"Ustanovi naj se splošno združenje (organizacija) narodov z namenom, da to zajamči POLITIČNO NEZAVISNOST in TERITORI-JALNO NEDELJENOST tako velikim kakor tudi MALIM narodom."
Predsednik W. VVilson, Kongresu, 8. januarja 1918
sUenslcA
FOR A F R E E S LOVENI A
Tretjič: ... da spoštujejo pravico vseh narodov da si IZBIRAJO obliko oblasti pod katero bodo živeli; in da želijo, da bi suverene pravice in nezavisna oblast bila vrnjena vsem, katerim je bila s silo vzeta.
Atlantska karta (August 14, 1941)
LETNIK XXVIII. - VOLUME XXVIII. April 1977. Published monthly by: Slovenian National Federation, of Canada, 646 Euclid Ave., Toronto, Ont., Canada
Številka 4. — Number 4.
V BORBI Z RAKOM . . .
Sodelovanje je potrebno v borbi proti raku", — je dejal C.B.C. športni poročevalec Fred Sgambati, ki je letos predsednik narodne kampanje organizacije Canadian Cancer So-cietv.
"Kot morajo sodelovati posamezni člani, prav tako morajo sodelovati raziskovalci, postrež-ne sestre, prostovoljci Canadian Cancer Society in tudi ljudje sami lahko ustanove močno fron-talno borbo proti — raku."
"Samo del te borbe poteka v laboratorijih, kjer znanstveniki skušajo dan in noč najti ključ za razrešitev tajnosti te bolezni" je dejal predsednik.
Prostovoljci Canadian Cancer Societv nudijo najrazličnejše uslužnosti obolelim na raku, pomagajo jim fizično, kot tudi pri denarnih potrebah ter prinašajo tako upanje in vzpodbudo. Drugi prostovoljci aktivno razširjajo sporočila o zgodnji ugotovitvi bolezni in zdravljenju raka. Obveščajo kanadčane o neprecenljivi življenski vrednosti — vodenje — sedem stopnic k zdravi ju ... ki lahko dajo možno posameznikom da "prehitijo" bolezen.
In potem so šc ljudje.
"Kanadčani imajo eno izmed najvažnejših pomoči, ki jo lahko nudijo za kontroliranje raka" je rekel g. Sgambati "S svojimi prispevki v letno nabirko v aprilu in skozi vse leto, omogočijo vse* delo Canadian ' Cancer i>o-cicty. Nudijo sredstva za tekoče programe raziskovanja. Letaki, ki jih najdete v zdravnikovih uradih, v drogerijah, na tržnih mestih in informacijskih kios-! kih, poučni filmi, diapozitivi, sporočila preko radia in videna na televizjskih sprejemnikih, vsa' nudijo ljudem sporočilo važnosti o preprečitvi, zgodnji ugotovitvi in zdravljenju raka in, so na razpolago prav zaradi finančne pomoči nudena "Society". Načrti, ki pomagajo ublažiti bolniku z rakom karkoli, bi bili nemogoči brez časa in denarja, ki so ga poklonili ikanaclčani.
"Ta mesec bo 120.000 ljudi preko vse Kanade šlo na delo nabiranja in 'iskanja podpore in prispevkov za življensko važno delo Canadian Cancer Society. Pridružite se temu sodelovanju s tem, da boste darovali z odprtim srcem. Rak je lahko premagan, če vsi storimo svoj delež v tej borbi. Mnogo je bilo že storjenu, a še veliko dela mora biti storjenega. Postani del zmagajočih sodelancev.
RESOLUTIONS,
Maestro Klaro M. Mizerit dirigira. (Vidi članek zgoraj desno!)
ADOPTED ON BIANNUAL MEETING OF CANADA ETHNIC PRESS FEDERATION, ON 12 OF MARCH 1977 AT HOTEL TORONTO
VVhereas maji v Ethnic Communfies maintain private services for Ianguage instruction programmes for their children and other lnterested Canadians in languages other than English and Frenoh, j and
VVHEREAS these services maintain those linguistic and ethno-cullural qualities are novv pri>vately funded and do frequently con-stitute a financial burden to parents, and
VVHEREAS the minsteir responsble for Multiculturalism re-cent.lv recogmzed these plights in a speech given at Edmonton in vvhicih he annouced some financial consideration.
BL IT THEREFORE RESOLVED that this meetmg goes on record to state its appreciation to the minister responslble for the positive recognition and to urge him to morally and materially support this eause as an integral part of Multiculturalism.
VVHEREAS ali ethnic groups m Canada feel exceptional pride ol their Canadian citizenship, and
VVHEREAS these groups continue to enjov strong cultural re-lations vvith their ancestral roots, and
VVHEREAS iTianv ethnocultural rclations vvould enjov the same benefits and privileges vvhich vve novv enjoy.
BE IT RESOLVED that this convention vvelcomes the recently proclaimed Citizenship Act.
BE IT RESOLVED that the 1977 Biannual convention of the Canada Ethnic Press Federation endorses, that the Canadlan imrni-gration authorities interpret most liberally the špirit and letter of the Immigration Act and reguiations, in order to facilitate and encourage in the future further landing and integration of our fellovv ethnocultural potential Canadians.
VVHEREAS lhe Canada Ethnic Press Federation is not listed in Canadian Advertising Rates and Daia (CARD) as a media orga-nization, and
VVHEREAS this is an acceptable practice vvith a good number oi regional affiliates vvith an obvious free advertising effect.
BE iT THEREFORE RESOLVED that this meeting recom-mends the nevv incoming executive of the Federation takes the necessarv steps to obtain sueh listings in conjuction vvith the re-speetive provincial association in CARD.
MULTICULTURALISM
VVHEREAS Canada is a countrv of the English and Frenoh olficial languages, and
WHEREAS Canada has acccpted other ethnocultural groups to grovv vvith its identity and partake vvith Indians and lnuits this land, and
VVHEREAS Multiculturalism is a Government Policy based on the cultural compositions of this nation, and
VVHEREAS, citizens of this countrv- encourage and favour the multicultural and bilingual framevvork.
BE IT RESOLVED that the Canada Ethnic Press Federation vvill continue strongly to support the concept of Bilingualism and Multiculturalism and endorse the development of a multicultural strueture of this nation and urges ali member publications to pro-mote the špirit of this resolution.
VVHEREAS vve are Canadians ot various ethnic backgrounds, race and religion vvith linguistic and cultural links vvith fellovv citizens througihout Canada from coast to coast, and
VVHEREAS v\'e appreciate the bilngua! and multicultral strueture cf Canada, and
VVHEREAS vve enjoy personal freedom, democratic vvav oi life and human dignitv, and
VVHEREAS we respect each other and love Canada, her people and institutions.
BE IT TIIFIREFORE RESOLVED that vve urge ali our Cana dian cnmpatriots of vvhatever cultural community to jointly strive for the preservalion of a single united Canadian state.
NATIONAL ARCHIVES
VVHEREAS the preservalion of documents are of importance lor the historv ot Canada and individual ethnocultural groups and their identitv, and
VVHEREAS National Archives are a major Canadian instilution dčvoted to the preservalion ot the Canadian artifacts and documents pertaming to the -historv- of Canadians of ali baokgrounds, and
VVHERFAS ali groups and institutions must partake in the pre-servation of Uieir docuimentations and object of art and folklore.
BE IT RESOLVED that the Canada Ethnic Press Federation vvill continue to pieserve its archives and stronglj- endorse the meaning of the National Archives and recommend and encourage ali Canadian groups, to leontribute to and maintain the preservation ol historical documents and archival materials and contribute to and sign agreements vvith the National Archives.
KLARO M. MIZERIT - 40 LET USTVARJALNEGA DELA
Atlanskem simfoničnem orkestru v Ha1ifaxu. Poleg vodstva simfoničnega orkestra je ustanovil še Atlanski komorni orkester, ki predvaja dela, Iki so bolj intimnega značanija. Kot glasbeni dirdktor izbira predvsem bisere i/, glasbe po 1. 1600, ki so kljub njihovi kvaliteti bolj redko izvajana. Koncerti so v zelo akustični cerkvi Kanadskih mučencev v Halifaxu in privabljajo lepo število mlajših poslušalcev Z orkestrom nastopa tudi odlični Atlanski komorni zbor. Letošnja sezona je bila tretja. Tako simfonični orkester ter kot tudi komorni orkester gostujeta po drugih krajin Nove Škotske in sosednjih provinc.	.
Od 1. 1969 je K. Mizerit tudi soravnatelj ter učitelj na poletni šoli Pierre Monteux za orkester ter dirigiranje v Hancocku, Maine (ZDA).
Kot dirigent je gostoval po skoraj celi Evropi, vključno Češkoslovaško in Romunijo, po Severni ter Južni Ameriki, Avstraliji in Novi Zeelandiji. Z orkestrom je pogosto nastopal na kanadskih radijskih in televizjskih postajah (CBC). Canadian Broadcasting Corporation je tudi izdala ploščo (SM 241), v kateri predvaja orkester pod njegovim vodstvom Somersovo "Picassovo svito", Mi/.erito-vo lastno skladbo "Maritimski akvareli" ter McKavevo "Fantazijo na mirno temo".
Njegova večja dela obsegajo 4 simfonije, katerih vsaka je identificirana z enim središčem njegovega udejslvovanja: Ljubljana, Dubrovnik, Koblenz Halifa.\. Zadnja je doživela premero februarja t. I. v Halitaxu in je doživela zelo pohvalne ocene kritikov. Kritik Pen v Feule je npr. zapisal o tem koncertu v časopisu The 4th Esta-te (10. februarja 1977): "Zvezda ponedeljkove predstave je bil dirigent Klaro Mizerit v svoji vlogi kot skladatelj simfonije št. 4."
Mizerit uporablja rad tudi folklorne motive, kar se kaže v njegovih skladbah kot "Fantazije" in "Plesi balkanskih melodij", "Maritimske svite" in "Maritimske akvareli". Poleg tega je skompo-niral množico kan,tat, svit in drugih muzikalnih oblik. Njegovo glasbeno spremljavo Hamleta so uporabljali zaporedno 13 let na Dub-rovniškein te'ŠHiyaJu.
Klara Mi/.criR« zanimajo tudi filozofska vprašanja, zlasti eksis-lenciabzem. Ta najaefio izraza tako v njegovih neobljavljenih slovenskih pesnitvah (prve pesme je objavil še kot študent v dijaškem glasilu Mentor v Ljubljak') kot tudi v njegovih simfonijah. Njegova -t. simfonija npr. je glasbeiii izraz njegove pesnitve "Tavam molčečih rok", ki Te def cikla ''Monologi".
M'zeritovo delo in osebnost je zelo dobro zadel kritik francoskega lista Le Progres v Di jonu, Iko je zapisal: "Orkester sta navdihovala tako njegova skromnost kot njegov veliki talent."
K!aro Mizerit se je poročil v Ljubljani z Magdo iz znane Šouka-love družine, imata tri otroke: Branka, Bredo in Benjamina. Branko igra efelo v obeh orkestrih in je tudi sam dirigent. Mizertovi stanujejo v Armdaleu, ki je predmestje Halilaxa. Oprema hiše in družinsko ozračje diha kljub prostorni in časovni oddaljenosti od domovine pristni* slovenski duh.
