poštnina ptaffitm v gotovini
Leto LXXL, št. 280 a
LJubljana,
24* decembra I93S
Gena Din 1.-
Izhaja vsaK dan popoldne izvzemal nedelje ln praznike. — InseratJ do 80 petit vrat a Din 2, do 100 vrst a Din 2.50. od 100 do 300 vrat a Din 3, večji inseratl petit vrata Din 4.—. Popust po dogovoru, tnseratnJ davek posebej. — »Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—. za Inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo.
UREDNIŠTVO Di tJPRAVNIsTVO LJUBLJANA, Knafljev* ulica štev. 5 Telefon: 31-22. 31-23. 11-24, 31-25 in 31-23
Podružnice: MARIBOR, Grajski trg št. 7 — NOVO MESTO. Ljubljanska cesta, telefon it. 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Strossmayerjeva ulica 1, telefon st. 65; podružnica uprave: Kocenova uL 2, telefon it. 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 10L.
Postna hranilnica v Ljubljani st, 10.351
Po odpovedi francosko-italijanskega sporazuma:
Francija mirno pričakuje razvoj dogodkov
Danes dopoldne se je sestal francoski ministrski svet k izredni seji pod predsedstvom prezidenta republike Lebruna, da prouči novo nasta*1 položaj
Pariz, 24. dec. br. Danes dopoldne ob 10. se je sestal v Elizejski palači pod predsedstvom predsednika republike g. Lebruna ministrski svet k izredni seji. V političnih krogih z veliko napetostjo pričakujejo sklepov te seje, ki bodo kakor napovedujejo, odločilne važnosti za nadaljnji razvoj odnošajev Francije z Italijo.
Današnji pariški listi obširno komentirajo odpoved tako zvanega rimskega sporazuma, ki sta ga 7. januarja 1935 v Rimu podpisala Mussolini in Laval. Ta sporazum se je nanašal na ureditev položaja Italijanov v Tunisu, obenem pa je bila s tem sporazumom sklenjena tudi korektura meje med italijansko Eritrejo in francosko Somalijo v vzhodni Afriki. Vrhu tega je ta sporazum določal, da si Francija in Italija medsebojno priznavata svoje interese na Sredozemskem morju ter da bosta obojestransko spoštovali status quo. Sedaj je Italija uradno sporočila, da tega sporazuma ne priznava več in z italijanske strani se naglasa, da ta sporazum sploh ni nikdar stopil v veljavo, ker niso bile izmenjane ratifikacijske listine, kakor določa 7. točka tega sporazuma.
Pariški listi naglašajo, da je stališče Italije zelo presenetljivo. Italija se je doslej vselej sklicevala baš na ta sporazum, kadar je šlo za to, da dobe Italijani v Tunisu koncesije na prosvetnem, gospodarskem ali političnem področju.    Francija je postopala napram
Italijanom v Tunisu zelo liberalno in dosedaj ni bilo v tem pogledu nobenih pritožb. Nenadna gonja zaradi Tunisa in Korzike daje po sodbi francoskega tiska naslutiti, da se za tem postopanjem Rima skrivajo drugi cilji. V francoskih političnih krogih se vedno bolj nagibajo k naziranju, da hoče Italija na ta način izsiliti čim večje koncesije na korist generala Franca in rešiti španski problem v smislu italijanskih in nemških želja. Na drugi strani pa sodijo, da gre tudi za manever, s katerim hoče Italija pripraviti teren za razgovore z angleškimi državniki.
Kar se tiče stališča Francije, izjavljajo v merodajnih krogih, da Francija mirno čaka na nadaljnji razvoj dogodkov; ker je Italija odpovedala rimski sporazum, mora pač sedaj tudi ona staviti predloge, kako si zamišlja bodoče odnošaje med Rimom in Parizom. Od Italije Francija ničesar ne zahteva in zato lahko mirno čaka. Ponovno pa podčrtavajo pariški listi izjavo zunanjega ministra Bonneta v spodnji zbornici med proračunsko razpravo, ko je s posebnim poudarkom naglasil, da Francija nikakor ne bo odstopila Italiji niti pedi svoje zemlje. Splošno prevladuje prepričanje, da bo ministrski svet na svoji današnji seji to stališče francoske vlade ponovno podčrtal.
Tem večjo važnost polagajo francoski politični krogi na bližnje potovanje ministrskega    predsednika in vojnega
ministra Daladiera na Korziko, v Tunis in Maroko. Dejstvo, da bo predsednika vlade na tem potovanju spremljalo celo vojno brodovje in močan oddelek vojnih letal, tolmačijo kot zelo pre-
pričevalno demonstracijo, da je Francija čvrsto odločena braniti svoje interese na Sredozemskem morju, prepričani pa so tudi, da v tem pogledu lahko računa na vso podporo Anglije.
Hitler bo posredoval?
Za božične praznike je Hitler sklical na posvet svoje najožje sotrndnike — Nemčija ne želi konflikta med Rimom in Parizom*
London, 24. dec. br. Berlinski dopisnik »News Chronicla« poroča iz dobro poučenega vira, da bo kancelar Hitler za božične praznike sklical v Berchtes-gaden na posvet svoje najožje sotrudni-ke. Na tem sestanku bodo razpravljali o možnosti nove zunanjepolitične pobude Nemčije. Proučevali bodo tudi način, kako naj kancelar Hitler odgovori na nedavne izjave, ki jih je podal predsednik angleške vlade Chamberlain v spodnji zbornici, ko je naglasil, da bi morala Nemčija storiti sedaj primerne korake v duhu monakovske pomirjevalne politike. Glavni predmet posvetovanj v Berchtesgadenu pa bo vprašanje glede morebitnega posredovanja v sporu med Italijo in Francijo. Nemčija, ki je ne- 1 davno podpisala skupno deklaracijo s *
Francijo in ki je v najtesnejših zavezniških odnošajih z Italijo, nikakor ne želi, da bi se spor med Francijo in Italijo še bolj poostril, ker bi moglo to spraviti v nevarnost vso politiko, ki se je pričela v Monakovu. Kar se tiče odnošajev z Anglijo, Nemčija ne misli staviti Londonu nikakih novih političnih ponudb, pač pa želi, da bi prišlo do tesnejšega gospodarskega sodelovanja. Nemški gospodarski minister Funk bo 4. januarja odpotoval v London, kjer bo skušal skleniti primeren gospodarski dogovor z Anglijo. Nemčija polaga na to tem večjo važnost, ker se boji, da bo zaradi trgovinskega dogovora med Ameriko in Anglijo docela izločena z anglosaških tržišč.
