Otrok potrebuje str. 40-41 V Celju in Velenju str. 18-19 brezpogojno ljubezen prevlada nemških ekip -r<"> im ■in -c--■r- 90,6 95,1 95,5 100,3 Zaupate nam že 68 let UŽITEK V DOBRI KAVI I PRAŽABM: 03/713-2666 S JELOVICA JELOVICA PSC CELJE Trgovina JELOVER Tel: 03 5413 050 trgovina.celje@jelovica.si It Varčna okna EKOLIGH' HIŠE I OKNA I VHODNA VRATA I NOTRANJA VRATA I SENČILA Št. 16 / Leto 68 / Celje, 21. marec 2013 / Cena 2,30 EUR O duhu Frančiška na Celjskem Papež je prejel papeški prstan, Slovenija pa dobila vlado na čelu s prvo ministrsko predsednico doslej. In sporočilo? Iz Rima več spoštovanja za ubožne ter spodbudna zgodba■ iz Ljubljane neizogibnost soočenja z vse bolj ubožno državo. str. 2-3, 16-17 Bili smo na »sojenju desetletja« str. 23 Kranjska sivka na Japonsko? str. 10 Kruh, ki je »živ« str. 6 CELJE Spet posebne nagrade kulturnikom str. 9 ŠMARJE PRI JELŠAH Plazovi zbujajo skrb str. 8 PRILOGA- str. 42-44 Maja spremembe v policijskih postopkih str. 22 Do polnega r • vf ® vozička brez mošnjička tjtU/za ki se nahaja v Planetu Tuš v Celju, vam ob nakupu korekcijskih očal trikrat tedensko nudi brezplačni zdravniški pregled oči v ambulanti, opremljeni po najvišjih standardih. Naročila na zdravniški pregled I A] Q7 Aft in za informacije na telefon: | u3 ozu 7/ ou Ob nakupu enih korekcijskih očal vam druga z enako enožariščno dioptrijo podarimo. 2 AKTUALNO UVODNIK O nekaterih stvareh se ne govori Kako hudo mora biti doma, če se je otrok pripravljen zabosti s škarjami, da bi se znašel v bolnišnici, kjer ne bo lačen? Zgodba, ki so jo lahko slišali vsi, ki so pred dnevi v Metropolu prisluhnili dobrodelni Debati z namenom, se zdi kot iz nekega drugega sveta. Žal se je zgodila v tej državi, kjer so se sanje o lepem življenju mnogih razblinile. Pa tako polni žara in radosti zaradi samostojnosti smo bili tista prva leta! Nekje vmes smo se nato izgubili in se še vedno iščemo. Pa bomo našli pravo smer? Katera je sploh prava, taka, ki bi lahko povezala vse nas? Morda pa bi nas lahko združila ideja, da bi morali vsem otrokom v tej državi zagotoviti lepo otroštvo, brez pomanjkanja, nasilja in zlorab? Da se zgodbe, kot je omenjena, ne bi dogajale. Težava nastane, ko gre za praktično izvedbo te ideje. Vsak pri sebi najbolje ve, kdaj je kot starš ravnal narobe, pa morda le z nekaj izrečenimi besedami, ki so otroka prizadele bolj kot vsakršna klofuta. Vsak pri sebi ve, ali je kdaj raje preslišal, ko se je pri sosedih »nekaj dogajalo«. Kaj pravzaprav storiti v takšnih primerih, se vpraša marsikdo. Poklicati pristojne in si nakopati težave? Tvegati očitke, da se vtikaš v zadeve, ki se te ne tičejo? Dilema, ki ni tako redka. Toda tudi če niste idealen starš in če ste raje preslišali razgrajanje pri sosedih, so to še vedno le kaplje v morje številnih strahot, ki jih sicer doživljajo otroci. Ko se njihove zgodbe znajdejo na sodišču, kjer se lahko do končnega razpleta vlečejo leta in leta, so podrobnosti običajno pretresljive: od tega, da so družinski člani vedeli, pa niso hoteli videti resnice, do tega, da je na koncu žrtev tista, ki je v njihovih očeh kriva za razpad družine. Krvnik ima namreč največkrat milijon izgovorov, zakaj se je dogajalo, kar se je. Nazadnje je videti, kot da je najhuje pri vsem skupaj to, da so se stvari razkrile, da niso več varno pometene pod preprogo navidezne družinske idile. Ker se o nekaterih temah pač ne govori. Ali pa so nekatere teme tako zasidrane v naši zavesti, da se zdi, da so večne in da se jih ne da spremeniti. Si predstavljate, da bi Cerkev spremenila svoj odnos do vprašanj celibata, ženskega duhovništva in istospolnih porok? Dvomim. Čeprav so se nam pred letom sredi Prekmurja, ob obisku evangeličanske cerkve, kjer je tamkajšnji poročeni duhovnik razlagal, da ga bo po odhodu v pokoj zamenjala duhovnica, zdelo vse zelo logično. In povsem enostavno, življenjsko, v povezavi z ljudmi in za ljudi. Ali ni to bistvo vsake Cerkve? Novi papež gotovo ne bo delal revolucije, nanj pa računajo kot na tistega, ki bo znal postaviti nove smernice, ki bo popeljal to ustanovo iz krize, kamor so jo potisnili številni škandali, in jo spet povezal z ljudmi. Ta želja po spremembah pa je v tem času univerzalna. Ali ne želimo vsi neko čudežno odrešitev, ki bi nam pokazala pot iz vseh dosedanjih zablod? Ali se nam ni za trenutek zazdelo, da se bodo z odhodom prejšnje vlade naenkrat trendi povsem obrnili tudi pri nas? Pa še žensko smo dobili za mandatarko! Nekaj povsem novega za naše razmere. Evforija je žal trajala le kratek čas. Streznitev prihaja te dni, ko se je oblikovala nova vlada. Obrazi, ki smo jih gledali že leta, vmes pa kakšen novinec, ki zbuja kvečjemu nezaupanje. Sicer pa, najlažje je stvari gledati in ocenjevati z varne razdalje, ko je treba zgrabiti »bika za roge«, pa marsikdo ni več tako pogumen. To se je pokazalo tudi pri snubljenju različnih strokovnjakov, ki bi bili pripravljeni sodelovati, pa so to menda odklonili. Ali pa so imeli za to kakšne druge razloge... Kakorkoli, pri novi zasedbi je treba počakati vsaj do prvih ukrepov in potem ugotavljati, ali so našli kakšen nov recept ali pa smo še vedno tam, kjer smo že bili. Če velja, da ženske vodijo drugače od moških in da ima to številne prednosti, se lahko kvečjemu veselimo časa, ki prihaja. Žal smo doživeli že marsikaj in je zato zgolj to, da je na čelu vlade ženska, premalo. Bomo raje počakali še na kaj več. Tako kot pri novem papežu.. NE PREZRITE Odvetnica Nuša Maček je v intervjuju z novinarko Simono Šolinič poudarila:« Otrok potrebuje brezpogojno ljubezen!« strani 40-41 ČETRTEK PETEK SOBOTA ■BJI \ o " i SKE UD a id TATJANA CVIRN Začetek stabilizac Napoved konca politične krize in umirjanja razmer v državi - Potrjeni vsi ministrski kandidati Alenke Bratušek, včeraj pred poslanci nova slovenska vlada Ko je minulo sredo le nekaj minut pred polnočjo nova predsednica vlade Alenka Bratušek stopila pred novinarje, je po podpisu koalicijske pogodbe med štirimi novimi vladnimi strankami zagotovila, da je konec politične krize v državi, in napovedala umirjanje razmer. Do konca tedna je sledilo mrzlično sestavljanje 13-članske vladne ekipe in v ponedeljek in torek zaslišanja ministrskih kandidatov pred pristojnimi delovnimi telesi državnega zbora. Vseh 13 je prestavitve uspešno prestalo, včeraj popoldne pa je sledilo še potrjevanje nove vlade v državnem zboru. Kot prvo prednostno nalogo vlade je Alenka Bratušek izpostavila sanacijo bančnega sistema, saj so prav stabilne banke ter popustitev posojilnega in finančnega krča predpogoj za umiritev razmer v državi in vnovično oživitev gospodarstva. V Sloveniji ne bo razpisa predčasnih volitev, so pa koalicijske partnerice sklenile dogovor o tem, da gre vlada najkasneje v roku enega leta po zaupnico v državni zbor. 12 prednostnih nalog za 12 mesecev Podpisana koalicijska pogodba vključuje 12 prednostnih nalog. Prva je umiritev političnih strasti v državi, ki jo nova koalicija želi doseči s krepitvijo socialnega dialoga, dialoga s civilno družbo, depolitizacijo kadrovanja ter večjo vključenostjo javnosti v zakonske procese. Zagon gospodarstva naj bi dosegli s krepitvijo konkurenčnosti in izboljšanjem poslovnega okolja, podpirali bodo zeleno razvojno politiko, v kar sta vključena tudi energetska sanacija stavb in krepitev lesne industrije. V državi naj bi spremenili insolvenčno zakonodajo in uvedli olajšave na prispevke delodajalcev za nova delovna mesta in zaposlovanje mladih. Koalicija načrtuje vzpostavitev sheme za pomoč malim in srednjim podjetjem ter omenja dvig Stepišnik primeren za gosp Stanko Stepišnik je kot diplomirani inženir strojništva magistriral s področja poslovnih ved. Večino časa od leta 1979 naprej je bil zaposlen v celjskem podjetju Emo in kot direktor od leta 1984 do lani vodil družbo Emo Orodjarna. Na predčasnih volitvah leta 2011 je bil v Celju izvoljen za poslanca državnega zbora, sicer pa ima do vstopa v politiko 34 let delovnih izkušenj v gospodarstvu, od tega tudi dobri dve desetletji na področju usposabljanja za izobraževanje mladih za tehnične poklice. Ob tem je aktivno sodeloval na razvojno-raziskovalnem področju, pri ustanavljanju grozdov, centrov odličnosti, tehnoloških parkov ter podjetniških in univerzitetnih inkubatorjev. Od začetka lanskega oktobra je na njegovem imenu tudi madež, saj so ga začeli preiskovati kriminalisti Policijske uprave Celje zaradi suma nenamenske porabe državnih subvencij. Celjska Emo Orodjarna naj bi namreč z neupravičenim prejemanjem subvencij za delavce na čakanju v letu 2010 državo oškodovala za okrog 165 tisoč evrov. Stepišnik je že na začetku preiskave vse sume zanikal in zatrdil, da ni šlo za nenamensko porabo denarja. Kot so povedali celjski kriminalisti, preiskava še traja, zato podrobnejših informacij o njenem poteku ne dajejo. IS, foto: arhiv NT SP^go i M % C7 Jf L- i % i i k * /^L j t I : 1 r Stanko Stepišnik (skrajno levo) ob odprtju svoje poslanske pisarne v celjskem Tehnopolisu maja lani. (Foto: SHERPA) Bolečine se marsikdo boji bolj kot česarkoli drugega. Huda bolečina človeku onemogoča kakovosten vsakdan, povzroča trpljenje, jemlje voljo do življenja. A z bolečino se je s pravilnimi pristopi mogoče uspešno spopasti, kar dokazujejo v ambulanti za diagnostiko in terapijo bolečin Splošne bolnišnice Celje. Kljub pomanjkanju denarja in posluha pristojnih v državi ambulanta vztraja na zastavljeni poti. Da bi ji vsaj malce olajšali delo in pripomogli k njeni še večji učinkovitosti, smo se v naši medijski hiši odločili za dobrodelno akcijo. Zavedamo se, da bo prav vsak od nas morda kdaj moral prestopiti prag te ambulante in gotovo bi si tudi vi želeli karseda kakovostno obravnavo. Zato bomo vse do konca leta zbirali prostovoljne prispevke, ki jih bomo namenili za nakup prepotrebnega ultrazvoka za protibolečinsko ambulanto. Koliko denarja bomo zbrali, ne upamo napovedovati, prepričani pa smo, da se boste kljub težkim časom številni bralci odzvali na našo prošnjo. Seveda računamo tudi na posluh manjših in večjih podjetij. Vsak evro bo še kako dobrodošel in zanj se že vnaprej, tudi v imenu celjske bolnišnice, iz srca zahvaljujemo. O naraščajočem znesku za plemenit cilj, nakup ultrazvoka za protibolečinsko ambulanto celjske bolnišnice, vas bomo sproti obveščali. Z veseljem bomo objavili tudi spisek vseh fizičnih in pravnih oseb (ime podjetja ali ime in priimek ter kraj bivanja posameznika), ki boste do-nirale po svojih možnostih. Vendar nam morate v skladu s slovensko zakonodajo objavo v časopisu dovoliti. Zato vas prosimo, da nam kopijo nakazila s svojimi podatki posredujete na e-naslov tednik@nt-rc.si ali odrezek pošljete po pošti na Novi tednik, Prešernova ulica 19, 3000 Celje, kot vaše dovoljenje za objavo. Saj veste, kdor hitro da, dvakrat da! Svoj prispevek lahko nakažete na TRR bolnišnice s sklicem, na katerem bomo zbirali sredstva za nakup ultrazvočnega aparata za potrebe Ambulante za diagnostiko in terapijo bolečin: Splošna bolnišnica Celje, Oblakova 5, 3000 Celje SI56-0110-0603-0276-827, sklic 922300-275511 AKTUALNO 3 ije Slovenije? stopnje davka na dodano vrednost le še kot skrajni ukrep za zniževanje proračunskega primanjkljaja. V ospredju pri konsolidaciji javnih financ bo racionalizacija javne porabe, predvideva pa se tudi zniževanje mase za plače. Intenzivno delo napoveduje koalicija tudi pri črpanju evropskega denarja iz obstoječe finančne perspektive 2007-2013 ter dobro priprava na črpanje v novem obdobju 2014-2020. Ob tem pa še krepitev razvojnega potenciala javnega sektorja s prizadevanji za široko dostopno, kakovostno javno zdravstvo s sprejemom interventnih ukrepov za stabilizacijo javne zdravstvene blagajne. Zakon o Slovenskem državnem holdingu čakajo spremembe, tako da se državno premoženje ne bo preneslo na holding, pač pa bo ta le upravljal z njim. Aktualna ostaja tudi prodaja dela državnega premoženja. Boj proti gospodarskemu kriminalu in korupciji bo terjal boljše pogoje dela kriminalistov. Koalicija namerava doseči zmanjšanje sodnih zaostankov z debirokratizacijo sodnih postopkov, v upravnih postopkih pa naj bi pospešili odpravljanje administrativnih ovir v zakonih, podzakonskih predpisih in upravni praksi. Kot zadnjo točko so v pogodbi zapisali še trajnostno rabo naravnih virov, kjer je med drugim navedena prepoved privatizacije naravnih virov. IVANA STAMEJČIČ Vlada Janeza Janše, v kateri sta na koncu vztrajala le še SDS in Nova Slovenija, se je včeraj poslovila. V svojem mandatu je sprejela okoli 500 predpisov in pod streho spravila dve ključni reformi, pokojninsko ter o trgu dela. odarskega ministra Državnozborski odbor za gospodarstvo je v ponedeljek z 9 glasovi