Rudolf Cuješ
* ★
Nekaj tipičnih ocen iz svetovnega časopisja:
AVSTRIJA: Nachriten, Salzburg — "Občinstvo je spoznalo in cenilo v dirigentu K. Mizeritu velik muzikalni talent." VVienei Zeitung. Dunaj — "Inspiriral je orkester, da je podal odličen koncert.
FRANCIJA: Les Depeches, Dijon — "Mizeritovo predvajanje je bilo tako prepričljivo, da ni bilo prostora za kritiko."
ITALIJA: RAI - "Največji uspeh v tej sezoni je dosegel Mizerit." NEMČIJA: Frankfurter Allgemeine Zeitung, Franikfurt — "Poln temperamenta zelo mu/Jkalen poinokrvni glasbenik. Dirigira brez predloge m disponira silno ter suvereno."
Rhein-Zeitui:g, Koblenz — "Predeš t i ni ran dirigent za Beelhovena;
v dojet ju in tolmačenju komaj zaostaja za velikani kot so Toscanini, Kleiber in Klemperer.
NIZOZEMSKA: Haarlemsohe Courant - "Nepozaben koncert pod vodstvom K. Mizerita. Mojstrska izvedba bo ostala še dolgo vsakomur v spominu". *
ŠPANIJA: Barcelona — Teden po koncertu Berlinske filharmonije (s Karajanom) se je znala uveljaviti tudi Renska filharmonija pod vitalnim vodstvom K. Mizerita ter doseči pravilna merila."
ŠVICA: Baskr Nachrichten, Basel — "Orkester je bil pod jasnim. preciznim, temperamenta pomim, vendar vedno kontroliranim vodstvom K. Mizerita."
ZDA: Nevv York Post, Nevv York — "Zelo nadarjen maestro, izkušen, iskren in prvovrsten blaisbenik.'
Maine S-indav Telegram: "Mizerit ni samo odličen dirigent, ampak tudi občudovanja vreden učitelj."
S koncem letošnje sezone odlaga taktirko pri Atlantskem simfoničnem orkestru v Halifaxu njegov prvi glasbeni direktor in dirigent, Klaro MIZERIT. S tem dogodkom sovpada tudi prvih 40 let njegovega umetniškega ustvarjanja.
Klaro Mizerit je začel igrati violino že z devetim letom. V Ljubljani je študiral pri Glasbeni matici violino, kompozicijo ter dirigiranje, po dovršenih študijah pa se je še spopdlnjeva! na dunajskem vseučilišču ter dunajski Glasbeni akademiji. V Ljubljani je bil član Radijskega simfoničnega orkestra, sam pa je ustanovil Godaini kvartet, pri katerem je igral prvo violino.
Dirigentsko kariero je začel v Dubrovniku, kjer je izoblikoval na novo ustanovljeni Dubrovniški festivalni orkester. Ko je gostoval v Nemčiji, so mu ponudili mesto dirigenta Renskega filharmo-ničnega orkestra \ Koblenzu. Zaradi umetnikom najbolj nalklonjene zasedbene sile (francoske) se je zbralo v tem orkestru največ v-odil-nih nemških godbenikov. Zopet na turneji v Kanadi so mu ponudili mesto glasbenega direktorja in dirigenta pri na novo ustavljenem
HUMAN RIGHTS
VVHF.REAS the Government ol Canada is committed to the principles ol Human Rights, and
WHFREAS Canada has been a partner in endorsing the Uni-\ersal Declaration of Human Rights by Che United Nations and has, therefore, established a Human Rights Commission tihroughoul its provinces, and
VVHEREAS Canada participated and signed the Helsinki Agreement, and
VVHEREAS rnanv Canadian citizens' countrv of origin is aeting ccntrarv to the Helsinki Agreement on preservalion of Human Rights ol aH aspects inciuding artistic and cultural expression, and
VVHEREAS Canada also believes iri the un.tication of families,
and
VVHEREAS Canada cannot see the just development of the humanity vvhere dissidentS are persecuted because of their humani-tarian ideologv-
BE M RESOLVED, that vve vvelcome the unanimous resolution ol the Canadian Parliament recently passed, confirming the strong position of the Canadian government's stand relative to human rights;
VVe urge ttie GtAernmenl of Canada to exerci.se its diplomatic internationai relations to assure that ali nations and particularly liio.se vvho v\ere signatories to the Helsinki Pact to honour both the letter and the špirit of the Pact vvhich they jointly signed;
# CBC je proizvedla nov film
o Mozesu Coadyju, zadružnem | pionirju kanadskih obmorskih provinc. Njegovo življenje in delo je skoraj odpodoba delovanja Janeza Ev. Kreka med Slovenci (z izjemo političnega1 delovanja). Skupine, ki žele vi- j deti film, si ga morejo izposodili od National Film Boarda.
I
% Vladimir Mauko, bivši pred-
j sednk Ethinc Press Federaton, i je izročil v spremstvu prejšnjih predsednikov dr. J. Kirschbau-
We urge the Canadian govemment to take and maintain a firm position al the fortheoming conference in Belgrade, a follovv-up ma in Ch. Dojačka dokumente to the Helsinki meeting, later this year.	.	' Zveze dr. Srn it ju, arhivistu Dr-
žavnega arhiva v Ottavvi, da bodo tako ohranjeni in na razpolago znanstvenikom. (Vidi sliko in angleško poročilo).
• Northern Mosiaic, ki izhaja
v Thunder Bay-u, prinaša v ja-nuarslk i-f eb rua rs k o številki v Slovenskem odseku drugi del zgobe Janeza VVertina, ki je prišel I. 1926 v Kanado iz Slovenije.
0 Po statistiki Ukrajinskega
muzeja v Clevelandu je izhajalo L 1974 459 ukrajinskih periodičnih publikacij izven Sovjetske zveze, od teh v Kanadi 116.
slovenska
'»I A P 11 i ILtVIBli
Subscription rates $6.00 per year;
500 single issue. Advertismg 1 coiunin x 1" $2.80
Published monthly by Slovenian National Federation of Canada 646. Euclid Ave., Toronto 4. Member of C.E.P.F.
SLOVENSKA DRŽAVA Izhaja prvega v mesecu
Letna naročina znaša: Za ZDA in Kanado 5?6.-, za Argentino 375 pe-zov, za Brazilijo 90 kruzeirov, za Anglijo 30 šilingov, za Avstrijo 53 šilingov, za Avstralijo 3.75 avstr. L., za Italijo in Trst 1.200 lir, za Francijo 900 frankov.
Za podpisane članke odgovarja pisec. Ni nujno, da bl se avtorjeva oaziranja morala skladati v celoti z mišljenjem uredništva m
izdajatelja.
CARL VIPAVEC
zadevah se z zaupanjem
obrnite na:	SLOVENSKI ODVETNIK
IN NOTAR
The Simpson Towers 401 Bay St. Suite 2000 - EM. 4-4004
'ANTIGONA' IN SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TORONTU
Slovensko gledališče je v le- j	"pri odprtem odru", ki je učin-
tošnji sezoni vprizorilo klasično1	kovito sovpadala z dramatskim
grško tragedijo "Antigona", grš-	vzdušjem. Prav tako ne more-
kega dramatika Sofokles-a in to ]	mo mimo nekaterih igralcev, ki
EDI IN MILENA GOBEC
Dr. FRANK IAUH KERN - DEVETDESETLETNIK
m
Toronto
Posnetki z razstave slovenskega umetnika g. B. KRAMOLCA v Torontu.
Študija, ki jo je izvedel Ca r negi e Council on, PoJicy Studieš in Higher Education (zajela je 40-000 študentov na 400 zavodih), je ugotovila, da je splahnel ra-
#	Opozarjamo slovensko jav- 0 Radikalizem študentov po a
nost na zanimivo umetniško raz- meriskih univerzah je splahnel stavo slovenskega ustvarjalca-umetnikra,-kr-je odprta od 1. do 30. aprila 1977. V umetniški galeriji "Gallery Ingenu" na 577. Mt. Plcasant Road v Torontu. Tel. štev. v galerii jc 843-5242. G. Kramdlc razstavljja tokrat študije in pokrajinske slike v olju, risankah in odtisih. Njegove slike so že, med drugimi, našle stalni dom v "National Galle-
ry of Canada", Art Gallery of selil med profesorje Ontario in Art Gallery of Ha-1 imilton. Ogled priporočamo.
•	Banket "Old Smokey" — dil-
carji, so se poslovili na Baniket od zime 16. aprila v Slovenskem1 zavoJ5kw semen za rože za vsa
v treh različnih dvoranah v Torontu.
Ko sem slišal ob napovedi programa za 1977 leto, da vključuje ■v njega to tragedijo, se mi je zdelo, da bo ta drama .morda za izvajalce prezahtevna, za povprečnega gledalca pa pretežka, ker vemo, da postaja materina beseda tukajšnji kanadsko-slo-venski mladini — trd oreh! Toda ob vprizoritvi se je izkazalo, da je bil ta moj strah neupravičen. Reči moram, da je režiser g. Vili Cekuta zares mnogo tvegal s svojo mlado ekipo igralcev. Toda dokazal je, da z vpljo in željo po lepi slovenski besedi, s katero uvaja in razlaga mladim ljudem naš doprinos h gledališki kulturi, je s svojo režisersko zamislijo in spretnostjo dosegel, da je predstava sama na sebi dobila višjo kulturno stopnjo in žela zaslužen uspeh. Občinstvo je s svojim kulturnim sodelovanjem, razumvanjem ter odobravanjem povedalo, da jim ni samo do povprečnih zabavajočih predstav, temveč, da od časa do časa zahtevajo in žele stika z resnimi prireditvami!
Ko je za uvod k igri režiser še osvetlil grško mitologijo in pomen nekaterih besedi, je predstava stekla v lepi pesniški obliki — delo slovenskega prevajalca Antona Sovreta.
V Gledališkem listu, pripravljenem posebej za to predsta
jim gre pohvala. Naslovno vlogo "Antigone" je igrala gdč. Mir-jaim Cekuta z jasno in lopo izgovorjavo ter podajanjem. Le nekaj malo več sprememb v ■glasu ji jc manjkalo. Dokaj do-gnan lik tirana, tebanskega kralja Kreona je-.igral g. Blago Cekuta. Pri mjum zaznamujem dva prirojena predpogoja: talent in volja, ki spremljata vsakega in posebno tega mladega igralca na umetniški poti. Tudi njegova maska je bila odlična. Is,mene, sestro Antigone je podala gdč. Majda Resnik, ki je doživeto dojemala in podajala lik iste. Duhovit lik in svetla točka v celotni zgradbi je bil čuvar Polineikovcga groba, g. Marko Por, ki je odigral spretno svojo pastirsko naivnost in
Kar težko je verjeti, pa vendar je res: letos marca je priljubljeni zdravnik dr. Kern praznoval devetdesetletnico svojega tako pestrega in bogatega življenje — jubilej, ki gotovo zasluži pozornost vseh Slovencev, saj je delo dr. Kerna zelo tesno povezano v življenjem in delom Slovencev v Ameriki in tudi po drugih državah.
