1». Številko.
LltiUnl, i petek. S. ovmta m
ZLU. leto.
•§9W m! trn Jnourfr*}*. RtktpW h M vrafal*.
Crefllnfitv« • lafitfi aifta it 1, (l wute*r#*Ja Hrr»^ t+W*ft M. S4.
tal praznik«.
pa 14 tiiL, m dvakrat hiaaicl|ih po dogovora. Ilnaerati itd.
M na ostra.
m ttakAr*«" tr<+f»« St. SS.
pol teta četrt leta
.Slomški Maral- ram po posti:
t aa Ntmčljo:
<S K »-     tala lato.........K »-
aa Ameriko In vsa druge deželni telo leto.........K 30.—
1* . 030 . «0
Vpraianieai gloda Intaratov aa) ti priloii aa odgovor dopisnica ali znamka, uetavniotvo i Knaflova elite I (spodaj, dvorišče levo), telefon it. 80.
Značilen odsouor.
Bloški grud je že dlje časa na prodaj. Puh! tedni pa se je razširila vrst, da namerava ta grad nakupili nemško -zdravniško društvo ter ga preurediti za zdravilišče.
K«lor razmere na Gorenjskem količkaj pozna, mora priznati, tla sije v zadnjem času, odkar sta se Izročili prometu bohinjska in turska železnica, podvojila nevarnost germanizacije tega pielepega dela nase kranjske dežele.
Ti dve novi prometni zvezi sta odprli na stežaj vrata nemškemu življu v slovensko Gorenjsko in kdor ni slep, je lahko opazil, tla preplavljajo Nemci vedno bolj in bolj našo gorenjsko stran in da se tu širi nemščina s presenetljivo rapidnostjo.
Vzemite na primer Jesenice. Tu je nastala v kratkih letih krepka nemška kolonija, ki se ne le uspešno razvija, marveč že hoče celo gospodariti v občini.
Bela peč je popolnoma nemška občina in da se ohrani tudi v bodoče nemška, za to skrbi šulferanjska šola.
V Tržiču i udi gospodari nemška klika in terorizira s pomočjo vladnih organov   slovensko večino.
To je nemški trikot na Goreni-skem.
Iz tega trikota se ima razviti »Vtverokot. v katerem bi naj bila četrta oporna točka — Bled.
Xa to delajo Nemci povsem sistematično. Zato hočejo nakupiti Bleski grad, ki bi naj postal trdnjava nemške misli in razsadišče nem škega življa v okolici Bleškega jezera.
Prepričani, da bi bil slovenski Bled v svojem obstanku v največji nevarnosti, čin; In se Nemcem posrečilo dohiti to krepko oporno toč-ko, smo priobčili v sredo članek, \ katerem smo pozivali nierodajne faktorje, predvsem po deželni odbor kranjski, naj rešijo Bled preteče nevarnosti in naj v to svrho nakupijo Bleski grad.
Kdor j«* čita! dotični članek, mora priznati, da ni bilo v njem nobenega strankarskega tona. marveč da je bil pisan v iliilm, ki ga je narekovala piscu -d<rh za dobro narodno >t\;ir. Clankar ni imel druzega namena. kakor povzročiti resno in stvarno diskusijo o perečem vprašanju glede Bloškega gradu, pač pa jo pričakoval, da bodo predvsem nie-
rodajni krogi zavzeli napram vpra- j sanjn   tisto resno in stvarno, pred* vsem pa nepristransko stališče, ki jo na   sebi   zahteva   že   vsaka   resna J stvar.
A kako je odgovorilo na ta čla-nek glasilo deželnega odbora in de-želnozhorske večine, »Slovenec«
Ad perpetuam rei memoriam ponatiskujemo ta, odgovor, da se bodo še pozni zanamci lahko prepričali, kako so se gotovi gospodje v letu 1909. po rojstvu Gospodovem igrali z najsvetejšimi svetinjami slovenskega naroda.
OdgOVOr slove dobesedno
tako-le:
►Dežela kranjska nima lepšega krnja, je nadpis včerajšnjemu »Narodovemu« uvodniku. Lep je, kakor se sploh gladko in prijetno čita jo na popir spravljeni vzdihi mehkih, sentimentalnih ljudi. Kljub temu pa obžalujemo, tla je zmagala sentimentalnost in ne zdrav razum, ki bi bi! moral velevati »Narodovemu« uredništvu, da spravi članek v tiste predale, kjer čakajo vstajenja neprimerni, stvari škodljivi. dasi lepi. nežni rokopisi. Clankar kliče namreč kranjskemu deželnemu odboru »Re-šite Blede to se pravi z drugimi be-sedami, naj kupi kranjski deželni odbor brezpogojno Bled. Včerajšnji »Narodov« članek je popolnoma iz-premeni! stališče, ki g;a zavzema naša stranka z ozirom na to vprašanje. Nikdar namreč naša stranka ne moro pripustiti, da bi ji liberalei ukazovali, kaj da naj stori in kaj da naj opusti. To naj si liberalei in tisti, ki se zatekajo k njim. enkral za vselej zapomnijo.«
Ne moremo verjeti, da bi bil pravkar citirani odgovor oTieialno mnenje deželnega odbora, zakaj nikdar ne moremo verjeti, da bi se deželni odbor postavi! na tako nizkotno strankarsko stališče, kakor se je postavil pisec navedene »Slovenčeve« notice. Menimo namreč, da mora takšna korporacija, kakor je deželni odbor, vsaj navidezno varovati svoj dekornm in svoje nestrankarstvo, vsled česar ne more in ne sme pripustiti, ako hoče le količkaj varovati svoj ogled, da bi se ji lahko z listom v roki. črno aa belem dokazalo, da je zgolj strankarska institucija, ki so ji strankarske koristi vse, javni interesi pa deveta briga.
Ker torej ne moremo verjeti, da bi deželni odbor padel tako globoko, stavimo nanj vljudno vprašanje, da I i je on v /vezi s citirano /Slovence-
LISTEK.
Razstavo slov. umetniliov.
(Konec.)
Vavpotie Ivan (Idrija) nas je izmed vseh razstav I ja Icev najbolj presenetil. Tako velik je njegov napredek. Še na Zadnji razstavi Otrok BO bih njegove risbe neokretne tu trde, da jih skoro ni bilo gledati. Zdaj pa nam je podal bogato vrsto risb - svinčnikom, b peresom, - kredo, z Ogljem, akvarelov in oljnatih -lik, ki sicer niso enake kvalitete, ki pa svojemu očetu ne delajo neca-sti. Posebno risbe ne. Brez dvojbe je Vavpotič nadarjene j ši za grafiko nego za slikarstvo, ali pa vsaj bolj izvežban. In vsakemu umetniku treba poleg naravnih darov neprestanega, sistematičnega vežbanjal Izmed njegovih risb s svinčnikom je na prvem mestu omenjati z drzno,elegant. lahkoto zasnovano karikaturo 122. I*ar potez, ki markirajo edinole Belice in obraz dobrodušnega kariko van-<a je zadet z mojstrsko točnostjo. Do bre, vendar n" tako elegantno lahkotne so karikatnrne risbe 7.'* in 77. Akvarel .Zasneženo drsališče« kaže prijetne barve, pa je nerazumljiv po perspektivi. Zanimiv je akvarel »Po-letni večer v I«lriji«, kako se po ste-
nah hiš in v vodi odbijajo prameni pocestne svetilke. Perorisba 127 Ženska glava«, ni dozorel, lica so preveč zabuhla, manjka potrebnih senc. Ugajata pa oljnati zimski krajini Mraz 138 in »Zima« 141 zaradi   prijetnih   barv, čedne perspektive
in dobro pogojene zimske atmosfere. Prav tako ljubeznivo prikupna je študija 140: »Ženski portret«. Lahke so barve, pa tudi ženska ni samo pri-knpljiva. Olje 14* »Južno v gorah« ne sodi v razstavo. Tem zanimivejše pa je olje »V strojnici« 149. Solnčni prameni so prodrli skozi okno strojnice in se odbijajo od tal in od urno sukajoči h se strojnih koles. »Odmor« 151 j<* suhoparna, mirtva podobo, ki ne /onima. »Tolmun« 157 jo zarisan: tom, kjer se voda dotika skal, so sence preostro začrtane, da je videti, kakor da je voda izbočena, mesto da bi se od skalovja samo odbijala. Ostale slike, olja, zaslužijo vse priznanje in opravičujejo najboljše nado. Vavpotič napreduje očividno, in kar jo najbolj razveseljivo: napreduje hitro.
Z u pa n ee Anica (Ljubljana) je učenka P. Žmitka. Se ji pozna na prvi pogled, kajti njene sliko so rav-notako prstene le malo živo in rdeč kaste. Okviri niso njeni, napraviti jih je dal njen učitelj. Najboljša, res lepo delo je 05: bivši Valvazorjev tfrad Medija. Zimskoga dne (92.) ni bilo treba razstaviti. Primeren bi bil
vb«, notico in če odgovarja stališče, ki ga zastopa neznani pisec v tej notici, tudi njegovemu mnenju?
S tem vprašanjem končamo, ne da bi št1 nadalje hoteli komentirati od slepega strankarskega fanatizma narekovani »Slovencev« odgovor na članek »Dežela kranjska nima lepšega kraja«, da si bi bilo to za nas naravnost vabljivo, ker sino prepričani, da »Slovenčevo« notico itak obsoja vsa slovenska javnost, tudi tisti pošteni klerikalci, ki jim narodna Stvar še ni Heknba!
Bilinski o rekonstrukciji kabineta.
Dunaj, ">. avgusta. Minister Bilinski, ki je sedaj na letovišču v lšln, piše v »NeUe Freie PreSSe« sledeče: »V tem trenotku, ko parlament ne zboruje, ni nobenega vzroka, da bi kak član kabineta demi.-ijoniral. Znano je, da je »Slovanska Enota« postavila zahtevo po delni rekonstrukciji kabineta. V tem trenotku pa se na to ne misli, da bi se ta zahteva uresničila. Z ministrskim predsednikom sem vsak dan v zvezi in gotovo bi me povabi] na prijatelj ski razgovor, preden bi se sploh obravnavalo vprašanje mojega nasledstva. Po mojem prihodu v Išl sem Javil Cesa"rja, da -e:.' mh na razpolago; doslej pa ni bilo vzroka, da bi šel k vladarju v avdijenco. Ponavljam torej: ni mi znan noben vzrok, ki bi le nekoliko mogel opravičiti spremembo v ministrstvu Biener-thovem sedaj. Za vsakega od nas pride seveda čas, ko čuti, da mora iti. in morda bodo za mojo demisijo vzrok finančne predloge. To pa pred poklada, da so večina zbornice izreče proti mojim predlogam. Kdo bo potem moj naslednik, kdo bi to mogel danes z gotovostjo reči? Dež predsednika Bobrzvnskega eminentno nadarjenost in politične zmožnosti cenim gotovo visoko, toda mislim, če bi bil on kdaj pozvan prevzeti kak resori, bi to bi! kak drug in ne finančni.
Načrt kazenskega prava.
