31. Številka
DetovM iahaja vaak p«tek I datomoH aajdodnjaca Ane. — Naročnina za cdo leto K 3i*—, u pol leta K16'-, za 8etrt leta K 8 —. Posamezna Številka 60 vin. UM&iia* v Lootematvo ■MNBtno vei. MUjatve naaredniitvoin
HMMU I ■ IV	-
upr*vnifitvo LlabUaaa, ielmbnm dki Itvr. 8. n. uditr.
Telefon St 226.
Pavlalni Vranko v državJ SHS.
V Ljubljani, dne 31. julija 1920.
VH. leto
Rokopisi se ne vračajo. — Inserati se zaračunavajo* milimeter vrstica ln cer pri enkratni objavi po 85 vinarja, pri trikrat« ni po 80 vinarja, pri iest* kratni po 75 vin., pri celo* letnih objavah po 70 viiL za vsakokrat — Za nraae izjave itd. stane mm vratiea KI*— Reklam, so poštnine proste. — Neftankbra-na pisma •• ne sprejea^jo.
Samozavest proletarijata.
Delavski razred ima. odkar se te za-Cd zavedati svofega položaia ln se to upa , povedati tudi Javnosti. vedno celo vrsto ' sovražnikov, ki skušalo uveljaviti svojo politično moč proti zedinjenemu. organizi-ranemu proletariiatu. Po vseh kotih tatri-eiraJo nasprotniki delavstva in se ooslužu-fefo strahovanja ta nairadikalne&ih fraz oljnem tako. da se nrav nič ne Čudimo, če tu na tam nastane v delavskih vrstah nejasnost. dvom in obuo. Tedai. ko se Da v delavskih VTStah ooJavlla tako razpoloženje. omahovanje, nezaupanje med delavstvom so »a nasprotniki že dosegli deloma svoj uspeh, ker se v tem trenutku ne boie več delavskih organizacij.
In kai Je na vsem tem?
V zadniem času so postali nasprotniki zelo predrzni. Posrečilo se Jim te, da so zanesli nekaj prepira v organizacije. ki oa doslej še ni imel uspeha, temveč naše strokovne organizacije stote trdno in se prav dobro zavedajo, da morate zaupati le sebi in svojim delavskim zauonikom. pa kliub temu klerikalci, liberalci, vlade in vsa ta gosooda.kriči. kakor da bi bil ves delavski svet nlen. Pa tudi gospodarsko čutimo ošabnost meščanskih strank. Industrijska zveza ovira izboljšanje olač. hoče Jih celo znižati: vladni krogi so vse tako leno ure-diiii. da bodo živila š!e vedno draga, dasi smo Pridelal? živil v izobillu, oreeaniaJo nas ta suženiske zakone nam hočete vsiliti iVs® to Je olod kapitalistične predrznosti, ki Jo oodnJrata vsi tisti, ki skušate zanesti
LISTEK.
Alb. Lajovic:	—
Knjige, časopisi in čitanje.
Vsak človek, ki hoče doseči polno dostojanstvo med družbo, mora gledati na to, u se vse svoje življenje uči, izpopolnjuje ta vzgaja. Znova ih znova mora iskati ne samo telesae, temveč tudi duševne gibč-da si ž njo v delu za skupen blagor pridobiva vsakdanjega kruha ta še nekaj več, kar tvori zalogo za stara leta. Kot človek pa mora imeti o svojem delu ta uspehu svojega dela jasen pojem, zavedati se ga mora. Za to potrebuje bistvenega in izfiolanega razuma, ki jasno, gotovo, in hitro sodi. O čemer pa je izrekel svojo sodbo, to mora potem opresti z močnimi nitmi svoje volje, naučiti se mora trdno ta odločno hoteti, svojo voljo v resnici navesti in uresničiti to. česar notrebuic Oboje, kar sem sedaj omenil, spoznanje in voljo, imajo tudi živali v svojem na-
orepire v naše strokovne organizacije v interesu kapitalizma. Med vsemi onimi, ki zanašalo nesporazumie v delavske vrste, ne najdete dielavcev. ki bi imeli izkušnje, ne naidete Hudi. ki bi upoštevali, da mora bili delavski razred euotno organiziran v svoiih strokovnih organizacijah, če hoče z uspehom odvrniti brezobziren boi kapitalistov in meščanov proti delavstvu. Ne zadostuje. da nabavljamo in dopuščamo, da se nam zadrgnic vrv okolo vratu, temveč naša poštena dolžnost in pravica Je. da se branimo in braniti se moremo te z močnimi. dobrimi organizacijami, v katerih te sloga in disciplina. Ali nai čakamo, da pro-najdemo, da oslabimo: ali nai pustimo sekati drva na sebi? To bi bilo sramotno, če bi delavec, ki vzdržuje ves svet bil tnalo družbe. Tega ne bo! Naše organizacije se morate postaviti v čilo fronto, se botevati — vsem tistim pa. ki niso za enotno fronto, p« povejmo, da niso delavski oriiateUi in Dokažimo nm vrata, ker delaio za kapitanom.
Delavce izigravajo proti delavcem.
