Maribor, Koroško ulice 5.
V
„STRAŽA“
tetuja <r poadeljek, sredo in petek popoldne.
Rokopisi Bc ne vračajo.
f «ređništvom se more govoriti tmri dan od II.—12. ure dopold.
Telefon it. 113.
bo 143.
Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo.
Maribor, dne 6. decembra 1911.
RapoCnloB {isto:
Celo leto...................12	h
Pol leta.....................6	K
Četrt leta.................. 3	K
Mesečno..................... 1	K
Posamezne številke 10 v. Zunaj Avstrije celo leto 17 K.
Inserati ali oznanila se računijo s 15 vin. od 6 redne petitvrste; pri večkratnih oznanilih velik popust
Letnik III.
Vihar žanjejo.
V, ne mško-hac io n aln e m taboru silno vre in poka. Skozi leta sem so sejali nemški nacionalci veter in sedaj žanjejo vihar. NemŠka-nacibnalui učitelji, ki so bili najzvestejša opora vladajočega nemško-libe-ralnega sistema, so se pričeli puntati in odpovedujejo pokorščino. N1! skoro moglo drugače priti. Nernš-ko-nacionalni voditelji so Brezobzirno izrabljali vsa sredstva, samo da so priklenili učiteljstvo tesno narse. Hujskali so ga proti duhovščini, prilizovali so se, mu ogabne i‘n hinavsko, hvalili so njegovo nergškof-naci-onalno zavednost in nestrpnost, razvajali so ga, dokler je bilo kaj v deželnih blagajnah, obljublja,Sli so mu mocMno iz neba in vse to samo, da bi s,e z njegov« pomočjo obdržali na krmilu. iTioda prišlo je, kar je moralo priti. Z,a nemške nacionfalc,e: so minuli časi absolutnih gospodarjev. Deželno gospodarstvo so dovedli d« prepada in seidaj ninmjo ,več sredstev, da bi zaotostili razvajenemu krdelu agitatorjev. Zato so pa doživeli, da sedaj ti njihovi naj zvestejši obračajo o-rožjo proti njim samim. Aut-aut! Zlvišajte nam plače, ali mi vas zapustimo, tako govore in groze nemški učitelji svojim voditeljem.
Govorečo sliko tega puntarskega razpoloženja j« podal shod nemškega učiteljstva, ki se je vršil v nedeljo dne 3. t. m. v 'Mariboru. Določen je bil za spodnještajerske nemške učitelje, toda v obilnem številu so se ga udeležili tudi nemški učitelji i'z Srednjega in Zjgornjega Stajerja. In zborovanje je bilo zelo burjno in viharno. Visake toliko Časa je vzkipelo in kar zabučalo srditih vzklikov na,pram nemško-na-cionalnim voditeljem. Koj v pričetku, ko sta se pre-čitali opravičilni pismi poslancev Marckhla in Hofi-manna, je zjavršelo ogorčenih medklicev. Potem med raznimi govori je pa prišlo do pravcatih izbruhov neviolje.: .Vsaka ostro obsodbo sedanjega sistema in sedanjih razmer so zborovalci podčrtali s demonstrativnim ploskanjem, vsak! svarilen in pomirjevalen glas od strani navzočih poslancev —, na zborovanju so bili in so govorili poslanci: iWastian, Ornig, Neger, Erber — so pa ogorčeno zavračali'. Dr, Delpin h 'Ormoža, ki je kot predsjednik Vlolksrata (?) predsedoval, je med zborova,njiemr vsled vedno se ponavljajočih napadov na n e mško-n a c ionialn e voditelje, in vso kar je z njimi v zvezi, odložil predsedstvo. Na koncu zborovanja se je sprejela resolucija, ki z ah te-
PODLISTEK.
Domov.
(Dalje.)
III.
Pretekla sta dva tedna.
Veliki kos pota in dokaj vasi je že prehodil Siomka. Voda ni se vtrudil; šel je, ne da bi se posebno žuril ter le časih vprašal:
„Ali jo še daleč v Rusijo?“
„V Rusijo?“ so mu odgovarjali. „Tjekaj v resnici ni blizo. Do zime že clospeš, nemara nekoliko poprej ! “
„Ali bo že kmalu zima?“
„Ne, še je,deni ni bilo.“
Ko je videl Siomka v daljavi bel zvonik z zlar tim križem, zalile so mu solze oči in bilo mu je nekako radostno in toplo na duši.
iSjnel je kučmo, zgrudil se na kolena in klicali
jokaje:
„(Bog, pošlji kmalu zimo!“
Dpugokrat je Siomka videl poleg ceste osamljen lesen križ; v obliž ju ni bilo ne stanovajhja, niti utice za stražnika, marveč samo go,zd na eni im šte-(pa na okhgi strani. Tu se je 'Siomka, zamislil nad tem križem in vsikdar sta mu prišlk v spomin oče in mati ter oni Šotor sredi polja, kjer sta mu (umrla. In kmalu je pozabil na utrujenost, pospešil je korake, šepetajoč neprestano svoj:
.„Domu! Domu 'J“
Končno je dospel celo do mesta.
Bila je uprav nedelja in Siomka je že od daleč čul zvonove glavne cerkve. TI pravilni glasovi so ga spomnili zopet na rojstni kraj.
Orumenela trava naokrog, ovenelo listje ob cesti in daleč odmevajoče zvonenje, vse to je tako prevzelo njegovo dušo z nekim dobrim, domačim občut-
va od deželnih poslančevi (seveda od nemško-pacio-nalnih, ker na druge se ti učitelji pač ne obračajo, op. ur.), naj pokažejo dobro voljo odplaviti revni položaj učiteljstva s tem, da zapostavijo vise želje, ki bi. onemogočile zasedanje deželnega izbora.
Naj zadostuje toliko o obračunu v nemško-na-cionalnem taboru. Bavili smo se nekoliko obširnejše a njim samo radi tega, ker jasno priča, kako so sedanji nemško-nacionalni mogotci zavozili deželno gospodarstvo. Taka mizerija vlada v deželi, da, poka žo v vladajoči stranki na vseh koncih in krajih in da že ljudje, ki so bili glavni steber sedanjega sistema, zapuščajo svoje voditelje. Ce bi ne trpela na posledicah vsa dežela, bi se prešerno veselili tega nemško-nacionalnega poloma, kajti o pravem polomu nemškega nacionalizma že lahko govorimo, saj že podgana zapuščajo potapljajočo se laidijo.
Občni zbor,, Zvez® Orlov“.
Kakor je bilo že kratko poroeano, se je vršil v nedeljo dne 3. t. m. v Ljubljani občni • zbor 'Zveze Orlov.
Cerkveno opravilo.
