226. številk«
Ljubljana, v petek 2. oktobra 1896.
XXIX. let*
nhu\n w»»k dan svtiloip, orioSi nedeljo ia praznika, t«r relja po poŠti prejemati za nvutro-oporn ttn r}e{U>le i*» tM leto 15 gJd , za pol let« 8 pld.   /.a i'etrt l«*tr\ 4 gld., za jo len - 1 pjM, 40 kr. — Za Ljabljaao hra pobijanja aa dom za vse leto 14 j?ld., tu ćatrt leta 3 tfid. 80 fcr,, na jede- EDftSao I >;Ul. tO W:x. Z& pofiiljanjo na dom i.ičuna a*> po l<• kr
no saes&o. po UO kr. ta četrt leta. — £a tujo deže i o toliko v^, kolikor poAtn ifi* Ed&ia, Za otoanila pltCujc m od ttirutopn« jKrit-Trst« po •> kr., te ko oznanilo jede.nirrat tiuka, po Ti kr., £v ne di r.trat. in po \ kr.. fio se trikrat ali voćkrai tiska Dopibi naj se isvolfi froakirati. — Rokopisi se no ▼nvcojo. -  Uredni&tvo ta apravyi*t><;>     OS Kou grešnem tr^u 6t. li-'. U pravuiitv a naj so blagovolijo pinSiljiiti naročnine, reklamacij o/.uauila, tj. "uc i   .        ari ut> -.tvari.
Skrbimo za industrijo,
ii.
Vsakdo se mora strinjati z načelom, da je domačemu cbrtu posvetiti največjo pozomont. Škoda, da se je omenjeni dopis v „Slov. Narodu" umaknil vprašanju, kako povzdigniti domačo industrijo, kako ■boljšati način izdelovanja in kako pomnožiti pro dokcijo. Nače misli, bodisi glede dtmače obrti specijalno, bodisi glede obrti v obče. so sledeče.
Kljub temn, da ima domača industrija mno-iico moralnih, kakor tudi socijalnih prednostij, brigal se dosedaj pri nas skoro nihče ni zanjo. Treba je torej raziskovati nase domače obrte s so-cjalno znanstven* ga stališča, popisati je tehnologijo in gonpodarski pomen vsakega obrta. Pri teh raziska-vanjih pa ni pozabiti zgodovine posameznih obrtov, ker moramo biti natančno poučeni o nje preteklosti in sedanjosti.
Ta preiskavanja nam bodo pokazala, kje do bivajo dotični obrti surovine, kako je z njih delavci, kako s produkcijo, kakšnih pripomočkov se poslužujejo, kako se prodaja in kakšne kreditne razmere vladajo mej obrtniki. Iz vsega tega bodimo zadobili popolno sliko o življenjskih pogojih vsakega obrta in iz tega se bode ieie lahko sklepalo, kakšnih akcij je rotteba v varstvo in pomoč obrta, v koliko si lahko same opomorejo in v koliko pa naj jim priskoči celoknpnost.
1« teh raziflkavanj pa se bode mo tuđi prepričali, da ne pesa obrt v obče, kakor se dandanes toliko trdi, pač pa, da je nekatere obiti ugonobil \oliki obrt, da nekaterim preti pogin, da pa se nekaterih do cela ni dotaknil.
Kjer je pa velika industrija ali velika trgo vina kak.m u obrtu zaprla sapo, tam naj se opusti, ker bi bila največja nesreča za potomce onih obrtnikov, ako bi se jim dajali napačni upi o bodoč no.sii dotičnega obrta, kjer pa so se pogoji za pro-spevanje, tam naj se pa skuša z vsemi modernimi Bredstvi in pripomočki povzdigniti učinek.
Nas obrtnik je staro kopitnež; težko ga je privesti do tega, da bi opustil tradicijnalne načine iz delovanja ter se poprijel medernih, boljših načinov.
Slovensko gledališče.
(,Iz  osveto',   izvirna  drama   v   fttirih   dajanjih, spisal Anton Kn nt c k.)
Reševanje pBiholcgičnih problemov v zmiNlu novodobnega naravoslovja je jeden najpriljnbljeuejših predmetov modernih pisateljev. Ta struja je zavla dala v vseh literaturah in je korenito preobrazila, in naposled prestopila tudi slovenske meje ter poleg mnogih mlajših pisateljev dobila na svojo stran tudi Antona Funtka.
V drami, katero smo sinoči videli, postavil se je Funtek na najmodernejše stališče in poskuHil s pesniško unemo rešiti problem, kateri bi bil vreden najženijalnejsega dramatičnega pisatelja: predstaviti nam od rojstva moralno dtfektnega človeka, kateri zapade prirojenim mu slabim nagnjenjem, čim mu vrtinec življenja izpodnese in podere opore, na katerih sloni njegov značaj.
Roman Vsevlad je tvornički vodja pri svojem prijatelju Andreju Hroetn. O svoji materi ve, da ni bila dosti prida, oče pa je bil pijanec in tat. Iz lastne sile, naslanjajo ee samo na svojo krepko voljo, si je Roman pridobil častno eksistenco in se pošteno trudil, dati človeški dražbi zadoščenju bu
Svcje delo vrši tako, kakor je to delal njegov oiv:e in njegov ded; napredkov našega časa ne razume, pač pa vidi, da kljub temu, da dela in se muči, vander le propad«. Sam si ne ve pomoči, nikogar pa nima, kateremu bi zaupal, kateri bi mu svetovati mogel in hote', kater: b: mu pravočasno pokazal pravo pot. Itako naj potem U:k obrtnik, ki nima pojma o tehniški izobrazbi, priuči to svojemu naraščaju. In potem naj ne peša obrt!
Obrtnikcm je torej opomoči s tehniftko in občo vzgojo še za časa, lo mu še ne preti popoln pegin, zboljšati n.u je st&Jiš'e, dokler ni Še povsem apatičen napram vsakim poskusom. Pomanjkanje naobrazbe, nadaljevalnih in strokovnih šol, torej poptlaa nezmožnost dohajati napredek današ jih tvcrilnih naredb in naprav, to je, kar označuje nade domače obrtniške razmere.
j h i i do p< uk pa izebrežuja obrtnika, privede ga do tepa, da je pr» dnktiven z cziicm ua cdd <jo svejih izdelkov ter mu vcepi podjetnrst, katere do sed> j prav nič nima.
Mizarji, strug*rj, zidarji, tesarji, kamnoseki itd. imajo popolno drugačno obzorje tam, kjer je poskrbljeno za dober obrtnijski pouk. Torej strar-i s takimi zaključki, kakor je bilo nedolgo tfga čitati: „Kmet je koneervnti*tn in pa praktičen, kaj težko in le počasi premagnje mržnjo do novodobo h šol. In tako je prav: taš spas so gimnazije." Do t in ko. ki je za greš." J ta nazadnjaški vzklik, pravim: Tako ni prav! Slovenake mladice ni siliti samo v gimnazije, temveč tudi v strokovne šoie, realke, tehniške visoke Sole, ako hočemo povzdigniti domačo obrt in industrijo, ako hočemo obvato-vati pred tujim molohom domaČi kapital, kateri leži še mrtev v prirodnom bogastvu naše zeml.e
ln ravno v to, nam je treba velenaobraženih mož, ki naj bi vodili vso akcijo, mož, katerih pa ni izbrati iz vrste birokratov, temveč iz kroga domačib, agilnih tehnikov. Ti možje, katere bi pti njih tru dapoluem de'u vodila ljubezen do svojega naroda, bi na podlagi teoretiškega raiiakavanjs, katero je bilo in bode vedno temelj velikim praktičkim aspe hom, kazali, kako je s pororčjo domačega kapitala izkoristiti s popolno gOtOVOttjO dosednj poznane in
n< poznane, a necoujene zaklade našo zemlje ter ve like gonilne sile naših vodit.