Dnnaj, 5. avgusta. Načrt kazenskega prava, ki se jeseni predloži drž. zboru, je sestavil prvotno dvorni svetnik dr. Iloegel skupno z dr. Lamaschem. Popolnoma se je preuredil načrt pod ministrom Kleinom in končno redakcijo so oskrbeli na zadnjih posvetovanjih na Brennerju.
Nastić — pobegnil.
Z a g r e b , 5. avgusta. Danes zjutraj se je odpeljal kronski svedok Nastić z brzovlakom iz Zagreba v Budimpešto. Odvetniki so presenečeni, ker so predlagali, da se Nastie konfrontira z drugimi pričami; predlagajo« da se ga zopet pozove.
Turčija.
C a r i g r a d , 5. avgusta. »Jer: (iazeta« pripisuje bližnjemu obisku kralja Edvarda in carja Nikolaja v Carigradu veliko važnost. Upa, da se bo ustvarila politično konstelacija na korist Turčijo.
Kreta
A t e n e . .'). avgusta. Vlada je v skrbeh radi razpoloženja na Turškem glede Krete. Uradni krogi zagotavljajo, da (Irska ni odgovorna za dejanja Krečanov.
D u n a j , 5. avgusta. Krečansko vprašanje je stopilo v mirnejši stadij. Izjava grškega kabineta, da je od poklican je grških častnikov iz Krete stvar Turčije in vlasti-pokro-viteljic, se smatra za zelo posrečeno; morda se bo vsled tega odstranil konflikt med Grško in Turčijo.
Izvoljskij o zunanji politiki.
C o \v e s , 5. avgusta. Minister Izvolskij je izjavil poročevalcu Keplerjeve pisarne, da izvrstni odnosan, ki vladajo med Rusijo in Anglijo, nimajo nobene osti proti kaki drugi državi. Carjevi obiski dokazujejo, da je i usko-angleško prijateljstvo popolnoma združljivo z rusko-nem-škim in vsakim drugim prijateljstvom. Glede Turčije je dejal minister, imamo vsi to željo, da s«' utrdi sedanja vlada. Glede Krete so >i vse štiri viasti-pokrovitelj ice edine v tem. da je treba obraniti status quo in turško vrhovno oblast.
Car na Angleškem.
Cowes, 5 avgusta. Kralj Edvard in car Nikolaj sta na samotnem kraju stopila na suho in sta se 'podala popoldne v avtomobilu v Osborne.
C o w e s , 5. avgusta. Razun obeh vladarjev je šla v Osborne tudi car inja ter princ in princesi nja Wales. Vrnili so se ob (>. zvečer.
Generalna stavka na Švedskem
S t o k h o ! m , 5. avgusta. Od vseh strani prihajajo poročila, da BO delavci ustavili delo. Stavki so se pridružili mornarji in kurjači na potniških pa mik i h. železničarji, stavci in celo grobokopi.
Španija.
Perzija
L o n d o n . 5. avgusta. Med bivšim šahom in med perzijsko vlado se je dosegel sporazum. Šah je resigni-ral na kronske zaklade, dobival pa bo letno 15.00(1 funtov pokojnine.
Notranji položaj.
M «» d r i d ,5. avgusta. Kralj Ekivard j«* zelo v skrbeh radi špan« ske kraljice, ki jo ima zelo rad in svetoval ji je, naj se preseli na Angleško; kraljica pa se brani zapustiti soproga.
M o d r i d . 5. avgusta. V mestih Gracia, Mataro in Sabadel je še vedno opor. Z javnih poslopij \TSC republikanske zastave. V Mataru BO se morali vojaki umakniti.
Mar se i 1 le, 5. avgusta. Parobrod ne družbe naznanjajo, da oskrbujejo vožnjo na Špansko samo pogojno in da odklanjajo odgovornost za varnost oseh in stvarij. Molila.
London, 5. avgusta. Pričakuje s*1,   da bodo koncem tega tedna
novi spopadi med četami generala Marine in Kabili.
M a d r i d , .""». avgusta. »Impar-cial« javlja iz Molile: Več častnikov, m« d njimi generala Marino so Kabili napadli iz zasede, vendar jih je španski oddelek pognal v log. Ranje nih je na španski strani šest vojakov in en častnik*
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 6 avgusta.
-j- O korupciji neče ničesar vedeti glasilo klerikalne stranke in previdno se izogiblje spregovoriti o tistih klerikacih, ki jim je Sloven-čeva gospoda kar pod roko preskrbela mastne deželne službe. K j, mnogo je gnilega v državi danemarški in v to gnilobo bo treba večkrat dregniti z razbeljenim železom. Danes tega še nočemo storiti, prihranimo si to za poznejši čas. ko bomo imeli v to na razpolago še več gladiva. VpraŠalj bi samo »Slovenca«, ako mu je morda znano, kdo izmed deželnih uradnikov ima glavno bese do v deželni bolnici .' Morda mu bode znano, da je to Nemec NebenfShrer, glede katerega se je škofovo glasilo svoječasno   rotilo in zaklinjalo, da
k večjem za Bueh tur Ali*1« ali za kak drug brezukusen vse prej nego umetniški list. O talenta pričati olji »Ob ribniku in lovska koča«. Ni bog-ve kaj. ampak bo sčasoma šlo.
Žmitek Peter (Ljubljana) je poleg Vavpotiča nnjbogateje zastopan, razstavljenih ima 20 del. Tu se kaže vsa obsežnost njegovega delovanja na polju slovenskt1 umetnosti. Kiše pastele, v obče neprimerno bolje nego je razstavljeni pastel PJ4 »Finis« (mrtvaška glava na knjigi, sova, zlomljena svečo). ki je v vsakem ozira brez vsake vrednosti. Izboren risar komponira vzorce za vezenine, ki jih potem izgotnv Ijajo domače tvrdke in poizkuša tako, kar jo vse hvale vredno in <> čimer bi se morala o priliki izpregovoriti posebna beseda, v domači vezeninski obrti zopet uveljaviti takozvane starokranjske, lepote tako bogate motive (glej blazinice 04, 07, 98, 101, namizni prt 115, aplikacijo na stensko preprogo 85, borduro 90). Žal nam jo, da ni razstavil prostili risb, v katerih so sicer tako zelo odlikuje. Akvarel je razstavil samo eden (90), oljnatih slik, manjših in večjih pa 10, krajinskih in figuralnih. Spoznati jih je kaj lahko, kajti izimši eno, dve, prevladujejo v njih vseh rdečkaste prstene, puste in dolgočasne barve. Nekdaj kričavo sočni Žmitek je zdaj postal prsteno dolgočasen, zašel je v
maniro, katere so gotovo ne bodo držal dolgo, vsem svojim častilcem v veliko Veselje. Kajti Žmitek nekaj zna, ima pa svoje umetniške muhe. Tako n. pr. se je zadnji čas spravil tudi na okvire in se ukvarja s problemom, kako konstruirati okvir tako, da se DO v siiko, katero naj bi Sprejel vase, ujel v harmonično celoto. Problem sam na sebi je nad vse zanimiv. Kajti nastanejo vprašanja, kaj naj absorbira več zanimanja, okvir ali slika. Možen je okvir, ki jo sam po sebi tak umotvor, da sploh v sebi ne trpi nobene slike, ki v umetniškem oziru zadošča sam sebi. Nasprotno zopet je okvir lahko sicer nekaj za omejevanje, obrobljanje slike brezpogojno pot robnega, toda samo na Sebi tako skromnega, da ga gledalec slike niti ne opazi no, razume se po sebi, če ni v preveč kričečem nasprotju s slikarsko vsebino obokvir-jene podolje. Med obema tema skrajnima točkama" pa leži še nebroj drugih možnosti, katerih zdajle razmotri vati ne kaže, in naj me stvar še tako mika. Zabeležiti moram le to, da so mi vidi, da Žmitek s svojimi okviri doslej z malimi izjemami še ni pogodil pravega. Preveč l>odejo v oči, prekričavi so in še vse preveč obloženi. Okvir, kakor tisti pri olju Cri-men-poena (42) pa se mi vidi za sli-karja-umetnika neodpustljiva brez-ukusnost.    Crimes-poena (krivda-
kazen) je naslov slabi vidimo očitnega
iki, na kateri kateren
vidimo očitnega pijanca, «» katerem bi sodil, da jra je začelo viti po trel buhu in da je zato nekam sedel. Žnp-tek bi pa rad, tla bi mu verjeli, da je to človeče hudodelec, v zaporu in je zato krog te podobe dal napraviti okvir, ki ima podobo teškega zidovju na to zidovje pa je pribil resnične, iz jekla skovane okove, v kakršne uklepajo hudodelce. Krišč Marija, tako se problem o umetniških okvirih ne rešuje, pač pa so močno bojim, da je takšna roba zmožna skvariti ves noš povprečno itak pod ničlo stoječi nkus. Slično bi se dalo govoriti o okvirih pri Lovski koči (100), Ob ribniku (00) ki sta oba preobložena, in o tistem pri Zimskem dnevu (0*.M. Res lep in s sliko skladen je okvir pri olju »Medija« 05., dočim so mi vidi, da bi bil veliki okvir 150 vse lepši, ko hi v njem ne bilo čuvajev« podobe. Da ostanem objektiven, moram pripomniti, tla treba Žmitku vedeti hvalo, da je problem o okvirih sprožil in da imamo pred seboj prve njegove tozadevne poizkuse. In vsakdo izmed nas ve, da se začetki po navadi gibljejo v ekstremih, iz katerih jih potem nazaj na pravo pot šele pokliče boljše spoznanje, dozorelo iz hladnejšega preudarka.
Pri koneu sem.
Kratek pogled nazaj nas uči, da izzoreva naša mlada slovenska umet-
ne bo prišel nikdar stalno v bolnico! Ker ima »Slovenec« navadno glede takih stvari zelo slab spomini mu povemo, da je bilo to takrat, ko je naš list prinesel vest, da nameravajo Nemca Nebenfiihrerja imenovati za voditelja deželne bolnice. Ker smo že pri bolnici, omenimo, da bomo pri priliki — seveda samo ako bo treba — tudi razložili, kakšni momenti so merodajni pri imenovanju zdravnikov v bolnici. »Slovenec« bo nas morda razumel in to nam za sedaj zadostuje!
+ Za slovensko Šiško. »Slovenec« z dne avgusta priobčuje pod tem naslovom članek, da poštni uradniki odpošiljajo pisma, naslovljena »in Scbdnau« v Šiško. Konec članka dostavlja: »Slovenska Šiška je uradno Šiška, zato bomo poskrbeli, da tudi Šiška ostane.« — To so besede in imponirale bi nam. ako bi ne dvomili, da bode »Slovenec« vstrajal na započeti poti. Dokler bodo klerikalci v Šiški sklepali kompromise z nemškimi socijalnim] demokrati, toliko časa je tako pisanje po našem ninemju samo huiuhug. Svetujemo »Slovencu«, naj pove svojim nemškim zaveznikom, katerim so pomagali v občinski odbor slovenske Šiške, da naj se v prvi vrsti prince slovenskemu jeziku, da bodo vsaj razumeli pri občinski b sejah, zakaj da se gre, dalje naj pošiljajo svoje sinove in hčere v slovenske šolo in ne v šulferajnske, kakor delajo sedaj. potem bode-mo dobili vsaj mnenje, da hoče ^Slovenec« v resnici gledati na to, da ostane Šiška slovenska. Dokler pa tega ne stori in dokler bode sedelo polovico nemških socijalno - demokratičnih odbornikov v občinskem svetu, katerih polovica niti slovensko ne zna. v bratskem objemu s »slovenskimi« klerikalci, toliko časa je pa tako pisarenje samo pesek v oči.