Ob 8. uri zjutraj je bila sv. maša. Cerkveni govor je imel naš za mladino vneti dr. Krek. Povjcfar-jal je naslednje glavne misli:
,/Advent je doba pričakovanja, doba hrepenenja. V tem je advent podoba mladosti, ko navdaja človeka tudi močno hrepenenje mnogokrat po nečem neznanem in nejasnem. Nekaj nezdravega se opaža večkrat na mladosti:	žalost, malodušnost nasproti
življenju, brez veselega upanja za bodočnost. Kje je vzrok? Nobeno zaupanje na bodočnost, nobeno zau-(parnjo na svojo moč nima podlage, ako ne sloni na neomajnem zaupanju na Boga, početnika vse sreče. In Še drug vzrok ima ta nemošjka sentimentalnost: Ti mladeniči vidijo mnogokrat samo sebe, svojega bližnjega pa n,e,. Toda s tem, da se prične brigati človek, zlasti še mlad, samo za-se, in za svoj osebni interes, d tem je pričel postavljati nagrobnik svojemu veselju in svoji zadovoljnosti. Vfte Orli, niste taki! Vaše zaupanje v, bodočnost sloni na veri v Boga. in ljubezni do bližnjega — zato se bo advent va(Še mlar dosti končial z veselim božičem.“
kom in Siomk(a se je spomnil rudečih jabolk, katere gotovo deli sedaj v cerkvi pop in stari dijakon, Si-omkov prijatelj, izvlekel bi sedaj iz globoke svoje vreče dve jabolki ter mu dejal si prijaznim glasom:
„Na, Simeon, v imenu Odrešenika. 'Pojej Ju!“ S kakim ponosom stekel bi sedaj Siomka v zvonik, pohrustal bi obe jabolki in zvonil brez prenehanja, dokler ga ne bi odgnali . . .
Zh mestnimi durmi, prvo kar je Siomka videl, so bile na desni in levi strjani sivkaste hišice _ z zelenimi, rudečimi In sivimi strehami; potem dalje bele zidane hiše; po ulicah so dirjale semtertje kokoši, krahotali prasci, na dalje pa se je rjaztezalo dvorišče in vrtovi.
Poleg pošte je stal miljski steber, za njim se je razprostiral trg z visoko cerkvijo, opremano z železno ograjo; njej nasproti je stalja ozk?\ pepejnaista, lesena stražnici a., kjer je na samem griču ob ograji hodil vojak; potem so se znovie raztezale bele in sive hiše in naposled obzidje z 'durmi.
Siomka, ne da bi obstal, je prekoračil mesto in dospel na grajsko pot, kjer se mu je zdelo prijetnejše in veselejše.
IVa
Cim dalje je šel, tem razlocnejše je spoznal Siomka, da nastaja jesen.
„Hvala Bogu, zima se bliža!“1 si je mislil m rojstni kraj se mu je zdel v.ednp bližje.
Po polju že niso več Šetali p/rižasti metulji, niso skakale kobilice, listje je padalo z drevja, trava je venela, nebo se je pogostoma, zagrihjalo s pepel-nastimi, prozornimi oblaki, noči 'so bile hladne. Toda Siomka si je mislil:
.„Hvala Bogu, sedaj bo že skoraj!“
Kjoraikajoč po grajski cesti, Siomka že od jutra ni nič jedel ih sedaj je čutil glad. Zjagledjavši za gr mom človeka, ki je sedel s prekrižanimi nogami in neklaj (žvečil, je Siomka obstal in. ga; nevošljivo gle-
Občnizblor.
Po cerkvenem, opravilu se. je pričel občni zbor v dvorani Ljudskega doma. Udeležba od vseh strani je bila prav lepa. Brez vsake posebne agitacije se je zbralo zelo Častno število zastopnikov naših Orlov. Videti j,e, da vlada med Orli stroga disciplina in se naši mladeniči zavtedhjo svojih društvenih dolžnosti. Predsednik zveze otvori zborovanje in med drugim pozdravi navzoče državne poslance dr. Kreka;, dr. V e r s t o sy š e k a, predsednika štajerske podzveze, in Demšarja. Nato slede poročila odbornikov.
Poročila odbornikov.
Tajnik Janko Hočevar poroča:
Zveza Orlov obstoja že štiri leta. Ustanovila se jo dne 10. novembra 1907, ko je obstojalo 11 telovadnih odsekov. Danes po Štirih letih je združeno v Z.
O.	1536 odsekov. Posebno je treba povdarjati, da se ja v zadnjem letu razvila naša organizacija, jako močno po zeleni Štajerski. Združena je v Ojrlu vsa o-gromna večina slovencjke krščanske mlqfiine. V- pretečenem letu je na novo pristopilo ZVezi Orlov 28 odsekov.
Meseca avgusta se je udeležilo predsedstvo Z. O, katoliškega shoda v Olomucu poi deputaciji.
Dne 15. septembra 1911 se je ustanovila prva podzveza z,a Štajersko v Petrovčah.
Vsi člani predsedstva so predavali pri raznih odsekih. Vsi važni sklepi eb se naznanjali' odsekom potom okrožnic.
Nadaljo je Z. O. v pretečenem letu stopila v zvezo s češkimi Orli in s Sokolsko Zhjednico v Splitu. Gotovo bodemo pri prihodnjem občnem zboru v prijetnem položaju, poročati o ustanovitvi Vseslovansko Orlovske organizacije.
Iz blagajnikovega poročila pojvzamemo: Zveza Orlov je imela od zadnjega občnega zbora, to je od dne 27. novembra: 1910 skupno 2212 K 70 v, dohodkov in 2371 K 81 v stroškov, ima tedaj 1(59 K 11 v primanjkljaja. — Odseki se naprošajo, da zelo pridna naročajo diplome in koleke. ker s jem koristijo le sami sebi.
Načettnik zveze, brat Vojteh Jeločnilc, poroča: Vršili so se telovaddki tečaji pri vseh okrožjih z ozirom nal javni nastop, ki je bil nameravan za letoš-njs leto. Prireditev je bilo veliko, povečini vse lepe, in so rojdile obilo lepega sadu.: Nadalje se je vršil tečaj zadnje tri dni (preci občnim zborom, op. ured.),
dal, videč,s kjako je olupil jajce ter «ga jel jesti ob enem s kruhom.
;,jKaj hočeš?“ ga je vprašal Človek, neprestano žvekajoč.
Siomka jo molčal.
Pa Človek že ni bil več mlad; imel je sivo kratko brado, lice ogorelo in globoko Vjjrte oči. Na nogah jo imel šlabedre iz kloboičine, na hrbtu oguljen kaftan in kučmo, pomaknjeno na tilnik.
„Kaj hočeš?“* je ponovil, pogledavši našega, Siomka.
.„(Stric . . .“ odvrne mu bojazljivo Siomka, dajte mi košček kruha . . .! “
„(Sam sem si to p rib e m čil. Toda na — r,;|z deliva si med seboj.“
Podal mu je skorjico in ga vprašal znovič: „JCö'gav si? Odkod si se vzel?“
„Domin grem — v Rusijo.“
„jV Rusijo? ... Jaz tudi grem n el Rusko. A čemu greš ti?“
Siiomka mu jame praviti o svojem dosedanjem življenju. Pripovedojval je, kako mu je bilo dolgočasno v baraki, da mu je jelo naposled .presedati, da je neko noč zbegal in tujec je le posllišal ih poslušni, kimajoč z glavo ter ga naposled pohvalil.
,jVrl fant si, brate!“ je dejal starec, potekajoč ga' po rami. „fOčividno je, da posebnih dobrot irisi doživel. Kadar prideš na moje stopinje, niti doma ne prebiješ, niti v svetu prostora ne najdeš.“
„A vi, stric, kdo pa ste?“ vpraša Siomka radovedno tovariša ter se vsecle starcu, nasproti.
„Kdo sem jaz? . . . Nihče . . . Tjako-le z eno besedo: Neznanec.“
Sitarec vzdihne ter si z dlanjo obriše lice. „Zares, brate! Tie.be je. talko malega domovje vleklo domu. Vjedno je to tako, kakor bi hotel mater videti. Nikjer nimaš miru. Ko prideš domu,, zagledaš mater, pa je dobro!“
(Dalje prih.)