In ako bi se tako BUrOvine naših zemelj in prirodna bogastva, s pomočjo domaČih prirodnih vil, predelava e v izdelke domač emduatrije, bil bi to ob jeduem povod domari trgovini in izvozu.
Dosedaj se pri na« ne more veliko govoriti o trgovini, ker imamo Bkcro £e n.mo kramarstvo. j h ko najivno ee mi torej zdi, r-ko kdo resno svetuje, da bi to kramarntvo, ki ima jako malo pijina o bistvu obrta, vodilo akcijo pospešavanja industrije ter ti »stavilo pogoje.
Skrbeti je dalje za t«, da se v nas ustanove strokovne šole, v katur»b se bode zadovoljilo potrebna navadnih delavcev, kakor tudi onih obrtnikov, ki teže po višjem. Take šole povzdigujejo naobra/.bo in ukus mej obrtniki, kažejo j rn, kako jim je narediti prehod k Dovlm načinom in sredstvom izdelovanje, ter s kakimi sredstvi jim je znižati delavski dohodek. S tem svtjim uplivom pa neposredno skrb? take šole za razširjanje zadovoljstva mej delavskim stanom.
Uplivati je dalje na obrtnijsko zbornico, da bi z vsemi silami vzpodbujala in pospeševala obrtnike. Tam, kjer se ka>e, da je k«ki obrt ugonob-Ijen, tam bi moralit uvest* di ugi. Pošiljala naj bi bistre obrtnike izvsu dea-Ie, da se prince najnovejšim načinom izdelovanja, skrbela aj bi pa tudi za to, da 8r> obrtniki, katerim ni mogoče petovati, seznanijo z novimi vzorci, 11 o i in orodji. Na ta način bi se uvedlo boljše, prekt ičnejAe orolje ter d. bri naCit.i izdelovanja, l^aiui.^ n*j bi cenen, dobro urejevan cbrtoij«ki list, kakor tudi razširjala lahko umijive tehnike spit»e me) obrtnike.
Obrtnijfjka zbrnica hi morala obrtnikom ilo-kazati, kako velikar.sk. g i pimeiu za prospevanje obrta bi bile asocijacije nn j obrtnik'. Vsakemu je z: a no, koliko trpi mali obrtnik pri tem, da mu ni mogoče kupovati surovin iz prve roke ter da mu ni mogoče direktno prodajati svojih izdelkov. Mej tem, ko kupuje vel.ki indaattijalec ugodno in ceuo, neizmerno draže brezvestni trgovci malt mu obrtuiku surovine
Treba hi bili fortj   asooijaoij niej obrtniki, 8
očetove grehe. Toda veu t »ud je bil zaman ; ara mote, kateri« mu je ontavil oJe, no izbriše vse nje govo prizadevanje, lu t» er.inu ta je kriva njegove končne nesreče. Roman se zal ubi v sestro Hro-stovo, imovito hči ošhbne matere. Ne da bi bil prej kdaj ž njo govoril, poiifit priliko, razodeti jej svoja čutila. Vera, ki ve o njem samo to, da je sin tatu iu pijanca, ga zaničljivo odbije in nji na mati mu pokaže vrata.
Globoko nžaljen in kipeč jeze in osvetoželj-nosti pride Roman v svojo stanovanje, kjer izve, da ga ljubi godčeva hči N' <! nedolžuo in plemenito bitje, in hoteč se osvetiti ponosni Veri, ponudi Nedi roko v zakon in Ne.l i }a vi-.prejme.
V Verinem srci so je v tem unela Ijnbezen Romana. Nj^j sami ni jasno, kaj ee godi v njenem srci, šele ko izve iz bratovih ust, da se je Roman zaročil z Nedo, spozna pfamt^čo svojo lju bežen za odslovljenega suubai'a in hiti v njegovo stanovanje, da razdere zaroko in hi pribori Romana. A Roman čuti v trenotku, ko stoji pred njim, samo zadoščenje, da se mu je osveta posrečila, ne sluša pa glasu svojega srca in odbije Vero.
V zakonu z Nt/do ni srečen. Vzel jo je zgolj iz osvetoželjnosti, dasi nosi v srci strastno ljubezen za Veru, iu udana, tihu, a iskrena ljubezen Nedina
um prouzroča m-niano bflent, Dje nema tuga ga žene v obup, kakor tudi zavest da ljubi V* ro in Wia n;ega, da sta p* i;up z.i drugega izgubljena. To uniči njegovo voljo, ./polje njegov značaj in preobvlađajo ga pritojjeai imtink •• VT obapnottl se uda pijači in videč neMr»« i Neio, te ruvii v ir» m grozni sklep, btonti neknj, kar m:i nakoplie občno zaničevenje, tako, da bi lju Jje s prsti z.i njim kazali.
V noči hiti v Hro-tovo pieacnioo, i'a — oropa blagajoico. Hro^t Ka zasači, uname se kratek boj, ljudje pribite, a duaevae brrbe sj Romuna uničile tako, da se zgrudi mrtev.
Ž» iz te kratke navedbe vsebine se razviti ;u nedoetatki Funtkove dram«. LJlavni je: nezadostua motivacija. 2e to ni uniljivo, da snubi Romau Vero, dasi še ni nikdar ž njo govoril in mora vedeti, da ga odbije, naj ga sodi le po slabem imenu njegovega očeta, kakor ga sodijo drugi ljudje. Neumljivo je tudi, kako more misliti, da ae mašču,e Veri, da užaloHti njo, katera g* ne ljuoi, nego ga prezira, ako se zaroči z Nedo, in neumljivo je, kako so je Vera mogla vanj zaljubiti, da»i ni pr šla ž rjim n ti v dotiko in je čula o njeno M ft'*be reči. Najbolj nonv-tiviran pa ja kon*<:: Roman postane tat in sicer zaradi tega, da bi ga zaui tvuli Vera in Ne d a.
pomočjo katerih bi bil mali obrtnik samostojen in prost tođa sopodjetnik zveze, katera bi, obstoječa iz vseh vrst obrtnikov, skrbela za to, da se ustanove skupne zaloge surovin in izdelkov, da se razproda: ; jo izdelki članov ter da se untvarijo ugodne trgovinske zveze.
Taka zveza bi bila radi solidaričnega jamstva vseh članov popolno reelno podjetje ter velicega pomena radi tega, ker bi se tako omejilo propadanje obrtnikov ter s tem naraščanje proletarijata.
*
Zemlja sama slovenska še ne daje pogojev v celoti v to, da bi poljedelstvo in živinoreja redili našega kmeta, za to ta dva fiktorja ne bodita v nas delala nikdar čudežev na narodnogospodarskem polji in naj jima pride v pomoč vsa nmetnost današnje dobe. Pog'ejmo na Bavarsko! Nekdaj so bili Bavarci samo kmetje — danes so poljedelci in obrtniki in bogastvo je veliko.
skrbimo torej za razvoj domače industrije, za izkoriščanje naših prirodnih zakladov z domačimi močmi, poslužimo se vseh srtdatev, koja so nam na razpolago v dosego tega smotra in storili bo-demo ogromno delo za svoj rod. Miterijelno gospodarstvo stavi dandanes meje duševnemu razvitku in pomnoženju duševnega kapitala.
Treba nam je torej poleg žrtev državi i toliko, da ne bodemo trpini na grudi ueplodae zemlje in te laj nam bode še le mogoče obilo storiti v pro-sveto svojo. _ —i.
Državni zbor.