-j- Nemška predrznost. Znani Wieser. postajenačelnik na državnem kolodvoru v Gorici in znan nemški nacijonalee, je dobil dobrega pomagača za nemško stvar v novem uradniku v tovornem oddelku. Ta noče sprejeti blaga, ako ni na tovornem listu zapisan kraj. kamor je blago namenjeno, v nemškem jeziku. Vsled tega ima že več strank precejšno škodo, ker je pošiljatev prišla prepozno. To je nečuven škandal! S takimi uradniki gradi avstrijska vlada Nemčiji most do Adrije!
— »Veleizdajniški« proces v Zagrebu. Na včerajnji razpravi so bile zaslišane tiste priče, ki jih je predsednik Taraboeehia pozval na temelju svoje diskreeionalne oblasti. Zaslišanih je bilo 10 prič. Izpovedale ni>o ničesar bistvenega, še manj pa zanimivega.
— Iz srednješolske službe. Profesor na državni gimnaziji v Novem mestu gosp. Bogomil K e m ec je dobil dopust za leto 19(19 10, da prevzame vodstvo dvorazredne slovenske trgovske šole v Ljubljani. Na njegovo mesto pride za čas dopusta su-plent gosp. dr. Milan Š e r k o.
5 pokrovitelji! i na omizja pri »Roži«. Omizje pri »Roži« jo poslalo »Družbi sv. Cirila in Metodo zopet 200 K. To je že peta pokroviteljnina tega narodnega omizja. Naj bi to omizje posnemale tudi druge družbe!
— Družbi sv. Cirila in Metoda je poslala gdč. Lojzika Ros iz Hrastnika 8 K. katere je plačal gosp. Anton Rasberger, železniški uradnik na Dunaju, ker je izgubil stavo: en sodček piva. 11 vala !
— Uspeh Slovenskega Sokolstva pri mednarodni tekmi v Luksemburgu je nepričakovano velik. Ponosni snoono biti na naše Sokolstvo!
Ono edino je povedalo drugim svetovnim narodom pri evropski mednarodni tekmi v Luksemburgu, da živi v Evropi tudi mali narodič, kateremu pravijo Slovenci in da ta narodič ne ho izumrl, marveč da se dviga in dviga . . . Dasi neizkušen in zato prestrašeno je nastopil v Luksemburgu Slovenec z že izkušenimi velikimi svetovnimi tekmovalci in se postavil med nje, kjer si je priboril odlično mesto. Ako pogledamo izid te tekme sploh, ne vidimo med tekmovalnimi vrstami takih razlik, da hi mogli reči: ta narod je veliko boljši, oni veliko slahejši, kajti vse tekmovalne vrste, vsi ti narodi so pokazali, da so si eden za drugim vedno za petami — zato je pa tudi bil hoj hud — in mlada Slovenska Sokolska organizacija, ta mali narod slovenski tudi noče zaostati in ni zaostal za drugimi. V tej tekmi je Slovensko Sokolstvo napravilo velik korak naprej. Med mednarodno tekmo v Pragi in zadnjo v Luksemburzu so v vrstah sledeči uspehi: Francozi so napredovali za 2(>*50 točk, Cehi nazadovali za 1115, (Itnljani se niso udeležil tekme v Pragi), Belgijci napredovali za 1775, Luksemburzani napredovali za 31*25, Slovenci napredovali li za Slovenci in se niso udeležili tekme v Luksemburgu. Dosedaj so torej izmed tekmovalcev ostali za Slovenci Ogri in Luksemburzani.VPragi so bili Slovenci za 152*75 točk za Francozi, v Luksemburgu so pa samo še za 98*— točk. To so uspehi, ki delajo čast Slovenskemu Sokolstvu in vsemu slovenskemu narodu; to je pa tudi dokaz, tla je naša Sokolska organizacija na pravi poti, po kateri pride gotovo do svojih ciljev. Dolžnost naša je, da sprejmemo naše vrle tekmovalce, ko se vrnejo in jim Čestitamo nad tako lepim uspehom. Na zdar!
Slavno občinstvo opozarjamo na današnjo prilogo »Slovenskega Naroda«. Narodna delavska organizacija je namreč priložila »Slov. Narodu« svoj veselični list: »Tabor narodnega delavstva«. V veseličnem listu je poleg humorističnoga, pa tudi resnega boriva predvsem vabilo na veselico z natančnim sporedom, tako. da v »Slov. Narodu« samem gotovo ni potrebno, da bi spored pri-občevali še posebej. Vsekako pa O]»o-zarjamo na tozadevni oglas Narodne delavske organizacije« z navedenimi cenami pijač in jest vin v »Taboru«. Cene so v resnici tako nizke, da se mora odkritosrčno priznati, da NDO.« nikakor ne misli odirati občinstva, temveč mit le nuditi priliko, da se prijetno, prav po domače pozabava. Vstopnina jo ravno tako nizka, da pač ne more biti nikomur zapreka, da ne bi se udeležil veselice. In če pregledate spored, se morate prepričati, da zabave ne bo zmanjkalo. Saj vam je vsega na razpolago, česar vam p«»žili srce. Zasti opozarjamo na amerikanski muzej, zvezan z oddelkom »samo za moške« in svetovno panoramo, srečolov bo nudil vso silo lepih dobitkov, kdor ima rad kaj sladkega, bo dobil v slaščičarni vsega dovolj itd. itd. I parno, da bo veselica glede na obisk s strani slav. občinstva res nekaj prav posebnega. Zlasti se v tem oziru obračamo na (•no slav. občinstvo, ki pobiti na glavno skupščino »Družbe sv. Cirila in Metoda« na Jesenice in pa na sokolsko slavnosi v Št. Vid! Ko se vračate z večernim vlakom v Ljubljano, ne pozabite »Tabora« narodnega delavstva ter pridite pogledat in se prepričat, kako prijetno življenje vlada med slovenskim narodnim delavstvom. Prepričani smo. da ta apel m* bo ostal brezuspešen, da bo-
mo videli na »Taboru« narodnega delavstva zbrano vse naše zavedno narodno občinstvo!
— Kam pa v nedeljo? I kam? V Št. Vid, kjer obhaja »Sokol« svoj prvi praznik! Malo časa, komaj eno leto je, ko se je porodila med šentviškimi fanti sokolska ideja, ki pač rodi mnogo sadu. Potrebno je, da obstoja to društvo v Št. Vidu, to nam zagotavlja že to, ker nas nasprotniki Vedno na prav nesramen način napadajo. To dejstvo nam že torej govori, da je treba v Št. Vidu »Sokola« in to dejstvo naj hi doseglo miiogo-hrojen obisk posebno pri Ljubljančanih, ki so pokazali svojo udanost in ljubav do sokolstva na drugih letošnjih sokolskih prireditvah! Vsi toraj v Št. Vid, prijatelj pripelji prijatelja! To je treba; zakaj društvo je mlado, ono potrebuje pomoči; zato pa bodrite k vztrajnemu .delu in naj bo nedelja manifestacijski dan v Št. Vidu, nedelja bodi dan, ko pokažemo Št. Vidčanom, da »Sokolstvo« ni prazna nilatev, ampak ideja, ki skrbi za interes slovenskega naroda!
— Telovadno društvo »Sokol I.« v Ljubljani se udeleži slavnosti v Št. Vidu korporativno v kroju. Bratje, vsi veste kako je »Sokolu« v Št.Vidu oteškočeno. Toda on se ne straši, temveč pogumno koraka naprej. Toraj je naša dolžnoft, da se udeležimo njegove slavnosti, njegovega prvega javnega nastopa v nedeljo dne 8. avgusta kar v največjem številu ter ga tako moralno podpremo v njegovem
teškom boju. Vabimo torej vse člane in njih cenjene rodbine, da se mnogoštevilno odzovejo našemu pozivu. Kraj, kjer se zbiramo ter čas odhoda se pravočasno naznani. Nazdar!
— Odbor »Prosvete« poživlja vse člane, da se udeleže polnoštevi 1-no nedeljske velike skupščine družbi' sv. Cirila in Metodo na Jesenicah. Prosvetaši se zbiramo ob :: 4 7. pri vbodu v kolodvorsko restavracijo.
— »Presveti« je daroval g. dr. Ivo Š u bolj c. kr. ministerialni tajnik v ministrstvu za notranje zadeve na Dunaju zopet 100 kron. Že ponovno je prejela »Prosvcta« enako podporo od svojega požrtvovalnega prijatelja. Da bi našel med Slovenci mnogo posnemovalcev, ki bi z dejanji pokazali, da razumevajo in cenijo Prosvetino ljmiskoizobražev, a fno delo! Blagemu podporniku in prijatelju pa izreka najlepšo zahvalo
odbor »Prosvete«.
— Pomočniški odbor slov. trg. društva Merkur je imel sinoči v areni »Nar. doma« svoj ponovni občni zbor s sporedom volitve in slučajnosti. Udeležba je bila izredno velika in takozvana onozieijska stranka, katere namen smo že pri prvem poročilu v kratkem zarisali, je pripeljala na volišče ponovno nad 20 ženskih zastopnic. Pri njih jim je bilo delo pač lahko, in izigrali so jih v svoje namene ne oziraje se nato ali odgovarja to v občo stremljenju pomočniškega stanu ali ne. Pokazali so torej že v prvem začetku, da v svoji strasti nagibajo liguori jansken i n geslu naših klerikalcev, kar jim prija, to je dobro, ali namen posvečuje sredstva. Zborovanje je otvoril, ker nista bila niti predsednik niti podpredsednik navzoča, najstareji odbornik g. Josip Derčar, pozdravil zborovalee in prešel takoj k volitvam. Volil se je odbor zase in razsodišče zase.    Za skrutinntorje   so bili
imenovani gg. Kovač, Koželj, Volk.
Sliv ar, Moravče. RogljiČ, Sajovie in Selak. Oddanjh je bilo 107 glasov. Absolutno večino so dobili Val. Sajovie kot predsednik, in odborniki Rob. VValland, Iv. Podlesnikar in Iv.