Stran 2.
'kjer so se intenzivno predelale redovne vaje in nove proste vaje za leto 1912.
Brat dr. Jure Adlešič poroča o z pezi s Celii in Hrviati: iT;o leto je napravila naša organizacija jj,elo važen kqrak naprej. Dobila je svojih zaveznikov izven, slovenskih mej v širnem slovanskem svetu. In sklenila je tesne bratske stike s Češjkim Orlom in s Hrvatske Sokolsko Zajednico v Dalmaciji. Danes ne govorimo več samo o slovenskem Orlu, danes imamo že Slovanskega Orla. Češka organizacija Šteje krog 8000. hrvatska okrog 300 članov. Celii imajo svoj lastni list JOrel‘% ki se tiska v več tisoč izvodih, in Hrvati svoj „(Pravi Hrvatski Sokol.“ Vsi ti listi se z ivišimi izmenjavajo, naše ideje in naša načela sa krepe in naša skupna moč raste. Samoposebi je u-mevjio. da se bodo te tri slovanske, na krščanskem temelju stoječe telovadske organizacije še tesneje združile v eno samo zvezo.
Zlanimivo Statistiko o Z;. O. je podal brat Podlesnik: Odsekov je bilo leta 1911 156, lani jih je bilo 128; torej jih je 28 .več; rednih članov je '4819, lani 3691, torej jih je 1124 yeč; podpornih članov je 1741 (1521), 220 več; uniform 2266 (1887), 379 več; raznih' predavanj 976 (661), 315 več. Z ozirom na velik napredek,, ki ga ta Statistika jasno izpričuje, se je to poročilo s posebnim zadovoljstvom in odobravar njem vzelo na zn'anje.
L j u b I j la n s k i k n e z o Š k o f Orlom!
Občni zbor je posetil tudi presvetli knezoškof ljubljanski dr. Jeglič. Zbrani so ga sprejeli z velikanskim navdušenjem. Viharno ploskanje se ni hotelo poleči. Visoki cerkveni knez se je lahko prepričal, da mu bijejo srca naših mladeničev v ljubezni In v spoštovanju nasproti, da so mu hvaležna za izredno naklonjenost, katero izka/zuje pravzvjšeni pri vsaki priliki naši mladini. Ko je nastal nekoliko mir, je imel knezoškof dr. Jeglič krasen nagovor. Izvar jal je:
„Dragi Orli! Nisem prišel govorit dolgega govora, ampak vas samo pozdravit. Ko hodim po škofiji, slišim o Orlih mnogo dobrega ih lepega. Prepiri po posameznih vaseh prenehavajo. Fanitje, ki so člani orlovske organizacije, se med seboj ne prepihajo, ampak ljubijo. In to vpliva tudi na druge vaščane. In to prijateljstvo med ljudmi rodi povsod 'dobre sadove. Cast vam, Orli, da ste k temu toliko pripomogli! Kjer so Orli, tam pojema surovost, pijančevanje, pretep, ponočevanje. T:o so, sadovi' izobraževalnega dela naših Orlov. Vsem nam pa je Jasno, kake ogromnega pomena je to za naš narod.
Örioviska organizacija Ria khepi v fantih voljo in možatost. Prihajati po trupolnem dnevnem delu zvečer po celo uro daleč k telovadbi in predavanjem, to zahteva močne volje.
Orli so prijatelji z duhovniki,, jih ljubijo in zahajajo radi v njih druščino. To mi je dokaz, da so orlovska srca plemenita ih da uvidijo veliki pomen, ki ga ima tesna zveza duhovnica z ljudstvom za naš slovenski narod.
Stari možje se ne morejo vzdržati solzi, ko gledajo, kako pristopajo Orli v kroju k mizi Gospodovi. Prejemanja snetih zajkramentov je vir naše moči — pijmo mnogokrat iz tega vrelca!
Res se zgodi, da včasih kdo odpade od naših organizacij. Nič zato! Ne gre se toiiko za število, kot za moč dotičnih, ki so Orli! In tako bo Orel najlepša dika naše lepe slovenske domovine!“
Nadpastirjevim besedam je sledilo viharno pritrjevanje. Svečano in z zrfiosom so obljubljali zastopniki Orlov, da se hočejo ravnati po besedah priljubljenega vladike, dai hočejo biti Vzorni katoliški Slovenci.
Pozdrav S t a' j e; r c e v.
Med navdušenjem je pozdravil zborovanje tudi predsednik štajerske podzveze dr. V e r s t o vi Š e k, Zagotovil je, da smatramo mi štajerski Slovenci za svojo častno in sveto dolžnost, da, orlovsko organizacijo med našimi mladeniči kolikor mogoče razširimo in poglobimo. Delali bomo marljivo kot do sedaj ih vspehj gotovo ne bodo izostali.
Volitve.
Pc sprejetju nekaterih predlogov,, tičočih se organizacije, je balo končno izvoljeno novo predsedstvo Z. Ö. Sestavljeno je tako-le:
Dr. Lovro Pogačnik, predsednik; podpredsedniki: Ivan Podlesnik, Leopold Turšič, dr. A. 'Jehart, dr. J. Adlešič, Franc Kremžar, stud. med 'M. Justin od „Danice“ ; tajnik Janko Hočevar in njegov namestnik Srečko Pavlin; blagajnik Ludovik Tomažič, dr. 'Mrhofr njegov namestnik; odborniki: profesor Dolenc, dr. 'Mal, Stanko Mašič in Marko Natlačen in kot urednik Mladosti“ Franc Terseglav.
V zvezni vaditeljski zbor: Vojteh Jeločnik, načelnik; podhačelniki: A. Jieločnik, I. Mrevlje, Culk K., Štefan Erman, Fran ITrŠar od „Danice“, profesor Malner, Kržan, Dostal; Viktor Rozman kot zapisnikar.
Kot revizorji so izvoljeni: dr. Tomažič, Franc Krische, A. Volta.
S k 1 e p.
S tem je bil dnevni red izčrpan. Polni novih načrtov in oživljene volje so se zborovtalci razšli v prijetni zavesti, da je naš 'Orel ena naših najvažnejših organizacij, ki mora vse naše ljudstvo prekvasi-ti, in ga napraviti značajnega in sposobnega za težka boje, ki nas še čakajo. Le nevstrašieno naprej, po začrtani poti, vi Orli-strelci, pred vami je Bog! Na zdar!
Zanimiva stava radi hmelja.
Duhovnik upeljal hmelj v 'Sapviinjskj
dolino.
Pred krajtkim se je pred okrajnim sodiščem v Celju vršila obravnavla o tožbi, katere izvor je iskati še v zadnjih državnozborskih volitvah. Stvar je sledeča!'
Dne 7. junija 1911 je več vplilcev v) gostilni Terezije Kunst v Gotovljah govorilo o tem, kdo je pravzaprav uvedel hmelj v Savinjsko dolino. Posestnika Frane Cremožnik in 'Andrej Antloga sta pa stavila vsak 20 K, in sicer je prvi trdil, da je prišel hmelj po 'duhovniku v Savinjsko dolino, zadnji pa, c»(a ga je upeljal neki oskrbnik noyoceljske graščine, Bilger. Stavljena zneska po 20 K sta založila Cremožnik in Antloga pri' gostilničarki Tereziji Kunst z naročilom, da izroči celo avoto tistemu, kateri svojo trditev tekom osmih dni dokaže.
