DraUUMv«:
Schilleijeva cesta štev. 3,
m dvorišču, I. nadstropje.
* *
Rokopisi se ne vračajo.
* *
Liei izhaja vsak dan razun nedelj in praznikov ob 4. uri popoldne.
* *
Sklep uredništva ob 11. uri dopoldne.
* *
Nefrankirani dopisi se ne
sprejemajo.
* *
Anonimni dopisi se ne uva-žujejo.
NARODNI
DNEVNIK
Vpnvntttva:
Schilleijeva cesta Štev. 3.
Naročnina znaša za avstro-ogerske dežele: celoletno ... K 25'— polletno ... K 12-80 četrtletno ... K 630 mesečno ... K 2*10 Za Nemčijo:
celoletno ... K 28'— za vse druge dežele i. Ameriko K 30-— Naročnina se pošilja vnaprej. Za oglase (Inserate) se plačuje od čveterostopne petit vrste po 12 h, za večkraten natis primeren popust.	j
Posamezna Stev. stane 10 h.
Stev. 39.
Telefonska Številka 65.
Celje, v četrtek, dne 18. februarja 1909.
Čekovni račun 48.817.
Leto I.
Celjska „slovenska" gimnazija.
Konec.
Njeni nedostatki.
a) Poslopje.
Zavod je začasno nastanjen v zasebnem poslopju, ki ni bilo nikdar zidano v šolske namene, torej jim tudi v skromni meri ne more nstrezati. Posebno hodniki so tako ozki (l'25 m), da bi pomenili v slučaju kake nezgode resno nevarnost. Manjka pa tndi primernega vrta, kamor bi se lahko v odmorih dijaki podali. — Zato je vlada že leta 1902. postavila v proračun kot prvi obrok 5000 kron, da se zgradi za gimnazijo novo poslopje. Primerna stavbišča so na razpolago,
b) Njena nepopolnost.
„Slovenska" gimnazija je če vedno omejena na štiri nižje razrede, dasi-ravno bo že davno vsi pogoji dani, da se izpopolni v višjo gimnazijo. Učenci morajo Bedaj po dovršenem četrtem razreda prestopiti na tuj zavod, v nove razmere, pod neznane profesorje. Vsak tak prestop je združen za učence z raznimi težkočami. Zato dajo mnogi starši svoje sinove raje kar sprva v Maribor ali na Kranjsko, kjer so popolni zavodi. Sploh se nepopolni zavodi niso obnesli, ker se ne morejo naravno razvijati; zato se opaža povsod želja po izpopolnitvi, kar vlada sama podpira. Tako so se v zadnjem času izpopolnili zavodi v Ptuju, Ljubljani, Kočevju, Idriji. Dandanes sploh ni v celi Avstriji niti enega nepopolnega zavoda, samo „slovenska" gimnazija v Celjn tvori zopet žalostno izjemo.
c) Narodnostne razmere na višji gimnaziji.
Dasiravno četrtošolci „slovenske" gimnazije navadno vstopajo v tukajšnjo višjo gimnazijo, ker je to še z najmanj stroški združeno, vendar je postala
celjska višja gimnazija popolnoma nemški zavod, na katerem se slovenski dijaki ne morejo nikdar čutiti domače. Ne le, da je učni jezik v vseh predmetih nemški, so tudi profesorji Nemci. Edino veroučitelj in profesor slovenščine sta Slovenca, ker se ni moglo Nemcev dobiti. Kakor hitro je katero profesorsko mesto izpraznjeno, se je v mnogih slučajih, ne da bi se bilo mesto postavno razpisalo, takoj nastavilo nemškega profesorja, tako da slovenski profesorji niti prilike niso imeli se za kakšno mesto potegovati. Zato se čutijo tudi nemški dijaki na zavodn kot gospodarji nasproti „parazitom", kakor imenuje celjska „Deutsche Wacht" slovenske višješolce, katerim skušajo celo braniti, da bi se razgovarjali v svojem materinem jeziku. Sploh so razmere med nemškimi in slovenskimi dijaki vedno napete, o kaki kolegijalnosti ni niti govora, narodnostni prepir se zanaša že v mlada srca ter rodi mržnjo in sovraštvo do druge narodnosti.
Vsemu temu se da odpomoči le s tem, da se sedanja nižja gimnazija izpopolni v višjo.
č) Pomanjkanje pravega vodstva.
Vzgojne in didaktične (ukoslovne) zadeve „slovenske" gimnazije vodi profesor, ki je obenem vodja, vrhovno vodstvo, posebno upravne in osebne zadeve pa so v rokah ravnatelja nemške gimnazije! Takšna delitev nradnih poslov ne more biti nobenemu zavodu uspešna, ker se delokrog obeh predstojnikov ne da strogo odmeriti. Takšno razmerje slabo vpliva ne le na dijake ki se v slučaju nepovoljne rešitve kakšne njihove želje zatečejo k nemškemu ravnateljstvu, tudi profesorjem ne more biti prijetno, da imajo namesto enega dva predstojnika, ki jim oba pišeta kvalifikacijo. Nadalje je vrhovni ravnatelj „slovenske" gimnazije trd Nemec, ki se pri pogovoru z dijaki nižjih razredov,
kateri še ne znajo dovolj nemški, večkrat poslužuje šolskega sluga kot tolmača! Čutil bi se žaljenega, ko bi mu kdo hotel odrekati nemško mišljenje, nikdar še ni javno povzdignil svojega glasu, da bi svoje nemške someščane skušal prepričati o upravičenosti obstoja in izpopolnitve njemu v skrb izročene „slovenske" gimnazije.
d) Učni jezik.
Učni jezik je le v štirih predmetih (verouk, latinščina, slovenščina, matematika) slovenski, povsod drugod je že od začetka nemški. To je proti vsem pravilom vzgojeslovja, ki zahteva za vsak uspešen pouk le materinščino kot učni jezik. S tem, da se poučuje naravoslovje in zemljepis že v prvem razredu v nemškem jeziku, se dela učencem, ki še dovolj nemški ne znajo, velikanske težave, saj so knjige pisane za učence, katerim je nemščina materin jezik. Da bi se pa pri vzprejemnih izpitih zahtevalo od slovenskih učencev še znanje nemščine, to bi bila velikanska krivica, ko zadostuje nemškim učencem samo eden jezik. Sicer pa je v tako nežni mladosti znanje dveh jezikov mogoče le v najugodnejših slučajih.
Če se je na Kranjskem, kjer stanujejo isti Slovenci z istim jezikom in z isto omiko kakor na Štajerskem, uvedel in že toliko let obnesel izključno slovenski jezik, je to mogoče in edino primerno tndi za celjsko Slovencem namenjeno gimnazijo. Da bi se dijaki ne naučili tudi nemščine, tega se ni bati.
e) Provizoričnost.
Dasiravno stoji imenovana gimnazija že 14. leto, še vendar ni stalna, temveč še vedno visi takorekoč v zraku. V tem oziru je zopet edina izjema v celi Avstriji! Tudi z učiteljskim zborom je stvar čudna. Trije so dodeljeni v službovanje: eden iz Kopra, eden iz Kočevja, eden iz Maribora. Nikdo ne
ve, na koliko časa. Tudi ostalih treh pravno stališče je nejasno. Ta negotovost ne more dobrodejno vplivati, namreč ovira njen naravni razvoj. Iz tega vzroka je dijaška kuhinja začasno nastanjena v gostilni, zato se tudi dijaški dom, za katerega se je že mnogo denarja nabralo, še ni mogel postaviti.
f) Parlamentarne ovire.
