Ameriška Domovina

en ■ e/»-mi—h
A( y mcan m tpmrr
vt IM LANOUAO« ems
■ '	\.C '-ihi
■yr	vh*:. ■&;&&&:
NO.
National and Inteniatienal Circulation
CLEVELAND OHIO, WEDNESDAY MORNING. JANUARY 28, 1970
*LOV€WIAW
M€WS*&P*^

ŠTEV. LXVIII — VOL. LXVIII
Francija in Britanija obnavljata stare vezi
Po šestih letih hladnih odnosov, ki jih je povzročil De danile s svojim vetiranjem vstopa Britanije v Skupni trg, se London in Pariz vračata k staremu prijateljstvu.
Novi grobovi
LONDON, Vel. Brit. — Pretekli teden sta se francoski zunanji minister Maurice Schumann in britanski zunanji minister Michael Stewart z malo skupino svojih sodelavcev posvetovala in razpravljala o obnovi starih vezi med obema državama, ki so v času DeGaullo-Ve vlade v Franciji skoraj čisto propadle. Obe strani sta prišli do zaključka, da je obnova starih vezi koristna in tudi potrebna, zato sta se dogovorili, da se bosta v bodoče stalno posvetovali o čim več vprašanjih in na čim več področjih, ki obe državi zadevajo.
Po šestih letih zamrznitve so se odnosi odtajali, vendar bo nemara še minilo precej časa, predno bodo dosegli nekdanje prijateljsko razmerje.
Schuman in Stewart sta se razgovarjala o obnovi dela za zgradnjo predora pod Rokav-skim zalivom, ki naj bi ustvaril neposredno kopno zvezo med Francijo in Britanijo. Vsaka stran je obrazložila svoje stališče k položaju na Srednjem vzhodu in razloge zanj, posebej sta razpravljali o odnosih do Libije in razgovorov, ki jih vodita z njo o dobavah orožja in vojne opreme.
Zunanja ministra sta razpravljala tudi o Nigeriji, kjer je London podpiral zvezno vlado, Pariz pa Biafro, dokler ni ta v začetku tega meseca pod premočjo omagala. Domenila sta se o tem, kako je najboljše mogoče pomagati.
Glavni del razgovorov je bil seveda posvečen vprašanjem Evropske gospodarske skupnosti in britanskega vstopa vanjo. De Gaulle se je temu upiral in dvakrat vstop naravnost vetiral. Pompodiu je moral pod pritiskom ostalih članic pristati na britanski vstop, pa skuša pri tem izbiti čim več za Erancijo.
------o-------
Vatikan še ne pozna diplomatk
VATIKAN. — Mrs. Elizabeta Mueller je starejša diplomatska Uradnica v zahod nonemškem zunanjem ministrstvu. Zadnja tri leta je bila načelnica nemške trgovske delegacije v Pragi, nedavno jo je ministrstvo poslalo zastopat Z. Nemčijo pri Vatikanu. Vatikansko državno tajništvo je predlog odklonilo, ker po tradiciji prizna le diplomate, ne pa diplomatk. Tradicija izvira menda še iz 16. stoletja. Nemški diplomtje so najbrž nanjo pozabili, ali pa so ’‘nevede” napravili poskus, da prebijejo tradicijo. Mrs. Mueller je stara 44 let in je dobro kvalificirana v svoji stroki.
Dr. Vinko Vovk
Danes ob treh zjutraj je umrl v Tucsonu v Arizoni, kamor je šel v prvi polovici meseca z ženo dr. Vinko Vovk, 1788 E. 232 St., Euclid, Ohio, star 50 let, doma v Sloveniji, od koder je prišel preko Trsta, kjer je več let učil na tamkajšnji slovenski gimnaziji in bil tudi njen ravnatelj, v ZDA. Naselil se je v Clevelandu in bil prva leta zaposlen pri General Electric v Nela Parku,-kasneje pa je ustanovil lastno gradbeno podjetje. Zapustil je ženo go. Edo, roj. Petek, sinova Marka in Leona ter druge sorodnike v ZDA in v Sloveniji. Truplo pokojnika bo prepeljano v Cleveland. Pogreb’bo predvidoma iz Grdinovega pogreb, zavoda na St. Clair Avenue v cerkev sv. Vida, nato pa na All Souls pokopališče. Podrobnosti bodo objavljene.
Mary Hoy
V	nedeljo je nenadno umrla v Daytonu, Ohio, 30 let stara Mary Hoy, roj. Perko, žena Daniela, mati Thaddeusa, Thomasa, Petra, Danielle in Vero-nice, hčerka dr. Anthonyja in Katherine Perko, sestra s. Mary Katharine S. S., Anthonyja J. Jr., Gerarda, Rite M. Nassif, Rosemary, Virginie in Johna. Pogreb bo iz Perko pogrebnega zavoda, 16222 Broadway, Maple Heights, v soboto ob devetih, v cerkev sv. Benedikta ob 10., nato na Kalvarijo. Na mrtvaškem Odru bo jutri in v petek od 2. do 4. pop. in od 7. do 9. zvečer.
John Furlan
V	Lake County Memorial West bolnišnici je umrl včeraj 88 let stari John Furlan z 271 E. 324 St., Willowick, O., preje
na All Souls pokopališče. Na mrtvašškem odru bo danes od 2'. do 5. pop. in od 7. do 9. zvečer.
Louis Furlan
Zadet od srčne kapi pri kidanju snega na svojem domu na 25545 Stevens Blvd., Eastlake, Ohio, je bil ob prevozu v bolnico proglašen za mrtvega 70 let stari Louis Furlan, rojen v Ve-likihžabljah pri Ajdovščini, od koder je prišel v ZDA 1. 1921, mož Mary, roj. Zakrajšek, preje por. Vodopivec, oče Mary Frank, stari oče Karen, Billyja in Cheryl, brat pok. Franka in Amalie Vrčon (Jug.). Pokojni je bil član Društva Vipavski raj, Kluba slov. upokojencev v Eu-clidu, pevskega zbora Slovan in bivši član pevskega zbora Jadran. Zaposlen je bil 37 let pri Fisher Body Corp. Pogreb bo iz Želetovega pogrebnega zavoda na E. 152 St. v petek dopoldne ob desetih na Knolhvood pokopališče. Namesto cvetja priporoča družina darove za SDD na Waterloo Rd.
Policija se spopadla s štrajkujočimi rudarji v Belgiji
HASSEIT, Belg. — V premogovnikih v pokrajini Limburg so rudarji že nad 3 tedne v divjem štrajku. Ko so šrajkujoči prišli koncem preteklega tedna po bonuse za leto 1969 in je vlada izjavila, da jih bodo dobili samo tisti rudarji, ki se javijo na delo, je prišlo od Izgredov. Policija je rudarje razgnala s plinom solzivcem.
Nasilje v Blairi gine, pomanjkanje pa oslaja
Posebni zastopnik ZN je po obisku v Biafri dejal, da prelivanje krvi in nasilje ponehajta, revščina in stiska pa ostajata.
LAGOS, Nig. — U Tantova izjava pretekli teden, po kratkem obisku v Nigeriji, da je pomoč vojnim žrtvam v Biafri v teku ter da Nigerija vrši v tem pogledu odlično delo, je naletela po raznih državh na ostro zavrnitev. Smatrali so jo le za nekako javno opravičevanje vlade v Lagosu, ko je bilo očitno, da je položaj v Biafri naravnost obupen tako v pogledu lakote kot v pogledu varnosti, oziroma nasilja vojakov nad zbeganim prebivalstvom Biafre. Vlada v Lagosu je končno sama priznala vsaj v dejanju, ko je umaknila podivjano 3. marinsko divizijo iz pokrajine Orlu v Biafri in jo nadomestila z bolj disciplinirano 1. divizijo.
Tant sam ni šel v Biafro, poslal je pa tja kot svojega osebnega zastopnika upokojenega pakistanskega g e n e r ala Said-Edden Khana. Po povratku iz Biafre je Pakistanec pozval k povečanemu naporu prostovoljnih in vladnih ustanov za pomoč prebivalstvu Biafre. Kahn je poročal o nasiljih zmagovitih zveznih vojakov, o. njihovem plenjenju in posiljevanju, pa pripomnil, da sta bha vsaj dva vojaka zaradi posilstva ustreljena od vojaških oblasti. Večje število vojakov, ki so jih zasačili pri plenjenju, naj bi bilo javno bičanih.
PRI GENERAL ELECTRIC STRAJK SK0R0 KONČAN?
Vse kaže, da je tri mesece trajajoči štrajk pri General Electric Company, ki vzel delo okoli 130,000 ljudem, le pri kraju. Predstavniki unij naj bi bili “čisto blizu” sporazuma z družbo o plačah in večini drugih vprašanj.
Še celo galejo odkril
ADICORA, Venez. — Mlad
ribič je slučajno odkril komaj: Kahn Je dejal v svojem poro-15313 Hale Ave., rojen na j jcakih 600 yardov od brega v kal-' da je vsaj en milijon ljudi! stopnike 12 štrajkujočih unij in
nem zalivu staro špansko galejo,
NEW YORK, N.Y. — Štrajk pri General Electric Company se je začel lani 26. oktobra, brez redne zaposlitve je ostalo okoli 130,000 ljudi, produkcija številnih tovarn po vsej deželi je skoraj zastala, četudi je okoli 180,-000 ljudi ostalo na svojih mestih in skušalo vzdrževati vsaj omejen obrat. Jedro spora je bila zahteva po povišanju plač. Unije so zahtevale 35c poviška na uro in posebno doklado na povišanje ž i v Ij e n j skih stroškov. Družba je stavila svojo ponudbo in trdo pri njej vztrajala. Štrajk je prav zaradi tega vzbudil med organiziranim delavstvom hudo nejevoljo in močno podporo štrajkujočim.
V prvih tednih štrajka je prišlo ponekod do sporov in neredov ter celo spopadov med štraj-kovnimi stražami in osobjem, ki je ostalo na delu. Postopno se je ozračje pomirilo. Pogajanja niso mogla z mesta kljub posredovanju zvezne agencije. General Electric Company se je lahko sklicevala na boj zvezne vlade proti inflaciji ter na poseben predsednikov poziv podjetjem in unijam k “smislu odgovornosti”. Bela hiša se v sam štrajk ni mešala, četudi se ta vleče že preko 3 mesece.