za in 6 proti potrdil Stanka Stepišnika kot primernega kandidata za gospodarskega ministra v vladi Alenke Bratušek. Kot je Stepišnik povedal v predstavitvi, bi kot minister bolj učinkovito črpal evropski denar, spremenil nekaj zakonov in pomagal podjetjem v dolgovih. To so tri ključne naloge, ki si jih je zadal za svoje delo. Pri črpanje evropskega denarja bodo v ministrstvu takoj pregledali vse odločbe in nekaj denarja prestavili na druge projekte. Druga velika težava je v preveč zadolženem gospodarstvu, saj so naša podjetja okrog 40 odstotkov bolj zadolžena kot druga evropska podjetja. Zato je napovedal sočasno reševanje bančnega sistema ter prezadolženega gospodarstva. Podprl bi izvozna podjetja z razvojno-raziskovalnim kapitalom in konkurenčnimi proizvodi. Tretja prednostna naloga bo izboljšanje zakonodaje. Meni namreč, da podjetja preveč oslabijo, ko pridejo na prag insolventnosti, saj jih gre takrat kar 90 odstotkov v stečaj. Nekaj bo treba narediti tudi na področju javnih naročil, kjer so zdaj velika težava pritožbe. Med delovne izzive je navedel še ustvarjanje spodbud za zaposlovanje mladih, nadaljevanje sheme pomoči podjetjem ter energetsko sanacijo stavb. Poleg gospodarskega ministra Stanka Stepišnika je s Celjem je povezan tudi najbolj »sporen« ministrski kandidat v vladi Alenke Bratušek. Gre seveda za finančnega ministra, dr. Uroša Čuferja, čigar ime je v vladni ekipi ostalo skrivnost vse do zadnjega trenutka. Čufer je poklicno pot začel v Banki Slovenije, kjer je do leta 2004 vodil Analitsko raziskovalni center, zatem je bil direktor centra za finančno upravljanje v NLB. Med drugim je tudi član nadzornega sveta ter predsednik odbora za revizijo Banke Celje. Med večjimi izzivi nove vlade bo zagotovo ustvarjanje spodbudnej-šega poslovnega okolja in s tem odpiranje delovnih mest. Brezposelnost je januarja letos namreč najvišja od začetka krize. Brez dela je bilo 124.258 ljudi, kar je 5,2 odstotka več kot mesec pred tem. Sledi Frančiška tudi na Celjskem Celibat, žensko du-hovništvo, istospol-ne poroke ostajajo tabu Papež Frančišek je v torek daroval umestitveno mašo. Z njo je vernike in posameznike na odgovornih položajih pozval k skrbi za okolje ter zaščiti najbolj šibkih v družbi. V tokratni Naši temi smo, na straneh 16-17, za gostujoče mnenje o tem, kam bo Cerkev popeljal papež Frančišek, povprašali celjskega škofa dr. Stanislava Lipovška. K razmisleku smo povabili tudi duhovnika celjske škofije mag. Ama-deja Jazbeca, ki je prepričan, da novo izvoljeni papež postavlja kristjane na realna tla. Nesmiselno je pričakovati, da se bo lotil korenitih sprememb, kot so vprašanja celibata, ženskega duhovništva in istospol-nih porok. V slednje je prepričan Janez Furman, župnik v Andražu nad Polzelo. Novinar Branko Jeranko je poklepetal tudi z mimoidočimi na celjskih ulicah ter raziskal sledi duha, ki ga je svetnik Frančišek Asiški, po katerem si je papež nadel ime, pustil na Celjskem. Pišemo o utripu življenja v celjskem kapucinskem samostanu, frančiškanih v Nazarjah, gneči pri klarisah in frančiškanski dediščini ubo-štva v minoritskem samostanu v Olimju. BPT, ŠO, BJ _____^ _ ! www.radiocelje.com »Smo v letu vere. Sinoda v Rimu je že pripravila program sprememb, ki se obetajo v cerkvi. Ena izmed njih je nova evangelizacija. Dobro bi bilo, da bi papež v praksi pokazal, kako naj verniki uresničujemo nauke evangelija. Menim, da je njegova prvenstvena naloga sodobnemu človeku na primeren način približati Kristusa. Dandanes ni najhujši problem ideologija človeštva, ampak potrošniški duh, ki ljudi versko izpraznjuje. Papež bi se moral lotiti novih smernic zasajevanja katoliških naukov oziroma jih vsaj nakazati. Veliko lahko stori že s svojimi konkretnimi dejanji, s katerimi bo zgled vernikom po vsem svetu. Nesmiselno je pričakovati, da se bo lotil korenitih sprememb, kot so vprašanja celibata, ženskega duhovništva in istospolnih porok. Največ, kar lahko v tem trenutku postori, so po mojem mnenju spremembe v kuriji. Tovrstni protokoli so namreč precej hromeči, zato sem prepričan, da bo nov papež določene cerkvene prakse naredil fleksibilnejše in za vatikanske zidove vnesel nekoliko več vsakdanjega življenja.« Janez Furman, župnik v Andražu nad Polzelo (Foto: GrupA) Rusti Ahmetaj iz Celja: »Seveda vem, da je izvoljen nov papež, Frančišek, doma smo spremljali prenos po televiziji. Sem muslimanske vere in vsaka vera je nekaj pozitivnega. Od novega papeža pričakujem, da bo odprt za vse vere na svetu, da ni medsebojnega sovraštva. Pri nas na Kosovu so naši albanski sosedi katoličani in se odlično razumemo.« Milena Zupanc iz Celja: »Meni je nov papež zelo všeč. Zakaj? Ker deluje z vsem svojim nastopom kot ljudski človek. Od njega pričakujem delovanje, ki bo v dobro vseh nas. Mislim, da bo uspel rešiti tudi tisto, kar je slabega. Prenos s Trga sv. Petra sem spremljala z velikim zanimanjem.« 4 GOSPODARSTVO Sejmo, da bomo Vse več sodelujočih v akciji Štafeta semen - Vsako dejanje šteje imeli hrano! Za samooskrbo so nujna domača semena avtohtonih sort, so poudarili na predstavitvi akcije Štafeta semen. Sodelujoči v akciji Štafeta semen bodo tudi letos sadili in sejali ter izmenjevali domača semena avtohtonih sort. Semena lahko izmenjajo na prireditvah, ki bodo vse do dneva Zemlje, ali preko foruma Vse o rastlinah. Semena si lahko tudi sposodijo v Semenski knjižnici v Mariboru ali pa se zanje dogovorijo na Kmetijskem inštitutu Slovenije v Ljubljani. Udeleženci najmanj 11 semen iste vrste posejejo, 11 jih izmenjajo, 11 pa pošljejo v skupno gensko banko. Osnova prehranske varnosti so semena. To misel so lani predstavniki Eko civilne iniciative Slovenije (Ekoci) uspešno prenesli med več tisoč ljudi, ki so sejali in semena izmenjevali z enako mislečimi. Letos se akcija nadaljuje, te dni se izteka rok za prijavo. Da so aktivnosti obrodile sadove, kažejo tudi podatki o tem, da se je podvojilo število kmetov, ki želijo pridelovati slovenska semena za trg. Zato ne preseneča, da so se ravno s to temo začeli letošnji spomladanski sejmi, eden od teh, Altermed, pa je z različnimi dogodki posebej poudarjal pomen izvora hrane, ki jo užijemo. Slovenija je rajski vrt in vsak mora narediti nekaj malega, da bo to ostala in da bomo v prihodnosti pridelali bistveno več za lastne potrebe. Vsako dejanje šteje, zato je pomembno, da vsak naredi, kar lahko, je med drugim opozorila Irena Ro-tar iz Ekoci. Tudi na 60 kvadratnih metrih površine se da pridelati dovolj zelenjave za štiričlansko družino, je na konkretnem primeru utemeljil Igor Škerbot iz KGZS Celje. Sanja Lončar, ki vodi projekt Skupaj za zdravje človeka in narave, je opozorila, da kapitalu ni do tega, da bi bili ljudje zdravi, in da moramo to narediti sami. Dokaz, da je tovrstna zavest med ljudmi vse večja, je po njenem mnenju tudi bistveno večji obisk na predstavitvi Štafete semen kot leto prej. Šele ko nekdo po-seje svoja semena, dojame, v čem je bistvo akcije. Sama je nabrala že 40 različnih vrst semen in ta zbirka je zanjo pomembnejša kot vsi teksti, ki jih je doslej napisala. V Amarantu so se pred leti med prvimi lotili organizirane ekološke pridelave semen na slovenskih kmetijah, je povedala Fanči Perdih. Izmenjavo so že prej imeli v okviru društev Ajda, nekateri kmetje pa so želeli več, imeli so dovolj površin za pridelavo semen za trg. Takrat jih Semenarna ni želela vzeti pod svoje okrilje, saj je menila, da v Sloveniji ni pogojev za pridelavo semen. Amarant je dokazal, da to ne drži. Avtohtonih semen resda pridobijo manj, a so zato bolj kakovostna, prilagojena rasti v teh okoliščinah. Po besedah Perdihove bi morali ljudi izobraziti tako, da ne bi znali le pridelati solate, temveč tudi vzgojiti vsaj eno vrsto semen. Tisti, ki tega še ne znajo, se lahko s semeni oskrbijo tudi pri Kmetijskem inštitutu Slovenije v Ljubljani in v žalskem vrtu zdravilnih in aromatičnih rastlin IHPS, kjer ponujajo tudi sadike. Tujci ne prihajajo iz ljubezni Da ni bolj državotvornega resorja v državi, kot sta skrb za naravne vire in zagotavljanje prehranske varnosti, je menil tudi mag. Dejan Židan, kmetijski in okoljski minister. Da ni vseeno, kdo so lastniki naših prehranskih podjetij, se je po njegovem mnenju izkazalo na primerih Semenarne Ljubljana in Fructala. »Zgodba z našo se-menarsko hišo je dokaz, kako se motijo tisti, ki govorijo, da lastništvo ni pomembno. Upanje, da nas imajo tujci, ki prihajajo k nam, radi, je napačno. Vsak pride k nam zaradi legitimnega interesa, da bi imel dobiček,« je poudaril Židan. Tovrstnih zgodb je po njegovem mnenju veli- ko tudi na področju naravnih virov, nazadnje so nas skušali žejne prepeljati čez vodo prav pri vodi z evropsko direktivo o javno-zaseb-nem partnerstvu. Zato se je zavzel za spremembo naše preveč liberalne zakonodaje glede oskrbe z vodo, kjer mora po njegovem mnenju pisati, da je voda, ki priteče iz pipe, javna dobrina in ne tržno blago. TATJANA CVIRN Meta Vrhunc: »Človek je postal popolnoma odvisen od plače, ki jo dobiva za svoje delo, in od hrane, ki je na voljo na trgu. Toda ta hrana je energijsko prazna in zaradi nje je človek bolan, vse bolj debel in neploden.« Teš dobil denar, poplačal posojila Termoelektrarna Šoštanj je prejela še več kot 117 milijonov evrov kredita iz Evropske banke za obnovo in razvoj, ki je sicer Tešu za gradnjo bloka 6 odobrila 200 milijonov evrov kredita. Potem, ko so s 440-milijonskim posojilom Evropske investicijske banke poplačali podi-zvajalce, bodo s tem kreditom dokončno poplačali premostitvena posojila ter seveda poskrbeli za tekoče financiranje in nadaljevanje izvajanja projekta. Ob tem pa se v javnosti pojavlja vse več očitkov vodstvu Teša oziroma direktorju Francu Roscu, da izvaja kadrovske čistke in mobing.V Tešu te očitke zavračajo in pojasnjujejo, da so sprejeli novo sistemizacijo delovnih mest, zaradi česar so spremenili nekatere pogodbe o zaposlitvi. S spremembami naj bi se strinjal sindikat in svet delavcev, sicer pa bodo v Tešu kmalu objavili razpis za novega direktorja. US Za pomladanski sejem radi rečemo, da z rožami kliče pomlad. Zadovoljni po prvem sejmu Na celjskem sejmišču so v nedeljo zvečer zaprli vrata za prvim sejemskim dogodkom v letošnjem letu, spomladanskim sejemskim četvorčkom Flora, Poroka, Altermed in ApiSlovenija. Število obiskovalcev, našteli so jih 21.500, je preseglo pričakovanja organizatorjev. Na sejmih so gostili vse, ki se zavedajo pomena skrbi za lastno zdravje in počutje tako na osebni ravni kot tudi v smislu prijetnega bivanja. Domači ponudniki in proizvajalci so obiskovalcem svetovali, predlagali najboljše rešitve in omogočili nakupe vsega potrebnega za dela na vrtu in v okolici doma, za dobro počutje in zdravje in tudi organizacijo poroke. Prva analiza rezultatov razi- skave, ki jo redno pripravlja organizator, med drugim kaže, da je skoraj tri četrtine razstavljavcev zadovoljnih in da so sejmi izpolnili pričakovanja. Podobno zadovoljstvo so izrazili tudi obiskovalci, saj je večina napovedala, da se bodo udeležili sejemskega dogajanja tudi v prihodnjem letu. US, foto. SHERPA GOSPODARSTVO 5 Rimske terme delajo in iščejo najemnika Stečaj le predah pred novim zagonom? Čeprav so od srede Rimske terme v stečajnem postopku, so v upravi družbe prepričani, da bodo normalno nadaljevali delo. Dokaz za te trditve je tudi odločitev sodišča, ki je na predlog stečajnega upravitelja Borisa Dolamiča za tri mesece dovolilo dokončanje nujnih poslov. V tem času naj bi upravitelj našel novega najemnika in poskrbel, da bo družba še naprej živela. Gre za posle iz rednega poslovanja in zdraviliške dejavnosti. Kot ocenjuje sodišče, so v Rimskih termah v času prisilne poravnave zdraviliško dejavnost dvignili na višjo Alenka Iskra tudi po stečaju ostaja v Rimskih termah kot vodja poslovanja. raven, nadaljnje delo pa je nujno tudi zaradi tega, da ne bi prišlo do zmanjšanja stečajne mase. Konec slabega Obeti za naprej, ko naj bi družba poslovala brez bremen iz preteklosti, so menda dobri. Prihodki rastejo, hotelske kapacitete so dobro zasedene, v zadnjem letu strmo narašča število gostov iz tujine. V Rimskih termah je zaposlenih 70 ljudi, ki podobno kot gostje novih razmer v družbi ne bodo občutili. Pozitivni trendi v poslovanju in optimistične napovedi za naslednje mesece obetajo, da bodo Rimske terme lahko še vedno nemoteno poslovale. »Za družbo Rimske terme se je zaradi uvedbe stečaja, ki prvenstveno pomeni razlastitev lastnikov, končalo neko obdobje, pred njo pa so novi izzivi,« je poudarila Alenka Iskra, po novem vodja poslovanja družbe v Rimskih Toplicah. O koncesiji tudi pravniki V Rimskih termah si bodo prizadevali, da bo na enak način kot do zdaj potekalo tudi poslovanje z vsemi poslovnimi partnerji, s katerimi so sodelovali že v preteklih 15 mesecih. Prav tako zagotavljajo, da bodo vse storitve, ki jih ponujajo, še naprej izvajali z najvišjo stopnjo kakovosti. Ob pozitivnih trendih v poslovanju so dobra popotnica in razlog za optimizem tudi hotelske zmogljivosti, ki so bile v prvih dveh mesecih letošnjega leta več kot 50-od-stotno zasedene. Kot je znano, je pred časom pristojno ministrstvo družbi Rimske terme podelilo koncesijo za zdraviliško zdravljenje. Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije je razpis za sofinanciranje programov objavil šele prejšnji teden, tako da je po oceni Iskre še dovolj časa za dogovor, verjetno pa bodo za odgovor, kako bo s koncesijo, iskali tudi pravno tolmačenje. URŠKA SELIŠNIK, foto: GrupA Gorenje usmerja pogled izven Evrope V velenjskem Gorenju so po objavi nerevidiranih konsoli-diranih računovodskih izkazov za lani še enkrat poudarili, da je za njimi zahtevno leto, saj je med drugim Skupina Gorenje začela seliti proizvodnjo in si prizadevala za znižanje zadolženosti. Po prodajno šibkih devetih mesecih leta je Gorenje v zadnjem četrtletju leta uspelo obrniti trend prodaje navzgor, predvsem v temeljni dejavnosti. Sicer so v celotni skupini lani ustvarili 1,26 milijarde evrov prihodkov od prodaje, kar je 1,5 odstotka manj kot v letu prej, vendar je v temeljni dejavnosti, ki jo predstavljajo izdelki za dom, prihodke povečala za 1,7 odstotka. Dobiček na letni ravni v višini 300 tisoč evrov je skladen z oceno, ki jo je Gorenje objavilo lani decembra. Za letos je predsednik uprave Gorenja Franjo Bobinac napovedal nadaljnje razdolževanje, večanje prodaje na neevropskih trgih, razvoj in uvajanje novih izdelkov ter optimiranje proizvodnih lokacij. US V boj proti vladi Združenje slovenske fotovoltaične industrije, ki ima sedež v Celju, se je odločilo za aktivnosti za skupno tožbo proti slovenski vladi za povrnitev škode, ki je bila povzročena z lani sprejeto uredbo, ki je znižala subvencije oziroma podpore električni energiji, proizvedeni iz obnovljivih virov energije. V združenju so prepričani, da je uredba protiustavna zaradi načina sprejemanja, posega v pričakovane pravice ter nižanja podpore zgolj fotovoltaičnim proizvodnim napravam. Do zdaj je zanimanje za sodelovanje v skupni tožbi izrazilo že več kot sto investitorjev. V združenju točnega seznama nimajo, zato pozivajo vse oškodovance, ki so lani decembra na omrežje priklopili sončno elektrarno, da se pridružijo skupni tožbi. US PREKLOPI NA ZELENO! POSTANI NOV UPORABNIK ZELENE JEKLENKE IN DO 30.6.2013 UNOVČI KUPON S POPUSTOM!* BREZHIBNA, VARNA, ČISTA. IN VEDNO PRI ROKI. 1 www.butanplin.si Prodajna mesta Zelene jeklenke v vaši bližini Vojnik: B.I.N.Z0TTL TRADE • Šmarje pri Jelšah: ŠTRAUS TGT, SP ŠTRAUS; KGZ SLOGA, PE ŠMARJE PRI JELŠAH • Rogaška Slatina: AM-AM MESNICA; TOPLIŠEK D.O.O. • Podčetrtek: POLJE D.0.0., PE PODČETRTEK • Bistrica ob Sotli: TGT ŠTRAUS, PE BISTRICA OB SOTLI • Podsreda: TRGOVINA PRI ŠVAJGERJU M&A • Kozje: M & AŠVAJGER D.O.O. • Laško: TRGOVINA TOČKA; KZ LAŠKO, LAŠČANKA • Rimske Toplice: KZ LAŠKO, PE RIMSKE TOPLICE • Radeče: KZ LAŠKO, RADEČANKA • Petrovče: LILYTRG0VINA IN BAR • Gotovlje: TRGOVINA GOTOVLJE, NATALIJA PETERNELS.P. • Šempeter v Savinjski dolini: MA - PROF D.O.O.; FIJAVŽ ŠTEFAN S.P. • Prebold: NATALIJA PETERNEL S.P., TUŠ MARKET PREBOLD; TRGOVINA BAR - KULTURNI DOM ŠEŠČE, NATALIJAPETERNEL S.P. • Braslovie: HMEZAD, KZ BRASLOVČE Z.0.0. • Velenje: OSMICA D.O.O. • Šoftanj: OSMICA D.O.O. • Nazarje: ERA KOPLAS D.O.O. • Ljubno: TRGOVINA LJUBNO, NATALIJA PETERNEL S.P. 2 'Kupon s popustom velja do 30.6.2013 I, na navedenih prodajnih mestih, in sicer ■f izključno ob prvem nakupu plina v 5 Zeleni jeklenki (novi uporabniki). Ostali z popusti in ugodnosti se ne seštevajo. Tretja os na cesto Arja vas-Velenje Vlada Janeza Janše se je v torek, na zadnji seji, seznanila s poročilom o realizaciji aktivnosti pri pripravi državnih prostorskih načrtov. Kot kaže, sta po novem za severni del 3. razvojne osi, od avtoceste do Velenja, ustavljeni obe predvideni trasi, hitro cesto pa naj bi umestili kar na obstoječo cesto Arja vas-Velenje. Kot navajajo v pristojnem ministrstvu se je različica F2-2 od Šentruperta do Velenja izkazala za nesprejemljivo z vidika varstva kmetijskih zemljišč. Ta trasa je, podobno kot trasa F3b, padla zaradi nasprotovanja v lokalnem okolju, pri čemer ministrstvo k trasi Velenje-Podlog dodaja še velike vplive na območje ohranjanja narave. Zato so trasi ustavili, za boljšo prometno povezavo Sa-vinjsko-šaleške regije pa se umeščanje trase nadaljuje v okviru koridorja obstoječe cestne povezave Arja vas-Ve-lenje. Tako bi lahko zagotovili tudi ustrezno navezavo na načrtovano cesto med Velenjem in Slovenj Gradcem pri Gorenju. »Vsak poseg na cesto Arja vas-Velenje bi pomenil zastoje v prometu, ki si jih v tem trenutku ne moremo dovoliti,« je nove načrte komentiral velenjski župan Bojan Kontič. US Z Zeleno jeklenko do ugodnosti vse leto Zelena jeklenka bo vedno tam, kjer jo potrebujemo. Po njo lahko skočimo sami, mimogrede, saj nam je na voljo na več kot 500 prodajnih mestih po vsej Sloveniji, tudi v Celju, Vojniku, Laškem, Žalcu, Velenju, Mozirju, Rogaški Slatini, Podčetrtku in še marsikje drugje. V vseh teh krajih, pa tudi v Slovenskih Konjicah, Zrečah, Vitanju, Vranskem, skoraj vsepovsod, jo lahko enostavno in hitro na brezplačni številki Kater- okoli pot že uberemo. Zelena jeklenka nas vselej prijetno nagradi. Zelene ugodnosti Nakupi plina v Zeleni jeklenki so vselej dobra izbira. Ne samo, da dobimo pregledano in čisto jeklenko priročnih dimenzij, temveč si s tem zagotovimo tudi visoko kvaliteten plin, s katerim lahko pripravimo veliko okusnih kosil za vso družino. Z Zeleno kartico ugodnosti, ki jo prejmemo vsi, ki Zeleno jeklenko naročamo z dostavo na dom, prejmemo plin v vsaki 11. Zeleni jeklenki brezplačno. Če pa Zeleno uspešno izberemo^ eno izmed J! Priporočaj zeleno tudi ria: ^^^^^^ www.butanplin.si/vsebina/priporocaj-zeleno/. Zelena jeklenka nagrajuje našo zvestobo, zato bomo z nakupi pri izbranih pooblaščenih prodajalcih deležni ugodnosti vse leto. Z vsakim nakupom do konca leta prejmemo popust ter prihranimo, in to vsakič več! Če smo med tistimi, ki bomo Zeleno jeklenko preizkusili prvič, lahko na izbranih prodajnih mestih kupimo plin kar 10 % ugodneje. Vse, kar moramo za to storiti, je, da izrežemo spodnji kupon in se oglasimo pri našem najbližjem prodajalcu Zelene jeklenke. VOJNIK: B.I.N.Z0TTL TRADE ŠMARJE PRI JELŠAH: ŠTRAUS TGT, SP ŠTRAUS • KGZ SLOGA, PE ŠMARJE PRI JELŠAH ROGAŠKA SLATINA: AM-AM MESNICA • TOPLIŠEK D.O.O. PODČETRTEK: P0UE D.O.O., PE PODČETRTEK BISTRICA OB S0TU: TGT ŠTRAUS, PE BISTRICA OB SOTLI PODSREDA: TRGOVINA PRI ŠVAJGERJU M&A KOZJE: M&AŠVAJGER D.O.O. LAŠKO: TRGOVINA TOČKA • KZ LAŠKO, LAŠČANKA RIMSKE TOPLICE: KZ LAŠKO, PE RIMSKE TOPLICE RADEČE: KZ LAŠKO, RADEČANKA PETROVČE: ULY TRGOVINA IN BAR GOTOVLJE: TRGOVINA G0T0VUE, NATALIJA PETERNEL S.P. ŠEMPETER V SAV. DOLINI: MA ■ PROF D.O.O. • FIJAVŽ ŠTEFAN S.P. PREBOLD: NATALIJA PETERNEL S.P., TUŠ MARKET PREBOLD • TRGOVINA BAR - KULTURNI DOM ŠEŠČE, Natalija Peternel s.p. BRASLOVČE: HMEZAD, KZ BRASLOVČE Z.0.0. VELENJE: OSMICA D.O.O. ŠOŠTANJ: OSMICA D.O.O. MOZIRJE: ASC 2000 NAZARJE: ERA KOPLAS D.O.O. UUBN0: TRGOVINA UUBN0, NATALIJA PETERNEL S.P. Spoznajte Zeleno jeklenko in se udobno navadite nanjo. Sebi najbližje prodajno mesto enostavno poiščite na www.butanplin.si ali pa Zeleno jeklenko naročite kar na dom na 080 2005. Nov urgentni center bo Skupaj z zdravniki iz zdravstvenega doma Obstoječa urgenca celjske bolnišnice ima kar osem vhodov, nov urgentni center bo imel le dva, kar bo omogočilo hitrejše delo in manj kadra, ki sprejema paciente. CELJE - Splošna bolnišnica Celje že nekaj let načrtuje nadomestno bolnišnično novogradnjo v velikosti 20 tisoč kvadratnih metrov, ocenjeno na okoli 45 milijonov evrov. Ker denarja ni, projekta še ne bo mogoče uresničiti. Bo pa v Celju do konca leta 2014 zrasel nov urgentni center. Urgentni center Celje bodo zgradili na mestu načrtovane nadomestne novogradnje. Predstavljal bo pritličje objekta, na katerem bodo lahko v prihodnosti zgradili še več nadstropij in tako postopno uresničili prvotne načrte. Nujna oskrba na enem mestu Nova urgenca bo obsegala po 1.500 kvadratnih metrov v pritličju in v kletni etaži. Po besedah strokovnega direktorja celjske bolnišnice asist. Franca Vindišarja je zasnovana za sprejem in obravnavo okoli sto tisoč bolnikov letno, saj bo pokrivala potrebe celotne regije. V novem urgen-tnem centru bodo sicer zdru- žili nujno medicinsko pomoč na primarni in sekundarni ravni, kar pomeni, da bodo v njem poleg specialistov iz bolnišnice delali tudi zdravniki prehospitalne enote celjskega zdravstvenega doma. »Urgen- tni center bo povečal hitrost in učinkovitost obravnave nujnih stanj, omogočal bo enotno in celovito obravnavo na enem mestu, pomenil pa bo tudi racionalizacijo kadra in medicinske opreme ter posledično V urgentnem centru bodo triažni ambulanti za preho-spitalno enoto, štiri kirurške ambulante, ambulantna operacijska soba, mavčarna, prostora za reanimacijo, operacijska dovrana, opazovalna enota za intenzivno nego s sedmimi posteljami, opazovalna enota za internistične bolnike z osmimi posteljami in vsa potrebna rentgenolo-ška in CT-diagnostika. optimizacijo stroškov dela,« napoveduje Vindišar. S pomočjo evropskega denarja Urgentni center Celje je del projekta gradnje mreže urgentnih centrov Slovenije, ki ga bosta v večini financirala zdravstveno ministrstvo in Evropska unija. Celjska urgenca bo po trenutnih ocenah stala okoli devet milijonov evrov in pol, Splošna bolnišnica Celje naj bi zanjo po besedah direktorja mag. Marjana Ferjanca prispevala približno milijon evrov in pol. Trenutno sicer pripravljajo vse potrebne projekte in investicijsko dokumentacijo, stroji pa bodo po načrtih zabrneli že proti koncu letošnjega leta. Urgentni center mora biti namreč zaradi črpanja evropskega denarja pod streho najkasneje do konca prihodnjega leta. ANJA DEUČMAN Foto: GrupA SPODBUDNA ZGODBA Kruh, kot so ga poznali nekoč Skrivnost je »živa« voda »Za proizvodnjo >živega< kruha me je pred leti spodbudil obisk trgovine z živili, v kateri so ob vsakem kruhu navedene tudi njegove sestavine. Zgrozil sem se, ko sem ugotovil, da med sestavinami prevladujejo emulgatorji,« pojasnjuje povod za nastanek pekarne Deveta vas lastnik in direktor Matjaž Magajna. Pred nekaj leti je nato v Podvinu pri Polzeli kupil majhno pekarno, v kateri je obdržal vse zaposlene delavce in spremenil postopke peke. Osnovni namen pekarne oziroma tako, kot so ga nekoč Deveta vas je peči kruh na pripravljale gospodinje. Kruh tradicionalen, naraven način je namreč, kljub temu, da niso V pekarni Deveta vas si želijo še naprej obdržati obstoječo kakovost kruha. Že zdaj je večina surovin, ki jih uporabljajo, slovenskega porekla, v prihodnje pa si želijo ta delež še povečati in se še bolj tesno povezati z lokalnimi pridelovalci. uporabljale umetnih dodatkov, ostal svež tudi teden dni in več. Po besedah Matjaža Ma- gajne je skrivnost v uporabi »žive« vode. Ker v neposredni bližini pekarne ni izvira vode, se je povezal s celjskim znanstvenikom Vilijem Poznikom. Z njegovim vitalizatorjem zdaj v pekarni v Podvinu pri Polzeli oplemenitijo vodovodno vodo. Drobec moke namreč lahko absorbira veliko več te vode kot navadne. Testo posledično vzhaja počasneje, kar pomeni daljše zorenje testa in s tem večjo kakovost proizvoda. Kruh zaradi tega ostane dlje časa svež, kljub temu, da ne vsebuje umetnih dodatkov. »Izdelke pripravljamo več dni. Prvi dan zmešamo osnovne sestavine, naslednji dan dodamo še preostanek moke in ostale začimbe. Vse skupaj močno pregnetemo, da testo dobi žilavo strukturo. Zadnja faza je zorenje, ko kruh dobi tisti pravi aromatičen okus,« pojasni postopek Magajna. Osnovnemu kruhu pogosto primesijo še najrazličnejše dodatke, kot so olive, suhi paradižnik ali celo domača čebula. Odkrili tržno nišo Na dan spečejo 700 kilogramov kruha, ki ga prodajajo po vsej Sloveniji. Tovrstne izdelke odkupujejo predvsem trgovine z zdravo prehrano in šole. »Peka kruha brez dodatkov je vsekakor tržna niša. Dodatki so dragi in popolnoma nepotrebni. Glede na prehransko vrednost je »živ« kruh med najcenejšimi na tržišču. Pekarna Deveta vas je v zadnjem letu ustvarila stoodstotno gospodarsko rast,« je zadovoljen Magajna, ki je prepričan, da je ključ do uspeha, da skupaj s sodelavci verjamejo v to, kar ustvarjajo, in se povezujejo z ostalimi lokalnimi proizvajalci. Na drugi strani tudi ni vse tako rožnato. Pri