£fa Na Dunaju, 1. oktobra. Prav danes, ko se je zopet • ešla poslanska zbornica iu sicer na svoje zadaje zasedanje, bi moglo mintsterstvO slaviti obletnico svojega obstanka. Toda grofu Badsniju n  v misl'h taka slavnost. Nastopil je vlado z velikimi  nad»jami, danes pa mora priznati, da stm ne ve,  pri čem da je. Nepredirno gosta megla mu prikriva situvacijc. Ko je grof Ha- j deni prevzel vodstvo državne uprave, mu je najvišji faktor pač označil  smotre,  katere mora na val* način doseči, dal pa mu je popolno prostost glede načina, na kateri n*j doseže te smotre.   Badeni je morda mislil, da jih doseže z ljubeznivimi besedami, a že Mirabni  je nčil,   da se rak   ne da izlečiti z rožnim olj"in,   n  grcf Badeni ni z vso svojo jovi-jalnoBtjo  10   |>rijaznost jo dosegel drugega, nego to, da je powečal n^zaupnost levičarjev, čeških in jugoslovanskih pj.slaoe v pa ni pridobil   O tem se je prepričal koj danes pri otvoritvi poslanske zbornice. Nemška lev\ca mu je napovedala boj na življenje in na smrt.  BtJeni je z neumljivo odkritosrčnostjo raz'de!  ivoje   n .mere  za bodočnost:   novo večino hoče sestaviti iz i\ haknv  in   velep sestmkov vseh barv, okoli katerih saj bi ne grupirale druge stranke, vladi v podj oro, a ne da bi z\ ta kaj imele. L<s-vic-i smti, ksj jo čaka in da izkoristi svojo, sedaj še veliko moč in si ustvari trdno zaslombo za volilno borho ter p gaje za obstaaek v bodočnosti, hoče preprečiti, da bi sodauja zbornica rešila proračun za nfihodoja I. to, boca prcuzročiti m nistersko ali vsaj parlamentarno krizo    Ako se jej to posreči, Hpravi Badenija v največjo  atisko.   Mn Verstvo bi bilo v
Temeljni zakon dramatičuega peaništva veleva, da vse, kar se zgodi, mora biti I« gičua posledica tega, kar se e prej zgodilo in si,>r tako logična, da m kaj d ugeza splr h zgoditi ne more. Jedino logi uo bi bilo, da se je H iman usmrtil, da pa hib krast, to je pač piibopaticen slučaj, ni pa psihoogičn i in dram-te' 10 0 temeljeno.
Ilaz n teg* oedoatatka ima Funtkova drama pač še nekaj dragih, kateri pa , ^ko malenkostni, da jih ni vrel no n»v*)>-ti in ho le posledice tega, da pisatelj rte ui imel prilike, upoznati vse skrivnosti dramati Di telinike Predno poataoe kdo prtktik v gieialiskih rečeh, ,i!i mota leta iu leia študirati.
Vilio temu, kar orno Fuutkovi drami očitali, priznavamo s polnim j r. pr. auin, du ima stalno liter arno vrednost iu da je bilo pri sinočni predstavi liraŽiPO priaoanji popolnoma opravičeno in zasluženo. In«;., drami j<\ kakor amo že rekli, krasna, posamični pr zori so aaoimivi, igia je polna življenja, de.aujo je loterta atno in poloo j.retresljiv.h, s po -etiiuo hiIo ustvarjeni ti ter jnko rf.ktmli momentov, jaiil ; i pesciiško kraaeo, Fantek nam je podal dramo lesuičue umetoiike vrednotti.
1 jo spoznalo tudi občinstvo ter je priredilo j   atelju lepo in zasluženo ovacijo; priklicalo ga je
jako nengodnem položaju, ako bi moralo koj razpisati nove volitve, dočim bi odločen opozicijonalen nastop levičarjem ntrdil stališče pri volilcih. Vrh tega bi bile pokopane razne važne, a še nedognane predloge, kakor davčna reforma in konsčno bi bilo ministerstvo v sila kritičnem položaja, da bi moralo
— ne da bi imelo že večino — cd nove zbornice zahtevati, naj votira proračun, in do konca prihodnjega leta odložiti pogodbo z Ogersko. Vse to bo težave, katerih se mora ustrašiti sicer toli pogumni grcf Badeni in levica upa tudi, da ga strmoglavi. V levičarskih krogih se je danes govorilo brez ovinkov, da hoče stranka postopati brezobzirno zoper vlado. Nekateri levičarji menijo, da je verojetno, da odstopi grof Badeni in da bi v tem slučaju sestavil novo vlado v levičarskih krogih jako priljubljeni grof 'I min, kateri bi poklical zopet Pienerja v ministarstvo — drugi trde, da bi prišlo na krmilo klerikalno ministerstvo, naj je že sestavi grof Soho iborn ali princ Alfred Liectitenstein, a d t bi se ne moglo vzdržati, ker bi se zoper klerikalno ministerstvo dvignili vsi svi bodomiselni elementi, liberalci, naci-j malci, češki in italijanski in morda še drugi, ua vsak uačiu pa sodijo — predpostavljajo, da perho rescira  krona državnopravno preuredbo  monarhi e
— da pridejo levičarji v kratkem zopet na krmilo.
Levičarji so že večkrat zasukali bridki meč opozicij*', a ga vselej utaknili zopet v nožaico. Ako to pot ne odnehajo in to je verjetno, ker jih more le od'očna opozicija oteti politične smrti, potem stojimo v veiepomembni krizi.
Evo kratkega poročila o današnji seji poslanske zbornice:
Finančni minister v.tez Bili nt ki je v svojem obširnem ekspozeju razkladal, kako se je sestavil proraiun za bodoče leto. Potrebščin je prornčunjenih 002,161.183 gld., za 26 899 405 gld. več, kannr za l*fou, pok r tja pa 692 708.950 goldinarjev, torej za 26 697 769 gl. ved kakor za letos. Preostanek znaša 542 777 gld, to je 191.636 gld. več kakor za le-rošDJe leto. Minister je razložil, zakaj so se potrebščine iu pr kritje toliko višje računale. Slednje leto so se potrebščine znatno prekoračile, povpek za 26 289 000 gld. na leto. Pnmankljaja pa ni bilo, ker so tudi dohodki bili primerno večji. Sedaj se je pa pri proračunovanju gledalo na to, da ne je bolje vse zaračunalo in se proračun v bodoče ne bode prekoračil, razen v neobhodno nujnih slučajih.
Minister je opozoril, da se je postavil 1 mi-l-jon v proračun za izvršenje novega civilnoprav Inega reda, ki vsekako stopi dne 1. januvarja 18U8. v veljavo. Dosedaj so dohodki znašali navadno kacih 40 milijonov več, kakor je bilo proračunjenb, zatorej bode vlada še vedno imela na razpolago rezerve 14 milijonov, če tudi je odredbe viš^ pre-rj-.čunila
Nadalje eo se investicije izločile iz proračuna in ho bodo pokrile iz pOMeougi inveatieijnkega posojila. Tudi dosedaj se niso invest cije navadno po knvale iz tekočih di hoikov. To pokritje je pa bilo -ko različno in nesistematično. M.nister je potem pojaaojaval, kako so se investicije pokrivale. Večkrat eo ie z t take potrebe delali tako imenovani resortni dolgovi. Da S'i nar-di red, bode se vzelo 31 / 0 kronnko posojilo    Bodoče leto se bode več dalo v
■i-:-;-----
J feia oder; vtem, ko je gledališče odmevalo živahnega kl canja „Ž vio Fantek", je bil dičnomu pisatelju vročen krasen lovoriev venec z lepimi trakovi v narodnih barvah.