Vlada se pri rešitvi celjskega gimnazijskega vprašanja sklicuje na parlamentarne težkoče, dasi je ravno v zadnjem času brez parlamenta upravnim potom ustvarila popolno nemško gimnazijo v Ljubljani, dasi je nedavno na isti način izpopolnila kočevsko gimnazijo, ki je Štela komaj kakih 100 učencev, dočim bi v Celju slovenska višja gimnazija že sedaj štela (po zadnjem izvestju) 177 4" 93 = 270 učencev!
Iz vsega navedenega se vidi, da tvori slovenska gimnazija v Celju povsod izjemo, in sicer, kakor Slovenci žalibog morajo misliti, edino iz tega vzroka, ker je namenjena — Slovencem.	•
Politična hponiha.
b Dr. Šusteriii o jugoslovanske« ministru-rojaku. Vsi listi prinašajo neko izjavo načelnika S. L. S., v kateri pravi, da so vse diskusije o jugoslovanskem ministru-rojaku v tem trenotku odveč, ker to vprašanje še ni dozorelo. Ko bode dozorelo, rešeno bode na kom-petentnem mestu, t. j. v Narodni zvezi. Dr. Šusteršič je osebno proti instituciji mini8trov-rojakov, kar je dokazal 2e s tem, da je glasoval za dr. Benkovičev nujni predlog ter upa, da bode njegovo mnenje sprejela in odobrila večina Narodne zveze. Sicer pa nadaljuje dr. Šusteršič, ne gre sedaj za načelno vprašanje, temveč za vprašanje o politični smotreno8ti te in-
LI STE K.
Izlet gospoda Broučka v 15. stoletje. 2g
öelki spisal Svatopluk Čech. — Poslovenil Stanko Svetina. Dalja.
Gospod Bn uček je dal roko na čelo, glava se mu je zasukala kakor v omedlevici. Hiša „pri kolesu" — „pri prstanu" — Tynska cerkev — bogve če pride tod še na Staromestni trg...
Na ulici poleg cerkve se je skoro opotekel. Postranski portal je dokazoval identičnost, čeprav je bil nov, kot ravnokar zgrajen, . brez napake in presledkov v prebogatem vencu okrasov, ornamentalnih in figuralnih v svojem nežnem, čistem izdelku, ki je bil kakor iz sladkorja. Na desni je našel isto ozko ulico ki vodi h Kozji ulici in Dolgi cesti. Pa je Šel po tej strani mimo hiše z neznanim znamenjem; z veliko, sedmerobarvno mavrico; toda sedaj — o Bog! Da, to je Staromestni trg in ko bi o tem dvomil, ta znana
ogelna hiša Tynske ulice z velikim belim zvonom, bi ga prepričala popolnoma.
Pogled na Staromestni trg bi mogel pač vzbuditi dvome. Hiše so bile ravno tako čudne kakor te, ki jih je dosedaj videl; res, bile so še bogatejše balkonov, stolpičev, pestrega slikanja in raznovrstnih okrasov; v sredi ni stal znani Marijni steber, toda za to se je dvigal na severni strani trga nekak oder z velikim kolom, kateremu je bilo pridano železno kolo in s katerega je visel nekak raztrgan, pisan prapor; oba Tynska stolpa sta sicer gledala na trg čez hiše, stoječe pred cerkvijo, toda bila sta pravzaprav le dva vel kanska stebra, ker so jima manjkala gorenja dela in strehi. Na drugi strani pa se je vzpenjal stolp mestne hiše — s pač malo drugačni u temenom — že v polni slavi in z okrašeno balkonovo kapelico. Mestna hiša je imela seveda popolnoma drugačno podobo in namesto njenega novejšega dela z balkonom, so stale prav do ulice, poleg sedanje Krönovske
hiše, še tri hiše; pod mestno in pod sosednimi hišami je držal obokan hodnik, kjer je bilo videti zgradbe in kleti nekakih prodajalnic; toda v glavnih obrisih se je strinjala lega, razmerje, uredba trga in situacija ulic, vanj se končujočih popolnoma s sliko sedanjega Staromestnega trga, tako da ni mogel gospod Brouček, gled6 na vsa prejšnja opazovanja, več dvomiti o podobnosti.
Potrt se je zgrudil na kamenit sedež pod obokanim stebrom ogelne hiše pred Tynsko cerkvijo, nasproti hiši „pri belem zvonu". Morda se je tudi namenom^ zatekel v to skrivališče; toda vkljub temu, da se je ravnokar razsvetilo zgodnje julijsko jntro, so se že pokazali tupatam ljudje v živopisa-nem, starodavnem kroju. Na trgu in pred mestno hišo ]e stala trnma oboro-žencev, ki ni napravila na gospoda Broučka nič boljega vtisa kakor straža pri vratih.
„Torej vendar", je premišljeval ubogi gospod Brouček, „vendar! Je to nemogoče — toda je vseeno! Ako o tem premišljujem, čudo, da mi glava
ne poči. Ampak kar moje zdrave oči vidijo, kar morem otipati z roko, temu moram vendar verjeti. Sem torej naenkrat za par sto let zadaj. Gledam hiše, ki v resnici že davno ne stoje, sedim na sedežu, o katerem dobro vem, da ni na tem mestu o njem ne duha ne sluha, sem med ljudmi, ki so se v resnici že davno spremenili v prah in pepjl in ki se vendar sprehajajo tamle živi in zdravi v svojih, že davno raz-palih in strohnelih oblekah. In jaz sam, ako bi bilo sedaj res leto štirinajst-sto četrto, ne morem biti'živ, ker se narodim šele čez štiristo in še več let — in vendar čutim, da sem živ, toda vem tudi s popolno gotovostjo, da sem sedel včeraj, dne 12. julija 1888. pri Würfln. Vsled te mešanice bi človek res zblazniL Toda — morda sem zares blazen. Morda živim in sem živel neprenehoma za Žižkovih časov in sem imel pri tem fiksno idejo, vsled katere sem obdolžil nedavno onega človeka s svetilko, ne, obratno: imel sem fiksno idejo, da živim za petsto let pozneje. In moj dom je bila le prikazen, moja
stitucije. O tem razpravljati, je sedaj nesmotreno, ker vprašanje še ni dozorelo." Tako Šušteršič. K temu dodajmo le to, da tndi mi dobro vemo, da ni vprašanje še tako dozorelo, da bi naj že jutri ali v najbližjih dneh kdo vstopil v drugi Bienerthov kabinet; gotovo pa je, da se pogaja Bienerth s strankami, da bi omogočil delo v češkem deželnem zboru in v parlamentu in na temelju eventualno doseženega sporazumljenja rekonstruiral ali parla-mentariziral svoj kabinet. Za to even-tualuost se pa treba pripraviti, da nas ne bo zopet nov politični položaj izne-nadii in našel kot vedno nepripravljene. Gotovo je, da bi v tem slučaju ministra-rojaka lahko dobili — dr. Šu-steršiču in njegovim vernim pa to ni prav — zakaj, to je tajnost — in da bi to svojo mnho udejstvil in zaprečil eventualno imenovanje jugoslovanskega ministra-rojaka, je lanciral idejo,- da mora Jugoslovan dobiti kako resortno ministerstvo, na katerem bode baje z večjim uspehom branil naše narodne in gospodarske koristi! Recimo, da bi nam kak ministerski predsednik res ponudil resortnega ministra. Ponudil bi nam pač tak resort, ki ima za vse druge močnejše politične skupine najmanj važnosti in to bi bilo poljedelsko ministerstvo, ki razpolaga skupno s 15 milijoni na leto! Kako bi tak resortni minister mogel braniti naše politične koristi, kako vplivati na imenovanja uradnikov v drugih strokah državne uprave, nam ni prav jasno. Minister-rojak pa ima v prvi vrsti nalogo, zastopati naše narodne koristi v vseh strokah državne uprave in kontrolirati v tem oziru delovanje svojih resortnih kolegov! Tega bi resortni minister ne mogel, ker bi ga vsak minister takoj zavrnil, rekoč: ti se brigaj za svoj resort in pusti mene v miru. Toliko za danes, da bodo naši čitatelji vedeli, kako naj presojajo najnovejšo politično modrost nezmotljivih diplomatov Š. L. S. in Kmečke zveze.