Cremožnik je prinesel pred pretekom osmih Oni od grofa Salmaj podpisano izjavo, glasom katere je bi] duhovnik Peter Homes tisti, ki'je povzročil, 'da se je začel v Savinjski dolini hmelj z yspehom saditi,
Ker je vkljub tej izjavi izročila Terezija Kunst stavljeno svoto 40 K Andreju Antlogu, vložil je Cremožnik po svojem zastopniku gospodu 'dr. Benkoviču proti njej tožbo.
Kol priča zaslišani pragrof S aim je povedal, da je kaplan Peter Hörnes pregovoril njegovega očeta kneza Salma, naj začne hmelj saditi ter je takratnega grajskega vrtnarja Bilgerja podučil v sajenju in obdelovanju hmelja. Ko še je pokapalo, da hmelj v Savinjski dolini prospeva, začeli so ga tudi drugi saiditi. Pri tem jim je šel vrtnar Bilger na roko in vsled tega se je najbrž raz,širilo mnenje, dai je po Bilgerju’prišel hmelj v Savinjsko dolino. Pravi povzročitelj Savinjskega hmeljarstva je pa le duhovnik Hörnes.
Pragrof Salm je predložil sodišču pismo svoje še živeče tete baronice Bourguignon, sestre prejšnjega lastnika novoceljske graščine kneza Salma, koje hišni kaplan je bil omenjeni Peter Hohnes, in ki je o početku in razvoju hmeljarstva dobro poučena. In tudi baronica Bourguignon trdi v tem pistom, da je kaplan Hörnes tisti, po katerem je hmelj došel v Sar vinjsko .dolino.
Vslecl tega je sodnik, gospod svetnik Kotnik, razsodil, 'da je dokazana trditev Cremožnika, dai je pa 'duhovniku prišel hmelj v 'Savinjsko dolino, ter mu prisodil stavljeno svoto.
Politični pregled.
Državni zbor»
Dunaj, 5. decembra. i U, r a' d n i š| k ej p 1 a Ö e..
V odseku za državne uslužtjenee se godijo naravnost čudovite reči. Te dni: so barantali na nelep način zlasti uradniki, ki sq v odsekju, z vlado, da bi dosegli čim višje izboljšanje plač. Nobeden Izmed drugih poslancev se ne upa upreti' zajhtevam uradni-kov-poslancev. Edini poslanec Gostinčar jim zasoli vsak dan mjarsikatero bridko, kti tem bolj zaboli, ker nastopa dosledno in se drži edinega pota, po katerem bi se res dalo tudi nekaj doseči ža uradnice. Ravno ti posla,noi-uradniki bodo sami pokopali prajgrnatiko, kei' sprejemajo take predloge, kjaterih vlada ne bode z a,mogla predložiti v sankcijo.
Poslanec 'dr. Verstovšek je. 'danes v seji', katere se je prvič udeležil, ker je bil še le v četrtek izvoljen v odsek, stavil ta-le predlog: Ofdšek z,a državne uslužbence naj sklene: ,,jClanom tega odseka, ki pripadajo uradniškemu stanu, se toplo priporoča, da odložijo svoje majndate v odseku, dokler se v njem razpravlja o uradniških plahih in službeni pragmar tiki.“
Kc je dr. Verstovšek ta predlog prebral, je nastal velik hrup. Uradniki so kar besneli, med njimi (zlasti Hoffmafnni-Wellenhof, dr. ,Waber, Marckhl in drugi.
Dr. Verstovšek je utemeljeval svoj predlog in izjavil, 'da javnost čuti, na kako nelep način barantajo uradniki dami za svoje lastne plače;. Tako postopanja ni dostojno za uradnika. Govornik je prepričan, da ti poslanci ne storijo s pretiranimi zahtevami nobene usluge drugim uradnikom, ker se jim bodo pokvarilo še to, kar jim hoče vlada podeliti.
Ko so kričali nekateri uradniki, češ, da je tudi nemoralno, Če sedijo kmetje v poljedelskem odseku, jo dr. Verstovšek s povzdignjenim glasom odgovoril: („Gospoda, motite se; vt poljedelskem odseku se sklepa o zadevah splošnega gospodarstva, o skupnih zadevah, nikdar se pa 'ne 'gre za lastne materi-jelno interese, kakor v t;em slučaju. Ce se tudi v poljedelskem odseku sklepa o raznih podporah ali subvencijah, se to nikdar ne sme primerjati s plačami uradnikov, ker gredo vse te podpore za splošno po-vzdigo gospodarstva, ne pa v hasek posameznika. Vde subvencije, katere izda vlada za gospodarski napredek, so produktivno naložen kapital, nikakor pa so ne more to trditi o plačah uradnikov.
Dr. Verstovšek še posebno naglaša, 'da je on mnenja, da je neobhodno potrebno, če govorijo uradniki o raznih zadevah in vprašanjih, ki se tičejo u-rada samega, torej naj si bor1e o uradovanju, o šolstvu itd., toda nikakor pa ni častno, da Barantajo
poslanci-urarfeiki sami q svojih plačah. Govornik še izrazi svojev prepričanje, da se bodo našli tudi še drugi poslanci, 'ki bodo z blagohotnostjo obravnavali vprašanje o uradniških plačalh.
Dr. Verstovšekova izjava je poparila člane odseka, zlasti ur,ajdnike. Toda ostali poslanci se niso upali pridružiti se temu mnenju, ker jih večirA teh uradnikov terorizira.
Dr. Verstovšek pa je prodi! klub, da ga zopet pokliče" iz odseka, v katerem je bil samo pri jedni
seji, v koji je podail to izjavo.
* *
*
Proračunski odsek.
Proračunski odsek je rešil danes proračunski prqvizorij in je dovolil investicijske kredite, ki so bili zvišani na 140,000.000 K. V večini so bili letos tudi Cehi, ki so jpo treh letih sedaj zopet glasov jadi za proračun. Vladna večina je znašala 29 proti 20.
iPri današnji seji se je dr. Korošec pečal z poročili o ojačen jih na itaiijansko-avstrijski meji. Govori] je o vojni nevarnosti in o naših nezadostnih varnostnih' odredbah. V Gornji Italiji je koncentrirar nih pet armadnih vojev, med tem ko sta na naši južni meji Samo dva, pa še ta ne popolna.
Sjeja je bila nato 'prekinjena! in se je nadaljevala ob štirih popoldan. Vršilo se je glasovanje. Pri I 1 je bil odklonjen dr. Šušteršičev predlog, dovoliti proračunski provizorij mesto na 'šest, slama na štiri medeče. Pri § 4 je bil sprejet z 30 proti 2 glasovoma od dr. Korošca stavljeni predlog, da se določi
3,000.000 K za omiljenje draginje.
Prihodnja seja se vrši jutri ob 4. uri pop.
Iz; krščansko-socialnega tabora.
Nemška kršČansko-sooiaO.na) ljudska stranka za Štajersko ima na praznik dne 8. t. m. v Gradcu zborovanje svojih somišljenikov. Osnovala se bq samostojna stranka in formuliral prograjm.
Češko.
Češka narodno-socialnat. stranka je sklenila na predlog poslanca Klofaca, ustanoviti v Pragi privatno gimnalzijo, ki bo namenjena izključno delavskim otrokom.
Galicija.