Slavljenec se je rodil 18. marca 1887 v Breznici nad Škof j o Loko ikot deveti otrok revne baj-tarske družine. Čeprav mu je žc pri enajstih letih umrl oče, je mladi France vendar postal študent-gimnazijec, najpred v Kranju, nato pa v Ljubljani v Alojzevišču. Po končanem petem razredu ga je slovenski ameriški misijonar Janez Solnce pripeljal v Ameriko, kjer je nadarjeni šestnajstletni mladenič vstopil v minesotsko semenišče — St. Paul Seminary.
Že kot študent in bogoslovec se je Frank zelo zanimal za zgodovino, jezike, literaturo in za sociologijo in socialna vprašanja, o katerih je rad debatiral v semeniškem društvu "Baraga" in pisal v slovenske izseljenske
strah pred kraljem. Presenetil ,iste- Med počitnicami pa je pri-nas je slepi Teresias — videč in j clni študent zagrabil za vsako de-prerok, katerega je predstavil
Andrej Stražar,— prvič na odru — a preseneljivo mogočen in jasen v besedi. Prvič se nam je tokrat tudi predstavil g. Vlado Žagar v vlogi stražnika in sela z dobrim prednašanjean dogodkov na dvoru.
Nastopal je še zbor tebenskili starešin, ki so bili na nekaterih mestih prešibki in nerazločni saj je bila njih glavna Vloga — bistveni del v igri. Zbor so sestavljali gospodje: Slavko Ba-jec, Stane Batič, Andy Lamov-šek, Janez Mesec, John Slana in Lojze Tratnik. Zborovodja je Kož
vo, smo brali, da spada delo j bil g. Aloks Koželj. Kreonovo nedvomno med najboljše dra- ženo Euridiko je odigrala gdč. matske stvaritve. V tej trage-j Vera Mesec, silita Haimona pa diji nas Sofokles prepričuje o g. Kranjc. Vodnik slepca je bila , visoki vrednosti človeške osel}- Angelca Koželj. — Za zaključek
dikalizem, ki je bil očiten med mladino v šestdesetih letih glede !	"7™	U~T|	~ ^ zaK,®UceK
ureditve univerz, rase, smrtne ^ 0bstW ,stvari ™ P™"' P°roc,,a lahko rečemo, da smo , . . . .. ,. .. i ce v našem življenju, ki juh ne gledali pretresljivo igro, skrbno kazni ter rabe sule v politične na-	, . . ,
, , ... . , .. , more teptati ali prepovedati pripravljeno in odlično zaigra-menc. Ista študija ie tudi od-	.	„ ,. , ,	fa
, .,	mhsce, tudi država ne. Sofokles no.
ikrtla, da se je radikalizem pre-	. . . ., , .,
je eden izmed prvih glasnikov
demokratične ideje v starem veku. To njegovo demokratično naziranje pa ima svoj zametek
razstave toplo • Prodajalci semen v ZDA po-
ročajo, da doživljajo rekordne'
prodaje semen za zelenjavo. Še j ,k pred nekaj leti so prodajali 7
v verstvu, saj se Antigona upira
domu na 864. Pape Ave.
# "Katoliška Ženska Liga" pri
Mariji Pomagaj je tudi letos pripravila za cvetno nedeljo veliko število slovenskih butaric. Pripravile so tudi kosilo — po vseh mašah. Hvala njim, ki kot pridne čebele skrbno delijo svoj
ke 3 zavojčke semen za zelenjavo, sedaj pa je razmerje točno obratno — 7 zavojčkov semen za zelenjavo za vsake 3 zavojčke semen na rože. Glavni vzrok je gotovo narasla cena zelenjave in stroškov za hrano na splošno, delni vzrok pa je tudi odpor proti zelenjavi na trgu, ki je v
trud med farno občestvo, ne en-	™ • • ,
veliki men proizvedena z intenzivno rabo kemičnih umetnih gnojil ter kemičnih sredstev za
krat — neštetokrat! 0 Slovensko gledališče v To-
rontu pripravlja nov kulturni	pobijanje mrčesa, dogodek: Gogoljevo komedijo
"Ženitev". Podprimo njihova	# Najnovejše neškodljivo sred-
prizadevanja za razsiranjc lju-	stvo ,a poganjanje zajedakev
bežni za lepoto materine bes*	,y poljodelstvu ohstoja v ,porabi
■	starega reka: klin se s klinom • Imperial Oil Ltd. financira! izbija. Treba jc poloviti nekaj
kot svoj prispevek za svojo sto-;	pesti škodljivega mrčesa, ga
ivični oblasti v imenu zakonov, ki "niso od danes, ne od včeraj" ampak "od vekomaj".
Mladi igralci so vsak po svoji moči pripomogli k celotnemu uspehu te- grške tragedije. Hotel bi nanizati lc nekaj misli. Ugodno je presenetila scenerija
Mladi izgralci in njih režiser g. Vili Cekuta so bili upravičeno deležni priznanja občianstva. Naše čestitke vsem! Mladim pa: vstrajajte in spoznavajte bogato slovensko kulturo in besedni zaklad!
Gledališki list, ki je služil kot vstopnica, je okusno in skrbno pripravil, kot lc on sam to zna, režiser g. Vili Cekuta. Uspešno delo šepetal ke pa je opravila ga. Milena Cekuta.	A. A.
lo — na farmi, v klavnici in celo v pogrebnem zavodu in tako svoje šelanje v šolskih klopeh dopolnjeval v najpomembnejši šoli življenja.
že kot študent je nekaj časa urejeval "Glasnik" v Calumetu ter "Novo Domovino" in pozneje "Clevelandsko Amerko" v Clevelandu.
Vkljub siromaštvu se je leta 1908 vpisal na medicinsko fakulteto Western Reserve Un,iversity in leta 1912 je postal doktor medicine — v ponos takrat še tako preziranih in zapostavljenih slovenskih rojakov. Nad pol stoletja je vestno in sposobno vršil svoj zdravniški poklic in še danes se ga s hvaležnost spominja na stotine — če ne na tisoče — rojakov, ki so prvič "spoznali" dr. Kerna že pri rojstvu in ki so se v zaupanjem obračali nanj v bolezni. Le kdo bi mogel prešteti vse tiste, ki jih je dr. Kern pregledal, ko je bil glavni zdravnik za Slovensko svobodomisle-no podporno zvezo, za Slovensko dobrodelno zvezo in za Slovensko narodno podporno jednoto — največje slovensko organiza-
cijo v Ameriki in v izseljenstvu! Dr. Kerna pa so seveda zavedni Slovenci nad sedemdeset let tudi srečevali na slovenskih društvenih sestankih in prireditvah, saj je bil ta naš ljudski zdravnik tudi eden najpomembnejših slovenskih društivenikov in javnih delavcev v Ameriki.
Bil je imed prvimi ustanovitelji in voditelji Slovenskega narodnega doma na S t. Clairju v Clevelandu — največjega slovenskega narodnega hrama v Ameriki, Slovenske narodne čitalnice istotam, leta 1925 ustanovljene Mladinske šole, itd. Nastopal je ikotj, organizator in predavatelj in skupaj s priljubljenim pesnikom in skladateljem Ivanom Zormanom je sodil ljudi po značaju, he po strankarski, politični ali ideološki pripadnosti. Kot sam rad pove, mu je ta odprtost v ozkih slovenskih razmerah marsikdaj škodovala, a prav zato jc bil tudi tu pionir, ki je rojakom z besedo in zgledom kazal pot iz strankarskih ožin in nižin k širšemu in glob-jemu slovenstvu.
Dr. Kern je tudi plodno pisa-telijeval. Nepregledna je vrsta njegovih člankov in spisov — od dijaških prvencev do učenih zdravniških razprav, objavljenih v uglednih zdravniških žurnalih. Redek je slovenski časopis, kjer ni bil kdaj tudi dr. Kern med sodelavci. Naravnost ogromno delo je njegov Angleško-sloven-ski besednjak iz leta 1919, ki mu je leta 1926 sledilo še Anglcško-stlovensko berilo.
Vse življenje se je dr. Kern zelo zanimal tudi za zgodovino. Njegovi poljudno pisani "Spomi ni", ki so izšli v samozaložbi leta 1937, bodo vedno pomemben vir za zgodovino ameriških Slovencev. Skozi desetletja je tu in na drugih področjih sodeloval tudi z Mrs. Maric Prisland, ustanoviteljico Slovenske ženske zveze in pisateljico knjige "From Slovenia to America". Vsaj kakih dvajset let je naš slavljenec pomagal z gradivom, prispevki ini spodbudno besedo tudi našemu Slovenskemu ameriškemu inštitutu — Slovenian Research Centre of America. Ko smo leta 1971 imeli centrov piknik in "open house", je bil med najbolj navdušenimi obiskovalci tudi dr. Kern in prišel je, kot skoraj vedno, z velikim zavit-i N AROČnTnO i
kom časopisnih izrezkov, bru-šur, naslovov in drugega gradiva. Eddie Simms (Simončič), slovenski harmonikar iz Holly-vvooda in Johny Gribbons (Grebene) sta zaigrala na harmonike in naš sivolasi član John Grdina je zabaval navzoče s svojimi čarovnijami, mladina pa se je trla okrog "Yenko Deuce" športnega avtomobila, ki ga je zgradilo slovensko podjetje v Ameriki in poslalo kot zanimivost na to domače slovensko slavlje.
Vedno nam bo ostal v prijetnem spominu skoraj celodnevni obisk dr. Kerna in dr. Antona Petenlina, bivšega ravnatelja nuklearnega inštituta v Ljubljani in fizikalnega inštituta v Mo-nakovem na Nemškem in morda enega največjih znanstvenikov v slovenski zgodovini. Še naša mama se ni mogla načuditi, kako sta bila oba ta "visoka gospoda" prijazna, preprosta in prijetna družabna. Modro je pripomnila: "Več kot človek zna in doseže, bolj prijazen in preprost je. Delavce prezirajo le tisti takozvani izobraženci, ki imajo bolj mailo v glavi, še manj pa v srcu!" Dr. Peterlin se kar ni mogel načuditi, kako bister je še vedno dr. Kern, vklujb njegovim visokim letom. Glede našega inštituta pa je dal sledečo izjavo: "Z vidika zgodovine se mi zdi, da vaš center vrši najpomembnejše delo za Slovence v izseljenstvu." Muhe in obadi bodo prešli, cenzorji in dobičkarji bodo pozabljeni, sadovi dela in žrtev pa bodo ostali kot stalni bleščeči kamenčki v katedrali slovenske omike.
Ta zavest je gotovo tudi dr. Kernu v največje zadoščenje, ko se ob svojem častitljivem jubileju ozira nazaj na več kot sedemdeset let trdega in plondega dela za njegov ljubljeni slovenski narod. Vse drobnarija tonejo v pozabo — njegova dela pa rastejo po svojem pomenu iz dneva v dan. Svojih tako lepih talentov ni zakopal, ampak jc z njimi bogatil življenje in zgodovino slovenskega naroda.
