*?s£ar Leto LI flev. HI V LIuMianl, v nedeljo 3. iolllo 192). Ceno Din z.- SLOVENSKI Izhaja vsak rn* ben. Tudi sicer je IetaJo skoraj popolnoma razbito. Desno krilo se je pri pristanku on* lomilo, v trupu pa je nastala 1 m široka luknja, skozi Katero Je udrla voda m uničila tudi notranje armature. Novinarje-m. ki so ga posetiil v Parizu, je Bvrd izjavil, da je bilo polet preko oceana neprimerno težji, kakor pa njegov lanskoletni polet na severni lečaj. Ko mu je zmanjkalo bencina, ee jo letalo spuščalo vedno nižje in Je bil končno prisiljen na pristanek. Zveoer je v gosli megli k sreči opazi] morski avetilnik pri VursemeriL To mu je omogočilo vsaj delno orijentacijo, tako da se je lahko izognil prisilnemu pristanku ca kopnem, ki bi lahko postal še bolj uso-depoln kakor pa na morju. Pristanek na morju se je Se zelo posrečil. Njegovi spremljevalci niti niso vedeli, kdaj se je izvršil. Se ie, ko je bilo letalo že napol usidrano, so opazili, d« niso več v zraku, ker je krog in krog vladala tako gosta megla, da se niso videla niti krila. Ves Čas poleta med oceanom je ležala visoko nad morjem skoraj nepredirna megla, zadnjih 24 ur pa je neprestano deževalo. Razen tega so razsajali hudi nasprotni vetrovi, tako da je bil polet skrajno težaven io se Byrd sam čudi, da je v razmeroma tako kratkem času dosegel kopno zemljo. Će bi bilo v Franciji količkaj ugodno vreme, bi bil že pred napovedanim časom dospel v Pariz in bržkone kar nadaljeval polet do Ber7xt ali Dunaja. Za enkrat se hoče par dni od počiti, potem pa bo videl, kaj se bo dalo napraviti z letalom. — Newyork, 2. julija. Predsednik Zedi-njenm držav Coolidge in mornariški minister Wilbour sta brzojavno čestitala Bvrdu k posrečenemu poletu. Pri povratku v New-york bo prirejen Bvrdu slovesen sprejem. — Pariz, 2. julija. Bvrdu so prirejale množice pri prihodu v Pariz velikanske ovacije. Policija mora s silo odganjati ljudi od hotela, kjer je nastanjen Byrd s 6vojim spremstvom, d? se lahko vsaj mimo odpočije. Za danes popohi^o je nf^ivijem ©prejem pri predsedniku francoske republike, kateremu bo Byrd ob tej £ riliki izročil pismo in darilo Amerike, ki ga je pripeljal e seboj na svojem letalu. Abstinentski kongres v Ljubljani Udeleženci z juga so prispeli v Ljubljano s posebnim vlakom in bili na kolodvoru prisrčno pozdravljeni. S posebnim vlakom so danes ob 11. do« poldne prispeli v Ljubljano delegati absti* neruskih društev iz južnih krajev naše drža* ve. V 15 ogromnih vagonih so se pripeljali gostje iz Srbije, Macedonije, Vojvodine, Bosne in Hrvatske. Delegacijo iz Srbije in Južne Srbije vodita predsednik treznostne zveze dr. Milan Kostić in tajnik zveze Mi* lan Popovič. Na glavnem kolodvoru je go* ste pozdravil v imenu slovenskih abstinen* tov predsednik Društva treznosti vpokojeni učitelj g. Rudolf Horvat. Za iskreni pozdrav se je zahvalil predsednik dr. Kostić z lepjm govorom, v katerem je pozdravljal Ljublja* no z željo, da se treznostno gibanj'e čim bolj razširi tudi v Sloveniji. Niegov zahval, ni govor so številno navzoči ljubljanski Čla* ni Treznosti kvitirali z živahnimi ovacijami. V imenu Rdečega Križa in njegovega pod* mladka je pozdravil došle goste in brate vpokojeni šolski nadzornik g. Gabršek, v imenu sokolske župe Ljubljana starosta pro» fesor Nande Marolt. a v imenu JSS prof. Jeras. S praporom na čelu so nato odkora* kali vsi gostje z ljubljanskimi člani v impo* zantnem sprevodu s kolodvora po glavnih ulicah do realke, kjer so večinoma vsi ude* Ieženci kongresa nastanjeni. Popoldne ob 16. se začne v sokolske m domu na Taboru abstinentski kongres z glavno skupščino »Saveza trezvene mladeži*, ob 19. pa začno posvetovanja sekcij na real* ki Glavno zborovanje kongresa bo jutri dopoldne ob 9. zopet na Taboru, po zboTo* vanju pa bo opoldne manifestacijski obhod po mestu. Jutri zvečer bo na Taboru lepa ekademija z glasbenimi točkami in prosto zabavo. Na akademiji sodeluje tudi odlični orkester Sokola I. Iskreno pozdravljamo v Ljubljani naše goste iz vseh pokrajin Jugoslavije. Pozdrav, ljamo jih zlasti kot vztrajne borce proti najhujšemu sovražniku naše narodne moči in našega blagostanja, proti nesrečnemu al* koholizmu. Od srca želimo, da bi rodilo njt. hovo vzvišeno delo čim lepših sadov tudi v Sloveniji in da bi pomenjal njihov Ijubljan* ski kongres zopet korak naprej k velikemu in svetemu cilju. Dobro nam došli! VAŽNA DIPLOMATSKA IMENOVANJA — Beograd, 2. julija. Kakro se doznava v zunanjem ministrstvu, se pripravlja zopet večji ukaz o izpremembah v diplomatski službi. Med drugim bo imenovan bivši zunanji minister dr. Ninčič za poslanika v Parizu, dr. Laza Markovič za poslanika v Budimpešti in dr. Vasa Jovanović za poslanika v Washfngtonu. DIREKTOR DRŽ. HTPOTE-KARNE BANKE V LJUBLJANI — Beograd, 2. julija. Z ozirom na vesti, da je že imenovan ravnatelj podružnice državne hipotekarne banke v Ljubljani, je dobil danes vaš dopisnik avtentične informacije, da te vesti ne odgovarjajo resnici. Minister trgovine dr. Spaho je kategorično izjavil, da doslej sploh še ni sprejel tozadevno nika-kega predloga in da bo to vprašanje rešeno šele po volitvah. Nečloveški oče Brno, 1. julija, s. Hodonimi je odkrilo orožništvo ▼ stanovanju trgovca Weraber« gerja njegovo 43Ietno hčer, ki jo je imel 30 let zaprto v neki temni sobici Ženska je bita popolnoma gola in polna ži\ali. Roke je imel* prekrižane nad prsi in popolnoma ohromele. Zdi se, da je bila ženska vrč let zaprta v kakem malem zaboju. Trgovec je izjavil, da je postala hči pred 30 leti slabo* umna. Ker ni imel denarja, da bi jo dal v umobolnico. Jo je zapri t temno sobico. POTRES V SREDOZEMSKEM MORJU — Dubrovnik, 2. julija. Seizmografi tukajšnje pomorske akademije so zabeležili včeraj močan potres v oddaljenosti nad 300 km. Potresni sunek ie bil zabeležen točno ob 10. uri in je trajal 2 sekundi. SENZACIJONALEN SAMOMOR V LONDONU. V sredo so našli na posestvu Foschili pri Londonu mrtvega znanega angleškega finančnika in magnata Jamesa Whita. Kraj postelje je ležala steklenica, ki je baje vsebovala uspavalna sredstva, vendar pa njena vsebina še ni popolnoma znana. V Londonu so brJe v Četrtek razširjene senzacijonalne vesti o pokojnikovem finančnem položaju. White je imel baje plačati zadnji obrok kupne cene za razstavo v Wembleyu. Na borzi je vest o njegovem samomoru vplivala naravnost porazno in je povzročila precejšnjo paniko. White je bil v mladosti preprost zidar. S svojo pridnostjo in podjetnostjo ter s spretnimi špekulacijami pa si je kmalu pridobil ogromno premoženje ter sloves enega najboljših in najpremete-nejših angleških magnatov. Razstava v Wembleyu, ki je kot znano končala z ogromno pasivo, je Whiteju zadala smrtni udarec in ga skoraj popolnoma upropastila« Srednješolski kongres Na včerajnji večerni seji je bil izvoljen poseben odbor, ki ima nalogo, delati na zbližanje med Jugoslavijo in Bolgarijo. Odbor ima poseben tiskovni oddelek, potom katerega bo obveščal o svojem delu široko javnoM. Enoglasno je bila izvoljena nova uprava, in sicer: predsednik Ljuba Jovauo-vić, podpredsednica Olga Jakovljević; tajniki Milenko Peurača, Radomila Grlic in tajnik Bane Vučković, blagajnika Milutin Markovič in Miža Trihraović. Odbor za osnovanje vseslovanske unije tvorijo gg. Savič, M. Stedimljije, Vasilije Milic in Rudolf Kobilica iz Ljubljana Sprejet je bil sklep, da se odpošljejo v Bolgarijo posebni delegalje, da stopijo v ožje stike s tamožnjo srednješolsko omladino. Danes je bil kongres zaključen. Dele-gatje eo si danes ogledali ljubljanski vele*-?-jem, na kar so nekateri odpotovali na avoje domove, večja skupina pa je odšla na Visoko na grob pokojnega dr. TavCarjn, kjer bodj položili venec. Dvojna mera Kakor poroča »Jutarnji list«, je pretekle redeljo posetil škofa dr. Jegliča tajnik SKS dr. Marušič, ki ga ie naprosil, naj dovoli g župniku Koblerju kandidirali v kranjskem srezu na listi ^K^. »Slovenect poroča, da je odposlanec ?KS ob tej priliki izjavil, da je bil župnik Kobler od SKS v kranjskem srezu soglasno izbran za kandidata, ter je zahteval, naj škof ta volilni sklep po-ttd.. »Slovenec« pristavila: »Skof je se-vtda odgovoril, da tega ne more storiti, ker ne more odobravati, da bi imel kak duhovnik zveze z Radićem, ki je že neštetokrat javno napadel katoliško Cerkev in njeno duhovščino«. Tudi dr. Korošec je duhovnik tn dr. Korošec je imel že prav tesne zveze s Si Radićem. Saj je svoječasno z njim snoval ožji federalistični blok in klerikalni poslanci, kakor n. pr. poslanec Brodar, so v Zagrebu na radičevskih zborovanjih proslavljali Radića in ga povzdigovali do nebes, dasi ni bil takrat nič maniši »brezverec« kakor je danes. In takrat nI ško! niti z eno besedo omenil, da ne more odobravati, da bi imel kak duhovnik zveze z Radićem. Iz tega bi se dalo sklepati, da ljubljanski škof samo za to ne odobrava kandidature Kobleria, ker SKS ne stoji pod škofovim direktnim vplivom. Na drugi strani pa se da sklepati tudi to, da je SLS v resnici klerikalna stranka, ker so njene duhovniške kandidature odvisne od odobrenja cerkvene oblasti. Ker je bila dosle. tretjina poslancev SLS duhovnikov, ki sc v Jugoslovanskem klubu zavzemali prva mesta, ie klerikalno, obeležje SLS tem očitnejše. To ugotavljamo, ker vemo, da bo »Slovenec* v volilnem boju zopet pisal o neodvisnosti SLS in njenem demokratičneir ustroju. Ljubljanski drobiž Z jutranjim beogradskim brzovlakom jt prispel v Ljubljano češkoslovaški poslanik na našem dvoru g. Jan Seba ter se je takoj nato odpeljal z gorenjskim brzovlakom na Bled, kamor je prispel dopoldne. Nemški poslanik Olshauscn, rum unski poslanik Emandi. italijanski poslanik Bodrero, atne« riški poslanik Prince in drugi diplomati pri. spo na Bled jutri in v ponedeljek. Aretirane in zaprte so bile štiri osebe dve radi prepoved a nega povratka, ena rad'-beračenja in večni potnik Sun*Vu*Kung ra« di postopanja. Neka oseba je ovadena radi žaljenja kralja, štiri osebe radi pretepa v gostilni, odnosno na ulici. Prijavljene so tri tatvine, neka telesna poškodba in druge elične neprilike. Trije sladolcdarji imajo zopet sitnosti radi obrtnih in sanitarnih predpisov, a osem voznikov radi cestno po* licijskega reda. Natakarici pri *Mrakuc na Rimski cesti Alojriji Božič le neka stara ženščina odnesla 400 Din vredno obleko. Ko se ]e zi nekaj časa danes okoli &3C zjutraj odstranil s svojega stanovanja na Friškovcu voznik cestne železnice Leopold Cej, je to priliko porabila neka tatjnska roka ter mu izmaknila gotovino v znesku 1300 dinarjev Borzna poročila Za grebška borza danes nI poslovaja. Ljubljanska borza danes nI poslovala V prostem prometu so notirali: Dunai 801.50, Berlin 13^0, Milan 316*C. London 276.40. Newyork 56.80, Pariz 223. Praga 168.60, Curtti 10.95. INOZEMSKE BORZE. — C«rm: Beorrad 9.1325. Pariz 2035 London 25.225, Newyork 519.50, Milan 28.90, Praga 15.40, Berlin 123.10, Dunaj 