Glavni volilni odbor mora ugotoviti rezultate še za šest banovin
Dosedaj je končan pregled volilnega gradiva za Beograd ter dravsko, moravsko in dunavsko banovino
Beograd, 24. dec. e. Glavni volilni odbor nadaljuje intenzivno svoje delo v sekcijah. Vsak dan ima odbor tudi svojo plenarno sejo pod vodstvom dr. Štefana Saga dina, predsednika državnega sveta. Glavni volilni odbor je dozdaj popolnoma končal pregled volilnega gradiva za moravsko in vrbasko banovino ter za področje mesta Beograd. O svojem delu je podal poročilo    plenumu, ki ga je sprejel
brez pripomb. Včeraj je bil tudi v celoti končan pregled volilnega materiala iz dravske banovine. Za dunavsko in drinsko banovino je končan pregled za polovico dela. Dokončano je tudi pregledovanje materiala iz vardarske banovine Vse delo glavnega volilnega odbora bo končano do 8. januarja, nato pa bo glavni volilni odbor vse gradivo izročil narodni skupščini, kratko poročilo pa »Službenim novinamc.
Prepoved komunistične stranke v ČSR
Vse imetje stranke je zaplenjeno, vsi komunistični mandati pa razveljavljeni
Za poglobitev gospodarskih odnošajev med Jugoslavijo in Egiptom
Izjava novega egiptskega poslanika v Beogradu Huseina el Kapi ta
Beograd, 23. dec. e. V Beograd je prispel novi egiptovski odpravnik poslov, poslaniški svetnik L. Husein el Kapit, ki je bil sprejet od predsednika vlade dr. Milana Stojadinovića. Egiptovski odpravnik poslov je doslej služboval po raznih krajih sveta, v Londonu, v Newyorku in Atenah. Beograjskim novinarjem je podal kratko izjavo, v kateri pravi, da je srečen, da prihaja v Beograd in da bo na no-*em mestu delal v korist obeh držav. Poudarjal je prisrčen spreiem. naelašaioč. da smatra to kot dokaz   velikega prijatelj-
stva med obema državama. Izrazil je svojo željo za srečo kralja Petra II./ za namestnika in za napredek Jugoslavije. Ob tej priliki poudarjajo, da so se trgovinske zveze med Jugoslavijo in Egiptom zelo razširile. Egipt kupuje tobak, sir. maslo, les in druge predmete, mi pa uvažamo iz Egipta bombaž, riž in sol. Potreba direktne pomorske zveze med obema državama je vedno bolj nujna in naloga novega predstavnika Egipta bo, da čim prej pride do te zveze.
Možnost prekinitve odnošajev med Ameriko in Nemčijo
Washington, 24. dec. e. V diplomatskih krogih odkrito govore o možnosti prekinjenja ameriško-nemških odnošajev toda na službenem mestu v zunanjem ministrstvu smatrajo to vest za prenagljeno, čeprav v vladnih krogih ni bilo ničesar ukrenjeno, da se zmanjša resnost položaja.
Beck se bo sestal s Članom in Bonnetom
- Berim, 24. dec. h. V tukajšnjih dobro poučenih krogih se doznava, da bo poljski zunanji minister, ki je včeraj odpotoval na francosko riviero, od koder se bo vrnil v Varšavo šele 8. januarja, imel med božičem in novim letom sestanek z italijanskimi državniki na nekem parni-ku. Tem razgovorom pripisujejo v diplomatskih krogih veliko važnost zlasti glede na ukrajinski problem in na poglobitev
sodelovanja Poljske s Sovjetsko Rusijo. Na povratku s francoske riviere se bo Beck ustavil v Parizu, kjer bo imel razgovore z zunanjim ministrom Bonnetom. Po mnenju berlinskih diplomatskih krogov je tesnejše sodelovanje Poljske z Rusijo zopet zbližalo Poljsko tudi s Francijo.
Bolgarski proračun
Sofija, 24. dec. e. Na včerajšnji seji Sobranja je bil poslancem razdeljen načrt proračuna za leto 1939, nato pa je finančni minister Božilov podal obširen ekspoze o tem proračunu. V novem proračunu se nahajata dve novi postavki po 20 milijonov levov za ustanovitev direkcije za propagando in direkcije za organizacijo omla- | dine. Predvideni sta tudi dve novi predstavništvi in sicer v Burgosu in v Teheranu V proračunu so tudi kred'ti za otvoritev novih sodišč, za povečanje komasacijske službe in drugo. Po ekspozeju je Sobranje na predlog predsednika Mušano-va z večino glasov sklenilo, da bodo seje Sobranja od ponedeljka naprej od 15. do 21 in vse dotlej, da bo sprejet proračun. Med včerajšnjo sejo Sobranja so bili med ekspoze jem finančnega ministra navzoči tudi člani vlade s predsednikom dr. Kju-seivanovim na čelu.
Praga, 24. dec. e. Na včerajšnji seji ministrskega sveta, zadnji pred božičnimi prazniki, je bilo sprejetih več pomembnih sklepov, med katerimi je najvažnejši razpust in prepoved komunis-tiane stranke in vseh njenih organizacij na vsem ozemlju države. Imetje komunistične stranke bo zaplenjeno. Obenem z razpustom stranke se smatrajo razveljavljeni tudi mandati komunističnih poslancev in senatorjev. Nato je ministrski svet sklenil, da bo s 1. januarjem odpuščen iz službe tiskovni ataše pri češkoslovaškem poslaništvu v Berlinu in šef tiskovnega odseka v praškem zunanjem ministrstvu dr. Gutter. Naposled je bilo sklenjeno,
da uradniki v državni službi po dopolnjenem 55. letu izgube pravico na državno službo.
Razpust praškega ol
Praga, 24. dec. e. Doznavajo, da namerava vlada v kratkem razpustiti mestni občinski svet v Pragi, odstaviti župana dr. Zenkla in poveriti vodstvo mes-tne občine vladnemu komisarju. Ta ukrep bo najbrž uveljavljen po novem letu. Kakor je znano, je bil dr. Zenici osebni prijatelj dr. Be-neša.
Atentat na Francovega notranjega ministra generala Martineza Anida
Uporniško gibanje v Francovi Španiji zavzema vedno večji obseg — Aretacije na debelo
Pariz, 24. dec. br. V svoji pariški izdaji poroča »New York Herald«, da je bil na notranjega ministra Francove vlade generala Francisca Martineza Anida izvršen atentat. Podrobnosti še niso znane, ker zaradi stroge cenzure ni mogoče dobiti zanesljivih poročil. Po eni verziji je atentator oddal na notranjega ministra več strelov, po drugi verziji pa ga je zabodel z bodalom« Glede na visoko starost hudo ranjenega ministra, je njegovo stanje zelo resno. Listi v Francovi Španiji o tem ne smejo ničesar poročati.
London, 24. dec br. Reuter poroča:
I Po poročilih, ki prihajajo iz Francove Španije, se v severni Španiji uporniški pokret vedno bolj širi. Oblasti so odkrile še druge špijonažne organizacije ter je bilo zadnja dva dni nanovo izvršenih več sto aretacij. Več vodilnih oficirjev je pobegnilo k republikancem.