Včeraj je zastopnik zvezne agencije za posredovanje J. Curtis Counts pozval k sebi za-
Vrkniki v Sloveniji, od koder je prišel v ZDA 1. 1905, mož Mary, roj. Jancigar, oče Alice Ehas, Mildred Thomas, Michaela, Franka in pok. Friede Donley, 8-krat stari oče, 3-krat praoče, brat Josepha (N.Y.). Bil je stavbni mizar, v pokoju 23 let. Bil je je član W.o.W. št. 281. Pogreb bo jutri, v četrtek iz Želetovega pogrebnega zavoda na E. 152 St. ob 8.15, v cerkev Marije Vnebovzete ob 9., nato
na kateri naj bi bilo baje zlato
RAIN
Oblačno in milo z možnostjo ^ežja. Najvišja temperatura do 45.
v Biafri nujno potrebno javne jim obrazložil novi položaj. Raz-pomoči. Nimajo nobene hrane, govori se bodo danes nadalje-in dragi kameni. Fantič, ki je -denarja, da bi jo kupili in se-! vali. Trdijo, da je sporazum potopljeno vojno ladjo slučajno veda tudi ne semena, da bi ga “čisto blizu” odkril, je odnesel z nje nekaj P°sejali za novo žetev.
starih stvari kot nožev, pušk in sličnega.
Ko je vsa reč prišla na uho oblastem, so te poslale na kraj najdbe torpedovko, ki čuva, da ne bo kdo plenil “narodnega zaklada”. Tega je odkril 17 let stari ribič Freddy Hurtado.
Le kdo jih nosi?
NEW YORK, N.Y. — Neko
General Electric je pripravljena povišati plače z novo pogodbo takoj za 20č na uro, nato pa v naslednjih dveh letih po 10(-in po do 2% na račun rastočih
norveško podjetje za izdelavo;življenjskih stroškov, če bodo ti obutve je, kot poroča, uvozilo v j seveda res v taki meri porastli. ZDA milijon parov lesenih čev-,Unije so zahtevale takojšnje ljev.	(povišanje plač za 35^ na uro in
Predsednik Nixon prenesel trenja s Kongresom na televizijo
prikupila. Na drugi strani pa
CLEVELAND, O. — Predsednik Nixon je smatral za potrebno, da razloži naši javnosti na televiziji, zakaj mora radi zneska $1.26 bilijonov, namenjenega v glavnem za prosveto, vetirati ves zakon z zneskom $19.7 bilijonov. K temu ga je prisilil zakon, ki mu ne dovoljuje, da bi vetiral posamezna poglavja iz zakonov, izglasovanih v Kongresu.
Sporna točka je bila torej znesek $1.26 bilijona za prosveto. Ta znesek si je izbral Nixon za priliko, da se postavi na stališče, da ne more priznati v interesu vojskovanja z draginjo nobenega drugega federalnega izdatka, razen tistih, ki jih smatra njegova gospodarska politika za mogoče.
To stališče je pametno. Kadar se nahaja federacija v boju na gospodarskem polju, se mora pač vojskovati. V vsakem vojskovanju je potrebna disciplina, te pa brez potrebe ne sme kršiti tudi Kongres, ki je sicer načeloma ravno-praven z Belo hišo.
Čisto drugo je vprašanje,
ali je znesek $1.26 bilijonov res tako velik, da naj ga Bela hiša tako dosledno zavrača. Kadar primerjamo znesek z bilijoni, ki krožijo v federalnem gospodarstvu, se nam vsiljuje dvom, da bi bil znesek res tako važen. Dvom temelji na sledeči misli:
Glavni vir za draginjo so neposredni federalni izdatki, teh pa je neprimerno več kot $1.26 bilijona. Če hočemo izračunati, koliko se je zadnja leta nabralo nepokritih federalnih izdatkov, jih lahko izračunamo. Vzemimo samo višino s edanjega federalnega dolga in jo primerjajmo z višino, ki jo je dolg imel, recimo, pred 4 leti, ko smo začeli čutiti prve 'posledice inflacije. Razlika gre v ducate bilijonov, pomagali ustvarjati so jo pa vsi režimi od Kennedy-jevega naprej. Se še dobro spominjamo, kako je dežela stala 1. 1962 pred precepom: ali več dolgov ali več davkov, pa se je takratni režim odločil za dolgove, Johnsonov režim je pa to politiko nadaljeval. Že takrat so konservativni gospodarski ljudje opozar-
jali, da nam bo kmalu grozila inflacija, pa jim je malokdo verjel. Posledice pa čutimo danes v vsej svoji brezobzirni resničnosti: cene rastejo še zmeraj, akoravno s© že čuti, da je pregrete konjukture konec. Je to tudi prirodno: cene
se namreč ravnajo po stroških za proizvodnjo in ne samo po ponudbi in povpraševanju. Stroški gonijo cene navzgor, potrošniki pa novih cen ne zmagujejo.
Da so potrošniki nezadovoljni, si lahko mislimo. Nezadovoljnost pa raste tem hitreje, ker ravno sedaj začenja vsak davkoplačevalec računati, koliko bo letos moral plačati davka. Večina bo razočarana, ker je od davčne reforme pričakovala več, kot bo dobila.
Zato se nam zdi sedanji boj za in proti znesku $1.26 bilijona zelo tvegan iz dveh razlogov. Volivci hočejo ne samo manj izdatkov, ampak tudi manj davkov. Na to željo se današnja debata med Nixo-nom in Kongresom ne ozira. Volivcem se s tem ne bosta
predstavlja znesek $1.26 bilijonov komaj šest tisočink federalnih izdatkov. Ali se ne bi dalo drugje kaj priščipniti in porabiti za prosveto, saj je tu še 99.4% federalnega proračuna!
Spor ima torej bolj političen kot socialen ali prosveten značaj. Komu bo koristil, je težko reči. Najkrajše poti za kritje izdatkov $1,26 bilijona seveda ne bosta izbrala ne Nixon ne Kongres; povišanja davkov za ta znesek. Tu se vidi, kako hudo manjka sedaj Kongresu pokojnega senatorja Byrda. Mož je bil konservativen, toda poznal je meje stvarnosti. Kdo ima to lastnost danes v Washingtonu?
Z ozirom na to, da sporni znesek ni ravno tako velik, se bo končno morda le dobil kompromis, ako bo Kongres moral res sestavljati nov zakonski načrt. Človek se le sprašuje, kako to, da na kompromis ni nihče že do sedaj resno mislil. Ali postaja ameriška politična bojevitost res tako. samozavestna?
I. A.
poseben dodatek na račun stočih življenjskih stroškov.
OesMaistrafiijje prHi predsednika Marcos&i
MANILA, Filip. — V ponedeljek je prišlo v glavnem mestu do precej hudih demonstracij ter spopadov med demonstrant: in policijo. Demonstranti so napadli predsednika republike Ferdinanda Marcosa, ko je zapuščal Kongres, kjer je podal poročilo o stanju republike. Metali so vanj prazne steklenice in kamenje. Predsednik ni bil ranjen, pač pa je to sprožilo triurni boj med policijo in demonstranti.
Demonstrirale so študentovske in delavske skupine, ki so sodelovale pri množičnem zborovanju, na katerem je bila stavljena zahteva po spremembi ustave in po podelitvi volivne pravice z dopolnjenimi 18 leti.
Predsednik Marcos je v svojem poročilu pred Kongresom pozival h “konstruktivnemu nacionalizmu” kot sredstvu prot anarhiji, pozival k žrtvam v času splošne narodne stiske, pe svaril pred “nestrpnim in strupenim šovinizmom”. Zavzemal se je za odstranitev neenakosti, za reorganizacijo uprave in sodstva, za ponovno proučitev odnosov in dogovorov z ZDA in za izboljšanje odnosov s sociali-stičnimi državami.
Iz Clevelanda in okolice
Fink proti Vaniku—
Znani republikanec A. Fink je objavil, da bo kandidiral v 12. volivnem kongresnem okrožju proti sedanjemu demokratskemu kongresniku C. Vaniku. Obdolžil ga je, da veliko govori, pa le malo stori. Ta okraj je dolga leta zastopala v Kongresu republikanka F. Bolton, ki pa jo je pri zadnjih volitvah C. Vanik porazil. Republikanci bi radi jeseni dobili pri volitvah ta okraj nazaj.
Stanton proti Feighanu—
Predsednik mestnega sveta J. Stanton zbira svoje prijatelje in podpornike za primarne volitve, kjer je napovedal, da bo nastopil proti kongresniku M. A. Feighanu v 20. kongresnem okraju. Boj utegne biti hud in oster, ker imata oba nekako isti krog prijateljev in podpornikov.
S. Taft tudi kandidat—
Včeraj je objavil Seth Taft, ki je leta 1967 skoraj porazil demokrata C. Stokesa pri volitvah za župana Clevelanda, da bo jeseni kandidiral za okrajnega komi-šenerja.
Rokoborba—
Jutri, v četrtek zvečer ob osmih bo v Areni na 3717 Euclid Avenue zanimiv nastop poklicnih rokoborcev. Med drugimi oosta nastopila tudi “Leteči Fred” Curry in The Sheik.
Van Thieu proti rdečim v vladi
SAIGON, J. Viet. — Predsednik republike Van Thieu je v nagovoru Zvezi časopisnih u-rednikov dejal, da nekateri govore o komunističnih partijah v koalicijskih vladah brez škode za države, nato pa je izjavil da “komunistična partija ne more biti sprejeta v republiki Vietnam zaradi naše lege... in zaradi bolečih zgodovinskih skušenj, ki smo jih pretrpeli’’.
Van Thieu je dejal, da bo njegova vlada zavrnila vsako politiko, ki bi bila v škodo republiki, govoril je tudi proti politiki svojih nasprotnikov in tekmecev, ki se zavzemajo za nevtralizacijo Južnega Vietnama in seveda njegove vlade.
Japonska povečuje proračun za narodno obrambo
TOKIO, Jap. —- Odkar je Japonska postala za našo deželo prva velesila na Tihem oceanu, se je po zadnjih volitvah začela hitro oboroževati. Danes sicer znaša njen obrambni proračun komaj $1.6 bilijona, toda nihče ne misli, da bo pri tem ostalo. Začetek bo težaven, ker je Japonska po mirovni pogodbi obvezana le na omejeno narodno obrambo.