b Vnanji položaj naše države se je, kakor „Diplomatische Korresp." poroča, zelo poostril. V treh do šestih tednih je pričakovati na južnovzhodni meji monarhije resne dogodke. Vlada hoče biti na vse pripravljena. Minister vna-njih reči in skupni vojni minister si želita, da bi se parlamentarnim potom spravilo vse na čisto, da bi se Čim prej sklicäl parlament in tudi delegacije, v katerih bi vnanji minister pojasnil položaj, vojni minister bo pa zahteval
gospodinja prikazen, Würfel prikazen, vse, vse gola fantazija mojih bolnih možganov, iz katere mi postaja šele sedaj vse jasno. Toda to vse je zopet goli nesmisel. Saj imam vendar tukajle na sebi suknjo od Nerada, tukaj je njegova firma — in Nerad vendar ni husit; tule v žepu imam listek električne železnice — in električni voz imamo v Pragi šele — pravzaprav smo ga imeli šele — v resnici ga bodemo imeli--Hudiča, da bi že do
tega — —!"
In gospod Bronček se je bil v obupni jezi s pestmi po čelu, smejal se je krčevito in se je res delal, kot bi bil norec.
In ni 'čuda: Saj se avtorju samemu vrti v glavi od te mešanice časov in njegov duh gleda boječe naproti sledečim poglavjem, kjer bode moral plesati ples med sedanjostjo in preteklostjo, v katerem ga bodo oblivale krvave srage. O, bodite usmiljeni takrat, vi gospodje, ki smatrate češkega pisatelja za ubogega razbojnika na sramotnem odru, na katerega sme metati vsak zabavi j ice in blato v zabavo občinstva, ki si navadno misli: Prav mu — kaj pa piše!
Dalje prihodnjič.
270 miljonov izrednega kredita za vojne priprave. Hujskačem se je torej posrečilo zanetiti v toliki meri bojno razpoloženje, v toliki meri, da stojimo v resnici, če ne pred v\,jsko, ki nam ne more prinesti nikakih koristi, pa prav gotovo pred ogromnimi izdajami za vojne priprave. Danes je sklican izreden ministerski svet, ki se bode pečal s tem vprašanjem in kar je z njim v zvezi.
v „Slovanska združitev" se bo imenovala enotna organizacija vseh čeških obeh jugoslov. in starorusinskega kluba. Novi klub bo štel 125 članov in je torej sedaj najštevilnejša parlamentarna organizacija v drž. zboru. Pravila katera je sestavil dr. Šušteršič, so bila soglasno sprejeta. Izvršev. odbor in parlamentarna komisija štejeta po 16 članov. V parlamentarni komisiji imata „Zveza južnih Slovanov" in „Slovenski klub" po 2 zastopnika. Novi klub je posledica pogajanj med imenovanimi klubi, katera so se vršila te dni na Dunaju. Radovedni smo, kaj prinese nam Slovencem? Ali bodemo pa zopet šli za Čehe po kostanj v žrjavico ?
v Preganjanje čeških radikalcev. Češki poslanci so v zadnjem posvetovanju z baronom Bienerthom načelniku vlade očitali, da je preganjanje čeških radikalcev skrajno nesrečno in nepolitično početje, ker s tem dela reklamo stranki, katere delovanje je naperjeno v prvi vrsti ne proti vladi in nje sistemn ampak proti drugim češkim strankam. Hišne preiskave se nadaljujejo v Pragi in po deželi, razburjenost vsled tega raste po celi deželi. Ta čin „močne" vlade zopet kaže, kako skrajno nespreten politik je baron Bienerth, ki si brez potrebe vstvarja dan na dan nove neprilike in zapreke mirnemu parlamentarnemu delovanju. Češki radikalci bodo sedaj kot mučeniki nastopali in s svojim mučeništvom opravičevali in utemeljevali vse, karkoli bodo storili, da onemogočijo delovanje parlamenta in češkega deželnega zbora.
Dnevna kronika.
b Obletnice danes 18. februarja: 1646 umrl Martin Luther v Eislebnu. — 1587 usmrčena Marija Stuart. — 1814 Napoleon premaga Schwarzen-berga pri Montereau. — 1853 Jožef Libeny napade zavratno cesarja Franca Jožefa I.
b Nemški bratje med seboj. „M. Z." se repenči nad onimi nemškimi listi in strankinimi „direktorji", ki danes delajo kislé obraze radi imenovanja Stürgkhovega in Hochenburgerjevtga, zato ker sami niso bili povabljeni k skledi. Objednem strupeno napada dr. Derschatto, češ, da se je pod njim „slavizzalo". Do S. in H. ima list mnogo zaupanja. — Tem manj ga moremo imeti mi spodnještajerski Slovenci, posebno glede Stiirgkha. Naj si naši politiki to zapomnijo!
b Društvo jugoslovanskih železniških uradnikov. Pripravljalni odbor za „Društvo jugoslov. žel. uradnikov" je 5. januarja 1.1. predložil društvena pravila c. kr. ministerstvu za notranje zadeve v potrjenje. Ker ni bilo od vlade proti osnovanju društva nikakega ugovora, obstoji po društvenem zakonu št. 134 od 1. 1867, „D. j. ž. u." od 5. februarja 1.1. Društvene agende opravlja pripravljalni odbor do I. občnega zbora, ki se vrši dne 7. marca t. 1. popoldne v Trstu.
To društvo, katerega sedež je v začetku v Trstu, bo imelo svoj delokrog v vseh jugoslovanskih deželah, zastopanih v drž. zboru.
Kot narodno-stanovska organizacija bo „D. j. ž. u." zastopalo ne le stanovske interese žel. uradništva, ampak bo tudi branilo narodne pravice
svojih članov — posredno tedaj pravice naroda — obeta torej postati važen in močan faktor v našem narodnem gibanju.
jVa pustno nedeljo Vsi na tli sotsotsHo magatalo 4 celjjl{m Katodnem dotnn.