London, 24. dec. AA. Reuter. Po vesteh Španskega tiskovnega urada iz Barcelone, ni imela nacionalistična ofenziva na katalonski fronti nobenega uspeha. Poročilo pravi, da so bile nacionalistične čete odbite v vseh odsekih pri Trampu in Serosu. Republikanci trdijo, da so ujeli več nacionalistov in med njimi tudi mnogo tujih prostovoljcev.
Madžarska »agrarna reforma«
Prizadeti bodo samo iidje in nekateri tujci, agrarni interesenti pa dobe zemljo samo v
Budimpešta, 23. dec. e. V madžarskih f krogih z največjo resnostjo razpravljajo o ureditvi agrarnega vprašanja. Iz službenih krogov se je po daljšem času prvič izjavil novi kmetijski minister grof Tele-ki. Zanimivo je, da je minister imenoval predlog zakona o agrarni reformi zakonski poizkus. Iz tega je že jasno, da pričakovani zakonski ukrepi še ne pomenijo definitivne ureditve agrarnega vprašanja. Za glavne točke zakona smatra minister težnje, da se ustvari čim večje število majhnih gospodarstev. Glede ozemlja, ki ga je treba razdeliti, je minister izjavil, da gre predvsem za zemljo, ki je neobdelana, ne glede na to. ali je last velrkih ali malih posestnikov. Potem bo parcelirane zemlja
tujih državljanov ter posestva delniških družb in bank in pa zemlja, ki pride v poštev na podlagi bodočega židovskega zakona. Praktično pomeni to, da pride pod agrarno reformo samo zemlja Zidov, ker imajo prvi malo zemlje. Sele na zadnjem mestu so posestva, ki so v rokah magna-tov to aristokratov. Zaradi tega je, kakor zatrjujejo, malo upanja, da bo agrarna reforma prizadela bogataše in fidejkomise. V pristojnih madžarskih krogih sedaj očitno prevladuje mnenje, da se bodoča agrarna reforma ne bo nanašala na razdelitev zemlje novim posestnikom, temveč, da je nje namen, da se zemlja najintenzivnejše obdeluje in da se v to svrho ne razdeli no- t vim lastnikom, temveč samo da v najem. I
Gordel Hufl
zun. minister ameriških Zedinjenih držav, ki si je na vseamerišld konferenci mnogo prizadeval, da bi prišlo do ustanovitve ameriškega Društva narodov. Njegov predlog pa ni prodrl, pač pa je 21 ameriških republik sklenilo, da bodo solidarno branile Ameriko pred napadi od zunaj.
isHHsBBsnBHsnnsHBsnB^BBBBBaBHHni
Iz zaporov izpuščeni primorski Slovenci
Trst, 24. decembra, b. Te dni je bilo izpuščenih iz zaporov 14 Slovencev, ki so bili pred leti obsojeni na več let ječe. Tako so se vrnili domov: Dušan Hreščak, dijak, obsojen leta 1927 na 27 let Ječe, Vladimir Stoka, trgovski pomočn k, obsojen leta 1930 na 20 let ječe. ter 12 fantov s Kpprivišca, ki so bili leta 1932 obsojeni na 30, oz. 20 let ječe. Vseh je bilo tedaj obsojenih 13, toda že pred tedni se je vrnil domov Andrej Bregovšček, kateremu so te dni sledili še: Anton Lipičar, Marko Močnik, Leopold Lango, Leopold fiuli-goj, Jožef Savli (obsojeni na 20 let), Donat LipiČar. Leopold Lipičar. Valentin Lipičar, Avgust Močnik, Štefan Močn k, Rudolf Pregelj in Ivan Jug (obsojeni na 30 let ječe).
Ciano obišče Varšavo
London, 24. dec. e. Havas. Italijanski zunanji minister grof Ciano bo obiskal Varšavo 15. januarja. Krožijo vesti, da bo Ribbentrop obiskal Becka najbrž tudi že januarja._
Sežne razmere
z dne 24. XH. 1938.
Kranjska gora 810 m: —5, barometer se dviga, oblačno, 70 cm pršiča, sanka-lišče uporabno.
Rateče - Planica 870 m: —5, oblačno, 70
cm pršiča.
Vršič 1523 m: —6, drobno mede, 20 cm pršiča na 60 podlage.
Dovje - Mojstrana 650 m: —5, oblačno, 26 cm pršiča na 40 podlage, skakalnica uporabna.
Bled 501 m: —5, oblačno, 62 cm pršiča.
Pokljuka 1800 m: —12, oblačno, 20 cm pršiča na 60 podlage.
Gorjuše 1000 m: —5, oblačno, 65 cm pršiča.
Sv. Janez v Bohinju 530 m: —2, drobno mede, 20 cm  pršiča na 60 podlage.
»Zlatorog« v Bohinju 530 m: —2, drobno mede, 30 cm pršiča na 65 podlage, cesta iz Bohinjske Bistrice do Zlatoroga je splužena,
Komna 1520: —6. drobno mede, 20 cm pršiča na 100 podlage.
Vogel: —8, oblačno, 65 cm pršiča.
Kofee: —9, oblačno, 20 cm pršiča na 70 podlage.
Dom na Krvavcu 1700 m: —5, jasno, 20 cm pršiča na 60 podlage,
Velika planina 1558 m: —5, 20 cm pršiča na 60 podlage,
Kamniška Bistrica 601 m: —5, 10 cm pršiča na 50 podlage,
Jezersko 890 m: —4, oblačno, 50 cm pršiča
Skorja Loka 350 m: —3, oblačno, 42 cm pršića,
Polževo 620 m: —1, oblačno, 42 cm pršiča, So draži ca: —5, oblačno, 14 cm pršiča na 31 podlage,
Kurešček 833 m: —4, 15 cm pršiča na 30 podlage,
Sv. Planina: —6, oblačno, 30 cm pršiča, Lisca: —3, 30 cm pršiča na 20 podlage, Pohorski dom in Mariborska koča: —4,
drobno mede, 35 cm pršiča, Sv. Lovrenc na Pohorja: —8, oblačno, 45
cm pršiča,
Rimski vrelec: —4, oblačno, 50 cm pršiča, Koča na Smrekovem: —6, oblačno, 75 cm pršiča
Koča pod Storilcem: —8, oblačno, 20 cm
pršiča na 60 podlage, Peea: —4, oblačno, 85 cm pršiča.
Sorzna oorocUa.
Cnrih, 24. decembra. Beograd 10, Pariz 11.665, London 20.66. New York 442.875, Bruselj 74.625, Milan 23.30, Amsterdam 240.62, Berlin 177.50, Praga 15.125, Varšava 83.62, Bukarešta 3.25.
