JUTRA•
Uredništvo ln uprava;
praznikov vsak dan ob 16. uri
Telefon
Maribonttl
Poštnina plagana v gotovini
Cena 1 Din
teto II. (IX.), štev. 198
Maribor, oetek 31. avnusta 1928
Izhaja razun nedelje in
Račun pri poitnem č#k. «n> * Ljubljani it tl.409 Velja mesofcio, prejeman v upravi ali po poiti 10 Din, dostavljen na dom pa 12 04«
Uredrt. 440 Uprava 455
Maribor, Aleksandrova cesta St.13 Oglati po larifu
Oglase sprejema tudi oglasni oddelek .Jutra" v Ljubljani, Prsiemova ulica H. 4
Odločnost, slošnost in mir
Tekom zadnjih dni se je v beograjskih političnih krogih pojavilo nenavadno spravljivo razpoloženje: tako radikali na usta svojega dr- Lazicc Markoviča, kakor tudi Davidovičevi demokrati na usta samega svojega šefa Ljube Davidoviča so hiteli podajati izjave, da so tudi oni za revizijo ustave, samo naj KDK formulira in pove svoje zahteve, pa se bo že dalo na tej bazi priti do sporazuma. Edino SLS, nekdaj najljutejša sovražnica Vidovdanske ustave, ki jo je proklinjala kot nesrečo in kot peklensko delo, je tokrat čutila potrebo, da se zabarikadira za »svetinjo« ustave in da jo brani pred vsakim poskusom izpre-membe.
Ljudje, ki globlje vidijo, so takoj dobro vedeli, kaj pomeni to tipanje iz Beograda. Da ni odkritosrčno in da zlasti ne more biti govora o odkritosrčni želji po spremembi celotnega sistema potom revizije ustave s strani dr. Laziče Markoviča, odnosno radikalne stranke, o tem si je pri nas na jasnem vsak misleč človek. Gori navedene izjave so torej morale imeti svoj poseben namen. Podane so bile pred važno sejo vodstva KDK, ki se je pričela včeraj v Zagrebu in ki danes še traja. Na tej seji se razpravlja o programu KDK, torej o fiksiranju in formuliranju njenih zahtev. Hegemo-nisti mislijo, da bo vodstvo KDK in da bo cela KDK naenkrat začela peti slavospeve Beogradu in njegovi čaršiji, njegovi popustljivosti in dostopnosti za pameten razgovor; mislijo, da bo KDK pozabila na svoje sklepe in slovesne obljube ob priliki strašnega zločina v Narodni skupščini in pozneje, zlasti 1. avgusta, in da bo morda vendarle po sladkih besedah iz Beograda opustila svoje stališče največje odločnosti in borbenosti proti nositeljem sedajnega krvavega hegemonističnega režima, ter da se bo z zastopniki tega režima podala v kaka pogajanja.
Izjave, ki so padle včeraj na dopol-dancki seji poslancev KDK in na pod-lag[ katerih je podal svojo izjavo tudi g. Svetozar Pribičevič za javnost, dokazujejo, da si je KDK svesta svoje naloge in svoje velike moralne odgovornosti. V dopoldanski seji poslancev KDK iz vseh delov države je bilo na podlagi poročil narodnih zastopnikov, ki so prepotovali svoja volilna okrožja in na shodih in sestankih stopili z narodom V stike, ugotovljeno, da je celi narod v veliki politični borbi prožet od enega duha in ene misli: »Ne popustiti!« Odločnost, ki preveva vrste vsega naroda, je razveseljivo znamenje, da se narod, ki ve, da je njegova borba pravična, ne da zastrašiti.
Drugo dejstvo, ki so ga konstatirali poslanci KDK v včerajšnji seji, je isto-tako razveseljivo: popolna složnost pristašev obeh strank povsod v vseh krajih, tako da so zastopniki že skoraj vedeli poročati o tem, da se mno-gokje sploh niti več ne razlikuje, kdo je pristaš H$S ali SDS. Isto tako je razveseljivo poročilo poslanca Heči-moviča iz krajev, kjer skupno prebivajo Hrvati in Srbi, in kjer se na naravnost ganljiv način- manifestira sloga srbstva in hrvatstva. Narod se zaveda. da je edino v slogi moč In predpogoj za uspehe v borbi.
Tretje važno dejstvo, ki Je bilo včeraj konstatirano, je. da narod abso*
/klep vodstva KDK
NOBENEGA SODELOVANJA Z REŽIMOVCI. — PROTI SAMOVOLJI
VOJAŠTVA.
ZAGREB, 31. avgusta. Vodstvo KDK je na svoji današnji dopoldanski seji sprejelo naslednji dve resoluciji:
1. Pristaši KDK ne sodelujejo pri nobeni manifestaciji, kongresu, proslavi, sestanku ali kakršnikoli prireditvi, kjerkoli sodelujejo službeni predstavniki sedanjega režima in sedanjih vladnih strank.
2. Komanda mesta v Zagrebu je pre ko policije sporočila, da so vojaške osebe radi pogostih napadov in izzivanj dobile nalog, da se pred vsakim napadom na svojo osebo ali na ugled in čast vojske zaščitijo če treba tudi z uporabo orožja. Izvršni odbor KDK
odklanja v imenu zagrebškega meščanstva domnevo, da meščanstvo napada in izziva poedine vojaške osebe ali cele vojaške odrede. Nikjer in tudi v Zagrebu ni izključena možnost, da imajo poedinci konflikte, za katere pa ne more odgovarjati celokupno meščanstvo. V urejenih in civiliziranih dr žavah se v takih slučajih postopa po zakonitih predpisih, nikjer pa ni običaj, da bi vojaške osebe same sodile in svojo sodbo kar z orožjem izvrše-! vale. Izvršni odbor KDK zahteva, da se ta odredba takoj prekliče in oni, ki jo je izdal, pozove na odgovornost.
Pred ffnaninim polomom
PROTI VUKICEVIČU IN DR. KOROŠCU. — NAPOVED AKCIJE NEZADOVOLJNIH RADIKALOV.
BEOGRAD, 31. avgusta. V današnji »Politiki« objavlja radikalni poslanec iz Šumadije dr. Dragotin Kojič daljšo izjavo, v kateri se bavi s finančnim položajem države in naglaša, da tišči vlada v ospredje razne politične probleme in da zavlačuje sporazum s Hrvati samo zato, da bi prikrila pravo finančno stanje v državi, ki je naravnost katastrofalno. — Finančni minister klečeplazi okrog u-pravnega odbora narodne banke, da bi dobil novo posojilo 20 milijonov? s katerim bi mogla vlada kriti tekoče izdatke, za katere nima kritja iz rednih dohodkov. Vlada se je popolnoma zanašala na inozemsko posojilo, ki pa je končno-veljavno propadlo, radi česar je finančna kriza neizbežna. Uradništvo mora po cele mesece čakati na svoje zakonite prejemke in tudi poostreno izterjanje davkov, ki utegne zadeti našemu gospodarstvu smrtni udarec, ne mor? rešiti vlade iz zadrege. Če sedaj odkloni narodna banka zahtevano posojilo, stojimo tik pred finančnim polomom države.
V svoji izjavi naglaša dr. Kojič dalje,
da je naletel povsod v Srbiji na popolno razumevanje borbe KDK. Pohvalno se izraža tudi o Pribičeviču naglašajoč, da je treba priznati, da je zastavil Pribičevič v Beogradu in Zagrebu vse svoje sile za pomirjenje strasti in da mu bo to priznala tudi zgodovina. Čas je, končuje bivši minister trgovine in radlkalski poslanec, da se zdramijo tudi Srbi in podpro KDK za odstranitev Korošec-Vukičevičeve'rJ> režima, ki je povzročil že toliko zla in ki tira državo v neizbežno propast.