Pridelava Funtkove drame je bila tako vzgledna, da lah i o rečemo: ako bi se vedno tako igralo, bi se uaše občinstvo za dramo dosti bolj zanimalo Pr d vsemi se jo odlikoval gosp. Ine-ra ,in n kot li nnan. Zastavil je vso svojo nadarjenost, da ustvari karakterističen ■nadaj in je pogodil svojo n .dogo tako, kakor to zamore samo umetnik. \ae dtuge, v igri nastopajoče osebe so slikane bolj po šahi ni, a predotavljalke iu predutavl|alci ho jih ■pravili do polne veljave iu tiko pripomogli k om u pebu . tako gospč. Slavčeva, ki je igrala tako naravno in pretsrčno kakor v najboljših svojih ulogah, gospu Danilova, ki je jako srečno pogodila nedjsežno plemiško ošabnost, gospč. Tor-ševa, katera je igrala /.lasti v velikem prizoru z Nedo pretresljivo, pa tudi gospodu Verovsku, P e r d a n u in Danilu gre priznanje.
Čestitajoč prof Funtku na tem uspehu, kateri je dosegel na polji dramatičnega pesn<štvu, mu klčemo od srca: Pogumno naprej ua korist slo-vensk. mu gledališču in slovenski literaturi!
investicije in zlasti skrbelo, da državni nradi ne bodo v najetih hišah, kar ni častno za državo temveč v državnih. Investicije ee razdele na več let
Gospodarski preostanek je dosedaj znašal na leto 25 milijonov goldinarjev, 41 milijonov se jQ poslednja leta porabilo za nakup solinskih listov, drngo se je pa priitelo blagajničnemu preostanku ki sedaj znaša 164 milijonov goldinarjev. Množenje blagajničnega preostanka je bilo potrebno, da država ne pride v položaj, da ne bi mogla plačati kaponov, in ker se je zlato, ki je dohajalo, pridržavalo za. radi potrebnega urejenja valute v državnih blagaj. nicah, v katerih ga je 57 milijonov goldinarjev.
Priprave za regalovanje zemljiškega davka bo v teka. Vlada upa, da še eedanji državni zbor reši zakon o osebnem davka. Zato je postavila (»00 000 goldinarjev za pripravljalna dela v proračun in iz. dale so se že potrebne inetrokcije. Upeljah se bodo učni tečaji. Potovali bodo okrog nraduiki finančnega ministerstva in podrejene uradnike pončevali.
Dobro se je obneslo pobiranje davkov po poštni hranilnici na Dolenjem Avstrijskem in se upel|e tudi v diagih industrijskih deželah. Pripravlja se zakon, da se občine odškodnjejo za pobiranje davkov. Iz. deluje se reforma priBtojbinskega zakona o davčnih prestopkih Predložil ee bode zakon o svobodni pro-dbji živinske soli, po katerem se bodo pa zlorabe strogo kaznovale. Potem je minister pojasnjeval, kako je s pogodbo z Ogersko. On upa, da ee bode posrečilo skleniti ugodno pogodbo. Navaja nekatere uspehe, ki so se pri dosedanjih pogajanjih dosegli.
Pojasnil je minister tudi valutno vprašanje. Za valntno urejanje se je dobilo 15 milijonov zlaia. Državnih bankovcev je v prometu še za 112 mil. gi., kateri se zamenjajo za bančne bankovce po 10 kron. Poskusilo se bode s srebrnim denarjem po 5 kron. Kdaj se začne izplačevati v zlatu, minister m povedal. Konečno je prosil, naj se budget izroči odseku.
Glede čt ško-nemškega razpora sta stav ila poslanca Herold in Pergelt dva nujna predloga, na katera je grof Badeni odgovoril tako prijazno za Cehe, da je njegov odgovor ml&dočeški poslanec Kaftan z veseljem pozdravil, dočim ga je dr. Uusa precej ostro kritikoval. Levičarji so vlado tudi interpeliralt zaradi govora namestnika Ttmna na ka -toliškem shodu v Soluogradu.
Prihodnja aeja bo v soboto.
V ■ Jtahljnafti, 2. oktobra.
Protiprostozidarski kongres. V Tridentu zboroval je te dni protiprostozidarski kongres. Vat stvar pa ima le bolj služiti klerikalcem za politici o bgitacijo. Na tem shoda se je tudi razgovarjalo o knj gi, katero je izdala neka mis Vaugdau, katera pripovedaje, da je bila sama pri prostozidarjih in se je spreobrnil i. V tej knjigi se zatrjuje, da ho prostozidarji s hudičem Bitro v zvezi, ki pr.h ja v prostozidarske lože. Nadalje se pripoveduje, da je neka prostozidarica v Londonu porodila staro mat-r Antikr atovo. Od njene hčere se bode rodil Antiki 1962 leta. Zaatopuik kolonjskega nadškofa. Kratz-feld je na shoda naravnost trdil, da je omenjena knjiga kaka sieparija. Nikdo ne ve, kdo je to mis Vaughan in kako se je spreobrnila Neki italijanski in neki francoski duhovnik 8ta pa vso to sleparijo zagovarjala. Francoski duhovnik je zatrjeval, da ima dokaze za vse. — Znani Leon Ttxil ee je seveda jima pridružil. Dokazi, kdo je ta mis Vaughan, se pa ne morejo predložiti, ker bi to zanje bito nevarno. Da pa dobro osvetljimo, koliko j - temu L onu Tavlu verjeti, povemo, da je on tudi izdal neko knjigo o prostozidarjih, v kateri pripoveduje, da je bil prostozidar, opisuje njih nauke iu pripoveduje, kako ino.i'! jim nepovoljne osebe. Mnogo političnih umorov pripisuje prostozidarjem. Vsak razsoden človek pa ve, da bi Laon Tax.l se ne opal tacih utvarij prepovedovati, ko bi prontoztdurji zar»a ljudi morili. Vsaj bi moraf vedeti, da se mu je po : i li razkritjih bati, da ga vsak čas spravijo s sveta. Posebno v današnjem časa bi to lahko storili, ker bi umor lahko podtaknili anarhistom. O ne ni ti pa moramo, da se je vlani pripovedovalo po klerikalnih listih kaj čndne bogoskrunske stvari, ki se gjde v neki švicurski prostoz darski loži. »Slovenec", ki je svoj čas primerjal slovenske liberalce s prostozidarji, je o tej btvari bil poročal svojim lahkovernim čitateljem. Večina klerikalnih listov je b.la stvar poklicala, ali pi ost o volj no ali prisiljeno, ne vemo. {Samo toliko je bilo resnice, da se v dotičnem kraja zares ženska prostozidarska loia nahaja. D'Ugo ja bilo vse zlagano.   „Slovence0 ssvtda ni stvari p«1'
klical, čeA bolje je, da ljudje rake stvari verjamejo. Iz vaega nadi čitatelji sprevidijo, da ni dosti verjeti tema, kar o prostozidarjih klerikalni listi pišejo, ker povsod zasledujejo le avoje politične smotre.
Krščanski socijalisti niso nič zadovoljni 8 sklepi katoliškega shoda. V „Deutscbes Volksblattu" je priobčil neki nemški duhovnik članek, v katerem pravi, da so na katoliškem shoda češki plemenitaši nemške katolike za noe vodili. Na shoda so se na birf li nemški „landsknehti* ne za boj za verske koristi, temveč za koristi češkega fevdalnega veleposestva. Hudo se napada katoliški shod, da se je izrekel za federalistično preosnovo države. Is istega uzroka nemški duhovnik hudo obsoja škofovsko pismo. K a toliški shod se je ponižal za izvrševalni organ češkega fevdalnega plemstva. Katoliškemu shodu pisec posebno zameri, da se ni izrekel za obširnejšo samoupravo občin na Češkem, da bi nemške občine na češkem »e ložie branile proti čehotn. — Is tega članka je vidno, da so zveza mej liberalci ia krščanskimi socijalisti tudi na Dunaju ne bed-) dala dolgo ohraniti. Dr. Lueger že sam omahuje mej klerika lizmem in krščanskim socijalizmom.