Stran 2
»SLOVENSKI NAROD«, ***** 34. *eer»*rm 1938.
st«*. 289
Vesele in prijetne praznike želita naročnikom, čitateljem in inserentom „Slov. Naroda?4
UREDNIŠTVO IN UPRAVA V MARIBORU
Sveti večer v kmečki
družini na Kozjaku
Božično razpoloženje ▼ nafi kmečki hiši je neka]
posebnega
Križevci, 23. decembra.
Posestvo kmeta Pernika Gregorja leži visoko na Kozjaku. Ob njegovem mlinu ob potočku, streljaj od domače hiše, teče državna meja. Okrog hiše se razprostirajo polja, travniki, pašniki in temni smrekovi gozdovi, kjer stoje zdaj pošastni snežaki.
Lep in idiličen je ta dom tam gori, ki ga upravlja umni, razsodni in varčni gospodar s svojo družino.
Gospodar je vdovec. 2ena mu je umrla pred leti. Ze šesti križ mu leze na sključena ramena. Pri gospodarstvu mu pomagata sin Martin in hlapec Joža, dočim sloni vse gospodinjstvo na ramenih hčerke Jul-ke in dekle Mice. Pri hiši je še 12 letna vnukinja Ančka in stara preužitkarica Hana s svojo vnukinjo Lojzko.
Ta družina kraljuje tam gori, dela in se preživlja iz dneva v dan, mesece in leta, odrezana od sveta in živi neko patrijarhalno življenje. Njih geslo je »Vsi za en-> ga, eden za vse!«
Na sveti post, tako imenujejo dan pred božičem, je v tej hiši svečano razpoloženje. Ostra burja piha preko jas in s snegom pokritih pobočij. Mraz stresa vsakega, ki prestopi prag.
V hiši prijetno diši po sveže peč?mh poticah in kolačih. Te peke je precej, ker velja na Kozjaku običaj, da dobi vsak član družine za praznike svoj ko!a£ in svojo potico. Prijetno je v hiši, kjer ostali še opravljajo razna malenkostna dela.
To traja do obeda. Po obedu, ko odloži gospodar žlico in odmolijo, začne s svečanim glasom: »Ti, Joža, uredi vse v hlevu, da bo čist. snažen in tudi živina naj bo snažna. Tudi ona ima danes svoj poseben praznik, saj se je Zveličar rodil baš v hlevu. Martin, ti pospravi okrog hiše ženske uredite po hiši, Ančka in Lojzka pa napra vita Betlehem.«
Navdušenje obeh deklet je tako veliko saj je najlepše delo za nju urejevanje Betlehema, da ju mora gospodar pokarati.
Vsak oddide na odrejen mu pose), bre? besed, brez ugovarjanja, ker vsi že vedo kakšen je domači red tega dne.
Gospodar sam pa gre v sobo, se umrje lepo počeše in obleče pražnjo, belo srajco, obleko, ki jo ima ob nedeljah, si prižge cigaro, ki si jih je kupil že prejšnjo nedeljo v bližnjem trgu in hodi, tako svečano opravljen okrog hiše, v hlev in ^leda, če se dela točno po njegovih nasvetih. Večkrat gre v klet in prinese najboljšega hru-škovca, katerega segreje na peči in ga ho dijo marljivi delavci vsak čas pit in se krepčat.
Ančka in Lojzka sta v kotu napravili Betlehem. Lep je ta Betlehem, a vendar napravita še božično drevesce. Nanj obesita jabolka, orehe, razne papirčke in razno drobnjad. Dedek pritrdi drevesce na pripravljenem žeblju v stropu tako da visi s stropa, poleg goloba »Sv. Duna« nad veliko mizo.
Tako je tudi to delo opravljeno. Vsi, ki prihajajo v sobo, hvalijo dekleti, da sta tako lepo vse uredili.
Zunaj pritiska vedno hujši mraz in na oknih se pojavljajo prve ledene rože, ki so čez dan izginile. V sobi pa vlada prijetna toplota in prijeten vonj po.kuhanem hru-škovcu.
Ko so ostali opravili svoja dela, se tudi preoblečejo v pražnjo obleko in zbirajo okrog velike mize.
Zunaj se je medtem že zmračilo in gospodar prižge trsko, katero še uporabljajo, a le takrat, kadar zvečer ni posebnega dela, drugače pa svetijo s petrolejem.
Sedaj nastane najsvečanejši trenutek, ko gospodar obdari vsakega člana družine s kolačem in potico. Vsi so resni in se gospodarju zahvaljujejo. Svečana tišina, res pravi angelski mir vlada v hiši.
To je res pravi sveti večer. Kolovrati, ki so vsak večer klopo tali, stoje nemo v kotu. Njih vretena so mirna. Tu ni onega veselega dekliškega smeha, ki se razlega tod vsak večer, tudi ni rednih večernih vasovalcev, ki stalno prihajajo v hišo.
Vso družino je prevzelo božično razpoloženje. Slehernemu se prikrade v dušo tiha, lepa misel in tajna struna srca boječe ubira mehke melodije, ki vse izzvenevajo v želji po miru in dobroti. Vsi so srečni in resnična sreča žari vsakemu z lic.
Molk vlada v hiši. Le redki vzdihi gospodarjevi, ki se je spomnil svoje rajne žene Lize, in dušljiv kašelj priletne pre-užitkarice večkrat prekinjata blaženo tišino.
». .. In mir ljudem na zemlji,« ki ga ljudje tako ljubijo, se odraža v vseh članih, te grcaste, kozjaške, kmečke družine. Ta angelska pesem gre, kakor zvok fanfar iz srca v srce posameznika in nepopisna sreča otaja vse trpljenje in muko.
Na sveti večer so vsi enaki. Ni razlike med poslom in domačini, vsi uživajo blaženo toploto, mehke božajoče melodije »Mir ljudem na zemlji«.
Ta molk in to svojevrstno doživljanje svetega večera, ki je na Kozjaku najlepši večer leta, prekine gospodar z molitvijo. Vsi molijo, glasno, monotono, strmeč pred se . ..
Zunaj pa piha burja in nosi sneg. Večkrat z vso silo udari po oknu in vsi se ozro tja. Molitev pa teče dalje, dokler je končno s krepkim »amen«, gospodar ne zaključi. S tem je tudi konec razmišljanja in molka. Vsak si sedaj ogleduje svoj kolač in svojo potico, vmes si začno pripovedovati razne doživljaje, razne spomine in dogodke.
Stari preužitkarici v kotu se prične dremati. Micka in Lojzka pa z vzradoščeni-mi obrazi gledata v dozorevajočo svečko pred Betlehemom. Tudi dolga trska, katero je hlapec Jože večkrat otrl, dogoreva in že pripravlja drugo.
Tam iz cerkvene line se oglasi zvon. Njegov glas je danes svečan in močnejši od tulenja burje. Vabi k polnočnici, kateri mora vsaj en član družine prisostvovati.