Združene države bi rade videle, da bi japonsko oboroževanje hitro napredovalo in bi Japonska lahko prevzela del njihovih obveznosti v Aziji. Komunistične države so proti močni Japonski. Lahko se zgodi, da bo-
iCitajska bo imela kmalu 750 milijonov prebivalcev
WASHINGTON, D.C. — Dr. D. Orleans je strokovnjak za vprašanja gibanja prebivalstva. V svoji mladosti je živci na Kitajskem, sedaj je zaposlen kot strokovnjak v Library of Commerce v Washingtonu. Izraču-čunal je, da je Kitajska imela koncem leta 1969 746 milijonov prebivalcev, koncem letošnjega leta jih bo pa že 757 milijonov, ako ne pride kaj posebnega vmes.
Te številke so nekoliko večje kot tistih, ki jih navajajo statistične službe v Angliji.
Bonnski minister gre v Varšavo
BONN, Zah. Nem. — Vlada je objavila, da je sprejela povabilo poljske vlade za obisk gospodarskega ministra Karla Schillerja v Varšavi. To bo prvi obisk kakega ministra Zahodne Nemčije na Poljskem. Čas obiska ni bil objavljen.
Farm's pa obsegu v ZDA in v Sloveniji
Povprečna farma je merila v ZDA okoli leta 1925 145 akrov, sedaj pa meri okoli 200 akrov. V Sloveniji meri povprečna kmetija danes le okoli 15 akrov, od česar je povprečno le okoli 4 akre njiv. Uradno so bile kmetije omejene na 25 akrov obdelovalne zemlje in na 50 akrov celotne površine (vrtovi, njive, travniki, pašniki in gozd). ---------------o-----
Pridelek koruze
Povprečni pridelek koruze v ZDA je okoli 33 mernikov na aker. Nobena redkost ni pridelek do 240 mernikov in več v sta Kitajska in Sovjetska zveza določenih, rodovitnih predelih skupaj spletkarili proti japonski primernem vremenu in — narodni obrambi.	' semenu.
m AMERIŠKA DOMOVINA, JANUARY 28, 1970
Ameriška Domovina
t ■/ I c-/V !V— 11< > XII
6117 Clair Avtnue
431-0628 — Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
• ublisheii daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July
Managing Fditjr: Mary Debevec
NAROČNINA:
Združene države:
$16.00 na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za I meseca Im Kanado in dežele izven Združenih držav:
*	$18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece
Petkova izdaja $5.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 for 3 months **anada and Foreign Countries:
\	$18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months
Friday edition $5.00 for one year
Nixonove politike, potem šele se bodo spustili z njim v de-lin ples je samo $2. Rezervirajte bate. Nepočakani demokratje so takoj skušali udariti z lo- si vstopnice pri Johnu Zamanu, parjem po Nixonovi poslanici, niso pa pri tem imeli poseb- 2021 E. 228 St., Cleveland, O
ne sreče. Tudi v njihovi kritiki ni novih idej. V tem pogledu sta si poslanica in kritika njene vsebine vsaj zaenkrat podobni. Ker bo Nixonov režim hotel rabiti poslanico za uvod v letošnjo volivno kampanjo, bodo demokratje imeli dosti prilike, da se znašajo nad Nixonom. Če bo kritika konstruktivna, jo bomo veseli, drugače bo pa hitro šla v pozabo in demokratom le malo koristila pri volitvah.
'Ml ul liilWii 111111111 Milili

BESEDA IZ NARODA
n
SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO
3	No. 19~Weds.,~Jan. 2871970"
Nixonova poslanica o stanju Unije
Ako bi hoteli poiskati skupen naslov za letošnjo Nixo-novo poslanico, bi morda izbrali besede; Vsega po malo! Poslanica sama po sebi ni bila predolga, v tem pogledu se je prijetno odlikovala od poslanic njegovih prednikov. Nixon se ni mogel ogniti skušnjavi, da ne bi vanjo natlačil vse, kar želi doseči v svojem režimu: zmago pri obeh volitvah, letošnjih in 1. 1972, rabo demokratskih programov iz prejšnjih let, kolikor se dajo vplesti v njegovo politiko, nekaj poudarka na nujnih potrebah naše dežele, pri tem pa seveda tudi nekaj debate z republikanci. V tem pogledu je njegova poslanica sledila vzorcem njegovih prednikov.
Nixon je najpreje odkrl svoje karte glede prednosti v vrsti potreb, ki jih ima naša dežela. S tem je pa postavil najbolj sporno točko v naši politiki na prvo mesto. Razvrstitev potreb po pomembnosti se mora namreč ravnati po določenih načelih, ki se pa že sama po sebi sporna. Za tiste, ki imajo svoje domače v Vietnamu, je seveda vojskovanje v Vietnamu najvažnejša zadeva. Kogar je naraščanje draginje pahnilo na rob revščine, se jezi nad cenami, nizkimi zaslužki, dragim blagom in krivi javno upravo za vse, kar ga tare. Kdor je navezan na pokojnine, se huduje na federacijo, ki mu sedaj vrača “slabe” dolarje za “dobre”, ki jih je nekdaj plačeval v obliki premij za zavarovanje. Komur je dan prekratek in kolovrati ponoči zunaj doma, se pritožuje nad zanikrnim delom organov javne varnosti. Tako lahko rečemo, da imamo ravno toliko različnih ocen važnosti naših potreb, kolikor je sploh potreb.
Nixon seveda ni mogel navesti vseh z besedami, to bo pa omogočilo njegovm kritikom, da bodo kar sami izbirali predmete, kjer je po njihovem grešila Nixonova razvrstitev. Ker smo letos v volivnem letu, bomo kmalu dobili celo vrsto različnih ocen, ki jih nihče ne bo mogel spraviti pod en klobuk, razen seveda agitatorjev.
Nixonova poslanica se je tudi izogibala kočljivim problemom, na primer, kakšna bo njegova finančna politika. Pri tem je posnemal svoje prednike, da je napovedal federalne stroške ne morda za tekoče leto, ampak kar za več let naprej, na primer pri načrtu, kako pobijati umazan zrak. Da naj bo, recimo, v petih letih v ta namen porabljeno $10 bilijonov, je lepo, toda odkod jih bo federacija vzela, ko posamezna davčna leta ne spravi skupaj konsolidiranih federalnih proračunov. Pri tem Nixon še poveličuje načelo uravnovešenosti javnih proračunov. Je že prav, toda skušnja nas uči drugače: federacija se že dolga leta bori za uravnovešene proračune, pa se ji to le izjemoma po serči. Odkod naj torej Nixon vzame jamstvo, da bodo federalni proračuni uravnovešeni ravno pod republikanskim režimom ?
Prav iste pripombe veljajo za Nixonov načrt, kako o-hraniti deželi čisto vodo.
Precej skromna je spomenica, kadar omenja federal no socialno politiko. Zdi se nam, da je to samo zato, ker v federaciji sami še ni dozorelo stališče, kako naj se dežela bori z revščino. Tisti načrt, ki je bil do sedaj objavljen le v grobih obrisih, je namreč postal hitro predmet prerekanja ker ni ne dosti jasen, ne dosti praktičen. Cilj sam: jamstvo za minimalne družinske dohodke revne družin s 4 člani, pa ni naletel na odpor, kot so pričakovali.
Premalo je poslanica obravnavala vprašanje našega, gospodarstva. Semkaj ne spada samo vprašanje stabilnosti kupne moči našega dolarja, na vrsto bi morala priti tudi debata o meji vmešavanja federacije v proizvodnjo, promet, potrošnjo. Zmeraj bolj namreč čutimo, da potrošnik postaja žrtev neupravičenega izkoriščanja od strani preveč kon centrirane proizvodnje. Federacija se temu pojavu najrajše ogne, je to storila tudi v poslanici. To je tvegana politika. Dokler se potrošniku godi dobro, ne brska po temnih plateh v gospodarskem življenju. Če ga začne kje kaj skrbeti, se brž oglasi njegovo zanimanje za probleme, ki bi jih politika najrajše obravnavala za kulisami.
Primeroma malo mesta je našla v Nixonovi poslanici naša zunanja politika. Zdi se nam, da je prav in dobro. Saj je dežida zadovoljna, da se je federalna administracija odločila za novo zunanjo politiko, ki jo premoremo in ki varuje naše življenske interese. Opustila je napore in cilje, da moramo voditi svobodni svet kar na svoj račun in na svoj riziko. Prehod s prejšnjega sistema zunanje politike na novi ni lahek in hiter, cilj prehoda bo dosežen šele v nekaj letih. Zato ne bi bilo umestno, da bi kdo že danes ugibal, kaj se bo konkretno takrat godilo.
Nixon je parkrat oplazil tudi demokratsko opozicijo in opozarjal na to. kar smatra za njene napake v preteklih letih. Demokratska opozicija naravno ni molčala na njegove opazke. Prve so že padle iz ust demokratskih senatorjev in kongresnikov. Kar je previdnih demokratskih kritikov, so sc omejili na pripombe, da bi radi zvedeli za podrobnosti
wammmmmma

Oltarno društvo sv. Vida pred pps«*0"1 mo11 roini.ve-
nec, nato jo clamce spremljajo
v cerkev. Za vsako umrlo članico se da $5 za sv. mašo.
Iskreno želimo, da bi se članice bolj rade in v večjem številu udeleževale mesečnih sej, da bomo skupno z našim duhovnim voditeljem delali za dobrobit društva.
Meseca februarja bo naša delovna tajnica Mary Otoničar
44117, tel. IV 1-4871. Ali pri An-dyju Bozichu, 481-7094.
Vsi, ki čitate te vrstice, ste prijazno vabljeni na ta družaben letni dogodek v goste poznanih doslužencev.
Seja euclidskih upokojencev se bo vršila tri dni prej, v četrtek, 5. februarja, v navadnih prostorih, z okrepčili po seji. Članstvo je posebno opozorjeno na sejo, kot na veselico.
L. P.
vabi
CLEVELAND. O. — Leto 1969 že izginilo v večnost, le dobra dela ostanejo za vedno zapisana v zgodovini človeštva.
Stopili smo v novo leto polni želja in upanja na boljše, ugodnejše čase, da bi zopet uživali zaželjeni mir in popolno svobodo.
Ko smo si na Novega leta dan voščili veselo in srečno novo leto, ste mi bile v mislih med drugimi tudi ve, drage članice Oltarnega društva, in Vas s to željo pozdravljam in želim, da bi vam noyo leto prineslo mnogo srečnih in zdravih dni, veselja do dela za dobrobit našega Oltarnega društva, da bi članice aktivno in z veseljem sodelovale z odbornicami, katere ste izvolile za voditeljice, za napredek in rast društva. Da bo ostalo društvo močno in agilno, apeliram na članice, da se potrudite in pridobite novih moči, ker je v preteklem letu umrlo precejšnje število dobrih, zvestih članic.