73.10. — Trst: Beorrad 31.40, London 37.50, Zakaj dr. Korošec zopet Kako se je izjalovila kandidatura g, dr. Ravnikarja. — Kandidaturo g. dr, Korošca so postavili že novi zaupniki SLS. — Zopet opeharjeni krščanski socijalcL Kandidatura dr. Korošca za skupščinske volitve je poizkus klerikalne stranke, rešiti v Ljubljani, kar se rešiti da. Znano je, da dr. Korošec prvotno ni več nameraval kandidirati v Ljubljani zaradi nesoglasij, ki so nastala med Uubljanskimi pristaši SLS, in da so se med SLS in ljubljanskimi radikali vršili že resni razgovori o sodelovanju pri skupščinskih volitvah, pri katerih naj bi bil skupni ljubljanski kandidat g. dr. Kavnihar. Klerikalci bi bili pripravljeni podpirati kandidaturo dr. Ravniharja v Ljubljani pod pogojem, da bi jih radikali kolikor jih je, za to uslugo podpirali po deželi in ne postavljali lastnih kandidatur. Stvar sicer še ni bila definitivna, razpravljala pa se je v klerikalnih krogih kot resen načrt. Toda dr. Ravniharjeva kandidatura, ki naj bi jo podpirala SLS, klerikalcev samih ni mogla navdušiti, največji odpor pa je rodila med klerikalnim delavstvom. Ugovarjali so ji zlasti s tem, da bi bil z dr. Ravniharjevo kandidaturo ljubljanski mandat še bolj sigurno izgubljen, ker bi g. dr. Ravniharja prav gotovo ne volilo krščansko socijalno delavstvo, obenem pa bi s tem SLS Še bolj pokazala svojo apatijo napram mestom. Povdarjali so dalje, da bo za SLS še vedno bolj častno, če propade v Ljubljani sama z lastnim kandidatom, kakor pa s pomočjo dr. Ravnikarja. Da bi za vsak slučaj imelo vodstvo SLS popolnoma proste roke, je kakor znano reorganiziralo svojo ljubljansko organizacijo na ta način, da so se iz strankinih odborov odstranili ljudje, ki so se naveličali v njih kimanja. Izvršila se je tudi temeljita revizija ljubljanskih klerikalnih zaupnikov in kogar strankino tajništvo pod komando Gabrovška ni smatralo več za strogo zanesljivega, zadnje čase ni bil več vabljen na za- upne sestanke SLS. Na ta način so si voditelji SLS pripravili teren. Kljub vsemu je bil odpor v klerikalnih vrstah proti dr. Ravnihar-jevi kandidaturi prevelik in da bi se vsaj nekoliko ublažil spor med vodstvom SLS ter krščanskimi socijaflci, so se končno odločili klerikalni voditelji za staro formulo, za g. dr. Korošca kot kandidata in urednika gosp. Terseglava kot njegovega namestnika. Gospod Ter-seglav, ki naj bi predstavljal vabo za opozicijonalne kršČ. socijalce, pa je to pot še na slabšem, kakor je bil 1. 1925., ker mu sedaj niso niti obb'ubili, da mu v slučaju izvolitve dr. Korošec prepusti mandat. Pisane zgodbe iz naših krajev Mladoletni razbojnik, — Nenavadna redukcija v Sarajevu. V Subotici je bil te dni izvršen zlo* cin, ki da mnogo misliti. Povojna psi* hoza mladine je pojav, s katerim si pe* dagogi že več let belijo glave. Priznati je sicer treba, da je mlajša generacija v glavnem že prebolela posledice vojne «vzgoje», vendar pa se še od časa do časa dogajajo reči, ki jim bodo morali poklicani faktorji posvetiti vso pozor* nost in storiti vse, da spravijo mladino na pravo pot. Minuli ponedeljek je poslal neki su* botiški trgovec svojega 15 letnega vas jenca v glavno zalogo tobaka po večjo količino cigaret. Izročil mu je v to svr* ho 1700 Din. Deček je odšel okrog 9. dopoldne, a ga do poldneva še vedno ni bilo nazaj, dasi je bilo do glavne za* loge komaj deset minut. Trgovec je bil končno prepričan, da je dečko z de* nar jem pobegnil in je prijavil zadevo policiji. Policija je takoj uvedla pre* iskavo, toda «begunca» niso mogli iz« slediti. PaČ pa je policijski stražnik pri* gnal tri pobaline v starosti 15 in 16 let, ki so se kopali na periferiji mesta. Pri njih je namreč našel 1700 Din, o kate* rih niso vedeli povedati, od kod jih imajo. Pri zaslišanju so končno prizna* ii, da je prinesel denar 161etni Stevan Keler. Keler je skušal sprva tajiti, kon* čno pa je skesano priznal svoj zločin. Ko je srečal trgoskega vajenca Du* šana Grbiča in opazil, da ima pri sebi večjo vsoto denarja, ga je obšla neodo* Ijiva želja po bogastvu. Ko sta stopala sama poleg nekega kanala, je Stevan nenadoma zgrabii Dušana za vrat, ga porini v vodo in ga tiščal tako dolgo pod vodo, da se je zadušil. Nato je truplo vrgel v vodo, denar pa si je pri* držal. Pozneje je našel še dva svoja tovariša, s katerima se je šel kopat. Baš je razmišljal, kako bi denar skril in ka* ko naj bi ga porabil, ko je prišel straž* nik in vse tri aretiral, ker so se kopali na prepovedanem kraju. Nenavaden zločin mladega dečka je vzbudil v vsem mestu veliko senzacijo. Zanimivo je, da odgovarja mladi zlo* činec na vprašanje, ali obžaluje svoje dejanje, povsem flegmatično: ne vem! Truplo pokojnega Dušana je bilo ob* ducirano. pri čemur je bilo ugotovlje* no, da je umrl nasilne smrti. Redukcije so pri nas postale že tako moderne, da brez njih sploh ne bi mogli več živeti. Ali si zamorete zamisliti državnega uradnika ali nameščenca, ki ne bi bil stalno v strahu pred redukcijo. Strah je bil včasih dobro vzgojno sred- stvo in naša vlada hoče očividno tudi v državni upravi uvesti ta sicer zastarela vzgojna sredstva. In kar je dobro za državo, je lahko dobro tudi za občino in tako se vse dobre lastnosti, n. pr. tudi korupcija, Širijo od zgoraj navzdol. V Sarajevu pa so te dni sklenili neko prav posebno redukcijo, ki menda ne vzbuja nič manj strahu, kakor prj državnih uradnikih, zato pa prav toliko vika in krika, dasi ne po časopisju. Sarajevski občinski svet je namreč sklenil, da izvede temeljito redukcijo vseh nelegitimnih psov, cuckov in ščenet. In v Sarajevu, kjer kakor v vseh orijentalnih mestih kar mrgoli pocestnih cuckov, to ni mala stvar. Po mnenju strokovnjakov bo zadela redukcija nič manj ko 1.500 psičkov vseh kategorij, pasem in plemen. Posebno v »nižjih« kategorijah bo zadela redukcija v živo. V predmestjih so kar cele tolpe psov brez gospodarjev. V poletni vročini so se vsako leto pojavili številni slučaji pasje stekline. Zato je občinski svet sedaj sklenil, naročiti kon jaču, naj pokonča vse pse, ki so brez gospodarja in brez pasje znamke. Mestni konjač je prejel nalog, naj strogo izvrši izdana navodila in brez pardona postopa proti vsem, ki imajo grešno dušo ... Francoz in Italijan Incident sredi Beograda, Pretekli pondeljek se je pripetil v Beogradu zanimiv incident, ki je imel za posle, dico diplomatsko intervencijo poslanika Bo-drera pri naših oblasteh. V Bitoljski ulici je namreč došlo do spopada med grofom Cone-stabilem della Staffa, zastopnikom italijanskega kapitala v Beogradu, ter pomočnikom francoskega vojnega atašeja kapetanom Cer-vonijem. Grof Conestabile je bival v Beogradu zaradi likvidacije odnošajev med Jugoslavijo in italijansko družbo, ki je imela svoječasno tobačni monopol v Črni gori. Conestabile, ki je itaUjanski artilerijski podpolkovnik v rezervi, je igral v Beogradu vlogo zelo odlične in znane osebnosti. Imel je pristop v vse beograjske kroge. D osel je v tesnejši stik tudi z nekaterimi francoskimi rodbinami v Beogradu. V zadnjem času t« se je opazilo, da so ga pričeli v neki odlični francoski rodbini zelo hladno sprejemati. Grof je pričel poizvedovati za vzrok rezervi ranosti in je končno dognal, da je francoski kapetan Cervonio pripovedoval, da je grof v zvezi z italijanskim porocevahmn uradom. V poodaijek ata ae oba racala v Bitoljdd ulici in po kratkem prepira Je Italijan uda. ril francoskega kapetana • palico. Frane«« je hotel reagirati, vme&alo pa se je občinstvo, ki ju je ledilo. Posledic« incidenta je bila, da so oblasti sporočile grofu Canesta-bilu, naj takoj odpotuje is naše države, ker je na ulici napadel uradnika diplomatskega zbora. Zaradi te zadeva je italijanski poslanik Bodrero v četrtek dvakrat posetil zunanjega ministra, pri katerem je posredoval, da bi ee s grofom ne postopalo na način, ki ne pristaja tako visoki osebnosti. Bodrero je res dosegel, da grof ni bil Jsgnsn, temveč mu je bilo dovoljeno, da sam odpotuje. Včeraj popoldne je nato eonle Conestabile z orijentnim ekapresom odpotoval iz Beograda. Moderno okusno in poceni se iahko oolečejo gospodje in dame U pri R Magdič Ljubljana nasproti glavne poŠte, Oglejte si cene in blago v raz-tožbah! ?228 Državni zavod za gluhoneme v Ljubljani Ob zaključku šol. leta 1926127 mislim, da je dobro, da prodre o zdravstven o-pe-dagoškem šolstvu kakšen glas v javnost. Vsi ti zavodi (drž, zavod za gluhoneme, zavod za slepe, pomožne Šole), vršijo ne-opaženo svojo nad vse človekoljubno učno vzgojno dolžnost ter s tem odvzemajo državi skrbi in velike neprilike, ki bi jih delala pomanjkljivo vzgojena deca oblastem. Velika brezbrižnost vlada pri merodaj-nih Činiteljih in tudi v javnosti za te zavode. Za večino teh zavodov, posebno še za edini zavod za gluhoneme v Sloveniji, se stori zelo malo. Zavod se mora boriti vsako leto z velikimi ovirami, da ostane aktiven. Za šolo obvezno število gh-V-neme de-ce v Sloveniji je zavod daleko premajhen. Primanjkuje mu primernih prostorov za delavnice, da bi se otroci že v šolski dobi priučili potrebne oriročnosti za poznejše obrti, katerim se posvetijo. Navzlic temu nedostatku se gojenci vadijo v -rokotvor-nem pouku, v mizarstvu, pletarstvu, rezbarstvu in modeliranju. Goienke se vadijo v vseh panogah Ženskih ročnih del do šivanja na srroiu. Drž. zavod za gluhoneme Je internat. Starši sprejetih gojencev se morajo zavezati, da otroka ne vzairejo preie iz zavoda, kakor po končani I :ski dobi, ki obsega osem šolskih let, tako da vsako leto odgovarja enemu razredu. Zavod je osem razredna Šola za gluhoneme, z enako razdelitvijo učnega časa kot na družin šolah. Otroci imajo božične, velikonočne in poletne počitnice, ki jih prebijejo na svojih do-irovih. Največja pažnja se polaza na govor. Gojenci, ki zapuste po 8 letih zavod znajo toliko govorit], da se vsak lahko pomen! ž njimi o najnujnejših stvareh, ako le malo pazi na svojo izgovarjavo. Da se vse to doseže, mora biti tudi uči-teljstvo primerno izobraženo za svoj poklic. Potrebna je štiriletna osnovnošolska praksa in triletna strokovna priprava v zvezi z obiskom univerze. Po ti dobi polagajo kandidati strokovni izpit za pouk gluhonemih. V zavod se sprejemajo samo popolnoma gluhonemi otroci obojega spola v starosti 7 do 10 let. V preteklem šol. letu je bilo sprejetih 9 dečkov Ine 7 deklic In to iz mariborske oblasti 6 dečkov in 5 deklic, iz ljubljanske oblasti 2 dečka in 2 deklici, 1 deček je iz N. Avstrije. Že od prej je v zavodu iz ljubljanske oblasti 35 dečkov in 19 deklic. iz mariborske oblasti 19 dečkov in 16 deklic iz Italije 2 dečka in 3 deklici. iz Avstrije 2 deklici To so internisti. Eksternistov ie: 1 deček in 4 deklice, vsi iz Ljubljane. Zavod Je zapustilo koncem šol. leta 1926/27 6 gojencev ta 6 gojenk. Večina se bo učila raznih obrti. Na koncu moram načeti še zelo važno vprašanje posebne socijalne zaščite gluhonemih. Po večini so gluhonemi, ki