Štajerske novice.
v Kmečko zavarovanje za starost in onemoglost. Piše nam somišljenik z dežele: Vlada je že izgotovila in predložila zakonski načrt kmečkega zavarovanja za starost in onemoglost. Ta načrt je sicer za kmete in posle jako težko sprejemljiv, ker so tarifi previsoki in bi kmetje oziroma kmečki posli iste težko plačevali; vendar pa je vlada ta načrt predložila in se vidi, da namerava za^ kmeta nekaj storiti. Kmečki klerikalni poslanci, ki baje za kmeta vse storijo in za njega kar gorijo in so nam kot kandidatje vse mogoče obljubljali, se bojijo kakor se iz njih časopisov razvidi, da bi se kmetu malo bolje godilo. Ker so sedanje premije nespremljive, so postavo zavrgli in že vpijejo, da zavarovanje ni za kmeta, da je predrago itd. Kranjski klerikalni dnevnik pravi, da hočejo poslanci kmeta samega slišati, kaj o zavarovanju meni. Nerazsodnemu ljudstvu, ki na te shode pride, se nekaj peska v oči vrže, pa se ne upa duhovnikom zameriti in bode gotovo proti glasovalo. To se je že v Slivnici, okraj Šmarje, zgodilo. Gospodje poslanci! Delajte na to, da se predlog zavarovanja popravi, tarifi znižajo tako, da bode zavarovanje kmetov in poslov omogočeno. Ko se je šlo pred tremi leti za zvišanje plač duhovnikom in je to državo 9 miljonov stalo, tedaj so si duhovniki vedeli pomagati; ravno tako so delali za svoje žepe, ko je baron Beck avstro-ogrsko nagodbo moral pod streho imeti, akoravno je bil ta korak duhovniških poslancev za kmeta skrajno škodljiv. Da bi pa bili duhovniki za korist kmetov delali, še pa nismo slišali. Sedaj se pobrigajte za kmeta, čegar zastopniki ste, sicer vas zadene ne samo prokletstvo, temuč tudi nezaupanje. (Priobčujemo to pametno mnenje odličnega kmetovalca, katero kaže, kaj kmetje o zavarov. in posledicah nagodbe z Ogrsko sodijo. Ljubo nam bode, ako se oglasijo še drugi naši somišljeniki.)
d Seja izvršev. odbora Narodne stranke se ne vrši daoes, temveč v soboto zvečer.
d „Tako delajo vsi fini Iji.djel" Preteklo soboto je prišel mlad dečko k tukajšnjemu čevljarju gosp. U. in mu rekel, da se piše Blumauer, da stanuje v Hermanovih nI. št. 6 in da bi rad imel par čevljev s številko 42. Ker čevljar te številke ni imel, pač pa št 40, je fant izjavil, da jih bo vzel za brata seboj, da pa potem pride nazaj. Preteklo je nekaj časa in ker fanta ni bilo nazaj, je šel g. U. vprašat v Herm. ul. št. 6 po fantu. Tam so mu seveda povedali, da o kakem Blumanerju ni sluha ne duha. Potem je obrtnik u videl, da je nasedel goljufu. Fant je medtem na enak način še izvabil trgovcu g. K. 3 ročne kovčege, pri krojaču Mastnaku en površnik, potem pa še pri drngih obrtnikih en klobuk in še en par čevljev. G. U. je šel med tem na kolodvor in obvestil vratarja in policijo o premetenem tičku, kateri je res prišel k brzovlaku od Rebeuška, v vsaki roki en kovčeg, tretjega je pri R. zastavil, in površnik vržen čez ramo. Seveda so ga prijeli in gnali na magistrat. Tam so se pa začeli čudeži. Pn preiskavi se je zvedelo, da je fant sin
; .
višjega, v nemškonacijonalnih krogih dobro znanega finančnega uradnika v Gradcu. Našli so pri njem 12 ali 14 zastavnih listov, glasečih se na sama tuja imena. Ko so ga vprašali, kako to, je rekel, da „tako delajo vsi fini ljudje". Fant ima očividno mnogo talenta za nemškonacijonalnega visoko-šolca! Ob priliki kakih demonstracij bi si gotovo pridobil za povečanje nemškega posestnega stanja po slavnih ptujskih vzgledih neprecenljivih zaslng! Kaj mislite, kaj je storil naš veliki jurist dr. Ambrožič, ko je slišal celo stvar? Obrtnikom je dejal, naj se potolažijo, češ da fant še ni 14 let star kar pa se prizadetim ni zdelo verjetno), da so itak dobili svoje stvari nazaj itd., naj tedaj celo zadevo pnste. Fantiča pa je poslal v oskrbovalno vzpre-jetišče, kjer se je pokrepčal za prestani strah z gnljažem in čakal dva dni na svojega očeta, kateri ga je odpeljal s seboj v Gradec, ne da bi se niti opravičil pri oškodovanih obrtnikih. Ali bi dr. Ambrožič tako knlantno postopal, ako bi bil ta mnogo obetajoči mladi Nemec slučajno sin kakega delavca ali celo Slovenca?
b Jezikovne razmere pri naših železnicah. Hočem obrniti pozornost na one za nas toli škodljive razmere, katerih ne bi smelo nikdar pozabiti naše zastopstvo v parlamentu in v prvi vrsti ne naše občine, to so razmere pri prometnih zvezah, pri nas pri železnicah. Ravno pri teh nam kaže vlada, za kakimi cilji stremi. S tem, da nam nastavlja pri železnicah nemško urad-ništvo, s tem, da nam na štacijah niti ne privošči dvojezičnih napisov, kaže, da je sužnja onega vsenemškega gibanja in zagovornica onih vsenemških teženj, katerih edini cilj je germani-zacija naše zemlje. Kot vzgled omenjam samo državno progo Celje-Spodnji Dravograd. Del te progo Velenje-Spodnji Dravogiad je bil že od začetka sem dvojezičen (so sicer tudi tukaj pomanj-kljaji glede uradništva in glede napisov samih na štacijah kot: Otišnikov hrib, Dravograd in Slov. Gradec — mesto.) Upali smo, da bode dala naša vlada pri podržavljenju proge Celje-Velenje privatni Jnžni železnici in deželnim železnicam dober vzgled in da bode popravila, kar je bilo poprej zamùjeno s tem, da ojači slovensko uradniško osobje in da nadomesti samonemške napise na štacijah vsaj z nemško-slovenskimi. Kaj še! Proga Celje-Velenje je ostala kot poprej nemška, vsiljuje se nam nemško uradništvo, kondukterji nočejo znati slovenski! Kratkomalo, razmere so se na tej državni progi tako poslabšale, da so za narodnega Slovenca direktno neznosne.
Da s tem germanizujočim sistemom pri železnicah, posebno pri naši državni železnici ne sme več iti naprej, je samoobsebi umevno. G. državni poslanec Roblek je napravil že glede tega interpelacijo, ki je vzbudila precej krika med Nemci. Treba je, da izpopolnijo njegovo delo slov. občine po Sa v. dolini.