Volk. Pri ožji vol it vi, pred katero se je delovalo nato, da bi se stranki ze diiiili in napravili pošten kompromis, katerega pa so opozieionalei odločno zavrgli, pri čemer se je opažalo precej neopravičene strasti in osebnosti, je bil voljen za podpredsednika Fr. Prek in za odbornika Alb. Moravec in Jos. Štibernik. Sledila je volitev v razsodišče. Pri tej je bilo oddanih nekaj manj glasov, ker so se nekateri odstranili, dasi se jih je opozarjalo, da vst rajajo do konca volitev. Izvoljen z absolutno večino je bil samo A neona de Oskar, vsi ostali pa so prišli v ožjo volitev, Ker se je volitev, pri katerej bi bilo treba od strani inerodajnih faktorjev v občo pojasniti nekatere nerodnosti, zavlekla že pozno v noč, se je po prizadevanju zastopnikov — mi glave — vendar zedinilo za kompromis in sicer na ta način, da dobi vsaka stranka polovico zastopnikov. Imenovani so bili toraj poleg izvoljenega še sledeči: Fr. Jane, Jak. Oblak, Fr. Kovač, Fr. Zore in Fr. Mnlaček, za namestnike pa .los. Cesar, Fr. Sliv ar in Suvva Vojteh. S tem je opozicija odnesla za enkrat svoje lavorike in želeti bi bilo, da novi odbor tudi v resnici tako deluje in izpolni obljube, s pomočjo katerih se je omogočil. Med silnim hruščem, klici in pozdravi se jo zahvalil nato g. Derčar /.; častno udeležbo in zborovanje zaključil.
— Tovarifild sestanek alpskih podružnic (graškega in tržaškega poštnega ravnateljstva) »Društva poštnih uradnikov na Dunaju« bo v nedeljo, dne s. t. m. ob popoldne v hotelu »Tivoli« v Ljubljani s tem-le dnevnim redom: 1. Nagovor načelnika ljubljanske podružnice. 2. Volitev predsednika zbora. 8. Aktualna stanovska vprašanja. (Poroča delegat društvenega vodstva. Društveni predsednik gosp. Fibich.) 4. Zadnji občni zbor osrednje zveze avstrijskih drža v.-uradu, društev na Dunaju. 5. Doslnženci. (Poroča podružnica Ljubljana.) 6. Nedeljski počitek. (Poroča podružnica Celovec.) 7. Naše dopustne razmere. • (Poroča podružnica Ljubljana.) 8. Slučajni predlogi. (Na podlagi najmanj ^dnevnega predna-znanila.) Opomba. Splošni dnevni red je določen tako - le: Dopoldne: Sprejem gostov na južnem kolodvoru, (('as dohoda naj se naznani ljubljanski podružnici.) Sprehod po mestu. Popoldne: Ob pol 2. skupni obed v hotelu »Tivoli«. (Kuvert '2 K.) Ob 3. začetek zborovanja. Po sklepu sestanek pri vrtnem koncertu v Tivoliju. — Vseh točk dnevnega reda se lahko udeležijo tudi družinski udje gospodov tovarišev. — Prijava k obedu in tozadevni znesek 2 K za osebo naj se upošlje najkasneje do 3. avgusta t. 1. na »Ljubljansko podružnico«.
Oblasten občinski svetnik. Policijska ura v Spodnji Šiški je določena na 11. zvečer. To pa gosp. občinskemu svetniku in »nadzorniku« Oj-stru ni povšeči. Pretočeni teden, ko je napovedal redar po šišenskih gostilnah policijsko uro, je prišel ob 1*2. v gostilno »pri Kankertu«, kjer je sedal v večji družbi gosp. Ojster pri taroku. Ko jih redar opozori, da je treba iti k počitku, nabruli ga gosp. občinski svetnik Ojster, da sedaj, dokler ima Šiška samo enega redarja, ni tako natanko, ali se zapirajo gostilne ob 11., ob 12., rekoč: »Kadar bodeta dva redarja, bomo pa popreje spat hodili.« Zapovedal mu jo, da ne sme naznaniti, da je bila gostilna »pri Kankertu« odprta čez postavni čas. — Tako, gosp. Ojster. Mi pa pravimo: »Ista postava za gostilne, ka-
mor zahaja gosp. Ojster, kakor za druge.« Kako pa pridemo mi, davkoplačevalci do tega, da bi smela biti samo gostilna, kamor zahaja g(»sj». Ojster, čez določeno uro odprta, medtem, ko so druge gostilničarje bre/. obzirno kaznuje, ako imajo čez jk>-stavni čas gostilne odprte?
Popravek. V poročilu o dveh no-vih Ciril - Metodovih podružnicah za Domžale in Vir - Dob v »Slovenskem Narodu« štev. 174, je čitati gospa Emilija Slokarjeva in ne Slekarjev;«, gospod Andrej Slokar in ne (Jlokar ter rodbina Vilarjeva in ne Kihir-jeva.
Toča v Lukovici. Dne .'J. t. m. popoldne ob 4. je pobila toča vse polj ske pridelke po Lukovici in tamošnji okolici; padala je debela kot orehi in nad četrt ure. Tla so bila popolnoma pobeljena. Prebivalci so močno prizadeti ter potrebni nujne pomoči, nakar opozarjamo e. kr. vlado in gospode poslance.
Sneg po planinah. V sredo ponoči je pobelil in pokril sveži sm^ vrhove Grintavca, Storžiča in Kočne.
Na naslov c. kr. ravnateljstva državnih železnic v Trstu. Odkar je na dolenjski železnici izpremenjen vozni red, načelnik mirnopeške po, staje pri zadnjem vlaku, ki pelje v Novo mesto ob 1024 ponoči, več n.. n rad nje. Blagajna je zaprta in vozni listki se dobe šele v vlaku. Pa to hi se šlo. Najslabše pri tem je to, da kolodvor ni razsvetljen. Kako lahko v,, pripeti kaka nesreča pri izstopu ali vstopu v vlak, ko se ne vidi nobena stopnica, zlasti ob deževnem vremenu kaj rado izpodrsne, ko so stopnice
mokre.    Zgodilo se je že tudi, da je
kdo prišel na kolodvor, hoteč se p. ljati; ker pa ni bilo luči, je odšel, misleč, da je vlak že odpeljal. Za vozne listke in drugo nam ni toliko, le h o-naj nam da c. kr. železniško ravnateljstvo. Da ima načelnik podnevi več kot preveč opravila, to vemo dobro in res ne gre, da bi delal pozne. \ noč; zato pa naj si. c. kr. železniško ravnateljstvo nastavi eno osebo, ki bo vsaj nažigala lnči. To se menda sme zahtevati, da je postaja ob prihodu vlaka razsvetljena.
K ognju v Stari vasi se nam še
piše: V noči v nedeljo, dne 2. avgusta, ravno ob polnoči je začelo goreti pri M. Tomcu v Stranski vasi v Belo-krajini. Domači ljudje so šli ravno spat in le radi velikega ognja v neposredni bližini se je zbudil njegov hlapec, ki je spal na podu in zbudil ljudi, sicer bi  bili vsi zgoreli, ker -.
hipu so bila vsa gospodarska posopja v ognju. Prva je priletela na pomoč požarna hramba iz (Iradaea. kjer je ravno ob istem času bilo največje veselje v korist sv. Ciril - Metodovi družbi. Pa tudi požarna bramba iz
Semiča je bila glede oddaljenosti in pozne noči izvanredno hitro na po-moč. Gašenje je bilo težavno, ker je bilo v bližini malo vode, a v strmi globok potok Krupo se je le z velik<> težavo in veliko nevarnostjo posreči \o požarni brmbi iz Semiča priti /. brizgalno do vode. Pogorelo je vse popolnoma do tal. Rešili su vso živino, razen enega teleta. Oorelo je še 2. t. m. oel dan. Požarna hramba iz Semiča je neumorno delala še celi dan. predno se ji je posrečilo, ogenj popolnoma zadušiti. Le požarnim hrambam, katere so od gotove strani toikokrat napadene in zaničevane, se je zahvaliti, da ni pogorela cela vas. Ogenj je bil poddejan. Posestnik, ki ima nad 20.000 K škode, ni zavarovan. To naj bode v svarilo in poduk vsem onim Belokranjeem, ki niso za varovani.
nost mnogo prav dobrega, na višku Stoječega in mnogo dobrega, srednjega. Da je še vsa v razvoju, da ima Selo vrsto resničnih mojstrskih talentov, ki pa ne napredujejo enakomerno, ponajveč zaradi tega ne. ker jim bivanje v domovini sami ne more nuditi vzpodbude in razvojnih pripomočkov dovolj, vsled česar za padajo nevarnosti, da nekako okostehe, postanejo manirirani in zaostajajo za razvojem zunaj domačih meja. Stoji pa slovenska umetnost splošno na tako visokem    stališču,    da more
zmagovito prenesti tudi najstrožjo, resnično estetiško kritiko.
Ob sklepu še kratko opombo tistim, ki so mnenja, da so ti podlistki bili pisani prekrotko. Prijatelji, kaj se res mora v nas vedno udrihati s polenom • Soj niso bili pisani v ta namen, da bi podžigali slavno naso škodoželjnost in koprnenje po uničevanju vsakogar, ki je nad nami. Vem, da bi bolj ugajali če bi te nad-namce potegnil v blato in jih s predmestno bnhavostjo nagnal s klofutami, o katerih bi se dalo z zadovoljstvom besedovati po vseh oglih. Toda moje ponižnosti mnenje je, da treba najprej gledati na to, da se sami povzpnemo v višavo njihovega življenja in da nam potlej šele — morda — pristoja, soditi s širokimi usti.
Fr. Kobal.
Zadnji rodovlne Benalja.
Povest. (Dalje.)
III.
Mihael Kržinnr je tako nenadoma in nepričakovano izginil iz Ljubljane, da se njegovi znanci niso mogli prečufiiti. Štefan vitez Ogulin se je skrivnostno smehljal, kadar se je govorilo o Mihaelovem begu; kdor mu je pogledal v obraz, si je moral misliti »»ta ve nekaj«, ali če je kdo kaj vprašal, ni dobil odgovora in razjasnila. Štefan Ogni in je bil veliko preveč previden, da bi bil zinil le besedico. t
Renata je čutila v svojem srcu vročo željo, da bi vsaj videla Mihaela. Noč po njegovem ljubezenskem razodetju ni zatisnila nobenega očesa, in teško glavo je imela, kakor da so jo Mihaelove besede (»mamilo .Ko pa se je poleglo to razburjenje, ko s~ je umirilo srce, jo je prevzelo čustvo blaženosti. Srečna je/ bila, da Ijnbi Mihael njo in ne kake druge; nad vse je bila srečna in niti na misel ji ni prišlo ugibati, kaj bo konec te ljubezni.
Želela ga j J videti, želela je pogledati v njegove oči in vsaj v njih čitati, kar so ji bile povedale Mihaelove ustne na Cojzovem vrtu. Begala je po mestu in po javnih šetali-šoih, da bi gn srečala, a nikjer ga ni bilo videti.
Šele čez nekaj dni je izvedela, da je odšel na gradič Lesno brdo in da misli sam več tednov »nadzorovati sekanj«1 lesa.« Kdor ji je omenil Mihaela, vsak je s povdarkom dvoumnosti ponavljal, da nadzoruje Mihael sekanje lesa in napravil je tak obraz, kakor Štefan Ogulin, ko je vrgel to frazo med ljudi.
Renata se ni dala zbegati. Smešno in nizkotno se ji je zdelo to suin-ničenje in v svoji odkritosrčnosti je brez ovinkov povedala vsakemu, da Mihaela obroku je. A skrbela jo je Mihaelova odsotnost vendar.