so se izučili kakšne obrti zelo pridni in uporabni delavci. Piscu teh vrstic pa so znani slučaji, da so pri eventualnem zmanjšanju obratovanja gluhonemi vedno prvi, ki jim delodajalci odpovedo službo. Žalostno je tudi to, da so za svoje delo, če ravno kvalitativno ne zaostaja za delom drugih delavcev, povečini slabše plačani. Vse to so žalostni pojavi nesocijalneza čuta in bi morala državna oblast nosvetitl tem pojavom svojo pažnjo in zakonito varovati uboge gluhoneme pred izrabljanjem. A. B. Napisi na ploščah prevlečeni z radio*tinkruro, morejo se citati tudi ponoči. — En primer. rrank Heller: 55 Novi Napoleon Roman. — Da, da! — sem vzkliknil. — ?.q prav, toda povejte mi. dragi Pozzo di Borgo, kje je vaša hčerka, krasna šestnajstletna devoika? Kie ie? Pozzo di Borgo se je spravil na kotlete, ne da bi odgovoril. Slišal sem Delatourja, kako ie vzkliknil: — Torej so bile oošta v resnici vrednostne pošiljke fingirane dedščine! Toda Napoleon! Kdo je Naooleon? Kaj je Napoleon? — Napoleon je vtelešenJe resničnega Napoleona, — je odgovoril profesor. — Kolikokrat se je Napoleon po svoji smrti že vtelesil — v Nietzsche-ju, v Razkolnikovu, v Mussoliniju, v novinarskih kraljih in borznih cesarjih! Posebnost zadnjega vtelešenja je, da se je to pot naselil v resničnem, avtentičnem Napoleonovem potomcu. Ko je bil Napoleon pred stopetdesetimi leti še deček, je ljubil deklico rx> imenu Gia-cominetta. Ko se je vrnil na Korziko kot topniški poročnik in začel borbo s Pozzo di Borgovim pradedom za na- klonjenost bojevnika za svobodo Pao-lija, se je zopet sestal z Giacominetto in spoznal, da njegova mladeniška ljubezen ni zarjavela. Razmerje je imelo posledice in posledica tega ie, da je lastnik hotela Napoleona Velikega tako čudovito podoben cesarju Napoleonu I. 2al sta si samo podobna, kaiti mož je sin navadne plebejske matere. — Zato torej? — ie zvklikneil La-vertisse. — Zato torej... — Da, zato je bil ves iz sebe. ko sem zapel dve vrstici iz pesmice, ki so jo prepevali pred stotridesetrmi leti o njegovem pradedu. Na pradeda ie vplivala enako: Napoleone a mezza calzetta fa 1 amore a Giacominetta... Kar pomeni, da dvori Napoleon v lepih škorniih JakobincL — Toda Talleyrandu ste zapeli drugo pesmico, je prrpormril Granam in odložil vilice. — Kaj je pa ta pomenila? — Dragi Graham. kal ne poznate pesmi: Malborough sen vt»i-en guerre? To je bila melodija, ki io ie Napoleon žvižgal vedno, kadar se ie bližal z armado bojnem polju. Ker sem hotel povedati, da se vračamo z nleaov< zadnjega pohoda, sem zaoel to pesem de Talleyrandu — toda anroDOs, ker smo že pri gospodu de Tallevrandu, bi mi morda kdo povedal: kje je Talley-rand? Pogovor je hipoma zastal. Vsi so se ozrli po Tallevrandu. toda zaman. Ni bilo dvoma: naš prijatelj škof autunski je porabil priliko, ko smo bili vsi v živahnem govoru, da jo je na škofovskih podplatih diskretno odkuri. Naglo sem se ozrl na mizo: da, hvalabogu. torbica je vendar le ostala! — Moja hči! — mi ie zakričal na uho Pozzo di Borgo. ki je postal gluh in slep za vse. Stara ni več Šestnajst let! Zdaj ni več moja hčerka! Porabil sem samo njeno sliko, ko ii ie bilo Šestnajst let, in sem pisal nismo! Zdaj se mi ie hčerka izneverila, ker služi Napoleonu! — je to. — sem jecljal. — ie to ona, ki nosi usnjeno obleko? Mola krasna varovanka, ki mi Je v pisma poljubljala obe roki! — Da, da! Služi Napoleonu, ljubi Napoleona, krade letala za Napoleona! Je kakor Josefina: pozabi na vse, samo da ustreže Napoleonu! Izdala je vendetto rodbine Pozzo di Borgo! Ni več moja hčil______________ H j. Mi \\wmm. mm Sport Sand - Ilirija Borba za državno prvenstvo v nogo-mestu se bliža koncu. Jutri se vrši predzadnje kolo, ki bo najbrže že razčistilo vprašanje prvaka. Vsa moštva so se odpočila in stopajo z novimi močmi v boj. V Ljubljani se sestaneta prvič subotiški Sand in prvak Slovenije Ilirija. Subotičanl so radi bližine Budimpešte popolnoma kopirali madžarsko šolo in goje zato polviso-ko igro iz razantnimi predori, kar je zelo efektno za gledalca. Sand je v letošnji sezoni izvrstno zasteopal jugoslovenski sport napram zunanjim klubom. Tudi v državnem prvenstvu je odpravil iavoriziranega Hajduka s 5 : 1. V Ljubjani nastopi v najmočnejši postavi. Ilirija ie vestno trenirala pod vodstvom svojega trenerja. Nastopila bo proti San-du v nekoliko spremenjeni postavi. Dosedanji nesrečni porazu ki so končali z minimalno razliko, so moštvo precei deprimirali. Proti Sandu se hoče moštvo na vsak način rehabilitirati in pokazati, da zasluži boljše mesto v tabeli. Tekmo vodi Beograjčan Joksič, vrši se pa na Igrišču Ilirije ob 18. in to v vsakem VTemenu. Podsavez opozarja, da se bodo prodajale znižane dijaške in igralske vstopnice samo med 16.30 in 17.30 pri blagajnah na igrišču. Pri nakupu je treba oredložiti izkaznico. Predprodaja vstopnic ie danes popoldne in iutri dopoldne v trafiki Sever in jutri dopoldne tudi v kavami Evropa. ★ — Iz sekcije ZNS. (Službeno.) Redna glavna skupščina sekcije se vrši v sredo 20. julija ob 20. v kavarni »Evropa« z običajnim dnevnim redom § 23 pravil Z. N. S. Eventuelne samostojne predloge je vložiti pismeno najkasneje do 15. Julija t. 1. — Savezni sodniški izpiti se vrše predvidoma 14. in 15. avgusta t I. v Llubljani. Ljubljanski kandidati vpošljejo prijave neposredno sekciji, zunanji pa potom poverjenikov gg. Franki in Ochs najkasneje do 31. julija t. 1. Potrebne tiskovine razpošlje sekcija pravočasno. — Z ozirora na nasvet L. N. P. priporočamo vsem sodnikom, da omeie v poročilih klavzulo »izključitev smatram za zadostno kazen«. Za tekme 3. t. m. se delegirajo: igrišče Ilirile Hermes rez. Slovan rez. g. Cimperman, igrišče Primorja Jadran rez. Primorje rez. g. Setina. Stranka sodnika pri tekmi Ilirija : Sand gg. Kemperle In Deržaj. — Tajnik. — Kolesarsko staietno dirko za prehodni pokal mesta Ljubljane priredi kolesarska sekcija Primorja v nedeljo, 10. t. m. Start na Kongresnem trgu ob 8. urL Proga: Ljubljana - Višnja gora - Ljubljana - Vrhnika - LJubljana - Kranj - Ljubljana - Kamnik - Ljubljana. Predaja bo vsakokrat v Ljubljani, cilj okrog 15 are na dirkališču Prtmorje, kjer se bodo vršile tudi zanimive dirkališčne dirke. Pri nedeljski kolesarski dirki na 125 km dolgj progi Ljubljana - Novo mesto in nazaj Je zmagal g. Franjo Giorgjević (Sava) v 4:46:2, v dirki iuniorjev na 50 km pa g. Franc AbuinaT (Sava) v I:4o:40. Drugo Kolo dirk za drž. cestno prvenstvo za ljubljanski pododbor KS se vrši 17. t, m. na 100 km dogi progi Ljubljana - Planina in nazaj. Prijave do 16. t m. na Koturaški savez, pododbor Ljubljana. Kariovška c. 4._ šBeležmca Iv O LED \ K. Danes: Sobota, 2. julija 1927 \ katoličani: Poh. X. D. M.; pravoslavni: 10. junija. Leon t. Jutri: Nedelja, 3. julija 1927; katoličani: Evlogija; pravoslavni: 20. junija, Melodije. DANAŠNJE PRIREDITVE. Opera: Orlov. Kine Matica: Preskrbite mi ženo, naj stane kar bode. Otvoritev abetinen takega, kongresa ob 16. v Sokolskem domu na Taboru. NEDELJSKE PRIREDITVE. Opera: >Carmen<. Klao Matica: v Zanj k a s mrt k. Abstinentski kongres ob 8. na Taboru, obhod z godbo po mestu ob 12., akademija na Taboru ob 20. Sport: Ilirija — Sand ob L na igrišču Ilirije. Kresni veeer Sokolstva na Rofaiku. DEŽURNE LEKARNE. Danes in jutri: Piccoli, Dunajska cesta; Ustar, Sv. Petra cesta; Hočevar, Sp. SiSks. Solne« zaide danes ob 19.50, vzide jutri ob 4.17 in zaide ob 19.50. Mesec zaide danes ob 20.49, vzide <*b 8.01 in zaide ob 23.10. ZA NASE NAROČNIKE. Danes so na vrsti naročniki serije J. — Nov inžeuer. Josip Korenini, sin Aleksandra Korenin*. prokurLti kreditnega zavoda je 30. junija naredil inženerski izpit Iz električne stroke na visoki tehnični Sol! v Brnu. Čestitamo! Pr os ve ta OPERA. Začetek ob 20. sveče r. Sobota, 2.: »Orlov«. G. MajheniČ. D. Nedelja, >Carmen<. Gostuje g. Gospodi. nov. Izv. Po znižanih cenah. Pondeljek, 4.: Zaprto. Torek, 5.: >Madame Butterflyc. Gostuje g. Darian. .A. Is gledališke pisarne. Jutri, -v nedeljo, f^fetuje bolgarski tenorist Giorije Gospodinov v operi »Carmenc. Naslovno vlo^o poj* zor*41 ga. J hicrry-KavČnikova, toreadorja g. Holodkov. Cene so znižane. V torek gostuje v >Ma>a na prijateljskem sestanku častna. — Zvuza obrtn'u zadrug. — Obrtniško društvo v Ljubljani —I Predavanje o izvozu v Egipt. Zbornica za trgovino, obrt in industrijo opozarja na predavanje našega odpravnika pos:ov v Kairu g. dr. Jovana Dučiča o *no£r.os?i izvoda našega blaga v Egipt. Predavanje s*? bo vršilo v ponedeljek dne 4. t. m. ob H dopoldne v zbornični ptlđKUd dvorani v Bethovnovi ulici. Predavatelj, ki ie odličen poznavalec trgovskih prilik v Egiptu, bo v svojem predava iju podal dragocene internacije, osobito trgovik;m je Industri> skim izvoznikom, ki se zanimaio za izvozno trgovino z Egiptom. Zooruica za to vabi, da se interesenti v čim večjem šttvilu uceleže tega predavanja. —li Judje v Ljubljani. Pod naslovom smo priobčili v listu z dne 19. in z dne 26. junija t. 1. zanimive podatke iz zgodovine ljubljanskih judov, njih preganjanja in njih borbe za enakopravnost, ki so jo slednjič tudi dosegli z državnim osnovnim zakonom z dne Z\ decembra 1867 in ki io takisto priznava ustava naše kraljevine. V tem smislu je tolmačiti omenjeni članek. Nima pa ta članek namena hujskati zoper ijib-Ijanske prebivalce judovskega pokolenja ali jim morebiti načelno in vsevprek pripisovati zanlčljive lastno?*' Zlasti nI iskati v članku kakršnekoli osti zoper tukajšnjega trgovca Adolfa Loranta, ki vrši 2e nad 40 let v Ljubljani svoje *■ Kovske posle in uživa tako v trgovskih ij-ogih kakor med odjemalci neoporečen In utemeljen ugled. —Ij žegnanska veselica v Hribarjevem gaju, ki jo priredi Napredno gospodarsko in prosvetno društvo za Krakovo-Trnovo v nedeljo dne 3. julija, bo gotovo najzabavnejsa. Vstopnina samo 5 Din. — Tam v zelenju ob Gradasčici se bo rajalo, kakor vsako leto, vsem po volji. — Ob zvokih sokolske godbe bo našla plesa željna mladina v vseh vrst plesih na norem odru svoje zadoščenje. Za okrepitev trebušnih mišic v smehu je preskrbljeno po znanem trnovskem humorju. — Poleg petja, bogatega srečolova itd- se bo lovilo posebno srečo tudi z zavezanimi očmi. kar vzbuja salve smeha. Točila se bo pristna kapljica, želodčki pa tudi ne bodo zapuščeni. — Ker je čisti dobiček namenjen za zgradbo društvenega doma in v podporo domačim ubogim, se za obilni oblak najtoplejše priporoča odbor. 