Prod dobrim tednom se te vršite, pri poverjeništvu za sociialno skrb v Ljubljani enketa trgovcev. Jedro razprav te tvoril osemurni delavnik v trgovinah. Tudi go-soodte trgovci osemurnega delavnflca ne morete prebaviti: zdeha se Jim po »dobrih« starih časih ko so otvarJali trgovine ob 6. ta celo ob 5. uri ziutrai ter zapirali ob 10. uri zvečer, seveda brez vsakega
presledka opoldne. Za podaljšanje osiM* urnika v trgovinah so se aaiboli offrer vaH »natvečii reveži izmed HubHamdklti revnih trgovcev« gg. Šarabon in ki mimogrede povedano, spadate med naJ-večje vctne dobičkarje, kar Jih slovenska! ziemlia nosi. Na pritisk teh dveh gosnodbvi te enketa sklenila poslati v Belgrad reso« ludfo. v kateri navaiaio med drugim tndS. da te DodaljšanJe delavnika v trgovinah ti interesu delavstva 1 Ceš delavstvo nlmai prilike nabavljati si svojih potrebščin, ker! so trgovine že zaprte, ko delavstvo pre« neha z delom Hinavščina gospodov Sara* bona in toonsortes presega že vse mdeu Enostavna laž Je trditi da delavske ženel ne morete kupovati v času. ko so trgovtart odprte. Preneumno bi bilo namenjati dasf gosposkim, večerne ure oa delavskim 2«*« nam. Ali pa morda gospodie trgovci ne ža» le. da se podnevi mešate v trgovinah d«t* lavske žene m otroci med razne milostltt^ ve in gosposke kuharice ter služkinje? Td sicer ne krra natvažneišo vhxro. Boli od* kritosrčni bi morali biti gospodje in or J* znati, da lim ni mari. kdaJ kupujete delavU ske družine svoJe potrebščine, ampak d4 te rodila zahtevo po podaljšanju osemurni* k» nflcoli sita lakomnost m brezmejna do* b'čkažeimost trgovcev. Dve muhi bi ubiK radi na en mah: prvič oropati osobte oa trgovinah za osemurni delavnik in drugič! bi rad! ugladiH pot za podaljšanje delava nega časa svojim debelim ortiateijeri * industrijski zvezi. Končno računate na večte dobičke, ako bi trgovine bile M* časa odprte.
KM
nagonu ,%> ujuhiv« 7-----■ -— —— jesti zastrupljene jedi, nikdar se ne pre-
napase ali prenaje, nikdar se ne prenapije, živi naravno, po svojem načinu nravno-moralno, zakaj njen prirodni nagon jo žene samo za smotrenim razmnoževanjem svoje živalske vrste, noče pa nikake poltene naslade, ki bi ubijalo sile in kazilo nalogo določeno nagonu. Človek je Žal zgubil ravnovesje nagona, na drugi strani pa prišel do višjega spoznanja kot živali. Za-metava naravni nagon, po katerem žive nekateri na stroške drugih, svojih bližnjih. Baš raz to stališče je razdelil človek zveri, zasleduje in uničuje one roparice in vrste, ki žive od dela in ubijanja drugih, medtem ko one same ničesar koristnega ne store. Zato sledi iz tega za človeka nujna potreba, da si bistri razum in vadi voljo.
Poleg razuma in volje pa ima človek s tretio. močno stran svoieea duševnega življenja in to Je čustvo. Tudi živali imajo čustva, seveda samo prirodna. prlprosta nagonska čustva, kot na primer samica ! brani mladiče, čeprav sama pri tem po-
1	gine, ali pa mladiči crav dobro vedo. da j jih branijo starši itd. Človeška čustva pa gredo in morajo iti dalje in višje^ zato ie človek gospodar nad živalmi. Človeška čustva so si postavila višje cilje, kakor
je nagem krvnih vezi, ki Jih seveda vsakdo izmed nas čuti. Na primer sin ne pusti žaliti nenavzočega očeta itd. Človek navdn* šeno služi domovini, narodu, vesoljnemu človečanstvu in njegovemu napredku, Izi tega sledi, da moramo gojiti in negovat! tudi čustva, da se morejo razvijati v pravice in popolnosti.
Trebiti razum, vaditi voljo in vaftfil čustva moramo na več načinov, če bi b2| vsi obdarovani z enakimi duševnimi zmoŽ* nostmi in imeli enako dnevnega posla, potem ne bi bilo za nas boljše šole kot življenje samo. Imeli bi najlepšo priložnosti opazovati prav natanko ne samo ljudi bi njihove posebnosti, temveč bi našli tod$ zadosti prilike za premišljevanje o dogodi« kih, ki bi nas učili presodit5,, kako naj ffa vimo. se vadimo in spgnolnjujemo. /
Toda malokdo i^med nas bi naSel * življenju vse to, k*r je v njem, ne naidi bi v njem vseh onih naukov, ki izvirata iz pokoravanja sveta.
Mnogi ne znajo dosti m dobro vide® A drugi zopet, čeprav dobro vidi. ne v* takoj, ne spozna jasno in razločno, ka| sledi praktičnega iz življenske skušnje, ki si Jo je pridobil, in kaj naj stori vsled tega.	(DaUe	prih.)
Odločno protestiramo proti izgovoru trgovcev na delavca, n« rabimo tozadevnih niihovih obzirov in želimo, da eosDod-ie trgovci. če že nočeio priznati pravih nagibov. da se ne bodo posluževali podleea izigravania delavcev Droti delavcem. Mt osobiu do tnrovinah ne zavidamo osemurnega delavnega časa ter iziavliamo. da se bcmo podališaniu delavneea časa po trgovinah z vso silo uprli.
Značilno ie. da listi klerikalne buržo-RZiie »Večerni List« in drugi, ki imaio vendar ekspoziture svoiih uredništev pri deželni vladi, molče!