poslovanju je po besedah Magajne potrebno biti vse bolj pazljiv. Čedalje več trgovin se namreč sooča s težavami plačila, kar je lahko za podjetje z manjšim obsegom proizvodnje hitro usodno. ŠPELA OŽIR Foto: osebni arhiv Pekarna Deveta vas je znana po peki kruha brez umetnih sestavin. Matjaž Magajna se je s svojo ekipo pred kratkim lotil tudi peke kruha iz konopljine moke. Pekarna Deveta vas je del projekta Kooperative Dobrote Slovenije, katere namen je povezati vse lokalne pridelovalce, predelovalce in potrošnike. Vozilo z lokalnimi proizvodi oziroma mala mobilna kmečka tržnica potuje po Savinjski dolini in v različnih krajih prodaja lokalne proizvode, med drugim tudi kruh pekarne Deveta vas. Do zdaj so v mrežo Kooperative Dobrote Slovenije vključeni kraji Polzela, Žalec in Celje, kar pomeni, da se v vseh naštetih krajih ob določenih dnevih in urah ustavi vozilo z lokalnimi proizvodi. NA KRATKO Zapleten zdravstveni klobčič MOZIRJE - Svetniki so v prvi obravnavi odloka popustili in dovolili prenos sedeža javnega zavoda zgornjesavinjski zdravstveni dom iz Mozirja v Nazarje. Tako so se odločili zaradi mnenja pristojnega ministrstva zaradi lažjega zagotavljanja 24-urne oskrbe in na račun lažjega zagotavljanja prostorov za službo organizacije nujne medicinske pomoči in dežurstva. Pri odpletanju zgornjesa-vinjskega zdravstvenega klobčiča se bo očitno zdaj zapletlo pri sofinanciranju gradnje prizidka k nazarski zdravstveni postaji. Gradnjo prizidka naj bi v sedmih občinah glede na pripravljeni odlok sofinancirali glede na število prebivalcev. Iz Mozirja, kjer naj bi poplačali največji delež, je že mogoče slišati, da ne bodo nakazali predvidnega denarja, hkrati pa menijo, da je naložba v Nazarjah preobsežno zastavljena. Tudi zato bodo v Nazarjah pridobili oceno investicije in grobo idejno zasnovo. Glede na to, da se je javni zavod znašel v precej globokih rdečih številkah - lani je ustvaril 160 tisoč evrov izgube - bo zgornjesavinjsko zdravstvo verjetno tema še več različnih sestankov in usklajevanj. US Kdo je lani zaslužil največ? ŽALEC - Med ustanovami v javnem sektorju občine Žalec je bila najvišja povprečna bruto izplačana plača lani novembra v žalskih lekarnah, kjer ta je znašala malo manj kot 2700 evrov. Na drugem mestu je Osnovna šola Šempeter, kjer je bila povprečna bruto izplačana plača 2144 evrov. Zanimivo je, da se je najnižja bruto izplačana plača lani novembra v večini osnovnih šol v občini Žalec gibala okrog 770 evrov, v Osnovni šoli Šempeter pa je ta znašala 1065 evrov. Najvišjo bruto plačo so lani novembra izplačali v Zdravstvenem domu Žalec. Z vsemi dežurstvi, hišnimi obiski in zdravljenju na domu je ta znašala 7723 evrov bruto. Med žalskimi osnovnimi šolami pa je bila najvišja izplačana plača lani novembra nekaj več kot 3000 evrov bruto v I. osnovni šoli Žalec. ŠO Otroci spet v Baško LAŠKO - Občina v sodelovanju s Celeio letos pripravlja letovanje za otroke od šest do vključno petnajst let. Otroci iz celotne občine Laško bodo lahko preživeli deset počitniških dni v Celjskem domu v Baški na otoku Krku. Pri tem lahko starši pridobijo občinsko subvencijo. Polna cena letovanja znaša namreč 400 evrov. Za otroke z zdravstvenimi težavami je cena skoraj za polovico nižja. Starši lahko vložijo vlogo za subvencioniranje letovanja, pri tem pa je odstotek pomoči odvisen od povprečnega mesečnega dohodka na osebo in je razviden iz odločbe o otroškem dodatku. V Laškem so prvič 71 otrok odpeljali na morje že leta 2007. Iz leta v leto se število zmanjšuje, vendar računajo, da jih bo letos vsaj 30. V ta namen so v proračunu zagotovili 15 tisoč evrov. Prednost pri subvenciji imajo poleg otrok z zdravstvenimi težavami in otrok iz družin z nižjimi dohodki še otroci iz rejniških družin. Določene ugodnosti, kot je plačilo na obroke, nudijo tudi samoplačnikom. Občina bo za vse prijavljene krila tudi prevoz na morje. StO Za mlade prostovoljce ŠENJTUR - Mladinski center zaradi precejšnjega zanimanja mladih za opravljanje prostovoljske službe v Evropi ali zunaj nje ter bližajočega se prijavnega roka na razpis Evropske unije že drugič pripravlja predstavitev evropske prostovoljske službe. Za vse zainteresirane bo predavanje jutri, v petek, ob 18. uri. Prostovoljstvo v tujini je med mladimi vse bolj priljubljena oblika širjenja obzorij. Celoten proces izbire države in organizacije, kjer bo prostovoljec gostoval, traja več kot mesec dni. Projekt sicer financira Evropska unija iz programa Mladi v akciji. Namenjen je vsem mladim, ne glede na njihov trenutni status, starim od 18 do vključno 30 let. Prostovoljci v tujini lahko postanejo za obdobje od dveh do 12 mesecev. Področja, na katerih lahko delujejo, so zelo raznolika - od okoljevarstva, umetnosti, kulture, aktivnosti z otroki, mladimi ali ostarelimi, aktivnosti z ljudmi s posebnimi potrebami do športa in drugih družbeno koristnih dejavnosti. StO STE V STISKI? POTREBUJETE NASVET ali SAMO POGOVOR? POKLIČITE:090 200 200 Tudi razstava v dvorani petrovške zadruge je prikazovala utrinke iz življenja in dela hmeljarjev oziroma pivovarjev. Sejem za »kšeft« Bili smo med številnimi obiskovalci Jožefovega sejma v Petrovčah ŽALEC - V torek smo za trenutek pomislili, da smo se zmotili, ko smo se ustavili v Petrovčah. V osrednjem Marijinem romarskem kraju na Celjskem naj bi nas pričakal Jožefov sejem v znamenju srebrnega jubileja, vendar je bil na uradnem odprtju tolikokrat omenjen Frančišek, da je mogoče kdo za trenutek pomisli, da se je ustavil na kakšnem drugem sejmu. Če ob tem upoštevamo vreme in opombo moderatorja programa Francija Podbre-žnika, da si za petrovški sejem moški že po tradiciji oblečejo bolj dolge spodnjice, potem številnim obiskovalcem v resnici ni nič manjkalo. Že na prvi pogled je namreč pestra sejemska ponudba razblinila vse dvome. Za Jožefov sejem v Petrovčah že od nekdaj velja, da je namenjen kmetom in vrtičkarjem, saj je bilo tudi letos na več kot sto stojnicah mogoče kupiti vse, kar potrebujejo v teh spomladanskih dneh za delo na poljih in njivah ter vrtovih. »Zadovoljni smo z vremenom in veseli, ker nas je znova obiskalo toliko obiskovalcev. Verjetno so zadovoljni tudi sejmarji oziroma prodajalci, saj je vsako leto veliko zanimanja za sodelovanje, pri čemer sem prepričan, da morata od vsakega nakupa imeti nekaj tako prodajalec kot kupec,« je vidno dobre volje pripovedoval predsednik Kmetijske zadruge Petrovče Franci Gajšek. Petrovška zadruga je namreč ob številnih drugih pomočnikih glavni »krivec« za 25-letno sejemsko tradicijo. Če sva se z Edom šalila, da je bilo še najmanj gneče pri stojnici, kjer so prodajali motike, lopate in druge pripomočke za delo, je bilo veliko gneče povsod, kjer so bile na voljo domače dobrote. Sameval je le »štant«, kjer so še vedno na veliko oznanjali, da prodajajo konjsko meso. »Veliko negativne reklame so nam naredili. O konjskem mesu, čeprav je med bolj kakovostnimi, in izdelkih ne slišiš nič dobrega. Verjetno bomo morali vse skupaj zapreti,« je omenil mlad prodajalec iz mesnice v Slovenski Bistrici. Med prijatelji Tako so znova oživele petrovške ulice in čeprav bi se morda kdo namrgodil, da je na tem sejmu na voljo vse od nedrčka do traktorja, pa obiskovalci s tovrstnimi pomisleki nimajo težav. »V Petrovčah se zberejo tisti, ki imajo radi slovensko zemljo, saj ima naš sejem kulturno-etnološki pomen. Res smo razmišljali, da bi ga dvignili na višjo raven, vendar to zaradi omejenosti prostora kot tudi zaradi dobrega odziva ljudi ni več v ospredju,« je navrgel Gajšek. Pritrdil mu je tudi žalski župan Janko Kos, ki je prepričan, da pripravljajo v Petrovčah eno najboljših strokovnih, tematskih in družabnih sejemskih prireditev. Rdeča nit letošnjega dogajanja je bila razstava Pivo slovenskih pivovarjev, kjer je svoje izdelke iz zelenega zlata na pokušino ponudilo devet malih slovenskih pivovarjev. Tudi to je bil razlog za živahno dogajanje v Petrovčah, kjer so se šibile stojnice, stiskale roke za dober »kšeft« in srečevali prijatelji. Pisano druščino so oblikovali tudi različni gostje, od celjskega škofa Stanislava Lipovška, ki se je v imenu obiskovalcev zahvalil za lepo vreme, do bivšega in verjetno prihodnjega zunanjega ministra Karla Erjavca, ki je obljubil gradnjo izpostave doma za starejše občane. O težavah, ki pestijo savinjske hmeljarje, na letošnjem sejmu niso razpredali. URŠKA SELIŠNIK Foto: SHERPA Na Jožefovem sejmu v resnici »ni, da ni«. NE PREZRITE »Kaj nam pomaga lastna država, če je ne znamo upravljati, kaj polne trgovine, če je za večino ljudi blago v njih nedosegljivo? Sanje so se razblinile, v Evropski uniji smo, a z neba ne letijo »pohane piške«.« To je drobec iz zanimive razprave v okviru prve v nizu Debat z namenom, ki jo je spremljala novinarka Ivana Sta-mejčič. Berite nas tudi prihodnji četrtek, 28. marca! NA KRATKO Z butarami do novih protez VRANSKO - Na Vranskem je prisotna dolgoletna tradicija izdelovanja cvetja iz krep papirja. Še posebej oživi v tednu pred cvetno nedeljo, ko verniki tovrstno cvetje vpletajo v butare. Vranski prostovoljci letos že deseto leto zapored izdelujejo butare, katerih izkupiček nato namenijo za dobrodelni namen. Zbran denar bodo podarili domačinu Dejanu Grilju, ki je v delovni nesreči izgubil obe roki, zato si želi kupiti bionske proteze. Po besedah Martine Felicijan, glavne pobudnice izdelovanja cvetja iz krep papirja in ohranjanja tovrstne dediščine, so si zastavili visok cilj. Izdelati želijo več kot tisoč butar, v katere bodo vpletli 15 tisoč cvetov. Zaradi velikega povpraševanja so butare Vranščani v Zavodu svetega Rafaela Vransko začeli izdelovati že prejšnji teden. ŠO Manj požarov in več naravnih nesreč LUČE - Predsednik in poveljnik edinega prostovoljnega gasilskega društva, Anton Pečovnik in Tomaž Funtek, sta z županom Cirilom Roscem podpisala aneks k tristranski pogodbi o izvajanju javne gasilske službe. Lučki gasilci so lani še posebej slovesno obeležili sto let dela, seveda pa sodelovali tudi v intervencijah v novembrskih poplavah, ko so vložili velike napore v zagotavljanje varnosti prebivalcev in premoženja. Takrat se je sprožilo kar nekaj plazov, ki so celo ogrožali prebivalce stanovanjske hiše. Tako se tudi v Lučah soočajo z večjim številom intervencij ob naravnih nesrečah, kjer se trend zvišuje v nasprotju s požari, ki jih je zaradi preventivnega delovanja in osveščanja prebivalstva manj. Občina Luče je za namen izvajanja programa požarnega varstva zagotovila približno 20 tisoč evrov. US Pred prvo letošnjo sejo DOBJE - Občina je med manjšimi v državi in glede na omejen proračun učinkovito deluje tudi z minimalnim številom sej občinskega sveta. Zakonsko so namreč določene najmanj štiri. Prvo letošnjo načrtujejo do konca meseca. Kot je povedal župan Franc Leskovšek, se jim zdi predvsem pomembno, da se držijo začrtane poti in izvedejo najbolj pomembne zastavljene projekte. Dolga zima je pustila hude posledice tudi na njihovih cestah, kar bi lahko resno ogrozilo druge proračunske postavke. Zato se bodo poskušali povezati z drugimi občinami in na ta problem opozoriti tudi državo. Ceste bodo tako zagotovo ena osrednjih tem prihodnje občinske seje. StO SVET ZAVODA Šole za HORTIKULTURO IN VIZUALNE UMETNOSTI Celje, Ljubljanska cesta 97, 3000 CELJE razpisuje delovno mesto RAVNATELJA - DIREKTORJA* Izvoljeni kandidat bo opravljal funkcijo ravnatelja Srednje poklicne in strokovne šole in direktorja zavoda Šole za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje. Kandidat mora za imenovanje na funkcijo ravnatelja- direktorja izpolnjevati pogoje v skladu z Zakonom o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Ur. l. RS, št. 16/07 - uradno prečiščeno besedilo, 36/08, 58/09, 64/09, 65/09, 20/11, 40/12-ZUJF in 57/12-ZPCP-2D;) Kandidat mora imeti pedagoške, vodstvene, organizacijske in druge sposobnosti za uspešno vodenje zavoda. Predvideni začetek dela je 1.7.2013. Izbrani kandidat bo imenovan za dobo 5 let. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev: • dokazila o izobrazbi, nazivu, opravljenem strokovnem izpitu, • opravljenem ravnateljskem izpitu, • delovnih izkušnjah v vzgoji in izobraževanju, • potrdilo o nekaznovanosti in potrdilo sodišča, da kandidat ni v kazenskem postopku • kratek življenjepis, • program vodenja zavoda za mandatno obdobje pošljite v 8 dneh po objavi razpisa na naslov: SVET ZAVODA ŠOLE ZA HORTIKULTURO IN VIZUALNE UMETNOSTI CELJE, Ljubljanska cesta 97, 3000 Celje, z oznako »Prijava na razpis za ravnatelja/direktorja«. Kandidati bodo pisno obvestilo o imenovanju prejeli v zakonitem roku. • Moška slovnična oblika se v celotnem tekstu nanaša na oba spola. Plazovi zbujajo skrb Do sanacije le s pomočjo države ŠMARJE PRI JELŠAH - Obilno deževje in taljenje snega sta sprožila več plazov v različnih delih občine. Posebej zaskrbljujoči so štirje največji, občina pa pri njihovi sanaciji računa na pomoč države. V večini gre za plazove, ki so se sprožili že v preteklosti, taljenje snega in deževje v preteklih tednih pa sta povzročila ponovno drsenje zemlje. Eden večjih plazov, ki neposredno ogroža celo stanovanjsko hišo in nekaj gospodarskih poslopij, je v Gornji vasi pri Šentvidu. Ker se je sprožil že lani jeseni, občina že pripravlja projektno dokumentacijo za njegovo sanacijo, ki bo po besedah župana Jožeta Čakša stala približno 150 tisoč evrov. Plaz na Babni Gori v krajevni skupnosti Sveti Štefan, velik kar pet hektarov, se že nekaj let pojavlja na kmetijskem zemljišču, zaradi novega drsenja zemlje pa sta zdaj ogrožena dovozna cesta k eni od domačij in kozolec. »Gre za velik in s strokovnega vidika izjemno zahteven plaz, v prvi vrsti pa bomo skušali opraviti najnujnejša vzdrževalna dela, s čimer bi preprečili nadaljnje širjenje plazu,« pravi Čakš in našteva še plazova, ki ogrožata lokalni cesti. Prvi je plaz v Pustikah pri Zibiki, drugi pa prav tako na območju Zibike, v Strtenici. Po besedah župana občina naštetih plazov in še številnih manjših, ki so prizadeli predvsem kmetijska zemljišča, ne bo zmogla sanirati brez pomoči države. Občinske službe nastale plazove sproti popisujejo in jih prijavljajo Sektorju za odpravo posledic naravnih nesreč Ministrstva za kmetijstvo in okolje, ki je že v preteklosti finančno pomagalo pri ureditvi nekaj plazovitih območij. Na občini upajo, da bodo s prijavami uspešni. Ob tem sicer poudarjajo, da zaradi pomanjkanja denarja v državnem proračunu še vedno niso uspeli sanirati nekaj plazov, ki so se sprožili že v letih 2007 in 2010. AD Foto: arhiv občine Skupaj proti poplavam POLZELA - Občina je v soboto organizirala čiščenje potoka Ložnica, ki že nekaj časa ob obilnejših padavinah ogroža poplavno varnost v Založah in Orovi vasi. Ker je narasli vodotok jeseni povzročil precej škode, je polzelska občina začela urejati njegove brežine. Polzelani so že jeseni očistili vodni raz-bremenilnik. Sobotna akcija je bila bistveno obsežnejša. Poleg delavcev občinskega režijskega obrata, članov prostovoljnih gasilskih društev Andraž nad Polzelo, Ločica ob Savinji in Polzela so se čiščenju pridružili tudi pripadniki Slovenske vojske iz celjske vojašnice in nenazadnje nekaj domačinov. Akcije se je udeležil tudi župan Jože Kužnik, ki se je vsem 60 zbranim prostovoljcem zahvalil za pomoč. Tovrstni ukrepi bodo namreč preprečili nevšečnosti in obenem občanom, ki živijo na poplavno ogroženih območjih, zagotovili varnost. ŠO Premalo denarja za zimsko službo ŠMARJE PRI JELŠAH - Občina je za zimsko službo v letošnji sezoni porabila skoraj 160 tisoč evrov več, kot je predvidela v proračunu. Primanjkljaj je pokrila z denarjem, namenjenim za letno sprotno vzdrževanje občinskih cest. Občina je na podlagi izkušenj iz preteklih let to zimo za zimsko službo rezervirala 314 tisoč evrov. Zaradi obilnega sneženja je bilo treba opraviti več pluženj kot v preteklih sezonah, prav tako so bile večje potrebe po posipavanju cest. Do prvega marca je tako zimska služba, ki jo izvajata celjski Voc in podjetnik Marjan Sajko z dvanajstimi podizvajalci, zahtevala malo več kot 470 tisoč evrov. Razliko je občina zagotovila iz postavke letnega tekočega vzdrževanja cest, od koder bo verjetno črpala tudi denar za popravilo cestne infrastrukture, ki jo je zima močno uničila. Po prvih ocenah je škode za okoli 70 tisoč evrov. AD Enkrat na teden je dovolj ROGATEC - 6. februarja je zaživela občinska blagajna, v kateri lahko občani položnice nekaterih javnih ustanov in zasebnih podjetij plačujejo brez provizije. Kot pravijo na občini, je blagajna dobro zaživela. Blagajna, ki so jo uredili v prostorih občinske uprave, je odprta enkrat tedensko. Doslej je svoja vrata odprla šestkrat, občani pa so v njej plačali 269 položnic v skupnem znesku skoraj 17.600 evrov. Na občini ugotavljajo, da delo blagajne enkrat tedensko zaenkrat zadostuje potrebam, si bodo pa še naprej prizadevali, da bodo lahko občani brez provizije plačevali položnice čim več podjetij. Od odprtja blagajne so sicer podpisali dve novi pogodbi, z Vzajemno in javnim zavodom RTV Slovenija. AD Poplava še ni pozabljena REČICA OB SAVINJI - V občini se še vedno ubadajo z odpravljanjem posledic uničujoče poplave novembra lani. Na različnih mestih so se sprožili štirje večji plazovi, njihovo sanacijo pa je občina prijavila na ministrstvo za kmetijstvo in okolje. Kdaj in kako bodo te plazove lahko sanirali, je še nemogoče napovedati. V poplavi je bilo poškodovano tudi domovanje družine Bezjak. Za njihovo stanovanje v na-zarskem bloku je občina sklenila najemno pogodbo s podjetjem BSH Hišni aparati. Pogodbo so sklenili za pol leta in upajo, da bodo v tem času rešili problem Bezjakove hiše. Sicer se je na posebnem podračunu, ki so ga v občini odprli za Bezjakove, nabralo 3.759 evrov, ki jih bodo nakazali nesrečni družini. Na račun občine so posamezniki in podjetja nakazali več kot 12 tisoč evrov, ki jih bodo porabili za sanacijo mostov na potoku Rečica. US novi tednik Plaz v Gornji vasi grozi domačiji Rožencvet. Inovativno šolstvo je odgovor na krizo NA KRATKO Pri zagotavljanju učinkovitega delovanja šolskega sistema za podporo razvoju gospodarstva ne gre samo za avtomatizacijo pridobivanja osnovnih teoretič nih znanj in organizacijo dela, marveč gre v prvi vrsti za vpeljavo najsodobnejših tehnologij v učne procese. Zavedamo se pomena zagotavljanja kakovostnega vzgojno-izobra-ževalnega procesa na vseh svojih srednjih in višjih šolah ter pri programih izobraževanja odraslih. Šolski sistem ni sam sebi namen, njegovo učinkovitost predstavlja uporabnost pridobljenih znanj in kompetenc ob vstopanju na trg dela. Šolski center Celje je izobraževalna ustanova, ki se zaveda, kako pomembno je usposobiti fleksibilne in kom-petenčno usposobljene dijake in študente za trg delovne sile. S tem namenom smo se vključili v projekt posodobitve Medpodjetniških izobraževalnih centrov (MIC), ki se v okviru javnega razpisa sofinancira iz Evropskega sklada za regionalni razvoj v programskem obdobju 2007-2013 -Operativni program krepitve regionalnih razvojnih potencialov in Ministrstva za izobraževanje, znanost, kulturo in šport. MIC je postal sinonim gibala za razvoj in inovativno st tako na lokalni kot na nacionalni ravni. Posodobljena učna tehnologija V sklopu MIC smo se odločili posodobiti učne tehnologije za vsa področja, za katera izobražu- jemo. Ponosni smo, da smo pridobili eno najsodobnejših oprem za področje robotike, obdelovalne stroje, kot na primer 5 D fre-zalni stroj ali najsodobnejši stroj za žično erozijo. Delno smo prenovili opremo avtoremontno dejavnost, na področju elektrotehnike pa smo se opremili z didaktičnimi pripomočki za inteligentne instalacije in foto-voltaiko. Z novo opremo za medijsko tehniko smo vzpostavili internetno televizijo, novo opremo pa smo pridobili tudi na področju varovanja okolja. Vsa ta oprema predstavlja temelj za zagotavljanje kvalitetnega izobraževanja za pridobitev ključnih kompetenc za delovanje na evropskem tržišču, pripomore k vseživljenjskemu učenju in omogoča prilagoditev sistema izobraževanja tako, da bo mogoč hiter odziv na nove zahteve po kompetencah posameznikov na skupnem evropskem trgu ter s tem omogoča dvig konkurenčnosti. Z najnovejšo opremo se lahko še hitreje odzivamo na potrebe gospodarstva, prispevamo k uravnoteženemu regionalnemu razvoju in (p)ostajamo šolski center, ki spodbuja inovativno znanje, šolski center, ki zna in zmore usposobiti najboljše dijake, študente, učeče se odrasle, torej vse, ki kakorkoli sodelujejo v učnem procesu. Z zadovoljstvom lahko povemo, da je na novi opremi poleg dijakov in študentov pridobivalo nova znanja in veščine že več kot 200 zaposlenih pri raznih deloda-■ jalcih in da jih je bilo od tega 6 celo iz tujine. Spet nagrade samo za kulturnike NA KRATKO CELJE - Že prihodnje leto naj bi v knežjem mestu znova podeljevali posebne nagrade kulturnim ustvarjalcem. Predlog mestne svetnice Jane Govc Eržen (LDS) so podprli na zadnji seji mestnega sveta in zadolžili občinske strokovne službe, da pripravijo vse potrebno za razpis. Kot je povedal predsednik občinske komisije za nagrade in priznanja Marko Zidanšek, tudi v komisiji to pobudo podpirajo in menijo, da bi nagrade kulturnim ustvarjalcem podeljevali ob slovenskem kulturnem prazniku. Celje je do prve polovice 90. let že imelo posebne, stanovske nagrade za kulturne ustvarjalce, potem so jih vključili v skupen nabor in zdaj kot najvišja občinska priznanja podeljujejo naziv častnega meščana ter zlate, srebrne, bronaste in kristalne celjske grbe. Da ne bo več prerekanja Kot pravi pobudnica nove samostojne nagrade za kulturne ustvarjalce Jana Govc Eržen, bi si kulturniki vendarle zaslužili povsem svoja priznanja. Meni namreč, da je Celje mesto z izjemno dolgoletno tradicijo na vseh področjih kulturnega ustvarjanja. »Naj gre za glasbeno, slikarsko, kiparsko ali gledališko umetnost, imamo odlične pesnike, pisatelje,« je naštevala in dodala, da so v Celju prav na vseh področjih ustvarjanja izjemna imena, ki si zaslužijo »posebno mesto v mestu«. se v Celju izgubljata v skupnih nagradah. Celjski grbi so namreč priznanje za vse zaslužne meščane, podjetja, društva ali ustanove. Sledi še poimenovanje nagrad Ob želji, da se tisto, kar je dobrega, v mesto spet vrne, je Jana Govc Eržen še predlagala, da bi nagrade za kulturne ustvarjalce v Celju poimeno- »Te nagrade in ljudje, ki si jih zaslužijo, so zelo pomembni. A ob odločanju, komu jih podeliti, so vsako leto znova razprave, ali je med prejemniki premalo ali preveč kulturnih ustvarjalcev,« pojasnjuje Jana Govc Eržen razloge, zakaj se zavzema za samostojne stanovske nagrade. Ob tem je Jana Govc Eržen poudarila, da nikakor ne želi biti krivična do drugih poklicev, a umetnost in kulturniško ustvarjanje sta nekaj tako samosvojega, da ni prav, da Letošnja najvišja občinska priznanja, ki jih bodo podelili na osrednji slovesnosti ob občinskem prazniku, 11. aprilu, bo med 28 prispelimi predlogi prejelo devet posameznikov, društev oziroma ustanov. Zlati celjski grb bo prejel nekdanji vrhunski atlet Jože Kopitar; srebrna grba PGD Teharje in dolgoletni mentor modelarjev Edi Zagozda; bronaste pa avtoklepar Janko Razgoršek, ki je sodeloval tudi pri pisanju strokovnih učbenikov, in Hiša kulture Celje ter Galerija Plevnik - Kronkowska. Dobitniki kristalnih grbov za najuspešnejše študente so diplomantki sociologije Jasmina Šepetavc, menedžmenta Selma Duranovic in zobozdravnik Tine Malgaj, ki je predlani prejel tudi študentsko Prešernovo nagrado za raziskovalno delo. vali po katerem od umetnikov oziroma umetnic, ki v mestu živijo. Če bo njen predlog sprejet, bodo celjske nagrade nekaj posebnega v slovenskem prostoru. Nagrade za kulturne ustvarjalce naj bi namreč poimenovali po pesnici in pisateljici Bini Štampe Žmavc, a odločitev o tem še ni sprejeta. Svoj predlog za poimenovanje nagrad Jana Govc Eržen utemeljuje s tem, da ni nujno, da vselej dobijo pomen tisti, ki so že umrli, in da jih šele po smrti začnemo ceniti in jim damo priznanja. »Dajmo priložnost tudi tistim, ki so še med nami, in Bina Štampe Žmavc vsa leta živi in ustvarja v Celju.