Rusija in Avstrija o orijentskem vprašanju. Ko je bil rueki car na Dunaju, se nekda ruski minister knez L>banov in grof Goluchovv^ki nista dogovorila samo o t-ra, da bodeta obe državi Hi prizadevali ohraniti Turčijo, temveč tudi o tem, kako jima je postopati, če so orijeutske zadevo tako sasučejo, da se Turčija ne bode dala ohraniti. Natančno sta se domenila, kaj naj bode z razpadlo Turčijo 0 ■ je to res, potem tudi že na Dunaju in v Peterburgu dvont-ijo, da bi eo dala Turčija dolgo ohraniti.
Oddelek bogočastja mislijo v Franciji od« ločiti od učnega ministerstva in ga priklopiti pravosodnemu. Vlada to s tem utrjuje, da se ima več važnih cerkvenih zadev rešiti, za katere je pravosodno rainisterstvo priatojnejee. Učno mmisterstvo je z delom preobloženo. Dragi pa mislijo, da je povod taki premem bi to, d«, nekateri francoski politiki mislijo, da sedanji učni m uistec Itauab.oid ne postopa dovolj odločno proti dubovš 'ini. Pravosodni minister Dvrlon je baji goreč prostozidar in klerikalcem ne boda nikakor po volji.
Alzacija in Lotaringija. Nemci so veseli, da se slišijo nekateri francoski g'asovi, da nrj bi Francozi se odre'ah upanju, da še kdaj pridobe Alzacijo in Lotaringijo. Pate! Fourcber je v tem smislu pin- i dopis iz Pariza v „Frmkfurter Zeifung". Francoski beti so ga hudo prijeli zarada tega in ga popralujejo, 6e jo za svoje izdajstvo v Nemčiji dobil trideaet srebrnikov, kakor Juda Iškarijot. V „Malinu" je pa Robert Mi'chel priobčil članek, v katerem dokazuje, da He j« obnovilo z rusko francosko zveso ravnotežje v Kvropi, ki se je bilo rušilo 1870 leta. AUacija in Lotaringija sicer n^sta v tisti skupini držav, kateri pripadata Franciji, a zaradi dragocenega ravoo*etja pa Franc ja že pozabi ti d« Zrli. Kiuard H-in-iont je v ravno tem listu priobčit članek, v katerem pravi, da ima Francija več koristij v Bgipta, kakor v Alzaciji in Lotaringiji. Zitoiej rajne zveze s trdržavno zveso, da izrinejo Anglijo iz Kgipta. — Drugi francoski linti so druzng.i mnenja in mi omenjenim glasovom po sobne važnosti ne pr-pieujemo.
Duvvno vesti,
v (jj ubijani, 2 oktobra..
— (Značilno I) Državni poslanec dr. Šušteršič, o čigar programu je rekel ^Slovenec", da se sme na kratko imenovati kiščaimko-socijalen, je vstopil v klub voh kapitalistov in veleposestnikov, vedno neprijaznih kmetu in obrtniku, v Hohenvvartov klub, kjer nede aristokratični borzni apeku lantjr t<r hodijo roko v roki z Židi in židovskimi liberalci in so največja ovira kračunsko-Hocijalni ideji!
— (Kaj bo, kaj bo —) tako tarnajo „8lo-venčevi" uredniki, ker bo začeli posamični duhovniki vračari „Slovenca" in odpovedujejo naročbo. Uzrok? „Slovončevo" postopanje pri minoli državno-zborski volitvi.
— (Licitacija lož.) Kakor smo že javili, je deželni odbor skleni!, oddati potom licitacije tiste lože, katere se pod roko niso mogle oddati. L ci-tacija se bo vršila jutri v soboto popo'ulne ob 2. uri v deželnem gledališči.
— (Otvoritvena slavnost „Narodnoga doma') Za to slavnost, ki se bo viš.la dne 10. in
dne 11. oktobra se je določil naslednji vzpored : i Dne 10. oktobra. I. Slavnostna predstava „Dramatičnega društva* v deželnem gledališči ob svečani raz8vitljavi vnanjih prostorov. Začetek točno ob 7. uri, konec ob 9. uri zvečer. Vstopnice in vabila se dobivajo v trafiki kustosa Še Sar k,a in na večer predstave pri blagajnici v gledališči. H. Po gledališki predstavi koncert v spodnjih prostorih „Narodnega doma". Vojaška godba, petje društev „L ubijane" in .Slavca". Vstopnina za osebo 50 kr. — Čisti dohodek je namenjen društvu .Narodni dom" v L u uljani. Vstopnice se dobivajo v proda-jalnicah gg. V. Petričiča na Mestnem trgu štev. 21 in A. Zagorjaua na Kongresnem trgu štev. 7 in na večer koncerta pri društvenih blagajnah v poslopji. Dne 11. oktobra. III Ob 11. nn dopoludue v veliki dvorani „Narodnega doma" slavnostno zborovanje društva. Prolog, nagovor predsednikov, čitanje zgodovine. IV. Ob 2. uri popoludue banket v Sokolovi telovadnici. Oglasila vsprejemata do 8. oktobra t. 1. opol ud ne iz prijaznosti gg. P. Skale in A. Verhuuc. Convert za esebo 2 gld. V. Sijajni ples „Narodae Čitalnice" v veliki dvorani „Narodnoga doma". Pnstop imajo le društveniki in povabljeni gostje. — Vabila se glase na osebo, vstopnice se dajo proti izkazu vabila. Vstopnina: za osebo 2 gld., za rodbino 4 gld. Vstopnice se dobiva prot; izkazu vabila v prodajainicah gg. V. Petričiča in A. Za-gorjaoa. Začetek ob 8 uri zvečer. Cisti dohodek je nami njen .Narodnemu domu".  Toaleta slavnostna.
— (Zajec v pi o varni, i Is Menge*a se nam piše 30. t. ni.: N-o-.nanj on vam kol Honozvim, da, je danes, ob 10 uri dopoludne, pripodil neki kme ki pes divjega zajca prav v pivovarn*. Z ij-:c skril se je v prostoru, kjer sroiita parni kot^l in stroj. Tam ho ga delavci v jeli, g. Stare ga je pa d d živega nesli na grajščmo Habah. Zajec je jokal t ;ko milo, kakr. r malo dete.
— (Mestna hranilnica v Novem mestu ) V m*>He-u se'tsmbru 1890 je 100 strank vložilo 17.580 n'd. 711 a kr , 55 strank vadignilo 8189 gl. C9 kr. torej več vložilo 9441 gM. 2l 2 kr 18 posojil se je izjjJačalo 5480 gl.. stanje vi ^ ;>io gl. 7 kr., drnarni promet 43 488 gld. 30'/, kr.
— (Posojilnica reg zadruga z neomejeno zavezo za Sodražico ter okolico) pridela j-s *a poslovat«. Ista obreitu;e hranilne uloge po 4U0, ter Upoeujejo d-nar na posestva proti 5* , in ca tm.jbni znup prtiti 51 8°/0 obrestovanja. Uraduje vsaki če-črtek od 2 —B  ure popolnJne.
— (Poročil) se je g. dr. Aoton Mih alId, oki-ajni zdravem v Ljutomeru, z gnBpčj. Mitildo Kavčičevo iz Št. Jurija ob j. žel, Crtst'tamo!
— (Državnozborska volitev v Gorici) Konec meseca oktoora vršila se bo v gorilkih mestih državnozborska volitev namesto umrlega pr'nca Moheiloheja. Lihi so sklenit ksndidovati strastnega sovražnika Slovencev dra. Pajerja. Ko bi laški konservativci ne bili samo po imena kon^-r vativci, h v zv«zi a Slovenci tega moža morda mogli strmoglaviti, tako pa ni dvoma, da pride Pajer v drž. zbor.