5884 —Ij Jeklene valjčne zastore ter vsa ključavničarska dela izvršuje ter ee priporoča za cenjena naročila ključamiearsrvo Avgu«t MartinčiS*, Ljubljana, Rimska cesta 14. Glej današnji inserat. —Ij Zdravstveni izkaz LjabJIane. Zdravstven! izkaz Ljubljane za zadnji teden Junija navaja, da je umrlo 33 oseb, 19 rroŠkTj in 14 žensk. Smrtni vzroki: davica l, je tika na sopllih 4, druge oblike Jetlke 4, rak 1« vnetje možganov 1, bolezen na srca 2, pljučnica 2, kila I, krčenje jeter 1, starost 6, samomor 1. droge bolezni 9. —Ij Tržne cene v LJubljani. Današnji sobotni trg Je bil izredno živahen. Tržne cene so v glavnem ostale neizpremenjene, tako mesu in mesnim izdelkom- Poročilo tržnega nadzorstva navaja, da so cene kruhu belemu 6.50. črnemu 5^0. rženerrra 5.50. Na trgu je obilo sadja. Nove hrnSke prodajajo od 6 do 10 Din kg, marelice 16 do 24, črešnje 3 do 6, rfbezell 8 Dm, borovnice 1.50 do 2, rdeče jagode 6 do 8, maline 8 do 10. Cene zelenjavi so v glavnem neizpremenjene, v gotovem ozira na so se znatno znižale, Spinača 6 do 7, paradižniki 10 do 12 (preje 30), kumare 8, preje 10. bnoc 8 (prele 13 do 15), trata v stroCtn 1J5 do 3 (preje 12), fižol v stročiu 8 (prejo 10 do 14), Čabttla 5, česen 8 do 10* krompir 2, novi krompir 8 do 3, salona paprika 33 do 36 Din. Na trgu je danes bilo izredno mnogo borovnic m domačih čreSenj. Omeniti je treba, da so se jajca podražila in so danes cene 1 do 1.25 (preje 0.75 do l). —Ij Na državnem ženskem ačitetjisču v Ljubljani so se vršili pod predsedstvom ravnatelja dr. Ivana Orla od 20. do 25. ju-nija zrelostni izpiti. Udeležilo se lih je 47 kandidatk in sicer 44 goienk IV. letnika in 3 privatistke, katrim ie ministrstvo presveto Izjemoma dovolilo polaganje izpita. Izpit je napravilo 41 kandidatk in sicer z odlik o 16, z dobrim uspehom pa 25 kandidatk; 6 kandidatkam se jo dovolil ponavljala! izpit. _ Izpričevalo zrelosti so prejele: Ambrožič Angela. Avsec Nada (z odi.). Benedičič Milica (s odi.), B crni k Irma (z odi.). BezelJak Marija, Bre-celj Vera. Centa Marija, Ciuha Marija. En gel man Vladimira (z odU. Pister Pavla, Gabrovsek Ljudmila, Ge r m e k Danica (z odi.). Godec Alojzija (z odU, O o r J a n c Marija (z odi.). Grošelj Lidha, Hayne Adela (z odU, .Hladnik Julija (z odi.). Hrast Natalija. JanČič Marija, Je-zerSek Vera, Leskovec Mira. Levičar Štefanija, M a r o k Marija Bcžena (z odi.). M o d i c O (z odi.), Pavlovčlč Neža, Perli i Č* Angela (z odi.). PreŠern Štefanija, Rus Stanislava, Skuti Vladimira. Strebovec Pavlina, Ščurek Angela, Strukell Sofiji, Sum! Gabrijela (z odi), Tavžell Avrellja, Urban čič Justina (z odU, Verd I r Stanislava (z odi.), Vozel Marija, Zlebnlk Josrpma, Ažman Marija (priv.). Prankovlč Ana (priv.) in Korene Ana (priv.). —Ij Pojasnilo. Pred dnevi smo poročali o poskuSenem samomoru v neki hiši v Sp. Š;*ki. Resnici na ljubo ugotavljamo, da vzrok nI bil prepir s strankar^j v dotični hiši, marveč neprijetnosti v rodbini sami. —Ij Stenograiična tekma na Chrlstoio-vem učnem zavodu. Domobranska cesta 7, se je vršila pretekli četrtek ob 10. uri dopoldne. Tekme se je udeležilo lepo število gojenk in gojencev. Diktiralo se ie 4 minute z brzino 100 besed v minuti. — Tekmo je vodila strokovna učiteljica gospa profesor Robldova. Tema diktata je bila Karel Cankar: »Ivan Cankar In njegova matu Prvi jo bil g. Kolman Prane z Bleda, druga gdč- Ana DolSina z Dunaja, tretja gdč. RepovS Jelena iz LJubljane, četrta gdč. KerSlč Mira Iz Dutovlja na Primorskem in peta gdč. Katica Grlec iz Beltln-cev pri Dol. Lendavi, Prekmuric. — Interesantni tekmi je prisostvovalo mnogo občinstva, katero je lepo In hitro delo mladih stenografinj in stenografav zelo presenetilo. Vse priznanje g. Ivanki prof. Robido-vl in vsa čast zavodu, ki skuša v mladih, za vse lepo dostopnih srcih svoiih gojencev netiti veselje in ljubezen do stenografije. Pripomnimo, da so bili k tekmi Dripusceni le gojenci in gojenke z dobrim končnim redom. i— Pripadnike in prijatelje Sokolstva opozarjamo na veliko kresovanie v prid zgradbi sokol, domov v Šiški, Ljubljani II, in na Viču, ki se vrSi to nedeljo popoldne In zvečer na Rožniku. Ako hočemo, da se bodo mogla sokolska druStva v teh treh delih ljubljanske periferije krepko razvijati in uspeSno delovati za sokolsko idejo In vzgojo, jim moramo pomagati, da si zgrade lastne telovadnice. Zato ie dolžnost sokolskih prijateljev, da s svojim posetom pripomorejo do uspeha prireditvi, kf raj pomaga društvom za zgradbo treh sokolskih domov za korak dalje do njihovega cilja. S posetom kresovanja na Rožniku si pri-voSčimo prijetno zabavo !n oddih, služimo Pa tudi naSi dobr! sokolski stvari. —Ij Organizacija praktičnih elektro- in strojnih tehnikov. V nedeljo 36. t m. sta imeli organizaciji absolventov elcstro'uh-nične In strojne delovodske šole svoj iz» redni občni zbor, na katerem se ie ob zadovoljivi udeležb« sklenilo združenje obeh organizacij pod gornjim naslovom. O namenu se bode obširneje poročalo ob priložnosti. —Ij Nesreča, Pred Glasbeno Matico v Vegovi ulici je postalo včerai popoldne 221etnemu akademiku Kazlmlriu Modicu nenadoma sabo. Modic je tako nesrečno padel, da se je udaril ob kamen na cc»o ter so ga morali z rešilnim avtom prepeljati v javno bolnico. — Krištofič-Bučar; Dospele krasne Muze. ITO — zobna pasta najboljša! iz Maribora Iz CsSia —c Javna mestna knjižnica je Izposodila v mesecu Juniju 807 knjig. Od otvoritve, dne 3. marca, do danes je vpisala 202 člana in Izposodila 2044 knjig. Knjižnica posluje ob nedeljah od 8. do 12. ure In ob četrtkih od 6. do 8. ore. —c Ciril - Metodov kres se bo žgal v ponedeljek 4. t. m. zvečer na Starem gradu. Istega dne dopoldne se vrsi cvetlični dan za CMD. —c Cvetlični dan priredi delavsko izobraževalno društvo »Svoboda« v Celju v nedeljo dopoldne. Cisti dohodek le name* njen izpopolnitvi javne knjižnice Svobode. —c Nočno laacarnttao službo opravlja ta teden lekarna »Pri križu* na Cankarjevi cesti. —c Koncert v mestnem vrt« Mri ▼ nedeljo radi lovske veselice odpade. —c Vlomi r iole. V no« od četrtka na petek so neznani ztikovd vlomfll v ravnateljsko pisarno defke meščanske ioie v Vodnikov! trHđ m so s sfio odprli pisalno mizo, kjer so mrsltll najt! denar.. Nam pa so samo nekaj kovanega drobiža In par kolkov. Sumijo, da so prisil skozi telovadnico pred pisarno, na kateri so spodaj izrezali vrata. Isto noč so menda isti ljudje vlcmfil v mestno osnovno šolo. kler pa tudi niso ničesar dobili. Policija vlomilce za slednje. —a se, da s svojimi prejemki nI mogel IrhaJati. Promocija. V četrtek dne 30. t. m. je bil promoviran na zagrebški univerzi g. Maks 2gur, primorski rojak iz Trsta, za doktorja vsega zdravilstva. Čestitamo! —*n Nov restavrater pri Ootzn. Kakor poročajo Usti, je pivovarna »Union«, ki le prevzela začetkom letošnjega leta Gčtzovo pivovarno v Mariboru, odpovedala doseda- j njemu restavraterju Trdsterju, ki je 20 let vodil to restavracijo. r|a njegovo mesto pride sedaj končno Slovenec, rojak Iz Ljubljane. Upamo, da bo vodstvo pivovarne tudi še v nekaterih drugih ozltih napravilo red. —m Koncert ljubljanskega akademskega pevskega zbora. V ponedeljek zvečer se vrši v dvorani pivovarne Union koncert akademskega pevskega zbora ljubljanske univerze. Prvič prihajajo slovenski akademiki tokrat, s svojim novoustanovljenim pevskim zborom v Mariboru. Prepričani smo, da bodo Mariborčani napolnili dvorano in s tem pokazali svoje priznanje za stremljenja nase omladine. Razen tega nastopi na koncertu s solotockaml stari mariborski znanec In ljubljenec gledališke publike g. Janko. Zato na ta koncert še prav posebej opozarjamo. Sokol Zahvala beli sokolski Ljubljani Ob vzorno završenom V. pokra j Laske m zletu JSS, ki je v dneh 27. do 29. junija t 1. napolnil Ljubljano z viharnimi izrazi navdušenja in bratske ljubezni, smatramo sa svojo dolžnost, da izrekamo vsem javnim činiteljem in vsemu prebivalstvu iskreno zahvalo za vso pozornost, ki so jo kakorkoli izkazovan našemu članstvu in našim dragim gostom. Vsa Ljubljana je po ogromni večini svojega prebivalstva storila vse, da so na?e svečanosti in prireditve ob otvoritvi Sokolskoga Tabora uspele nad vse slovesno, vzorno in dostojanstveno, kakor se sklada z globoko nacijonalno zavestjo našega mesta in s pravo slovansko gostoljubnostjo. Bela Ljubljana je zopet dokazala, da je narodna in sokolska, kar naj služi utrditvi nje dobrega in po vsem slovanskem svetu razširjenega imena in slovesa. V prepričanju, da ostane Ljubljana trajno *ve«ta našemu Sokolstvn, vabimo vse nj» prebivalstvo in ves naS narod pod sokolske prapore, ki se zmagovito vijejo na Čelu sokolskoga pohoda v veličastno bodočnost Slo-vajistva na čast in slavo naše domovine I Vsej sokolski deci, vsemu naraščaju in Članstvu in naši slavni vojski izrekamo za izvršeno sokolsko delo bratsko priznanje in bratsko zahvalo! Sprejmite vsi naše iekrene bratske pozdrave ! Naj živi slovansko sokolsko bratstvo! Naj živi naš slovenski sokolki Tabori Zdravo! V Ljubljani, dno 1. julija 1027. SLAVNOSTNI IN ZLETNI ODBOR. Sokolstvo kot vseslovanska ideja Zbrano Sokolstvo je navdušeno odobravalo lepe besede Velikega župana, — Z* njim je pozdravil Sokole in nazdravil predvsem zbranim In odličnim gostom v imenu Ljubljane vladni komisar g. Mencinger. I ■ končno jo vstal »i voli i i brat Gra*»elli, Vi je stal ob ti beli prvega Sokola ua jugu v Ljubljani 1. 1868 In ki so mu vsi navzoči priredili velike ovacije. Lep je bil tudi njagov govor, poln avetine ljubezni do večne sokolsko Moje. a Vil udeleženci V. pokrajiatkega ilsti, ki »o pr&iteli v Ljubljano iz notranjosti ajnis zemlje in iz bratskih nam slovanskih držav, so bili zelo zadovoljni s Ljubljano. Pohvalili so njeno čistočo, postrežbo in solidne cene prehrano in prenočišč. Sokolski Glasnik, uradno glasilo JSS ima v 10. in 11. Itov. »ledeco vsebino: Dušan M. BogunoviC: Slavooako^okolska ikola u Fr -ti. — v. pokrajinski tlet JSS u Ljubljani- — Ante TadiS: Secanje ns brata dr. Jindra VaniČka. — Sokolske svečanosti u Beogradu — Is starešinstva JSS. — Iz župa. — Iz slavenskog Sokolstva, — Priloga > Prednjak < ima navodila za pokrajinski zlet v Ljubljani — Zelo zanimivo vsebino prinaša druga Glasnikova priloga >Jugoslovanski Sokol« Dr. I. Vidic: Tabor. — Uroš AvdajovlC: Sinovi •lobode. — Kušar Nada: Nakon kur^i za Sokoliće. J. Kruleč: U kome pravcu i kako treba odgajati sokolski naraščaj. — Dr. Ljubo Doric: Sokolski domovi kao decja ob-danllta. — Dr. J. Tiear: 0 cišoanju vežbso-nica. — Dr. Jurij Stempihar: »Ueroe ie ru- aky. — Žena i telovežba.