Kmalu so ljudje tudi izvedeli, da je Mihael večer pred svojim odhodom na Cojzovem vrtu imel daljši pogovor Z baronico Renato in začeli so ugibati, da je morda ta razgovor vzrok nenadnemu odpotovnnju.
Gospa Terezija Ahčinova se je najbolj zagrizla v misel, da jo Miha el odpotoval vsled pogovora, ki ga je imel z baronico Renato. Nobroj sumov in domnevanj se je porodilo v njenem srcu. Najbolj verjetno se ji je zdelo, da je baronica Renata nanjo ljubosumna in da je pri Mihaelu kaj spletkarila proti nji.
»Kdo ve kaj mu je vse natvezi-la o meni, samo da hi naju razdvojila« je ugibala gospa Terezija.»Morda sta imela kaj skupaj in je Renata prepodila Mihaela iz Ljubljane, da bi ga obvarovala pred menoj in ga ohranila zase.«
(Jospa Terezija absolutno ni verjela v žensko krepost. Ni se ji moglo sicer ničesar očitati, ali krepost gospe Terezije je imela izvor v njeni ljubezni do Mihaela. Ko bi imela moža, bi ne bila niti trenutek omahovala in se mu izneverila v prvem hipu, ko hi bil to zahteval mož po njenem srcu. Zaradi tega tudi ni verjela, da je barcnica Renata zvesta svojemu možu. nego je le mislila, da zna Renata svoje ljubezenske doživljaje tako spretno skrivati, da nihče o njih ničesar ne izve.
Ljntost gospe Terezijo je še na rasla naslednjo nedeljo. Za ta dan je povabila Mihaela i drugimi gospodi in g (»spet ni k srbi na večerjo. Gospa Terezija je ljubila take prijateljske sestanke in jih je večkrat prirejala. Prišli so vsi drugi povabljenci, samo Mihaela ni bilo. Pozabil je na povabilo, kote ali nehote in pozabil se je opravičiti. In prav za ta dan jo preskrbela gospa Terezija tako imenitno večerjo, da niti pri cesarskem guvernerju take nikdar niso imeli.
Štefan Ogulin se je na tihem zadovoljno smejal. Večkrat ga je obšla želja, da hi se iz gospe Terezije malo ponorčeval, a vselej je to željo premagal, dobro vedoč, da hi se hudo zameril in sam sebi pokvaril tako previdno in prekanjeno zasnovane načrte.
Renata ni vsega   tega ničesar
slutila. Samo bedelo jo je, da Mihaela ne more videti in skrbelo jo je, kaj da ga je pregnalo    iz Ljubljane.
Očitala si je, da ga je sama pre gnala, ker na njegovo ljubezensko razodetje ni odgovorila nobene besede, ker mu niti enega pogleda ni več privoščila in ker je šla od njega, ne da bi mu bila dala roka.
»Cžaljen je in odšel je, da bi ine laglje pozabil.«
To je bil končni sad njeneg.i razniišljevanja in ta misel ji jo ležala na duši in jo bolela, kakor sveža opeklina.
Ljubljana je bila v onih ča-;ii malo mesto in majhne   so    bile tinli
družabne razmere ljubljanske. Javnih priredb ni bilo skoro nobenih. V predpustnein času sta bila dva ph sa in pozimi nekaj gledaliških pred stav, to je bilo vse. Ni bilo pevskih družb, n: bilo godbe, ni bilo vsem pristopnih zabav in razen Cojzovegi vrta tudi ni Lilo sprehajališč. Premožnejše rodovine so si pomagale s prirejanjem domaČih zabav, na katere   so   vabilo   znance    in znanke.
Ljubljana je bila tedaj bogato mesto. Cvetela je trgovina in cvetela j<* obrtnost, a koder je mnogo denarja, tam je tudi mnogo življenjskega ve
selja.  Gostije  so  bile na dnevnem
redu.
(Dalje prihodnjič.)
Bele borovnice. Vrl prijatelj našega lista rz radovljiške okolice nam je poslal na ogled redkost, ki bo gotovo vsakega iznenadila, namreč krasen šopek popolnoma dozorelih belili borovnic. Našel jih je na pa rohku v nekem tamošnjem gozdu in sicer letos prvič, dasi je večkrat in redno vsako leto ta kraj obiskoval. Na dot ionom mestu jih je več nego sto steblo v, in ta beli sad je še skoraj boljši nego njih sestrice — črne borovnice.
Iz Hrastnika nam piše somišljenik: Pretočeni torek popoldne in zvečer je padala tu gosta toča, ki je napravila zlasti v okoliških vaseh ogromno škode. Vinogradi so večinoma uničeni in sadje, hruške in čo-šplje, leži razbito po tleh. Vse to občutijo posebno Dolanci, /vesti volil ci Benkoviča in Pišeka, Odlična poslanca, gonita so vendar, da poinore-ta vsaj svojim pristašem. Trboveljsko občino pa prosimo, naj sama stori potrebne korake in to pred vsem pri deželnem odboru ter izposluje občanom vsaj nekaj podpore. Naši ubogi kmetje! Kmetje so tepeni po eni strani, delavci po drugi. Dočim se kmečkemu delu roga narava sama in uničuje plod njih marljivosti, tlači delavstvo neznosna draginja, poleg tega pa še neprimerna požrešnost delodajalcev ali njih uradnikov. V Hrastniku so morali premogarji pretočeni teden trikrat praznovati, v Trbovljah enkrat. Ce že mora to biti, zakaj >e to ne razdeli sorazmerno na vse delavce, zakaj bi morali eni (poleg tega imajo Hrast ni čanj e po zaslugi Leilerja še nekoliko manjše plače, kakor Trboveljci) trpeti trikrat večjo škodo kot drugi. Socialni demokratje. ganite se, saj jemljete v yakup vsa delavska vprašanja (g. Sitter se je zrazil pri zadnjih dež. vo-Itvah, da nima nobena stranka razveli demokratične pravice, postaviti kandidata v splošni alias delavski skupini). Naši »socialni demokratje« dodajo pač le tam, kjer se gre za rejo trebuhov njih vodij, uradnikov, tajnikov eto., kakor Lohala, Kristana, Sitter se je izrazil pri zadnjih dož.vo-Hrnstnikom je umrl Mih. CTrbajs, S4 let star. Pokojnik je oče vrlega pristaša Narodne stranke« posestnika Iv. Urbajsa. N. v m. p.!
Velike Sokolske slavnosti v Rušah dne 8. t. m. naj ne zamudi obiskali nikdo, kdor je prijatelj telovadbe in prijetne, neprisiljene zabave. Pri prostih vajah in na orodju telovadijo celjski, ljutomerski. mariborski, pl ijski. šentlenarški in žalski Sokoli. Celo hrvatski Sokoli nas |k>časte s svojim posetom. Nastopijo tudi brhke mariborske Sokolići'. Po telovadbi velika ljudska veselica z vsemi mogočimi razveseljavam!. Za oko. kakor za želodec je preskrbljeno vsestranski. Slavnosl se vrši pri vsakem vremenu.—Morebitni čisti dobiček s<« porabi za Sokolski dom v Mariboru in za Slovensko planinsko društvo. Zatorej v nedeljo p<>-poldne v>e v Ruše.      Na /dar!
Iz celjske okolice se nam piše: Toča napravila je dne 2. in 3. avgusta t. I. v več krajih naše okolice — Zagrad, Pristava. Košnica dokaj škode; po vrhu pa je znatno oškodoval vihar -*k avgusta razno drevje. — Najbolj je trpela Svetin a nad Celjem. Tu je toča 'k avgusta sklestila Tudi žito: kajti radi višje lego tu ljudje par tednov žito pozneje žanjejo. 1 bogi ljudje! Lansko leto jim je do malega stolklo vse. letos pa še občutneje.
Samomor. Celje, 5. avg. Danes zjutraj ustrelil se je trgovski pomočnik Anion Žager, uslužben pri g. Ant. Ravnikarju v svojem stanovanja- Kaj je mladoga, jedva l'Olet-nega moža gnalo v rano smrt, ni / nano.
Ustanovni občni zbor »Slovenskega dramatičnega društva« v Mariboru se vrši v soboto, dne 15. avgusta ob 8. zvečer v »Narodnem domu«. Za obilno udeležbo prosi pripravljalni odbor.
Tenis - turnir v Rogatcu. Tridnevni tenis - turnir v Rogatcu je i  nčan. V damski single - igri je do-
drugo darilo gdč. Pipca Tavčar-eva, članica ljubljanskega športnega kluba.
Ajdovska podružnica planinskega društva je napravila na Zelenem robu (1339 m) v Trnovskem gozdu > razgled išče. Od tu se vidi vse orjake. Krn, Triglav, Mangart, M a taj ur itd.
V Bujah na Vipavskem se je ^ a n o vxl a ' Kmetska posojilnica in hranilnica«.
Občni zbor delničarjev fali rane goriške Banke popojare se je vršil v • •rek v Gorici. Shoda se je udeležilo •;~ delničarjev z Sfrj delnicami. — Prejšnji dan t. j. v ponedeljek so Une-delničarji iz Furlanije in iz Vidma Posvetovanje v Korminu. Na občnem ''"tii so mnogi zahtevali ves svoj denar nazaj. Komaj in komaj se jih •"' potolažilo, da se uredi vso zadevo 1"» njihovi zahtevi. Likvidacijski odsek se je še izpopolnil in delničarji s« izvolili dr. Thomanna za svojega zastopnika'
Kobilice, katerih je še vedno vkljub vsemu preganjanju na Krasu velikansko število, so se začele širiti tudi po vipavski dolini.
Pustolovec, Pavel Rihard Hart-man iz Hildhurghausna na Saksonskem, je bil aretiran v Gorici, kjer je nastopal elegantno pod raznimi imeni. Po poklicu je menda kemik. Star je 41 let. V neki hiši je ukradel nekaj dragocenih stvari. Ako hi ne bil aretiran, hi se mu bilo posrečilo, dohiti službo pri nekem Nemcu v Gorici.
Strela je udarila v neko hišo v Kronbergu pri Gorici in zadela mater in njenega otroka, katerega je pestovala pri ognjišču. Otrok je bil na mestu mrtev, mater so po dolgem času rešili.
Karel pl. ( atinelli, podpolkovnik v pokoju, je umrl v sredo v Gorici na želodčnem raku. Star je bil 80 let. Bil je tudi tri dobe v goriškem mestnem svetu, predsednik društva Iiiulečega križa«, veteranskega društva, soustanov nik zdravilišča v (Ira-dežu, nadalje predsednik društva za podporo odpuščenih kaznjencev itd. Ha vil se je tudi z zgodovino in spisal marsikak zanimiv članek. Pokopali so ga v petek v družinsko rakov v Št. Petru pri Gorici.
Iz goriške okolice in Furlanije dohajajo poročila, da je začelo po tamošnjih vinogradih grozdje v obilni meri črniti, gniti in odpadati. Ue se ta bolezen razširi, bo letina veliko slabejša, kot je bilo pričakovati.
Obesil se je v Pliskovici na Krasu oOletni Al. Mržek iz Komna.