— i lr dente ni'' J.lnost" piše: „lz povsem verodoitojuag* vira — tako verodostojnega, da se moremo žo v naprej postaviti po robu veak^mu morebitnemu oporekanju — vemo. da so minole nedelje ijotri j našli pred poslopjem državnega gimnnzija neko tiatib peklensk h naprav, kojih se poslu/ijo zavrafin rovi. rji proti državi v znamenje, daše ž ve in še — rujejo. Ta najdba je gola resnica, a vendar Dietno čitali nikjer niti zložčtča o tem. Oda: molk ja zlata stvar na svetu."
— (Razpisane službe) Pri deželnem nid-sodišču v Gradoi mesto svetovalnega tajnika. Prošnje do dim 12. oktobra predsedstvu dež^lneg \ nadiodieća v Gradca. — Pri računarakem oddelku deželnega nadaodiioa v Gradca meato računarakega praktikanta i adjutom letnih  300 g|d. oziroma
■100 j»ld.   Prošnjo  d >  dne  15. oktobra predsedstvu
deželnega nadaodiioa v Gradcu, — Pisar auioiea neinščin«' in slovenščine z ilnuio 1 i^ld., se vaprejme taknj pri okrajnem sodišču v Ptuj i.
* (Dunavska železna  vrata) so se te dni
slovesno otvorila m vei listi pisarijo fie sedaj na dolgo in na široko o dotičnih siavnostih in poveličujejo storjeno, v kulturnem oziru brez dvoma j tko važno delo kot madjarsko delo V tem ozira se odlikujejo aleetl nem^k listi. A \ je pri t- m velikem delu madj*rskega? Že tesarja F.anc in Ferdinand nt a su zanimala za železna vrata, a šele na b. ro-Jmsktm kom-rasu je dobila avstrijsko ogerska monarh ju dovolj nje in > alog, izvrš ti ta projekt. Leta 188S. se je Sele madiarska vlada odločila /.a delo, katero je z J; j »vrieno. V koliko pa je .uaadjarsko" se vuii i/, ne slednjemu ; I) ,lo ju zaouovul pouiadjareni Slovak rniuister rJ*roaz, denar jo dobila vlada na
posodo na Nemškem in na F.ancoskem, obresti in amortizacijsko kvoto plačuje iz prebi'ka pri špirita, kateri plačuje oislitvansko prebivalstvo, delavci so bili 7golj Slovaki in Romom, inženerja sta trda Nemca ni-.črto so izdelali laški inženirji, stroji so bili kupljeni ua Angleškem, ladje za vrtanje pa v Amerki, M^djarnkega ni na celem drlu dragega nič kakor — reklama
* (Tragičen koneo modernega zakona ) V Oranienbugu fohzn Herolina živeči veleposestnik Tomczik se je pred nekaj leti poročil z neko srro mašno ^o^podično iz stare plemiške rodbine. Zena je plebejskiga m< ža prezirala in iskala vedno družbe mej arint<dtratičniroi damami. Občevala je le s krogi, v katere ni maral hoditi nje mol in imela vse polno častilcev, zlasti častnikov Možu to eeveda ni ugajalo in so vsled tega nastali mej njim o ženo čestoknit prepiri. V torek ee je žena po>.no zvečer vrn la z nekega izleta ia ker jej je mož z ostrimi besedami očital nje nespodobno življenje, je žena vtela revoUer in mož« ustrelila.
* (Obed za 200 000 oseb) Pariški .Gauloie-je v t«rh dneb i,bče>ga pričakovanja carjevega obleka oživii spomin na gobtno, ki jo je priredil ded *e-danj^gH c«rja N kole II. na Petrovuki planjavi dne 20 septembra 1856, I povodom svojega kronanja. Tega due, pripoveduje „G^uloin", povabil je car Aleksander II 200 OOu onot> na obed, ki je bil na planjavi, t>bw»a>joćl 8 kilometrov. Na iieš'evilnih nnz'li, doti li e> jeden vrst, bila mi pripravljena in lepo raid«lj«*na ta-le jedila* 1500 pečenih volov, 4000 ovac, 4000 komadov gniati, 100 O00 knkošij, 100 000 gosij, 400(j osoljenih nb in 100 000 tort. I i to vse, ne da bi se upoštevala cela drev-sa, pokrita s Htiliim io okajenim mesom, vodojaki, ki so dajali vino in žganje! , . Po dovršenem obedu so se dvignili baloni v zrak in iz njih ee je vsula gosta toča n&jr;»zl >čn i šib eladščic
* (Bankerotno Italijo) [velja afriška ekspedicija, ).n kateri nj črni barbari ponosu*" p; tomce hrabrih Rimljanov tako neusmiljeno n »klestili za dobo od 1882. do 189d. leta, 187 414.860 lir, leto« je veljala že 10 ml jonov, za prihodnje U\o pa se računa, da bo treba 140 milijonov!!
1		
	Slovenci iii Slovenke! ne z&bite družbe sv. Cirila in Metoda!	
1 1		
Darila i Uredništvu našega lista so o o s 1 a 1 i:		
Za di-užbo e v   Cirila in  Metoda:   (» sp.
Verica Vidic v Lukovici iz nabir >l :k • v gOlttlal ,81 a par" 2 8 kron, potem po g. J. Kuncu na bicikliški d.rm v Novem m^stu nabrano svoto 6 kron 9 0 vin. — G. dr. Janko Vilfan v Ra-dovlrci 8 kron 8 8 vin. 12 nabiralnika v g>sp. Bas.I vi gostilni ■ it dovlj ci — Skopa i I kron 7 8 vin. — Ž veh rodoljubni darovalci m Jarovalke in n;ih naslednki!
Bizo] a,^tee.
Dunaj 2. oktobra. Situvacija v [itr-1 a 111 c 111 u j e 8e vedno skrajno kriti č n a. N e ni s k a levica 11 c č e o d ti o h a t i i 11 hoče prepreci ti j da bi se resi J proračun. Današnja pogajanja vi a de E levi 8 ■ r-s k 1 m i v o d j a m i 11 i s o i m e 1 a u s p e h a. Nemški Dacijonavlci, Dipaulijev klub, konservativci io Poljaki so že sklenili, delati na to, da s • reši proračun Se pred novim letom.
Dunaj 2. oktobra. \i avtentičnega vira čujem, da vlada ne mara budgetnega provizorija, nego da hoče, naj se reši proračun. Vlada hoče, ako bi levica preprečila rešitev proračuna, \r. tega izvajati vse politične po Bledice in po teh uravnati svoje stališče napram levici.
Dunaj 2 oktobra. Levičarski listi napadajo grofi Badenija jako ostro, ker je v včerajšnji seji poslanske zbornice odgovarjajo na interpelaciji glede češko-uom>k» ga spora rekel,, da negira vlada eksistenco izključno nemškega o/euilja na Češkem.
Dunaj 2. oktobra.   Načelnik poljskemu: klubll, Zt.lesiii, je telegratično sporočil, da aii odpoveduje predsedstvu. Klub bode imel v ne deljo sejo,   v  kateri  bode volil novega načel nika. Kaudidatje so:   Javvorski, Dzieduaivejki in Potočki.
Dunaj 2. obktobra. Podpredsednik gospodsko zbornice knez Bcbonburg je umrl.
GttrigTad 2. oktobra. Vlada je ra;:-veljavila izdani ukaz, s katerim je sklicala, armensko sinodo, da voli novega patrijarha.
London 2. oktobra. »MornJDg Poat* javlja, da je turški sultan poklonil črnogorskemu knezu velik paruik.