Bivši železniški minister dr. Glombinski bo,kakor se zatrjuje, v najkrajšem času odložil svoj mandat kot državni poslanec in se bo posvetil odslej naprej izključno deželnim zadevam Gsftieije. V dobro poučenih krogih spravljajo odstop bivšega železniškega ministra Glombinskega v zvezo z njegovim raz-porom z Vsepoljsko stranko, posebno pa z njegovim razporom s sedanjim predsednikom Vsepoljdke strlan-ke dr. vitezom Bilinskim.
Avstrija in Rusija.
Ruska diplomacija pripisuje prihodu bivfšegja avstro-ogrskega poslanika grofa Berchtolda na carski dvor velik pomen. Diplomatični krogi so mnenja, da ima grof Berchtold zelo važno politično misijo, — zlasti da ugjladi politične razmere med obema držar vajna in uredi srčno razmerje med Rusijo in Avstrijo, katerega predpogoj je seveda ta, da odstqpi grof Aehrenthal,
Indija.
Dno 3. t. m., ob 4. uri popoldne se je angleški kralj s svojo soprogo izkrcal v Bomibayju. Sprejela sta ga le-tam indijski podkralj in bombayski guverner.
* *
Parnik '„jBeachy“, ki je ,vozil iz Angleške v Indijo vso opravo za kronanje angleškega kralja Jurija, je nasedel. Parnik je tud obložen z vsemi toalet tami za, spremstvo in dvorne dame. Nesreča se je zgodila pri mahnem otoku jugozahodne indijske obali. Ker do kronanja ne bo možno spraviti teh „potrebščin“ za kronanje na drugo ladijo, da jih prepelje v Indijo pravočasno, so v' angleških dvornih krogih v veliki zadregi in se tudi najbrže vstei slavlje odgodi.
Raznoterosti.
Cesar jei bil v soboto dne 2. t. m. nekoliko obolel, a je zdaj zopet popolnoma zdrav.
Ih pošte. Rudolf Piwonka je imenovan pošjtnim oficijantom drugega razreda za Celje.
Sijajna zmaga S. L. S. na Jesenicah. Na 'Jesenicah,, v tem hitro se razširjajočem industrijskem kraju je zmagala pri občinskih volitvah dne 4. t. m.
S.	L. S. Zmafeala je na celi črti proti trem nasiprot-nikom:	liberalcem, socialdemokratom in „Jieodjvisni“
tovarniški stran,ki. Vsi ti nasprotniki, ki so napeli vso sile, so dobili enega samega odbornika. Naša večina nad socialisti je zelo velika. Slava S. L. S. — Mj kranjskim somišljenikom s3]mo čestitamo nad res lepimi zmagami, ki si jih pribojujejo pri sedanjih splošnih občinjskih volitvah.
Slovanska liga katoliških akademikov na Dunaju si je izvolila na svojem občnem zboru dne 15. novembra t. 1. za naslednjo poslovno dobo sledeče predsedstvo: predsednik Imbro Bolkovac, stud. med.; podpredsednik Lovro Sušnik, canđ. phil.'; podpredsednik Anton Tbmaszek, stud. ,agr.; tajnik Františfek Vitek, cand. iur.; blagajnik Jožef Mnsielfvvicz, cand. phil.; odborniki: CyriÜ Melicharek, cand. phil.; Lovro Bogataj, cand. iur.; Thecöor 'MvsliVoe, stud. ing.; Vlado Smolčič, stud. exp.; Vekoslav Vrtovec, stud. iur.
Prvo .delo. V, „Slov. Narodu“ od dne 4. t. m. razmotrivši njegov štajerski urednik Lesničar v dol-
goveznem članku o naukih, ki nam jih dajejo volitve v celjsfeo okoliško občino in o delu za bodočnost. Ta člankar pišje:	„(Celjska okolica bo moralai odslej o-
statj stalna toöjk)a intenzivnega narodnostnegia in gospodarskega dela cel j skiji Šlovejncev.“1 Sle povišem strinjamo. Sajmo na nekaj bi opozorili liberalce. Mesto velikih besed naj najprvo poskrbe, da bodo njihovi najizrazitejši pristaši narodno nekoliko zaved nejši, kakor se je to pokazalo pri zadnjih volitvah. Kakor ironija se sliši, če govore sedaj liberalci o „inarodnostnem delu“, ko pa obstoja njihovo „narodnostno delo“ ,v. tem, da se skrijejo — slučaj Radej, Čigar hištai je bila svoj Čas okrašena z meter dolgimi Roblekovimi lepaki, — ali pa so nemški občinski odborniki — slučaj Ban, ki je, predsedoval na liberalnih shodih. To je ravno najlkodljivejše in najgrše delo liberalne stranke, ki se imenuje celo ,„Narodni“, da je v svoji protiverski strasti hladnokrvnoj izdala vse narodne ideale in za trenuten vspeh ljubim-kovala iz vso neznačajno nemškutarijo. Riba pri glavi smrdi, liberalna stranka tudi. Ta smrad narodne omahljivosti in nezavednosti najpjrvo korenito odpravite, potem še le pridite z nauki! — Hic Rhodus, hic salta!
Žalostno številke. Prijatelj lista nam piše: Majhna župnija ob Dravi šteje 09) družin in od teh jo 63 brez lastne strehe in bpez lastne, grude — vsi Slovenci, pa sedaj tujci na nekdaj lastni, od znoja in krvi skrbnih pradedov premočeni zemlji. V tem žalostnem številu pa še niso všteti prevžitkarji, železničarji ter uslužbenci, . na primer učitelji, duhovniki, organist, mežnalr. Premišljevanje o takih razmerah maj nam napiše spretnejše pero. (Op. ured.: Sličnih' Statističnih podatkov prosimo še iz drugih obmejnih župnij!)
Odmevi občinskih volitev! v okolici Celje. Nem-šfconacionalni listi ne morejo preboleti poraza, katerega so jim prizadeli združeni slovenski volilci. Zato dajajo duška svojemu gnevu; posebno jim je na potu odločen nasftop) poslanca dr. Benkbviofi v prid skupnemu delu vseh Slovencev. Vprašamo gospoda dr. Ambrožiča, ajli je bil res tako naiven, da se bomo Slovenci njegovim protestantovsko-germanizatorič-nim namenom na ljubo lasali v zahvalo za njegovo paše vanj e proti nam in občino prepustili njegovi komandi? Seveda, „es wär’ zu schön gewesen . . J“ Sedaj jo primeren Čas, öJa ise osnuje za celjsko oko-lišikio občino narodni odbor, čigar prva naloga bodi, volilne imenike imeti v evidenci. Iz tega odbora se more s časom izcimiti Še kaj dobrega. — Kot žalostno zanimivost omenimo, da je med izvoljenimi nemškimi odborniki studi znani Ban z Dave, ki je za Čar sa državnozborskih volitev predsedoval' na shodih Narodno stranice. Tudi od te stranke propagirani in v tretjem volilnem razredu tudi izvoljeni kandidat gostilničar Radej z Brega je igral nelepo vlogo s tem, da se je odtegnil volitvi v prvem in drugem volilnem razredu. Zahtevali bodemo obračun z njim, ker političnih izdajalcev ne smerna trpeti med sabo. Končno jo Strenčan iz Levca, katerega se hoče vsiliti S. K. Z., pa je bil vnet Roblekovec, pridno in demonstrativno volil z nemško stranko, češ, da kmetje (dr. Ambrožič, Westen in drugi!) morajo vktup drsati! Med volilci, ki slo naši somišljeniki, se kaj takega ali podobnega ni zgodilo. — Značilno je, kako se je pokazalo pri postavljanju kandidatov, 'da Narodna stranka no pozna pravlega mišljenja svojih namišljenih pristašev; saj ni čudno, ker je ves stik z volilci izgubila. — Izkušnje zadnjih volitev naj bodo Slovencem memento za bodočnost; ako pravočasno storimo svojo dolžno&it, nam dr. Ambrožič nikdar gospomril no bo ! V prihodnjem občinskem odboru se bole on a svojimi tovariši moral zadovoljiti z zelo skromno vlogo.