« IVANA STAMEJČIČ _ i v v v ■ Na čiščenje GORNJI GRAD - V občini se bodo v soboto, 23. marca, pridružili čistilni akciji Očistimo Slovenijo 2013. V občini so v treh krajevnih skupnostih, Nova Štifta, Gornji Grad in Bočna, določili koordinatorje akcije, udeleženci pa se bodo zbrali ob 8. uri pred gasilskimi domovi v vseh KS. V akciji bodo prednostno čistili vodotoke, ki so še precej poškodovani po lanski poplavi. Za vrečke in odvoz odpadkov bo poskrbela Komunala Gornji Grad. US Prostor za druženje VITANJE - Aktivno društvo, ki povezuje skupino mladih, želi pridobiti prostore za svojo dejavnost. S prostorom v novem vesoljskem centru, ki ga uporablja, ni zadovoljno, meni, da je bolj primeren za sestanke. V društvu, ki je nastalo pred dvema letoma, so letos pripravili pustovanje za otroke ter Valentinov koncert akustične glasbe, načrtujejo še več drugih dejavnosti. Te bodo namenjene predvsem otrokom, želijo pa pridobiti tudi stalen krajevni prostor za druženje mladih. Aktivno društvo je zato na občino naslovilo vlogo za dodelitev drugih prostorov, na drugi lokaciji, ter predlagalo zgornje nadstropje nad novo zdravstveno postajo. Na občini odgovarjajo, da so tam prostori že namenjeni za doktorande, ki bodo delali v vesoljskem centru. »Glede na to, da je v Vitanju za najem na razpolago več praznih prostorov, ki niso v lasti občine, predstavlja to dodatno možnost za vse, ki vprašanja ne bi mogli rešiti z občino,« odgovarja župan Slavko Vetrih. Omenja še, da bodo na to temo razpravljali na prihodnji seji občinskega sveta. BJ V Podčetrtku odlično plešejo PODČETRTEK - V plesnem klubu so v petek z nastopom plesnih parov iz domačega kluba ter iz klubov Rolly, Pingi in Samba obeležili 10-letnico. V Podčetrtku imajo trenutno po en tekmovalni par med starejšimi mladinci ter med seniorji. V podčetrteškem klubu se posvečajo la-tinskoameriškim in standardnim plesom za različne generacije, od otrok do srednjih let. Lani so imeli tudi skupino hip hop plesalcev. Tekmovalni plesni pari vadijo štiri- do petkrat na teden, rekreativna plesna skupina odraslih enkrat na teden. Do lani so imeli v Podčetrtku kar tri mladinske tekmovalne pare, ki so dosegali uspehe tudi na državni ravni, med drugim so osvojili drugo mesto. Trije tekmovalni pari so bili za društvo iz majhne občine izjemen uspeh. V društvu, ki ga vodi Ksenija Antlej Sto-jakovic, je trenutno osemnajst članov. Na petkovi prireditvi, ki je bila v večnamenski dvorani, je nastopilo tudi več obsoteljskih glasbenih skupin, slavnostni govornik je bil župan Peter Misja. BJ Pošta v novih prostorih NAZARJE - Županja Majda Podkrižnik in direktor poslovne enote Pošte Slovenije v Celju Dušan Gomboc sta v ponedeljek odprla nove poslovne prostore pošte, ki so jih uredili v novem poslovno-stanovanj-skem kompleksu. V novih prostorih, ki obsegajo 161 kvadratnih metrov, so uporabnikom poštnih storitev na voljo dve sodobno opremljeni okenci za sprejem in izročanje poštnih pošiljk, opravljanje denarnih storitev ter večje število poštnih predalov. V prostore pošte bo omogočen neoviran vstop invalidom na vozičku. Za celotno naložbo je Pošta Slovenije namenila 327 tisoč evrov. Pošta Nazarje pokriva območje s 656 gospodinjstvi in opravlja vse vrste storitev. V šestkrat tedensko dostavo so vključena 304 gospodinjstva, medtem ko ima 352 gospodinjstev dostavo petkrat na teden. Na pošti so štirje zaposleni, od tega dva pismonoša. US Za krajevne skupnosti ŠOŠTANJ - Rebalansa letošnjega občinskega proračuna, ki so ga sprejeli svetniki na zadnji seji, so se najbolj razveselili v krajevnih skupnostih. Proračun se je namreč pri postavki izrednih nedavčnih prihodkov povečal za več kot 2,6 milijona evrov. Večino tega denarja, ki ga namenjajo krajevnim skupnostim, predstavljata lanski nerealiziran prispevek oziroma odškodnina Termoelektrarne Šoštanj zaradi obremenjevanja okolja in gradnje bloka 6 ter prispevek premogovnika zaradi ugrezanja tal. Več kot 400 tisoč evrov pričakujejo tudi od države za sanacijo treh večjih plazov, ki so se sprožili po lanskem novembrskem deževju, skupno pa so z rebalansom predvideli 18,5 milijona evrov prihodkov. Z rebalansom so zadovoljni tudi v društvih, saj so jim vrnili sredstva, kot so bila predvidena pred lanskim 20-odstotnim znižanjem. US Prinesite nam Pred bližnjo veliko nočjo vas vabimo, da nas v uredništvu Novega tednika razveselite z doma pobarvanimi jajčki A seveda ne le nas. Skupaj z vami bomo razveselili tudi druge. Vse »pirhe« oziroma pisanice bomo najprej lepo razstavili na mizi za sestanke in v četrtek, 28. marca 2013, izbrali najlepšega med njimi. Vemo, odločitev bo težka. Avtor nagrajenega »pirha« bo dobil nagrado za dve osebi, mi pa seveda ne bomo uvedli jajčne diete. »Pirhe« bomo razdelili med mimoidoče na celjskih ulicah. In jim tudi v vašem imenu zaželeli prijetne velikonočne praznike. Velikonočna jajca lahko oddate pri naši tajnici Tei Podpečan, ki jih bo označila s številko in si zapisala vaše podatke. In mi bomo potem odločali ... In kaj bomo pri iskanju naj »pirha« upoštevali? Ključno merilo bo vaša izvirnost. Potem pričakujte naš klic. Morda bomo izbrali prav vašega . Še naš namig za »ljubim zeleno«: v vodi pol ure kuhamo špinačo, zeleni čaj, koprive, preslico, kislico in regrat (na 2 litra vode naj bo kar pol kg zelišč). Nato s paličnim mešalni-kom vse zmešamo, precedimo skozi gazo in v tako dobljeni tekočinijajca kuhamo 40 minut. Za tem jih ohladimo kar v tej vodi. Nežno zelene odtenke pa baje dosežemo tudi s kuhanjem jajc v zelenem čaju. UREDNIŠTVO »pi s plinom in toploto Smrekarjeva 1, Celje ENERGETIKA CELJE javno podjetje, ö.o.o. tel.: 03 425 33 00, e-pošta: lnfo@energetika-ce.sl 10 AKTUALNO Kranjska sivka vse bolj cenjena in ogrožena Slovenskih čebelarjev vse več, strupov na rastlinah prav tako V časih, ko mnogi opozarjajo, da postaja čebelarstvo ogrožena panoga, saj so pogini čebel vsakoletni pojav, se na drugi strani krepijo čebelarske vrste. Vse več je tudi osnovnošolskih otrok, ki se s to dejavnostjo ukvarjajo v krožkih. V Sloveniji tako deluje 215 društev s 7.560 člani, 116 krožkov pa imajo v šolah. Dobro so obiskani tudi zače-tniški tečaji čebelarjenja, saj se nanje prijavi celo od 70 do 100 ljudi. Eden od razlogov je zagotovo tudi v tem, da sta prodaja medu in čebeljih pridelkov lahko dodaten vir zaslužka, saj postaja med vse bolj iska- no živilo in se njegova uporaba vsako leto povečuje. Insekticid mori čebele, Evropa ne ukrepa Na drugi strani pa so težave vse večje. Povsod po Evropi se borijo z varojo, ki povzroča pogine čebel, podobno kot njihove vrste redči uporaba kemičnih pripravkov na rastlinah. Te pogine bi lahko z določenimi zakonskimi predpisi preprečili, toda očitno so nekateri lobiji v EU močnejši. Prav pred dnevi je namreč stalni odbor za pesticide pri Evropski komisiji obravnaval predlog komisije o prepovedi uporabe Ob nedavnem obisku na Japonskem se je Borut Pahor pogovarjal tudi o tem, kako tja izvoziti našo kranjsko sivko. treh aktivnih snovi iz skupine neonikotinoidov. Kljub nedvomnim ocenam stroke, da gre za insekticide, ki negativno vplivajo na čebele, je glasovanje pokazalo, da to ni dovolj za podporo predlogu. Poleg Slovenije je še 12 držav članic podprlo ukrepe za omejevanje uporabe neonikotinoidov, kar pa je bilo za sprejetje predloga premalo. Sprejetje je preprečila predvsem skupina držav okoli Nemčije. Vodilni v svetu Kljub temu je predsednik Čebelarske zveze Slovenije Boštjan Noč na proslavi ob 140-letnici organiziranega delovanja, ki je bila na sejmu Api Slovenija v Celju, poudaril predvsem napredek in uspehe na področju čebelarstva. Prodaja opreme in pripomočkov za čebelarje je lahko donosen posel. Predsednik države Borut Pahor na proslavi ob 140-letnici čebelarstva: »Ne gre zgolj za vprašanje količin medu, temveč kako bomo zavarovali obstoj čebel. Kot glasnice sprememb v ekosistemu nas kličejo k premisleku, kako poskrbeti za traj-nostni razvoj. Čebelarji imate pri tem pomembno vlogo, saj je vaš glas, ko svarite pred zločini nad naravo, glas človeške vesti in glas prihodnosti.« Kranjska sivka je prepoznavna blagovna znamka, slovensko čebelarstvo pa eno vodilnih v svetu. Marsikje bi radi po našem zgledu spodbudili mlade, Jože Blagotinšek na sejmu v Celju čebelarji kot spodbujevalci turizma Kako uspešno lahko na lokalni ravni delujejo povezani čebelarji, ki so našli skupni jezik z občino in domačim termalnim zdraviliščem, kaže primer iz Laškega. Najprej so se povezali v okviru projekta Spoznajmo čebelarsko dediščino, zdaj pa so čebelarji na nek način spodbujevalci laškega turizma. Laško in Thermana sta pred kratkim dobila priznanje za čebelarjem prijazno občino in podjetje. Jože Blagotinšek, tajnik čD Laško, pravi, da se je v projekt vključilo pet od 80 čebelarjev. Izdali so brošuro, v kateri se predstavljajo gostom, ki jih lahko obiščejo in spoznajo njihovo delo in čebelje pridelke, te tudi poskusijo in po želji kupijo. Koristi imajo tako vsi. Skupaj pa morajo laški čebelarji stopiti tudi, ko gre za urejanje njihovega vrta medovitih rastlin v zdraviliškem parku, ki ga občasno poškodujejo poplave ali vandali. V glavnem pa so ohranili čebelji živelj, kljub vsem boleznim, in tudi čebelarskega podmladka v šolah ne manjka. da bi se lotili čebelarjenja, in v Slovenijo že prihajajo organizirane skupine tujcev, ki spoznavajo slovensko čebelarstvo. Napredek se kaže zlasti zato, ker čebelarji vidijo probleme in jih hočejo reševati, ne tako kot na primer v Švici, kjer so se sprijaznili s tem, da imajo 20-odstotne izgube čebel, je menil Boštjan Noč. V zadnjih desetih letih imajo čebelarji sogovornika v predstavnikih ministrstva, kar je po njegovem ključno za reševanje težav. Tako so povečali članstvo, okrepili strokovno službo, veliko naredili glede kakovosti pridelkov ... Ne pričakujejo, da jim bo država namenjala še več denarja, temveč da bi bolj koristno uporabili obstoječega glede na potrebe uporabnikov. Nekaj predlogov za boljše delovanje Eden od problemov je huda gniloba čebel, pri kateri čebelarji pričakujejo hitrejšo sanacijo žarišč z dodatnim usposabljanjem veterinarjev, da bodo lahko pomagali v kri- Po podatkih Statističnega urada RS je povprečen Slovenec leta 2010 pojedel do 1,4 kg medu in ta številka se povečuje. Domača proizvodnja medu temu ne sledi, saj se je samooskrba z medom v desetih letih zmanjšala s skoraj 112 odstotkov na manj kot 74 odstotkov. znih trenutkih. Želijo si tudi, da bi čebelarjem zakonsko omogočili opravljati razne dopolnilne dejavnosti (čebelarski turizem, peka medenjakov, apiterapija), kar se da urediti z ustrezno zakonodajo. Radi bi dobili čebelarski nacionalni program. Uredili naj bi tudi zakonodajo v primeru naravnih nesreč, kot je bila lanska suša, da se ne bi pogajali vedno znova o odškodninah. Nenazadnje čebelarstvo prispeva tudi k razvoju gospodarstva, saj nekateri, ki izdelujejo pripomočke in opremo zanje, zaposlujejo celo 20 do 30 ljudi. TATJANA CVIRN Foto: SHERPA NA KRATKO Oglasile se bodo raglje KOZJE - V zavodu Kozjanski park so se začele vsakoletne velikonočne ustvarjalne delavnice. Potekajo v Slovensko-ba-varski hiši v Podsredi. Dopoldanske so namenjene učencem okoliških osnovnih šol, popoldanske najširši javnosti. Med dopoldanskimi delavnicami izdelujejo butare in »pir-he«, ki so v različnih tehnikah. Med izdelovanjem butar posnemajo nekdanje kozjanske butare, ki so jih izdelovali iz zelenja pri hiši, iz pušpana in bršljana ter z okrasjem iz krep papirja. Med včerajšnjo popoldansko delavnico so izdelovali pisanice, med prihodnjo popoldansko delavnico, ki bo v četrtek, 28. marca, od 16. do 18. ure, bo na vrsti izdelovanje lesenih ragelj. Po starem krščanskem običaju pred veliko nočjo cerkveni zvonovi utihnejo, nadomestijo jih majhne lesene raglje, ki jih bodo izdelovali z mizarjevo pomočjo. BJ Podjetništvo na podeželju BISTRICA OB SOTLI - V mladinskem društvu se bo v tem mesecu začel projekt Semena prihodnosti, ki je namenjen spodbujanju podjetništva med mladimi na podeželju. Dejavno bistriško društvo je nosilec projekta, ki je za območje vseh šestih občin Las Posavje, med osmimi partnerji so iz Bistrice občina, osnovna šola in kmetija Rogina. Partner je prav tako mladinski center Radeče. Projekt, ki ga z večino sredstev financira evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja, je namenjen zlasti mladim do 27. leta, med njimi še posebej nezaposlenim ter kmetovalcem. Za projekt, ki bo trajal več kot leto, so prejeli dokončno odobritev v tem mesecu, nato so objavili razpis za celostno grafično podobo. V tem mesecu bodo nadaljevali evidentiranje odnosa mladih do podjetništva s pomočjo izpolnjevanja vprašalnikov, po tej analizi bodo izpeljali podjetniške delavnice, izobraževanje mentorjev in organizirali podjetniška srečanja. Vrednost projekta znaša 90 tisoč evrov. BJ Navdušeni planinci ZREČE - V Planinskem društvu Zreče, kjer od lani deluje sekcija turnega kolesarjenja, nameravajo letos delovanje še poživiti. Prav tako letos naj bi markacisti obnovili planinsko pot med Zrečami in Roglo. O tem je bilo med drugim mogoče slišati na sobotnem občnem zboru društva, kjer so lansko delo dobro ocenili. Odšli so na več kot dvajset planinskih pohodov, med projekti so v začetku lanskega leta zaključili tematsko Srčkovo učno pot, ki opozarja na trinajst točk naravne in kulturne dediščine na območju KS Zreče. Vsako leto je najbolj odmeven dogodek društva pohod po poteh Pohorskega bataljona, ki je bil januarja in se ga je udeležilo približno dva tisoč pohodnikov. Za leto 2013 načrtujejo v društvu okoli dvajset pohodov, naslednji bo v soboto, ko nameravajo na Uršljo goro. Društvo ima 350 članov, osnovnošolski planinski krožek jih ima več kot sto, v vrtcu jih je med cicibani več kot dvajset. V društvu so s planinskim delovanjem v šoli in vrtcu zelo zadovoljni. BJ Mesec za čistilne akcije VELENJE - Čeprav so v občini letošnje spomladanske čistilne akcije načrtovali v drugi