Razumemo ta molk. da. da. tam. kjer se gre za interese tudi k'erikalnih magnatov. si mora -»Večerni List« zamašiti usta. ker sitih trgovcev in škandalozno plačanih trgovskih nameščencev hkrati zago-veriat? ne gre in demagogija tudi ni vselel porabna.
Svarilo za rudarje.
Z ozirom na žalostne razmere došlih slovenskih rudarjev v srbske rudnike prejela je pokrajinska delavska strokovna komisija za Slovenijo sledeči dopis:
Pokrajinski strokovni komisiji za rudarje
Ljubljana.
Dragi sodrugr!
„ Obveščeni smo od pokrajinske strokovne komisije iz Aleksinca — pokrajina srbska — da prihajajo v zadnjem času trumoma rudarji iz Slovenije k Aleksin-,skem premogokopu.
Večkrat se pripeti, da rudarski so-drugi — Slovenci — o priliki svojega dohoda privedejo s seboj žene in otroke. Tukaj pa pridejo v največjo bedo in nezadovoljnost. Pri Aleksinskem rudniku ni stanovanj, a tudi ne potrebnega živeža, in še celo pitna voda je iz reke.
Došli rudarji ne morejo dobiti posla, zato so prisiljeni, da prodajo svoje najpotrebnejše stvari, kakor obleko in obuvalo, da morejo preživljati sebe in svoje družine. Ker jim je nemogoče dobiti dela, morata bosi in naffi. iskati dela. naorei. Ker pri naših rudnikih ni stanovanj in tudi ne živeža na razpolago, osobito pa na Aleksinskem rudniku, so razmere naravnost neznosne in se raditega prosite, da obvestite vse tamkajšnje rudarske organizacije, da naj svarijo rudarje pred potovanjem k našim rudnikom, posebno pa k AJeksinskemu. dokler se razmere glede stanovanj in preživljanja ne ublažijo.
Opozarjamo na „Radničke novine“ št. 173 od 22. julija 1920 pod člankom ..strokovni pregled1* organizacijam rudarjev.
Beograd. 22. julija 1920.	........
Žrtve kapitalistične brezvestnosti.
Ko se je v soboto popoldne, dne 17. julija. težka oklopna ploščena blagajna potom škripca prestavljala iz pritličnih prostorov eskomptne banke v Mariboru v'nove prostore, se je utrgala veriga, vsled česar je padla blagajna in njen padec je zahteval dve žrtvi. Sodr. Hušmana je ttbilo in sodr. Grafidovšeka težko ranilo. Listi poročajo sicer o teni slučaju, maje se z ramami, da se vedno nekaj zgodi. Blagajna in kamenita tla se cfčislijo krvi — žrtve pa se pozabijo. Veriga se je utrgala, podjetništva Eylert. katero je ime*o n^‘ ]/ogo prestaviti blagajno, ne zadene nikaka večja kijivda, in sicer ravno toliko, kakor če se graja kapitaliste, kateri dečke m žene izrabljajo za težka dela in jih tako uplčujejo.
Geslo kapitalistov obstoji le, orodje je orodje. Človek ali orodje, vse je eno. Orodje, ko se obrabi, nadomesti se enostavno z drugim. Kapitalizmu in njegovim hlapcem niti na misel ne pride glede orodja, si beliti glavo,ali je človek ali orodje, ter premišljevati, kako naj se ohrani v dobrem stanju, ker je živega orodja dosti na razpolago. Dela se z orodjem. dokler se ne izrabi, potem pride na vrsto sveže, ki tudi toliko časa služi, da se obrabi ali uniči. Kapitalistična velikopoteznost, ali bolje rečeno malomarnost, ne pozna nikakega reda glede orodjinega ma-terijala. Ena veriga, torej eno orodje se je utrgalo in je pri tem drugo orodje, tukaj slučajno ljudi, potegnilo s seboj v nesrečo. Kai hoče tu kak gosDod kapitalist zato. ako orodje drug drugega uničuje? Kapitalisti mislijo le na sebe. krščansko misleči pritrdijo kvečjemu v takem slučaju le še: „to je božja volja", in vsi so v nazoru edini, da je delavstvo le za to tukaj, da se kot orodje izrabljuje in uničuje.
Gospod Žvan,
Mlada izgubljena eksistenca, tako bi se približno pravilno nazvalo gospoda Boljedraga Zvana. Vse drugo mu gre od rok, samo pošteno delo ne. Že za časa stare Avstrije kurzira v njem vest, da je kot c. k. „Fahnrich“ denunciral nekega Kolmana ^v Radovljici, ki je po zaslugi gospoda Zvana bil obsojen na eno leto ječe! Mož je bil nato zaposlen v pisarni g. Polaka, a obstanka zanj ni bilo, ker mu delo ne diši.
Začel se je stikati okolo strokovne organizacije stavbinskih delavcev, v katero se je vrinil kot tajnik.
Osrednje društvo stavbinskih delavcev je imelo skupne prostore s strokovno organizacijo železničarjev. Železničarji so strokovni organizaciji stavbinskih delavcev lokal odpovedali, ker niso hoteli imeti v svoji bližini denuncijanta. Strokovno organizacijo stavbinskih delavcev je sramotno zapustil, ker se je izkazal kot de-fravdanta. Povsod, kamor je šel, se je izdajal za doktorja, in si je tudi rad prilaščal naslove državnih funkcijonarjev! Tudi privatna pisma ljubic itd. so oženjenemu Žvanu dohajala pod naslovom doktor B. Žvan! Ta človek, namesto da bi se kam skril, da se ga pusti pri miru, se je vdinjal klerikalcem, za nje sklicuje shode in vabi delavstvo v organizacijo klerikalne bur-žuazije — v takozvano Jugoslovansko strokovno zvezo. Ce klerikalcem dobro dohaja gnoj, katerega iz naših strokovnih organizacij vun mečemo, je to stvar njihovega okusa. Takih individujev kakor je g. dr. Zvan, se nam ni treba bati.