Stotera vam hvala, dragi naš slavljenec, za vaše veliko delo in žrtve! Vam ii» vaši dobri ženki Nežiki želimo vsi še mnogo zdravih in srečnih let!
PROSIMO, PORAVNAJTE
letnico sedem cnournih filmov, ki bodo prikazali skušnje sedmih skupin preseljencev v Kanado. Naslov serije je: Prišleci — naselitev nove deleže. Prvi film so snemali na zapadu in bo predstavljal indijansko iple-
zmečkatd in zredčiti z vodo ter s to mešanico poškropiti ogrožene rastline.
# -Haroid Wilcox skuša razviti
v San Diegu "pomorsko kmetijo" vodnih rastlin ne samo kot
me Gitskan, drugi in tretji film dodatno ,sredstvo pre,hrallc (Ja_
bosta posvečena francoski nase- ,ponci ,porab],jo letm> žc nad ,00
.Ivi Kanade, peti Ircem, šesti lnilijwov luiUov (d| ^
Ukrajincem in sedmi priseljen-	,. , , ,
. .	1 J marveč tudi kot sredstvo za
com iz južne Evrope. Filme bo- ohiajevaajc morja in s tcm na_
do kazali na televiziji v angleš-. šega ,plancla. Vcdno bolj napre-
kem in francoskem jeziku za-	. , • ,- ••
v	,	J	dujoca industmalizaciija namreč
cenši novembra 1977. Ponovili ■„„ , „ ,	...
dviga temperaturo zemlje in ob-
inort i...	J	J
jih 'bodo leta 1980, ko je dejan ska stoletnica podjetja
ONTARIJSKE ŠOLE PODPIRAJO VECKULTURNOST
Onlarijsiki Svetovalni odbor za večkulturnost je končal v februarju študjo o poučevanju večkultuirnosti v šolah. Nad 38°o odstotkov šol, ki so dobile vpra šalne pole, je odgovorilo zelo pritrdilno, da je večkulturni pro gram v šolali nujen.
študija je nakazala tudi dolo Čehe pogoje, ki jih je treba iz polniti, da bo tak program tudi uspel.
Izboljšali in izpopolnjevati je treba programe za učitelje, da bodo na tekočem s hitrimi spremembami med šolskim prebival-slvem; učiteljišča morajo omogočati intenzivno pripravo za ta program učiteljem, ki že poučujejo v šolah; pripraviti je treba priročni material s podatki o vseh različnih skupinah, ki so zastopane med dijaki; ustvariti je treba stik med učitelji in na rodnostnimi skupinami samimi.
Ko so izročili študijo predsed-
dediščino, izročila in kulltirne vrednote. Vzgoja je eden važnejših sestavnih delov, ki bo omogočilo, da bo stal ta koncept cvetoča realnost v naši provinci."
Študijo nameravajo natisnitu in bo na razpolago javnosti.
• Ljubljanska televizija oddaja
po cele ure v srbščini, predvsem srbske partizanske filme (s slo-vinskimi podnaslovi), športne preglede, kmetijske oddaje, igre, razne reportaže in drugo. Dogaja se, da naletimo na oddajo v srbščini, kadarkoli zavrtimo 114 televizorju gumb na Ljubljano.
"0BCESTVEN0 ŽIVLJENJE"
PREDSTAVLJA NOVO BODOČNOST ZA RAZVOJ DUŠEVNO
ZAOSTALIH. NASLEDNJE NUDI ONTARIO V POGLEDU TEGA.
stoja nevarnost, da bi se začeli topiti ledeniki, (kar bi pomenilo
• Italijanska vlada je odprla izgubo velikih obljudenih pre-, . __________
v Torontu italijanski kulturni delov zemlje. O tej nevarnosti meljno etiko, ki naj preveva ka nstitul — Instituto Italiana di je napisal obširno knjigo HoL-j nadško družbo, v kateri sme cultura-	| house Earfih (Praeger 1975). | vsak poedinec ohraniti svojo
iiiiku Svetovalnega odbora dr. Georgu Korevu, jc to izjav M: "V večkulturnosti gledamo te
KOMPAS POTNIŠKA AGENCIJA
Vaš center za cenena grupna potovanja v domovino in obratno, Vse druge karte in izSeti v Florido, Karibsko morje, Mexioo itd, potni listi, najem avtov, Davčnie prijave, prošnje vseli vrst.
Dr. Karel žužek, Peter Urbane, Notar 635A Bloor St. W., Toronto Tel: 534-8891
Cusevno zaostali ljudje so večkrat zmožni večjega razmaha, kot je bilo o njih prvotno mišljeno. Čeprav se učijo počasneje kot drugi, duševno zaostali lahko večkrat razvijejo sposobnosti in zmožnosti, ki jim omogočajo, da lahko vrastejo v občestvo kot celota.
Načrt /a dosego tega cilja, poznan kot ' cočestveno življenje (Cominunity living"), je upravljan po Ministry of Communfty and Social Services in je voden skupno z iokal-ijimi "/issociations for the Menta!Iy retar-ded" in drugimi zavzetnimi občestvenimi crganizacijami. V glavnem, delajo na.
9 Ustanovitvi in vzdrževanja skupinskih domov in drugih možnih, bo občestveiuh nudenih stanovanjskih prostorih.
# Zvišanju števila delavnic in za življenje usposobljajočih učilnic.
• V zgodnji mladosti nudenih možnosti za povspeševanje načrtov, pomoč staršem in razvojnih načrtov.
B Dostop duševno zaostalim osebam do vseh možnih občestveiuh uslužnosti.
Vse te aktivnosti vodijo v dosego boljše kvalitete življenja za Ontarijske duševno zaostale in storiti njihove zmožnosti kar se da možno normalne.
Ta način je popolnoma nov. In kaže, da je dober. Prav (ako zdrav. Vaša pomoč in razumevanje pomagata k uspeh istega.
Za nadaljnje informacije, ali če želite brezplačno knjižico "Služiti duševno zaostalim" stopite v stik s krajevnim uradom: JVIinistry of Community and Social Services, aii pišite na:
Rehabilitation Branch
Ministry of Community and Social Setvices
Hepburn Block, 4th Floor
Queen's Park, Toronto, Ontario M7A 1E9
Keith Norton, Minister of Community and Social Services
VVilliam Daviš/ Premier

mmm
SODNIK FRANC MIKLAVČIČ - OPROŠČEN ?
VVashington, D. C — Prišlo je (verodostojno) sporočilo, da je 30. marca Vrhovno sodišče Republike Slovenije v prizlvnem postopku sodnika Frana Miklavčiča razsodilo, da mu zmanjša kazen od petih let in osem mesecev strogega zapora na eno leto in osem mesecev. Ker je Miklavčič v zaporu že skoraj eno leto, bi razsodba pomenila, da mu ostane še osem mesecev ječe.
Glede preostale kazni se sllšita dve verziji. Po eni vesti je sodnik Miklavčič že bil izpuščen. Ta vest je podprla s sporočilom, da je partijski prvak Mitja Ribičič na sestanku Društva sloven skih pisateljev, izjavil, da nihče ne more biti kaznovan zaradi svojega dnevnika. (Isto poročilo pa ne navaja, da bi Ribičič bil tudi rekel, da nihče ne bi smel biti kaznovan, če kopira Ribičičev govor o "kierikaliz-mu". Miklavčič je namreč bil obsojen tudi zato, ker da je s
kopiranjem Ribičičevega govora razširjal "državno tajnost").
Druga verzija glede sodnljsko neodpisanih osmih mesecev Mi-klavčičeve kazni pa ugiba, da mu ho preostala kazen odpuščena v okviru amnestije političnih zapornikov, ki da jo režim pripravlja, da se izkoplje iz ob-tož in morebitnih očitkov v zvezi z junijsko mednarodno konferenco v Beogradu o neizpolnjevanju obveznosti iz "tretje košare" (pravice človeka) helsinškega sporazuma iz leta 1975.
MIKLAVČIČ NI BIL OSAMLJEN
Nenadni nov razvoj v primeru sodnika Franca Miklavčiča je za Slovence prilika za izraz zadovoljstva in zadoščenja. V svoji krivični stiski F. Miklavčič ni ostal osamljen. Nasprotno, postal je svetovno znan, priznan in branjen. Na osnovi dokumentov njegovega procesa je Mednarodna liga za pravice človeka v New Yorku že v začetku januarja podvzela pravniško akcijo za uspeh Miklavčičevega priziva na
Vrhovno sodišče Slovenije. — Februarja je Amnesty International v Londonu Miklavčiča adoptirala kot 'jetnika prepričanja" in ga po vsem svetu razglasila kot "jetnika meseca". V VVasihingtonu pa je bivši državni guverner in zvezni senator Frank J. Lausche, neutrudlijivi ameriški starosta-državniik, zaprosil ameriški Kongres in vlado za intervencijo v prid sodnika Miklavčiča.
VLOGA SVETOVNEGA TISKA
Posebno omembo zastužita The Nevv York Times in njegov dopisnik v Jugoslaviji, Malcolm VV. Brovvne, ki je prvi opozoril Ameriko in širši svet na Miklav-čičev primer (pa tudi na časnikarja Viktorja Blažiča, ki je bil obsojen na dve leti ječe za svoj članek v Zaliv-u) v članku "Jugoslavija udari po Slovencih, ki |
zahtevajo več politične svobode" (The Nevv Vork Times, 29.
septembra 1976), in nato obširno poročal o Miklavčičevem procesu in obsodbi ("Sodnik v Jugoslaviji, prvoborilec za državljanske pravice, obsojen na šest let", The New York Times, 16. oktobra 1976. Tako je Miklavčičev pri-tmer prodrl v svetovno javnost
v prepričljivi podrobnosti, kar je omogočilo in olajšalo sledeče intervencije za Miklavčičevo o-prostitev.
Ker se nanaša na Slovenijo, ki že po naravi velikih dogodkov ni predmet pogoste svetovne pozornosti, je Miklavčič primer še posebej potrdil izredno pomembnost svobodnega in široko informiranega svetovnega tiska. Ko bi The Nevv York Times ne imel svojega lastnega dopisnika v Jugoslaviji ali če bi Malcoln Brovvne samo sedel v Beogradu, bi svet o Miklavčiču ne bil zvedel tako hitro in toliko, kot je. Aktivno zanimanje N. Y. Times-ovih dopisnikov v Jugoslaviji za dogajanja v Sloveniji traja že dobrih deset let. To je rodilo vrsto zelo informativnih člankov o Sloveniji pa tudi o slovenskih narodnih manjšinah; spor o od-rekanih pravicah koroških Slovencev v zvezi z avstrijsko državno pogodbo je bil lansko leto opisan v The N. Y. Timcs-u v štirih obsežnih člankih.