Železnico Gorica-Cervinjan pri eno v kratkem graditi.   Delo je prevzela tvrdka Madile cv. Komp., ki je gradila tudi d«'! tursko železnice.
Znižanje voznih con v relaciji Huda južna-Sv. Lucija-Tolmin. Veljavno s 1. septembrom 1909 se znižajo vozne cene v relaciji Huda južna-Sv. Lucija-Tolmin kakor sledi: Za osebne vlake 11. razred na K 1*30; za osebne vlake III. razred na 70 v: za dvorne in državne uslužbence v I. razredu na K loO; v II. razredu na 70 v; v III. razredu na .V) v.
Njega od nikoder ni! V nedeljo dopoludne je po bliskovo priletelo pred baziliko sv. .I usta v Trstu več elegantnih kočij, v katerih je sedela vidno »visoka gos]»oda« z dično nevesto, ki je imela tisti trenotek stopiti pred oltar in obljubiti tam svojemu izvoljencu »večno zvestobo«. Kočije z gospodo so že čakale pol ure pred cerkvijo, tako, da so posamezniki že {»ostajali nervozni, kajti videlo se je. da manjka še nekoga in to najbrže — glavno osebe — ženina. V tej splošni nestrpnosti gospode se prikaže izza vogala postrešček s pismom, katerega izroči gospodu, ki je spremljal deviško nevesto. Gospod prečita pismo in osupne! Vsi strepe ta jo prestrašeni, a on jim naznani: Ne bo ga! Elegantna gospoda je dala takoj obrniti kočije in iskri vranci so jo po bliskovo odpihali z svati in neporočeno nevesto nazaj v mesto.
Mesto na lov v — Afriko v Via Tigor. Stražnik, ki je v sredo popoldan patroliraj ob sprehajališču Sv. Andreja v Trstu, je opazil dečka z zelenim narainnikom in puško preko rame. Deček je bil stražarju sumljiv in le ta so mu približa ter ga vpraša od kod je in kam je namenjen. Deček mu odgovori, da čaka tu se na dva tovariša —in da so vsi Du-najčanje ter da so namenjeni na lovna divje zveri v Afriko. Med tem pogovorom sta se res pridružila tudi pričakovana dva tantal ina tudi z na-ramniki in puškami, katere je potem stražar spravil na bližnji policijski inšpektorat. Le tam so dečki izpovedali, da jih je hrepenenje po lovu na lev«', leoparde, kačo itd. tako gnalo, da so pobegli od doma in se namenili v Afriko. Dečke — ki se imenujejo: Leopold \Yeher, Ifilotni elektrotehnik, loletni tipograf Leopold Rauscher in I51etni študent {'rane Miške vsi iz Dunaja je policija oddala v zapor Via Tigor ter brzojavno obvestila stariše o usodi ki je zadela njih sinove v Trstu. — Divje zveri v A triki bodo najbrže mirno spale radi teh krvožoljnih lovcev.
Konec pijanke. V sredo so je zibala vidno pijana starikava ženska ob ograji javnega vrta poleg Velikega trga v Trstu. Naenkrat je pa starki zmanjkalo moči in se zgrudila ob ograji. Policija je dala neznanko takoj odpeljati na policijski inšpektorat, od koder so telefonirali po zdravnika na zdravniško postajo. Prišedši zdravnik je konštatiral, da je ženska obnemogla radi preveč za-vžitega alkohola. Starko ki se zove Luigia Mattei, stanujoča na Stari Ren i 0, so z zdravniškim vozom spravili v njeno stanovanje, kjer je uro pozneje izdibnia, brez da hi bila prišla k zavesti. Kakoršno življenje, takšna smrt.
Stavka v katoliški tiskarni v Zagrebu se še vedno nadaljuje. Stav-kujoči dobivajo redno podporo iz blagajne tipografskega društva, katero je izdalo do sedaj že blizo 3000 kron. l»e
bi jim zmanjkalo denarja nameravajo uvesti nabiranje prispevkov in sicer po 5 vinarjev tedensko od vsakega člana. Obenem se je na zadnjem tipogratskem sestanku razveljavila določba, po kateri niso smele druge tiskarne prevzeti dela, katerega ni mogla izvršiti katoliška tiskarna.
Tatinski ključavničar.   Dne 14.
pr. m. je stopil v delo pri ključavničarskem mojstru g. Ivanu Luznarju v Metelkovi ulici 20 letni pomočnik Šte fan Pavličevič iz Zagreba ter stanoval v isti ulici pri g. Tomcu. Dne 21. je ostal doma in vlomil, ko je bil sam, v skrinjo in pokradel gospodarju in sostanovalcu za 67 K obleke in perila ter ušel skozi okno. Pustil je tudi nekaj dolga. Kmalu potem pa je vstopil v delo pri ključavničarskem mojstru g. Ivanu Pohlinu v Kamniku in tam delal 4 dni. Zadnji dan je odprl s ponarejenimi ključi v razne shrambe in ukradel gospodarju in drugim hišnim stanovalcem 160 K denarja in dve srebrni uri ter zopet pobegnil.
Nevarna igrača. Včeraj sta stre-ljala dva dečka s pištolo na nekem dvorišču na Vodovodni cesti. Radi nevarnosti jima je stražnik orožje zaplenil.
Delavsko gibanje. Včeraj se je z južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 5 Kočevarjev in 3 Slovenci, nazaj je pa prišlo 17 Slovencev. 2o Ma-cedoncev se je odpeljalo v Novo mesto.
Celotni orkester „S ovenske Filharmonija11 koncertira jutri pod vodstvom g. kapelnika Talicha v hotelu »Tivol«. Začetek ob polu 6. popoldne. Vstop prost.
Uradne vesti. Pri okr. sod. v Mokronogu se vrši dne 27. sept. ob 9 dop. javna dražba manjšega vinograda in pašnika v Lakencah, dne 18. sept. ob 9. pa hiše št. 15 v Goriški vasi z gospodarskim poslopjem in nekaj polja. Prvo je cenjeno na 96 K 18 vin., drugo pa na 5015 K 46 vin., najmanjša po-nudka znašata 64 K in 3343 K 64 v. Pri okr. sod'šču v Ljubljani se vrši dne 27. avgusta ob 10. dop. javna dražba hiše v Bohoričevi ulici št. 11 v Ljubljani z eno njivo in vrtno hišico v Št. Peterskem predmestju, dne 17. sept. ob 10. dop. pa dražba hiše št. 11 v Šmarnem pod Šmarno goro z vrtom nekaj gozda in eno njivo. Prvo po sestvo je cenjeno na 21 620 K, drugo pa na 1970 K. Najmanjša ponudka znašata 10 810 K in 1313 K 33 vin. Pri okrajnem sodišču v Litiji pa se vrši dne 15. sept. ob 9. dop. dražba manjšega zemljišča v Vola vijah. Cenjeno je na 1010 K in je tudi najmanjši ponudek.
Drobne novice.
* Požar v Osa k i se je posrečilo omejiti.      Pogorelo je v celem l.*5(H)
poslopij.
::: Lastno trgovino je zažgal trgovec K. Kraus v Brnu. Zgorela je cela konfekcijska zaloga, škoda znaša nad 30.000 mark. Dejanje je priznal in storil to iz strahu pred banke rotom.
:=: Zgodovinske slike. V podstrešju cerkve (i in lamo so našli več starih znamenitih slik Tintoretta, Palme in drugih starejših laških slikarjev.
Tekma med Bleriotom in »rightom. Hl.'riot je i/Javil, da je pripravljen udeležiti se s svojim letalnim strojem tekme z Wrightom za darilo, katerega je razpisala družba, ki je priredila razstavo za zrakoplovstvo v Jukonu, v znesku 125.000 franko\. Obenem pa jo izrasti dvom, da bi \Vright ponudbo sprejel.
* Bolgarska vlada namerava ustanoviti po vseh evropskih dvorih svoja poslaništva. V ta namen je že stopila v dogovor z vsemi velesilami, s katerimi določi poslaniški statut.
* Zaklad v pisalni mizi. V zgornjem nastavku neke stare pisalne mize sta našla dva mizarska pomoc-nika iz Mihlbaeha na Tirolskem, ko sla jo razbijala. 4 skrivne predale, napolnjen s starim denarjem v vrednosti 30,000 kron.
* Kolera se je pojavila v Romuniji. Obolelo je naenkrat čez 10 oseb. Ta pojav je povzročil med prebivalstvom velik strah. Veliko premožnejših družin se je izselilo v inozemstvo.
* Bleriotov letalni stroj, s katerim jo poletel preko angleške morske ožine je kupil pariški list »Matin« za 10.000 frankov in ga izročil francoski vladi. Stroj razstavijo v državnem muzeju. Angleži in Amerikanci so ponujali Blrriotu za stroj baje skoraj pol milijona frankov.
* Grof Tolstoj se udeleži glasom poročil iz Petrograda osebno mirovne konference v Stockholmu.
Bszne stvori,
* Zavarovalnica za osamele devico. V Kopenhagnu je ustanovila ga. Wiche-Bereny žensko zavarovalnico za osamele device. Sprejemajo se dekleta proti gotovim prispevkom, ki so odmerjeni njihovemu zaslužku in premoženju. Ako* se do štiridesetega leta   omože,   zapadejo vplačane
zneske, s katerimi se pomnoži zava rovalnični zaklad v prid ostalih zavarovank, ako se pa ne omoži do štiridesetega leta, dobi dosmrtno letno podporo, ki odgovarja višini letnih doneskov, katere je pred štiridesetim letom vplačevala.
* Šolski uspehi pri nezakonskih otrocih. Glasom poročila, katero je napisal Nemec Delitzsch, je pokazalo tozadevno preiskovanje v nemškem mestu Plauen sledeči uspeh: Med 14.184 šolarji je bilo 559 ali 4'/r nezakonskih. Cenzuriranje po nadarjenosti je bilo pri 8 zelo dobro,pri211 dobro, pri 333 zadovoljivo in le pri 7 nezadovoljivo. Ravnotako so je pokazalo, da je obnašanje in pridnost največ teb otrok popolnoma zadovoljivo. Telesno zanemarjenih je bilo samo 28, bolehavih le 61. Te številke so pokazale, da stoje nezakonski otroci mesta Plauen kar se tiče nadarjenosti, pridnosti, uspehov v šoli in zdravja višje ko zakonski. To je presenetljivo dejstvo, ki zasluži natančnejšega raziskovanja.
* Buršak in profesor. Iz [tipskega se poroča: Lepoto majevega večera se je sprehajal po parku fant. oči vidno akademik, in si kratil čas s tem, da je mahal s palico okoli sebe kakor pri kaki menzuri. Delal pa je to tako neprevidno, da je udaril s palico starega gospoda in ga precej ranil. Ampak še na misel mu ni prišlo, da bi se opravičil, temveč je gospodu povedal, »da se vsakemu prole-tarcu ni treba opravičevati«. Gospod je poklical stražnika in na komisar-slvu se je pokazalo, da je predrzni fant pravnik Boeke in stari gospod profesor pravniške    fakultete Mar\.
ki se je seveda zelo začudil, da prvič vidi svojega »slušatelja«. Seveda je buršak sedaj starega gospoda prosil oproščenja, ko pa ta ni hotel o tem nič več slišati, je spustil v svet plemenite besede: »Potom jih pa zaslužite par na . . .'« Profesor je buršaka tožil radi žaljenja časti in sodišče i>a je obsodilo na 200 mark globe. Lip-ska univerza, ki je ravno pri zadnjem svojem petstoletnem jubileju povdarjala, da je hči praske nemške univerze, pač prav nič ne zaostaja za njo v — surovosti svojih slušateljev.