Tudi to rhu ne bo pomagalo, če se pri svoji agitaciji ponaša s pogodbo, ki jo je sklenilo osrednje društvo stavbinskih delavcev. in na ta način skuša varati delavce. dopovedujoč iim. da je to delo klerikalne organizacije.
Tovariši! Pokažite sleparju povsod vrata!
iz sirčkov«© ©rsa^saciie.
Vsem kovinarskim podružnicam se naznanja, da redno odpošiljajo mesečne obračune, obenem z obračunom mora biti odposlan tudi denar, brez denarja se obračun ne pripozna. — 2 ozirom na to, da se list „Delavec“ s L avgustom zopet znatno podraži, prosimo vse podružnice, da se ravngjo po pravilih glede glasil § 2., ki se glasi: Tisti člani, ki so z doneski štiri tedne v zastanku, ne dobe več Usta, dokler ne poravnajo zastanka. Obenem se t
naznanja, da stopi s T. avgustom sklep izredne skupščine z dne 22. decembra v veljavo, s tem imajo vsi člani, ki so eno leto člani ter vplačali 52 tedenskih prispevkov, pravico do iOO odst. povišanja podpor vseh vrst, tore’ dosedaj je bilo 55 K, od sedaj je 110 K v I. razredu po enem letu članstva.
Osrednje društvo usnjarjev te sorodnih strok na slovenskem ozemlju r, Ljubljani opozarja one sodruge, ki se pri-' tožujejo. da ni bil račun za leto 1919 v „Delavcu“ objavljen, da ..Delavec" ni naše strokovno glasilo, radi tega tudi nobeno osrednje društvo ni dosedaj polagalo svojih računov v ...Delavcu1* zaradi pičlega prostora. Ko bomo imeli svoj strokovni list, bomo tudi objavljali četrtletno kakor tudi celoletno račune. Da pa ustrežemo onim sodrugom, kateri so radi tega protestirali, podamo sledeči račun, seveda okrajšan: Celoletni račun, zaključen 31. decembra 1919: stanje članov 31. decem. 1919 = 2155. Dohodki krajevnih skupin: 35.475:53 K. Izdatki: 3789:82 K. Uprava lista: 2932:10 K. Upr. centrale: 8440*50 K. Delegacije 3727:92 K. Saldo za mesec januar 1920 - 16.485:19 K. — Jos. Novšak; tajnik.
Osrednje društvo usnjarjev in so« rodnih strok na slovenskem ozemlju obvešča vse svoje člane, da se je vršil redni občni zbor našega sosednjega osrednjega društva usnjarjev v Avstriji na Dunaju dne 30. in 31. maja tega leta, na katerem so bili po dvadnevnem zborovanju sprejeti naslednji predlogi centralnega odbora: 1. pristopnina 2 K; duplikat izkaznice l! krono; knjižica 2 K; 2. odpravo I razreda; v drugi razred se plačuje 2.50 K* v III. razred 3.50 K. IV. razred 4 K. II. razred je za moške zaprMn smejo v ta razred vstopati le ženske in mladostni delavci. Od vsakega razreda pripada 1 K V bojevni sklad. Zvišanje velja od 1. julija 1920. 3. Bolniška, družinska podpora kakor tudi posmrtnina odpadejo s 1. januarjem 1921. Kakor je razvidno, so naši sosednji tovariši pripoznali svojo stanovsko organizacijo za bojevno, ne pa za podporno. Samoobsebi je umevno, da vse druge podpore, kakor brezposelna, stavkovna in preseljevanjska še ostanejo. Nadalje so naši sosedi Hrvatje prispevke zvišali in uvedli samo 2 razreda; tako se' plačuje v I. razredu 4 K in v II. 6 K. Od vsakega razreda pripada 1 K za bojevni sklad. Dne 28. junija se Je našla na konferenci v Belgradu platforma, oo kateri se bo možno ujedinti v najkrajšem času vsem našim strokovnim organizacijam, kakor je bilo že v »Delavcu*4 razglašeno. Iz vsega tega Je razvidno, da smo tutii mi primorani nekal storiti, da se približamo našim sosedom, kakor smo na to že ves čas delali. Tudi naše prispevke in podpore bomo morali zenačiti: razentega uvl-< dijo naši člani sami. da se ob sedanji draginji in s temi nizkimi prispevki ne mo*© doseči to, kar se potrebuje in se bo še bolj potrebovalo mordaPrav kmalu, kakor so namignili industrijci, ki hočejo odpravtti osemurni delavnik. Na osrednje društvo nrilifpaio zahteve da se nai Pošilia vefl lista »Delavca , ker so se pa vsi papirnati izdelki silno podražili, Je osrednje društvo radi vseh teh razlogov in uvide« vajoč potrebo, sklenilo zvišati tedenske prispevke,.m sicer I. razred po 1.20 K na
2 K. II. od 1.60 K na 3 K. III. od 2 K na 4 K. tako da se z zaietkom 1. avgusta prične vplačevanje v 1. razredu 2 K, v 'I.