»Politika« poroča obširneje tudi o akcij; glavnega radikalskega odbora, ki namerava v bližnjih dneh prirediti celo vrsto shodov po Srbiji, na katerih bodo nastopali proti Koroščevi vladi in Vuki-čevičevi samovolji v stranki. Sporedno z akcijo Nastasa Petroviča, ki je počel z velikopotezno akcijo za priključitev sr-bijanskega seljaštva KDK, je smatrati vse to za značilen preokret v Srbijij Zatrjuje se celo, da je dr. Korošec baš radi tega tako naglo zapustil Slovenijo in se vrnil v Beograd, da parira to akcijo.
/tare srbljanske polItKne garniture
Pohlep po oblasti se v Beogradu čudno udejstvuje. Tu imamo ne samo politične osebnosti, temveč tudi politične rodbine, kjer se od očeta na sina podedujejo politični uplivi in vse z njimi zvezane koristi. Večina teh profesionalnih politikov je že davno izgubila smisel za državno skupnost in njene interese. Pod
državnim interesom razume svoj osebni interes. Mnogi sl nekaj drugega še predstavljati ne morejo ter so prepričani, da je tako popolnoma v redu. Za ceno podaljšanja svojega režima se lotijo vsakega sredstva — od krutega nasilja do sladkega licemerstva. Nekaj časa se u-dejstvujejo v tem stranke kot celote, če
lutno zaupa v vodstvo in da vzdržuje popolen mir- To vkljub temu, da, kakor je to iznesel na podlagi dejstev poslanec Pasarič, hodijo v raznih krajih po Hrvatskem in Slavoniji režimski agenti provokaterji z avtomobili, motorji in bicikli od kraja do kraja in razmetavajo komunistične letake in proglase- Značilno je, da se policijska oblast proti temu ne gane in ne stori | ničesar, da bi te ljudi polovila in razkrila Izvor njihove akcije, dasi je bila [ na to opozorjena. Narod je pa dobro
spregledal to zahrbtno igro režimov-cev in ne naseda, nasprotno vzdržuje hladnokrven mir.
Tako propadajo vse nade hegemoni-stov, da bi mogli okreniti KDK z njene .začrtane poti. In g. Svetozar Pribičevič je po včerajšnji dopoldanski seji ponovno presekal vse dobro zasnovane intrige hegemonistov z izjavo, da je KDK kakor en človek soglasna v tem, da ni govora o kakšnih kontaktih ■ali razgovorih, dokler obstoja ta vlada in krvava skupščina
ni zaželjenih uspehov, se pa posameznikov in malih skupin loti nervoznost in potem stopijo one v akcijo.
Ob vsakem izgledu kake vladne spremembe so med radikali veliki spori. To je bilo celo pod Pašičem. Radikalne stranke kot enotne organizacije tudi tedaj ni bilo. Posebno očitno je to po Paši-čevi smrti.
Radikali so že deset let na oblasti Ih to tako, da oni diktirajo in da so koali-rane stranke samo privesek, ki dobiva drobtinice. Radikali so uvedli pri nas princip, da so na prvem mestu osebni interesi njih prvakov, potem interesi stranke, zadnji pa interesi države in naroda.
Radikalni režimi se vrstijo pod raznimi imeni, v raznih političnih kombinacijah in z raznimi programi. Vsi ti programi pa ostanejo na papirju ter ni med vsemi temi režimi nobene bistvene razlike. K večjemu da se menjajo osebe, ki si lastijo največ koristi in ki tiščijo svoje sorodnike in prijatelje na najboljša mesta. To je seveda povod zavisti in jeze pri onih, ki se morajo umakniti, a ker imajo še vsi dovolj prilike za izdatno izkoriščanje in ker ostanejo še vsem nade, da pridejo ob drugi priliki na važna mesta, ti spori nikdar ali vsaj doslej še niso privedli tako daleč, da bi se stranka razbila.
Nekaj časa se kregajo,, končno pa pobotajo. Malo popusti Jovo, malo Krsto in ker se bojita oba, da bi vse izgubila, je za nekaj časa zopet mir. Zgodi se celo, da nastopi eden z veliko gesto — proti vsem. Eni vzrojijo, drugi so pa mirni, ker vedo, da je vse samo trik. V kratkem času je vse zopet partizansko ia koruptno kot je bilo poprej.
Tak mož velike geste je bil VukičeviS. Iz kluba je izstopil ter se pridružil Ljubi Jovanoviču, ki je bil proti korupciji in partizanstvu. S temi gesli je prišel tudi na vlado in dasi so vsi vedeli, da ni človek posebnih sposobnosti, so vendar radi lepega programa mnogi mislili, da bo boljše. Z drugimi besedami: mislili so, da je to res program in ne trik- Ali sko*i deset let še ni bilo toliko razočaranja kot z vlado Velje Vukičeviča Ne samo da ni izpolnil nobene svojih lepih besed, nvedel je celo črn režim, kakoršnega še ni bilp ne v Jugoslaviji, ne v nekdanji Srbiji. Kulminacija tega režima je zločin v skupščini 20. junija.
Ta režim se nadaljuje. Dr. Korošec Je Vttkičevič Nro. 2. Radikaiski člani tega režima se boie za režim ali za svoje koristi in samo ta strah je povod raznih odborovih sej in raznih nesoglasji. Eni bi radi režim malo spremenili, da si nodalj-šajo oblast, drugim se pa zdi, da se to najboljše doseže po dosedanji poti in z dosedanjimi metodami. Eni igrajo ulogo sporazumašev, drugi pa grozijo. Cilj je isti vsem in je skrajno sebičen.
Davidovičevi demokrati, tekmeci radikalov za oblast se precej enotno držijo sporazumaške igre. Prvaki dajejo seveda anonimno — potom raznih listov zadnje dni revizijonistične izjave ter nagla-šajo, kako so demokrati na vseh svojih kongresih povdarili potrebo revizije u-stave. Neke nejasne izjave so res dajali, da bi si pridobili prečanske pristaše, resna akcija pa še ni nikdar izhajala Jz njihovih vrst iti kadar pridejo poleg radikalov na vlado, se od njih ne razločujejo niti za las.
Za državo bi bila velikanska korist, če bi iz političnega življenja izginile st«* re politične garniture z ljudmi, ki jih vo-diip in z idejami ki jih zastopajo-
Iz SLS avtonomij
SLS TAJNIŠTVA. — OB OBISKU »GOSPODARJA DRŽAVE«.
Maribor, 31. avg.
Boje za avtonomijo so klerikalci omejili na svoje strankarsko področje. V Mariboru je dvoje SLS tajništev: eno za okrožje, drugo za mestno področje. Ma-pram »Kranjcem« je vse skupaj kolikor se pač da avtonomno in večkrat tudi prav borbeno, velike avtonomistične zahteve pa ima tudi vsako tajništvo za sebe.
Gospodar prvega je oblastni tajnik g. Marko Kranjc, drugega pa »zlati« poslanec. V prvem glavnem tajništvu je bil precej časa oblastni poslanec g. Ovčar, a ga ni več. Moral je iti. »Slo /enec« je objavil, da iz zdravstvenih razlogov, v resnici pa tiči za tem — avtonomija o-sebnosti. To je zanimiva posebnost SLS veljakov. Mož si pridobi svoj revir in tu ne trpi nikogar, da bi igral kako ulo-go, ali da bi celo delil zaupanje revirskih podanikov.