Podlo, hujskanje. Vsake toliku časa si morajo, liberallci olajšati svojo umaziano notranjost s kakšno ‘podlostjo, potem so takoj bolj zdravi in vsi srečni. Zladnjo nesramnost so v svoji peklenski hudobiji naprtili našim organistom. V (,.;Slov. Narodu“ od dne 2. t, m. nek brezvesten liberalec v dopisu 'iz Maribora, pod katerega se falzificirano podpiše kot „'organist“, drzno hujska orgjaniste proti duhovnikom in napada drušitvo organistov. Čeprav liberalci še nikdar niso mignili s prstom za organiste, čeprav je mogoče izboljšanje položaja naših organistov samo v sporazumu med njimi in duhovščino, se vendar liberalni mazač ne vstralši vreči med ta dva staneva bakljo prepira, ki bi ne koristil nikomur, najmanj gospodom organistom, samo da zadosti svoji zlobnosti. Dopis je pisan tako surovo, in s takim očitnim namenom — zdražbarstva, 'da ga gotqvo ni zagrešil kak organist, in ga radi tega tudi dalje ne vpošitevamo. Zanima pa nas samo še pripomba, ki jo je k takoimenovamemu 'dopisu pridjalo uredništvo. Glasi se: „Gospodom organistom bi svetov/ali, naj puste cerkev in iajmoštra, če no morajo shajati. Za pridne ljudi je povsod kruha dovolj. In svarite mlade ljudi, naj se nikar ne posvetujejo temu poklicu. Ce bo hotela sveta cerkev imeti veličastno službo božjo, bo pač morala več plan čati. Denarja ima dovolj. 'Ofi davkoplačevalcev pa je preveo zahtevano, da bi sijajno vzdrževali Iajmoštra, kuharico, kaplana, organista in mežnarja z družino. Potem bojio raje povprašali, če se v kaki drugi edino pravi veri zveličanje cenejše doseže“ (!.?)• Ves srd brezverske liberalne duše do kjatoliške cerkve in pa njenih obredov diha iz teli vrst. Kdor jih le enkrat prečita, čuti vso frivolnost, s katero se norčuje liberalni tintokaz iz nalite vere. Ziapomuili si bomo le-te
sramotilne besede in jih pomolili pod nos liberalnim hinavcem, ko se bodo zopet delali najboljše „kristjane.“
Usoda Štajerskega deželnega zbora. .„Arbeiterwille“ poroeja:	„pjunaj.ski in graški listi vedo poro-
čati, da se je v pondeljek grof Clary pogajal s Slovenci in veleposestniki radi delazmožnosti deželnega zbora. V pondeljek dopoldne je sprejel poslanca dr. Korošca in deželnega odbornika Robiča in je v daljšem razpravljanju povdarjal potrebo delamožnosti deželnega zbora. Rekel je, da namerava pripraviti priliko za razgovor med strankami, pri čemur se je skliceval na poprejšnje razgovore. Zastopnika Slovencev sta izjavila, cifa slednji ne zavzemajo princi-' pijelno odklanjajočega stališča in da bo njihovo ravnan, jo odvisno od tega, v koliko meri se jim bo,pokazala ojež(elnozborska večina naklonjena. Nato se je razigovarja] namestnik z zastopniki veleposestva. In končno so se zedinili v toliko, da se bodo posvetovflr nja nadaljevala že v soboto ali pa prihodnji teden v pondeljek.
Volitve v trgovsko in obrtno komoro. Včeraj so se vršile volitve y- trgovsko in obrtno komoro v Gradcu. Rezultat nam do sedaj še ni znan, zato še ne moremo spregovoriti zadnje besede. Zvedeli smo ;pa, da se Slovensko trgovsko in obrtno društvo v Mariboru ni udeležilo volitve, če prav se je prej storil tozadevni sklep in Čeprav je našaj V. D. S. ravno radi tega prenehala z že započetoj akcijo. Kaj naj to pomeni? 'Kakšne muhe motijo zopet naše liberalce? Ali so zopet s svojo kažnjivo komodnostjo zadali slovenski stvari občuten udarec? Bomo že Še govorili!
Stajersk .
Maribor. Dramatično društvo vprizori v nedeljo dne 10. t. m. veliko Schillerjevo tragedijo „Razbojniki,“ Začetek predstave ob 548. uri zvečer.
Maribor. Porotno zasedanje pri mariborskem sodišču. V prihodnjem zasedanju se bodo vršile naslednje razprave: 11. 'decemfora: Jakob Rošker, požig; Franc Golob in Franc Slaček, posilstvo in one-ča'ščenje; 12. decembra: Jožef Zjilavec, uboj; 13. decembra:	Alojz Huber, tatvina in sleparija; Janez
Strohmayer, posilstvo; 14. 'decembra:	Ignacij Far-
kaš, uboj.
Ptuj. Socialni demokrati so imeli pretečeno nedeljo „pri slonu“ protestni shod, na katerem je posl. Horvatek iz Maribora udrihal črez agrairce. Gotovo pa je bil sam prepričan, da se z grmečimi besedami ne da odpraviti draginje, zato je povedal popoldne svojim drugom, kakšne zle posledice rod*i’ alkohol. Skoda, da jim ni piovedal, da je draginje kkivo ne sama preveliko uživanje alkohola, temveč tiiki to, ker se marsikdo nosi in oblači črez svoj stan,
Ptuj. V soboto dne 2. t. m. je začelo goreti v Pirichovi tovarni za usnje. Posrečilo se je ogenj še kmalu omejiti in pogasniti, tako da ni bilo znatne Škode. Pri tej tovarni je sedaj v kratkem že četrtič gorelo.
Selnica ob Muri. Kakor že naznanjeno, priredi Slovenska kmečka zvezla v nejdeljo dne 10. t. m., ob 543. uri popoldne, v gostilni gospoda Sim. Schmida v Selnici shod, na katerem govori državni in deželni poslanec gospod Franc Roškar in več drugih govornikov.
Zadreška podružnica c. kr. kmetijske družbe za -občine:	Bočna, Gornjigrad, Kokarje, Novafetifta)
priredi pet kmetijskih shodov po sledečem sporedu: 1. Otvoritev shoda in kratek nagovor. 2. Predavanje gospoda Antona Peršuha, deželnega žMnozdravnika iz Braslovč:	„O prvi pomoči govedi, oboleli na sli-
novki (kugi na gobcu in parkljih), o rudečici in o raznih drugih boleznih živina, 3. VlpraŠanja, predlogi, vpisovanja novih članov v Kmetijsko družbo in vplačevanje članarine. Spored predavanj: 1, V nedeljo dne 3. grudna pri Ksaiveriju v Šoli, po cerkvenem opravilu. 2. V četrtek dne 7. t. m. v Kokatrji h pri gospodu 'Josipu Prazniku ob 2. uri popoldne. 3. V Četrtek dne ,7. t. m. v Bočni pri gospodu Antonu Žmavcu ob 6. uri zvečer. 4. V: petek dne 8. t. m. v Gornjemgradu pri gospej Mariji MikuŠ ob; 8. uri zjutraj. 5. V petek dne 8. t. m. v NotviŠtifti pri gospodu ■Jakobu Savinšeku po cerkvenem opravilu dopoldne. Z ozirom na ra|zne bolezni, ki se Često javljajo pri naši živini, je potrebno, da zna vsakdo najvažnejše, kako ravnati z obolelo živino in na kak način ji dati prvo pomoč. Torej pridite na shode vsi, ki imate z živino opraviti, moški in ženske, gospodarji in posli. Vstopnine ni, zato nimate nobenih stroäkoy. Živinorejci! Dobiček od shoda ho vaš!