— Huda bo danes pot, Martin! — pravi gospodar svojemu sinu. — Pa tudi tema je takšna kot v rogu. Ti pojdeš letos sam k polnočnici, Jože naj gre s teboj, jaz sem prestar, noge me bole.
Martin in Jože obujeta težke, okovane škornje, se zavijeta v plašče iz ovčjega kožuha in stopita iz hiše. Veter jima zakadi cel kup snega v obraz, v pozdrav. Vzameta še veliko baklo, ki sta jo napravila iz smo-lovca in jo prižgeta.
Težko stopRta po visokem snegu Od vseh strani se vidijo svetlikajoče se bakle, ki jih nosijo čvrsti fantje, mlajši gospodarji, pa tudi neustrašna dekleta, hiteč k polnočnicam.
Doma pa še čakajo. Hočejo namreč še enkrat čuti glas božičnih zvonov. In ko ti še enkrat zadone prisluhnejo vsi in končno gredo k počitku.
Domačija stoji sedaj nema, temna in mirna Okroe njenih oglov piha burja, ki nosi sneg. Vm°s pa poio zvrnovi svojo milo pes°m. božično pesem »Slava Bo?u na višavah in mir ljudem na zemlji, ki so dobre volje.«
Kolar Vilko
V POČASTITEV ROJSTNEGA DNE NJ. VEL. KRALJICE MARIJE PRIREDIJO SOKOLSKA DRUŠTVA V MARIBORU
III. SOKOL
v soboto dne 14. januarja 1939. v vseh prostorih Sokolskega doma
Vnebovpijoča priča
socialne neurejenosti
Nam Slovencem manjka Sirokopoteznosti, širokogrudnosti in čuta vzajemnost
Maribor, 22. decembra Danes dopoldne je pred Kazino naslonjen na steno ob Ljudski univerzi vzbujal pozornost in pomanjkanje divje poraščen mož pokrivajoč svojo nagoto le za silo, s capami in obut s cunjami prevezanimi škarpi. Žvečil je kos starega kruha in solnčil svojo premraženost. Izpocetka na prva vprašanja zelo nezaupljivemu, se je revežu le razvezal jezik, ko je videl, da se morda prvič v njegovem bednem položaju (če ne celo v njegovem življenju) nekdo zanima za njegovo usodo. Pred dobrimi 40 leti je prišel iz Hrvatske in je ves ta čas služil v Mariboru; po več let pri enem gospodarju — torej kakor Cankarjev »Hlapec Jernez«. Po avojem prepr čanju je pristojen v Maribor. Prenočuje v Studencih, v nekem hlevu na slami, cunje, ki jih čez dan nosi na sebi, mu služijo za odejo. V ljudsko kuhinjo ne mara več zahajati, ker so mu mlajši preveč nagajali. Zato je rajši gost pri šolskih sestrah, kjer ga bolj poznajo. Star je 59
let. Piše se Gidijan Tomaž.---
Več za enkrat ni bilo mogoče od njega dobiti. Sicer pa zadostuje obupna prikazen le sama kot taka tudi če bi že zgornji podatki ne bili točni. In zadostuje ta prikazen globoko pod človešk"m dostojanstvom, tudi če bi bil to en sam in izjemen primer. Pa je žal le eden izmed številnh, ki tavajo po mestnih ulicah, ne da bi se kdo za nje resneje pobrigal, razen z m;!ovalnimi pogledi starejših mimoidočih. Tomaž Gidijan, aH kakor se že piše, je le ena res v nebo-vpijoča priča kako v vsakdanjem živllenju neurejeno je to vse naše soc'alno skrbstvo in to navzlic sicer vzornemu poslovanju pri našem soc. polit, uradu. Tu se je v zadnji dobi mnogo izboljšalo in mnogo vsega priganja vrednega storilo. Vendar je odprta
še široko zevajoča vrzel med preskrbo domačih in vnanjih revežev. Enega vzrokov te vrzeli je Cankarjev božiček doživel baš te dni na najmerodajnejšem mestu: »Mestna občina skrbi za božićnico svojih domačih revežev... In Le celo delavci pomožne akcije (preko 180) je bodo deležni« ....
Vse lepo in prav! Toda občina vendar ne obstoji samo iz vanjo pristojnih, marveč tudi iz vseh v njej živečih! Ako zaostajajoči bednostni sklad res ne dovoljuje večjega izenačevanja med v Maribor in v druge občine pristojnimi, je to razlikovanje z vidika socialne ekonom je utemeljeno. Toda božič je samo enkrat na leto. In vsaj en en večer in en dan — oba največja v vsem kulturnem svetu — bi v državno obmejni postojanki kakor je naš Maribor ne smelo biti vsaj ne tako globokega in vsakemu tujcu že od daleč vidnega razlikovanja. In vsaj tako škandaloznih prikazni kakor je omenjena, bi ne smelo biti tik pred boži. čem na najbolj prometni ulici v posmeh mladeži, v pomilovanje redkih in v splošno zgražanje — ». . . . ki so dobre volje . . .«
Nam Slovencem sicer ne manjka dobre volje — to dokazujejo številni božički ob naši meji. Manjka nam pa š'roikogrudno-sti, širokopoteznosti, čuta vzajemnosti in ž.vljenjskega občestva, vseh na eni in isti grudi in takorekoč pod eno in isto streho bivajočih. Kako vse drugače bi Maribor na letošnji božič v spomin 20-letnice našega osvobojenja tudi napram širnemu svetu imponira!, če bi bil skrbel za tako božićnico, da bi je bili deležni val v tem času v Mariboru se nahajajoči resnični reveži. To bi bil tudi prvi Cankarjev božiček v Mariboru!
Pohorje so modernizira in napreduje
Na Pohorja obratujejo te tri etektri
ie telefonske govorilnice
Maribor, 24. decembra Vrh Pohorja obratujejo sedaj že štiri elektrarna. prvo so uradili magistratni uslužbenci pri pohorskem domu. Sledil je počitniški dom kraljice Marije na Pohorju, pozneje tudi Smolnik. Vse omenjene elektrarne se iz leta v leto Izpopolnjujejo in predstavljajo važen činitelj pri ustvarja* nju našega pohorskega Semmeringa, saj je elektrika med osnovnimi pogoji udobnega sodobnega življenja in uspeha tujsko prometne propagande.
Sedaj pa imajo svojo elektrarno tudi v zapadnem delu Pohorja in sicer pri Sen-jorjevem domu. kjer se oblikuje in poraja novo torišče pohorskega Semmeringa. V bližini Senjorjevega doma so si zgradili nekateri mariborski inženjerji svojo > Bajto«, veleindustrijec in tekstilni tvorničar g. J. Hutter pa si je zgradil lepo in sodobno urejeno poletno vilo. Poleg vile si je omislil moderno elektrarno, ki jo je po najmodernejših smernicah in gradbeni tehniki zgradila tukajšnja stavbna tvrdka Jelenec & šlajmer.