--Vsi bratje, vse sestre morajo biti naročniki »Sokolske^a Glasnika^:. Branike sokolski list Župe Rijeka—Sušak je izšel za pokrajinski zlet v Ljubljani v svečani izdaji z jako bogato in zanimivo vsebino. Število telovadcer na pokrajinskem sletu. V naše porodilo o javni telovadbi se je vrinila pomota gledo Števila članov, ki so iz-vajali proste vaje. Nastopilo je 608 telovadcev. Splošen napredek jugoalovenikeg* lo-kolstva. V zadnjem čaiu jo opažati jako živahno življenje in napredovanje v vseh župan JSS in to tako v idejnem kakor v teh-ničnem pogledu. Številu telovadocega članstva trajno narašča. Naše Sokolstvo koraka • krepkim korakom k svojemu cilju — zrna- gM Na kratko smo že poročali o skupnem obedu, ki se je vršil v sredo po končanih slovesnostih na Taboru v >Zvezdi<- a banket so bili povabljeni in so se ga udeležili predstavniki in višji tunkcijonarji slovanskih sokolskih saveza v, delegati vseh žup JSS, nadalje kraljev odposlanec general Vukovi 5, Veliki župan dr. Vodopivec, francoski konzul g. Riehard, zastopnik češkoslovaškega konzulata itd. Vabilu na banket pa se je odzval tudi najstarejši Sokol br. Grmsselli. — Starosta JSS brat Gangl je iskreno pozdravil navzoče predstavnike sokolskih zvez, kraljevega odposlanca, predstavnike oblasti ter vse brate in sestre. V lepem govoru se je zahvali] za pozdrav veliki župan dr. Vodopivec, ki je povedal vso resnico o sokolski ideji, o kateri je dejal, da je naj-krepkejša vez med Slovani, ki zasluži v polni meri vso ljubezen in pažnjo. So različne druge gimnasticne in športne organizacije, toda ravno Sokolstvo je ona najmogočnejša, vseslovanska organizacija, Id bo bratsko zbližala vse Slovane. Vse sokolske prireditve so nam zato ljube in drage... L Vilhar urar se ]e preselil z Dunajske ceste na Sv. Petro cesto it 36 Pri nas in drugod Za kinomatograJo je že pred dobrim mesecem napočila doba »Kislih kumaric-. v preteklem tednu pa ie bilo vreme podjetnikom vendar še precej naklonjeno in zato so se dvorane kol;kortouko oolnile. Kino Matica nam le v obeh zadnjih tednJb ser-viral serijo izvrstnih ameriških filmov od katerih Je zlasti podčrtati film »Veselo gle-dalJ5Če» z Glorlo Swartson sijajen in duhovit ter krasno koloriran Drodukt *Para-mourita*. Gloria Je v tem filmu znova dokazala, da upravičeno uživa sloves ene najboljših filmskih div. Veliko zanimanje je vzbudil tudi flm «Valovl strasti* z Greto OarCo In Cortezoro v zlavnj vlosi. Nadalj. ca filmi Matice so bili: * Smrtni krik* ecn-zaciionalen sr>ortnJ film s krasnimi posnetki avtomobllsk'h dirk. dalje Buster Keato. n/rv film «Dalta mi ženo. ca! stana kar ho-€e» in drugi «Idoal» jo med drugim predvajal reprJ-zi »Kraljica sužnjev« in «Na d ras u smrt1*. Doćim repriza prvega fikna ni zanimala, je publika drugega hvaležno sprejela. Zanimiv je bil tudi pustolovni flm *Lov no strehi*. * V Mariboru so bili na repertoari u filmi: »Kraljica Sabe». «Mladenka iz pragozda*. *NibeluugU, »Notredamski zvonar*. »Dolo-res. zračna nevesta*. Beatrice Cenci* »Jesenski manevri*, «Dana5nja Dubarry». «TrI sirote» trd. V Zagrebu: *Pari4ka grofica* »Logar. jeva Krista* rKamela skozi uho livanke*. rjjubica ;z Pra-tra«, «Eva med divjaki*, cEnfant terrib!e», «Crai orel», *Ljubav», •Umirajoči narod» «Prazozd v nlamenu». •Deset božjih zapovedi* itd. V Beogradu: *riolywood», Maski rani avijatik* «Pariske noči*. «Vse za soort *n ljubav* Itd Na Dunaju: «Madame Dubarrv* *Dru-Eo življenje*. Pota k močj in lepoti.* «Qo-voreSa opica* «OČe gresnice*, «V lovu za moškimi*. «Ma5čevalec svoje matere*. «2eua faraona*. ^Kraljica Iaž:» itd. POSLANO! VsB gospodinje, katere dosedaj še ne kupujejo prvovrstnega pridatka h kai, nage domače KOLMJSShE CiKOKLJE m prOStfflO) da s polnim zaupan em povsod zaotevajo KOLIJSSKO CIKORIJO in go'ovo bodo zadovoljne Pri nakupovanju tHlZltej da debrte pravo n<šo KOLl\SKO CIKORIJO, katero iz na boljim snovi z novimi modernimi stroji Izdelujejo izvežbani dom*čini in ki zato zasluži, da se vporabija < vsaki slovenski rodbini. Byrdov polet čez Atlantski ocean Še nekatere podrobnosti o novem uspehu modernega letalstva. — Močan nasprotni veter je oviral polet. — Trenutki groze v temi in gost! megli. Tudi v letalstvu so Američani prvi. Trije ameriški letalci so po vrsti preleteli Atlantski ocean in dokazali, da je ameriška avijatika najbolj razvita in da ne pozna nobenih zaprek. Američani smatrajo polete Čez ocean za uspehe, ki se morajo posrečiti. Zato ameriški prekooceanski poleti niso samo važni tehnični in politični, marveč v prvi vrsti tudi moralni Činitelji. Pred in po startu. Kakor pred Chamberlinovirn startom« tako množice na letališču pri New-yorku tudi to pot do zadnjega niso vedele, da-li namerava Byrd res poleteti čez ocean. Ob pol 1. srednjeevropskega Časa so naenkrat zabmeli propelerji in letalo se je dvignilo v zrak. Bvrda so spremljali poročnik Noville, znameniti letalec Acosta, radiotelegrafist Belchem ln zastopnik tovarne za avtomobilske motorje James Klndade, ki se je šele zadnji hip odločil za polet. Spočetka je bilo vreme lepo. Byrd je letel nizko nad obalo. Prva radiobrzo-iavka z njegovega aeroplana je naznanjala, da posoda za bencin slabo vpliva na kompas, da pa bo ta defekt odstranjen, čim posodo izpraznijo in jo vržejo iz aeroplana. Štiri ure po startu je oddal Byrd novo radiobrzojavko, v kateri pravi, da zemlje še niso opazili, da lete zelo visoko in da postaja ozračje hladno. Letalo se je vzpenjalo vedno višje. Sest ur po startu so opazili Byrdov aeroplan nad Novo Škotsko, kmalu na to pa nad mestom Cher-brookom. Byrd je letel proti rtiču Can-so in sicer zelo visoko. Za start se je odločil šele med 2. in 3. uro zjutraj, ko je predsednik meteorološke družbe Kinbalk telefoniral, da so vremenske prilike v zapadnem delu Atlantskega oceana ugodne in da se bo vreme Se zboljšalo. Byrd se je takoj odpeljal na Rooseweltovo letališče, kjer je preizkusil motor ter se preskrbel s hrano, obstoječo iz sendvičev, kave in vode. Kljub zgodnjim jutranjim uram se je vest o predstojećem startu bliskoma raznesla po Newyorku. Kmalu se je zbrala na letališču velika množica občinstva. Nekateri so se pripeljali z avtomobili, drugi so prišli peš. Policijsko ravnateljstvo je poslalo na letališče močan oddelek redarjev, da bi preprečili naval občinstva na aeroplan. Byrd je preživel vso noč brez spanja v pričakovanju meteoroloških poročil. Ko je prišel na letališče, je bil precej utrujen. Izjavil je, da se bo morala «America» boriti z nasprotnimi vetrovi tako, da se utegne polet nekoliko zavleči. Ob 5.25 ameriškega časa se je dvignila «America» z letališča in množice so drzne letalce navdušeno pozdravljale ter jim želele srečno pot. Z neverjetno brzino se je ogromno letalo vzpelo kvišku in skoraj nepričakovano izginilo gledalcem izpred oči v severovzhodni smeri. Byrd je imel prav. Visoko v zraku je zapihal močan nasprotni veter, ki je zmanjšal hitrost njegovega poleta. V sredo opoldne so opazili Byrdovo letalo nad Novo Fundlandijo. Ob 17.35 newyoršktega časa je bil Byrd že nad Fortunebayem. V 12 urah je torej preletel nad 900 milj. Popoldne se je vreme poslabšalo in severozapadni veter je gnal k obali gosto meglo tako, da se nebo ni videlo. Od trenutka, ko je preletel Byrd Whitburne, 40 milj jugozapadno od St. Johnsa, niso mogle dobiti radiopostaje o njegovem poletu nobene vesti. Sele ob 8.30 je Byrd sporočil, da se je «America» pogreznila V gosto meglo, ki zakriva vso Novo Fundlandi-jo in da je zelo težko leteti. Imeni Chamberlina in Byrda sta zvezani s Čudno usodo. Kakor ni Cham-Berlinu usi>elo pristati v Berlinu, tako tudi Byrd ni dosegel Pariza. Njegovo letalo je sicer krožilo že nad stolpom Notre Dame, a neprodirna megla, ki je zastirala vsak pogled letalcem, je onemogočila Byrdu srečen pristanek na letališču v Le Bourgetu. Godilo se mu je kakor veslaču, ki so ga zapustile deset metrov pred obalo zadnje moči. Njegov krik na pomoč S. O. S., ki je odmeval v Parizu, je ostal glas vpijočega v puščavi. Zaman so švigale v zrak svetlobne rakete in skušale prodreti v oblake; umetna svetloba ni mogla pregnati močne teme in megle. In tako je Byrda iz Pariza zopet zaneslo proti morju. Končno je pristal na morju pri malem mestecu Bayeux. Klic na pomoč v noči. Na letališču v Le Bourgetu so se že okoli 21. začele zbirati ogromne množice radovednega občinstva, dasi je lilo kakor iz škafa. Navzoči so bili številni predstavniki oblasti, med nJim! tudi ameriški poslanik v Parizu. Okoli 22. je prispela radiobrzojavka, da se nahaja letalo nad mestom Rertnes, nato pa polni dve uri ni bilo nobenega signala veČ. Množice se je polaščala nestrpnost Lilo je vedno boli. žarometi so razsvetljevali obzorje. Pol ure po polnoči so javili skorajšnji prihod letalcev. Razburjenje množice se je stopnjevalo, svetlobni aparati in žarometi so daleč naokoli razsvetljevali ok«olico in nebo. Ob 1 uri 5 minut so radioaparati javili: Le Havre. Kompas neraben. Letalo izsrubilo smer in blodi v okolici Pariza. Pet minut kasneje je letalo signaliziralo: «S. O. S. Kompas neraben. Javite nujno, kje je mogoče pristati izven Pa-rizi. Ooriva Imamo samo še za tri ure. S. O. S.« Na letališču je zavladala potrtost. Ob 2.20 se je nad letališčem začulo brnenje motorja, ki pa se je kmalu izgubil v daljavo. Sledili so neprestani pozivi S. O. S., ob 3.30 je zamrl poslednji krik na pomoč. O letalu nato ni bilo več sledu. Byrd pristal na morju. Kakor smo poročali že včeraj, je moral Byrd. ki je radi megle izgubil orijentacijo, pristati na morju. Pristal je v pokrajini Ver-sur-Mer. O pristanku poročajo nastopno: Okoli tretje ure zjutraj so prebivalci v Ver-sur-Mer čuli ropot motorja, vendar temu niso posvečali posebne pažnje. Ob 3.45 sta opazila dva ribiča letalo, ki je ležalo na morju, vendar nI bilo nikogar v njem. Na obrežju sta nato našla poveljnika Byrda in poročnika Novilla, ki sta spala. Ribiča sta letalca odvedla v stanovanje, jima nudila jedi in pijače ter ju spravila v posteljo. Byrd je bil fizično popolnoma izčrpan. Medtem m sredstvom pomagati Z iznajdbo Rinsa pa, kot najnovejšega proizvoda znanstvenega raziskavanja na polju izdelovanja mila, so se raz* mere temeljito predrugačilc. Kajti Kinso očisti tudi pri uporabi hladne vode rerilo čez noč. prihrani velik trud- čas in denar, ker se je potrebno držati samo treh pralnih navodil m sicer: Pomešati Rinso glasom opisa na zavoju - namočiti perilo - in laplaknitf ga v čisti vodi. RINSO IZDELUJEJO LUX-TVORNICE Harrieta, vaša soproga, je vas uničila. Bila jc nenasitna in zahtevala je od vas več, nego ste ji mogli dati. Izdatki za njene toalete so daleč presegali vaše dohodke. Končno ste bili prisiljeni seči po tujem imetju. Zato so vas utaknili v ječo in zdaj ste siromašen mizarski mojster. Toda kot ljubica je bila Har* rieta čisto drugačna. Skrbela ja zame in me ljubila. Ž njeno pomočjo sem si pridobil lepo premoženje. Tudi po nje* ni smrti ste ostali siromak. Za univer* žalnega dediča sem vas določil zato, ker mi je vas žal in ker je ostala Har» sieta moja ljubica, dasi je bila vaša za* konska žena.» justifikaoija petkratnega morilca Sandtnerja Kakor smo kratko že poročali, je bil v Četrtek zjutraj na dvorišču divizij* skega sodišča usmrčen petkratni mori* lec Fr. Sandtner, ki je 10. aprila 1926. umoril kmeta Rudolfa Dollnerja, nje* govo soprogo Zofijo, 9Ictncga sinčka Teodorja in 41etno hčerko Hano in 30* letno služkinjo Ano Hofmanovo. Od Dollncrjeve rodbine sta se rešila samo llletni sinček Gašper in 151etni pastir Weidel. Morilec se je po svojem grozs nem dejanju mirno v kuhinji najedel, na kar je pobegnil s plenom 950 Kč, ki jih je našel v žepu umorjenega kmeta. Bestijalen zločin je vzbudil