Mestno tajništvo SLS je tudi strogo avtonomno v duhu svojega gospodarja. On si izbere zaupnike, on jim daje navodila, on jih oceni povodom občinskih kandidatur in raznih namestitev, skratka: on razpolaga z njimi, njegovi so in naj se drugi postavijo — če hočejo — tudi na glavo.
To avtonomijo motri mnogo jeznih in zavidljivih oči. A kaj pomaga! Jeza je onemogla, zavist neutešljiva. Na prigo-' vore: kakšen je ta, kakšen oni, ki si si ta izbral, zakaj to, zakaj ono — ima gospodar samo nasmeh veščaka z vsemi stopnjami zasmeha in pomilovanja, češ, kaj hočete, ko pa ne razumete. Vmešavanja v čvrsto avtonomijo se uspešno zavrnejo tudi z vprašanjem: Kdo vam pa oskrbuje vsakovrstne manifestacije? — To vzbudi samo zavist, veliko zavist in revirska avtonomija je zopet čvrsta in varna.
Predsednik vlade dr. Korošec je obiskal Maribor in ob tej priliki se je dobro
videl velik pomen dveh tajništev SLS, Neštete obljube, kaj bo vse, ko pride SLS do oblasti, so privabile ob tej priliki seveda več kot preveč — terjalcev. Kako ne bi? Saj je vodja SLS dosegel najvaž nejše vladno mesto in SLS ne more priti do večje oblasti, kot je prišla sedaj. Če se milsijo tolike obljube kedaj izpolniti, potem naj se izpolnijo sedaj.
Vsled vsega tega je razumljivo, cla je imelo tajništvo štev. 1 kakor tajništvo štev. 2 težko delo. In kako se je to c pravilo? „
Eno tajništvo je ljudem dopovedalo da je višek politične modrosti in spret nosti — molčanje. Molčal je pokojni Pašič in molči sedaj tudi dr. Korošec. V tem ga je srečno kopiral in sedaj je na loga njegovega strankarskega apanta da predstavi ljudem mizerno kopijo kot nekaj velikega in dobrega.
Ko se je tajništvo št. 1 ukvarjalo s to nalogo po vseh svojih močeh, se je tajništvu št. 2 sporočila poželjivim po slušalcem marsikatera neizrečena dr Koroščeva beseda. ,
Znati je treba. Avtonomistična SLS zna in velike veščake ima v svojih stran kinih avtonomijah, na katere se je srečno omejila.
Veščakom pa delovanje ni ravno težko dokler so v Sloveniji še ljudje, ki prena^ šajo tako sijajne in točne opise politične ga položaja kot je n. pr. sledeči iz zadnjega »Slovenskega gospodarja:
»Dr. Korošec — gospodar v državi So mislili gospodje od opozicije, da bodo vrgli g. dr. Korošca s svojim uponiim nastopom in svojim izdajalskim počet jem. Mislili so, da bodo g. dr. Korošcu izvili vajeti države iz rok, pa so se ura-čunali. Dr. Korošec je mirno, a odločno povedal, da bode vsakega, ki bo dela! zoper državo, po obstoječih zakonih poklical na odgovor. Pa kako so postal krotki! Kako so začeli pohlevno pisati!«
Kmetijski praznik na Bledu, dne S. septembra
Kmetski praznik, ki se bi imel vršiti 15 avgusta na Krškem polju in kateri seje moral vsled smrti velikega Voditelja in Učitelja hrvatskega naroda Stjepana Radiča preložiti, se vrši dne 8. septembra t. 1. na Bledu. Kmetski praznik priredi celokupna Kmetsko - demokratska koalicija in bodo tudi na zborovanju govorili njeni voditelji in predstavniki. Govoril bc predsednik HSS in KDK dr. Maček, predsednik SDS in KDK Svetozar Pribi-čevič, voditelj slovenske kmetske stranke in član vodstva KDK Ivan Pucelj ter drugi odlični predstavniki kmetske demokracije.
Dnevni red kmetskega praznika na Bledu bo zelo obsežen in pester. Kmetijske podružnice gorenjske ter najvažnejše sirarske zadruge bodo .azstavile priznani najboljši bohinjski sir in priredile veliko konjsko dirko.
Program kmetskega prazniki: I. Ob 9. uri dop. sv. maša na Bledu. II. Ob 12. uri zbiranje narodnih noš, konjenikov in raznih skupin iz kmetskega življenja na o-krašenih vozovih pred blejskim domom. III. Ob 1. uri odhod povorke z godbo na Čelu na prireditveni prostor. IV. Ob 2. uri pop. manifestacijsko zborovanje kmetskega ljudstva. V. Ob 4. uri pop. velika konjska dirka.
Združene kmetijske podružnice prirede po dirki veliko ljudsko veselico na kateri bo sodelovalo več godb. Zveza društev kmetskih fantov in deklet ua priredi velik srečolov z mnogo krasnimi dobitki. Sirarske zadruge bodo prodrjale cel dan v svojih paviljonih razstavljeni bohinjski sir tudi na drobno.
Zopet požar u Slouenski krajini
Pred par dnevi smo poročali o požarih, ki se v zadnjem času tu pri nas čimdalje bolj množe, ne da bi se oblastim posrečilo dobiti prave krivce v pest. .Včeraj pa je že zopet gorelo. Gorel je skedenj posestnika Franca Fartlja iz Fo-kovec št. 22, ki je pogorel do tal s približno 4000 kg sena in mnogo slame. Škode trpi Fartelj okrog 25.000 Din, ki ni
krita z zavarovalnino. Goreti je začelo okrog ^16. popoldne. Človeških žrtev k sreči ni bilo. Kako je ogenj nastal, oz. če je bil podtaknjen, se še ne Ve. Kot pozi galca je ljudstvo osumilo 591etnega Ka rola Čahuka, posestnika iz Fokovec, k. ga je orožništvo tudi aretiralo in oddalo v zapore tukajšnjega sodišča. Ali je Ča-huk res kriv, bo šele dognala sodna pre iskava. Ljudje so silno vznemirjeni in pravijo, da bodo morali svoja posestva prodati in se izseliti, ker jim je nemogoče poslopja vedno stražiti, poleg tega Pa je še vse straženje zastonj, ker vedno znova kje gori, zlasti gori zadnje čase pogosto ravno v Fokovcih in okolici
n mj
od 1.—10. septembra
Kmetijska razstava.
Kmetijski pridelki, stroji
Posebnost: V nedeljo, dne 9. sept.: Razstava plemenske
goveje Sivine.
(Vse pasme Slovenije, 150 glav.)
Tekma slovenskih
harmonikarjev.
Nastopi preko 60 harmonikarjev.
Lepe nagrade
Sijajno zabavišče.
Polovična vožnja.	1628
Ruški Sokol
ima v nedeljo, dne 2. sept. tl. svojo društveno prireditev po temle sporedu: Ob 14. uri sprejem gostov na kolodvoru, nato povorka skozi vas na telovadišče poleg šole, kjer bo takoj telovadni nastop. Po nastopu veselica na vrtu gostilne Črnko. Šotori, srečolov z lepimi dobitki, ples! Igra godba mariborskega Sokola Zveze ugodne. Iz Maribora vlak ob 13.20 Ibrzovlak ob 15.32) in avtobus. Za povratek iz Ruš sta vlaka ob 18.08 in 20.36 ter avtobus. — Čisti dobiček pripade gradbi Sokolskega doma, katerega otvoritev bo prihodnje leto. Zato: v nedeljo v čimvečjem številu na svidenje v Rušah 1
SUarikvrski m dnevni drobiš
Krajevna organizacija S. D. S.
za V. okraj ima jutri 1. septembra ob 20. uri v Mariborskem dvoru odborovo sejo, ki je dostopna vsem čanom. Odbor.