Ker je precejšnje število ma- CLEVELAND, O. — Euclidski ter in žena, ki še niso pristopile upokojenci prirejajo v nedeljo, k našemu društvu, prosim, od- 8. februarja, svojo letno veselico zovite se naši prošnji in se dajte J z večerjo in kratkim pevskim vpisati in pristopite, da bomo sporedom v SDD na 20713 Re-skupno delovali za napredek cher Ave. Na programu nastopi-društva in čast božjo. Članice,
Vsem demokratičnim Slovencem!
V tem “Vetrinjskem letu”, ko se spominjamo dvanajst tisoč slovenskih domobrancev, zločinsko in brez sodbe pomorjenih pred 25 leti, smatramo, da je naša dolžnost nadaljevati boj za
. svobodo naše domovine, kot to praznovala svoj 80. rojstni dan. od nas zahteva čas.
“Zbornik Svobodne Slovenije 1969”
Ali ne bi bilo lepo, da bi vas le po število prišlo na februarsko sejo (1. febr.) in ji s tem pokazale, da smo ji hvaležne za vso požrtvovalnost in neumorno delovanje za društvo.
Pozivam članice na farno povabilo, da bi darovale domače pecivo, rezance itd. Prinesite v
S svojim zločinom nad tisoči slovenskih domobrancev je komunistična partija neizpodbitno dokazala, da se v letih 1941-1945 ni borila proti tujim osvajalcem, temveč proti lastnim bratom, za dosego komunistične revolucije!
Zato v tem 25. letu pokolja naših najboljših bratov in oče-
dvorano v soboto in nedeljo, 7.	.	, J v .
in 8. tebr, pred prodajo, čas in *°_v ]avn° obtožujemo krivce te-
kraj boste dobile v cerkvenem oznanilu.	g
Na svidenje!
Mary Marinko
Essclšdski upokojenci vabijo
pripeljite nove na sejo, ker boste s tem najbolj zadovoljile odbor, da se skupno pogovorimo glede sprejema, katerega želimo meti, kakor hitro jih bo zadostno število. Malo pojasnila.
Seje so vsako prvo nedeljo v mesecu ob 2. uri popoldne (v lolski sobi — Sodality room); zjutraj je skupno sv. obhajilo uri 8. sv. maši. Vsak četrtek je molitvena ura' ob pol sedmih zvečer, nato sledijo litanije in dagoslov z Najsvetejšim.
ga masovnega zločina in zlasti vse one, ki so pri tem osebno sodelovali. Med temi so mnogi, ki so tedaj zavzemali in danes zavzemajo vodilna mesta v vodstvu partije in države. Še posebej prištevamo med te krivce Mitjo Ribičiča, sedanjega predsednika jugoslovanske zvezne vlade in osebnega udeleženca strahotnega zločina nad slovenskimi domobranci.
Z zadoščenjem spremljamo sedanje pojave drobljenja politične avtoritete Komunistične par-
ta dueta pevskega zbora Slovan, tije v Sloveniji, tako v ipolitič-Ray Sterle in. Matt Dolenc, in nem, kot ''gospodarskem življe-Zarje, Jennie Fatur in Frank nju in smatramo, da leži v tem Kokah	procesu, ki ga ne bo več mogoče
Članice ženskega kroga s svojo kuharsko spretnostjo si bodo to dan venčale glave in gostoljubno postregle navzoče od 4. ure naprej. Popularen Grabnarjev godbeni ansambl pa bo pritiskal na meh in napovedoval: “Lahkih nog naokrog, hitro, hitro, kar se da.” — Tajal bo okorele noge in poganjal navzočim kri po žilah v prijeten vrtinec.
Ko umrje članica, se eno uro Vstopnina za večerjo, program
ustaviti, iskrica upanja, da bo tiranija KP slednjič zrušena ter da bo naši domovini vrnjena resnična svoboda, z vsemi državljanskimi pravicami. Samo politično svoboden in gospodarsko močan slovenski narod bo mogel preživeti sedanje viharje ter ohraniti svoje življenje in izročila.
Slovenci, Slovenke! Ob praznovanju tragičnega jubileja ve-
( Nadaljevanje)
CLEVELAND, O. — Letošnji Zbornik SS je posvečen 50-let-nici u s t a n ovitve slovenskega vseučilišča v Ljubljani in 30-let-nici ustanovitve Akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani, t. j. dvema izmed najbolj pomembnih kulturnih dogodkov v naši slovenski preteklosti.
Med bistvene atribute vsakega kulturnega naroda spadajo: lastna, svoja narodna univerza, lastna narodna Akademija znanosti in umetnosti, lastno Narodno gledališče (Opera in drama), lastni Narodni muzej, Narodna galerija itd. To vse so kulturne ustanove, ki predstavljajo pri vsakem narodu njegov duhovni vrh. Brez teh vrhovnih kulturnih ustanov in pa brez lastne gospodarske in politične neodvisnosti ni mogoče govoriti pri nobenem narodu o resnični njegovi narodni suverenosti. Vsega naštetega in kar je z njim še v bistveni zvezi, pa noben narod na svetu ne doseže čez noč naenkrat. Za vse to se mora sleherni narod smotrno prizadevati, dostikrat se naravnost boriti, včasih pa mora biti za to pripravljen žrvovati celo svojo kri svoja življenja. Tudi narodom ni namreč ničesar poklonjeno na krožniku. — Slovenski narod je mnogo od naštetega že dosegel. Mnogo pa ga še čaka. Vse pa, kar je že dosegel, je bilo trdo priborjeno. Redki so narodi na svetu, ki bi se morali v takšni meri boriti za te svoje primarne elementarne ustanove, kakor se je moral boriti zanje ravno naš slovenski narod.
Za svojo univerzo npr. smo se Slovenci smotrno borili že vse od leta 1848, t. j. od leta revolucije avstrijskih narodov. Do nje pa smo prišli šele v skupni državi Slovencev, Hrvatov in Srbov konec prve svetovne vojske, vendar tudi takrat še vedno ne do popolne. Samo nekaj dni po 29. oktobru, t. j. po razpadu avsstrijske monarhije, t. j. 21. nov. 1918, se je že začela Narodna vlada v Ljubljani posvetovati o realizaciji ustanovitve slovenske univerze v Ljubljani.
Nekaj dni zatem, 26. nov. 1918, je slovenska Narodna vlada v Ljubljani že ustanovila na predlog prosvetnega poverjenika dr. Karla Verstovška V s e učiliško komisijo, ki ji je dala na čelo starega, preizkušenega bojevnika za ustanovitev univerze v Ljubljani, dr. Danila Majarona; tajnik v tej komisiji pa je postal takrat še mladi, danes pa že rajni slovenski znanstvenik dr. Franc Ramovš. Centralna vlada v Belgradu je sprejela zakonski predlog za ustanovitev univerze v Ljubljani 30. junija 1919. Kot prej na Dunaju nemški naciolinastični, tako so se sedaj v Belgradu pojavili svojevrstni jugoslovaski pomisleki o tem, ali je v novih razmerah v Ljubljani potrebna posebna slovenska univerza. Dr. Anton Korošec, na čigar ramenih je bila v Belgradu glavna skrb, kako doseči zakonsko podlago za ustanovitev slovenske univerze, je moral zato čakati na ugoden trenutek. Dobil ga je v dr. Stojan Protičevi vladi, v kateri je bil podredsednik. Na seji te vlade, katero pa je bil on, dr. Korošec, vodil, je bil 30. junija 1919 sprejet zakonski predlog o ustanovitvi slovenskega vseučilišča. Narodna skupščina v Belgradu je sprejela tozadevni zakon 16. julija 1919, tedanji regent, poznejši kralj Aleksander, pa ga je podpisal 23. julija 1919. Uradni list Kraljevine SHS v Ljubljani je zakon objavil 23. avgusta 1919. S tem je ta stopil v veljavo. Slovensko vseučilišče je končno zaživelo.
Univerzi, ki je slej kot prej prvenstveno samo učna ustanova, čeprav najvišja v narodu, pa je bilo potrebno dodati še zuna-n j e predstavništvo-reprezentan-eo najmočnejših narodovih duhovnih ustvarjalcev, to je še A-kademijo znanosti in umetnosti. Isti veliki mož, ki je pomagal prej realizirati univerzo, t. j. dr. Anton Korošec, je dvajset let kasneje pripomogel našemu narodu, da je dosegel še to svojo veliko kulturno ustanovo. Leta
1937	je bil dan prvi predlog leta
1938	sprejet, dne 1. jan. 1919 pa je bilo že imenovanih prvih 18 njenih udov, ki so si izbrali za
trinjske žaloigre, strnimo svoje Pre(Isednika dr. Rajka Nachti-vrste, zahtevajmo glasno in Sala- 3 tem ie tudi slovenska brezpogojno priznanje veličine AZU začela s svojim delom.
Slay@nski& rojakom širom Amerike
Dom ostarelih v Lemontu “Alvernia Manor” (Načrt)
LEMONT, 111. — Veselite se simo tiste, ki se do sedaj še niste samo ena stavba je enonad-: nami, ker naše dolgoletne sa- megli odzvati naši prošnji, sto- stropna. Kapela je na sliki prvo nje o domu za onemogle posta-1 rite to čim prej. “Kdor hitro da, 'poslopje najbližje samostanu, jajo resnica. Delo počasi napre- dvakrat da ...”	' Zaznamovana je s križem. Na-
duje in stavba raste iz dneva v j Zahvalimo se tem potom A- črte je odobril odbor za škofij-dan. Bog nam le daj lepo vre-	meriški Domovini, ki rada	tiska	ske gradbe. Bili so neštetokrat
me. Delavci hitijo z delom, ko-	naše prošnje. To nam je v	veli-! spremenjeni, vedno je	česa
likor le morejo. Okrog 40-50 jih	ko pohioč. Iskrena zahvala	tudi	manjkalo. Poslopje mora	ustre-
je zaposlenih. Vso skrb za	Amerikanskemu Slovencu,	gla-	zati zahtevam sedanjega,	bolje
zgradbo smo izročile sv. Jožefu, šilu naše KSKJ. List in Jedhota rečeno, prihodnjega časa. kateremu bo posvečena kapela, sta se vedno izkazala naša pri-1 Naj nam nakloni srca vseh roja- jatelja.
kov, ki čutijo z nami...	j Naši prošnji priložimo sliko
Primorane smo se zopet obr- “Alvernia Manor”, kot , še bo niti do Vas, naši dragi dobrotni- imenoval novi dom v spomin ki, rojaki. Same ne zmoremo naše rajne s. Alvemije Potoč-
j Z najlepšimi pozdravi in z zagotovilom, da se Vas bomb, dragi dobrotniki, s hvaležnostjo spominjali v molitvah, ostanemo
vsega bremena. Stroški gredo vjnik, ki se je toliko trudila, da bi sedem številk. Ne moremo, ne^ga priklicala v življenje. Vam je smemo nfehati sedaj. Darovi| všeč? Vse hiše, ki so zvezane, da kapljajo počasi, po malem. Pro- tvorijo četverokot, so pritlične,
Šolske sestre v Lemohtu Sisters fo St. Francis 1600 Main St.