Simbol in besednik slovenskih pravic
Z zmago njegove pravice do svobodnega mišljenja in izražanja je sodnik Miklavčič postal simbol slovenske svobode, poguma, vztrajnosti in narodno-poli-tlčne resnosti. Misli, za katere je Miklavčič bil osojen, so jasne, odgovorne, nenasilne — zrcalo zrelega naroda, tki ima sedaj v Francu Miklavčiču svojega svetovno priznanega besednika. — Sodnik Miklavčič je zaslužil o-poro svobodoljubnega sveta in ponos vseli Slovencev — doma, v zamejstvu in zdomstvu. 1-t
TORONTSKI "DIPLOMAT"
V	Dolenjskem listu i dne 20. januara 1977 je objavljena foto-grafia torotitčana-Slovence g. Leon Fister-ja skupaj s konzulom Stane Lenardičem iz Cle-velanda in vicekonzulam Igor Cvelbar-jem iz Toronto ter piscem članka razgovora: "MED DOLENJCI V AMERIKI", Jožeta Prešerna, urednika Ljubljanske "Rodne Grude". V tem razgovoru beremo med drugim: "Eden takih, ki gledajo na Jugoslavijo s pravo svetovljansko širino je Leon Fister iz Toronta. V Kanadi je danes on tudi eden izmed stebrov Kanadsko Slovenske skupine za kulturne izmenjave, društva, ki ima morda od vseh najbolj izčiščen odnos do prve domovine. Šele ko podrobno spoznaš njegovo delo, si lahko predstavljaš kako dragoceno je, da imamo med našim izseljepstvom take ljudi." Po popisovanju njegove izselitve preko nemškega begunskega taborišča — kjer so sprejeli samo take, ki so obrnili hrbet vzhodnim režimom (podčrtali mi!) g. Fister nadaljuje: "Še veliko lepše pa bi lahko živeli v Kanadi, ko bi se tukaj ne naselila tudi razna četniša, ustaška ali belogardist ična nesnaga".
Tako filozofira naš "Slovenski steber z svetovljansko širino" od katerega pa lahko tudi "nesnaga" in njihovi potomci kupijo vstopnice za prireditve Sloven-sko-Kanadskega Društva za kulturne izmenjave.
V	zaključnem proglavju pa še dostavi pisec Jože Prešeren: "Kanada je menda tudi edina dežela, ki tolerira dvojno državljanstvo, in večina nas ima poleg kanadskega tudi jugoslovansko državljanstvo.
# The National Museum of Man
je izdal 'knjižico, ki vsebuje kratko zgodovino priseljevanja v Kanado — Canada's Multicult-ural Heritage.
Slovenski sodnik - Svetovni jetnik vesti
Svetovno znana neustrašna organizacija za pomoč jetnikom prepričanja — AMNESTY INTERNATIONAL — je v svojem Vestniku za mesec februar proglasim slovenskega sodnika Franca Miklavčiča iz Ljubljane za ok nje adoptiranega "jetnika meseca". Besedilo, ki je bilo objavljeno v več jezikih in razposlano uglednim članom te svetovne organizacije, se glasi:
JETNIK MESECA
"Frane Miklavčič, Jugoslavija
Franc Miklavčič, 56-letni sodnik okrožnega sodišča v Ljubljani, je bil aretiran na njegovem sodišču dne 17. maja 1976. Sodna razprava proti njemu se je vršila v dneh 12. do 15. oktobra v Mestu Kranju v severni Sloveniji. (Miklavčič) je užival ugled kot pravičen sodnik, ki so mu bile človeške pravice posebno pri srcu. Spoznan je bil za krivega v smislu člena 101, odstavek 1, jugoslovanskega 1 kazenskega zakonika (spravljanje v nevarnost ozemeljske celovitosti in neodvisnosti države), člena 118, odstavek 2 (sovražna pro-paganda)in člena 320, odstavek 2 (razkrivanje državnih tajnosti).
"G. Miklavčič je bil obsojen na 5 let in 8 mesecev strogega zapora.
"Primer g. Miklavčiča je ozko povezan s primerom dobro znanega katoliškega pesnika Edvarda Kocbeka. V inter-view-u objavljenem leta 1975 v slovenski Teviji ZALIV, ki izhaja v Trstu (Italija), je g.
Kocbek pripisal partizanom pokol več tisoč slovenskih protikomunistov. Po tem in-tervievv-u je uradni jugoslovanski tisk začel gonjo proti 70-letnemu g. Kocbeku, češ da je izkrivil slovensko zgodovino.
"Nemški nobelovec Heinricli Boeil je vodil mednarodne javne apele za g. Kocbeka.
"V poznejši številki ZALIV-a je Franc Miklavčič, ki je Kocbekov osebni prijatelj in je bil v času vojne nekomunistični član Osvobodilne fronte, branil Kocbekovo trditev. — (Miklavčič) je poudaril, da je Kocbekov opis pokola Slovencev ob koncu vojne leto 1945 bil osnovan na resničnih zgodovinskih virih. "Del Miklavčičeve obsodbe je temeljil na njegovem zasebnem dnevniku, zapisanem med leti 1939 in 1976, ki da je zagovarjal zedinjenje vseh Slovencev v demokraciji zahodnega tipa. Toda sodišču ni uspelo dokazati, da je Miklavčič bil pisal svoj dnevnik v druge s vrhe razen zasebnih."
DEJSTVA V MIKLAVČIČEVEM PRIMERU
S sodnikom Miklavčičem je sedaj tudi Slovenija zastopana v prestižni družbi svetovno pri-znanh posebnih žrtev teptanja osnovnih človeških pravic.
V članku "Politična laž ali zgodovinska resnice" (ZALIV št. 52-53, dec. 1975) je Miklavčič z mirno utemeljenostjo odgovoril režimskim zanikovalcem Kocbe-
kovih pričevanj o nasilni zlorabi vojne ČF in povojne oblasti za izključne politične interese partijskega vodstva ter o pokolu vrnjenih domobrancev. Zato se je partijsko vodstvo Miklavčiču maščevalo z zlorabo sodne oblasti proti njemu. Miklavčiča so aretirali Sin preiskovalno zaprli zaradi njegovega članka v ZA-LIV-u, obsodili so ga pa poleg tega še za njegove misli izražene v njegovem zasebnem dnevniku, ki ga jc tajna policija zasegla, ko je Miklavčič bil v preiskovalnem zaporu. V času po centralističnem puču v Karad-jordjevem decembra 1971 je Miklavčič v svojem dnevniku razmišljal o nevarnostih za bodočnost Slovenije v zvezi s posledicami puča, posebno v primeru, če bi prišlo do srbsko-hrvaš-kega obračunavanja, ter je ugibal o tem, kako v takih okoliščinah ohraniti in utrditi slovensko državo.
PRICEVALCA DANAŠNJE
SLOVENIJE
Z obsodbo šdelnika Mklavčiča se je danšnji režim v Jugoslaviji iz politične maščevalnosti grobo pregrešil proti najosnovnejši človeški pravici do lastnega mišljenja in svobodnega izražanja. Na tem primeru je sedanji partijski režim demonstrativno potrdil vsemu svetu svoj dobesedno totalitarni (vse-ob-vladovalni) značaj, obenem pa je Slovence in svet s tem sam opozoril na Kocbekova pričevanja in Miklavčičeva razmišljanja kot močno značilna znaka kako ljudje v Sloveniji mislijo in čutijo.	— 1-t —
(Društvo katoliških mož in fantov pri fari Brezmadežne s čudodelno svetinjo je pripravilo 28. marca 1977. spominski večer z izbranim programom, na katerem je g. Stane Pleško imel predavanje o pisatelju Karlu Mauser ju, ki ga na tem mestu v celoti objavljamo v spomin umrlemu izobliko-valcu slovenska materine beseda v tujini. — Uredništvo.)
Ko sem bil pred nekaj tedni naprošen za tole predavanje, sem bil kar malo v zadregi: odkloniti nisem mogel, govoriti o pokojnem pisatelju Karlu Mau-serju pa tudi ni lahka stvar. Sprejel sem le iz zavesti, da smo mu vsi veliko dolžni.
Težko je govoriti o človeku, ki je bil pred nekaj meseci še med nami. Poznali smo ga. Vsem je hotel biti brat in prijatelj pa je bil dostikrat namenoma spregledan. Kot eden od nas se je ubijal za kos kruha, garal je in pisal ter se razdajal vsem, slovenska srenja pa je dostikrat šla mimo njega brez besede. Morda nam je bil preblizu, zalo ga nismo videli, gotovo pa smo premalo cenili njegovo delo.
Čeprav smo zadnje tedne iz časopisov marsikaj zvedeli o njegovem življenja, ne bo odveč, če se tudi tu ustavimo vsaj pri vidnejših postajah njegovega življenjskega pota:
Karel Mauser se je rodil 11. au-gusta 1918. leta v vasi Zagorica pri Bledu. Ob smrti je bil torej - star 58 let. Njegov oče je bi orožnik. zato se je družina večkrat selila. V osnovno šolo je hodil v Gorje, pozneje so se preselili v Podbrezje pri Podnartu. Od tu se je dnevno vozil kot vagona® v gimnazijo v Kranj, 8. razred in maturo pa je končal na klasični gimnaziji v Ljubljani. Tu je vstopil v bogoslovje, kjer je ostal devet semestrov in prejel že nižje redove. Septembra 1943 je bil zajet na Turjaku in z drugimi jetniki prepeljan v Kočevje. Po nekaj mesecih partizanske ječe se je vrnil v Ljubljano, toda ne več v semenišče, ampak je dobil službo v Jugoslovanski tiskarni kot korektor in sourednik Siovenčeve knjižnice. Tu se je tudi oženil. Po skupščini 3. maja 1945 so Nem-
ci zasedli tiskarno in'je bil tudi on med zajetimi talci. Zaradi bolezni na ledvicah je ostal doma. Ponujali so mu učiteljsko mesto pa je Odklonil in šel raje kmeto-vat v Trboje na dom Stanka Novaka, kjer je kot dninar preživljal sebe in družino.
Malo pred božičem 1945. leta so komunisti očeta izgnali zaradi nemškega imena. Kot hrani telj je moral z njim tudi Karel in vsa družina. Angleži jih niso hoteili sprejeti in so jih vrnili v Slovenijo. Komunisti so pbsikušili vdru-gič "na črno" pri Hodošu pa spet ni šlo. Nazadnje; so jih porinili čez madžarsko mojo in so bili v stalni nevarnosti pred sovjetsko mejno stražo. S težavo se jim jc (posrečilo priti v Gradec in od tam v taborišče Rottenmann. Tu sc je družina razbila. V Eisener-zu je kmalu umrl oče. Karla pa je po naključju odkril msgr. Jagodic in ga spravil v taborišče lianz, pozneje pa v Spittal. Tu je delal kot gozdni in cestni delavec. Leta 1950 je prišel v Cleveland, kjer je dobil službo pri develandski tovarni svedrov. Tu je delal vse do prve srčne kapi leta 1973. Lansko leto je šc zadnjič (tretjič) obiskal Argentino, kjer je doživel enega Od redkih veselih presenečenj, ko ga jc argentinska slovenska mladina počastila kot umetnika slovenske besede.
Ko so mu zdravniki .naravnost povedali, da se njegovo zdravstveno stanje ne bo izboljšalo, razen, i uspešno takozvano "apen heart" operacijo, sc je odločil tudi za to. Rad bi nam še naprej razdajal širine dn globine svojega duha, zelo verjetno pa je videl (konec poti, zato je hotel združiti in potrditi vse svoje življenje in delo, ko je svojim najbližjim govoril nekako takole.