v Dovsher-hofu splošno sočutje z nesrečnimi žrU vami in ogorčenje nad krvoločnim zlo* čincem. Orožniki so morilca kmalu iz* sledili. Sandtner je cinično priznal pet^ kratni umor in opisal vse podrobnosti svoje krvoločnosti. Prvotno je trdil, da so mu pomagali neki sumljivi postopa* či, pozneje je pa priznal, da jc umoril Dollnerjevo rodbino sam. Morilec je prišel letos v januarju pred divizijsko sodišče v Plznji, kjer je cinično izjavil, da bi umoril vsakogar, kdor bi ga hotel izdati. Med razpravo so vzbujale največjo pozornost izpo* vedbe llletnega Dollnerjevega sinčka Gašperja, ki je solznih oči pripovedo* val, kaj se je zgodilo usodne noči v očetovi hiši. Ponoči se je naenkrat zbudil, in sicer v hipu, ko je oče omahnil pod morilčevo roko. Naglo se je skril pod pernico. Deček je pripovedoval, kako je stopil k materini postelji neznan moški s sekiro v roki in zahteval od matere denar. Ker ni hotela povedati, kje ima skrit denar, jo je morilec z vso silo udaril s sekiro po glavi, tako da ji je preklal lobanjo. Nato je umoril še tri člane rodbine in ko je bilo krvavo delo končano, je začel brskati po orna* rah in skrinjah, kjer je našel samo 950 češkoslov. kron. Kakršno je bilo Sandtnerjevo življe* nje, taka je bila tudi njegova mladost. Rojen je bil v kaznilnici. Že v mladosti je kazal zločinsko nagnjenje. Kot 13* leten deček je bil v samostanu opeto* vano kaznovan radi neposlušnosti in raznih prestopkov. Nekoč je planil na nuno in jo začel daviti. Bil bi jo zadavil, da ji niso prihitele na pomoč druge nu* ne. Pozneje se je učil pri nekem kro* jaškem mojstru in ko ga je slednji za* sačil pri tatvini cigaret, je mladi Sandt* ner izjavil, da bi za cigareto umoril člo* veka. Dne 29. decembra t. 1. je bil Sandt* ner obsojen na smrt na vešalih. Njegov zagovornik je vložil prošnjo za pomilo* stitev, ki jo je pa prezident Masarvk odklonil. V sredo dopoldne so morilcu sporočili, da je smrtna obsodba potr je« na. To vest je sprejel Sandtner popol« noma mirno. Na vprašanje vojaškega avditorja, je*li razumel, kar mu je bilo sporočeno, je hladnokrvno odgovoril, da je dobro razumel. Sandtnerjev zagovornik je poslal zadnji dan pred justi* fikacijo prezidentu Masarvku brzojav* ko, v kajeri ga prosi, naj Sandtnerja pomilosti, češ da z justifikacijo duše zločincev ni mogoče ubiti. Prezident na brzojavko ni odgovoril. Sandtner je ostal cinik do zadnjega. V sredo opol* dne je izjavil, da bi rad jedel in pil. Ko so mu prinesli obed, je pripomnil, naj mu prineso šc tort. Zvečer se je izprehazal po celici in veselo prepeval. Ponoči je dal poklicati duhovnika, po tem jc pa izrazil željo, da bi rad še zadnjič v življenju igral karte. Drugo jutro je mirno stopil na morišče ln pre* jel zasluženo kazen za svoje zločine. ★ X Zoper morsko bolezen pred 70 leti. V >Novicahc št. 56 iz L 1857 Čitamo: Ker bo v prihodnje po železnici marsikdo v Terst šel, iz Tersta pa ga bo mikalo v Benetke j>o morji se peljati, nam ravno prav pride oznanilo apotekarja Landererja v AHnjah, po katerem je klorolorra zoper morske težave (bljuvanje) bolji pomoček kakor vsak druj* — 10 do 12 kapljic na vodi popitih potolaži vse težave; če kakemu Človeku ue odleže potem kmali, naj vzame Se nekoliko kapljic. Društvo za varstvo in vzgojo ptic Društvo za varstvo in vzgojo ptic pevk v Ljubljani ie bilo ustanovljeno z namenom ščititi Ln privabljati ptice pevke ln koristne ptice v obče. kakor tudi pospeševali soiu nje kanarčkov Dri nas. Svoj namen doseza društvo s poučevanjem vseh slojev, zlasti oa šolske mladine potom predavanj in s tiskom. Društvo skuša med ljudstvom zbuditi člmvečio ljubezen do krilatcev domače zemlje. Lahko se trdi. da ie društvo veliko pripomoglo, da se pri nas niso vdomačUe grde in brezsrčne navade soseda Laha. Z davanjem strokovnih člankov o koristi, ki jo Imamo od ptic, s krmljenjem v hudi zimi, s postavljanjem krmilmc in vališč širi društvo med ljudstvom ljubezen do ptic. Nastopa pa tudi z vso strogostjo proti uničevalcem ptic. Dehodk*' društva sestoje iz članarine društvenikov, preplačil članarine !n tu oa tam dobi kak mali dar od dobrosrčneza. Prejemki društva ne zadostujejo niti od-daleč, da bi društvo mozlo ukreniti vsaj najnujnejše in najpotrebnejše. Zato bi b 1 > odveč omenjati, da društvo potrebuje za svoje koristno in humanitarno delovanje kar največje podpore od občinstva. Razstava kanarčkov na letošnjem vele-sejmu, za katero se bo v korist društva pobiralo Din 2— vstopnine bode. kakor izgleda, zelo obširna ki zanJmiva. Prilika bo. da si vsak ozleda in čuje nagrajene pevce različnih barv. ras in rodovnikov. Razstavljeno bo tudi vse ono, kar spada k reji kanarčkov. Videli bomo strokovnd priznane kletke »val'krioe* z znezdami, kletke «odstavalnlce> kamor pridejo mladiči, ko začenjajo sami Jesti. Nadalje kletke «DTeiskovalnice». iz katerih pridejo mladiči v »visoko šolo petja*, to ie malo kletko «cel?co» z ali brez omaric. Polez ptic in njih bivališč bode razstavljena tudi krma. To pa le res pravimo in od izkušenih strokovnjakov izbrana in sestavljena krma v zrnu. zelenju, preparatih itd. Polez tega. da le malo kedaj dana prilika ogledat* si do 300 kanarčkov skupaj, bo imel vsak posetnik zavest, da je s tem ipodprl društvo v njezovem plemenitem stremljenju.____ Danimo Ta spomenik kralja Petra Osvoboditelja! s Strta .SLOVENSKI N A R O D» dne 3. julija 1927. Stev. 147 Razstava na Srednji tehnični šoli Razstava je bila odprta. ctA teden od 10. do 26. iuatta. Izloiaal to bili risarski in druri ročni izdelki tonske obrtna, kiparske in keramske obrtne Sole, v treh dvoranah prvega nadstropja. Obrtno-sol-ake razstave imajo namen ne le pokazati občinstvu uspeh celokupnega pouka, ampak t trdi nove pridobitve na obrtnem polju, zato so razstave važne tudi za uči:e-Ijstvo osnovnih in obrtno - nadaljevalnih šol. Iz množice razstavljenih risb ženske obrtne šole, ki so pokrivale vse štiri stene prostorne dvorane, je bilo jasno razbrati izboren sistem risarskega pouka, primernega za. obrtno šolstvo te stroke, kar priča o veliki strokovni zavednosti ponču-jočih profesorjev zg. Šantla in šubica- Vse risbe kažejo enoten smoter: »za praktično uDotabo.c Mnoaoiičnost ni le produkt 6lučajne domiselnosti, ampak le logično utemeljena z ozlrojn na tehniko ročnega dela, za katero je namenjena. Prav srečna misel je bila razporedba risb in del na številnih mizah no sredi dvorane, kjer ie vsaka risba tudi laiku pojasnila neposredno zvezo risarskega pouka z izvedbo ročnega dela. S tega vidika edino gre razvijati uspehe risarskega pouka, ker v tem leži težišče obrtno šolskega risanja. Kar se tiče tehniške Izvedbe raz-stavrjenfc ženskih ročnih del se mora priznati da je bila prvovrstna, za kar gre vsa čast gospodičnam učiteljicam in učenkam. Prva dva letnika kiparske in keramske obrtne Solc sta razstavila prav čedne, pod vodstvom proferja g. Kosa izvršene risbe. Risbe keramske šole kažejo pogođeno smotrenost v čisti izvedbi, okusni sestavi in interesantnosti oblik, moti samo neka prevelika sorodnost v ornamentaciji (morda je to posledica pičlega števila listov). Iz risb dveh prvih kiparskih letnikov pa ni bilo mogoče razbrati metodike risarskega pouka za to stroko. Veliko vrzel je tvorilo skoro popolno pomanjkanje ornamentike ker je znan le ornamentike modelerru, kiparju in rezbarju v praksi neobhodno potrebno. Ali so za začetnike v figuralnem Tisanju ugodni modeli Meštrovičeve plastike, je tudi vprašanje. Začetni poskusi risanja glave po žtvem modelu pričajo o štirih nadarjenih učencih in resno stremljenje pri ostalih. Kiparska in keramska dala Id ao Wla ftrvršena pod vodstvom profesorjev gg. Repica, Kralja in Berana, kaieJo tej stopnji primemo dovršenost samo da vlada tudi tu veliko pomanjkanje plastične ornamentike. V tretjem letniku kiparske obrtne šole le presenečala bohotna razstava risarskih i dal Id so bila izvršena ped smotrenim vodstvom profesorja g. 2nldarliča in so predstavljala višek risarskega pouka. Ker je bilo razstavljenih malo plastičnih izdelkov in še ti le malin dimenzij. Je ta letnik delal bolj u tis risarske šole, ki goji tudi mo-deliziranje In rezbarstvo. Glavni del risarskega pouka so tvorile Studile človeškega telesa in kot logična posledica tega figuralne kompozicije z ozirom na plastiko. Figuralne Studije so pričale o temeljitem studiranju gibanja, proporcii In anatomije človeškega telesa n. pr. atletsko oblikovani sejalec, bokser in oprezujoci bojevnik, ki vsi tvorijo že motive za samostojno porabo. Idejno izvirni osnutki »nagrobni spomenik , arhitektu« in osnutek za kamenit oltar predstavljajo dobra kompozicijska dela v vsakem ozrru. Poleg risb omenjene vrste, ki so ostale popolnoma v službi plastike, ie bilo več specijalno risarskih izdelkov dekorativne smeri n. pr. štirje letni časi; nekatere so spadale že popolnoma v slikarsko stroko. Obilica takih figurnih risb izvršenih v velikem merilu (figure skoro v naravni velikosti) ni tvorila najboljšega ozaita za razstavljena dela plastike, ki so bila Izvršena pod vodstvom profesorjev gg. Repiča tn Kralja. Od štirih del v kamnu je 3ilo samo eno doprsje izvršeno, v l^su pa dve madoni, dva večia krožna reliefa, in nekaj dekorativnih reliefov manjšega obsega. Izvršena dela so napravila utis. da so točno posneta po modelu, kar je glavni smoter pouka v plastiki na kiparski šoli. O učnem uspehu v modeliziraniu in komponiranju pa ni bilo možno na podlagi razstavljenih dele razsojati, ker 15 do 20 cm visoki akti so v to svrho preneznatni in pri plastičnih osnutkih ie bilo vsako diferenciranje izključeno radi preočitne nivelacije. Če sploh kje. bi bila vsai v tem zaključnem oddelku strokovne izobrazbe metoda individualnega, razvoja neobhodno potrebna. Sokoli in prijatelji Sokolstva! V nedeljo na naše kresovanje na Rožniku Gospodarstvo Splošne dolžnosti davkoplačevalcev v m. četrtletju 1927. (Objar* Zboraiee sa trgovino, obrt in industrij« v Ljubljani) L Hišna najmarina. Za odmero hišne najma rine za leto 1927. v krajih* v katerih niso vsa poslopja zavezana temu davku, so hišni posestniki dolžni vložiti napovedi o donosu hišne najemSeine leta 1927. pri pristojnem davčnem oblastvu go konca meseca avgusta t 1. Izpremembe, ki nastanejo glede višine hišne najemščine izza vložitve napovedi do konca leta 19?7. se morajo davčnemu oblastvu sproti nazna-njevati. Hišni posestniki, ki ne bi pravilno in točno prijavili hišne najemnine, izgube razen tega, da jih zadenejo kazenske posledice, pravico sodno zahtevati večje najemnine od one, ki so jo prijavili davčnemu obla-stvu. Ako hišni posestnik ne predloži napovedi o najemnini v določenem roku in ako se tudi na ponovni poziv ne odzove v treh dneh, se kaznuje v denarju do 180 Din. Ako se pa tudi v nadaljnib osmih dneh ne odzove pozivu, odpošlje davčno oblastvo na lice mesta uradnega odposlanca, ki sestavi napoved proti povrnitvi efektivnih