Lemont, 111. 60439
žrtev naših padlih najboljših, za naš narod pa vse pravice, ki mu kot zrelemu narodu pripadajo.
Bodimo živa veja narodnega telesa, odklanjamo pa vsako spravo s komunističnimi zločinci!
Januar 1970.
Glavni odbor ZDSPB Tabor
Na predpustno veselico v Milwaukee!
MILWAUKEE, Wis. — Slovensko kulturno društvo Triglav lepo vabi vse Slovence in prijatelje iz M i 1 w a u keeja in bližnjih mest na predpustno domačo zabavo, ki se bo vršila dne 31. januarja v dvorani cerkve sv. Janeza na 84. in Cold Spring Rd. Začetek ob 6. uri zvečer. Maske so zaželjene. Tri najboljše bodo tudi nagrajene. Tudi mladinske maske bodo dobile nagrado.
Slovenci, ki smo raztreseni po svetu, t. j. v zdomstvu, smo del svojega naroda. Bolj kot smo hjegov živ del, bolje je. Slovenski zdomski kulturniki si niso mogli dati častnejšega spričevala, kakor so si ga s tem, da so posvetili svojo vsakoletno reprezentančno knjigo, letošnji “Zbornik Svobodne Slovenije” našima najvišjima dvema kulturnima ustanovama; častna dolžnost vseh drugih rbjakov pa je, da sežejo po njem.
J. S.
Stroji prevladujejo
Ameriški farmarji so od leta 1910 povečali svoje vloge v stroje za nekako 900',' .
40.
IZ NAŠIH VRST
Euclid, O. — Spoštovano uredništvo! Tu Vam pošijam ček za Večerja bo prav domača. Tri-] naročnino, katera mi bo potek-glavani bodo naredili domače la 26. februarja 1970, kar je kldbase — krvavice in pečenice, J več, pa sprejmite za tiskovni kih jih bodo varh servirali s ki- sklad.
slim zeljem. Na dobro večerjo^ Celotnemu uredništvu in o-botho pili domače staro vino, ka-jsobju voščim in želim prav terega je lani naprešal znani vi-'zdravo novo leto 1970, listu sa-nogradnik Jože Ornik. Vse bo rnemu pa veliko stalnih in ne-
pripravljeno tako, kakor včasih doma, vse, kakor se spodobi za domačo pustno veselico. Vsi stari prijatelji in znanci se bomo tam spet srečali ter se skupaj razveselili.
vih naročnikov.
Dne 5. marca 1970 bo 60 let, odkar sem v Ameriki in sem skoro od začetka brala Ameriško Domovino, z majhnim prc-sledkom. ko je bil kriza in bo-
Le pridite in pripeljite s seboj. ležen v družini, pa ni bilo de-še svoje prijatelje. Gobovo vam | nar j a za časopis, ne bo žal. Torej na svidenje v| Najlepše pozdrave Mrs. Mary soboto, dne 31. jan., zvečer. Le- Debevec, uredništvu in upravi po vabi odbor!	ter vsem, ki sodelujete pri listu.
France Rozina, tajnik	Mrs. Karl Kokal
AMERIŠKA DOMOVINA,
"i
M«
KRIŽ NA GORI
LJUBEZENSKA ZGODBA Spisal: Ivan Cankar
•urn*,*'#*m-

Konja sta stopala korakoma in sta pohrskavala.
“Pozdravljen, Tone! Kako da prihajaš?”
“Glej ga, Mateja, kako je zrasel! Ne bi te poznal!... Pogledat sem prišel, če ste še vsi živi tam doli... Prokleto, Hanca, kako si se naredila! ... No, saj se še kaj vidimo — poženi, Martin!”
Malomarno se je doteknil klobuka, Martin je švrknil po konjih in voz je zdrdral na oni strani v dolino.
Mate se je zamislil, kakor utrujenost ga je obšla, sam ni Vedel zakaj.
“Zdaj pa se vrnem tudi jaz, Hanca ... Že je pogledalo sonce izza gore ... čas bo!”
Tudi Hanci ni bilo prijetno pri srcu, ko je gledala za vozom, ki je sunkoma drvel po klhncu, prikazoval se na ovinkih ’.in izgubljal.
“Kako se je vrnil bogat in vesel!” je pomislil Mate. “Tako kakor sem mislil jaz včasih, da bi se vrnil s častjo in slavo!” Podala sta si roke.
“Kjerkoli boš, Mate, sporoči mi, kako se ti godi, da ne bom v skrbeh zate...”
In nenadoma ji je prišla misel, tako lepa in otroška, da se je nasmehnila sama.
“Na takem papirju mi piši, ki je z zlatom obrobljen in ki lepo diši.. . Tako bom mislila, da me imaš rad ...”
“Pisal bom!” se je nasmehnil Mate. Nasmehnil se je, ali ni mu bilo lahko pri srcu. Čutil je komaj zavedno, da se ne poslavlja samo od Hance, male, otroške — da se poslavlja ob tej uri od nečesa, lepega, za zmerom izginolega . .. Lepa je pot, v čudovite višave se spenja; toda glej: noga, ki je hodila že tako Veselo, se je nenadoma ustavila, oči so se orosile in so se ozrle v dolino ... Tiho je tam, tiho, mirno...
“Zbogom, Mate— morda se še vidiva kdaj ...”
Vsa mirna je bila in čiste so bile njene oči: tako globoko je bila skrita žalost.
“Zaupaj name; pisal ti bom in povrnem se kmalu ...”
Šla je, a on se ni ganil in je gledal za njo. V soncu se je svetilo njeno krilo in pisana ruta pod vratom je povihravala; stopala je v dolino in se je šele ozrla, ko je že komaj razločil mjen obraz. Pozdravil je z roko srce pa se mu je stisnilo cd velike bolečine... Ali je bila preteklost, ko se je oko zasolzilo °b spominu nanjo?... Ali se je razširilo oko in je ugledalo tisto strmo, samotno pot, ki drži do Ueznanih, v nezavednosti zaželenih ciljev in se je prestrašilo srce, strepetalo od malodušnosti?
Vrnil se je v globel s povešeno glavo in trudnimi koraki. Rred krčmo je čakal naprežen
Voz- ........................*
Tretje poglavje.
I.
Hanca je slonela ob pragu, Učitelj je stal pred njo. Smejal se je zelo naglas in tudi na razžarjenih licih se mu je poznalo, da je pil. Klobuk je imel postrani, roke je držal na hrbtu in se je opiral na palico.
“Ali Vam povem, ali ne? Koliko mi daste, da Vam povem?” Hanca se je smehljala, toda Srce ji ni bilo čisto mirno. “Kakšna novica?”
Učitelj se je sklonil z životom še bliže in ji je pogledal pazljivo v obraz.
“Kaj nič ne slutite? Novica je tako imenitna, da Vam je ne dam zastonj. Od fare prihajam, Pravkar sem jo zvedel, čisto sVeža je še... Poljub zanjo!” Hanca se je okrenila, da bi
stopila v vežo.
“Hej, potrpite vendar!”
Stopil je za njo na prag, pomolčal je nekoliko, nato so se mu zavile ustnice v zoprn nasmeh.
“Mate je na fari!”
Hanco je izpreletel mraz po vsem telesu; učitelj je videl, da je prebledela prav do ustnic.
“Videl sem ga. V gostilni je popival s tovariši in se je komaj zmenil zame. Zelo gosposki je in brki so mu zrasli... Malo ga je že imel, govoril je veliko in se je smejal, da se je slišalo na cesto...”
Ustnice so se ji zategnile pol v nasmehu, pol v zadržanem joku; život se je upognil, roke so se sklenile v naročju.
“Ni res gospod učitelj! Pisal bi mi bil, da pride ... Šla bi mu naproti...”
Učitelj se-je zasmejal.
“Saj sem ga videl! Tak fant ne piše dekletu, ki ga je pozabil tam nekje v globeli! Že dolgo je tam tri dni že! Zdaj dela kulise za našo veselico.,.. Saj poj dete z nami, pa ga bbšt-e yideii!”
“Pojdem!” je odgovorila Hanca kakor v omotici, okrenila se je, ne da bi se ozrla na učitelja in je stopila v vežo.
Učitelj je malo postal, vihal si je brke ter gledal zlovoljno predse.
“Pijanec lahko bi bil napravil drugače! Zdaj je še celo vse pri kraju!.. . Ampak zakaj je tako prismojena! Zdi se mi, da res misli nanj še zmerom!”
Napotil se je počasi proti krčmi...
Hanca je šla molče preko sobe v izbi je odprla predal in je vzela pismo iz njega. Dišalo je po vijolicah in z zlatom je bilo obrobljeno. Sedla je in je brala, da bi zapazila neprijazne misli, ki so bile morda skrite v njem, med nerazumljivimi besedami. Roka se ji je tresla, ko je držala pismo in naslonila se je na mizo. Pismo je bilo že staro, še od zime: na robih so se poznali sledovi njenih prstov na razmazanih črkah sledovi njenih sol
NOVI LITURGIČNI KOLEDAR
Lani je nastal precejšen hrup, ker se je razširila vest, da so iz rimskega cerkvenega koledarja “črtali celo vrsto svetnikov”, da teh svetnikov sploh “ne bodo častili”, ali pa celo, da omenjeni sploh niso več svetniki. V italijanskih listih je bilo o tem precej pisanja, pa tudi govorilo se je precej, ker so se nekateri kraji in ljudje čutili prizadete. “Svetega Miklavža ne bo več; sveti Gennaro v Neaplju bo odpravljen; sveti Krištof ne bo več varuh avtomobilistov!” In tako naprej.