201etnica Narodne strokovne zveze.
Leta 1908 se je v Ljubljani ustanovila prva strokovna organizacija narodnega delavstva »Narodna delavska organizacija«. Po njenem razpustu s strani avstrijskih oblasti se je ustanovila Narodna strokovna zveza, ki proslavi 8. in 9. sept. to pomembno obletnico z delegatskim zborom in kongresom narodnega delavstva. Kongres se bo vršil v nedeljo, dne 9. septembra ob 9. uri dopoldne v dvorani Sokola I. na Taboru. Na dnevnem redu kongresa so referati predsednika NSZ Rudolfa Juvana, o zgodovini pokre-ta organizacije, tajnika NSZ Ivana Tavčarja o načelih in ciljih NSZ in tajnika dr. Jože Bohinjca o sbcialni zakonodaji in socialni politiki pri nas in drugod. Prepričani smo, da ga ne bo narodno zavednega delavca in delavke, ki se ne bi n-deležil tega kongresa in s tem pokazal svojo solidarnost s tem pokretom, ki je za naše delavstvo velevažen. Agitirajmo vsi in vsepovsod, da bodo 9. septembra zbrani v Ljubljani predstavniki lašega delavstva iz vseh pokrajin naše države. Opozarjamo, da je vožnja polovična in da se dobijo izkaznice pri tajništvu NSZ v Ljubljani, Šelenburgova ul. 7 II.
J. A. D. »Triglav« v Ljubljani.
Počitniški sestanek se vrši v Ptuju dne 8. sept t. 1. ob priliki narodne proslave ptujskih dogodkov 1. 1908. Prinesite trakove. G. starešine vljudno vabljeni. Odbor.	'
Iz trgovstva In zadružništva.
V trgovinski" register se je vpisala na novo tvrdka: Tiskarna »Jadran« d. z o. z, v Slovenjgradcu,: v zadružni register pa Zadruga za izdelovanje brezalkoholnih pijač v Mariboru, r. z. z o. z. in pa Na bavljalna zadruga državnih uslužbencev v Murski Soboti, r. z. z o. z. —
Nadaljnje porotne razprave
se bodo vršile: v torek, 11. septembra pod predsedstvom vdss. g. Stergerja proti Rudolfu Doberšku radi hudodelstva uboja, proti Karlu Coterju in Ljudevitu Bregu radi hudodelstva umora in v sredo, 12. septembra pod pred sedstvom vdss. g. Posege proti Antonu Trpinu, obtoženemu radi hudodelstva sleparije in proti Rudolfu Štalcer-ju radi uboja. —
Zakon o posesti in nošenju orožja.
V Ljubljani 1928. — Zbirka zakonov XXIII. snopič. Založila Tiskovna zadruga v Ljubljani. Cena 15 Din, po pošti 16 Din. V »Zbirki zakonov«, ki jo izdaja Tiskovna zadruga, so v XXIII. snopiču izšli sledeči zakoni: zakon o posesti in nošenju orožja, zakon o srednji upravi za mere in dragocene kovine, o kontrolah mer in dragocenih kovin in o kontrolah sodov, zakon o merah, njih rabi v javnem prometu in nadzorstvu nad njimi* in zaton o kontroli!anju čistine izdelkov iz zlata, srebra in platine.
Dr. FRAN MARINIČ
1685	Trubarjeva	ulica 11
zopet redno ordlnlra
od 9.—11. ure In od 2. (14.)—4.(16.) ute
Celo s Sumatre
jo pričeli prihajati tujci v naše mesto. Vled današnjimi tujci, ki so prenočili v mariborskih hotelih (64) in zasebnih stanovanjih (13) je tudi neki gospod s Sumatre, ki pa ni navedel poklica v svoji prijavi. Večino ostalih tujcev gorijo trgovski potniki iz Zagreba, Gradca, Dunaja, Prage, Budimpešte.
1908 — 18 — 28.
20 letnico ustanovitve in 10 letnico obnove Zveze jugoslovanskih železničarjev proslavi UJNŽB podružnice Maribor v soboto 8. septembra v vseh prostorih Narodnega doma. Na sporedu je poleg slavnostnega govora, burka »Zamujeni vlak« in druge zabave. Sodeluje narodno glasbeno in pevsko društvo Drava« s svojo godbo ter pevskim in tamburaškim zborom. Začetek ob 19. uri. Vstopnine ni. Odbor.
Maribor dobi 4 nove avtomobile in sicer 1 veliki Saurer-avtobus, 2 Fiat-avtobusa in 1 Steyr osebni avto za repre zentanco mesta. — Upamo, da bodo najbolj frekventirane proge dobile za stalno kak večji voz na pr. Studenci, kjer je vzlasti v jutranjih, opoldanskih in večernih urah tako. trenje, da je pri skrajno slabem stanju ceste upravičen strah pred kako nepričakovano nesrečo. Pa tudi brez ozira na eventuelne nesreče je v gosto natrpanih avtobusih sedaj velika vročina. Upamo, da se bo pri razdelitvi to upoštevalo. —
Kaj je z avto-postajo na Glavnem trgu?
Občinski svet je sklenil postavitev barake za postajališče oz. glavno križišče avtobusov na Glavnem trgu nasproti Velike kavarne. Kakor smo informirani, je delo prevzel g. arh. Czeike, vendar še ni videti, da bi se ta potrebna baraka začela postavljati. Z jesenjo pride čas deževja in čez mesec, dva prikima žitna.
Mestno kopališče
se zopet odpre jutri dne 1. septembra.
Zanimivosti iz našega trga.
Sezona gob se je otvorila. Po zadnjem blagodejnem dežju je mnogo izgleda, da bo precej »jurčkov« in drugih užitnih gob prispelo na naš trg. Vendar so cene tako trdovratno visoke in vzbujajo vtis o pravcatem kartelu za prodajo te gozdne dragocenosti. 2—3 gobice za 2.50 Din predpoldne, popoldne pa, seveda večji kupček za ceno po 1 Din. Pa bodo cenejše. Brusnice na trgu varirajo med 10—12 Din liter, a v delikatesnih trgovinah v Gosposki ulici pa jih dobiš 1 litejr. po 9
Din. Enako je poskočila cvetača' (karfi-jol), ki je pred dnevi stala komad;2—3 Din in »notira« danes — 10—12 Dilt komad. Edino paradižniki so padli v ceni, vse drugo pa skače kakor špekulacijski papir na borzi. — Ko bo vsega dovolj, bodo tudi cene same ob sebi padle.
Delo razpisuje
rhestna občina za kanalizacijske naprave v Strossmajerjevi ulici in za zgradbo podzemnega stranišča- na Aleksandrovi cesti. Ves razpis je v oglasnem delu. —
Razstava goveje živine.