3 K in v III. 4 K. Od teh prispevkov se od vsakega razreda določa 1 K za bojevni sklad, podpore ostanejo, dokler se ne do*
loči, k}e bo v prihodnje centrala in kako ’ se bo potem uredil novi pravilnik. Osrednji odbor stopa v popolnem prepričanju pred svoje člane, da ne bo ugovora, zlasti pa, ker so se v tem času, ko so se vplačevali dosedanji prispevki, urne mezde za 100 odstotkov zvišale. — Osrednji odbor.
Shodi osrednjega društva usnjarjev la sorodnih strok na slovenskem ozemlju
so se vršili 24. t. m. v Mariboru, 25. t. m. v Tržiču, Zireh in v Ljubljani, 26. v Šoštanju, na katerih se je poročalo o krizi, y kateri se nahaja usnjarska in čevljarska obrt, o osemurnem delavnem času in o ujedinjenju. Koncem shodov se je prebrala resolucija, katera je bila soglasno sprejeta. — Osrednji odbor.
Iz Ribnice nad Mariborom se poroča: Tukaj se je vršil dne IS. julija 1920 shod' stavbinskih delavcev !n obenem občni zbor ter so bili izvoljeni v odbor sledeči sodrugi: Predsednikom Konig Peter; namestnikom Pogorelc Franc; blagajnikom Bos Gregor; namestnikom Tomažič Igm; tajnik Grobelnik Anton: preglednikoma Javornik in Kališnik Janez, odbornikom pa: Gradišnik Miha, Kališnik Simon, Wil-tužnik Janez in Mithaus Simon. — Staremu odboru se je iziekla zahvala za pravo in dobro vodstvo.
Soteska-Dvor. Tu pri nas smo lesni delavci pred kratkim ustanovili svojo strokovno organizacijo. Da nam je ta organizacija nujno potrebna, čutimo vsi prav živo na svojem lastnem telesu. Dolgo smo živeli brez vsakega medsebojnega stika, vsak po svoje, kakor je pač mogel; pritoževali smo se čez slabe čase, a nikogar, ki imajo sicer vso krščansko ljubezen v zakupu, ni bilo med nas, da bi nam pomagal. Ustanovili smo si toraj strokovno organizacijo, od katere pričakujemo pomoči. A glej, storil se je čudež. Naš gosp. župnik, ki že leta in leta pozna našo bedo, ki bi lahko že prej storil kaj za nas, pa je hodil ves ta čas gluhih ušes mimo nas. Sedaj pa, ko smo si ustanovili svojo organizacijo. se je kar naenkrat začel zanimati za nas. Potrudil se je kar osebno do lesnih delavcev ter jih pričel nagovarjati. da naj od te organizacije odstopijo ter naj se vpišejo v ono,katero jim on priporoča. Ko se mu ta nakana ni posrečila, je bogoljubni gospod porabil „kancel“ za doseg9 svojega namena. Dne 11. julija je oznanil, da mu morajo vsi lesni delavci, k« so pristopili k tel brezverski organizaciji, prinesti članske knjižice, da jih bo Premenil s knjižicami krščanske organizacije. Razume se. da nihče od lesnih delavcev ni nasedel zanjki gosp. župnika, ki mu seveda ne more biti všeč. da se njemu, vidnemu božjemu namestniku na zemlji upirajo in nočejo izročiti knjižic. Gospodu župniku pa povemo eno: Briga naj se za to. za kar Je plačan, in naj ne vtika nosu v stvari, katere ga nič ne brigajo. Delavstvo je samo spoznalo, kje so njegovi, prijatelji in kje so njegovi zatiralci. Ce je gospod župnik čutil potTebo, da se je postavil na stran izkoriščevalcev delavstva, potem naj se ne čudi. če se delavstvo oklepa res delavske organizacije, katera se poteguje za delavske interese ter prezira organizacijo, v kateri bi bilo le ponižen podpetek klerikalnih in liberalnih magnatov.
Mezdna gibanja.
Mezdno gibanje kamnoseških delavčev pri podjetništvih F. Toman in Alojzij Vodnik v Ljubljani končalo se Je vsled odločnega nastopa predsednika osred. društva stavbinskih delavcev sodr. Jarca
z dobrim uspehom, in sicer se Je 'doseglo 10 odst. povišanja z veljavnostjo do 1. januarja 1921. Zopet zgled, kaj doseže delavnost združena s solidarnostjo.
Zidanmost. V cementni tovarni se je 12. julija t. L vršilo pogajanje pod vodstvom Strokovne komisije Celje, ki jo je zastopal taktik sodr. Leskošek. Delavstvo je doseglo povoljni uspeh s tem, da se mu je nakazal nabavni prispevek za na-zai: obenem so se dosegle še druge ugodnosti glede povišanja plač itd. Uvedel se je tudi zaupniški sistem v tovarni sami, ki bo imel nalogo čuvati vsestransko delavske in tovarniške interese. Sestavljena pogodba se nahaja vsakemu delavcu in delavki v društveni sobi na vpogled.
Laški trg. Pri tvrdki Fretze Jos. so stopili peki v stavko, vsled premajhne mezde, tedensko 60—70 K in neupoštevanja naredbe dež. vlade štev. 163 z dne 24. novembra 1919. Bila je revizija, ki je več kilogramov plesnjevih žemelj po orožnikih oddala na občino. Ta človekoljubni pekovski mojster si je napravit med vojno milijone. O izidu bomo poročali. Peke pa opozarjamo, naj ne sprejmejo dela v Laškem.