Nastalo je precejšnje razburjenje, ker so največ kričali prav tisti, ki so zadevo najmanj poznali in ki se niso potrudili, da bi še temeljito pozanimali, kaj je pravzaprav z novim rimskim cerkvenim koledarjem. Sčasoma je hrup potihnil, ker je res izšel novi koledar, ki je stopil v veljavo 1. januarja 1970.
NAVODILA ZA CERKVENO LETO
V prvi koncilski konstituciji o liturgiji ali svetem bogoslužju, d so jo škofje sprejeli 4. decem-ara 1963, so dana nekatera splošna navodila za cerkveno eto: kaj je cerkveno leto, kako se praznuje, v katerih obdobjih naj se verniki spominjajo zveličavnega dela božjega Odrešenika, kakšno mOsto naj ima v letu velika noč, kakšno mesto nedelja kako naj bo s češčenjem Matere božje, kako s češčenjem svetnikov. Koncil poudarja, da Cerkev oznanja velikonočno skrivnost v svetnikih, ki so s Kristusom trpeli in so z njim poveličani; postavlja pred vernike njihov zgled, ki naj jih bo Kristusu potegne k Očetu; po njihovem zasluženju tudi prosi božjih dobrot.
Koncil poudarja nadalje, da se velikonočna skrivnost, ki se opira na dan Kristusovega vstajenja, obhaja vsake nedeljo. V nedeljo se namreč verniki zberejo, da se ob poslušanju božje besede in z udeležbo pri evharistiji spominjajo trpljenja, vstajenja in poveličanja Gospoda Jezusa. Zato je nedelja prvi in glavni praznični dan.
Za nedeljo pridejo na vrsto razni drugi Gospodovi prazniki, ki morajo imeti prednost pred godovi svetnikov. V bogoslužju
vi. Dne 12. julija praznujejo v naših škofijah Mohorja ih For-tunata. A samo mi. Zakaj? Ker sta pač svetnika krajevnega pomena in imata pomen predvsem za našo Cerkev. A drugje po svetu, kdo ju pozna? Ali kaj moreta drugim po svetu povedati posebnega, ko imamo še toliko škofov, mučencev, svetnikov?
In sv. Gennaro v Neaplju? Za neapeljske vernike ni večjega svetnika na svetu. A za vesoljno Cerkev? Poleg njega je še veliko drugih mučencev, katerih življenje in mučeniška smrt sta trdno dokazana.
Sveta brata Ciril in Metod sta gotovo svetnika vseobčega pomena, čeprav to nekaterim ni po volji. Marija Goretti danes mnogo več pove, kakor kak sv. Gorgonij.
In tako bi lahko še naštevali.
Koncilska konstitucija o liturgiji je izšla pred šestimi leti, in reforma v cerkveni liturgiji je zelo hitro napredovala. Marsikatera novost nas je razveselila, a včasih tudi presenetila. In žal je marsikatera novost še vedno nepoznana ter zato necenjena.
Sad te reforme je novi Umski cerkveni koledar. Poleg koledarja smo prejeli še veliko novega za sveto bogoslužje, da se z večjo vnemo posvetimo božjemu češčenju. Kjer je pa veliko novega in veliko veselja za delo, je tudi veliko truda. In vsi dobro Vemo, da liturgična reforma napreduje s precejšnjim trudom. A če tega truda ne bomo sprejeli, bomo zaostali. Veselje imamo, truda se ne bojimo, zato pa pridno naprej! Tako se bomo privadili tudi novemu koledarju. In reforma rimskega koledarja nam bo pomagala, da bomo lepše spoznali vrsto svetnikov, ki nam morejo biti v zgled in oporo prav v današnjem času.
SODOBNOST NOVEGA KOLEDARJA
Nihče ne ve, koliko svetnikov je v nebesih. Le majhen del svetnikov, katere častimo, je bil slovesno razglašen za svetnike. O nekaterih imamo natančna poročila, spise; o drugih je pa znano samo ime. V mnogih poročilih je precej legendarnega, neresničnega. Vsak čas je pač imel svoje svetnike, vsak čas jih
pak kvečjemu le kakega površnega sestavljalca koledarjev, ker ne bo vedel, kaj še drži in kaj ne drži več.
Veste, kako se ugotovi, ali je koledar zastarel ali sodoben? Dovolj je, da pogledate, kakšnega svetnika ima koledar 4. januarja. Veliko je še koledarjev, ki imajo 4. januarja sv. Tita, čeprav se sveti Tit, učenec sv. Pavla, praznuje 6. februarja že od leta 1854. V novem koledarju bo god sv. Tita '26. januarja, skupaj z drugim učencem sv. Pavla, to je svetim Timotejem.
Oglejmo si še nekaj načel, po katerih je urejen novi liturgični koledar. Pripomniti je treba, da je stopil v veljavo s 1. januaf-jem 1970, a le delno. V celoti bo stopil v veljavo, ko bodo pripravljene mašne knjige in brevir.
V novem koledarju se vsakemu svetniku vrne kot njegov godovni dan njegov “dies nata-lis”, to je dan njegove smrti. Le nekaj primerov:	sveta brata
Ciril in Metod bosta imela svoj god 14. februarja, Irenej zopet 28. junija, Henrik 13. julija, Vincencij Pavelski 27. septembra. Sveti Ani se bo pridružil njen mož sv. Joahim; 3. julija bo sv. Tomaž apostol, 6. julija Marija Goretti, 11. julija Benedikt, Bx’i-gida 23. julija.
Nove spremembe hočejo doseči, da bo novi koledar tako časovno kot krajevno odražal vesoljnost svetosti. Namesto številnih svetnikov, ki so živeli v najstarejši dobi ali v Sredozemlju, so sedaj prišli na vrsto novejši svetniki in taki, ki izhajajo iz drugih delov sveta. Tako npr.: Japonski mučenci iz Nagasakija, črni iz Ugande, oni iz Oceanije, iz Kanade, Južne Amerike ter severnih evropskih dežel.
Važno načelo pa je, da je treba skrbno zgodovinsko raziskati in preveriti podatke o vsakem svetniku. In ker se je to že v veliki meri zgodilo, so črtami iz koledarja številni svetniki, poznani in nepoznani.
Vse to naj nas ne moti! Svetniki so svetniki, imejmo jih radi, čeprav so na prvi dan leta ali na zadnji, če so v splošnem rimskem cerkvenem koledarj u a 1 i jih ni. Naši zavetniki so in naši priprošnjiki. Po njih se bližamo Bogu in Bog nam je prav po njih bolj domač, bolj naš.
K. G.
jutri, toda take napovedi so že na obzorju. Zato se prizadete o-blasti — čeprav zelo nerade — zanimajo tudi za vprašanje, kako je z mestnim cestnim in podzemnim prometom. Do sedaj stroški zanj niso tako hitro rast-li kot za druge dnevne potrebe. Sedaj se je stanje že pokazalo z druge strani in v drugi luči.
Sunek je dalo nepričakovano hitro povišanje tarif za podzemni prevoz v New Yorku za celih 50% od 20 na 30 centov za vozovnico. Do sedaj so povišanja znašala povprečno 20-30%. Vse kaže, da je ta doba že za nami. So namreč že mesta kot Kansas City, ki so vpeljala vozovnice po pol dolarja za komad. Mislijo, da bosta Chicago in St. Louis kmalu sledila.
Hitro naraščanje tarif ni edini pojav. Soroden splošen pojav je tudi že tu: nove povišane tarife kaj kratek čas zadostujejo za kritje upravnih stroškov; hitro se znova pokaže potreba po novih tarifah. Ponavlja se dalje stari pojav: čim višje so tarife, tem več stalnih potnikov odpada od leta do leta.
Tako lahko dočakamo nepričakovano prikazen: čim bolj bo naraščal motorni promet na deželi, tem manj ga bo po mestih. Kar ga pa še bo, se bo omejeval na prevoz zaposlenih na delo in z dela v velikih mestih in industrijskih ter prometnih središčih.
Vse to je razlagal federalni tajnik Volpe na zborovanju podjetnikov v Atlanti. Dejal je, da bi se sredstva za investicije v promet že dobila, morda tudi $10 bilijonov, da pa še zmeraj manjka načrt za smotrno rabo tako velikega zneska.
mestih s pol milijona prebivalcev in več so take družine potrošile na teden $138, v krajih pod 2,500 prebivalcev pa le $28 do $33. Najslabše se pa godi poljedelskim in sezonskim delavcem. Ti so v vsaki dobi in pri vsakem gospodarskem stanj u zmeraj na dnu.
Tovarna thalidomida ponudila poravnavo
BONN, Z. Nem. — Chemie Greunenthal, družba, ki je izdelala in dala na trg pomirjevalno sredstvo “thalidomide”, je ponudila sedaj tožiteljem poravnavo za 100 milijonov mark, 27,030,000 dolarjev. Okoli 5,000 nosečih mater, ki so uživale to sredstvo, je rodilo po raznih državah svobodnega sveta otroke brez rok ali nog ali sicer pohabljene.
Okoli 200 staršev takih otrok je vložilo pred par leti tožbo proti tovarni. Razprava se vleče dolge mesece in pričalo je na stotine raznih strokovnjakov vseh vrst. Ni še popolnoma gotovo, da bi bil thalidomide edini krivec za pohabljenost otrok, vendar se je podjetje odločilo ponuditi poravnavo in plačati 100 milijonov mark, če bo s tem odvezano vsake in vseh bodočih odgovornosti.
Nedržavijani pozor!
Vsi nedržavljani, ki se nahajajo trenutno v ZDA, z izjemo diplomatskega osobja, se morajo' tekom januarja na uradnih formularjih javiti pravosodnemu tajništvu. Prijavnice so na razpolago na Naturalization and Immigration uradih in na poštah.
“Dragi Hanček!”
Ko je bila prvikrat odprla pis mo, se je zasmejala temu imenu; zdaj ji je bilo zoprno in zdelo se ji je, da se je zasmejal Mate prešerno in gosposko, ko ga je napisal. “Saj je tako majhna in uboga!*’ si je mislil. “Bose noge ima, pisano kmetsko krilo in roke gole do komolcev, vse rjave in razpraskane!”
Brala je dalje in iz vsake črke so rasle čisto nove nfelepe rhisli.
“Kako se Vam godi tam \ ljubeznivem, od vseh strani tako varno zabitem kotlu? Tako varno zabitem, zato da ne pride najbolj drobna miška vanj!” Upor se je vzdignil Hanci prsih. Spomnila se je na globel, kadar so se izprehajale po njej tihe večerne sence in se je glasila od daleč pesem zvona tako otožno in sladko. “Kaj niso doma tukaj tvoje lepe sanje? Cernu. Mate, bi žalil svoj tihi dom?” Ko je brala pismo prvikrat se je veselo zasmejala kotlu, tako varno zabitemu.