Slov. Bistrica. V petek dne 1. t. m. je sekal Vido Ferčec, delavec pri soldarju Francetu Verdniku v Slov. Bistrici, drva. Pri tem si je po neprevidnosti odsekal na levi roki prst kazalec. Bistriški zdravnik mu je rano zavezal in ga potemi poslal v bolnišnico.
Šmartno ob Paki. Občinski odbor v Šmartnem ob Paki' je imenoval častnim občanom vjelečastiteiga gospoda Jožefa Musi, kaplana v Šmartnem, in gospoda Martina Pirtošeka, Kletnega, župana paškega, za izredne zasluge, kältere sta si imenovana pridobila za občino. Dne 11. novembra je polnoštevilni občinski odbor imenovanima podelil diplome. Pri tej priložnosti so velečastiti gospod Jože! Musi darovali občini z)a razne blage namene 100 K. Ta notica naj bo ob enem tudi kot pojasnilo na netočna poročila v nekaterih listih.
Šoštanj. Za tukajšnje šolarje se je nameravalo prirediti Miklavžev večer. Ker pa je pomen božičnice mnogo lepši im primernejši otroškim srcem, priredimo božičnico z otroško igrico in obdarovanjem revnih malčkov dne 17. t. m. Dne 8. t. m. ob 8. uri zvečer pa se vrši pri Rajšterju Miklavžev večer za odrasle z burko >„Eno uro doktor“' in Miklavževim nastopom za odrasle. Posebna vabila se ne bodq razposlala, zato vajbimo tem potom k najobilnejšemu oois-ku. Sv. Miklavž, mnogo nam gostov pripelji!
Zanimiva priznanja.
Iz nedeljskega zborovanja nemškega učiteljstva v Mariboru, Id ga omenjamo že na drugem mestu, si moramo posebno zapomniti dve izpovedbi, ki sto simptomatični za n e mßko-n acion a ln o učiteljstvo, a se jih lahko aplicira tudi na naše liberalno učiteljstvo, ker so razmere in odnošaji med nemškimi učitelji in nemškimi svobodomiselci skoro taki, kot med slovenskimi učitelji in slovenskimi liberalci,
Nemško-nacionalni učitelj Schiefer, iz Cmureka jo v svojem govoru odkrito povedal:	„Der Lehrer
müsse am Lande bei den Bafuern sitzen, über deutsichireibeitliches Kommando mit den P|affen raufen . , Je to izpoved, ki j,e gotovo vredna zabeležke. Nemška-naeionalni učitelj z njo odkrito pove, da izrabljajo nemški svobodomiselni voditelji učiteljstvo za boj proti duhovščini in cerkvi, da se vse svobodomiselno rogoviljenje učiteljstva vrši na komando. Nič lastnega prepričanja, nič svetega navdušenja za svobodo in druge frazaste ideale liberalizma, ampak ves boj se vrši samo vsled komande o):) zgoraj, ker je slučajno na krmilu nekaj mož, ki jim je svobodomiselstvo evangelij. Je to zelo žalostna slika o duševnih potencah nemškega učiteljstva in naravnost poniževalna zanj. Kdor Čuti v sebi nekaj možatosti, kdor ima le nekoliko značajnosti, se mora z gnusom obrniti od ljudi, ki ga hočejo imeti za duševnega hlapca. Se bo nemško liberalno učiteljstvo otreslo svojih jerohov? Dvomim». Sedaj sicer revoltirajo, toda če jim njihovi dosedanji gospodarji zvišajo plače, bodo zopet utihnili in mirno živeli v duševni sužnosti dalje. Samostojnosti ne poznajo več in se počutijo najboljši kot duševni stroji. In Če pogledamo na, slovensko učiteljstvo, ali ne vMmo tudi tukaj ravno iste prikazni! ? Večina našega učiteljstva je odvisna od par političnih šarlatanov ; dela kar ti hočejo in ukazujejo in se nikdar ne postavijo po robu, čeprav je dobila že nešteto bro ter se ji je že mnogokrat povedalo, da sme ubogati in delati, govorili in odločevali bodo že drugi, Žalostno, pa le preresnično.
Poglejmo še drugo izpovjed! Ravno isti Schiefer je v svojem govoru tudi zagrozil:	„Wenn sich
dijese Zustande nicht bald bessern, dann kann es kommen, daß 25.000 Lehrer ins sozialdemokratische Lager abschwenken. (Tosender Beifall.)“ K socialdemokratom tedaj hočejo pristopiti nemški učitelji. Zgodilo se sicer to ne bo, 'ker imajo premalo samostojnosti in če bodo dobili zvišane plače, bodo po večini robotarili dalje nemškim naicionalcem, ker ti se bodo že znali izigrati kot njihovi edini pomočniki pri regulaciji plač. Toda značilno je to nagibanje k socialni demokraciji, značilno tem b|olj, ker se ne opazuje samo v grožnjah liberalnega učiteljstva, temveč pri vseh liberalcih. Povsod se lahko opazuje, da vodi iz večino bolj zastarelega in odrevenelega liberalizma pot v socialno demokracijo. Vse velike fraze liberalizma o absolutni narodnosti, o. ljubezni do rodne grudo so puhle in prazne, se razblinejo in nam zija nasproti socialna 'demokracija s svojim internacionalizmom in brezdomovinstvom, opirajoč, in naslanjajoč se na goli, odurni materializem. Ta tok časa, ki je za hip prišel do besede tudi na zborovanju nemškega učiteljstva, se vedno bolj Širi in se povsod,, kjer pride liberalizem aam s sabo v, konflikte, ugotavlja. In nas navdaja to s strahom. Naš liberalizem je skozi in Skozi gnil in preperel. Bo li tudi naše liberalno učiteljstvo zajel tok časa? Ali se res bližamo Časom, ko bomo imeli mednarodne, brezdomovinske vzgojitelje naše mladine? Tjo bi bila za nas pogibelj. Liberalci pokažite, da vam je naš narodni obstoj še pri srcu!
Vojska med Italijo in Turčijo.
Tripoli s.-
„lAgenzia Stefani“ poroča iz Tripolisa:	Itali-
jansko čete so si dne 4. t. m. zopet priborile novo zmago. Z odločnim naskokom so zasedli Italijani! Aingazaro, središče zbiranja) in odpora regularnih turskih čet. Lahi so zaplenili tudi osem topov, in potem tudi velike množine streljiva, šotorov in raznih živil.
Osvojitev Aingazare pomenja prvi znamenit vspeh italijanskih Čet. Aingazarai leži kakih 12 km južnovzhodno od mesta Tripolisa in je križišče več važnih cest ter je bila dosedaj glavni stan in glavna operacijska točka turških čet.