Kmetijska družba je smatrala za potrebno, da pokaže na letošnji jubilejni razstavi tudi kakšne goveje pasme goji Slovenija. Zaradi tega priredi v nedeljo dne 9. septembra 1.1. razstavo plemenske goveje živine, na kateri bodo zastopane glavne naše goveje pasme. Mnogo priglasil je doslej, vendar še niso vsi prostori zasedeni, zato se vabijo vsi živinorejci, ki imajo prav lepe živali da jih najkasneje do 20. t. m. prijavijo za razstavo. Prijave sprejema Kmetijska družba v Ljubljani. Ocenjene bodo živali po posebni ocenjevalni komisiji in odlikovane z visokimi denarnimi premijami, z zlatimi, s srebrnimi in z bronastimi kolajnami ter krasnimi diplomi. Razen te razstave bo na Velesejmu prirejen hlev, v katerem bodo zastopane vse pasme goveje živine v Sloveniji, tako da jih bodo spoznali tudi oni ki doslej niso še videli oddaljenejših pasem.
Radi včerajšnje silne soparice
so bil Mariborčani vseh slojev tako mirni, da je varnostno oblastvo imelo orav malo posla. Že dolgo ni bilo tako malo prijav na policijskem komisari-jatu kot včeraj, 2 radi cestno-policij-skega reda, 6 radi avtomobilskih pred pisov in 1 radi izgube. — Aretirali pa so eno osebo radi suma špijonaže, tri radi prekomernega izrabljanja držav-janske pravice glede svobode govora n gibanja v nočnem času in eno radi vlačugarstva- —
Kolesarski klub »Perun«
priredi v nedeljo 2. septembra 1928' ve« iko vrtno veselico s plesom v Radvanju »Pod lipo«. Sodelujejo pevska društva »Jadran«, »Zarja«, »Pohorje«. Igia priljubljena godba »Drava«. Vstopnina 3 Din. Iz Glavnega trga vozijo mestni avtobusi. —
Keglanje na dobitke
priredi UJ2B v soboto S. septembra od 10.—24. ure v Narodnem domu ter u'ju-dno vabi vse kegljaške klube na udeležba. m
Pogreznjeni zakladi
DVIGANJE PARNIKA
»EUSABETH VILLE«, KI JE LEŽAL DOBRIH 10 LET NA MORSKEM DNU.
Blizu 11 let bo že od tega, ko je ladja »Elisabethville« še pred zoro zapustila pristanišče La Palisse. Parnik je dospel iz Afrike z dragocenim tovorom: 10 ton slonove kosti, 200 ton kaučuka in 13-000 karatov nebrušenih diamantov. Samo kratka pot je še bila za te dragocenosti in za okrog 200 ljudi.
Previdno, a s polno paro je odplul parnik. Sovražnik je bil blizu in nemški podmorniki so z vso vnemo iskali svoj plen. Parnik bi morala spremljati dva francoska torpedna čolna. Kapitan pa ni maral čakati na spremstvo, ker se mu je mudilo in ker je bila pot preko odprtega morja le še kratka;
Vozili so z največjo opreznostjo. Ničesar se ni zgodilo. Niso se pojavili iznad vode periskopi podmornic in tudi plavajočih min ni bilo videti. Tako so dosegli Belle Ile in parnik je že zavil v kanal, ki deli to otočje od francoske obale. Ravno tedaj je pa radiotelegrafist ujel brezžično vest, ki svari ladje pred kanalom ter poziva k vožnji okrog otočja po odprtem morju. Poveljnik parnika ni dosti razmišljal, odkod ta vest, ubogal je ter spremenil smer.
Naenkrat je kakih ..sto metrov pred ladjo zrasel iz valov stolp — podmorni-ka. Stoj! — Poveljnik je takoj spoznal nevarnost in samo eno možnost izho-da:."podmornik treba podreti, razbiti. Z vso silo je šinil parnik naprej ter ostro zaokrenil proti podmornici. Ta je pa izpustila torpedo. Gromovit pok, po morju belo penasta sled, beli oblaki pare, parnik nagnjen na stran ... Stranska stena je razbita, kotli eksplodirajo... Moštvo in potniki so pa k sreči že v rešilnih čol nih in od kopnega plujejo motorni čalni na pomoč. Ko dospejo, je parnik že pogreznjen, podmornik pa na varnem.
Na dragocene tovore se ni pozabilo. Dva parnika sta jih najprej iskala ter sta med vožnjo spuščala v morje 1400 metrov dolg in zelo težak kabel, da bi se
zapel ob pogreznjeno ladjo ter tako pokazal kraj. Železna vrv se je pa zamo-tela med morske čeri in votline. Par mesecev je trajalo to iskanje. Prišle so druge ladje, uspehi isti.
Sedaj je na delu genueška družba So-rima, ki slovi daleč po svetu po svojih potapljačih. Ladja »Artiglio«, ki je najboljše opremljena in pripravljena za dviganje potopljenih ladij, se je med Belle Ile in francosko obalo lotila metodičnega dela. Dno so preiskali z mrežami in žarometi. Dolgo in težko je bilo delo, predno je potapljač Gianni telefoniral iz globočine 80 metrov, da je naletel na ladjo.
Potapljači so oblekli oklepne potapljaške obleke, ki so bile lani iznajdene v Nemčiji, in opremili so se a. najmočnejšimi prežigalci, ki topijo in režejo jeklene plošče kakor sir. S temi prežigalci se je dalo priti v notranjost ladje in na to je stopil v akcijo orjaški elektromagnet, ki dviga z lahkoto večtonska bremena. Z magnetom se je mnogo privleklo na svetlo in sedaj iz poveljniške kajite tudi velika — železna blagajna. Z gotovostjo so pričakovali, da bodo v tej blagajni — diamanti. Kje naj bi bili tudi drugje shranjeni? — Z rjo na debelo prevlečeno blagajno so odprli in videli so, da je — prazna.
Čuden slučaj usode! V La Palisse je dobila nesrečna ladja,,goyega poveljnika in ravno ob predaji-se je pokvarila ključavnica blagajne. Novi poveljnik je dragulje, največji zaklad sicer prevzel iz blagajne, a ga ni mogel več zapreti v blagajno. Poiskati si je moral drugo skrivališče in je razumljivo, da o tem drugim ni pravil. Ni ga mogoče vprašati, ker je — mrtev.
Mnogo slonovine in kaučuka so dvig nili, dragega kamenja pa ne najdejo in naj še tako natančno preiskujejo ostanke parnika »Elisabethville«. Nobene ladje še niso dvigali s tolikim trudom in še nik-Idar ni bilo toliko razočaranja.
Laskavo povabilo mariborskemu sodniku.
Mariborski nogometni sodnik g. dr. Odon Planinšek je znan kot najboljši slovenski sodnik. Da se njegovo ime či-ta pri važnejših tekmah v naših večjih mestih le redko, je krivo edino deistvo, da živi dr. Planinšek stalno v Mariboru in ne v Zagrebu ali Ljubljani Toda tudi našem mestu spoznavajo razni tujci vedno bolj njegovo sposobnost. Tako doznavamo iz Gradca, da je po nedeljskem gostovanju Sturma v Mariboru povabil te dni SK Sturm dr. Planinška, naj bi sodil dve mednarodni tekmi v Gradcu. Prepričani smo, da bo tudi inozemstvo zadovoljno z njegovim vodstvom igre.
Spori
VILLACHER SV—ISSK MARIBOR.