Včeraj je bila kolavdacija novozgrajene četrte pohorske elektrarne. V komisiji so bili sreski načelnik iz Dravograda g. Mi-lač. zastopniki stavbne tvrdke inž. Jelenec in šlajmer ter Hutterjeve rodbine. Po kolavdaciji so ponosno za žare le žarni-
ce vrh Senjorjevega doma, ki so oznanjale svetu, da je tudi tja gori prodrla, civilizacija, ki si je brez električne razsvetljave in električne pogonske sile ne moremo misliti.
Ob tej priliki je bilo izraženo priznanje stavbni tvrdki inž. Jelenec & š laj mer za odlično ureditev, ki je tem večjega pomena, ker so se pojavile pri gradnji elektrarne gotove težkoče, ki jih je bilo mogoče premagati le z mojstrskim strokom jas tvom Četrta pohorska elektrarna pa bo velikega pomena za ves kompleks ob Senjorjevem domu, ki postaja novo torišče zasebne podjetnosti ter hvalevredne iniciativnosti, saj vodi tja gori lepa avtomobilska cesta, ki te pripelje do vrha, kakor te v vzhodnem delu pripelje lepa pohorska cesta do Pohorskega doma oziroma Mariborske koče in ki vodi naprej proti Ruški koči.
Tako se oblikujejo osnove novega življenja na našem Pohorju, ki je bilo že pred desetletjem precej odmaknjeno od civilizacije. Ureditev telefonskih govorilnic na promet ter posebno podjetnost nedvomno naših pohorskih postojankah pa bo tujski Se bolj razgibal in povzdignil, po elektrifikaciji Pohorja je to nadaljnja programska točka, ki ji posvečajo veliko pozornost vsi naši tujskoprometni in planinski črnite 1 ji.
Mariborske in okoliške novice
—Iz policijske službe. Policijski uradnik g. Belšak, ki je bil nameščen pri tukajšnjem predstojništvu mestne policije, pride k banski upravi v Ljubljani. Na njegovo mesto pride A. Lazarevič, ki je služboval doslej pri banski upravi v Ljubljani. G. Premru pa je premeščen od tukajšnjega obmejnega komisarijata k sreskemu na-čelstvu v Ljutomeru.
— Razstava likovnih umetnikov v beli q\orani Sokolskega doma se danes zaključi. Materialni uspeh ni zadovoljiv.
— Drobne novice. 57 - letna posestnica Ivana Lešnik iz Sv. Miklavža na Dravskem polju je padla z lestve in si zlomila levico. Žrtev poledice je postal 65-letni sodar Pavel Ledinek iz Gozdne ulice, ki si je pri padcu stri levico. Na poledenelih tleh je padla 52-letna Karolina Pahor in dobila težje poškodbe v levem kolku. Vse ponesrečence so prepeljali v tukajšnjo bolnišnico. — Posebnega specialista za nabiranje zanimank za kuharski tečaj so aretirali v Celju. Imenovani je oškodoval več služkinj v Ptuju in Mar.boru. Radi tega poziva mariborska policija osebe, ki jih je sleparski premetenec oškodoval za večje in manjše zneske, da sporočijo svoje naslove tukajšnjemu predstojništvu mestne policije. — Posestn ci Karolini Forstnerie-vi, ki stanuje v Prankopanovi 2, so izginili predmeti v vrednosti 1000 din. Tatvine je osumljen neki c'gan, ki se je zadnje dni sumljivo potikal okoli hiše in ki ga policija sedaj išče. — Posestn k u Alojziju Senekoviču iz Sv. Lenarta v Slovensk h goricah so izg nile iz kurnika najlepše kokoške, prav tako tudi aidarju Alojziju Lubeju, ki stanuje v Obrežni ulici 69 v Studencih.
— Tezenske novice. Med tukajšnjim delavstvom je zelo ugodno odjeknila vest o lepi bož čnici, ki jo je pripravila svoj m nameščencem in delavcem tukajšnja Splošna stavbena družba. Med delavstvom priljubljeni ravnatelj g. Babic je ponovno izpričal svoje toplo srce in globok smsel za potrebe delavstva in njihov h rodbin.
— Pohorje kliče! Včeraj je po četrtkovem presledku spet na gosto naletaval sneg. S Pohorja poročajo o ugodni smuki Posebni avtobusi bodo za praznike prevažali naše vnete smučarje na Pohorje, kjer se obeta za bož'čne prazn ke prav živahno vrvenje. Sme^jši in bolj izvežbani smučarji pa pohite na Uršljo goro oziroma Peco kjer jih čaka za smuko izredno ugoden sneg.
— FaJska elektrarna odklopi v ponedeljek 26. t. m. električno napravo od 8. do 8.30 za mesto Maribor in okolico. Napeljavo je smatrati pod tokom.
— Socialno-politični oddelek mestnega pogla arstva Maribor bi rad oddal v uk nekaj svojih varovancev kot vajence proti Dolni esk bi  V poštev prihajajo kovinar-
ka. pekarska in gostilničarska obrt Re-lektanti naj se bla?ovoljo zgasiti na gornji na lov, Rotov ki trg 9 pismeno, oseb-io, oziroma telefonsko (tel 27-54).
— Obsojeni. Kakor smo že poročali v včerajšnji številki, se je morala zagovarjati pred malim kazenskim senatom mariborskega okrožnega sodišča 21 letna služkinja Marija Hrastnikova. ki je bila obsojena na 3 me-ece in 15 dni strogega zapora. Nadalje ie mali kazenski 9enat OfcSOdll Ivana žunkovića na 1 leto in 8 mesecev robije ter na izgubo častnih državljanskih pravic za dobo 3 let, Franca Pavalca na 6 mesecev strogega zapora in 120 din globe Ludovika žunkovića na 5 mesecev strogega zapora in 120 din globe, Antona Rumpla na 20 dni zapora, pogojno za dobo 2 let, Marijo Pavalčevo na 3 mereče strogega z?pora pogojno za dobo 2 fcte 53 let^i bivši knigo.odja Josip Vrabl je bil v odsotnosti obsojen na leto cini in 2 meseca robije ter na izgubo častnih državljanskih pravic za dobo 2 let.
— Mesar**« prodajalnice bodo na božični dan zaprte, na Štefanovo pred poldne do 10. ure pa odprte. Prav tako bo s prodajo mesa tudi na stojnicah. Mariborske gospodinje se opozarjajo, da si pravočasno preskrbe meso.
— Glas občinstva. Prejeli smo s prošnjo za objavo: Spet smo v snegu. Hišniki in hišnice čistijo plrčnike. Ponekod je to vse leno v redu, drugod nekoliko manj. Dogaja' pa se, kakor vsako leto, da so po čišćenju hodniki neposuti ali nedovoljno posuti. Tako je bilo zlasti v četrtek, ko je nastopilo nekoliko južno vreme. Cez dan so bili pločniki vlažni in mokri. Preti večeru pa je bila poledica. Nešteto hišnikov in hišnic je pozabilo na svojo dolžnost. V interesu hišnih posestnikov samih je, da skrbijo za redno in dovoljno posipanje hodnikov is pločnikov.