Slovenske občine, vzbudite se, zahtevajte na štacijah slovensko uradništvo in dvojezično upravo! Protestirajte proti zapostavljanju našega jezika na progi državne železnice Celje-Velenje! Storite to druga za drugo in uspeh bo na naši strani Sramota zares, da se blišče na štacijah izključno slovenske Savinske doline samonemški napisi. Upajmo, da niso te besede bob ob steno!
d Čč. šolske sestre v Celju prosimo, da bi dale nad svojo slov. samostansko šolo napraviti slovenski napis. Kolikokrat povprašujejo tujci, prihajajoči v Celje, kje da je slov. dekliška šola. Pokažimo povsod naše slovenJco lice!
d Nad v ratini tukajšnje okoliške deške šole se blišči dvojezični (!) napis: „Ljudska šola okolice celjske — Volks schulet! m gebung C i 11 i " Dovolj sramotilno, če je na slovenski ljudski šoli, tudi nemški napis. Ako je dovoljeno Nemcem v popolnoma slovanskih mestih imeti šamonemške napise na svojih šolah, ga lahko tudi mi na popolnoma slovenskem ozemlju imamo. Zahtevamo takoj odstranitev žaljivega dvojezičnega napisa in nadomestitev njega s samo-slovenskim!
b Iz Vojnika nam pišejo: Veliko zabave nam je delal dopis o občnem zbora nemškega čebelarskega društva v Vojniku, priobčen v nemških listih. -(Celjska „vahtarica" ga je priobčila včeraj.) Obljubljajo se namreč panji .posameznim članom — a v društvu sede skoraj sami „čebelarji" brez — čebel. Odkod bodo neki vzeli te panje? Človek bi kmalu zamenjal Vojnik z Vržejem ...
d Dr. Beukovič se pere. Z ozirom na našo notico ..Dr. Benkovič in dr. Korošec sta izprosila „cenejše set-vine", nam pošilja dr. Benkovič sledeči popravek: „Ni res. da sem šel na led nevednim uradnikom pri graški namest-niji radi „cenejših" setvin. Ni res, da sem razpošiljal županstvom svojega volilnega okraja pole, katere naj bi inpani takoj izpolnili, da se bodo dobiie „cenejše" setvine; lalje ni res, da v dopisu dostavljam, da sem to „dobroto" izprosil samo Za svoj volilni okraj; pač pa sem županstvom sodnih okrajev Laški trg, Kozje, Rogatec, Šmarje in Sevnica razposlal prošnje, katere naj bi župani takoj izpolnili, da* bi najbolj potrebni posestniki, katerim vsled hribovitosti kraja, vsled oddaljenosti od železnice in radi velike bede ni bilo mogoče sena in slame si po znižani ceni nabaviti in ki so živino že razprodali, dobili državno podporo v obliki živeža (krompirja, koruze, žita itd.) ter denarje v smislu od mene predlagane resolucije, sklenjene v poslanski zbornici državnega zbora v seji dne 19. grudna 1908. Ni res, da sem cene setvin, katere je namestnija nastavila, izprosil jaz „kmečki" poslanec; pač pa je namestnija te cene brez moje vednosti nastavila." — Ker se da z glasovitim § 19 vse na svetu popraviti, se bodemo o stvari še natančnejše informirali in g. poslancu z originalom dotičnega oklica postregli.
d Značajen duhovnik. Iz Ptuja ■ se nam o zadevi p. Sedivyja še piše: V slovenski ljudski šoli ptujske okolice začelo se je od gotove strani agitirati — med otroki!! — da bi pristopili k Marijini družbi. Katehet na tej šoli g. M. P. Alojzij Šedivy posvaril je deco, naj ne pristopa k družbi, ker ta niza otroke pod 14. leti. Opozoril je na učiteljski konferenci dne 3. t. m. tudi ostalo učiteljstvo na to agitacijo in na § 78 š. r., po katerem je zabranjeno, da bi bili otroki člani kakoršnihkoli društev ali da bi se udeleževali kakih zDorovanj. Žalibog pa se nahaja med učiteljstvom narodne šole v ptujski okolici oseba, ki ima tako dobro zvezo z župnikom in predstojnikom tukajšnjih pp. minoritov, da mu je mogla še isti dan poročati o doerodkih na konferenci. Gdč. učiteljica T. se ni brigala za uradno tajnost, g. župnik pa tudi ni bil v ßpovednici ž njo, da bi mu bil vezal usta in roke spovedni pečat, in je že 4. t. m^ skrajno nekolegijalno nastopil proti katehetu g. Sedivyju. Dne 6. t. m. je pa prišla med kosilom — naročena (?) — deputacija „Marijinih devic", da bi se pritožila, ker se ji krati pravica nemoteno agitirati med šolskimi otroki. Ko je slišal g. župnik, zakaj se gre, ni zaslišal niti „Mari-
jinih devic", ni odredil nikake preiskave, ampak kar pri juhi je pokazal svojo višjo moč in suspendiral kratko-malo med obedom g. Sedivyja od kate-hetstva na okoliški šoli. G. Šedivyju se je zdelo spočetka, da te moderne, salomonske razsodbe ni vzeti resno in je vprašal g. župnika, ako vzdrži svoj „pravorek". Ko je ta pritrdil, je gosp. Šedivy mirno vstal in še isti dan naznanil svoj izstop iz reda. Med Slovenci Ptuja in okolice in posebno med učiteljstvom je vzbudilo postopanje učiteljice T. in župnika Vaupotiča veliko ogorčenje, to tem bolj, ker je bil g. Šedivy v vseh krogih najbolj priljubljen. On je bil ne samo dober učitelj, temveč je tudi stremel za tem, da bi nastali med učiteljstvom in duhov-ništvom prijateljski odnošaji. Tudi sicer je bil dober družabnik in da se je priredil po dolgem času v Ptuju decembra lanskega leta zares umetniški koncert, je bila edino njegova zasluga. Kako je bil priljubljen povsod, priča najbolj dejstvo, da so bili otroci kar izven sebe od žalosti, ko je odhajal in da se je zbrala dne 14. t. m. mnogoštevilna narodna družba iz Ptuja in okolice pri njegovi odhodnici, kjer je bil refren mnogoštevilnih napitnic: Da bi mu bila sreča v njegovi domovini, Češki, mila in da bi se našlo tudi med slovenskim duhovništvom enakih mož-značajev, kakor je g. Šedivy.
d Iz Luč pri Ljubnem v Sav. dolini. Obširno planinsko posestvo Se-delce ob koroški meji s 400 orali površine je zopet kupil znani veleposest. in lesni trgovec g. Igu. Zavolovšek iz Okonine.
b Blkorejska zadruga se je ustanovila po posredovanju štaj. dež. pot. učitelja za živinorejo g. M. Jelovšeka v Studenicah za občine Študenice, Brezje, Hrastovec in Modraže. Za načelnika je izvoljen g. Franc Koropec; drugi člani predstojništva so gg.: S. Švagan, A. Kodrič, J. Čede, J. Turin in Jak. Kitek ; namestniki gg. A. Vidmar, Jože Kodrič in Fr. Mihelič. Razsodniki so gg. A. Kitek, S. Kitek in Fr. Sobotič, namestnika gg. P. Fachs in A. Lepej. Delež znaša 10 K, pristopnina 2 K in letnina za vsako kravo in plem. telico, katere se priglasi in vpiše za spuščanje, 1 krona. Dosedaj je pristopilo zadrugi 15 udov.
a Iz Ribnice : Kakor se čuje, bode naš občinski odbor prav v kratkem sklepal e oddaji občinskega lova. Za slovenski značaj našega Pohorja, zlasti pa narodne Ribnice, je gotovo velikega pomena, kako stališče zavzame občinski odbor v tem vprašanju. Doslej ga je imel nek Nemec iz Maribora, ki nam je vsled svojega mirnega značaja gotovo simpatičen. A različne okolščine zahtevajo, da ga dobi v bodoče damačin — Slovenec. Naj li pozabimo na lanske septemberske in za našo narodno Ribnico tako ponižujoče oktoberske dogodke, ko je hotelo vsled hujskarij nekaterih tukajšnjih od slovenskega denarja obogateli nemčurjev razburjeno delavstvo terorizirati celo Ribnico? Naš narodni ponos zahteva odločno narodno stališče tudi v tem vprašanju. Saj tudi vemo, da zahajajo gospodje lovci iz Maribora vedno le v ono hišo, iz katere so izvirale vse nesramne spletkarije. Lov naj bo za domačine, ako si pa tujci žele take zabave, naj si jo poiščejo drugod. Prepričani pa smo, da bo naš vrli občinski odbor zastopal izrecno narodno stališče.