polovici marca, so jih zaradi dolge zime prestavili v april. Letos bodo aprila, večinoma ob koncih tedna, pripravili več očiščevalnih akcij po vseh krajevnih skupnostih in mestnih četrtih. V preteklih dneh so že evidentirali nekaj divjih odlagališč, nadaljevali bodo, ko bo sneg skopnel. Največja čistilna akcija bo 13. aprila. Mestna občina Velenje se vseslovenski čistilni akciji ne bo pridružila, saj ji ne gre za rekorde, v enem dnevu pa občine nikakor ne morejo očistiti. US NA KRATKO Desetletje vinogradnikov VOJNIK - Strokovna predavanja, štiri vsakoletne prireditve, ocenjevanje vina, strokovna ekskurzija, vinogradniški pohod in še marsikaj - vse to predstavlja največji del dejavnosti Vinogradniško-vinarskega društva občine Vojnik. Društvo je pripravilo v petek jubilejni, deseti občni zbor. V društvu se ob 10-letnici trenutno pripravljajo tudi na izdajo zbornika. V njem bodo v besedi in sliki predstavili delovanje društva ter članke strokovnjakov, ki predavajo vinogradnikom. Pripravljajo ga od začetka jeseni, izšel bo konec aprila. Društvo je v desetih letih zelo napredovalo, saj so člani dosegli takšno raven strokovnega znanja, da znaša povprečna ocena vzorcev z društvenega ocenjevanja 18,04, kar je blizu ocene za posameznikovo zlato medaljo (ta mora biti 18,10). Med štirimi društvenimi prireditvami so martino-vanje, vinska trgatev, praznik vina in praznik salam, kruha in vina, društvo s svojim vozom sodeluje celo na karnevalih v Novi Cerkvi. Lani so v društvu postorili celo več, kot so si zadali, velike načrte imajo prav tako za letos. Delo društva financirajo s članarino ter prispevkom občine. Jubilejnega občnega zbora se je udeležilo 126 članov. BJ Na Starem trgu podrobnosti SLOVENSKE KONJICE - Projekt obnove Starega trga, ki vključuje dela v bližnjem športnem parku, mora biti končan najpozneje do konca julija. Tako je določeno v pogodbi med občino in izvajalcem, ki so jo podpisali v ponedeljek. Izvajalec, domače gradbeno podjetje Kongrad, bo moral opraviti dela, ki jih družbi CMC ni uspelo. Po večletni obnovi osrednjega konjiškega trga, ki je jezila tamkajšnje obrtnike in podjetnike, je občina morala lani pogodbo s CMC prekiniti, saj je ocenila, da jih ta družba ni sposobna dokončati. Na Starem trgu je večina del opravljenih, Kongrad bo moral poskrbeti le še za zadnje podrobnosti, med njimi za postavitev ograj ter za ureditev poti v bližnjem športnem parku, kar je v okviru tega projekta. Tam je prav tako predvidena postavitev igral. Pogodbo, vredno približno pol milijona evrov, sta podpisala župan Miran Gorinšek in direktor Kongrada Franc Lašič. BJ Premalo podjetniške miselnosti? BRASLOVČE - Razprave o možnostih in priložnostih razvoja kmetijstva v občini se je v četrtek poleg ministra za kmetijstvo in okolje Dejana Židana udeležilo tudi kar nekaj braslovških kmetovalcev. Dejan Židan je izpostavil, da ima braslovška občina vse možnosti za uspešen kmetijski razvoj, saj bo v prihodnosti ključno vlogo odigrala proizvodnja hrane. Pomembno pa je, da se kmetje prilagajajo potrebam trga. Dodal je še, da je v teh težkih časih med kmeti potrebne tudi vedno več podjetniške miselnosti. Prav tako se morajo po njegovih besedah kmetovalci povezovati, saj bodo le tako lahko resnično uspešni. Ključni za razvoj slovenskega kmetijstva pa so prav vsi državljani. Pomembno je namreč, da Slovenci kupujemo doma pridelano hrano in na ta način podpiramo slovenske kmetovalce, saj bomo le tako lahko dosegli razvoj kmetijstva in gospodarsko rast. ŠO Kmalu nadaljevanje gradnje ROGAŠKA SLATINA - Direkcija RS za ceste je začela pred zimo v Tekačevem graditi krožišče. Dela so zaradi snega in slabega vremena obstala, kmalu pa bodo stroji ponovno zabrneli. Podjetje Asfalti Ptuj je že opravilo približno 30 odstotkov potrebnih del, predvsem na kraku proti Rogaški Slatini, dela pa bo, kot so nam sporočili z Direkcije RS za ceste, nadaljevalo v prihodnjih dneh oziroma takoj, ko bodo to dopuščale vremenske razmere. Že sedmo krožišče v občini bo zaradi velike pretočnosti prometa širše od standardnih krožišč, v sklopu projekta pa bodo uredili tudi javno razsvetljavo, kolesarsko stezo in hodnik za pešce. Slatinska občina bo ob tem poskrbela še za ureditev odvodnjavanja, priključkov in komunalnih vodov, središče krožišča pa bo krasila skulp-tura iz kaljenega stekla v obliki steklenice. Po zagotovilih direkcije bo krožišče, ki bo zagotavljalo večjo varnost na cesti Podplat-Rogatec, končano do konca aprila. Projekt je ocenjen na dobrih 420 tisoč evrov. AD www.radiocelje.com Za avtobus ni denarja ŠTORE - V občini opažajo iz meseca v mesec več prosilcev za pomoč. Občanom skušajo pomagati tudi v Krajevni organizaciji Rdečega križa Štore, ki so jo ustanovili lani in želi letos povečati članstvo. To je med njenimi prednostnimi nalogami. Pakete s hrano, ki jih zagotavlja Rdeči križ, je v zadnjem času mogoče prevzeti v Štorah, saj so se najbolj revni občani pritoževali, da denarja za avtobus v Celje nimajo. Delitev hrane bo sedem- do osemkrat na leto. Za socialno šibke krajane prav tako potrebujejo različne druge stvari, zato v krajevni organizaciji prosijo za uporabne stvari, ki jih je mogoče oddati vsak petek od 15. do 16. ure. Od jeseni ima krajevni Rdeči križ namreč svoje prostore v spodnjih Štorah, ki so jih dobili od občine. Sestanek krajevne organizacije je vsako prvo soboto, vsako drugo sredo imajo uradne ure, kjer je mogoče tudi merjenje krvnega tlaka in krvnega sladkorja. Med dosedanjimi akcijami krajevne organizacije sta bila prenovitev sanitarij invalidne krajanke ter dobrodelni koncert za pomoč občanom, ki je bil januarja. V občini deluje krajevni Rdeči križ tudi na Svetini. BJ Kaj čaka lesarstvo? SOLČAVA - Na drugem strokovnem srečanju lesarjev Savinjske regije so številni udeleženci ugotavljali, da so v Zgornji Savinjski dolini dovolj veliki potenciali, da bi se tam lahko oblikoval manjši lesarski center. O tovrstnih centrih govori državni akcijski načrt Les je lep. Razpravljavci, večina iz prakse, so opozarjali, da bi morali s primerno podelitvijo koncesij za sečnjo in z drugimi ukrepi doseči, da se surovina ne bi več tako na veliko izvažala. Za čim višjo dodano vrednost je les treba predelati doma do najvišje možne mere in z visokim strokovnim znanjem. Opozarjali so tudi, da je škoda trošiti dobro surovino za bi-omaso. Na splošno veljajo trditve, da je lesarska panoga na razpotju, saj je treba čim prej začeti ukrepati in zaustaviti propad lesnopredelovalnih podjetij. Obstajata dva scenarija: da v primeru neukrepanja do leta 2020 uničijo še tiste posamezne lesarske podjetnike, ki se še držijo nad vodo, ali da se odgovorni zavedo, s kakšnimi možnostmi razpolagamo, saj smo tretja najbolj gozdnata država v Evropi, in sprejmejo ustrezno zakonodajo in spodbude. Na ta način bi lahko zagotovili nova delovna mesta, dobičke in prihodnost. Na posvetu so imenovali ožjo delovno skupino, ki bo pripravila izhodišča za pripravo regijskega razvojnega programa. US Trajnostni razvoj Savinjske regije Razvoj v povezavi z okoljem Deklaracija trajnostnega razvoja Savinjske regije nosi podpise 90 najodgovornejših nosilcev razvoja omenjene regije. Tudi zaradi tega je po mnenju Janeza Jazbeca, direktorja Razvojne agencije Savinjske regije, mogoče zaznati vedno več aktivnosti in pozornosti glede področij, ki so zajeta v deklaraciji. Jazbec je pohvalil občine in podjetja regije, ki kljub težkim razmeram in oteženemu poslovanju udejanjajo trajnostni razvoj. Gre za naložbe, ki se izvajajo na način, da v fazi postopka upoštevajo ta načela in da ni v prvi vrsti izpostavljen le goli dobiček. Energetsko varčne Rimske terme Kompleks Rimskih term je bil že v fazi načrtovanja naravnan kot energetsko varčen objekt. Tako se ogreva z izkoriščanjem termalne vode s pomočjo toplotnih črpalk, kar je okolju prijazen način. Gradnja je pasivna in je s tem izguba energije skozi objekt minimalna. Okolje, v katerem stoji objekt, je zeleno in prijetno za goste; park in okolica sta zaščitena in ju tako še posebej varujejo. Lokalna skupnost je delovanje term pozdravila, pri čemer je medsebojno sodelovanje pomembno za vse. Turizem je gibalo razvoja, domača pridelava, obrt in gostinstvo pa so lahko priložnost za lokalno prebivalstvo, saj je sobivanje kraja in podjetja ključnega pomena. Rimske terme so trenutno zaradi neuspešno končane prisilne poravnave v postopku stečaja. To ne pomeni, da ne delajo več, saj je Alenka Iskra, vodja poslovanja, povedala, da dobro poslujejo v okviru danih možnosti in so s tem ustvarjeni pogoji, da se bo to nadaljevalo tudi v postopku stečaja. V tem obdobju pričakujejo kakšno oviro in posebne pogoje, a je Iskra prepričana, da gostje tega ne bodo občutili. V Steklarni Rogaška za manjšo porabo vode Steklarna Rogaška se zaveda pomena ekologije, sploh v povezavi z okoljem, v katerem deluje. Klemen Žibret, direktor za kadrovsko pravno področje v Steklarni Rogaška, je kot ključne izzive med drugim predstavil zmanjševanje porabe pitne vode in drugih vplivov na okolje (izpusti plinov). V srednjeročnem načrtu na področju ekologije je cilj, da v prihodnjih 2 do 3 letih zmanjšajo porabo pitne vode za več kot 30 odstotkov, za več kot 10 odstotkov želijo znižati uporabo vhodnih surovin, ki negativno vplivajo na okolje, in s tem zmanjšati možnost okoljskih nesreč. Za več kot 50 odstotkov želijo izboljšati kakovost odpadnih vod. Vsi njihovi cilji so povezani z evropsko okoljsko politiko in pri tem računajo na možnost prijave na katerega od razpisov in pridobitev evropskih sredstev. Savinjska regija je trenutno pred izzivom, saj nastaja regionalni razvojni program za obdobje 2014-2020, kot ga pripravljajo tudi v ostalih slovenskih regijah. Tudi v tem programu bo trajno-stni razvoj na vseh področjih, ki bodo umeščena v program, tisto, čemur bo posvečena pozornost. Naj se skozi to zazna skrb za človeka, okolje in za vključenost družbe, meni Janez Jazbec in se obenem zaveda, da so vsi podpisniki deklaracije kot znanilci pozitivnih sprememb tudi dober zgled, kaj vse se da narediti. V podjetju se zavedajo, da so največji zaposlovalec v regiji in se trudijo za svoje zaposlene. V zadnjih dveh letih so večino zaposlenih poslali vsaj na eno ali več oblik notranjega ali zunanjega usposabljanja. Kljub upadu vpisa ali ukinjanju določenih srednješolskih programov so njihova skrb bodoči kadri. Žibret je tu izpostavil regijsko štipendijsko shemo, s pomočjo katere že nekaj let uspešno podeljujejo štipendije in s tem skrbijo, da znanje ne izgine, ampak se bogati. Zeleni turizem Term Dobrna Najstarejše termalno zdravilišče, Terme Dobrna, zaradi vpetosti v okolje svoj razvoj vidi kot zeleni razvoj. Termalna zdravilna voda je osnova in generator njihovega razvoja, pravi Jože Duh, predsednik uprave. Zeleni turizem je njihova strategija. Poudarjajo tradicijo in izkoriščanje naravnih dejavnikov ter vpetost okolja v smislu vključevanja pohodništva, kulturnih znamenitosti in občanov v ponudbo term. Področje zdraviliškega kompleksa je varovana naravna in kulturna dediščina in predstavlja obvezo in hkrati izziv, da udejanjajo zeleni razvoj. So kandidati za pridobitev eko marjetice. Ta znak bo pokazal, da so res ekološko naravnani in da v ta prizadevanja aktivno vključujejo goste. Gre za ukrepe na področju energetike, kjer so v zadnjih dveh letih naredili veliko in že lani skoraj 55 odstotkov toplotne energije pridobili iz obnovljivih virov; to pomeni iz odpadne termalne vode, sončne energije in novih peči na pelete. Pri ločevanju odpadkov aktivno sodelujejo še gostje, saj so v vseh objektih nameščeni koši za različne vrste odpadkov. Zbiranje papirja v sodelovanju z osnovnima šolama iz Dobrne in Socke pa je že njihova tradicija. Ponudba prehrane sovpada z željami gostov, da bi pojedli kaj lokalnega in domačega, ekološko pridelanega in tu so številne možnosti. d e s e b o k 12 IZ NAŠIH KRAJEV NA KRATKO (Ne)pričakovan zaplet DOBRNA - Gradbišče vrtca, ki ga je treba dokončati, bo, kot kaže, še nekaj mesecev samevalo. Po javnem razpisu za izvajalca so ugotovili, da je najugodnejši ponudnik ljubljansko podjetje VG 5, vendar se je nato eden od ponudnikov pritožil. Gre za avstrijsko gradbeno podjetje Strabag, ki se je s svojo ponudbo uvrstilo šele na tretje mesto. »Pritožbo tega podjetja smo zavrgli, vendar se le-to z našimi argumenti ne strinja, zato moramo celotno dokumentacijo predati republiški revizijski komisiji,« odgovarja župan Dobrne Martin Brecl. Po pričakovanjih naj bi v tej komisiji odločili v dveh mesecih. Občina je po razpisu za dokončanje vrtca prejela sedem ponudb. Kot smo že poročali, je vrtec začela graditi družba CMC, ki svojih obveznosti