PISATELJU KARLU MAUSERJU V SPOMIN ...
"Trdno stojim za vsem, kar sem v svojem življenju govoril in pisal. Le kako bi izgledal pred ljudmi, če bi zdaj klecnil jaz, ko je na mene samega padla preizkušnja trdnosti vere v Boga in posmrtno življenje! Vem, če mi vise molitve dobrih duhovnikov, ki po celem svetu molijo za ■moje zdravje, in v nebesih pri-prošnje Barage in Rozmana, ne bodo pomagale, potom je taka božja volja, da prihrani meni in moji družini veliko trpljenja. Tukaj bom zapustil veliko prijateljev, še več jih bom našel tam. Smrt — kakšna milost božja! Gledal bom Boga, videl Marijo — kakšna nebeška blaženost! Jaz sem pripravljen . . ."
Takega je Bog sprejel v petek 21. januarja 1977 ob sedmih zvečer.
Karla Mauserja ni več. Spet se je od našega slovenstva od-krušil velik kamen. Čim bolj gledam praznino, ki jc nastala za njim, bolj čutim, da je omahnil umetnik, edinstven po življenju, še bolj Čudovit v svojem ustvarjanju. Ob njegovi smrti je vzdihnila vsa slovenska Amerika, severna in južna, z nami pa Koroška in morda najmanj Slovenija sama, ker se noče zavedati, kako velikega glasnika njenih lepot in življenja je izgubila s Karlom Mauserjem. Vse je pOložil v svoje knjige in nam vse dal z željo, da bi njegova beseda ohranjala naše slovenstvo, vanj dihala lepoto in duha, ki vse oživlja in ohranja v ljubezni.
Če hočemo Mauserja pogledati. kot: človeka, ga bomo našli v. njegovih povestih. Vse so verna in nepopačena slika resničnega življenja, ki ga je ali živel sam, ali ga pledal v drugih. Povsod ga vodi brezprimerni idealizem, skromnost in pripravljenost vedno in povsod pomagati svojemu bližnjemu v potrebi, prav kakor se je naučil v bogo-
slovju pri karitativnih obiskih revežev v ljubljanski Sibiriji. Kjer so bili reveži, tam je hotel biti on, revež med reveži, trpin med trpečimi — njim v vsem enak.
Najbolje bo, če s tem v zvezi omenim najbolj perečo točko Mauserjevega življenja: odpovedal se je duhovniškemu poklicu. Slovenci smo mojstri v streljanju na take stvari in radi hitro odločimo, ljubezen je prišla vmes. Ce je to res ali ne, tega nisem mogel ugotoviti, ostane pa dejstvo, da se ni odpovedal duhovniškemu poslanstvu. To poslanstvo je ostalo v njem tako globoko zasidrano, da je dalo značaj njegovemu življenju in pečat vsemu njegovemu pisanju. Vse piše v strogem duhu slovenske katoliške tradicije . . . hoče biti zdrav kot zemlja in dober kot luč ... in hoče po Bogu v umetnosti z ljubeznijo služiti domovini kot svečenik, predvsem pa bili služabnik in glasnik trpečih in ponižanih. Učil pa se je pri Finžgarju, Ja-lenu in Preglju.
Karel Mauser je umetnik v vsem svojem bistvu. Pisanje mu je bila taka žjvljenska nujnost kot kruli in zrak. In tega svojega kulturnega poslanstva se je živo zavedal. Svoje talente je izrabil do zadnjih možnosti, čeprav tega ni obešal na veliki zvon. Tudi tu se je izkazal umetnika, ki se je zastonj razdajal in ni čakal na pohvale. Kaj bo plačilo za njegovo delo, je tudi kaj kmalu spoznal. Ko je leta 1950 prišel v Ameriko, so cle-velandski Slovenci že dobro vedeli, kdo je Karel Mauser pa ga je na postaji sprejel samo staronasaljenec socialistični časnikar Jontez. Tudi pozneje smo ga navadno iskali, kadar smo ga rabili. Od Slovencev je bil (da' se zelo milo izrazim) vse prepogosto izkoriščan, ker pač ni mogel odreči nobene prošnje.
; Bojim se, da ga bomo zdaj, ko na njegove usluge ne moremo več računati, prav mi našli preveč preproštoljudstkega in premalo učenega, kajti slovenska nehvaležnost ne pozna meja.
Nam v sramoto so ga tujci že v življenju poznali bolje kot mi. Švicarski pisatelj, duhovnik ■Smid, ,ki je Mauserjevo povest Kaplan Klemen prevedel v nemšino, je o njem zapisal takole:
"Preds tavima si visokošolca, katerega je usoda iztrgala iz njegovega poklica in njegove domovine, ter ga pognala v va-gonaste lesene barake begunskega taborišča. V noč brli sveča na zaboju, ki velja tudi za pisalno mizo. Kot veter hiti svinčnik od vrste do vrste grobega zavrženega papirja. Ko je list poln, pade na tla. čas jc drag in kazalec na uri je pokazal že polnoč in čez. Tako ■ dela Mauser noč za nočjo, in ko po kratkem spanju zašije jutro, vzame na rame Orodje cestnega ali gozdnega delavca, da zasluži dnino za priži/vijanje sebe in svoje družine."
Sam pa o sebi in svojem pisanju pravi tole:
"Prišel je čas, ko je treba zastonj pisati in tudi papir moraš sam kupiti. Tako jaz delam . . . Treba pa je nujno, da mi vozimo naprej in da se vsak po svoje mučimo, da obdržimo, kar se največ da. Perspektive torej niso najlepše. V tovarni delam vsak dan po osem ur in v soboto po pet. Pa je že dovolj. Za pisanje pa so noči in (redke proste ure."
Pod temi res žalostnimi pogoji je njegova knjižna žetev dosegla 27 knjig, če vzamemo šc nedokončani drugi del romana o Baragi.
Mauser je začel pisati že v srednji šoli in sicer pesmi; srednja šola, piva zatelebanost in pesmice, to gre navadno skupaj. Kot bogosilovec je pisal v
Vrtec, v Rast in v Dom in svet. Za Slovenčevo knjižnico je iz nemščine prevedel Federejevo planinsko povest Gore in Ljudje. Za isto knjižnico je napisal povest Rotija.in Domačija v globeli, kar pa ni izšlo in sta se rokopisa izgubila v zmedi tistih časov, pesmi o domobrancih pa so ostale shranjene v zagozdi nekih stopnic. Tako nam iz tistega časa ni ostalo nič, zato mnogi imenujejo Mauserja izrazito emigrantskega pisatelja, kjer je s prozo začel pravzaprav šele v Rottenman-u, od koder je pisail za Koroško Kroniko.
To drži samo delno. Mauserja-pisatelja moramo iskati vsaj nekaj let prej. Kot bogoslovec je tisto sibirsko revščino videl in dojel kot nihče drugi. Kot idealistu je šel vos direndaj raznih vaških sejmov mimo njega, v srcu so mu ostali le strel ji pohabljenih beračevih roik, spod-vite noge in velike solze slepih oci. Temu je sledilo trpljenje Turjaka in hudobija, ki jo je občutil v partizanskih zaporih v Kočevju. TO JE MAUSERJA ZLOMILO in ob vsem tem niti ni več važno, zakaj se ni vrnil v lemenat. Le poglejmo, kako se je v njem vse nagrmadilo: napisal je povesti Rotija in Domačija v globeli, pesmi o domobrancih, zasnoval je nove povesti: o domobrancih — Mrtvi bataljon; od pogledu na revolucijo — Velika obtožba; o taboriščih — Leseno mesto; in o dneh "osvobojenja" Razdrta ognjišča.
Tudi za Mauserja drži, da vse veliko in resnično lepo raste iz trpljenja. Revščina, socialne krivice, trpljenje in hudobija — te so nam dale Mauseija-pisatelja in nič drugo. Ta človeška mizeri-ja je podlaga, ki daje moč in silo njegovemu umetniškemu u-stvarjanju, blagoslavlja pa ta njegova prizadevanja tisto duhovniško poslanstvo v njem, ki
mu narekuje dolžnost dvigali ljudi k Bogu.
Nc mislim tu naštevati vseh njegovih del. V svojih povestih je hotel biti vsem vse.' Zato je imenovan pisatelj koroških ljudi, gorenjski domačijski pisatelj, emigrantski pisatelj in verjetno še kaj več. Največ njegovih del je izšlo v Večemicah Mohorjeve družbe. Vse imajo isto podlago: preiZkušanim bratom in sestram dati opore in jim vsaj moralno pomagati.
Največ je napisal Korošcem: Puntar Matjaž, Mrtvi rod, Domačija pod Peco, Zemlja, Jam-nik, Velika rida in Ura s kukavico. Trpečo Koroško je smatral za nekak podaljšek svojega gorenjskega kota, zato so mu bili ti ljudje tako pri srcu. Pisal je: "Korošci so reveži. V zavesti, da je na Koroškem slovenska knjiga v stiski in da je treba za preprostega človeka pisati preprosto, sem začel pisati ve-čemice . . . " 2e iz Amerike je Korošcem napisal povest Velika rida s temle posvetilom: "Iz tujine poklanjam to knjigo koroškim ljudem, njim, ki >še iz starega žive, ki jim je domača beseda kot kruh in sol. Preproste so besede in preprosti ljudje. Napisal sem jo, da bi obudil spomine Tebi, ki jih boš bral, pa zato, da bi čutil, kako lepa in živa je slovenska beseda."
Nekaj posebnega je njegov gorenjski kot. Ta svet njegovih mladostnih sanj in spominov je nekaj tako čudovitega in umetniško dognanega, da mu ga 'lahko zavidajo vsi narodi na svetu. Nič nima v njem pa je vendar vse njegovo, saj tu vidi lepote in bogatijo, ki je očem navadnih Zemljanov skrita. Tega kota ni zagradil v čas, ne v tiste gorske grebene Alp in Karavank, ampak mu je kot velik oder od davnili dni razprostrt čez ves 'slovenski svet in bo tu ostal, do-(Dalje na 4. strani)
DRŽAVNI ARHIVI SPREJELI ETNIČNE V OHRANTEV
Pred kratkim je Kanadska Etnična Tiskovna Zveza (C.E.P.F.) izročila, s podpisom posebne pogodbe, izročila s podpi-pošto in dokumente organizaciji "Public Archives of Canada" in to za dobo od ustanovitve 1952. do 1974. leta. Za federacijo sta podpi sala pogodbo nekda j ni predsednik g. Dr. Joseph M. Kirschbaum ter predsednik ob času podpisa pogodbe, naš urednik g. Vladimir Mauko in g. Dr. VVilfred I. Smith, Domonion Arhivist,
So to važni papirji, ki bodo dopolnjevali National Ethnic Arhives načrt, ki je v teku od 1972. in hoče za bodočnost obraniti važne zgodovinske dokumente, ki zadevajo narodnostna občestva. Od takrat je, takratni predsednik K.E.T.S. Dr. J. Kirschbaum vod i I poživijeno kampanjo za ustanovitev takšnih etničnih arhivov, ki bodo pokazali doprinose k našemu narodnemu izročilu ene tretjine kanadskega prebivalstva. Za njim je to borbo nadaljeval predsednik V. Mauko, kateremu je stal prejšnji z nasveti in pomočjo ob strani.