stroškov, odobrenih po stroškovniku. Hišni posestniki, katerih v najem dana poslopja nimajo več kakor 7 stanovanjskih prostorov, ao upravičeni ustno napovedati hišno najemnino pri županstvu, ld zbira take podatke v tabelarnih zapisnikih-. II-. Občna pridobnina. Dne 31. t. m poteče rok za vložitev pri-dobninskih izjav za dvoletje 1928./1929. Do tega roka morajo vložiti izjave vsa pridobitna podjetja (trgovina, obrt, industrija itd ), rudi ona, ki so že sedaj obda cena z občno pridobnino. Kder ne vloži v določenem roku pridob-ninske izjave, temu se odmeri občna pridobnina na podlagi uradnih podatkov. Pri-redbeni organi niso v tem primeru zavezani davčnega zavezanca še posebej pozivati, naj vloži izjavo. Vse navedbe v izjavah se morajo nanašati na stanie obratnih razmer v Času ob 1. julija 1926 do SO. junija 1927, ake 9e pa podjetje ni vršilo leto dni, pa na povprečno stanie med krajšo dobo njegovega obstanka. Tiskovine za izjavo se dobivajo brezplačno pri davčnih oblastvih in davčnih uradih. ITI. Pesebna pridobnina. Za vložitev napovedi za leto 1927. poteče zadnji rok dne 1. julija 1927: — Podjetja. ki še nimajo odobrenih računskih zaključkov za preteklo poslovno dobo in torej napovedi še ne morejo predložiti, naj si takoj iznosi u je jo primerno podaljšanje roka. IV. Davek na poslovni promet Davkoplačevalci, ki so zavezani plačevati davek po knjigi opravljenega prometa, so dolžni odprem i'.i davek za II. četrtletje 1027 do 3. julija 1927 in hkratu predložiti prijavo. Zamudniki se še posebej opozore na svojo dolžnost, ali s posebnim pozivom ali s javnim razglasom ter z zapretilom uradne oceno ter rednostnih glob. Kdor vloži nepravilno izjavo, izgubi pravico pritožbe. V. Dospelost neposrednih davkov. Dne 1. avgusta 1927 dospejo v plačilo vsi neposredni davki za III. četrtletje 19L7. Davčni uradi so upravičeni te davke v 14 dneh po dospelosti prisilno izterja vati in zaračunavati poleg 8 % zamudnih obresti še za opomin 1 paro od vsakega dinarja davčnega zaostanka. Ob istem roku za pa Je v plačilo tudi pavšalni davek na poslovni promet, ki se plačuje po višini prometa, opravljenega v 1 1926. VI. Davek na saslužek telesnih delavcev. Delodajalci, ki odpremljajo pobrane zneske z mesečnimi seznami, »o dolžni odpraviti pobrane zneske in predložiti sezname do 14. vsakega meseca; delodaialci, ki odpravljajo pobrane zneske e Četrtletnimi izkazi, pa tekom 14 dni po preteku vsakega četrtletja, to je do 14 julija 1927. VIL Davek na slnihene prejemke privatnih nameščencev. Za plačilo tega davka, uvedenega s členom 79. točka VI. finančnega zakona za leto 1927./28.. jamčijo •lufbodajalct, ki smejo davek odtegovati od prejemkov pri izplačevanju. Pobrane vsote morajo oddati s posebnim pregledom v dveh izvodih prisojnemu davčnemu uradu v 14 dneh po preteku vsakega trimesečja, za TI tromesečje 1927 torej do dne 14 julija 1927. g Uradni tečaj dinarja za jnlij. Finančno ministrstvo je določilo za julij sledeče uradne tečaje dinarja: 1 napoleondor = 218.50, i turška lira = 247, 1 angleški funt s 276, 1 dolar = 56.80. 1 kanadski dolar s 56.40, 1 zlata nemška marka = 13 46, 1 poljski zlot = 6.35, 1 avstrijski Šiling = 8.—, 1 bel-eriiski belg = 7.90, 1 madžarski pengo = 9.90, 100 francoskih frankov = 223—, 100 švicarskih frankov = 1095, 100 italijanskih lir — 316, 100 holandskih goldinarjev = 2275.—, 100 rumunskih lejev = 34.—, 100 bolgarskih levov — 41, 100 danskih kron — 15ia—, 100 švedskih kron = 1521, 100 norveških kron - 1468, 100 pezetov = 967, 100 drahem = 75.50, 100 Kč = 15820. Ti tečaji veljajo od 1. do 31. julija. Po njih se plaČd-jejo tudi pristaniške takse. —g Pred ustanovi trijo Savasa jo gosi*, venskih tekstilnih tvornic Jugoalovensks tekstilne tvornice nameravajo v kratkem ustanoviti posebno organi i cijo, ki naj bi Ščitila interese te panoge naše industrije. Savez bo skušal v prvi vrsti doaeČi primerno povišanje zaščitnih carin na uvoz tekstilnih izdelkov, ker je naša domača proizvodnja združena z velikimi režijskimi stroški —g Nsša proiivodnja turovega telesa. V naši državi imamo tri visoke peči, dve v Varešu (Bosna) eno pa v Topuaksm (Hrvatska). Lani je znašala produkcija visokih peči v Varešu 18.271 ton surovega železa, v Topuskem pa 497 ton. Predlanskim sta izdelali visoki pečj v Varešu 3494 ton surovega železa. Pred vojno je znašala produkcija surovega železa 57.379 ton. —g Dospeloat nekaterih perijodi^mb taka (Opozoritev Zbornice za trgovino, obrt ic industrijo v Ljubljani). 1. Od kuponov ali dividende in od tantiem se plačuje 1 odstot. laksa ▼ 15 daeb po odobritvi bilance (tarifna postavka 10, pripomba 5). 2 Do dne 15. julija L L morajo delniške družbe predložili davčnemu uradu seenamek otvorjenob sli tekočih računov v minulem polletju in plakati takeo v kolkih, la se prilepijo na tezna-mek (tarifna postavka 37). 3. Od dopolnilne prenosne takse v letnem iznosu nad 500 Din je plačati drugi obrok od 1. do vštetega 15. pilija 1927. Kdor ne placa te takse pravočasno, od tega jo izterja finančno oblastvo eksekutivno. (Tarifna postavka 12, pripora ba 12). 4. Točilno takso za pravico, da se točijo pijače, je plačati za II. polletje 1027 do 31. julija 1927, sicer se izterja eksekutivno. (Tarifna postavka 62) —2 Predavanje o MehlkL V naši državi se že dalje časa mudi trgovski ataSe pri mehikanskem poslaništvu v Rimu 2. Sal-vador Prieto, ki Ima nalogo, da proučava raše gospodarske prilike in motnosti za poglobitev trgovskih srikov med našo državo Ln Mehiko. O svoiih vtisih v tem pogledu je že na več krajih predaval. V kratkem pride tudi v Sloveniio ln bo o navedeni temi predaval dne 8. juliia t. 1. ob 10 nri v posvetovalnici zbornice za trgovino, obrt ln Industrijo v Ljubliani. Na ta predavanje opozarjamo gospodarske kroge in jih vabimo, da se ga spričo zanimive teme v čim večjem številu udeleže. —Z Dobava, Dne 6. iulija t. 1. se bo vršila pri komandi 2. armijske oblasti v Sarajevu ofertalna licitacija glede dobave raznega pisarniškega materijala. Predmetni oglas z natančnejšimi podatki je v pisarni zbornice za trgovina obrt in industrijo v Ljubljani interesentom na vpogled. Vila na Bledu na najlepšem kraju poleg je« zora — naprodaj po ugodni ceni. — Naslov pove uprava «:Slov. Naroda*. 1604 Lep Ideal velik, na zelo prometnem kraju na Bledu — oddam takoj. — Volfling. — Eventualne po iz* vedbe v cvetličarni Nizza, Du* najska cesta 9. 1608 Teod. Kom, Ljubljana, Poljanska cesta H % Krovec, stavbni, galanterijski ln okrasni klepar; instalicije vode dov. Naprava strelovodov Kopati* ike in klosetne naprave izdelovanje posod b ploče v me za firnež, barvo, la> in med vsake velikosti, kakor tudi sod (škatlic) za konzerv* ter z litografijo LTV L novo otvoritev trsovlne m.' Danes dne 2. julija 1927 s špecerijskim in kolonijalnim blaoom. CERNAK Ljub Mana, Vodnikov trg (Semenišče) MED. Dr. ROBERT BLUMAUER specijalist za kirurgijo ordinira vsak dan od Vs 2 — Va 4 ure popoldne, razun ob nedeljah in praznikih. LJUBLJANA, TABOR 13/1. (Sokolski dom — vhod s strani vojašnice) Trgovskega učenca s potrebno predizobrazbo naj* manj treh razredov srednje šo» le in ki ima veseljo do železni* carske stroke — sprejme tvrd* ka Schneider & Verov&ek v Ljubljani_1606 Masivne spalnice iz hrastovega, čresnjevega in orehovega lesa, polirane, cene solidne in zelo primerne. — Henrik Bitenc. mizarstvo, Viž* mar je 77 nad Ljubljano. 1609 Zastore, posteljna pregrinjala perilo, monograme, obleke t dr. veze najfinejše in aajeenejit- mehantčno umetno vezenie Matek & Mikeš Ljubljana, Da lmatinova ulica 13 Entlanje, ažuriranje, predrJs-kanje Ženskih ročnih del za trgovino, šolo in dom. TOVAKNA PERILA 4TI« IGL A V LJUBLJANA, Kolodvorska tli, S nasproti hotela StrviVcelJ. PRI POROČA veliko izbero moškega perila po konkurenčnih cenah! — hdeuje se tudi po naročiu. Vajenec star 14 let, močan in priden, se želi izučiti v trgovini z meša* nm blagom; nairaie na deželi. — Ponudbe pod «Vsa oskrba 1532» na upravo »Slovenskega Naroda* Družba «Krim», , Lepo majhno posestvo PRESERJE. — Prosim odgo* na krasnem prostoru v trgu vor na mojo ponudbo od 5. VL Šmarje pri Jelšah — takoj po» 1927 na upravo «Slov. Naroda* ! ceni naprodaj. — Pojasnila da* pod št. 12345. — Miheve. 1607 je Barbara Mars. 1584 l. Miku^ uubl ana. Mestni tr& 15 fflgmb mi » NOilillksir t« sunitima afii ^oraiho * zmiiUG titro n satidaa Oblačilno blago prodaja družba «MA-KO», Ljubljana, Dunajska cesta 36 (poleg Jugo.Auto) — PO RES* NIČNO ZNIŽANI CENI1 t Krnil in Hugo Ecker naznanjata v svojem in v imenu vseh ostalih sorodnikov tuino vest, da je njuna dobra mati, orir. sestra, teta, stara mati in tašča, gospa Marija Ecker posestnka na 3ei!cl In v LJubljani previđena 8 tolažili svete vere, danes ob pol 10. zvečer po dolgem trpljenju mirno preminula. Pogreb se bo vršil v nedeljo dna 3. juHja t. L ob S. uri popoldne iz hiše žalosti na Jezici št. 29 na pokopališče pri Sv. Juriju v Stezicah. Sv. mase zadušnice se bodo brale v farni cerkvi na Jezici in v Ljubljani. Ljubljana* Jezica, dne 1. julija 1927. Gospodična vešča vseh pisarniških del, zmožna slovenskega in nem« skega jezika — iSče slufbo v pisarni. Nastopi lahko takoj. — Ponudbe pod Zmožna/1533 na. upravo *Slov. Naroda*. Ne zamudite obiskati speci jalne ca zasebnega tečaja za gg. čevljarske moj* stre in pomočnike, ki se prične 11. julija t. L Vse informacije daje g, vod. tečaja J. Steinman v Ljubljani. Zahtevajte prospekt! 1329 G. F1ux, Ljubljana, Gosposka ulica 4/1. — Strokov« na posredovalnica boljših služb, 35 let obstoječa, išče nujno več perfektnih hotelskih kuha* ric za sezono in stalno, drugo hotelsko hišno (Gorenjsko), do* ber zaslužek, več perfektnih servirk, dva donasalca. toči les, izučenega mesarja, salatarieov velik hotel, dve kuharici izven Ljubljane, hišno za tu in Za* greh; fine službe. Priporoča in* teligentno simpatično perfekt* no kuharico s prvovrstnim iz* pričevalom. govori nemško, za tu ali na Bled. več natakaric vsake vrste, perfektno tzvežba* no zanesljivo vzgojiteljico itd 1605 «Hipnotizem, sugestije, conetizem.» Poljudno znanstvena razprava. Praktična navodila! Poučno in zanimivo! Cena Din 28.— fco. «Vcda in znanost*, Celje, Raz« lagova S. L 1610 Skladiščnik izurjen v mešani stroki, išče službo v večji trgovini v me* atu. — Ponudbe pod »Skladišč* nik/1586» na upravo «Sloven» skega Naroda*. TRGOVINAH DEŽNIKOV LJUB J.J ANA popravila, preobleke Opremljeno sobico oddam gospodu ali dvema go spodičnama. — Naslov v upra* «SIov. Naroda*. 1199 VI Zastopnike in zastopnice za prodaja srečk na obroke Uče Bančna pošlo« valnica Bezjak. Maribor, G o* sposka ulica 25. 77/L Posetite moj piostor na ljubljanskem velesejmu, tam bo razstavljeno i najnovejši in najmodernejši rastlinjak za vrtnarstvo. Za mizarje in za ve v to stroko spadajoče obrti i najno*e;še (patent pr znan) suši« moe za les. Za kovinasto obrt naj* novejše cutomatifcno patentovane kovacntce, ki delajo brez meha in vsa« kega ventilatorja. RUDOLF GEYER tvornica železne konstrukcije LJUBLJANA Katnovet*- •MSalal »etrolfUska* oHnak* svetlita«, •AIDA' t tom žaram 200-500 •»ve«.