— NameecenSlco gibanje. Društvo zasebnih in avtonomnih nameščencev v Mariboru je imelo te dni širšo sejo. Na seji so se storili važni sklepi, ki so v zvezi » bližnjimi volitvami v Pokojninski za vod. V kratkem bo sestanek vsega članstva, na katerem se bo članstvu pojasnilo stanje, v katerem je trenutno vprašanje namesčenskega sanatorija v Mariboru.
— Studen&ke novice. Naši vrli študentki Sokoli se pridno pripravljajo za proslavo 20 letnice studenškega Sokola. Stu-denški sokolski diletantski oder, ki ima svoj sloves, se marljivo pripravlja na pro-slavno predstavo ki bo v začetku februarja. — Studenška Ljudska univerza ima svoje prihodnje predavanje po novem tetu.
— Pobreške novice. V kratkem bomo imeli anketo prizadetih v zvezi z načrti za gradnjo novega meljskega mosta. Pri anketi se bo konkretno obravnavalo vprašanje odstopa zemljišč v zvezi s problemom ureditve dovoznih cest Med Pobrežam" se opaža za to konferenco živahno zanimanje.
— Odprta noč in dan So groba vrata.
V kurilnici je umrl 46 letni strojevodja Maks Krepek. V splošni bolnic:' je umrla zasebnica Ana Prosenk. stara 28 let. V Drevoredni ulici št. 9 na Pobrež:u je umrl v 73. letu svoie dobe zasebnik Josip Bračko Na Koroški cesti 27 je umrl upokojeni orožniški narednik vodnik Anton Pirih. star 61 let. žalujoctm naše toplo sočutje!
— Na božičnem ribjem trgu je bilo včeraj precej živahnega povpraševanja. Prodali so 60 kg sardel po 14, 60 kg sardon po 12. 110 kg giric po 11, 25 kg c'nlov po 18 do 22 din. 25 kg molov po 24 d.-i, 5 kg ha r bonov po 38 din, 5 kg brancine v po 30 do 38 din, 6 kg Kalamajev po 24 din. 100 kilogramev kaviarov s Severnega morja po 20 din. Od sladkovodnih rib so prodajali 145 kg karpov po 12 do 14 din, 15 kg šcttfg po 18 din, 20 kg belic po 8 do 9 din za kilogram t
— Svetovna »nz^tava v New Y<>rKu leta 1989. Vsi interesenti dobijo vse informacije glede najcenejše vožnje in ameriškega vizuma pri Putniku v Mariboru tudi pismeno.
g. Tomu Maverju, domači cementarni, y. JuvančiČu in g. Zelezniku, ki so 8 svojimi bogatimi darili toliko pripomogli, da je bilo mogoče obdarovati skoraj vse siromašne
otroke.
Obdarovanje otrok
Maribor, 24. decembra.
Podporno društvo za revne učencev Mariboru je obdarovalo za božič 788 potreb-lih otrok po šolah in zavetiščih, in sicer, 356 dečkov in 332 deklic. Razdelilo je 325 uarov čevljev, 192 deških, 145 dekliških oblek, 131 deških srajc, 120 spodnjih hlač. 119 dekliških srajc, 114 hlačk. V celoti je razdelilo društvo 1146 komadov, poleg tega še 16 dtc. žepnih robcev in 190 m raznega blaga, 3 plašče, 78 čepic, 5 parov nogavic
Tudi med letom je preskrbelo društvo nekaj zelo potrebnih otrok in odraslih z obleko, obutvijo in z raznim blagom. 1614 din je izda* o društvo za popravilo čevljev.
Vsem dobrotnikom društva, ki so na katerikoli način pripomogli k obdaritvi najpotrebnejših, čast in priznanje.
Mariborsko gledališče
Sobota, 24. decembra: zaprto.
Nedelja, 25 decembra, ob 15. uri: »Pesem
s ceste«. Znižane cene. — Cb 20. uri:
»Vse za šalo*. Krstna predstava. Izven. Ponedeljek,   26.   decembra,   ob    15. uri:
»Boccaccio«. Znižane cene. — Ob 20.
uri: »Vse za šalo«.
Božična krstna predstava »Vse za šalo«
— najnovejše slovenske operete pisatelja D. Gorinška, se pod vodstvom skladatelja, voj kapelnika J. Jiranka in v Harastovi-čevi režiji vrši na večer božičnega dne. V vodilni vlogi trgovca Jurija Revna nastopi pisatelj Danilo Gorinšek. V glavnih vlogah pa: Ljubica (Revnova hči): Igličeva; Bogateč (bogat Amerikanec): Manoševski; Alice (njegova ses'ra): Brumen-Lubejeva k g.; konzul Sveder: Verdonik; Cašpar Melhior pl. Muha: Harastovič; Eva Čebela (vdova): Gorin'kova; hotelir Otorepec: Kovic Pavle. Vseh vlog je 20. — To najnovejše domače glasbeno delo obeta od začetka do konca veliko veselja in humorja že v besedilu, pa tudi mnogo temperamentne in vendar melodiozne glasbe. Vse pa je še izpopolnjeno z nalašč za to izdelano pestro opremo (nove obleke domačega izdelka in slikovita prizorišča). Ta naša opereta obeta postati šlager te sezone, slično, kakor je bila lani češka opereta »Pod to goro zeleno«.
Božiček v mariborskem gledališču prinese razen krstne predstave Gorinšek-Ji-rankove operete »Vse za šalo« tudi sicer zelo zabaven repertoar. V nedeljo popoldne se ponovi priljubljena komedija »Pesem s ceste«, v kateri namesto obolelega Blaža nastepi Verdonik. na Štefanovo popoldne se ponovi zelo zabavna opereta »Boccaccio«, zvečer pa je prva ponovitev operete »Vse za šalo«. Obe popoldanski predstavi sta ob znižanih cenah.
Mariborska beležaica
Dežurni lekarni: Minafova na Glavnem trgu in Remsova na vogalu Meljske in Aleksandrove ceste.
Z Zidanega mosta
— Sokolski đom so povečali. Nedavno smo pisali, da so naši vrli Sokoli pričeli z deli za povečavo Sokolskega doma na Zidanem mostu. Vsak večer jih je prišlo okoli deset na delo, ki je šlo hitro izpod rok. Dom je povečan proti cesti, ki pelje na postajo. Od tu vodijo lepe stopn ce v prednje prostore dvorane, ki je povečana ba5 za ploskev bivšega odra. Oder so odstranili ter ga postavili na nasprotno stran. Sokolski dom bo, Č?m bo dovršen, tudi na zunaj služil v okras Zidanega mosta, poleg tega pa bo tudi žarišče sokolske ideje, ki je pri nas povsod na pohodu.