Pojutrišnjem pozdravi ISSK Maribor v jesenski sezoni že drugega inozemskega gosta na svojem igrišču. Po zanimi /em srečanju z graškim Sturmom, v katerem se nam je preteklo nedeljo pokazala enaj Storica našega prvaka v jako dobri formi, bomo imeli v nedeljo 2. septembra zopet lep šport v tekmi z Beljačani. Poslednja tekma ISSK Maribora z Beljačani na mariborskih tleh je bila pred sni n letom ob priliki otvoritve jesenske sezone. Takrat so domačini prvič dosegli zmago, in sicer v pičlem razmerju 3:2. Oster boj tega srečanja je še vsemu občinstvu v živem spominu. Villacher SV, ki ima zadnje mesece prvorazrednega inozemskega trenerja in je bil ojačen z nekimi igralci iz Celovca, predstavlja danes gotovo enega najboljših klubov Koroške, kar nam jamči za napet potek igre. ISSK Maribor bo nastopil v nedeljo v kompletni postavi ter bo s to tekmo pokazal, s kakimi izgledi pojde v boj za prvenstvo v noveni prvenstvenem letu. Tekma bo ob 16. v ljudskem vrtu.
V predtekmi nastopita rezervi ISSK Maribora in SK Svobode. Tudi te tekme so vedno prav zanimive: zlasti smo radovedni, kak razvoj beležijo rezerve tik Pred pričetkom svoje prvenstvene kampanjo.
Sodniška sekcija ZNS — službeno.
Nedeljsko tekmo mladin ISSK Maribora in SK Svobode ob 9. bo sodil g. Breznik, tekmo rezerv istih klubov ob 14. g. Bizjak in mednarodno tekmo ISSK Maribor—Villacher SV g. Mohorko.
Prvenstvene tekme rezervnih moštev, Letos se pričnejo na vsem teritoriju JNS istočasno s prvenstvenimi tekmami prvih moštev tudi tekme za prvenstvo rezerv. JNS je izdelal v to svrho posebne propozicije obsegajoč 10 paragra fov, ki jih objavlja današnji »Jutarnji list«.
ISSK Maribor — nogometna sekcija.
Danes ob 18.30 sestanek vseh moštev na igrišču. Udeležba obvezna. Zanesljivo naj se udeleži sestankov tudi g. Oujo Hreščak. — Načelnik.
Sofijska »Slavija« v Beogradu.
Drugo nedeljo 9. septembra gostuje po daljšem času v\Beogradu sofijski prvak »Slavija«, ki nastopi proti BSK.
Pirejski »Olimpiakos« v Beogradu.
Dne 16. septembra pride v Beograd najboljši grški klub Olimpiakos iz Pireja, d ga je povabil BSK. Za slučaj da bi bil Olimpiakos kakorkoli zadržan pa pride combinirani team POK (Panatinaikos, Olimpiakov - Konstaninopolis), ki je de-anska reprezentanca Grške.
Sokolsfoo
Sokolsko slavlje v Sv. Lenartu v Si. g.
Sokol v Sv. Lenartu v Slov. g. je dne 25. in 26. avgusta svečano proslavil svojo dvajsetletnico. V soboto dne 25. sapo trgu zaplapolale trobojnice in naznanja-e slavnostne dneve. Ob 8. uri zvečer se je vršila v prostorih Sokolskega doma slavnostna akademija. Dvorana je bila ob napovedani uri nabito polna občinstva. Brat starosta dr. Milan Gorišek je lepih jedrnatih besedah podal zgodovino sok. društva. V znak hvaležnosti je članstvo bratu starosti in bratu načelniku za njuno 201etno nesebično, požrtvovalno delovanje poklonilo majhno darilo. Vse točke akademije so bile izvajane precizno in dovršeno. Redkokedaj vidimo pri podeželskih sokolskih društvih tako lepe in težke vaje. Dne 26. avg. se je popoldan vila po trgu dolga vrsta brhke mladine, čvrstih sokolic in sokolov med okrašenimi hišami na telovadišče Občinstvo jih je pozdravljalo z navdušenjem. Na letnem telovadišču pred Sokolskim domom je po poetičnih besedah pripela načelnica sestra Sketova na prapor trak, ki ga je podarilo članstvo. Brat starosta je pozdravil vse goste in občinstvo, a brat dr. Kovačič je v imenu župe čestital društvu k njegovi dvajsetletnici. Brat dr. Šalamun je čestital v
»
imenu ptujskega sokolskega društva.
Točno ob 15. uri je bil javen »astop. Tudi na tem je sokolstvo rešilo svojo na logo brezhibno. Proste vaje kakor tudi vaje na orodju so bile izvedene v no polno zadovoljstvo tekmovalcev kakor tudi občinstva.
Lahka atletika.
Jutri in pojutrišnjem se bo vršil ob priliki 15 letnice »Marathona« v Zagrebu mednarodni lahkoatletski miting na igrišču Concordije. Poleg mnogih domačih udeležencev vseh zagrebških klubov, potem SK Ilirije iz Ljubljane in S K Ptuja, pride mnogo lahkoatletov iz Gradca, Brna itd.
fpominialte n CMD
Uelik proces o spiritizmu
se je vršil nedavno pred londonskim političnim sodiščem. Na zatožni klopi sta sedela medij Mrs. Cantlon in tajnica londonske spiritistične zveze Miss Mercy Philimore. Trebalo je odločiti, je-li sploh dopustno mediju, da prorokuje bodočnost in se-li more poklicati na odgovornost društvo, čigar član - medij »deluje« proti policijskim predpisom. Za razpravo je vladalo seveda velikansko zanimanje in se je v dvorani trlo poslušalcev, ki so prišli docela na svoj račun ne toliko ozirom na gori omenjeni vprašanji, tem več radi globoko učenih govorov raznih učenjakov o spiritizmu sploh. Nastopila sta med drugimi »izvedenci« slavni sir Oliver Lodge, ki je že od 1. 1882. član društva za preiskovanje duše in pa sir Conan Doyle, predsednik angleške spiri tistične zveze.
Ko je bil Conan Doyle vprašan, če' mu se sploh vršijo seje z mediji, je re
ji
1
je bilo glasovitih v starih časih.
feanes obstoji samo eno čudo, zato pa tem bolj znano po svojih 7 prednostih, a to je
tSchk/ifi
' ITerpentin s
Mih
kel: Najvažnejši razlog zato je naše prepričanje, da se s smrtjo ne konča živ-enje. Naša pot gre za tem učvrstiti misel o nadaljevanju življenja onkraj groba, kar je centralni organ in srce religije. Drugi razlog pa je iskati v naši žeji, da ostanemo v stikih z našimi sorodniki, znanci in prijatelji, ki so nam umrli. Zveza spiritistov je ustanovljena zato, da preišče razloge, dejstva in možnost sprazumevanja z drugim svetom. O stvari sami pa je dejal Conan Doyle, da e društvo primorano imeti zaposlene )lačane medije. Ako počenjajo ti ljudje caj svojevoljnega proti predpisom društva, jih bo društvo rade volje poklicalo na odgovornost. Za časa seje pa ne more imeti nihče kontrole nad medijem in ne morejo biti njegove izjave kaznive.
Sir Oliver Lodge je rekel, da se mora posluževati drugih oseb pri svojih poskusih, ker sam ni sposoben za to, kar zmorejo nelcaterniki. Po njegovem svetem prepričanju so nedvomno gotovi mediji, ki so avtentični. Ako se pojavljajo tudi sleparji, prva vrsta poštenih judi ne more za to.
Take in podobne izjave so se vrstile pred zamišljenimi sodniki, ki dolgo niso vedeli, kaj in kako naj odločijo. Zaključek obravnave pa je bil za obtoženca pozitiven in je bila razglašena oprostilna sodba.