* moči Neznatna po alta petroleja Sveu kakor elektrika *c rabi za laasveUUvu piodajainic, afatJov. čestitata, col. cerkev, dve> JK. vrtov 5 A" =.....?=.......======—• Dvokolesa z dobro pneumatiko že od Din 130O— Največja izbira vsakovrstnih svetov, znamk Motorji „Frera" najnovejši modeli več vrst došli po znižanih cenah. Šivalni stroji za domačo rabo in šivilje s pokrivalom že cd Din 14C0—. Central BobDin od Din 1950-— Otroški vozički Mamice, ne zamudite prilike si ogledati velike izbire vsakovistnib modelov. IgraČni vozički in stolice za otroke, zožljive kot stolček in mizica za učenje bojenja. Igračni vozički več vrst v poljubni velikosti. Pneumetika Dunlop, Michelin, Pi- relli, Spiga po zelo znižani ceni. Holenderji za dečke in deklice od 4 do 8 let. Triciklji in mala dvokolesa za dečke in deklice na krogličnih ležiščih, z verigo izdelana kot ncrmalna dvo- koleaa v manjši obliki. Mehanična delavnica, posebni oddelek za popravo dvokoles, motorjev, šivalnih strojev, otroških vozičkov itd. Emajliranje z ognjem. — Telefon 2327. ,,TRIBUNA'' F. B. L., tovarna dvokoles in otroških vozičkov, Ljubljana Karle vska cesta 4.— Ceniki Iranko. — m eda a na obroke. — Oglejte si paviljon „F', št. 257 — 275 na Ljubljanskem veleaejmu- L. Mikuš Mestni trg štev. 13 Tvornica dežnikov zaloga izprebajalnih palic Foio-atelje „HELIOS Veličan Bešter Aleksandrova 5 Telefon 2524 i: e.aj-ja se tudi mu. f i tasta' kiie-sa osratsti posut ki, naravni in re- kiamni filmi itd iti 611 Restavracija „Pri šestici4' Dunajska cesta S 1 44 LGERKMflN TftGOVflU l USUEH ■ DEBELO Ljomiaiia, S?. Petra t. 71 nasproti tovarne Pollak 15<5 MARIJA ROGELJ manufakturna trgovina p rilo za gospode in dame Blago dobro, cene nzke Sv. Petra cesta 26 DVORSKI TRO Josip Carl 1S47 Rudol/ Warbinck piva Ijtiljusti trnja Umjev Ljubljana, Hišerjeva 5 sta Narodna tiskarna Ljubljana, Knaflova ulica štev. 5 '5" Čevlji- obuće na veliko ALEKSA OBLAT Sv. Petra cesta 18 Ivan Jax in sin velika zaloga šivalnih, pisalnih strojev in koles Gosposvetska cesta 2 IfiOl Fotografični zavod Ant. Uršič LJUBLJANA Frančiškanska ul. 10 15^9 Največja zaloga oblek za gospođe in dečke J. MačekIO Aleksandrova cesta I aaatf ni dovolj 9 da razstavite svoje blago na velesejmu, potrebno je tudi nekaj REKLAME za svojo razstavo v ..SLOVENSKEM NARODU" Informacije v upravi lista: Knaf i jeva 5 in Dl lelMjiBI pri MlEB l:!tepnil(0 Hektografičnt aparat, jevitki, maso hektograficm trakovi vedno n na]c neje v za og pri Lud. Baraga, Ljubljana, Selenburgova 61 Tel. 2980 ESS d. z o. z. avtomobili, motocikli, kolesa, delavnice in garaže. Izposoevanjs koles ===== Ljubljana, Vegova ulica 8 ===== Ivan Perdan, nasledniki, LJubljana tfelet/govina koloniiaSnega in špecerijskega blaga. Glavni založnik Ciril in Metodovih vžigalic, nudi po najnižj' dnevni ceni: kavo, riž, najfinejše namizno olje, testen.ne, čaj, žganje in vse drugo špecerijsko blago. Postrežba točna in solidna. noniiimiDDDDDDammDmaaaDDnnnnnnnnnnnnr M. ŽARGI ,.Prl nlzbl ceni" Lfubljana, Sv. Petra cesta. Trgovina z drobnim, pletenim in modnim blagom ter raznim perilem in kravatami na debelo in drobno. Potrebščine za kroače in šivilje. Novo domače vino nežveplj .no ljutomersko po 15 dinarjev, iz krških goric po 14 in 12 Din — se to« od 1. julija direktno iz soda; da se tu l d . pokušnjo. — Najvljud* n"j> ?• prriporoča Anton Mi* ver, gostilničar. Ahaci jeva ce=> sta 5. 1577 Kirurorično izurjena bolničarka Dolniška strežn ca z znanjem nemsč ne se išče. Ponudbe na anončno eksoedidjo Sch molka \ov Sad, Jevrelska broj 7 pod .BOLNIČARKA' feleton 379 luan Zakotnik rslsfor 37S mestni tesarski mojster, --__LJUBLJANA. Dunajska cesta 46 —--- Vsakovrstna tesarska deta, medernm lesena stavba, osireSja za palače, hiše. vile, tovarna, cerkva in zvonite. — Stropi razna tia. stopnica, ledenica paviljoni, verande, tesane ograje itd. — Gradba lesenih mostov, )ezo\ in mlinov. PARNA 2AGA. 16/L TOVARNA FURNIRJA "11 je izpraznjeno na Oblasni muzički školi v Sarajevu, subvencionirani od ministrstva pro svete. Dolžnost poučavanja 14 do 24 ur tedensko. Piača po kvalifikaciji in zaposlenju od 1400 do 2400 Din mesečno Leta provedena v učiteljskem zvanju na drugem mestu se jemljo v obzir pri odmerjenju doklad. ReHektanti s kvalifikacijo (najmanj državni izpit za učitelja glasbe) naj se s svojimi prošnjami obračajo na upravo Obl. muz. šk. v Sarajevu najdalje do 15. avgusta Prošnji so po možnosti priložiti overovljeni prepisi izpričeval o študijah in učiteljskem delu/ v ejstarejša slovanska pleskar* tka in 'carska delavnica Ivan Bricelj Ljubljana, Dunajska cesta I* in Go» sposvetska cesta 2 (dvorišče kavarne * Evropa*). Se priporoča, — izvršite* toč« na, cone zmerno 78/T L Stiepušin ZAGREB, mrjenu 57 priporoča najboljše ca m bare, žice, škole, Tartitore i ostale potrebščine za cva giazbal*. Odlikovan na pariškoj izložbi Cjenici franko. Pile (turpije), raspe vsakovrstne izdeluje in popravlja strokovno ter prevzeme tudi vsa specijalna naročila po zmernih cenah /i ZAVE V VELIKI IZBERI l & E. Skoberiiž Ljubljana EVG. BONAC Uabiiana. Pred Skotijo l/l. Strojno pletenje za vsa v to obrt spada oca dela: obleke, jopice, majce, čepice, nogavice itd. t Najnižje cene. SVETUJEMO VAM da si naroČita ..PUCH" KOLO Ki ie najboi še: dobi so po solidni coni in udi na obroko le ori tvrdk* 1GIM VOK, LJUBLJANA, Tavčarieva ulica Jtev. 7> is o Elektrotvrdlio A. VERBAJS. LlubHann Ootpotvetski oetta št. 13 (kolizej) Stalna zaloga: E.L.EKTROINŠTALACIJ SKEG A bla Oglejte si specijalno detajlno in eogros trgovino iastnib izdelkov C 2 o S Prepričali se boste, da je blago napravljeno iz prave dolge konoplje, garantirano in sicer VRVI za zvonove, transmisije, dvigala in za telovadno orodje vseh dimenzij. Posebno močne oprti za transmisije (Mullergurten), oprt! navadne vseh širokosti, vrvi in mreže za seno, ribje mreže, gugalne mreže (riangematten), bom&aževe mrežice za otročke postelje v vseh barvah, tržne torbice, ognjegasne cevi, striki za perilo, trtne vrvice, Štrange, uzde, Spaga dreta, zidarske in tesarske vrvice, trakovi in vrvice za žaiuzije. Velika m zaloga pravih tržaških bičevnikov, bicev, goz, jermenov, 5 morske trave, žime vseh vrst, konjskih krtač, konjskih ode), o nepremočljivih voznih plaht ruta platna, -;bar;c ltđ. po | najnižji ceni. Specijalno montiranje (iplajsanje) _ vrvi za transmisije in dvigala se izvrši solidno in točno a Prva kranjska mana in lrgoiina 1 inopiin }|. Telefon 2441. Mm, Vitriaiska ulica 20, m. 454 — Kimiik. iitu 4 NaroČila In popravila as točno in vsatoo izvršujejo Razstava na Velesejmu Pav. J4 564-568 3 O N* < e a 52 64 DF4 17 52 MANUFAKTURA na VELIKO M. HRIBERHIK, Ljubljana SM M klošičeva cesta 7. I. nad. — Telefon št. 2530 Telefon it. 2553. Ustanovljeno leta 1079. Ključavničarstvo Avgust Martinčič LJUBLJANA* Rimska cesta štev. 14 amo In edino pod etie se nepravo jeklenih valjčnih sestorov v Slovenlil prlporoia naoravo nov h valjčnih saetorov *n popravo latite 90 kenkurmCnlfi ctnah tmr Ima vsa pripadajoče blago stolno no oklodlllu. izdeluje in se priporoča za naročila solnCnftH plohi, okriiil vsako vrsta od prlorost« najbogotojio Ispoljotto, ikarj^sto omroS*o loloajo so Itodilnlko vontllocl.o rosnih vrst rasno okovja I olosno vrata In okno. okrogla loaosno sto p ni U a, pradpacnika is telesa in bakra i. L d. Stalna zaloga Štedilnikov v priznani vestni In solidni Izvršitvi I Telefon 2908 Prvi strokovno specijalni Ustanovfjeno Telefon 2908 atelje za črke slikarstvo lato 1903 PRISTOU t BRICELJ, UUBLIANA Resljeva cesta 4. Sv. Petra cesta 39. Specijaliteta: STEKLENE NAPISNE FIRME pafT" Spominjajte se Tabora! Najboljša v materijalu in konstrukciji so: kolesa, šivalni stroji HE URANIA PISALNI stroj ter svioerski PLE-TILNI stroj DUBIEO. Najlepše ooretne, samo pri Josip Petelincu jPkj|| v Linbliani ^ WT blizu Preieraovega spomenika o* ^aoanaU - vodi. — Telefon 2913 tfatniile caaa. - Tudi na mesečna aaniaoila ■i «1 ,0* Staroznana restavracija „Pri Šestici" V LJUBLJANI, ne Dunajski cesti, se priporoča cenjenemu občinstvu iz mesta in dežele tudi ob iasu velesejma. S spoštovanjem Resi Založnik. Specijalna tovarna strojev za obdelavo lesa Klein & Stief elt Fuldo Ki »sto;« i Liijaii bomo razstavili najnovejše in najboljše stroje za obdelano lasa v polnem obratu. —- floaosf: Pogan brez lamana. — ajae^» Obiščite naš prostor 208 Paoll|on I*. Zastopnik za S. H. S.; Peter faflgaJo. Ljubljana. Hotel SLON Prometni zavod za oremog d* o Ljubljana uodaja po najugodnejših cenah in samo ne debelo i domaći m tnozetnski za domačo kurjavi ■r, industrijske svrhe Premog Kovaški premog «•*«»' KOaCS 'varnlški, plavtarski m pllnsk' Brikete Prometni /.svod is oremog d. d. v Linbliani Miklošičeva cesta 15/1 18.1 sss.... „«š=i|»r* Krat. ang* parobrod Unija BflVPL MPIL LIHEz llftllOAMERIKO M-azliuo-Urasuar-Argeminlo... etubo-Chlie-Peru informacije brezplačno pri podaas'opniKu □UdUANA Kolodvorska ulice štev 26 Za dom! Za livilje. krojače, čevljarje Ua naibolj priporočljiv je le STOEVVER šivalni stroj Le Ca Vaiii puleg iivanja eotla (ohsiva). veze (stika) krpa pe> rilo to nogavice Brez vsakegi preminjania plošč in drugo je -»troj: i minuti pripravljen ali za vezenje in ravno tako hitro zopet za navadno Šivanje — Poleg v*eh prednosti, ki jih za» »zema Šivalni stroi STOENVER, te tudi naicenetli Ne zamudite ugodne prilike tn oglejte *i to izrcdnosf pri Lud Baraga, Ltubiiana Setenhureove 6'l Brezplačen pouk v vezenju, rs« bi aparatov itd — Ugodni pi*» čilm r>npon — l.Sletno iarn*tvo Vsem fotoamaterjem! Gaslloht bromidni papir „Autona" originalni samotonu-|o6* papir specialno angleške kakovosti in znamke. Poskusite, pa se boste zagotovo tudi Vi uvrstili med navdušene pristaše te znamke. Zahtevajte od svojih trgovcev s foto-potrebšči-nami obširne brošure. o i* */. CESA ŽELITE Želite li šartlje, močnata jedila, pecivo m torte v najvišji popolnosti in lahki prebavljivosti? .. / Potem jih pripravite izključno po Dr. Oetker - je vi ti receptih in z: Dr OETKER-jev.nl PECILNIM PRAŠKOM? Tvrdka priporoča svojo veliko zalogo man ufa kt urnega blaga in lepo izbero damskih, moških in otroških čevliev tvrdke F. L. Popper Kreditni zavod za trgovino in industrijo LJUBLJANA, Prešernova ulica 50 (v lastnem poslopju). ObiestotanJa vlog, nakup In prodala vsako vrstnih vrednostnih naolrlev. d**lz In valut borzna naročila, predujmi tn I raditi vsaki vrste, eskontpt In Inkaao menic ter nakazil? r tn- In Inozemstvo, safe-deooslta Itd Itd Brzojavke: Kredit LjnMlana. Telefon St 40 4*7 «4Q oni „ qo6 Urejuje« Joeip Zupeag& —, Za aNaiodao t*ekarno»: Fran Jezerftek* — Za inaeratnl del lista: Oton diristoi — Vat ? Ljubljani.