“In kako se godi tebi, ti moja moja mala, nedolžna, resna mamca? Ce grem po cesti, vidim dame v šumečih svetlih oblekah, z rožastimi klobuki na umetno friziranih laseh, se spomnim včasih, kakšna bi bila ti v taki obleki, s takim klobukom in š tako frizuro in se smejem, da moram stopiti v vežo. Ti uboga neokretna Hanca — ob takih veselih urah tc imam še najrajši! Pobožal bi te po tistih rdečih ličeih, poljubil bi te na tiste gorke ustnice!”
(Dalje prihodnjič)
naj pride do izraza posebno čas je p0 svoje	vsak čas je pa
priprave na veliko noč, to je postni čas in predvsem veliki teden.
IN GODOVI SVETNIKOV?
Koncilska konstitucija takole pravi: “Da ne bi godovi svetnikov prevladali nad prazniki, posvečenimi zveličavnim skrivnostim, naj se mnogi izmed njih prepustijo v češčenje posameznim cerkvam ali narodom a 1 i redovnim družbam; v vesoljni Cerkvi naj se obhajajo le tisti godovi, ki slavijo svetnike zares vseobčega pomena. ’
V razlago dodam nekaj primerov. Vzemimo apostola Petra in Pavla, ki sta gotovo vseobčega pomena, in ju zato častijo po vsem svetu ali v vesoljni Cerk-
tudi kaj svojega dodal. Zato je razumljivo, da se je prav po koncilu zelo uveljavilo kritično pregledovanje opisov življenja, smrti in čudežev raznih svetni-
Draginja rasle dalje, ne potna nobene meje
WASHINGTON, D.C.
— Pe-
kov. In nekatera imena so zato (	urade je začelo skrbeti,
laliiipov zavod o rasti živinskih stroškov
PRINCETON, N. J. — Veliko je število zavodov in strokovnjakov, ki si belijo glave, koliko znašajo v naši deželi življen-ski stroški za štiričlansko družino. Gallupov zavod je šel po zanesljivejši poti. Pozvedoval je po deželi pri 4-članskih družinah samih in jih prosil za podatke o življenskih stroških. Pri tem je dognal marsikatere zanimivosti. Ta posel opravlja stalno že od 1. 1937.
Najzanimivejši podatek je verjetno tisti, ki govori, kako so tedenski življenski stroški za 4-člansko družino rasli po 1. 1937. Takrat so znašali le $30, leta 1947, torej po drugi svetovni vojni, $43. Leta 1957 so znašali $72, 1. 1967 pa $101, lani pa že $120. Ti podatki potrjujejo dom-
— Ime države Vermont je francoskega izvora in pomeni ‘Zelene gore”.
v , nevo, da
resnici stroški
niška imena, ki so zabeležena v raznih martirologijih, seznamih
izginila iz koledarjev. Primer ta- ,kaj bo z osebnim prometom
kega svetnika je sv. Nazarij iz 1 mestih in velikih industrijskih J rastli hitrejše, kot so o tem po-Kopra, o katerem ni nobenega | središčih. Res je, da se skuša ve-jročale uradne številke, zgodovinskega poročila. Nihče Uina prebivalcev voziti z osebni-j Gornje številke so le povprečne more reči, da ni bil prv ko- mi avtomobili, toda že se je za- ja, veljavna za vso našo deželo, prski škof svetnik, a podatkov 1 ^ej0 opažati, da lastniki motor- po posameznih delih dežele se o tem ni; zato ga v Kopru ura-jnih vozil ne menjajo tako hiti o pa mečno razlikujejo. Dočim dno ne častijo več. In tako bi rabljenih vozil in da se zanima-1 /naša, recimo, narodno povpreč-
lahko prerešetali številna svet- j0 zmeraj bolj za nakupe iz dru-, je $120, znaša povprečje na
ge roke. Vse te bo draginja pri-j vzhodu in zahodu dežele $126, silila, da bodo mislili tudi na i na srednjem zahodu $120, na in koledarjih. Vse prerešetava- prevoze z mestnimi prometnimi jugu pa le $101. Izredno velike nje imen in seznamov ne m ore Sredstvi.	j::o Uidi razlike po krajih, kjer so
vznemiriti dobrega vernika, am- 1 Ne bo se to začelo goditi že letos živele vprašane družine. V
iVio&ki dubijo delo
Pomoč v oddelku za rezanje Stalno delo; prijazna delovna okolščina. Več koristi.
WORK WEAR CORP.
1768 E. 25 St.
(21)
dobijo delo
Splošno šivanje
Iščemo sposobno žensKo za splošno šivanje v čistilnici, polni čas.
JAY-DEE CLEANERS 878 E. 222 St. 731-7U6«
(21)
Help Wanted Female General Office
Experienced girl . or trainee for general office work in modern, attractive, one-girl office. Permanent. Many benefits. No shorthand. Must be good typist. THE JUMBO HEATER & MFG. CO.
1555 East 55 St.
(23)
Housekeeper
Plain cooking, school age children, 3 days, 3 nights. References. Excellent salary. Call 292-7777 or 932-7724.
(23)
MAU OGLASI
TO JE NJIHOVA DOMOVINA — Severni jeleni so vir in sredstvo preživljanja za prebivalce severa v Evropi, v Ameriki in seveda tudi v Aziji. Na sliki vidimo čredo severnih jelenov na polotoku Kamčatki v severovzhodni Aziji (Sibiriji), ko se ji bliža pastir.
V najem
4-sobno stanovanje zgoraj, v 2-družinski hiši, se odda dvema odraslima, na E. 61 cesti. Kličite od 5.30 do 8. zvečer: 475-2644.
(28,30,2 feb)
Ženitna ponudba
29-letni samski, bivajoč v Clevelandu, želi spoznati pošteno slovensko dekle, staro nad 20 let, srednje postave. Tajnost zajamčena. Ponudbe poslati na upravo Ameriške Domovine pod značko “Skupna pot!’.
—(28,30 jan)
Potrebujemo več hiš. Kupci z gotovino čakajo. Kličite nas!
A.M.D. REALTY
1Norwood Itd. 4;it-l:tt2
ameriška Domovina,
I'T
“Bi se že!” je zacmokal Tone, “toda kako?” Zazdelo se mu je, da je pot do Neže predolga in da je vse preveč pregrad do njenega srca.
“To bova poskrbela midva!” je rekel Rožnik ves blažen. Mislil je, da bo borba z njim težja. Poznal ga je kot trmasto grčo, zdaj pa je mehak in skesan.
“Če boš pameten, se bova zavzela, če pa se misliš skujati, rajši povej, sramote ne marava! Bodi mož, kot si bil!” je moško in trdo zagodel Vodnik.
“Pa dajta! Saj sem vsega naveličan!” je izkolcal Tone in kar odleglo mu je. Zdaj je že mogel pogledati v oči Rožniku in Vodniku. Ko pa mu je pogled le za trenutek objel grunt, goličave, prazne njive, se mu je zazdelo, da pod vsem tem odganja novo življenje, čaka pa le človeka, ki bo s svojim trudom dal temu življenju smer.
“Dobro! Daj roko. V četrtek ti pripeljeva ženo, ti pa vsaj za silo pripravi, da bosta mogla spati,” mu je kar ukazal Rožnik.
“Na!” Stegnil je desnico, čeprav težko. Ni si mogel misliti, kako bo tisti trenutek, ko se bosta sestala z ženo in ko bo
CHICAGO, ILL.
MALE UELP
Shipping Clerk
JANITOR
Full tim“ positions for rapidly growing printing firm in. Northwest Suburb. Good pay, free medical & major medical insurance, free life insurance. Must have own transportation.
Call HARRY WILSON 773-2100
(20)
FEMALE HELP
COOK
To Prepare Planned Meals and Maintain Small Kitchen 8:30 A.M. to 2:00 P.M.
5 Day Week
CAMELOT PRE-SCHOOL 3342 W. Bryn Mawr CALL FOR APPT.	588-8088
_________________________	(19)
SEAMSTRESS flise Hours
8:30 a.m. — 1:30 p.nt.
5 DAYS
Any woman who can do plain sewing can handle this job. Southwest Side
Good Pay
YA 7-5580 ext. 270
_______________________(20)
HOUSEHOLD HELP
MAID — HONEST, RELIABLE 5 children. Housework. 5 day week. $65.00. References required.
Oak Park. PH. 848-7820
(20)
HELP WANTED
HOUSEMEN AND MAIDS Immediate openings. Permanent. Full time.
Good opportunity Call Mrs. Oman
HOLIDAY INN in DESPLAINES. Touhy & Mannheim Rd. 296-8866
(20)
BUSINESS OPPORTUNITY
BARBER SHOP — 3 CHAIR SHOP in Professional Bldg.
Owner deceased.
3411 West Diversey.
Call Anton 9 to 5. DI 2-2777
(20)
zagledal Tončka. Morda je pa res njemu podoben in. morda ga bo rad imel. še zmerom je hranil judqvsko zlatnino zanjo, tudi za Tončka bo nekaj.
“Pa zbogom! V četrtek ti jo pripeljeva, vsaj do desetih dopoldne. Bodi ta čas pameten in doma kaj uredi!” sta mu še ukazala. Le na pol ju je slišal, vse preveč so se njegove misli oklenile četrtka. Četrtka, ko bo spet človek in bo dom spet oživel! Poslovil se je hladno, vendar je bil v vsaki kretnji dobršen kos hvaležnosti. Sam Bog, da ga je zaneslo k Sv. Mohorju. Še spom nil se ni, da je semenj in da svetnik goduje. O, ob takih dneh je bila pri Konškarju ohcet Mesa in boba je bilo na mizi, da se je krivila. Še harmonika včasih zapela in tudi poskočili so.
Strah ga je bilo samote, vle klo ga je v hrup, da bi laže dočakal četrtka. Ves dan je brodil po potih, po stezah in šele ko je iz podrte bajte zaslišal harmoniko, ga je ustavilo in ga zvabilo. Pomešal se je med fante in dekleta in bil fant med fanti in bajtarji so mu celo napili, če prav so ga poznali.
“Tone, pij, danes je semenj za vse!”
Širokopleča dekla je vstopila predenj in mu prav pod nes pomolila kopo dišečih bobov.