Telefonsko in brzojavna poročila.
Nadvojvode v Celovcu.
Celovec 6. avgusta. V hotelu »Cesar avstrijski« so z Dunaja naročili več sob za stanovanje nadvojvodama Josipu Ferdinandu in Petru Ferdinandu. Nadvojvoda prideta v Celovec v nedeljo. Od tu se napotita preko Karavank na Kranjsko.
Nobene  spremembe v ministrstvu.
Gradec, 6. avgusta. Tukajšnji listi zatrjujejo baje po informacijah na najmerodajnejšem mestu, da o kakšni spremembi v ministrstvu, kakor so o njej pisali listi zadnje dni, absolutno ni govora. To da so baje le želje gotovih strank. Predvsem pa je popolnoma izmišljeno, da bi justični minister dr. Hochenburger nameraval demisio-nirati. Da je neresnična tudi vest, da bo novo ministrstvo sestavil dr. \Veis-skirehner ni potreba še posebe nagla-šati. Edino, kar je na raznih kombinacijah resničnega je to, da bo na jesen demisioniral minister javnih del dr. Ritt.
,,Gjorgje" Nastić.
Zagreb, 6. avgusta. Vest, da je glavni svedok v »veleizdajniŠkem« procesu Gjorgje prav Risto Nastič odpotoval v Budimpešto, ni povsem točna. Nastić je namreč v spremstvu nekega detektiva odpototoval v Sarajevo da nabere tam nadaljnega materiala proti obtožencem.
Kralj Petar nevarno bolan?
Zagreb 6. avgusta. Po poročilih iz Belgrada se je zdravstveno stanje kralj Petra tako shujšalo, da se je bati katastrofe. Zdravniki so kralju nasve-tovali, naj se ne gane iz postelje, pred vsem pa so mu prepovedali jahanje.
Belgrad 6. avgusta. Glasilo srbske vlade »Samouprava« priobčuje o kraljevi bolezni ta le komunike: Po poročilih iz Ribarske Banje je zdravstveno stanje kralja Petra povsem dobro. Kralj se vsak dan redno koplje ter hodi na sprehod, s čemer krepi svoje zdravje. — Neresnične in tendenciozne izmišljotine so torej vse nasprotne vesti, ki jih dan za dnevom priobčujejo o kraljevem zdravju razni inozemski listi.
Ljubosumni Kitajec.
Frankobrod, 6. avgusta. Kitajec, ki se je te dni pripeljal iz Berolina, je ustrelil artistinjo Rozo HofTmann in nato Še samega sebe. HorTmannova je bila Kttajčeva ljubica. Ustrelil jo je iz ljubosumnosti, ker je pričela ljubavno razmerje z nekim Japoncem.
Kralj Edvard se ne sestane s cesarjem Viljemom.
London 6. avgusta. Vesti, da se kralj Edvard na potu v Marijine vare ali na povratku iz kopališča sestana s cesarjem Viljemom, je popolnoma ne-
utemeljena in jo vladni krogi kategorično dementujejo.
Car o svojem bivanju na Angleškem.
London, 6. avgusta. Car Nikolaj se je napram zastopniku Reuterjevega urada z največjim priznanjem izrazil o sijajnem sprejemu in o svojem bivanju na Angleškem. Rekel je, da ga je iskrenost in - sijaj sprejema naravnost presenetil in da je vse to srečno znamenje za razvoj rusko-angleŠkega prijateljstva v bodočnosti.
Gospodarstvo.
— Mestna hranilnica v Kranju.
V mesecu juliju 1909 je 278 strank vložilo 76 184 K 39 h, 317 strank dvignilo 93 996 K 89 h, 7 strankam se je izplačalo posojil 14.160 K, stanje hranilnih vlog 4,528.403 K 43 h, stanie hipotečnih posojil 2,892 652 K 20 h, stanje občinskih posojil 486.404 K 53 h. Denarni promet 284.482 K 49 h.
Hulna prošnja!
Naš borni narod, obdan z enolično vsakdanjostjo, v večnem boju za vsakdanji krah, je kulturalno zaostal za drugimi narodi. A temu se ni čuditi. Število njegovih voditeljev je bilo vedno majhno, Še manjše pn število tistih, ki so ga ros razumeli, znali se prilagoditi njegovemu duševnemu obzorju in s tem sorazlner-no delovati zanj. Zaostal jo gospodarsko in vsled tega tudi duševno. Naš narod je neekonomičen, ker ne zna dobro uporabiti svojih telesnih in slučajnih denarnih moči; ne zna jih uporabiti in zato je navezan na razna podjetja ptujcev: Njih suženj je! Ne smemo dopustiti, da gre tako dalje!
Ako se hočemo prištevati zavednim Slovencem, vrednim sinom svojega naroda. lazširjajmo njegov O duševno obzorje, nastojmo /.boljšati njegove ekonomične rit/mere in izobrazimo ga gospodarsko. Poprimimo se s trdno voljo   vsake naprave,
ki deluje v tem smislu, dokler ne bo
prekasno!
V korist slovenskega naroda nameravajo ustanoviti tudi pevski-bralni društvi »Prešeren« v Bolj UNCU in »Vodnik« v Dolini v zvezi s podružnico »Narodne delavsko organizacije« javni ljudski knjižnici v Hol juncu in Dolini.
Žal pa. da nimajo zato še dovoljnih sredstev. Po neprestanem agitiranju se je nabralo komaj nekaj kn j i j* in par kron denarja. Obračamo se še enkrat na radodarn ► slovensko javnost, upajoč, da nam pomaga.
Vsak i najmanjši dar, knjige in denar, hvaležno sprejema: »Odsek za ljudski knjižnici v Dolini pri Trstu.«
Vsi slovenski listi se naprošajo, da ta apel ponatisnejo.
Dolina-Boljunec. 31. julija 1900.
Liudska   knjižnica  Dolina - Boljunec Istra.
Poziv.
Telovadno društvo »Sokol'<■ v Tržiču poživlja na tem mestu vsa bratska društva, katera so bila vabljena k izletu gorenjskih sokolskih društev v Trčič dne /-r. velikega srpana t. /., da prija-vijo število članov, ki se izleta udeleže, vsaj do g. t. ;;/., ker je sicer nemogoče pripraviti, kakor je treba.
Bratska društva naj se to7-ej po-čurijo s prijavami, da bo prireditev uspela v vsakem oziru, kar je pa le mogoče. Če se olajša delo podpisanemu društvu  kakor prireditelju.   Na zdar!
Za telovadno društvo »Sokol« v Tržič,
Matija Marinček
/. č. starosta.
1
Bratje Sokoli!
Na včerajšnjem sestanku odborov ljubljanskih sokolskih društev ter Sokolov iz ljubljanske okolice, sklenilo se je soglasno, da se slovensko tekmovalno vrsto, — ki si je preteklo nedeljo na medna rodni tekmi v Luksemburgu priborila po hudem boju tako častno mesto — ob povratku v Ljubljano na postaji slovesno sprejme.
Poživljamo vsled tega vse brate, d;i se tega sprejema v čim večjem Številu udeleže. — Pridimo vsi! — Pokažimo, da znamo ceniti zasluge tekmovalcev posamnikov, kakor tudi pomen tega, ne le za slovensko sokolstvo, temveč za ves slovenski narod, tako sijajnega uspeha.
Zbiramo se na vrtu »Narodnega doma«. — Dan in uro povratka naših tekmovalcev, kra* nam bo naš poročevalec brzojavno naznanil, kakor tudi čas zbiranja v »Nar. domu«, naznanilo bode vsako društvo svojim članom po okrožnici. — Na zdar!
V Ljubljani, 6. avgusta 1909.
„Slovenke Sokolske Zveze".
Ne najdražje, ampak najcenejše so Pekatete, ker se zelo nakuhajo in se jih malo po-H&g trebuje!    6 20o5 3
Sokoli!
V Ilirski Bistrici se toči /v v hotelu „Ilirija" slocansko pin>.
I 2851-5
€ma, moj otrok, kaj vidijo moje
flf 11   ^am zgoraj, fOOo metrov nad morjem, Uwl •  v najoddaljtnejšem kotu zemlje so naprodaj Favjevi pristni soda mineralni ^^SnaV   pastdi in slednjič stopim enkrat lahko pošteno na prste svoji neznosni pre-hlaji. Tu se zopet vidi,  kako gre
#vse, kar je dobrega, svojo pot naprej. S (štovani, dajte mi kar takoj tri škatle, da ne pridem zopet v fzadrego,   n zdaj  boš videl, otrok
♦moj, kako hitro bom zopet zdrava in čvrsta  Favjevi pristni soda — ti (škatlja K 1 25) ne trpe zavraga ni-kake prehlaje. Generalno zastopstvo za Avstro-Ogrsko: \V. Th. Guntzert na Dunaju  IV. 1, Grosse Neu-gasse • 7.
umrli so v Ljubljani.
V vojaški bolnici:
Dne 19. julija; Frzn Terdan, brambo-vec, 23 let, se je ustrelil.
V deželni bolnici:
Dne 27 julija: Jožefa Vidic, trg. žena, 33 let. — Fran Jevnikar, dninar 23 let
Dne .8 julija: Marija Cotman, kaj žar j - v a žena, čO let. — Josip Krizman, postst. 3*1.
Dne rO. julija: Anton Korošec, mizar, 9 let — Josip Weibl, ključavničarskega mojstra sin, 7 meseeev.
2ltne cene v Budimpešti.
5 avgusta l TO
Pšenica za oktober 19^0   za 50 kg K 13 81 Pšenica za april       1910   za 50 kg K 14— Rž        za okt. 1909 Koruza za maj 19iU Oves     za okt. ISjO* IMtlv, Nespremenjeno.
za 50 kg K 996 za 5C kg K 7C5
za 50 kg K   7 55
Heteorviesttr* goditi
Vttlaa naG morjem 806-3    Srednji sracnJ »lah 736-0 ar.
iS
te
>
5.
6.
Cu	Stanj« bara-castrt. v mm	1 o * r . I-S s	Vetrovi	Nebo
9. xv.	734 6	184	si. zahod	oblačno
7 si.	735-2	175	sr. vzhod	dež
Z pop.	726 0,	17*9	si. vzhod	
Srednja  včerajšnja  temperao'm 173*, norm. 19 5°. Padavina v 24 urah 2 6 mm.
Klavir
dobro ohranjen  se kupi. (Pianini so 12 kij učen i.
Ponudbe s oeno na upravništvo ^Slovenskega Naroda,, 2904 I
M s t onovenj
med temi tudi eno podstrešno, 80 Odda za november. 2907-1 Kje, pove J. Škerlj, špediter.