Fašisti proti šampanjcu
Sovraštvo fašistične Italije napratn Franciji je notorično. Zadnji čas so pričeli črnosrajčniki posegati po sredstvu, ki bo pač bolj učinkovito kot vse drugo kričanje, če se le izvede načrt. Generalni tajnik stranke Turatti je poslal vsem organizacijam fašistov okrožnico, v kateri se pritožuje, da pijejo tudi fašisti domala pri vseh banketih le inozemske francoske šampanjce. To je treba čim prej odvaditi, pravi Turatti, ker ne spada v dobo, ko morajo Lahi upotrebiti vso energijo za ponovni dvig narodnega gospodarstva. Čemu naj bi fašisti služili le tujim interesom? Okrožnica pravi na koncu, naj se v bodoče uživajo samo domača nacijonalna vina, »ki so itak boljša od inozemskih«. — Kaj ko bi vsi oni sto-tisoči posvetu, ki uživajo razno laško blago, zlasti sadje in podobno, tudi po istem receptu zavrnili vse, kar pride iz fašističnega paradiža...
mehikanski zarotniki
nadaljujejo svojo strašno akcijo. Organizirali so teroristične oddelke, ki se lotijo vsakega, še tako strašnega zločina. Tako so napadli mesto Uruapan zvečer ob času, ko je bilo prebivalstvo v velikem številu po bioskopih in vrtovih ter so bile ulice in hiše skoraj prazne. Napadalci so na raznih mestih podtaknili o-genj, po ulicah pa vsakogar sprejeli s streli. K sreči je bil blizu mesta oddelek vladnih čet, ki je še pravočasno stopil v boj proti napadalcem. Na obeh straneh so obležali mrtvi in ranienit
SOLSKE KNJIGE
ZA VSE SREDNJE, MEŠČANSKE IN OSNOVNE ŠOLE TER ŠOL POTREBŠČINE DOBITE
V KNJIGARNI TISKOVNE ZADRUGE MARIBOR, ALEKSANDROVA C. 13
%9	V	r*	v	vr	**	**	r»^orti.	S%1	TTTTT
st	z..shv^	su\mm
Edgar VValiace:
Zaba z masko
(The Fellowship with the Frog.)
3otem si je natočil vode ter jo pil poželjivo. Vsedel se je zopet na rob postelje ter opiral glavo z rokami. Skušal si je predločiti dogodke pretekle noči. Sa mo nejasno se je zavedal, da se je zgodilo nekaj strašnega. Polagoma se mu je svitalo in zavedel se je vsega.
Skočil je na noge ter hodil gor in dol po sobi. Iskal je opravičila pred samim seboj. Mladeniška nečimernost išče vedno opravičila za svoje napake in pregrehe. Ray seveda v tem ni 4>il izjema.
Ko se je oblekel, je bil že pri mnenju, da so se mu mnoge krivice zgodile. Sicer je neodpustljivo, da je udaril očeta in tudi pisal mu bo o svojem obžalovanju. To pa ne bo preponižno pismo. Tako si je obljubil. Sicer so pa v vsaki rodbini taki in podobni prepiri. In nekega dne, ko se kot bogat mož vrne k očetu in ko...
V tem 'trenutku ga je prevzel neprijeten občutek. Šlo mu je sicer dobro, drago stanovanje je imel, vsak teden so prišli s pošto na njegov naslov novi bankovci, tudi avto je imel, ... a kako dolgo bo vse tako ostalo?
Ray ni bil bedak. Ni bil sicer tako pameten, kot si je domišljeval, a tudi bedast ni bil. Zakaj naj bi Japonska ali katerakoli druga vlada plačevala njemu vse to, kar lahko izve iz vsake knjige za par šilingov? Opustil je te misli. Imel je dar, s katerim se je lahko otresel vseh neprijetnosti. Odprl je vrata v obednico ter obstal kakor ukopan.
Ob oknu je sedla Ela ter podpirala glavo z roko. Bila je bleda in temne sence so ležale pod njenimi očmi.
»Ela, zaboga, kaj pa delaš tu?« je vprašal. »Kako si prišla sem?«
»Vratar mi je odprl s svojim ključem, ko sem mu povedala, da sem Tvoja sestra,« je odvrnila apatično. »Zelo zgodaj sem prišla, da Te vprašam, čc hočeš priti domov in govoriti z očetom.«
»Ne sedaj, ne — čez nekaj dni,« je rekel hlastno. Pravzaprav se je pa bal srečanja s svojim očetom.
»Ali bi bila res tako velika žrtev, to vse pustiti?« je vprašala sestra.
Nestrpno je zamahnil z roko. »Vse to ne, če misliš stanovanje, ali Ti in oče. vidva bi hotela, da zapustim svoje delo.«
»Mislim, da ne bi bila Tvoja škoda.«
Nekaj posebnega je bilo v njenem glasu in Ray jo je začudeno gledal. Ela mu je bila vedno popustljiva, pri-
zanesljiva In sporazumna sestra. Pri njej je iskal uteho, kadar ga je oče karal.
»Vrni se k očetu, Ray! Vrni sc takoj!«
Odmajal je z glavo.
»Ne, ne morem. Pisal.mu bom. Priznam, da sem krivično ravnal ž njim in to mu bodem tudi pisal, več pa ne morem storiti.« — V tem je nekdo potrkal.
»Naprej!« je zaklical Ray.
»Hočete li spreieti gosoodično Bas-sano in gospoda Bradya?« je vprašal polglasno sluga ter škilil pri tem na Elo.
»Seveda me bo sprejel,« se je oglasilo od zunaj. »Čemu take formalnosti?... O razumem...« Lola je motrila Elo z napol zaprtimi očmi.
»To je moja sestra Ela,« je predstavil Ray. »To gospodična Bassano in gospod Brady.«
Ela je motrila nežno postavo ob vratih in morala jo je občudovati. Občudovanja vreden je bil Lolin obraz, njene kretnje in sploh vse.
»Ali Vam ugaja bratovo stanovanje?« je vprašala Lola, ko je sedla Eli nasproti.
»Lepo je tu in pusto mu bo v Hors-hamu, ko se vrne,« je odvrnila Ela.
»Kaj, greste li nazaj v Horsham?« Lola je dvignila glavo ter zrla ob tem vprašanju Rayu naravnost v oči.
»Niti ne mislim na to,« je rekel Ray energično. »Že prej sem povedal Eli, da mi je delo tu preveč važno.«
Lola je zadovoljno pokimala, Elo je pa stresel pri tem čuden mraz. Nekaj trenutkov poprej je bila še prevzeta od Loline lepote, sedaj pa je naenkrat videla polno okrutnosti v tem lepem obrazu.
»Vedeti morate, gospodična Bassano, da je Gordon moji sestri pripovedoval prave bajke o nas.«
«Gordon je monoman,« je dejal Bra-dy. »Celo Elka je poslal k Vašemu očetu, da ga zasliši. Domišljuje si, da so na svetu sami zločinci, pravičen pa samo eden in to naj bi bil on sam.«
»Tap-tap-taptaptap-tap.«
Roka, ki jo je Brady dvignil k listam, se je tresla. Ela je pogledala od njega na Lolo ter opazila v svoje veliko začudenje, da je ta obledela pod šminko. Brady se je opotekal proti vratom ter dihal tako težko, da so ga vsi slišali.
»Naprej!« je izustil z največjo muko ter sam odprl vrata.
Bil je Dick Gordon, ki je vstopil.