Splošna delavska zveza „Svoboda“ za Slovenijo v Ljubljani priredi dne 15. avgusta 1.1. Dan „Svobode“. Dopoldne se vrši manifestačno zborovanje o pomenu kulturne organizacije za delavstvo, popoldne se pa vrši velika gozdna veselica v bližini Ljubljane. Ves natančni spored bomo objavili pravočasno. Opozarjamo vse sodTuge in sodružice na to važno prireditev. — Predpogoj našega dela je izobrazba, to mora vsak sodrug uvide-vati. Zato pa je naša dolžnost, da vse organizacije „Svobodo“ podpirajo, da nam bo lahko potem ta kulturna organizacija nudila vse, kar nam služi za našo izobrazbo. — Organizacije, ki želijo kake tozadevne informacije, naj se obrnejo na tajništvo »Svobode«. Ljubljana. Šelenburgo-va ulica 6, II. nadstr.
Razno.
Odkod ie beseda bojkot. Bojkot pomeni danes toliko kakor prekletstvo ali pregnanstvo. Papež ie neookomeže in brezverce proklel država pa ie puntarje pregnala v izgnanstvo. Danes imamo boi-kot. ki se rabi različno zlasti v delavskem gibaniu kot zapora ali prekinienie vsakršnega občevania družabno in trgovsko s tistim, ki ga hočemo prisiliti, da ugodi našim zahtevam. Beseda ie angleškega izvora. Bovkott ie ime angleškega kapitana. ki ie uoravlial posestva nekega irskega grofa. Mož ie bil silno strog in si ie s tem nakopal tako sovraštvo najemnikov, da ga ie liudstvo preklicalo in nihče ni hotel zanf delati, kai kupiti od niega ali mu kai prodati. Leta 1880. ie moralo pospraviti žetev ood voiaškim varstvom orangi-stlčno (protestantsko) delavstvo (rumena organizacija). Bovkott sam ie pa moral zapustiti krai v voiaškem spremstvu.
Draga Albanija. Po iziavi italiianske-ga narodnega poslanca Meskieriia velia Italiio Albanija od leta 1918. do danes oko-lo 7 miliiard lir. okolo 180.000 na malariji obolelih voiakov in okoli 25.000 umrlih na tei bolezni, ki so v Albaniii pustili svoie kosti. Vsled umika so v notranjosti Albanije ostale ogromne množine raznega blaga. n. pr. vsi železniški stroii sistema Do-kovil v severni Albaniii. ki so stali veliko truda in denaria. Ta izguba ni všteta v zgornjih 7 miliiardah. Italijanska kapitalistična. naciionalna in osvoievalna politika
gre od polomfje do polomile ha račun ubogega lačnega in raztrganega italijanskega liudstva.
Jean Jaures-iev morilec — iavnl nameščenec. Vila in. oproščeni morilec Jau-rčs-jev, je sedai državni uradnik francoske republike v Epernav. Sociialisti so zahtevali, da se niegovo imenovanje razveljavi.
Koliko Ijudj ie umrlo radi influenca na celem svetu. V Franciji je izšla statistika, po kateri je na celem svetu v zadnjih 14 mesecih umrlo na influenci 20 milijonov ljudi, t. j. trikrat toliko, kot jih je poginilo za časa vojne.
Dopisi.
Osemurno delo in delavstvo samo.
Akoravno se vsakdo ogreva za osemurni delavnik, vseeno pa pozablja marsikdo potem, ko pride v dotiko s podjetnikom, da! ne sme istega prekoračiti. Obžalovanja vredni so vsled tega razni slučaji, ker, najdejo se pri posameznih strokah, posebno pri sezijskih delavcih, razne ko-rifeje, ki se kot slepo orožje dajo od pod« jetnikov izrabljati za daljši delavni čas. im to celo ne da bi se upoštevala postava, ki je obvezna za dodatno plačilo za nadurno delo. Za danes ne pirhaiamo z imeni teh svetnikov na dan, služi naj pa tem ljudem ta notica v svarilo in v opomin, da je v veljavi sč nahajajočih naredb neupoštevanje kaznjivo. ne samo za delojemalce, ampak tudi za delodajalce. Ravno v industrijskih krajih, kjer se pojavljajo razdiralci političnih organizacij, razni — komunisti — se ti slučaji kar ponavljajo. Na primer v Trbovljah se dela pri zidarskemu podjetniku kar dnevno reci: po dva« najst ur. Obžalovanja vredno je. ker sel sicer tamkajšnje organizacije precej trudijo. da bi zanesle disharmonijo v vrste! delavstva potom svojih prerokov v druga industrijske kraie. kier ie delavstvo ne-razdvojeno jako vzorno bori zoper kapitaliste, vendar na svoji lastni grudi do« puščajo, da se vrše taki nedostatki. — Resni opomin naj vam služi zaenkrat vj odpravo nedostatkov.