Gostilna
bi račun se odda v Rožni dolini.
Vpraša se pri  L   TomaŽIĆU V
podn|t Šiški. 2903-1
Stanovanje
obstoječe iz 4 sob, kabineta, kuhinje, shrambe, drvarnice, podstrešja, se odda za november na Jurčičevem trgu it 1, I- nadstropje. 2906—1
solnčco, obstoječe iz treh sob in vsemi pritiklinami, se odda mirni stranki za november. Pojasnila v Slomškovi nlioi st. 7, L nadstropje, od 10. do 12. dopoldne* 2893
dober in spreten risar s lepo pisavo, popolnoma veSČ slovenščine in nemščine v govoru in pisavi, Če le mogoče stenograf, ao spre|me takoj. Plača po delu 20 —30 K na teden.
Ponudbe pod „pousoina moč1' na uprav. nSlov. Naroda". «869-2
Samo 6 dni
Havre-New Tork
Francoska prekomorske dražbe.
Edina najkrajša črta v ^meriko.
Veljavne vomt liste In brezplačna pojasnila daj« aa vaa slovsnsk* pokrallne
•saj*"    Osamo    ~*M| 5049—11
oblastveno potrjena potovalna pisarna
Jujttbljana      Dunajska cesta 18 tjnbljaaa
v novi hlal JBatetske posojllmios", sssprott gostilna pri Jrftaovon".
Št. 23218
Razglas.
1905-1
Zaradi oddaje
zidarskih. Mesarskih in tesarskih del
za zgradbo novega poslopja državne obrtne šole v LJubljani se bode vršila dne
18. avgusta 1909 ob 10. dopoldne
v pisarni mestnega stavbnega urada pismena ponudbena razprava«
Proračuni, načrti in stavbni pogoji, tičoč se navedene stavbe, so pri mestnem stavbnem uradu ob navadnih uradnih urah razgrnjeni na ogled.
Ponudbe, v katerih je navesti posamezne zneske in proračunjene vsota v številkah in besedah, je vložiti do določenega dne zapečatene s 6% vadijem, ki je izračuniti na podlagi ponujauih skupnih vsot, pri navedenem uradu.
Izrecno se določa, da se na ponudbe, ki ne bodo povsem ustrezale razpisnim pogojem na ponudba, ki bi se pogojno glasile ali na take, ki bi bile vložene prepozno ali dodatno, ne bode oziralo.
Jvtestni magistrat ljubljanski
dne 31. julija 1909.
Župan: Ivan Hribar 1. r.
C. kr avstrijske   fjjff   državne železnice.
te rabljeno
KOLO
ao kupi.
Ponudbe na upravniitvo „Slov. Naroda". S867-2
Stanovanje
s dvema sobama, kuhinjo in pritiklinami se za avgustov termin odda mirni stranki i799-3
Več se izve pri gosp. Stkliču, ■enjusne ulic it 4
Lepi prodajalniski
prostori
s skladiščem, stanovanjem, z 2 sobama In kuhinjo ter veliko kletjo, se dajo tako) v najem. Dnevni promet zelo živahen    Voda pri roki.
Več pove lastnik v Mostah pri LItbIJani it. 80. 289;-i
Pridni, zanesljivi
potniki in agenti
Kranjskem, Primorskem in Štajerskem,   ki   obiskujejo kmeto valoe   in  druge Jjudi  na dsžeii, se sprejmejo takoj proti visoki provi ziji za nov senzacionalni predmet
Ponudbe pod „velik zaslužek'1 na uprav. „Siov. Naroda-*. 2*44—3
se prostovoljno proda v Kri koraki ulici it 22 289o-i Več se poizve v Zeljarski ulici itev. 11.
Penziionist
mlad,   vešč  slovenskega, nemškega, laškega   in   hrvaškega  jezika, isce službe tudi z majhno plačo.  286)—2 Kdo, pove uprav. „Slov. Naroda".
Staro gostilna
na dobrem prometnem kraju v Ljub-ljani, se odda na račnn gostilničarju, ki založi varščine 1000 kron.
Več se izve v Gradi ft ću it 13» LJubljana. -28 9-3
2 učenca
s primerno šolsko izobjazbo se sprejmeta   v   trgovino  knjig  in papirja
= ANTON UMEK ===
v Brežicah 865-3
Na Poljanski cesti it. 60 oddati je za november nekaj
stanovanj
z eno sobo, kuhinjo in pritiklinami
Natančneje pove ELIJA PREĐO VIČ Ambrožev trg it. 7. 28*5 2
Izvleček iz voznega reda
Vel|«veu od
Odhod iz Ljubljane dni. tel.)
7'03 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak, juž žel., Gorico, drž. žel.. Trst, c. kr. drž. žel., Beljak (čez Podrožico), Celovec.
7*25 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudo'fovo, Stražo-Toplice, Kočevje.
0*26 dopoldne. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Beljak, (čez Podrožico), Celovec, Prago, Draždane, Berlin i*40 dopoldne. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak, juž. žel, Gorico, drž. žel.. Trst, c. kr. drž žel., Beljak, (čez Podrožico), Celovec.
'32 popoldne. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolfovo, Straža-Toplice, Kočevje.
3*28 popoldne. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak, juž. žel., Gorico, drž. žel , Trst, c kr drž. žel., Beljak, (čez Podrožico), Celovec.
Oa23 zvečer. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak, (čez Podrožico), Celovec, Prago, Draždane, Berlin
7 40 zvečer. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolfovo, Straža-Toplice, Kočevje.
O ponoči. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Beljak, juž. žel., Gorico, drž. žel., Trst, c. ter. drž. žel., Beljak, juž. žel., (čez Podrožico) Prago, Draždane, Berlin.
5*42 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Gorica, drž. žel., Trst, c. kr. drž. žel., (od 30. maja le ob nedeljah in praznikih na progi Ljubljana juž. žel.-Trbiž, od 1. julija na progi Ljubljana juž. žel , — Jesenice vsak dan).
Odhod! Iz LI ubijane (državna železnica):
7*28 zjutraj :|Osebni vlak v Kamnik. 2-00 popoldne: Osebni vlak v Kamnik.j 7-iO zvečer: Osebni vlak v Kamnik.
10'SO ponoči: Osebni vlak v Kamnik. (Le ob nedeljah in praznikih)
Prihod v Ljubljano (juine železnica):
7*12 zjutraj: Osebni vlak iz Berlina, Draždan, Prage, Beljaka, juž. žel , Trbiža, Jesenic, Gorice, Trsta, Tržiča.
8-52 zjutraj: Osebni vlak iz Kočevja, Straže-Toplic, Rudolfovega, Grosuplja.
11*23 dopoldne: Osebni vlak iz Berlina, Draždan, Prage, Celovca, Beljaka, juž žel., čez Podrožico in Trbiž, Gorice, diž. žel., Jesenic, Tržiča
2*58 popoldne: Osebni vlak iz Kočevja, Straže-Toplic, Rudolfovega, Grosuplja.
4*15 popoldne: Osebni vlak iz Beljaka, juž žel., Trbiža, Celovca, Beljaka, (čez Podro žico), Gorice, dri. žel., Trsta c. kr. drž žel., Jesenic, Tržiča.
6*40 zvečer: Osebni vlak iz Berlina, Draždan, Prage, Celovca, Beljaka, (čez Podrožico), Jesenic.
8*42 zvečer: Osebni vlak iz Beljaka, juž. žel., Trbiža, Celovca, Beljaka (čez Podrožico), Trsta, c. kr. drž. žel., Gorice, drž, žel., Jesenic, Tržiča.
9"07 zvečer: Osebni vlak iz Kočevja, Straže-Toplic, Rudolfovega, Grosuplja.
Ila08 ponoči: Osebni vlak iz Trbiža, Celovca, Beljaka (čez Podrožico), Trsta, c. kr. drl. žel, Gorice, drž. žel., Jesenic.
Prihod s- Ljubljano (državne železnice)
6-46 zjutraj: Osebni vlak iz Kamnika. IO'S9 dopoldne: Osebni vlak iz Kamnika 6-IO zvečer: Osebni vlak iz Kamnika. 9'BB zvečer: Osebni vlak iz Kamnika. (Le ob nedeljah in pramikih).
Časi prihoda in odhoda so navedeni v srednje evropejskem času.
C. kr. državno-železniško ravnateljstvo v Trsta.
Oslika zaloga
stolov in omar
kakor tudi
.odrocev u peresa.
2796—2
Filip Fajdiga
mizarstvo na Sv. Petra cesti St. 19 v Ljubljani.
Anton Arčan
stavbnik mlinov in žag
v Št. Jurju ob laž. železnici na Štajerskem
se priporoča slav. občinstvu
za izdelovanje mlinov in žag
tudi za majhne vode. 2232-9
Izdelujem po najnižjih cenah, izpričevala na razpolago.
oTodn.a za/^r«a 10 pralnica
Assicurozioni Generali u Trstu
ustanovljena leta 1831.
Jamstveni zakladi znašajo   nad  346  milijonov  k r O c
625 ? Poslovni izkaz
zavarovalnega oddelka na življenje.
	meseca julija 1909		od 1 Januarja 1909,
Vloiilo se je ponudb ....		1582	11905
za zavarovano vsoto.....	K	12,424.527 34	K 101,353.968 35
Ugotovljenih polic je bilo .		1451	10260
	K	12,004 477 93 ,	K   86,985.420 41
Naznanjene škode znašajo .   . .	K	752.925-92	K 5,973.328*33
Jplošno kreditno društvo 1
2430-7
v Gosposki ulici št. 7
sprejema hranilne vloge in vloga na tekoči račun in Jih obrestuje a 1. julijem 1909 po €»/4% brez odbitka rentnega davka; eskomptira menice in daje posojila na osebni
kredit po Vlt% do 6l
Lastno premoženje znaša v deležih in zakladih   K    179 765 55
Skupna aktiva............B 1,242166 77
Denarni promet v letu 1908 ....... 6 296 087 46
Sprejema   ssvarovsajs človeškega življenja po BSJrsssovTstasJIih k—btsssflah pod tako mgodnimi pogoji,   ko stbssa sraga savarovalnlea.
Zlasti js sgodne   anvaravanje aa So-živstts    in    smrt   ■  omnjisjeetmi as vplsflili.
„^LHVIJft"
•   •   v tsjesino itvirovelne banka v Pragi.   ■   ■   • • feudi: 44,487.056-01 H\ laplaoane odškodnine In kapitali]* 98,323.486 35 K Po reiikoeti drags^^ajenir.a zavarovalnica naše države
s rtatksil «lo>v»»*fco>-Si
• gat pisarn« to t lastnej banane; bili
Zavaruje  poslopja tn  premičnina pro požarnim  Škodam po najnižjih eenab škode eeninie takoj  is esjkalantnsj*. Uliva   naj bol i Si   ilovea, koder pe*l«>
DovoUsjo ia oiatefa   dobička tadatn« podporo  v   narodne  tn ebonekerUtnt namene.
Iidajatelj in odgovorni urednik Rasto Pnsteslsmlek.
Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«.
SJ
46