O priliki svojo sedemdesetletnice sem preji*] i/, vseh krajev nuse Slovouijc toliko cesti tek in prijateljskih pozdravov, da mi ni tnopoce, kakor l)i rad, izreki vsem posa-mezi svoje srčne zahvide Naj storim torej to ton javnim potom in zakl <Vm vsrni iz dna srca: JLepa hvala Vam vsem; oh**nm'tfl me Be naprej v dobrohotnem ipominn; kHkor se boCi m t mi i i hm Vaši; prijaznosti vidno lnaležno spominjati.
V Litiji, dne 1. oktobra 1H%
laika Svete c
c. kr. notni*.
. i ■•-i • a«»   mM i «■   4r»*tbe: Jožefa
Mat ena posestvo v Sostrem, cenjena 2430 gld., dne .r>. oktobra in 7. novembra v Ljubljani,
Ivana Malina posestvo v Ljubljani, cenjeno 18..'170 gld., dne h. oktobra in H. novembra v Ljubljani,
Silvestra Adamiča posestvo v Zlebifiu cenjeno 4287 gld , in v zapuščino liana Campc spadajoče pns< stvo v Zigmaricl, (•• njeno 7G < gld, oba dne (!. oktobra in 6. novembra v Ribnici.
Ane GabrovSek posestvo v Zaplani, cenjeno 2217 gld , dne »',  oktobra in 7, novembra na Vrhniki.
Ivana Sn starica posestjo v Selu, cenjeno 2483 gld., in Ivana Like vi ca posestvo v Dolnjem Snhorju. cenjeno 322 gld., oba dne 7. oktobra in »i. novembra v Črnomlju.
dne 2. oktobra 1896
Rknpto državni dolg v notah..... 101 gld. i3.r> ki.
Bknpni državni dolg v srebrn    .... 101 , 46 ,
A.vati*iji.ka zlata renta....... 122 , 80 w
avstrijhka kronska renta 4*/0..... 101 , 20 ,
Ogertka zlata renta 4",....... 122 — ,
Ogrrska kronska n«nta 4' f,             ... 99 „ 80 ,
¥ \..tro-ogerbko banfne delnic«        ,   . 947 , —
Kreditne delnico......... .'»71 , 10 ,
Loudon Vlita,   ... ...... 119 , 70 .
NomAki drž. bankovci ta H>1 mark , 7f> .
20 mark............ 11 , 78 ,
M ftaakov   .   .......... 9 , 53«/, ,
Itabjtuifiki bankovci........ 44 4r>
C. kr, oektni.......... . B7
Meteorologično poiro&'lo.
■— 9 .5 -M O	Oas opa-' zovanja	Stanje barometra v mm.	Teti'OB-ratura v C	Vetrovi	Nebo	Mokrim v mm. i 24 urab
1.	5*. avečer	788 6	129	brrzvetr.	oblačno	
2	7. zintraj	7.17 \)	12 5	brez veti*	dež	0 4
	9, popol.	"3BH	161	si. v/.hod	oblačno	
Srednja včerajšnja temperatura   13*8*,  *a O"-*'* nad •• "rroalom
lEZojOHLi
(3059—2)
zmežm slovenščine in nemščine, se vzprojme v trgovino z mešanim blagom na deželi. — Naslov pove iz prijaznosti upravnifttvo „Slov. Naroda".
Prodajalka
špecerijskega in galanterijskega blaga i.vii slu>,!»<> pr < im nill. — Poruube uprav nietvu ^Slovenskega Naroda". (3067—1)
Stenografa
za slovenski in nemški jezik, ali izprasanega
jurista kot koncipijenta
dr. Fran Rosina, odvetnik v Ljutomeru.
Plača po dogovoru. (3068— l)
Izvod iz voznega reda
veljavnogra od X. 3u.-n.i5a. 1396,
Naitopuo oinonjenl prihajalni iu oilliajnlni Akti oma4«nl ao ■ ■r«<lit|a«vropNk4mi ćhnii. I70f, ••■„■\
Odhod i« I.Jnbljatte fjuž.kol ) ■--**>)
Ob 13. uri fi min. po noči oaobni vlak v Trliii, l'ontahpl, liolJO OeloVOG,  K r:i i >.■ i. c f i-ni. •,   I.jiilino,   č«( S.-Irllml V  Aii"C»,   Iaolll,  (m i : i rl Solnograd, I   u '■ • r ii i.  n,  /..'11  n < joaoru, Inniiuint, Stuyr, lilnc, I. n , Tj* Ajnatnttfui — Ob 0. uri ir> min. ajutraj im.Haiit vlak v Koć&vjo, Novo mntto
— Ob 7. uri li) min. oaobm vi:.k v Trliii, PoBtabal, lU'ljak, OoIovbo, Krao." senifaatn, Ljubno, Otinaj ob« Snlathal v Solntn/rad, Stnjrr, Lino, UmilOnvioa. PlatMij, Marijinn vnro, Ilob, Kriinrciv« varo, Karlove varo, PntgO, I. i i > ■ U o f>ea Ainotiitton n« Dunaj.— Ob l'J. url fi6 ml«. po|>olu<ln'j inoAaul vlak » Koćnvjn, Novo mitato. — Ob II. uri M min. iloiiolmlno onobtii vlak v Trbim 1'uii! i'..-i, Beljak, Oolovav, VnmsaOafMM, I.julmt>, HclKtbal, Dunaj.__Q||
4. uri popolmino ouiibiii vtnk v Trbii, Holjak, Culovou l.julnio, Ooa Sslg. ilial v Si 111 ■ 11/ r -\ 1, I.enil-Oaitoin, Zi'11 na jcr.oro, liiomonl, liruifMio, Ourih Genovo, 1'uri«, Ht«yr, I.ino, Omumlen, Ianlil, lludojnvico, IMauuj, Marinu^ vari;, Ilnb, Krunuova var«, Karlove »are, Prauo, nipuko, Dunaj vla Airj. •tetton. — Ob 0. uri 3D min. VTOdal meiani vlak v Kočovje, Novo mpato
— Ob 7. url ii min. avočur oaotmi vlak v Lsaco-Hltol, — Vrhu tstfa ob fi. url 3:< min. popoluilu viuku uiMlnljo iu i>raznik v 1.....ic litc.l
1'rJliod v LJU bi j min   juž. knt.1. Ob fi. uri r>9 min. »jutrnj osobni vlak a Dun*i» via Anmi.
5. •In (.ni.ln, Itroi{anca, lnnniOKtn,  /.cll.i na jaieru,  Ijcmi-Oaitnina, l.i Btoyra, Omumlcnu, lautila, Auaavca, l.julnia, Oi'lovoa,  Ileljaka, Kraur.ena! frate, Trhlia. — Ob 8. uri ajutraj oaobni vlak ia Dnao-HInda. — Ob m. .rl IV min   zjutraj nioaani vlak ia KooovJh, Novak* moHtn. — Ob II. hm u, min. (io)Kiliiilno  oaol.nl   vlak a Dunaja  via Ainatnttnu,   l,innk«.n«, l-r.-n
Fruioovih varov, Karlovih varnv, H.l.a, Mnrijfnih vam*, Klanja, i:.....
Vio, Si.|hi.ktii.I », liiuua, M,') i m, Karla«, Oeunve, ('uriha, llropraiuia, Inn. ■nuata, Znllu na Jni'tu, I......i i, aateina, ljubo*, Oulovca, 1'oiitabla, Trhli«,
— Ob 9. url 33 min. popolmliin  moaani  vlak ia Kocuvja,  Novnua inaai«!