Ogledal si je enega in drugega s smehom v očeh ter dejal \eselo:
»Znamenje žabe Vas straši, kakor vidim.«
Kniigovodio
ali knjigovodkinjo, izurjen dvostavnega knjigovodstva in vseh ostalih del, zmožen samostojne korespondence v slovenskem in nemškem jeziku se takoj sprejme. Ponudbe s prilogo spričeval je nasloviti na Alojz Remic, Dravograd. 1627
Stalno mesto
dobi Šofer za efitonskl tovorni
MUZIKA KRALJEVE MORNARICE
V MARIBORU
V pondeljek, dne
3.	sept. ob 20. uri
KONCERT KRALJEVE MORNARICE
priredi g. Dolničar na veliki" verandi pivovarne »Union* (Gčtz) Ker bo to za Maribor prvi koncert te vrste, se cenj. občinstvo na to posebno opozarja
Vstopnina prosta!
Interesenti se naj osebno predstavijo v trgovini .
K. Rebernik
Sv. Marjet« ob Pesniti.
se dnevno pečejo ^djno v
..Pni intU M'
Maribor, Mesarska ulica 5
Povodnih
v slovenskem prevodu!
Knjiga je v jako lični o-premi in velja broširana 46 Din, v platnu vezana 56 Din. Naroča se v
knjigarni !■ ajraje
Maribor, Aleksandrova t. 13
16
I.o!’ si i; prva op v^ogFa. »To ni bilo lepo od Vas, da '■•ta nas tako preplašili. Žab se zelo bojim, ker se po listili toliko čita o njih •
>Ža«.*je 7'K'inenje U moja najmivejša pridobitev^« je dejal Dick porogljivo in resno. Žaba tridesete stopnje mi je ta znak razložila ter povedala, da ga daje mojster — velika stara volovska žaba, če obiskuje svoje podanike.«
»Vaša triintrideseta žaba seveda laže,« je dejala Lola. »Sicer je pa Mills...«
»Millsa nisem niti omenil,« je dejal Dick.
»Da je zaprt, stoji vendar v vseh listih.«
»V nobenem listu ni tega,« je odvrnil Dick. »Mogoče je v novem glasilu žab pod osebnimi vestmi.«
Ray je stopil za korak naprej.
»Kaj Vas je privedlo sem, Gordon?« je vprašal.
»Privatno bi rad z Vami govoril,« je odgovoril Dick.
»Ničesar ni, kar ne bi mogli povedati pred mojimi prijatelji,« je rekel Ray.
»Edina, na katero se ta naziv nanaša, je Vaša sestra,« je odgovoril Gordon.
»Pojdiva, Lew,« je dejala Lola. Ray jo je zadrževal.
»Prosim, trenutek! Ali je to moje stanovanje, ali ni?« je izbruhnil srditp. Enostavno pridite sem, žalite moje prijatelje ter jih vržete ven! Občudujem Vašo smelost! Tam so vrata!«
»Če hočete, pa grem,« je dejal Dick. »Prišel sem pa, da Vas svarim.«
»Pah, žvižgam na Vaša svarila.«
»Prišel sem Vam povedati, da je ža-
ba sklenila, da boste morali v bodoče 'za poslan denar tudi delati. To je vse.«
Mrtvaška tišina je sledila in šele Elin tresoč glas jo je prekinil.
»Žaba?« je vprašala vsa osupla. »Gospod Gordon, Ray vendar ne spada k žabam.«
»Mogoče mu je to novo, a je vendar le res. Vaša gojsta, Ray, sta zvesta služabnika žabe. Lola živi od žabe ravno tako, kakor njen soprog ...«
»Lažnjivec!« je zavpil Ray. »Lola ni poročena! Podli lažnjivec ste! Ven, da Vas sam ne vržem!«
Na neme prošnje v Elinih očeh je šel Dick brez besede proti vratom. Na pragu se je pa obrnil in njegov hladen pogled se je uprl na Bradya.
»V žabji knjigi je veliko vprašanje poleg Vašega imena, Brady. Čuvajte se!«
Brady se je zdrznil pod udarcem, kajti to je bil res udarec.
Četbi si bil upal, bi tekel za Gordonom ven ter moledoval za informacije. Za to pa ni imel poguma in tako je stal pri vsej svoji orjaški postavi onemogel sredi sobe ter žalostno gledal v vrata, ki so se zaprla za obiskovalcem.
»Zaboga, naj se prezrači soba,« je zaklical Ray ter na široko odprl okno. »Ta človek je kakor kuga. ... Omožena? In to naj jaz verjamem? ... Ali že greš, Ela?«
Sestra je prikimala.
»Reci očetu, da mu bom pisal. Govuri za mene in dokaži mu, da je tudi on meni storil večkrat krivico.«
Podala mu je roko.
»Zbodom, Ray! Mogoče se nekoč vrneš.«
Bila je ginjena in solze so ji polzile po licih. Stopila je k bratu ter šepetala: »O Ray, Ray, ali je res? Ali si res pri žabah?«
MaSaglaal,
6omI»* a oMi mtv*: »ajmanjU inaaofc
Mali oalasi t
eJ	«wj
Žanih«, doptoamsj« h #*?a. ' trjavefcega aM raMammega znaiaja: v**ka btaad« SO p, ijmanf*! znaaak Din tO'—
Hotel
z dobroidočo restavracijo v prometnem mestu Slovenije oddam pod ugodnimi pogoji takoj v najem. Naslov pove »Zveza gostilničarskih zadrug v Mariboru, palača »Pokojninskega zavoda«, telefon št. 467.	1617
Dva dijaka ali dijakinje
sprejmem v celo oskrbo. Naslov pove u-prava lista.	16^9
Vse vrste moških In ženskih
modnih nogavic od 5 Din naprej, samo pri J. Trpinu, Glavni trg, Maribor.
Sobo-in črkoslikanje
izvršuje po ceni, hitro in okusno Franjo Ambrožič, Grajska ul. 2.	1348
Na stanovanje
sprejmem gospoda. Židovska ul. 12, I. nadstropje.	1605
Samostojna poštena gospa v Mariboru sprejme 3 dijake ali dijakinje boljših družin na hrano i- stanovanje. Vadijo se lahko v francoskem in italjanskem jeziku. Naslov pove uprava »Večqrnika«.	1624
. Lepa soba s hrano se odda na Aleksandrovi cesti 83 I. nad.__________________________ 1623
Sobica — kabinet
z eno posteljo oddam v najem. Dvofako-va cesta št. 1, prvo nast., levo, (Palača Pokojninskega zavoda).	1618
Gostilna »DRAVOGRAD«
Maribor, Smetanova ulica št. 54, toči naravno framsko vino od gospe Frangesch. Topla in mrzla jedila vsak čas na razpo-lago- Za obisk prosita gostilničarja J. M.
Vajenca,
močnega 15—16 let starega, poštenih staršev sprejme takoj pekarna Macarol, Maribor, Melje 14.	1620
Tri dijake
vzamem na hrano in stanovanje, proti mesečnemu plačilu Din 600. Naslov pove uprava lista.	1622
Zastopniki - zastopnice
se sprejmejo za prodajo vrednostnih papirjev s provizijo 200% in posebno nagrado. Ponudbe pod »Uspeh« na upravo »Večerniki«.	1521
Icdaja Konzorcij* Jutra* v Ljubljani; predstavnik
Izdatatelja in urednik: F r a n B r Stanko Detela v
o * o v 1 ; v Mariboru, liska Mariborska tiskaj d. d.. Mariboru