Celje. V celjski cinkarni se nahaja! neki gospod, s kodrastimi lasmi, sladko! besedo In veliko trmo. Ta gospod misli, da mu bo možno tukaj v Celju po raznfl* šolskih šegah tudi delavstvo eksercirati. Posebno zaupniki so mu zelo na potu. Radoveden ie nad vse. in hoče nrav no šolsko vpeljati menda celo to, da bodo celo delavci morali z dvema prstoma javiti, če! bo hotel nekam iti. Pazniki so vsi že podučeni, da pogledajo na uro. koliko minut ostane delavec na stranišču, če se dozdeva čas malo PTedolg, potem se napravi za-< znamba. Ce ima pa slučajno službo sluga (R-), ki pa ne zna pisati, ta pa napravf vozel na žepnem robcu, da ne pozabi pri raportu javiti. Tudi nekaj tujerodnih paznikov, ki se imajo posebno delavcem nahvaliti. da še niso sfrčali iz Jugoslavije, se hoče udinjati pri gospodu s kodrastimi lasmi, ker upajo, da se doba Šušteršiča še povrne. En gospod paznik so se pa malo poboljšali, saj pa tudi si pustijo za to med delavnim časom gate in srajce prati, naj bo v božjem imenu. Zapomnite si, delavci, kdor hoče, da se bo ž njim bolje postopalo, naj pa prinese klobase, Špeha, jajc ali pa' v mleka za mazilo in šlo bo. Potem bo smel' malo lepši nremog nabrati tudi ne bo trebalo preslišavati, ko prideš prosit, da naj se premog tehta, surovih nastopov.
Celje. V soboto, dne 24. julija, je priredila Strokovna komisija lepo uspela protestna zborovania v svrho protesta proti odpravi osemurnega delavnika. Go-
vorili so: Martinčič, Leskošek, Reinis In Pečevnik. Kot gost je bil navzoč sodrug Svetek iz Ljubljane, ki je tudi nad vse stvarno posegel v debato. Pozorno so sledili navzoči govornikom, in le eno mnenje je navdajalo udeležence, to je, da si delavstvo nikakor ne bo dalo oropati edine. naiboli sociialne uredbe, to le osemurnega delavnika. Resolucija, enaka cnilfl po drugih krajih, je bila navdušeno in enoglasno sprejeta.
Iz Celja se nam poroča: Tukaj pri pas se nahaja tovarna za izdelovanje razne posode, v kateri je uslužben neki častj-lilepnež — pardon —g. mojster P„ kateremu naj bi se delavec že nad 3 km vnaprej odkrival, ako želi ostati v milosti pri njem. A to v tako daljavo segajoče spoštovanje ne zahteva od delavstva samo zase. marveč tudi za svojo milostljivo gospa Obnaša se prav tako napram delavstvu, kakor kak pred par stoletij živeči grajski birič. To svoje surovo dejanje je pokazal posebno s tem, da je hotel nekega dne pretepati učenca, kateri ni prejšnji večer pozdravil njegove milostljive gospe, ka tere pa učenec tudi vsled teme niti poznal ni. Seveda je oče dotičnega učenca napravil s tem surovežem precej natančen račun. Ta gospod mojster pa tudi lahko razvidi iz razvalin nekdanjega celjskega gradu, da grofov ošabnežev ni več in organizirano delavstvo bo v kratkem času odpravilo naslednike nekdanjih grajskih biričev, kakor je naš gospod mojster P. Zraven čednosti surovosti pa poseduje ta naš mojster tudi še čednost denunciranja, pri čemur ima nekoliko pomagačev, katere pa danes samo opozarjamo in jih imenoma še zamolčimo iz razloga, da izprevidijo svojo krivo pot ter opustijo rovarenje proti organizaciji, katere sad pa vendar uživajo s tem, da je dosegla pet velikih uspehov. Tudi. da se delavcem prepoveduje od g. P. iti po kruh do ograje Ih grozi z odpustitvijo. Je menda še tudi iz časa vladanja grofov. Tudi tobak bi si naj g. imojster pravočasno preskrbel, da ne bi pošiljal delavce med delavnim časom okoli,	 Delavci.
Deseti Izkaz o prejetih zneskih za sklad pokrajinske strokovne komisije za Slovenijo v Ljubljani za ostale po žrtvah z dne 24. aprila 1920: Sodr. Brudnjak od-računal nabrano svoto pri J"lovi IstinT 5936.40 K. Delavstvo iz Prtjcove tovarne Polzela 200 K. .	.
Tretji izkaz pokrajinske strokovne komisije za Slovenijo žrtvam z dne 24. apr. 1920 do sedaj izplačanih zneskov, od katerih so prejeli: Leopold Solar 500 K, Strniša Luka 300 K, Strniša Marila 500 K, Klopčar Terezija 800 K, Skubic Miha 500 kron.	'
Obvestila.
V zadnji dobi so se v mnogih krajih vršili protestni shodi glede rovarjenja bur-žuazije proti osemurnem delavniku. Treba pa je. da se taki shodi vrše prav povsod; zato prosimo, da funkcijonarji vse potrebno ukrenejo, da se taki shodi skličejo in tozadevna resolucija sprejme. Povsod tam, kjer so se že shodi vršili in resolucija sprejela ter na pristojno mesto odposlala, naj se nemudoma pošlje kratko poročilo o izidu shoda na pokrajinsko delavsko strokovno komisijo za Slovenijo v Ljubljani, Šelenburgova ulica 6. Tam pa. kjer se shodi še niso vršili, naj se takoj zahteva resolucijo, ki jo istotako dopošlje p. d. s.
kom.	.	.	...
CeUe. Nekaj priobčujemo to pot, drugo pa priobčimo prihodnjič.
Črna. V zadevi stanovanja rudarja M. smo napravili vlogo na delegacijo ministrstva za agrarno reformo v Ljubljani. Rešitev Vam pošljemo, ko jo prejmemo.
Zabukovca. Dopis smo oddali v pri-občitev „Napreju“.