Izgubo rya laški strani Še niso natančno določene, vendar, vsaj kakor se oc? italijanske strani zatrjuje, niso prekoračile Število 100. Turki so pa baje izgubili več sto mož.
Obstreljevanje obrežnih mest.
Kakor se poroča iz turškega vojnega) ministrstva, je bila pri obstreljevanju Mokke dne 1. t. m. ena oseba ubita in ena ranjena.
Na debelo!
Veletrgovina s papirjem.
Goričar & Leskovšek J Zvezna trgovina
Na drobno!
Celle : Graška ulica štev. 7,
Celje, Rotovška ulica štev. 2
Tovarniška zaloga vsakovrstnega papirja, pisalnih in risalnih potrebščin.##»### Lastna zaloga šolskih zvezkov, risank, risalnih skladov ter vseh tiskovin za urade.
Hranilne vloge
se sprejemajo od vsakega in se obrestujejo: na-V dne po 4%, proti 3 mesečni odpovedi po 41/,-Obresti se pripisojejo h kapitala 1 januarja in l. julija vsakega leta. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obre-stovanje kaj prekinilo. Za nalaganje po pošti so poštno hranilne položnice na raspolage (šek konto 97.078). Rentni davek plača posojilnica sama.
posolila sa dajejo
le članom in sicer: na vknjižbo proti papilarni varnosti po 4’/*%, na vknjižbo sploh po 5°/0, na vknjižbo in poroštvo po 5 V«°/o iQ na osebni kredit po 6%. Nadalje izposojnje na zastavo vrednostnih papirjev. Dolgove pri dragih denarnih zavodih prevzame posojilnica v svojo last proti povrnitvi gotovih stroškov, ki pa nikdar ne preseglo 7 kron. — Prošnje za vknjižbo dela posojilnica brezplačno, stranka plača le keleke.
FosajUnt«« Ima tadl m«	doM-až«
Uradne ure
so vsako sredo in četrtek od 9. do 12. dopoldne in vsako soboto od 8 do 12 dopoldne, šzvzemšš praznike. — V uradnih nrah se sprejema in izplačajo denar.
pojasnila se dajejo
in prošnje sprejemajo vsak delavnik od dopoldne » od 2.—5. popoldne.
iMmbdke.
6
•	ia poštene ,'drnžine se sprejme v sve-
%JCGslGC čarni Franca Puchek v Mariboru
Viktringhofgasse št. 30.	188
Dobro rodbinsko kavo
priredi že mali dodatek „pravega :Francka:“ s kavnim mlinčkom iz tovarne Zagreb. Le vsied svoje nedosežne izdatnosti in svoje neprekošene kakovosti našel je pravi Franck toli priljubljen sprejem v slehernem gospodinjstvu.
Električno razsvetljaov
rsgistrevana zadruga z neomejsuo zaveza
Stolna ulica
sm
(med glavnim trgom in stolno cerkvijo).
►	Prevzamem vsa deia
deköraeijske, slikarsko in pleskarske stroke, katera Izvr» i vestne in no najstijp «-««»h
šujetn
cenah
po
mm
Dobravo
Celju
Gospodska
ufšea
Pozor! Pozor!
Prva največja zaloga in izdelovainica čevljev, priporoča svojo veliko zalogo najboljših in naj modernejših čevljev za gospode, dame in otroke. Nadalje piave gojserske lovske čevlje s podplati iz probkovine, gamaše in galoše. Ravnotako velika izbira blaga iz klobučevine.
Štefan Strašek, Cetie.
za cerkev, župnišče, gostilno, trgovino ali drugai poslopja da mali motor (T/sPh) z dinamo na skupni železni plošči. Postavi se lahko povsod brez vsake koncesije. .Gori lahko 20 do 80 električnih žalrnic po 16 sveč. Ena luč stane na uro pol vinarja. Ker se postavi večji motor, se cela skoraj nova naprava proda za 950 K. Kje, pove upraviništvo ’Straže."
Stavbeni in umetni ključavničar, oblast, kencesiemrani vodovodni instalater
Ivan Rebek, C®ü®
Puljska ulica št- 84.
Se priporoča, zadrugam, občinam, korporacij a m in zasebnikom za cenjena naročila, namreč za navadne, kakor tudi umetno izdelane železne ograje, kakor tudi vrata, bodisi za vrte, dvorišča, cerkve, grobove Itd., štedilna, ognjišča vs£eh sistemov za zasebnikv-gostiine ali zavode. Prevzamem napeljavo vodovodov iz studencev, vodnjakov s hidraiičnimi vidri. Izda tujem vsake vrste tehtnice, tudi premastna (Brücken-wagen), prevzamem iste kakor tudi uleže v popravilo. Napeljujem strelovode ter prevzamem sploh vm v mojo stroko spadajoča dela in izvršujem ista točno ______in solidno, vse po zmernih cenah.
hu»' A. THIEEILY aBALSAM
edino pristne z zeleno usmiljeno sestro kot varstv. znamko. Oblastne varovan.
Vsako ponarejen je, posnemanje in prodaja kakega dragega b algama s podobnimi znamkami se sodnijsko preganja in strogo kaznuje. — Nedosežnega uspeha pri vseh boleznih
6WUUVUUI	jF1* »xickj« joLoi m vranice,
pri slabem toku in slabi prebavi, pri zaprtju, pri zobobolu in ustnih boleznih, pri trganju po udih, pri opeklinah in in,izpuščajih itd. 12/2 ali 6/1 ali 1 gr. specialne steki. K 5*60.
Lekarnarja A. Thierry-a
samo pristno
centifolijsko mazilo
je zanesljivo in nagotovejšega učinka pri ranah, oteklinah, poškodbah, vnetjih, tvorih, odstranjuje vse tuje snovi iz telesa in radi tega dostikrat na pravi operacijo nepotrebno. Zdravilnega učinka tudi pri starih ranah i. t. d. 2 dozi staneta 3*60 K.
Naroči se: Lekarna k angelju varilni, ADOLF THIERRY v PREGRADI pri ROGATCU.
Dobi se v vseh lekarnah in sicer v Mariboru v lekarni W. A. König.
rp samo Tolstosršlto slatino.
«raci se v Tolstem vrtu, Gačfaoj, Koroške
Slovenci pozor!
Tehtnice (vage) za
mošt, vino, žganje, mleko
i.	t. d. prave klosterneu-burške v velikem izboru. Posebno priporočam nove slovenske plošče za gramofon, v katerih i-mam sedaj posebno veliko izbiro.
Popravila se točno in hitro izvršujejo.
Urar, očalar in zlatar
F^ Bureš
Tegethofova cesta št. 39.
Sicer čuden, toda nas vsak način zelo pameten predpis
M H je odredil nek švicarski zimsko-Športni Mub H H za svoje člajne. Priporoča jim, da imajo pri B jjf sankanju zmiraj Fay-eve prave sodemske H H mineralne pastile sabo, — manj za vožnjo 1 v dolino, kakor pa za hojo v hrib, ker pri H H tem morajo pljuča močno delovati in s tem H ■ je v zvezi nevarnost dihanja z odprtimi ust-w S mi. Lahko si vsak preletet avl j a, da sodenske 5 H pastile pri tem zelo dobro vplivajo in vsied H H tega mi to tudi našim prijateljem zimskega B Hi &p°r*3 priporočamo.
Generalna reprezentanca za rAvstro-Ogrsko W. TJi. Guntzert, c. kr. dvorni dobavitelj Dunaj IV-1», Grosse Neugasse 17.