Več kot 10.000 strani dokumentacij o časopisih v več kot 30 neoficielnih jezikih, s cirkulacijo preko 700.000 naročnikov ti papirji v glavnem zajemajo in obravnavajo delo. urednikov zadnih 70 let. Ti listi so posredovali važno življenjsko ve/, med etno-
kulturnimi občestvi in ostalo kanadsko družbo. Kanadska Etnička Tskovna Zveza je bila večkrat edina vež med etničnimi manjšinami in vlado, predno je bila ustanovljena organizacija "Consultative Council on Multicuituralism. Dokumenti vsebujejo papirje, ki obravnavajo vsakodnevna vprašanja, spomenice predložene vladi, spomenice predložene tako imenovanim "Roval Contmissions", vladnim oddelkom in podobno. Prav tako vsebujejo ti papirji poglede na izpremembe v priselijevalni politiki, vprašanja o ustavi, predlogi za občešče-valne elemente v Kanadi, o dvojezičnosti in večkulturnosti. 1965. je taista,/veza obiskala za dobo eneka tedna v provinco Ouebek in v letu 1966. organizirala letalsko turo Kanade za 78 francosko govorečih novinarjev, za boljše razumevanje pričakovanj ne-fran-sko in ne-angleško govorečih prebivalcev.
Vsi dokumenti bodo sčasoma na vpogled raziskovalcem.
Na banketu občnega zbora Kanadske Ethnične Tiskovne Zveze 11. marca v Hotelu Toronto v Torontu, je zastopnik Dr. VVilfred I. Simith-a, g. Walter Neutel, izročil predsedniku zveze — našemu uredniki — posebno vokvirjeno spomenico s slike, ki kaže trenutek podpisovanja pogodbe med K.E.T.S. (C.E.P.F.) in Public Archives of Canada.
PISATELJU KARLU MAUSERJU
Na sliki so z desne na levo: Dominion arhivist Dr. Wilfred I. Smith, predsednik zveze V. Mauko in na levi, bivši predsednik zveze Dr. Joseph M. (Kirschbaum. Vokvirjeno posvetilo pravi v angleščini in francoščini:
To:Tbe Canada Ethnic Press Federation
The Public Archives of Canada salutes vou on teh 25th anniversarv of the founding of your federation. Among the organizations vvbich have plaved a role in the development of Canadian socictv vours is notevvorthlv. You have served as the interpreter ol Canadian Society ethn.0-cullural communities to the Canadian government and the Canadian people, thus vou have been aclive both in moulding our multicultural society and ensuring that it revises permanent recognition.
Vour records, vvhich vou recently decided lo plače in the Public Archives for the benefit ol researchers, will ehlighteen for future genera-tions an aspečt of our history. We commend vou for your devotion to the cause of freedom, justice and intercultural understanding and vvish voj well in the future.
Sincerclv Yours,
WILFRED J. SMITH,
Dominion Archivist.
PRIZNANJE ETNIČNEMU TISKU
Na letnem zborovanju Kanadske zveze etničnega tiska jc govoril minister John Munro, ki je odgovoren v vladi za program večkulturnosti.
V govoru je izrekel priznanje etničnemu tisku, ki jc velike važnosti za celo Kanado, ker prinaša nekaj edinstvenega v sicer zelo enolično sliko kanadskega tiska, ki ga industrija reklame še bolj izenačuje. Priznal je, da se veliko število etničnih listov bori za življenjski obstanek, ker so njihove skupine manj številne, da bi omogočale množinske naklade, in po večini še zelo razkropljene po širni državi. Obljubil je dodatno pomoč, vendar se etnčki tisk nc sme zanašati samo na to pomoč — dokazati mora še naprej tudi voljo do obstanka ter storiti vse, kar zmore z lastnimi močmi.
Zgled Evrope kaže, da razdelitev države v manjše enote ne reši vseh problemov. Ko se je Avstro-ograska monarhija razdelila v številne manjše države, ni bilo konec raznarodovanja, marveč je v vsaki novi tvorbi ena skupina zatirala druge. Tudi
v Kanadi razbitje države ne bo prineslo boljših rezultatov. Večkulturnost je ne samo izraz kanadske stvarnosti, marveč kaže tudi pot, kako rešiti trenutno napetost. Priznanje vsaki skupini, da more razvijati svojo posebnost, vodi seveda večkrat do napetosti, toda v Kanadi smo se tudi naučili prilagoditve drug
drugemu.
Nekateri v Ouebecu so mnenja, da morejo zagotoviti svojo kulturo in jezik samo, če se ločijo od Kanade. Toda prav obstoj in volja do ohranitve svojih značilnosti mnogih drugih etničnih skupin v Kanadi bi moralo biti francosko govorečim Kanadčanom zagotovilo, da njih svojskost ni v nevarnosti. Na-sprostno, širši državni okvir, ki priznava mnogoličnost, je obenem tudi zanje zagotovijo, da sc ne bodo izgubili v angleško govorečem kontinentu. Kljub nekaterim izrazom nestrpnosti, ki jih je obžalovati, se veča *s7evilo staršev in otrok, ki se začno z veseljem učiti francoščine.
Kar je potrebno sedaj je, da izrabijo vsi angleško govoreči
Kanadčani vsako pri 1 ko, da za-gotove frankofone, da jc njihova prisotnost v Kanadi ne samo zaželena, marveč tudi v korist vseh.
Večkulturnost, ki je dopolnilo politike dvojezičnosti, je sicer politika vlade, toda vlada jo izpolnjuje samo, kjer je tudi izraz volje prebivalstva. Samo s to politiko bo življenje v Kanadi tudi za bodoče rodove jamčlo priznanje pravice do svojskosti, razumevanja drugih, strpnosti in dela za skupno blaginjo vseh.
(Nadaljevanje s kler bo človek iskal Lepoto in Boga. Vsako travo pozna v tem prostoru, ve, kje se resje dobi, kje so doma očnice in murke in teloh; smeje se s soncem in se strezni pred gorsko nevihto; zna govoriti s trdnimi gruntarji, ki so trdi kot hrastove grče in še bolj razume trpljenje bajtarjev, ki največkrat nimajo drugega kot kup lačnih ust. Edina kar mu v tistem njegovem svetu ni všeč, je bela cesta, ki mladino zvabl ja v svet, potem pa jo pokvarjeno, razočarano in bolno spet vrača pod domačo streho.
Vse to je tako lepo napisal v črticah Na ozarah. Veliko ljubezni in veliko domotoižja je v njih. Le berimo jih pa bomo ob njih postali' boljši ljudje! "Na ozarah! Prostor, ki je blizu vasi in blizu ljudjem. Prostor, kjer je človek kl jub temu lahko sam, in sta zemlja in nebo varuha trav, klasja in miru."
V knjigi Pšenični klas se je še posebej spomnil slovenskega kmeta, o katerem pravi;
"Slovenskemu kmetu posvečam te vrstice, njemu, ki je ob vseh svojih slabostih vendar najbolj globoko občutil vsake spremembe. Turki in valpti so ga tepli, kladivo in srp ga davita sedaj, v njem pa je vse dni živela vera v Boga in zemljo in to dvoje je tisto, kar je nam, ki smo danes raztreseni po vsem svetu, ustvarilo bogato dediščino. To dediščino varovati, je naša dolžnost."
Z isto ljubeznijo in hvaležnostjo je napisal Razdrto gnezdo, spomin slovenskim usmi-ljenkam, katerim je napisal:
"Kakor gnezda, prizidana .k bolnišnicam, so bila njih bivališča. V težkih modrih krilih, s širokimi perutmi belih kometov so šumele skoz bolniške sobe in opravl jale svojo službo, sebi v posvečenje in ljudem v blagoslov. Razgnali so jih na vse vetrove. V gubah svojih kril so odnesle seboj zadnji dih umirajočih in jok novorojenih. Naj bi ta drobna povestica, posvečena slovenskim usmiljenkam, bila /namen je mojega osebnega spoštovanja in znamenje nas vseh, da jih nismo pozabili."
Ura s kukavico, v dveh delih, je napisal kot izraz njegove ljubezni do Mohorjeve in vsega, kar je koroškega in obenem izraz spoštovanja do vseh kulturnih delavcev na Koroškem.
Njegovo najlepše delo pa je po moj sodbi roman KAPLAN KLEMEN. V njem je Mauser sam. To delo je bilo uvrščeno v zbirko svetovnih pisateljev Gigantov (Velikanov), ki izdaja najbolj izbrane stvari iz svetovne književnosti. Prevedeno je v nemščino in španščino. To je visoka pesem duhovniškega poslanstva. V nasprotju z modernimi romani, ki opisujejo župnika in njegovo poslanstvo v okviru navadnega človeka, ta roman kaže tisto idealno podobo dušnega pastirja, h kateremu se trpeči človek zzaupanjem obrača
tretje strani.) v svojih stiskah, ker čuti da je drugačen.
V tem romanu je Mauser ena sama velika žrtev za reveže. Kot darovanj ski spev se zde njegove besede. "Rad bi bil kruh in sol za vse, ki so reveži. Rad bi bil voda vsem, ki so žejni; vsaj voda, če sem preslab za vino . . ." Svojim revežem je hotel biti enak v vsem. Kako nesrečen je bil, ko se je na Silves-trovo pri prijateljih do sitega najedel, njegovi Sibirci pa so bili lačni in do kraja obupani. Počutil se je, da jih ni več vreden. V obraz mu mečejo kamenje, razbijajo mu šipe njegoye barakarske cerkve, on pa berači pri dobrih ljudeh, da njihovim otrokom more prinesti kos kruha ali vsaj požirek mleka.
Tu se mi vriva ena tistih misli, ki te ponoči vržejo iz spanja Ln vse drugače vidiš kot podnevi: Ali se Mauser ni ustavil pred po-svečenjem tudi zato, da je mogel ostati bolj enak revežem? Ali ni tudi zato zagrabil za kramp, lopato in sekiro, da bi se približal delavcu in da bi ga tudi ti lažje razumeli? Morda se v tem motim, naj pa bo ta j moja misel v njegovo obrambo nasproti tistim, ki ga bodo drugače sodili.
Mauser gre v tej povesti svojo pot do konca. Ali ne morda zalo, ker se nihče drugi ni hotel žrtvovati za zavržene Sibirce? Zelo verjetno je v ozadju grenko razočaranje, zato je sebe, neposvečenega duhovnika postavil nasproti posvečenim neduhovni-kom.
Vendar je to knjigo posvetil svojemu škofu dr. Gregoriju Rožmanu in vsem živim in mrtvim duhovnikom njegove škofije.
Omeniti moram še dvoje njegovih del. Trilogijo LJUDJE POD B1CEM, katero je napisal v spomin svojim mrtvim prijateljem s Turjaka. Te so že dvakrat izšle in bile vse razprodane. Za to knjigo je 1966. leta v Trstu prejel nagrado. Vstajenje, kot za najboljšo slovensko povest tega leta in kot tehten doprinos naši polpretekli dobi. Ta trilogija je višek Mauserjeve-ga pisateljevanja. Slišal sem, da se že pripravlja španski prevod tega njegovega romana.