Celje. Zahvala. Podpisani se najtopleje zahvaljujem centrali oblačilnih delavcev za podeljeno podporo 150 kron. Ravnotako tudi celjski podružnici za 100 kron v času mojega preganjanja vsled organizacije. — Alojz Spun. krojaški pom.
Ste preveč občuti vi za	■»•rak?
Vsakovrstne bolečine se takoj pojavljajo? Slabost? Oj, kako tu ublažujejo bolečine in utrjujejo telo masaže s iv1--*—H pravim Elza fluidom! 6 dvojnatih ali 2 Špecijalni steklenici 36 K.
Potrebovali bi odvajajoče. okrepčujočc sredstvo? Poslužlte se Ts Fellerjevih pravih Elza-krogljic, 6 škatlic 18 K. Omot in poštnina posebej, a najceneje. Eusetr V. Feller, Stublca '& Elza trg št 334. Hrvatska.	F
Izdajatelj in odgovorni urednik IVAN TOKAN
Tiska -Učiteljska tiskarna* v Ljubljani.
B V V. V	V	V	V	V	V C,V JLV ■
| = K A I O DELIČ =
draguljar In zlatar $ Ljubljana, Hilšerjeva ulica štev. 4
priporoča »vojo
zlatarsko in draguljarsko delavnico
za nova dela in popravil« vsake vrata, kakor tudi za pozlato vanj e in poarebrO vanje itd. V zalogi Ima zlatnine in srebrnine, poročne _ prstane po vs^h vzorcih in merah, uhane i. t d.
♦5	Kupuje tudi zlato in »rebro ter plačuje
Žjj po najvišjih, cenah ali pa izmenjava za novo
Q W«g°-	u
Miši-podgane stenice-ščurki
in vsa golazen mora poginiti ako porabljate moja najbolje preizkušena in splošno hvaljena sredstva kot;
Rrotl poljskim mlčlm K10*—; za podgane in miit ! 10--; za Ščurke K10--; posebno močna vrsta K 20 -posebno močna tinktura za ztenlea K 10*—; uničevale« moljev K10*—; praček za uit v obleki in perilu K C*— In 10*— proti mravljam K 10*—; proti uSem pri perutnini K 10*— prašek proti mrčesom K o*— in 12 — ; mazilo proti ulem prt ljudeh K 5-— ln 10*—; mazilo za uSl pri živini K 6 — ln 10-—; tinktura proti mrčesu na sadju in na zelenjadl (uničevalec rastlin) in mravljam K 10*—; mazilo proti garjam K10*—
Pošilja po povzetju zavod za eksport
M. JOnker, Zagreb 6., Petrinjska uL S.
■annuutolnulf iEMl
Sirite list „Delavec“.
v-------------------------
»KITEUSKA TISKARNA
V/ iMiM>UMnnnna«amnauiu *■
U0IUIH Munda ta Ha. L
iBb — mUmm nAmi i istim ttvtu — —
Tiskovine za tole, tnpan-atva In urade. Nojmoder-nejle plakate fat vabfia - za shode ta veselice. -
LETNE ZAKLJUČKE
k
NaJmederneJBa uredba sa tiskanje listov, knjig, bro-.*. - kar itd. itd. - V
I ■ STEREOTIPIJA LITOGRAFIJA.
isodrugll	Zadružniki	I
Vlaaalte svole prihranka v lastno hranilnico lj
Poštni čekovni račun ib 10.532.
Telefon interurban Št 1W.
KONSUMNO DRUŠTVO ZA SLOVENIJO
sprejema v svojem hranilnem oddelku
hranilne vloge
ta jih obrestuje po Čistih 4°/e.
Večje hranilne vloge (nad tisoč kron), katerih vlagatelji se obvežejo,^® nejo zneske iz te vloge šele po polletni odpovedni dobi, obrestuje po cisun * rt /^. Za varnost hranilnih vlog Jamči blagovna zaloga, ki znaša po	bilanci
okrog 10 milijonov kron, društvena posestva, Id reprezentirajo vreanost nad - 1.	2	milijona	kron,	kakor tudi skladi, rezervni, deležni in dr.
Vloge sprejemajo In Izplačujejo
vse podružnice Konsumnega društva za Slovenijo, ld so:
V Spodnji SISki v Ljubljani; na Glincah pri Ljubljani; v Ljubljani: BoSodna uU Krakovski nasip; Rolua dolina (obč. Vič); v Tržiču na Gor«ul*!rO®v borova?«,' p	-
Gorenjskem; na Jesenicah (pri Ferjanu); KoroSka Bein-.)^e»“,^'?jniMi} 3>dovqtM, Kranjska gora; Mojstrana; Celje; Šoštanj; na Korofikem GuStaini, Prevalje, krtica, W> *. Cma II., Pliberk; Maribor; Litija. Št. Lovržnc na Pohorju;	I
Sv.Ana pri Tržiču; Gorje pri Bledu; Štore pri Celju; Fala nad	*	Ro£o	mi
e pri Bledu; Store pri Celju; rala nao  	  Rogaška	Slatina;	Radeče-Zidanmoat; Poljčane.
Še podrobnejša pojasnila podajajo zaupniki v navedenih podružnicah ali pa osrednja pisarna Konsumnega društva za Slovenijo, ki je v LJubljant, Spodnja Šiška, Kolodvorska cesta 208.
Pisma naj se pošilja pod naslovom: Ljubljana, poštni prodal 13. Društvo ima na razpolago poštne položnico, s kateritpi zamorejo vložniki denarne pošiljatve pošiljati tudi naravnost v osrednjo blagajno.