v Zabavni večer za gojence s plesom priredi poveljstvo c. in kr. kadetnice v Mariboru v soboto dne 20. febr. Začetek ob pol 8. uri zvečer. Prosi se za priprosto soiru-toaleto.
b Y prvem zasedanju mariborskega porotnega sodišča je imenovan
za predsednika L. Perko, za njegove namestnike svetnik višjega deželnega sodišča g. Fr. Voušek, A. Morocutti in dr. J. Fraidl.
b T blaznico so poslali odvetnika dr. Neckermana v Weizu na Sr. Štajerskem, proti kateremu se je vršila sodna preiskava zaradi nekaterih ne-rednosti.
v Prva plzenska akcijska pivovarna je nemško podjetje. To na znanje onim, kateri nas za to vprašajo.
d Umrl je v torek ob 7. uri zv v radgonski bolnišnici po hudi in mučni bolezni gosp. Franc Vaupotič, poštni ekspedijent pri Sv. Jurju ob Šč. v 53. letu svoje starosti. N. v m. p.!
d Umrl je v Vuzenici preteklo soboto, kakor smo že javili, veleposest. J. Brudermann. Pokojni je bil sicer rodom Nemec, a mirnega značaja ter se sploh ni vtikal v politiko. Zato je bil tudi pri Slovencih priljubljen, kar se je pokazalo na dan pogreba, ko so ga spremili v obilnem številu k zadnjemu počitku. Pogreba se je udeležila tudi šol. mladina z učiteljstvom.
Kranjske novice.
d Uradni dom ljubljanske kreditne banke. V današnji seji občinskega sveta ljubljanskega pride na razpravo ponudba ljubljanske kreditne banke, da ji odstopi mestna občina nad 3000 km2 sveta na Dunajski cesti nasproti hotela pri Slonu. Zidala se bo tam monumentalna stavba, katere stroški so proračunani na 1,500.000 kron. Načrt je izdelal češki arhitekt Krasny.
b Kranjski deželni odbor je na prošnjo ljubljanskih hišnih posestnikov glede plačevanja zaostalih deželnih doklad dovolil, da se dovolijo četrtletni plačilni roki.
b Slov. kršč. soc. zveza ima dne 7. marca občni zbor.
b Državna podpora. Za vodovode v Blečem vrhu (obč. Polica) in Doleh (obč. Grosuplje) je dovolila vlada 484, oz. 165 K podpore.
b Občinski svet ljubljanski ima izredno sejo v petek 19. t. m.
b V Ljubljano pride marca cirkus Zavatca.
b Poroči se restavrater g. Kenda v Ljubljani z geo. Petranovo z Bleda.
Korošhe novice.
d Celovški občinski odbor je dovolil „Siidmarki" 100 kron.
d V Celovcu je umrla 15. t. m. gospa Katarina Kraetschmer roj. Lukas, stara 34 let, 16. t. m. pa gospa Jos. Artnak, vdova šol. ravnatelja, dalje hišna posestnica Ana Wrann.
d Koroški deželni predsednik je potrdil izvolitev posi. Kirchmayerja in posestnika Moserja za člane okr. šolskega sveta v Št. Vidu.
d Obsojen je bil urednik celovškega „Mira" na 100 K globe zaradi uredniške nepazljivosti, ker je napadel v listu nekéga nemškega nacijonalca učitelja Horubognerja v Velikovcu, češ da zlorablja uradno oblast v pol. agitacijo, da agitira za bojkot Slovencev in da hujska proti papežu.
Po svetu.
b Štrajk dimnikarskih pomočnikov na Dunàju je bil v torek zvečer končan.
b Veliki knez Vladimir je včeraj v Petrograd u umrl po dvednevni bolezni.
b Velika nesreča v rudniku. V premogovniku v Durhamu v Sev. Ameriki je nastala eksplozija; zasulo je okoli 160 delavcev. Dozdaj so jih rešili 37.
v 55.000 cepičev in 15000 korenjakov raznih čistih amerikanskih trt se proda letos iz mestne trsnice v Varaž-dinu. Obračati se je na dr. A. Jurinca v Varaždinu.
Najnovejša brzojavna in telefonija poročila.
Dogodki v Srbiji.
v Zemun, 18.febr. (Brz. „Nar.Dn.") Pred odhodom rusk. poslanika v Bel-gradu, Sergijeva, ga je obiskal vodja staroradikalcev Pasié in mu zagotovil, da bode on in njegova stanka zmiraj podpirala ruske težnje za ohranitev miru in se borila proti vsem bojaželj-nim tendencam. Slučajno je prišel tedaj k poslaniku tudi prestolonaslednik Jurij, in prišlo je vsled njegove vro-čekrvnosti do neprijetne scene. Prestolonaslednik je rekel, kažoč na Pašiča, da mn Rusija ne sme verjeti, ker on govori zmiraj drugače kakor dela: sedaj igra vlogo miroljubnega politika, kaj pa pravzaprav misli, ne ve nikdo.
v Frankobrod, 18. febr. (Brz. „Nar. Dn.") „Frankf. Zeit," poroča iz Petro-grada, da je dobila neka tvrdka v Antverpnu od srbske vlade naročilo za 24 mil. patron, ki se bodo spravila v Srbijo preko Odese in Rumnnije. '
v Belgrad, 18. febr. (Pos. brz. „Nar. Dn.") Sporazum med starimi in samo-stalnimi (mladimi) radikalci, iz katerega se je rodil lansko poletje sedanji koalicijski kabinet, se močno maje. Mogoče se že v današnji seji skupštine rodi razdor, ki bo imel za neizogibno posledico demisijo kabineta. Zunanja vprašanja tukaj ne igrajo Vloge, ker so glede teh vse stranke edine. Kriza je produkt notranjih strankarsko-poli-tičnih razmer in ne bo niti najmanj vplivala na smer zunanje politike.
Spor med Bolgarijo'in Turčijo
v Sofija, 18. febr. (Brz. „Nar. Dn.") Tukaj vlada veliko razburjenje radi turškega zavlačevanja glede turško-bulgarskega spora. Splošno se misli, da bo ministerstvo Hilmi-paša zopet spravilo na površje regulacijo meje; zaradi tega zahtevajo takojšnjo mobilizacijo. Upajo splošno, da bo ministerski svet v Tirnovem napravil važne sklepe.
Različne vesti.
London, 18. febr. Iz Durhama poročajo, da so dosedaj od 153 v rudniku ponesrečenih rudarjev rešili 37. V rudniku jih je še 116. Ko so rešitelji prodrli blizu kraja nesreče, so videli ležati na ducate ljudi. Ko so pa prišli v rov sam, niso na svoje začudenje našli tam niti živih ni mrtvih rudarjev.
Dopisi.
v LXXVIII. glavna skupščina okrajnega zastopa gor-njegrajskega se je vršila dne 30. m. m. pod vodstvom načelnika g. Fran Šarba.