Za tem je napisal samo še roman o škofu Frideriku Baragi LE ENO JE POTREBNO, katerega poznam iz Božje besede. Drugega dela ni dokončal. Pri delu za Barago je omahnil.
Poleg teh samostojnih del je napisal na stotine kratkih čitic in feljtonov v najrazličnejših slo venskih listih po svetu. Čez ta svoj drobiž ni vodil pregleda; smatral ga je za drugovrstno blago, kot mimogrede pisanje, ki je padalo od n jega kot klas na polju, a katerem ni vredne misliti, kdaj in kje ga je izgubil, kaj šele da bi se sklonil, ga pobral in povezal v snop. Upam, da se bo zdaj, ko bo začela literarna kritika njegova dela globlje
presojati, našel kdo, ki bo zbral ne le ta drobiž, ampak vsa njegova dela, da bomo Slovenci dobili če že ne zbrana pa vsaj izbrana Mauserjeva dela.
Še nekaj moram poudariti. Pokojni Mauser je bil vse življenje prežet dveh najvišjih idealov, vere in slovenstva. Posebno zadnja leta je gledal vero v duha, ki ga je postavljal proti pohlepu po bogastvu, ki uničuje slovenstvo. Zato si nikdar ni dal plačati honorarja, delal je za-stojnslko t.lalko narodu in umetnosti.
V	to vrsto spadajo tudi govori, ki jih je govoril na raznih proslavah in o katerih je g. Časi pred kratkim dejal, da so Mau-serjevi govori tako globoki, da ti dajejo občutka, da si na duhovnih vajah. Dobro je poznal sv. pismo in pogosto ga je prebiral ter nam posredoval v priložnostnih govorih. Eden najlepših pa je gotovo bil na lanski Spominski proslavi v Argentini; mnogi ga smatrajo za njegov testament Slovencem po svetu. Iz. tega naj omenim samo nekaj stavkov:
Začenja z videnjem v staroza-vezni knjigi preroka Ezekijela o dolini, polni suhih kosti. Potem vse to spremeni v naše slovensko videnje.
"Imamo našo dolino, polno suhih kosti; imamo jih razmetane po prisilnih taboriščih tujine ... Ali bodo te kosti oživele?
Bodo, če bomo vanje dihnili duha, ki oživlja, ne jih samo kropili s spominom. Od spominov ne moremo živeti niti mi sami, kaj šele naši otroci! Oživeti moramo pravega duha, močnega, edinega, tako silnega, da se bodo naši otroci ob tem ustavili, da bodo vsi v svojih srcih spoznali in priznali: glej, res so jih ljubili. Niso le besede, ki nam jih govore in pišejo.
V	tem je naša bodočnost.
Pri vsem svojem delu mislimo
na večnost, ki je resničnost, pa vendar tako redko mislimo nanjo.
Kako bedno mora biti videti v večnosti slabo izrabl jen čas, ki nam je bil podarjen za dobro izrabo, mi pa ga samo gledamo, kako se izteka. Nekoč borno vsi v večnosti gledali v čas, ne sem, zakaj zdaj iz časa ne moremo gledati v večnost.
In še na izrek modrega Sira-ha nas spominja: če dihneš v iskro, se ražplamti, če varijo pljuneš, ugasne; oboje pride iz tvojih ust.
V	nas je, iskro razplamteti, v nas je, iskro ugasiti.
Imamo veliko iskro v svoji narodni pretekosti, pogum, trpljenje in muke tisočerih, ki so stali in padli v obrambo svobode in krščanstva.
Po teh prispodobah lepo povabi nas vse:
"Dragi prijatelji, bodimo preroki ob bridki dolini tega časa. Čeprav majhni, dihajmo v ta čas vrednote duha — mirnost, zaupanje, spoštovanje, trdnost in načelnost. To potrebujemo v naših dneh. Hoditi z njimi, ki so znali umreti za tisto, kar življe-
Dr. SREČKO BARAGA
V torek 1. februarja je po kratki bolezni v Buenos Airesu umrl profesor dr. Srečko Bera-ga. V kolikor je bil morda mnogim izmed sedanjih emigrantov-beguncev v domovini manj poznam, ker je bil pač srednješolski profesor slovenčine, ga je prav gotovo v emigraciji poznala večina Slovencev, ne de v Argentini, ampak tudi drugod. Že takoj po odhodu iz Ljubljane (1945) je v sklopu Zavešniške vojaške uprave v Trstu prevzel težko nalogo znova organizirati slovensko šolstvo v coni A. Pri tem je ne le gradil iz nič, ker je slovensko šolstvo bilo pod fašizmom uničeno, ampak je moral tudi premagati zagrizen odpor K-P na Tržanskem in Primorskem, kjer so komunisti proglasli za izdajalca vsakega, ki bi sodeloval z zavezniki. Njegova zasluga je, da imajo danes Slovenci, ki so morali ostati v Italiji, sploh svoje šole.
Naj mu bo lahko tuja zeml ja, ki ga je sprejela v svoje naročje.
(Drugič kaj več iz njegova življenja!)
0 Število splavov v Kanadi še
vedno narašča. Po podatkih urada Statistic Canada jc bilo I. 1975 49.311 legalnih splavov, kar je 1.175 več kot leta 1974.
£ Zagovorniki pravice do življenja so demonstrirali koncem januarja v VVashingtonu, DC, v obliki "pohoda za življenje" ob obletnici odločke Vrhovnega sodišča, ki je olajšalo omejitve za dovolitev splava.
nju daje najvišj ceno. Držimo sa za roke z vsemi v slovenski skupnosti in skupaj z dvignjenimi glavami, neohmahl j i vi v zvestobi korakajmo v tisto zamgo-slavje, ki ga rodi duh, ki je trdno na večnost pripet.
Mislim, da so te njegove besede naj lepšLzakJouček. preda vanj a v njegov spomin. Upam. da ne bo šlo brez haska mimo nas, ampak bomo šli vase in Mauser-jeve besede odnesli seboj v življenje. Nam vsem, ki po svojih močeh, ali doma v cerkvi ali v šoli, skušamo reševati slovenstvo v naši mladini, jih je govoril. Pokazal je pot, naša pa j', izbira, kakšne vodnike bomo dali naši mladini na življenjsko pot. Ne prezrimo pri tem delu Karla Mauserja, ki je toliko lepega napisal tudi za otroke z iskreno željo, da bi njegova beseda tudi v mladem rodu ohranila slovensko zavest in vero naših očetov. Nam in našim otrokom veljajo besede, ki jih je pisal prof. Janezu Severju: "Rad bi vam ustvaril in narisal tisti dom, ki smo ga imeli doma, da bi vsaj to sliko odnesli Seboj na mrzle ceste tujine." Kratke recitacije, ki smo jih slišali v začetku, so košček te njegove slike, v katero je položil svojega duha in svojo bolečino, vse pa blagoslovil z evangelijem, ki je pripet na nebo.
Stane Ple.ško
0 Novo poslopje kreditne zveze
Indiana Telco Federal Credit Union v Indianapolis ZDA, uporablja sončno energijo za ogrevanje. 214 zbiralcev sočne energije oskrbuje poslopje s 60% toplote.
0 V puščavi blizu Barstovva v
Kaliforniji bodo zgradili elektrarno za proizvodnjo 10 mega-vatov električne energie, ki bo uporabljala sončno energijo — uporabljali bodo ogledala na 100 akrov velikem zemljišču.
9 Na Danskem grade v kraju
Tvvind največji mlin na veter, ki bo proizvajal letno 3.6 milijonov kilovatov elektrike.
ČRNA LISTA "TERORISTOV" JUGOSLAVIJE
Jugoslovanska vlada denunci-ra tujim notranjim minister-stvom jugoslovanske begunce, ki so politično aktivni proti totalitarni komuno-fašistični diktaturi v Jugoslaviji. Nemški časnikar Carl Gustav Strohni je nedavno razkril v graškem listu "Kleine Zeitung" lo denuciantsko akcijo jugoslovanske vlade, češ da je avstrijsko notranje ministerstvo dobilo seznam nekaj sto imen in prepovedalo tem ljudem potovanje v Avstrijo. Jugoslovanska vlada je namreč označila te ljudi za teroriste, a v resnici gre za politične pisce, ki se niso nikoli v življenju ukvarjali s kakršnokoli teroristično dejav-nostjo. Po drugih vesteh je vsebovala jugoslovanska denun-ciantska lista okrog 200 imen. Avstrija je z veseljem ustregla tej zahtevi jugoslovanske vlade, I
da je pokazala dobro voljo in da je po drugi strani lažje nepopustljiva do zahtev slovenske manjšine na Koroškem. Med tistimi, ki jim je avstrijsko na-tranje ministerstvo odreklo vizum, je tudi znani slovenski časnikar v Trstu in naš sodelavec Franc Jeza.
PRIPOROČAMO:
Nova tlaka slovenskega naroda; cena $2.00 in Skandinavski izvor Slovencev. Avtor obeh knjig je znani slovenski publicist in zagovornik ideje slovenske države, Franc Jeza. Knjigi morete naročiti naravnost pri ator-ju: Via dei Prosecco 2, 34016 Opicina, Trieste, Itala.
KANDIDAT ZA JEČO
Velik pogum kaže mladi 30-letni publicist Vinko Olšaik, ki kljub vsemu, kar se je zgodilo
s časnikarjem Blažičem in sodnikom Miklavčičem, ki sta bila oba sodelavca Pahorjeve revije "Zaliv", nadaljuje s svojim sodelovanjem v tej reviji, tako tudi v zadnji številki, kjer nadaljuje svoje jedke in zanimive dnevniške zapiske. Pred kratkim je objavil Olšak v posebni knjižici esej "Temelji humanizma". — Izdalo mu ga je župnijska založba "Naše tromojste" v župniji Marijinega oznanjenja V Ljubljani (pri frančiškanih). Olšak je bil v gimnaziji marksist, a "je srečal Boga". Študiroval je politične vede v Ljubljani, a zdaj je stavec v tiskarni na Preval-jah.
^ Velika večina carinikov na
mejnih prehodili med Slovenijo in Italijo ter Avstrijo je še vedno Srbov, čeprav je bilo pred leti rečeno, da bo prevzelo cari-narne slovenske osebje. Zadnji
čas cariniki pridno brskajo po seznamih, da ugotove, če ima jugoslovanski režim koga piki. Dogaja se, da morajo čakati zaradi takega pregledovanja seznama tudi znane in ugledne osebnosti zamejskega slovenskega življneja in da jim do podrobnosti preiščejo avtomobile.
0 Zadružna zavarovalnica CIA
v Torontu je razdelila od svojih .presežkov $25.000 raznim dobrodelnim organizacijam v Ontariu.
0 Najnovejša mednarodno konvencija — Šolar Energv Pact — združuje 13 držav (Avstrija, Belgija, Danska, Zapadna Nemčija, Velika Britanija, Italija, Japonska, Nizozemska, Nova Zelandija, Španija, Švica in ZDA), ki bodo izmenjavale informacije za izrabo sončne energije, da bi dosegle večjo neodvisnost od nafte.