— Božićnica na ljudski šoli. Tukaišn^a ljudska Šola je že delj časa zbirala darila in prostovoljne prispevke, s katerimi je priredila v petek 23. t. m. lepo božićnico. Obdarovanih je bilo okoli 60 najsiromaa-nelših otrok, ki posečajo ljudsko šolo na Zidanem mostu. Šolski upravitelj izreka številnim darovalcem nailepšo zahvalo. Predvsem pa se zahvaljuje restavraterju
zborovanje
Maribor, 23. decembra
Oni dan se je vršilo učiteljsko zborovanje JUU za srez Maribor de.^ni breg na ljudski šoli v Studencih. Po uvodnih formalnostih je predsednik društva prešel na dru .i red. G. Ledinek iz Tezna pri Mariboru je v svoiem obširnem predavanju prikazal nekaj svojih izsledkov pri proučevanju s\ojega ođce'ka. Dotaknil se je naslednjih poglavij 1. potreba proučevanja, 2 prikaz oddt'Va* oris odelka, telesni razvoj, duše /ni obraz opazovanja, inteligenčna slika, profil enega otroka, anketa, pu-bertetni čas, učni uspeh, kjer so vzroki pomanjkljivega uspeha, socialne prilike, kako gleda deca na domače razmere, vpliv socialnih prilik na du:evna dogajanja. 3. šolsko delo: sodelovanje dece, način šolskega dela in znanje. Po predavanju je bil soglasno sprejet predlog g. Vranca Ernesta.
Potrebe zgodovinskega, zemljepisnega in prirodopisnega pouka na ljudskih šolah zahtevajo, da imej učenec kot pomožno čtivo priročnike s sodobno oblikovanim gradivom. Zlasti ljudskošolska zgodovina bi ne smela biti pusta, opi?ovalna in šablonska kakor doslej, saj je otrok v svojem načinu gledanja in doživljanja usmerjen nazorne* in konkretno. Naj sekcija JUU v Ljubljani skrbi za to, da priročniki izidejo čim prej. Pripominjamo pa, da vztrajamo pri svojem lanskem predlogu, da naj MM izdaja poleg leposlovnih mladinskih del tudi kako realistično, n. pr. zgodovinsko čtivo, ki bo uporabno v šoLskem delu. Dosedaj je izšlo nešteto slovenskih mladinskih del, nimamo pa niti ene knjige, ki bi mogla s pridom siužiti vse šolsko leto kot priročnik.
Slednjič je bila sprejeta naslednja resolucija: 1. Vsem poročenim državnim uslužbencem naj se povečajo prejemki za 500 din mesečno. 2. Vrne naj se rodbinska do-klada za ženo v znesku 150 din mesečno. Rodbinska doklada za otroke naj se poviša na prvotno višino 150 din mesečno.
Radi sodelovanja pri Rdečem križu so sklene, da bo učiteljstvo takoj pristopilo in sodelovalo, ko se mu povišajo prejemki. Dotlej pa je sodelovanje nemogoče, ker no more plačevati niti članarine JUU. Poverje-ni.štvo SSM je prevzel g. Ernest Vrane Iz Studencev. Prihodnje zborovanje bo v prvi polovici meseca januarja 1. 1°39.
Roparski napad
Novo mesto, 23. decembra Kakor običajno vsak večer je odšla sodna uradnica gdč. Milka Zupančičeva tudi v četrtek zvečer na izprehod po Trdinovi cesti na Grm. Že takoj po poti skozi mesto je opazila pri trgovini A. Grilc na koncu mosta, da ji sledi neznan mladenič, ki se pa zanj ni zmenila. Ko je pri.šla tako zatopljena v svoje misli in dnevne skrbi vrh Trdinove ceste na?mroti božjega groba^ je k njej od zadaj nenadoma planil neznanec, ki jo je prijel za roke, nato pa za ročno torbico, katero ji je nameraval ukrasti. Po precej hudi borbi se je močnemu napadalcu končno posrečilo priti do plena, s katerim je izginil preko zasneženih grmskih paznikov proti Prešernovi ulici.
Po ropu je napadenka pohitela naravnost v mesto na orožnisko postajo, kjer je prijavila napad. Orožniški narednik g. Rotar jo je takoj ubral za napadalcem. Raziskal je ves obširni teritorij, ki spada h kmetijski šoli na Grmu, nato pa je §el po osamljeni Prešernovi ulici, ki vodi v Smihel. Skrit ob poti pri Bojančevem kozolcu je narednik g. Kotar opazoval mimoidoče. Tako je ča-kal potrpežljivo dobro poldrugo uro. Naenkrat pa je opazil hitro premikajočo se senco, ki se je odbijala v snegu, Zaklical je »»toj!«. Od mraza drgetajoči neznance je obstal. Bil je ves moker, pokrit z ledom in je neznosno smrdel.
Po kratkem zaslišanju je neznanec povedal, da je doma iz Vavte vasi ter da je šel v mesto za svojega gospodarja ponujat k me?arju teleta na prodaj. Ker se je zdelo naredniku g. Rotarju to malo verjetno, jo moža trdo prijel. Končno je neznanec priznal, da je on tisti, ki je naoadel in oropal pred dvema urama sodno uradnico gdč. Milko Zupančičevo in to pri božjem grobu. Povedal je, da se je po celodnevnem tavanju po okolici in mestu brez sredstev in lačen odločil, da mora priti do sredstev, čc ne zlepa pa zgrda. V to svrho je Zupančičevo zasledoval in na Grmu skočil proti njej. Po kratkem prerivanju ji je iztrgal ročno torbico iz rok ter zabežal čez grmske pašnike do Prešernove ulice. Ker pa 6o bili ljudje vedno na cesti, je bil prepričan, da ima za seboj preganjalce. Zato je zbežal za Erbežnikovo hišo. kjer je skočil v dozdevno suho jamo, ki pa je bila na njegovo veliko presenečenje greznica  Do pas«
v smrdeči gnojnici je ostal pred zasledovalci poldrugo uro. Časa je imel toliko, da je pregledal ugrabljeni plen, denar, vco kovačev, je spravil, torbico z Hstinami pa je vrgel v greznico. Torbico so pozneje tam tudi našli.
Aretirani ropar je doma iz Sadinjega vrba in se piše Ogulin Jože, star je 22 let^ pristojen v Črnomelj. Zdaj sedi v zaporih novomeškega okrožnega sodišča, kjer ga čaka zaslužena kazen. To je v našem mesta po 10 letih drugi primer roparskega napada. Pred 10 leti je bila napadena na Seidlo-
vi cesti hotelirfca ga. Terezija K okliče ve.
Darujte za 'Zvončkov* sklad