— Oh 4. url r,r, min. populuilno oaobni vlak a Dunaja, lijubua, Hnl>iliain Roljaka, Olovca,  Krauaiuiafoato,  Koulabla,  Trbiaa   — Ob h. url So ntn,
.i moiani vlak Ia Konevja, Novega meat«. — Ob V. uri 4 min. iveca; oaobni vlak r. Dunaja preko Amatettnna, ta Iiipilja, 1'ra^e, Kranrovih varnv Karlovih varov,  ttnlia,  Marijinih  varov,  Klr.uja, Hiulejnvio, huln K-l.uiioiH,   Ileljaka, Cclnvra, Kontabla, Trbiža. — Vrhu teira ob 10. url u min. »ioit vaako n.'.li Jo in praauik ia li<>aeo-lllo<I«.
:»<I1i4mS Ik I.|ul»l, Miie (<ir*.. kiti. i v Kamnik.
Ob 7. uri 33 nun ajutraj, ob 3. uri b miu. popoludue, ob ii urt A0 min, avefer, ob 10. uri Un nun. avm-nr. (Koalodnji vlak le ob inulrl,:i|i iu praauikili.)
1'rllntil v Ii|uhl|Hii<»  drf. kol.) i/. Kamnika.
Ob 0. uri r>0 min. ajutraj, ob • 1. uri 1(> iniu dopoludua, ob I, urt 30 ml n. avečer, ob 8. uri r>A miu. avočor. (Knploilnji vlak le ob neileljab iu praanikih )
Trgovski pomočnik
veS^ slovenskega in Italijanskega jezikn želi vstopiti v trgovino z mešanim blagom. — Ponudbe pod €*1. A. Ž. upravnistvu „Slov. Naroda".       i3066—1)
St. 9949.
(8063—3)
Licitacija lož.
Za slovenske predstave v deželnem gledališči oddati so se 2 loži v pritličji, 6 lož v I. nadstropji in 8 lož v II. nadstropji.
Zaradi oddaje teh lož vršila se bo licitacija
dne 3. oktobra 1896. I. ob 2. uri pr poiudne
v deželnem gledališči.
Natančneje se lahko poizve v pomoćni pisarni deželnega odbora.
Deželni odbor kranjski
v Ljubljani, dne 30. septembra lriDtj.
Doering-ovo
milo
(Tj zAJamčeno pristno sanio
če je uznačenu
s sovo. -■-
TOALETO
nI  boljiegl,   k. r iin:i  v silu izredno mimj-u tnlftiV. Po n:ij-novejfii analizi
kakih 82 «tolščnih kislin,
Čisto ln mllobno.
Za atisulutiio nevtralnost popolno jamstvo.
Cena 30 kraje.
I |iarl'iinii'iijali, Jreirurrijah in proda-
jalnirali kWnnij.ilnr/.i blaira.
I
Neprekosljiva kakovcit,  milota in čistost Tcarlng-ovoga mila s sovo so oanafioja po pravici k,it
najboljše toaletno milo sveta.
Koži dovajajo! potrebno til&co. zabranjuje, da   ne  otrpne,  vc  n»  jnistisi,   no postane krhku, ohritni torej
lepoto obraza, daja lepo polt
L   f in dajo ki iti (28.">4)
svežo, nežno barvo mladoati. \  Ljiililjani  |»in<I »jiijo na tlnlielo: Avgust A'o-r, Andm KiMpor. V. PatrilM OliMio zanto|».tvn:
A. Matach \ Ca., H«naj. i., i.iiR«*«k 3.
I
_ m _
♦ *>^|j^*^>:*^>:f*»>:^y'^^
Naznanilo.
(3053 - .1)
Ker se ima kii|M'i,ju x iimiiJciii  po umrl« spotlu ASMiiii S!*oal<-is popolnoma opustiti, vabijo
se vsi, ki /.ek: !iii|»lti kaj v usnjarstvt) Spadajočega, da se
od d.r^.e      o3s:toloxa, d.3,lje
oglase  v dosedanji  prodajalniei  1111 Petra (Ts(l
s*.        Prodajalo se bode 1114 debelo in mi ilrolino.
St. L0.210.
Razpis.
(3037—2)
Karola Wolf-a
restitucijski fluid.
(Izvleček iz izvrstnih gorskih zeljišč).
Mini!*' pivsk ušciio (>H\e#4>*ulno 111 ()kr«|iO>i ialn«» arrtlstvo po K'ikili itn-|i»i Hi. tria|nili Jetali itd.      Nttjliolji- so jo olmosil pri vsili vnanjili hole/mh, hakor: proiinii, r*-iuniti«n< iu 4»tr|»ii«>ii|u. it>i(.|iiin preteiruenja «11 itd, *'♦•/!.» stfttti'nii'i t a iti.  .* . *.f.
Karola Wolf-a
redilni prašek za živino.
PnakalaB pri vseh domačih in koristnih živalih, kakor pri  i <m|lli. cuintUi, umhIi,  preAK'ilt itd., <o  u|<»  |«'Mtl«  &0  n1i»Iih   |»r«'l»nvlJi%|o, izvrstno VHiovidno sioiUtvo proti kutnim l>«»lv^iitm.
4 run itku  i » te*'. (12*24—99
10F~ Premovano. — Mnogobrojna piamena priznanja.
■ »••!.'< ia m \ n it 1.1 Icknriii. 4-ln\in4 m«i..-h pri |«-«llu«>att I #.»!«■ U»» »*i •■ I |u
3C "\X7~olf--CL, lekarju v Vipavi, Kranjsko.
Pasi naj  Be na varstveno znamko, — llH»|>oMii)u mc vnuk tluu  pu pušll.
Pod psa ni deželni odbor razpisuje sledeče
službe okrožnih zdravnikov
1.) v  Bohlnfftll i BfHtrlOl z letno pUčo HOO gtđ« in iO«
! • n-- doklude od zrlravntvi-nf gi okrožja; J.) iiu  lirilu z letno plačo tt<M»
3) v Jiiskim i letno pUoo uoo i;i<l.;
4) x I4o«*«-%Mlii Et.l*i z letno plačo HOO o.) \ i,<io]kt4*ii / letno plačo uoo giil.;
6. ) v Niiinrifl pri  i,i u M * n ■■ i z htno plačo S<M> yM*|
7. ) v > « IlUih l.nstitli z letno p (aro TOO
Pur In  za jeduo  teh  služb  pošljejo naj   svoje  prošnje podpisanemu deialnotna odbora
d_o SO. cl-rto"bra. ±33©, 1. ter v njih dokaiejo svojo starost, opravičanj^ <l<> izvrševanja zdravniške praksa,
avstrijsko drža • Ijanst vo. ntiOOO sposobnost, to omadeževano življenje, doseda nje hIiižI.(»\anje ter znanj« slovenskega, in nenisHega je/.ika.
Oairalo se p;» bode !e na take prosilce,  kateri  so najmanj   dve leti •lnibova.il v kaki bolnici.
Deželni odbor kranjski
v Ljubljani, dnč 12. Miptemhra 18'.H>
sxxxa
Lokama TrnU6oty, DanaJ, v. |jJBtBIBlE3l5Ž^
Doktorja pl. Trnk6czy-ja
želodčne kapljice
krepčujoče, slezo raztapljajoče, odvajajoče, čistilne ln tek vzbujajoče
1 steklenica 20 kr., 6 steklenic 1 gld., 3 teti 4 gld. 80 kr.
prodaja in razpošilja na vso kraju svota s prvo posto:
Lekarna Trnkoczv, Ljubljana.
Trnk6czy, Ihmaj, Marearetkei. Trnk6czy, Dunaj, Landstrasse. Trnk6czy, lluiiaj, Josefstadt. Trnk6czy, (»nulec, Štajersko.
: x x x x t x
[I    Lokama Trnkoo7.y v Gradoa.    |jJtjtGJbltStt^^
lzdiijuteli in odgovorni urednik; Josip N o 11 i.
Laatnina in tisk „Narodno Tiskarno".
EL