“Na, Tone! Jej! Tudi ti si mi jih že dal! Ali me ne poznaš?” Tone je res ni poznal. Oči so se mu zdele znane, tudi čelo, govorica mu je bila pa popolnoma tuja.
“Kaj, Drajnarjeve Franule ne poznaš? Kaj sem se tako postarala,” se je krohotala in mu mašila bob v usta.
‘Jaka in Blaž, polko na moj račun! Daj, zaplešiva, saj Neža ne bo zvedela!” Pograbila je Toneta in se z njim zavrtinčila, da je s komolci druge pare kar ob steno butala.
Šentaj, Franula, kaj ti pa je danes?” se je togotil Kopačev hlapec, ki je kot snop odletel ob steno.
“Te nič ne briga! če ti pa ni prav...” in mu je pokazala pest in zobe, da se je hlapec potu-Ijeno pomešal med plesalce.
Zdaj te pa že poznam, Franula. Prav nič se nisi postarala. Še dobro, da si me spoznala.” Kaj bi te ne, ali misliš, da sem na vse pozabila. Prav res sem te rada imela, prav res! Zdaj je minilo. Semenj je, bodiva še danes vesela, ne bom te jemala Neži,” je govorila skrušeno, spomini so jo prevzeli. Tonetu je bilo nerodno, tudi njemu se je zbudilo staro čustvo. Lagal ji je ljubezen in zdaj je ponižan pred njo.
“Zdaj nisem nič več huda nate. Zdaj sem že stara, toda takrat sem bila še otrok. Spomnim se pa le rada tistih časov,” se je razvnela, čez čelo in čez lica so ji polzele debele potne kaplje, pa se ni ugnala, pognala se je s Tonetom mimo godcev in jima ukazala, naj bo polka dolga.	i
“Viš Tone, pa sva si prav za prav na enakem. Jaz nimam nič razen nekaj krvavih beličev v hranilnici, tvoja podrtija pa tudi ni veliko več vredna. Pa si zato ne pulim las, nak, in si jih ne bom.” Udarila je z okovano peto ob tla, da se je vse streslo.
“Franula, le še udari!” so ji rjuli plesalci, v njenih rokah je pa Tone že omahoval. Oslabel je zadnje mesece, kajti tudi po dva dni ni včasih jedel, včasih po ves teden pil.
“Če si lačen, zate imam še zmerom, čeprav si mi ljubezen
lagal. Nič pa ne rečem, da bi mi bilo žal!” je siknila skozi oškr-bljene, pa še zmerom močne zobe. Bila je že upehana in žejna. Toneta je potegnila za roko in ga posadila za mizo. čokati bajtarji, oglarji, tesarji in drvarji so sedeli za mizo; težke roke so jim objemale kozarce, oči so pa buljile predse, kot bi pazile na plantačo, na kopo, da plamen ne švigne iz nje, zdaj pa zdaj nagnili in se založili z bobom.
“To je bil pa moj fant, pa me je pustil. Rada ga imam pa še!” ga je predstavila, bajtarji, oglarji, tesarji in drvarji so mu samo pokimali, pa so se poznali in si bili prijatelji. Svoje kozarce so mu ponudili in Bog nas varuj, da bi jih ne izpraznil. To bi bila zamera in še pod pot bi ga vrgli. Niti Franula bi jim ne mogla ubraniti, čeprav jih je lahko pestila.
“Vina in mesa pa bobov!” se je tresel Franulin glas in Tone je sedel zraven nje ko zgublje-nec, slepec, ki ga ta čokata, bolj moškemu ko ženski podobna postava vodi po svoji mili volji, zanj skrbi in zanj odgovarja.
“Franula!” ‘je poprosil Tone, bilo mu je nerodno, zdelo se mu je, da so oči vseh uprte vanj. Niti obrit ni bil in stiskal si je vrat, da bi zatajil umazaro, že nekaj tednov neoprano srajco.
“Nič Franula! Vesela sem, da sva se spet našla in da ti lahko postrežem. To je tudi nekaj vredno. Jej in poj, nisem brez denarja.”
“Tudi jaz ne!” je vrgel dese-tak na mizo in oglarji in bajtarji so se spogledali.
“To naj bo pa za našo mizo. Matevž, vina!” Tone se ni niti branil, niti ugovarjal, jedel je in pil in zdaj pa zdaj se je ozrl na koledar.
“O, dolga je še do četrtka!” ga je zaskrbelo, hkrati si pa želel, da bi se do tega dne še neznansko vleklo.
“Viš, tudi revež je vsako leto vsaj enkrat vesel. Zakaj bi tudi ne bil! Tone, tebi se je prej zmerom dobro godilo, zdaj se ti je nekoliko zaobrnilo. Pij in jej,
V mesečini, ki je bila tako svetla, da se je pesek na poti v srebrnike spreminjal, je kolovratil Tone proti domu. Franula je ostala v bajti, njemu pa je že vse presedalo. Dolga pot, ki se je zdaj pa zdaj sprevrgla v stezo, zavila v grapo in se zarezala v hrib in privedla prav na grič, ga je streznila. Ko pa je zagledal cerkvico sv. Mohorja, se mu je zdelo, da je čudodelno razsvetljena. Skozi rumena, zlata in rdeča okna se je vsipala luč, kakršne še ni videl. Samo ga je gnalo v hrib, čeprav ga je bilo nekam groza.
Molit je šel dopoldne, morda sta svetnika tudi njegovo molitev in njegovo prošnjo priporočila in morda sta četrtek, ki sta ga Vodnik in Rožnik določila,
jutri bo morda spet drugačno J izbrala oba svetnika, vreme, ha ha!”
bno mežikale s svojimi majhnimi okni, svetlimi, kot bi za vsakim stala luč.
V mestu so gorele luči, pa je bila mesečina lepša. Le tam pod Kamnitnikom, tam ni bilo nobene luči, zdelo se mu pa je, da razločno vidi bele in črne spomenike, okrogličasta drevesa in tam blizu križa, ki je ves zlat in je v mesečini najbolj svetal, tam spi njegova mati.
“Mati, v četrtek se pobotava!” je šepnil, kot da mu je mati popolnoma blizu.
j Vlak je rezal ravan in metal | ogenj proti nebu, kot da bi ho-(tel izzivati jezo božjo.
Pod Sv. Mohorjem pri Dolinskih je zalajal pes, vasovalec je zavil mimo skednja, se pogreznil v goščavo, zavriskal, da se je
razlegnilo v grape in odmevalo prav do cerkve. Tam nekje od Kopača je plahutala pesem:
Dekle, povej, povej, al’ me še ljubiš kej, al’ me še ljubiš kej, dekle povej!
Jaz ti tako povem, da te ne smem.
Toneta je pesem ganila in vso noč bi jo poslušal. “Jaz ti tako povem, da te ne smem!” je žalostno zadonelo čez lesove in potem umrlo, le mesečina je trepetala na tleh in se igrala s senco bukev pod cerkvijo.
(Dalje prihodnjič)
Povejte oglaševalcem, da ste videli njihov oglas v Ameriški Domovini!
Naročnikom --
Če prejemate Ameriško Domovino po pošti, pomeni datum nad vašim imenom, do kdaj je naročnina plačana. Na primer: 1-20-0, kar je do 20. januarja 1970, torej najprej mesec, nato dan in leto. Obnovite naročnino pravočasno in omogočite nam redno nadaljne delo!
Steza je bila obrasla. Vsako bilko je razločil v mesečini in še barvo cveta je prepoznal na pet korakov.
Senca zvonika je bila neznansko dolga in vlegla se je po planini in kazala pot k njegovemu domu.
“Ne bi mogel zaiti! Sv. Mo hor in Fortunat mi kažeta pod!” ga je prevzelo in nehote je jel jecljati molitev, na katero je zadnje čase pozabil.
Oči so mu begale po bregeh. Bele stene gruntarskih hiš so se svetile, bajtarske kočure so dro-
JVI NEVARNO — Fotograf je ujel posnetek, ki kaže fanta na vrh jambora v pristanišču Tampe v Floridi v nevarnosti. Dejansko je letalo precej daleč od jambora, ko se s spuščenimi kolesi spušča na letališča pri St. Petersburgu.
NOVICE- i »sega sveta


NOVICE- ki jih potrebujete NOVICE- ki jih dobite se sveie NOVICE- popolnoma nepristranske NOVICE- kolikor mogoče originalne NOVICE- ki so zanimive
vam vsak dan prinafa v hišo
Ameriška Domovina
Povejie to sosedu, ki še ni naročen nanjo
' ■■■■■■BHBBIIBHIlllBBHigHQKaBHHIBaHaBlIBBBaiBBIBBHIIBBIlBHa
Prošnja In obvestilo uprave
Naše naročnike v st. clairski okolici lepo prosimo, da bi do nadaljnega poravnali naročnino direktno, osebno v uradu ali po pošti potom denarne nakaznice. S tem nam boste olajšali delo, dokler ne najdemo druge rešitve.
Tudi v zadevi smrtnih naznanil, zahval in obletnic, prosimo, da se poslužujete telefona ali pošte, če Vam ni mogoče osebno priti v urad.
Prosimo, sporočajte osebne in splošne domače novice, da bo iist bolj pester in zanimiv. Telefonska številka Ameriške Domovine je: 431-0628.
Se priporočamo pozdravljamo!
za nadaljno naklonjenost in vse lepo
AMERIŠKA DOMOVINA
■aBBBBBBBBBBBBBnBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBflBBBBBfll
ZA VALENTINOVO
poklonite svojim dragim
AMERIŠKO DOMOVINO
FRANK STRUMBEL
umrl 24. septembra 1930.
Nikoli Te ne bomo pozabili in vedno bomo Te ljubili. Čeprav v hladnem grobu spiš, v srcih naših Ti živiš!
MARY STRUMBEL
ki je umrla 28. januarja 1963.
Kako smo radi skup prišli, pri naši dobri mamici.
Sedaj pa žalostni smo vsi, ker mame več med nami ni!
)
Žalujoči otroci:
FRANK, ANTON, JOSEPH, JOHN' — sinovi MARIE KRAMER, ANNA ZUPANČIČ — hčeri
Cleveland, Ohio, 28. januarja 1970.

i*
.'
ŽENINI IN NEVESTE!
NASA SLOVENSKA UNIJSKA TISKARNA VAM TISKA
KRASNA POROČNA VABILA PO JAKO ZMERNI CENI
PRIDITE K NAM IN SI IZBERITE VZOREC PAPIRJA IN ČRK
Ameriška Domovina
6117 St. Clair Avenue	HEnderson 1-0628