Pri točki glede razširjenja okr. ceste I. vrste pred šolo v Gornjem gradu, poroča odbornik g. Anton Turn-šek star., da je kn. šk. ordinarijat v Mariboru dovolil prodajo parcele št. 43/1, last cerkve sv. Florijana, okrajnemu Odboru ter predlaga, naj glavua skupščina vzame to na vedenje ter da se sklene kupiti od cerkve sv. Florijana vso parcelo, ki meri 6a 83 m2. Se soglasno sprejme.
V imenu pregledovalcev poroča g. Fr. Ks. Petek o pregledu okr. računov za leto 1906 in 1907, ki se odobrijo.
Giede delovanja in poslovanja v prihodnje je stavil g. Turnšek A. ml. dvanajst nasvetov.
Rešilo se je vprašanje elede pavšala okrajnega zdravnika za brezplačno lečenje ubogih v zdravstvenem distriktn Ljubno. Okrajni odbor je pavšaliral g. dr. Konečnika, okrožnega zdravnika v Gornjem gradu, za dobo, dokler ne pride distriktni zdravnik na Ljubno.
Proračun okrajnega zastopa in okrajnega nbožnega zaklada za 1.1909 znaša:
' Dohodkov K 50—, atroškov K 2350'—, torej primanjkljaja K 2300"—, ki se pokrije iz okra j ne, blagajne.
Proračun okrajnega zastopa znaša: dohodov K 36.300—, stroškov K 87.64239, primanjkljaja torej kron 51.342'39. Proračun se sprejme razun točke: „Podpora zasebni ljudski šoli v Nazarjih 200 K", katera dosedanja podpora se je z večino glasov odbila.
Da se pokrije izkazani primanjkljaj, se soglasno sklene v letu 1909 pobirati 70°/0 okrajno priklado od vseh v okraju predpisanih direktnih davkov in doklad, izvzemši osebno dohodnino.
Ker pa pobiranje 70% okrajne priklade ne bode pokrilo svote primanjkljaja, se ima primanjkljaj pri raznih točkah glede cestne uprave prihraniti in pokriti.
O predlogu g. Petra Ručigaja, da se nastavi posebni cestni mojster in da se plače cestarjem zvišajo, se bode sklepalo pri prihodnji glavni skupščini.
Za dovoljenje pobiranja zvišanih občinskih doklad za 1. 1809 so prosile občine: Luče 60% — Okolica Mozirje 90% — Bočna 140% »n 20% na užit-nino — Trg Mozirje 90% — Solčava 50% — Nova Štifta 70 % — Ljubno 70% — Kokarje 90% in dovoljenje za pokritje primanjkljaja najeti posojilo K 19758*42.
Soglasno se dovoli občinam: Luče, Okolica Mozirje, Bočna, Trg Gornjigrad, Trg Mozirje, Nova Štifta, Ljubno in Kokarje po 60%, Solčavi pa 50%. Razun teea se dovoli soglasno Bočni in Gornjemgradu 20% užitninein najetje posojila Kokarjem.
Prošnje istih občin, ki so prosile za višje odstotke kot 60 oziroma pri užitnini višje kot 20, se deželnemu odboru vpošljejo s priporočilom v dovolitev.
Uredi se zadeva za podelitev prispevka iz okrajne blagajne k ljuben-skemn vodovodu.
Društvu za varstvo otrok v okraju Gornji grad se da podpora 50 K.
Okrajni zastopnik g. A. Drnkar predlaga, naj se okrajna cesta 1. razreda pred šolo v Gornjem gradu razširi takoj spomladi, uže sklenjene pogodbe s strankami se naj odobre in se delo izvrši po predlogu g. Antona Turšek ml. v lastni režiji
Sklene se napraviti na cesti proti Solčavi nekaj varnostnih naprav in popraviti mejno tablo v Soteski.
Na predlog g. Turnšek Antona ml. se soglasno sklene kolkovati vse spise 8 kolkom družbe sv. Cirila in Metoda.
Istotako se soglasno sprejme istega okrajnega zastopnika predlog, vposlati naučnemn ministerstvu sledeči brzojav:
Zastopniki okraja Gornji grad najodločneje ugovarjajo namer a vanem izi va j očem imenovanju šol. nadzornika nemškim šolam slovenske Štajerske. Javni činitelji zabranite narodnostne prepire, vsi Vi na branik za sveta načela mogočne Avstrije!
Zahtevamo tudi rešitev slovenskega vseučilišča.
Nadalje se soglasno sprejme g. Drukarjev predlog, prositi c. kr. naroest-nijo, naj se tehnični oddelek za naš okraj iz Slov. Gradca zopet premesti v Celje.
Isti okrajni zastopnik predlaga sledeči sklep:
C. kr. poštno ravnateljstvo v Gradcu se naprosi, da uredi poštno zvezo med žel. postajo Rečiška vas in trgom Mozirje tako, da bode zadnji poštni voz iz postaje Rečiška vas proti Mozirju odhajal še le po odhodu večerni vlakov, ki prihajajo ob 7. nri iz Celja in pol 8 uri iz Velenja na imenovano našo postajo. Se sprejme soglasno kot sklep. G. Peter Rnčigaj predlaga: Slovenskim poslancem v državnem zboru na Dunaju se naznani, naj postavno predlogo o starostnem zavarovanju, ki nalaga kmetskemu prebivalstvu velika bremena, dobro premotre, predno bi za njo glasovali. Sprejeto.
Izvolijo se računski pregledovalci za pregled računov za 1.1908 in sicer gospodje: Dekorti Jože, župnik na Ljubnem, Petek Fr. Ks., trgovec istotam, Rnčigaj Peter, trgo/ec v Bočni in Zidam Martin, veleposestnik v Šmartnem.
Sprejme se tudi g. TurnšekoV predlog: naj se nujno napravi prošnja na c. kr. namestnijo in štajersko kmetijsko drnžbo za podelitev sena in slame živinorejcem v tem okraju.
Slovanski zapiski.
b 10.000 kron podpore iz deželnih sredstev je dovolila hrvatska vlada hrvatskemu narodnemu gledališču v Oseku.
b Pred sodbo naroda kličejo češki soc. demokratje češke narodne soci-jalce, ki da so krivi zaključenja državnega zbora. In češki narodni soeijalci prirejajo shod za shodom, a sodba naroda je zanje povsod čim najugodnejša. Zato piše njih glasilo: „Soglašamo s tem, da poslanci obeh strank (narodno-socijalne in soc. demokratične) odlože istočasno mandate — in potem se naj izvrši sodba naroda po volilnih listkih."
Tržne cene.
17. februarja.
Dunajska borza za kmetijske pridelke: Promet se ni dvignil. — Pšenica se zopet dvignila za 15 vin.
Kava: Santos Good Average za mare 34 25, za maj 34 25, za september 32*25, za december 31*75 Tendenca, stalna.
Produktni trg. Pariz: moka za tekoči mesec 30'25, moka za prihodnji mesec 30 30, moka za mare — junij 30*65, moka za maj — avgnst 31*—, pšenica za tekoči mesec 22*86, pšenica za prihodnji mesec 23*20, pšenica za mare — junij 23'60, pšenica za maj — avgust 23 90, rž za tekoči mesec 16*60, rž za prihodnji mesec 16*60, rž za mare — junij 16*75 rž za maj — avgust 16*70.
Sladkor. Praga: surovi sladkor prompt K 22*70, za* oktober — december K 21*80. Tendenca stalna.
Sladkor. Trst: Centrifugale Pilés prompte K 28% do 29%, za v dobavi K 291/z do 30'/2- Tendenca slaba.
