 17.40 Francozi pri vas doma — 18.10 Risanke — 18.25 Obzornik — 18.45 Kuharski nasveti —
19.15	Tedenski športni pregled — 20.00 Dnevnik — 20.40 Trotogeljnik, drama — 21.45 Naš teleobjektiv.
Sreda, 28. 10.: 17.10 Učimo se angleščino — 17.40 Pravljica za najmlajše — 18.00 Slike sveta — 13.25 Obzornik — 18.45 Belo vreme — 19.15 Zagrebški jazz kvartet — 20.00	Dnevnik — 20.30 Lirika	—	20.40	Deset	za-
detkov — 21.35 TV akcija — 21.45 Kulturna tribuna.
Četrtek, 29. 10.: 10.00 TV v šoli — 11.00 Francozi pri vas doma — 16.40 Ruščina — 17.10 Angleščina — 17.40 Mendov spored — 18.25 Obzornik	—	18.45	Reportaža
studia Sarajevo — 19.15 Melodije za eno kamero — 20.00 Dnevnik —	20.30 Narodna glasba	—	20.40	Ekran	no
ekranu — 21.35 Zanimivosti.
Petek, 30. 10.: 17.10 Učimo se angleščino — 17.40 TV v šoli — 18.10 Skrinjica, ki pripoveduje — 18.25 Obzornik — 18.45	Rdeči signal — 19.15	Narodna	glasba	—
20.00	Dnevnik — 20.35 Pustolovec pred vrati.
Olimpijske igre se bližajo koncu
Jutri zvečer bo na velikem stadionu v Tokiu ugasnil olimpijski ogenj in s tem se bo končala športna prireditev, ki jo po vsej pravici imenujejo »olimpiada rekordov" — ne samo zaradi rekordnega števila sodelujočih držav, marveč še posebno zaradi neštetih novih državnih, olimpijskih in svetovnih rekordov, katere so športniki v »rekord-številu dosegli v raznih disciplinah. Nekaj posebnega pa so letošnje olimpijske
nem
igre tudi v tem smislu, da so številni favoriti in zmagovalci na drugih prireditvah tokrat »odpovedali" in so se na prvih mestih pojavila mnoga nova imena.
Ker se olimpijske igre še nadaljujejo, tokrat ne moremo objaviti zaključnega poročila, navedba delnih rezultatov pa ne bi mogla nuditi dovolj jasnega pregleda o dosedanjem dogajanju. Zalo bomo podrobne rezultate objavili šele v prihodnji številki našega lista, medtem ko naj tokrat zadostuje nekaj splošnih ugotovitev.
Kakor je bito pričakovati, se majhujši boj tudi na tej prireditvi bije med obema športnima velesilama — Ameriko in Sovjetsko zvezo. Vendar pa nekoliko preseneča očitno vodstvo Amerike, ki je pustila Sovjetsko zvezo daleč za seboj: Vključno zadnjega ponedeljka so si ameriški športniki priborili že 31 zlatih, 21 srebrnih in 19 bronastih kolajn, medtem ko je imela sovjetska reprezentanca šele 16 zlatih, 13 srebrnih in 19 bronastih kolajn. Seveda se je razmerje medtem spet spremenilo in so sovjetski športniki razliko nekoliko zmanjšali. Za dru-
go presenečenje je poskrbela Madžarska, ki si je (prav tako vključno ponedeljka) priborila 7 zlatih, 5 srebrnih in 3 bronaste kolajne, talko da je pustila za seboj Japonsko, katera se je marala do navedenega dne zadovoljiti s 6 zlatimi in 5 bronastimi kolajnami.
Veliko razočaranje pomeni tokijska olimpiada nedvomno za Avstrijo, kateri sploh ni uspelo, da bi posegla v boj za kolajne. Jugoslavija pa si je vključno ponedeljka priborila po eno zlato, srebrno in bronasto kolajno, kar je vsekakor lep uspeh, posebno, če pomislimo, da se je morala v vaterpolu le zaradi slabšega količnika golov zadovoljiti z drugim mestom.
Kakor že povedano, bomo zaključno poročilo objavili v prihodnji številki, kjer bomo podali tudi pregled, koliko olimpijskih
krJlnliin en 'ci	nr«nmft7np riržnve.
V globoki žalosti sporočamo vest, da nas je zapustil naš ljubi mož, Oče, brat, stari oče lin svak, gospod
£eo Kval
deželni uradni svetnik v p.
po težki bolezni, spreviden s sv. zakramenti za umirajoče, dne 17. oktobra, v 78. letu starosti.
Dragega pokojnika smo spremili k zadnjemu počitku v ponedeljek, 19. oktobra, od hiše žalosti na domače pokopališče v Šmihelu pri Pliberku.
V neizmerni žalosti:
Christine Wastl, sestra	Leo, Alfred In Rozana, otroci
Dir. Alfred Wastl, svak Jose,ina Kral’ zena	Martina in Krista, snahe
v imenu vseh ostalih sorodnikov