Budimpešta, 15. febr. Pšenica za april 13*15, pšenica za maj 13'—, pšenica za oktober K 11*26, rž za april K 10*43, rž za oktober K 9*45, oves za april K 8 80, oves za oktober
K —'—, koruza za maj K 7*43, ogr-ščica za avgust K 14*15. — Promet 25.000 met. st.
Pariz, 15. febr. Špirit: za tekoči mesec K 39'—, za bodoči mesec 39*50, za maj-avgust 40'75, za septem-ber-december 38'25. Tendenca: mirna.
Budimpešta, 15. febr. Svi-njad: ogrske stare, težke — do — vin., mlade, težke 139 do 140 vin, mlade, srednje 139 do 140 vin., mlade, lahke 139 do 140 vin.; zaloga 19.488 kom.
Cena jajc na dunajskem trgu
dne 17. febr. 1909. Jajca v zabojih à 25 k po K 2'—
I-ma	jajca v sodčkih à 25 V2 «
II-da	„ „	à 26 „ Niž. in gor.-avstrij. à 30 „ I-ma štajerska jajca à 25 „ U da „ „ „ à 26 „
I-mamoravska	„ à25 „
II-da	„ „ „ à 26 „ Sleska jajca	à 28 „ Hrvaška jajca à 27 „ Slovenska jajca à 26 „
Za zaboj ä 1440 kom.: I-ma bačka jajca I-m banatska jajca Zgornjeogrska jajca I-ma sedmograška sortirana I-ma „ nesortirana Bosanska jajca
I-ma	bolgarska jajca
II-da
Ima- srbska „ I-ma gališka jajca sortirana I-ma „ „ nesortirana I-ma ruska „ I-da „
I-ma srednja jajca I-ma mala „
Vreme: mrzlo. Tendenca: trdna.
	n	2 —
	n	2 —
n	M	2 —
n		2'—
r>	n	2'—
VI	n	2 —
r	n	2 —
n	Y>	2 —
V)	n	2 —
M	n	2'—
k	K	115
à	n	113
à	w	110
&	»	112
à	Y>	112
à	n	—
à	«	—
é A	J9	—
a> à	n w	100
à	»	—
à	w	106
à	w	—
à	n	100
à	r>	90
Društvene vesti.
v Šaleška čitalnica v Šoštanju priredi pustno veselico dne 21. svečana 1909 v dvorani hotela „Avstrija" v Šoštanju ob pol 8 uri zvečer.
v Ljudska knjižnica v Šoštanju ima svoj občni zbor dne 22. tm. ob 7. uri zvečer v gostilni gospoda M. Čerovška v Šoštanju z običajnim dnevnim redom.
v Bralno in pevsko društvo „Maribor" priredi zabavni večer v nedeljo, dne 21. svečana 1909 v mali dvorani „Narodnega doma" ob 8. uri zvečer..
Književnost.
v Naše občine in pravice slovenskega jezika. O pravicah slovenskega jezika razpravlja kaj dobro list „Občinska Uprava" v Ljubljani. Župani, ki so potrebni sveta, ga najdejo v tem listu v vseh mogočih zadevah. Naj se torej naši občinski uradi nanj naroče, to bode na korist pravicam slovenskega jezika. Občinska Uprava stane vso leto 6 kron.
Listnica uredništva.
Velenjski obrtnik : Ali se Vam ne zdi, da zasedaj postimo to reS pri miru? Saj so zadosti skupili in lepo ponižno šli v Kanoso. Glede obrtnega glasila pa bodemo govorili o drugi priliki.
Umetni gnoj
prodaja in razpošilja po tovarniških cenah trgovina F. Confidenti, Zavodu» pri Celju. Naročila se izvršujejo točno in solidno, m 12
MMMMHMMNM
flpno
v vsaki množini prodaja-
kemična tovarna 1 Gaberjn
pri Celju.
118 4-2
sunila
in modno blago .: za obleke ::
priporoča firma
tfornica za solno
v Humpoleu na Češkem. Tvornišfce cene. Vzorci franko.
112 60-8
<v?	Ä?' f*f	'A <V*'JV>
Na večjo kmetijo se sprejme
samska ali vdova brez otrok, stara najmanj 35 let. — Plača po sposobnostih in dogovoru. — Nastop takoj. Ponudbe na upravništvo „Narodnega Dnevnika".
108 5-4
m Zuezna trgouina m
Rotouška ulica 2 * Celju Cek. rač. št. 75.221
Svoji k svojim!
TRGOVINA s papirjem, pisalnim in risalnim orodjem priporoča: kan-celijski, konceptni, pismeni, doku*
___ mentili, ovitni, barvani itd. papir.
Prodaja c.kr. šol. knjig In igralnili kart. Lastna zaloga šol. zvezkov in risank. Svinčniki, peresa, peresniki, vsake vrste črnilo in barve, radirke, tablice itd. Največja zaloga vseli tiskovin za krajne šolske svete, občinske nrade, hranilnice in posojilnice, okraj, zastope, župnijske urade, odvetnike, notarje, privatnike Itd. Trgovske knjige v vseli velikostih, z eno ali dvenia kolonama Črtane, vezane t papir, platno, gradi ali pa V polusnje. Dopisnice ninetne, pokrajinske in drnire. Zavitki za nrade v raznih velikostih. Molitvenlke itd. Priznano dobro blago. Solidna in točna postrežba. Cene nizke.
Zvezna tiskarna v Celju
Schillerjeva cesta ftt. 3.	Cek. račun št. 75.222.
ISKOVINK t moderni obliki so dandanes, kakor znano, potreba vsakega podjetja, ki hoče nspešno delovati, kajti tiskovine
- brez učinka romajo navadno vsled pomanjkanja časa nepre-
JSS čltane t koš. Sleherni ki to upošteva in delnje dosledno r tem smisla, zamore vsak čas računati na dosežen uspeh, ker se prejemniku usili nehote prepričanje, da delnje 1 vzornim podjetjem, katero se potrudi v vsakem ozlru izvršiti naročilo skrajno natančno in z namenu potrebnim učinhom. ooooooooooooooo Zavod, ustrezajoč vsem zahtevam na polju moderne tiskarske tehnike je „Zvezna tiskarna v Celju". Založena z modernimi črkami In okraski, kakor tndi opremljena z brzotisknimi stroji najnovejše konstrukcije in zlatralnlmi pristroji je t položaju v polni meri zadovoljiti svoje cenj. stranke. ooooooooooooooo
Zuezna knjigoueznica
Sdiillerjeua cesta 3 v Celju Sdiillerjeua cest« 3
Svoji k svojim!
> i IDOBNO urejena ter opremljena z
VI najnovejšimi pomožnimi stroji, z —II modernimi črkami in okraski se SSSB priporoča slav. občinstvu, korpo-racijam, društvom in uradom v izdelovanje vseh v svojo stroko spadajočili del od najpriprostejše do najfinejše Izpeljave. Vezanje knjig za privatnike, društva in korporaclje se izvršuje v najkrajšem času. Trgovske knjige v zelo trpežni vezavi. Hranilne in zadružne knjižice 8 črnim, zlatim in barvastim tiskom v moderni izpeljavi. Zapisniki vsakovrstne oblike. Galanterijska dela. Natis na trakove. Časopisne mape za kavarne, gostilne in društva. Aktni fasclklji za odvetnike In nrade. Za trgovce, tovarne in obrtnike se najhitreje Izvršujejo vzorčne knjige. Strogo" solidno delo. Primerne cene.
43 150—16