ni izpolnjevala, zato je občina pogodbo z njo prekinila. Če zapleta s CMC ne bi bilo, bi moral biti nov vrtec dokončan že lani jeseni. Dokončana je tretja gradbena faza, vključno s streho. BJ Za zobozdravstveno koncesijo RADEČE - Svetniki so se že konec lanskega leta posvetili vlogi za podelitev zobozdravstvene koncesije. Kljub burni razpravi na zadnji seji občinskega sveta so večinsko podprli željo zobozdravnika Domna Grosa, da stopi med zasebnike. Potem ko so pristojne službe opravile vse potrebne razgovore tako z vodstvom zdravstvenega doma kot s kon-cesionarjem, pridobile vsa zahtevana soglasja zavoda za zdravstveno zavarovanje in zobozdravniške zbornice ter opravile vse potrebne izračune, so gradivo na zadnji seji na mizo znova dobili občinski svetniki. Podelitev koncesije so potrdili. Če bo šlo vse gladko še skozi zadnje sito strokovnih organov na državni ravni, naj bi zobozdravnik začel izvajati storitve prek koncesije najkasneje v šestih mesecih. A ker je ta svojo dejavnost že zdaj opravljal pod okriljem radeškega zdravstvenega doma, se za uporabnike v tem pogledu ne bo spremenilo praktično nič. StO Priprave na Flosarski bal in Flosfest LJUBNO - V občini so potegnili črto pod velikim in odmevnim projektom, svetovnim pokalom v smučarskih skokih za ženske. O odlični organizaciji pričajo številne pohvale in objave, nenazadnje pa tudi rekorden obisk. Ekipe navdušenih posameznikov, ki so vpete v vse takšne projekte, že snujejo nove prireditve za prihodnje. Tako se v Turističnem društvu Naš kraj Ljubno ob Savinji in TIC Ljubno v sodelovanju s Klubom zgornjesavinjskih študentov že pripravljajo na izvedbo 53. flosarskega bala in 11. flosfesta, ki je redni spremljevalec bala. V teh dneh oblikujejo program dogodkov ter usklajujejo umestitve manjših projektov, za katere se organizatorji trudijo, da bi jih bilo čim več in da bi bili res raznovrstni. US Zima pobrala večino denarja CELJE - Občinske javne ceste zaradi obsežnega pluženja in posipavanja s soljo ter posipnim drobljencem dobesedno cvetijo. Čeprav je bilo že za zimsko službo porabljeno večina denarja, ki ga občina nameni za letno in zimsko vzdrževanje cest, prav letno vzdrževanje zdaj terja še več denarja. V Celju je 335 km občinskih cest, 75 km pločnikov in približno 30 tisoč kvadratnih metrov trgov in parkirišč. Kot pojasnjuje Aljaž Verdev iz oddelka za okolje in prostor ter komunalo mestne občine, je bilo v zimi 2012/13 opravljenih 50 akcij pluženja in posipavanja, stroški pa znašajo kar 990 tisoč evrov, čeprav je bilo za to načrtovanih 700 tisočakov. Samo spomladanski del zimske službe je stal 740 tisoč evrov, predvidenih pa je bilo 440 tisoč evrov. V proračunu je za zimska in letna vzdrževalna dela na cestah skupaj na voljo 1,4 milijona evrov, pri čemer je treba upoštevati, da je v ta znesek vključena še zimska služba za polovico novembra in december. V občini bodo zdaj poskrbeli za najnujnejša dela v minimalnem obsegu na vseh cestah, ob čemer bodo skušali zagotoviti tudi dodaten denar. IS V Novem tedniku novice iz 33 občin Med dobitniki priznanj največ gasilcev TABOR - Ker se v občini približuje občinski praznik, je komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja pripravila predlog dobitnikov občinskih priznanj za leto 2013. Člani komisije predlagajo, da bi priznanje prejela Marija Urankar Florjan, gasilka PGD Kapla - Pondor, in Drago Vra-nič, gasilec PGD Ojstriška vas - Tabor. Zlato plaketo si po njihovem mnenju zasluži Sonja Kasestnik, dolgoletna članica Pevskega zbora Tabor, srebrno Sandi Metelan, gasilec PGD Ojstriška vas - Tabor, in bronasto Grega Serdoner, prav tako član PGD Ojstriška vas - Tabor. ŠO Več prometnih nesreč PREBOLD - Policijska uprava Žalec je v preboldski občini lani glede na leto 2011 zabeležila dve prometni nesreči več. Pred dvema letoma je bilo 36 prometnih nesreč, lani 38. Če v letih 2010 in 2011 v občini ni bilo nobene prometne nesreče s smrtnim izidom, je bila na žalost lani ena, ko je v Marija Reki umrla sopotnica v osebnem avtomobilu. Policijska uprava Žalec kot glavni vzrok prometnih nesreč še vedno navaja neprilagojeno hitrost. Večina nesreč v preboldski občini pa se zgodi na regionalni cesti Latkova vas-Marija Reka. ŠO V pričakovanju pediatra ŠMARTNO OB PAKI - V občini si že dlje želijo, da bi v prostorih zdravstvene postaje začel delovati tudi pe-diater. O tem so se dogovarjali na delovnem srečanju vodstev šmarske občine in velenjskega zdravstvenega doma. Jože Zupančič, direktor javnega zavoda, jih je seznanil s težavami, s katerimi se srečujejo glede zagotavljanja pediatrov. Župan Janko Kopušar pa mu je predstavil pričakovanja občanov, ki so zbrana tudi v obliki peticije za zagotovitev pediatra. Po zdajšnjih optimističnih napovedih bi lahko novi pediater v Šmartnem ob Paki začel delati v drugi polovici leta. US AKCIJA srečnežev brezplačno na izlet Bon za 50 evrov za vse naročnike, ki bi se želeli udeležiti Vesele karavane 6. in 7. aprila Zakaj je Vesela karavana drugačna od ostalih izletov? Zato ker se nikjer drugje ne zbere toliko veselih in družabnih ljudi, ki se znajo poveseliti, zaplesati, zapeti kakšno domačo, znajo potegniti iz rokava kakšno okroglo in znajo prisluhniti drugim. Na pot bomo šli že 25. leto, tokrat v Novi Vinodol-ski. Z nami bodo tudi odličen Ansambel Robija Zupana, humorista Jože Križnik in Gojko Jevšenak, evropska podprvakinja v igranju na diatonično harmoniko Natalija Hočevar. Letos bo sonce v času našega izleta, 6. in 7. aprila, že kar precej visoko in sončni žarki nas bodo še dodatno ogreli ter nam dali novih moči. Na poti se bomo ustavili v zanimivem vojaškem muzeju v Pivki ter se preko Reke spustili do Novega Vinodolskega, kjer bo naš gostitelj hotel Li-šanj. Čakali nas bodo večerni program z igrami in s plesom, skeči, sobotni dopoldanski šov, pripravljamo krst novincev ... Z nami bodo animacijska skupina, foto spremstvo, prijetni šoferji avtobusov, košarica domačih dobrot, ple-tenka lanskega, presenečenja in drobne pozornosti. Cena izleta, ki vključuje popolnoma vse, od prevoza (tudi iz Rogaške Slatine), polnega penziona s pijačo ob obrokih v hotelu Lišanj do kosila in vstopnin na poti, številne ekipe v spremstvu, je sicer 149 evrov, za naše zveste naročnike pa s kuponom samo 99 evrov. tednik NAGRADNI KUPON Izžrebali bomo 5 nagrajencev Novi tednik in Radio Celje ter agencija Ojla podarjajo še 5 izletov za vse srečne izžrebance, ki bodo sodelovali v nagradni igri (naročnina ni pogoj). Nagradno žrebanje bo na velikonočno soboto, 30. marca, ob 11.30 v živo na Radiu Celje. Nagrajence bomo nato še isti dan o nagradah obvestili tudi po telefonu. Prav tako bo agencija Ojla pisno ali po telefonu obvestila vse tiste, ki boste želeli uveljaviti 50 evrov dobropisa za izlet Vesela karavana (velja samo za naročnike) in vam v primeru, da boste izžrebani, odobrila celoten znesek 149 evrov. Več informacij o izletu lahko dobite na www.ojla. si ali na tel. št. 031/ 790 083 med 9. in 17. uro. Naslov, e-mail ali telefon: A) Želim sodelovati v nagradnem žrebanju za brezplačni izlet. B) Sem naročnik NT in želim bon za 50 evrov za izlet Vesela karavana, v kolikor ne bom izžreban. Kupone pošljite na Novi tednik in Radio Celje, Prešernova 19,3000 Celje, do petka, 29. marca. REPORTAŽA 13 Gašper Puhan: »Ker razvijamo novo, ne povsem klasično podjetniško zgodbo, prihaja do nekaterih težav, saj moramo ljudi še posebno seznaniti, da nam zaupajo. Menim pa, da to mejo počasi že prestopamo, saj tudi lokalno okolje naše ideje čedalje bolj podpira.« Grajsko poslopje Mega v Novem Celju je z začetkom letošnjega leta ponovno oživelo. Interes podjetij, ki v njem delujejo, in Občine Žalec je, da počasi začnejo oživljati tudi baročni grajski park. Preplet tradicije in sodobnosti V poslovno-družabnem objektu Mega pišejo novo zgodovino Ena izmed lokalnih zgodb, povezanih s poslovno-družabnim objektom Mega, so tudi prehrambeni izdelki Moja, proizvedeni iz lokalnih sestavin. V prostoru, poimenovanim Galerija okusov, je, kot pojasnjuje Vita Omladič Puhan, mogoče izbirati med najrazličnejšimi priboljški, nenazadnje tudi s sadnim čipsom. O bogati kulturni dediščini na Slovenskem pričajo številni dvorci, med katerimi jih veliko zaradi takšnih in drugačnih razlogov ne služi več svojemu namenu. Zakaj ne bi združili pridiha preteklosti in sodobnosti ter tako povrnili življenje v marsikatero nekoč mogočno poslopje? S tem, ko bi bogato zapuščino prednikov povezali z današnjim načinom življenja in lokalno tradicijo, bi ustvarili danes še kako pomembno dodano vrednost. Prav takšno zgodbo je januarja začela pisati ekipa Inštituta za trajno-stno sobivanje v poslopju Mega v Novem Celju. Le kdo ne pozna mogoč- ne Era, s številnimi projekti nega dvorca Novo Celje in enega njegovih lastnikov, ki je v sredi 19. stoletja iz Nemčije prvi v Spodnjo Savinjsko dolino prinesel hmelj? Še nedavno je v neposredni bližini tega dvorca propadalo grajsko poslopje. Zgodba se je spremenila, ko je ekipa Inštituta za trajnostno sobivanje v nekdanjo konjušnico, ki je danes v večinski lasti skupi- ponovno vnesla življenje. Poslovno, družabno, naravno V poslopju Mega, kot pojasnjujeta idejna voditelja projekta Gašper Puhan in Vita Omladič Puhan, skušajo združevati različne dejavnosti, usmerjene nazaj k naravi. Desno krilo dvorca je tako namenjeno poslovnim prostorom, kjer imajo sedež podjetja Medias kreativ, Be good, Inštitut za trajnostno sobivanje in Fundacija Utrip humanosti ter drugi. V zgornjem nadstropju je konferenčna dvorana z 90 sedeži, v prvi vrsti namenjena kongresnemu turizmu, ter dve manjši sejni sobi za ožja poslovna srečanja. »Enostaven dostop do dvorca in preplet zgodovine ter narave sta namreč primerna za podjetja, ki svojemu kolektivu želijo ponuditi najrazličnejše delavnice in izobraževanja v mirnem okolju,« pojasni Puhan. Galerija okusov lokalnih proizvodov V spodnjem delu poslopja je izobraževalno-produkcijska kuhinja, v kateri nastaja blagovna znamka Moja, pod katero se skrivajo prehrambeni izdelki, narejeni iz lokalnih sestavin. »Pri pripravi hrane upoštevamo lokalne zgodbe, stare in tradicionalne recepture. Kombiniramo namreč tradicionalni kulinarični pristop s sodobnim,« razkrije njihove načine dela Vita Omladič Puhan. Pred časom so opremili tudi prostor, poimenovan Galerija okusov, namenjen predstavitvam in najrazličnejšemu druženju. V prihodnje želijo spodnji del poslopja nadgraditi še s trgovino z lokalnimi izdelki, v kateri ne bo šlo le za prodajo blagovne znamke Moja, temveč tudi vseh ostalih kakovostnih slovenskih in nenazadnje tudi tujih lokalnih blagovnih znamk. Aktiven začetek pomladi Kot kaže, so kljub ne ravno spomladanskemu vremenu v poslovno-izobraževalni objekt Mega že privabili pomlad. V njem se je namreč začela že vrsta zanimivih delavnic in tečajev, kot so tečaji retorike, osebnostne rasti, obvladovanja stresa in kuhanja. Ob našem obisku dneva odprtih vrat smo poslovne partnerje poslopja Mega ujeli pri prav posebni delavnici »team bondingu« oziroma medsebojnem povezovanju članov skupine. »Team bonding« je po besedah vodje delavnice Lee Tomc iz agencije OKEJ nadgradnja do zdaj že uveljavljenega »team buildinga«. »Odzivi nekaterih udeležen- cev tovrstnih motivacijskih druženj so pokazali, da je večina skupin že sestavljena, zato je bolj kot njihova gradnja potrebna medsebojna povezava članov. Kot odgovor na to je nastal team bonding.« Kljub temu, da se prav nihče od gostov ni branil druženja v prenovljenih grajskih prostorih, so se morali zaradi delavnice v mislih preseliti v namišljen letališki hanger, v katerem so v skupinah razrešili vrsto nalog in začrtali smernice za vnaprej. Cilji »team bondinga« so namreč izpostaviti pomen načrtovanja projektov, skupinske dinamike in postavljanja ciljev. ŠPELA OŽIR Foto: SHERPA V celotnem dvorcu Mega je zaposlenih 15 ljudi. Nekaj od tega tudi v kuhinji. Seveda si želijo število delovnih mest še povečati skladno z dinamiko razvoja samih aktivnosti v dvorcu. V dvorcu se bodo spomladi zvrstile različne delavnice. Ena izmed takšnih je tudi »team bonding«, nadgradnja »team bulidinga«. 14 KULTURA Od monokomedije do lutkovne predstave Pred koncem vodi celjska komedija Sleparja v krilu V Slovenskem ljudskem gledališču Celje se bo konec tedna končal 22. festival Dnevi komedije. Do zdaj se je občinstvu predstavilo šest komedij. Konec tedna bosta na sporedu še zadnji tekmovalni predstavi. V četrtek je bila na sporedu predstava Filumena Mar-turano v izvedbi Gledališča Koper in SNG Nova Gorica ter režiji Katje Pegan. Občinstvo je predstavi, v kateri je v ospredju šibkost malega človeka, dodelilo oceno 4,72 in za komedijantko večera izbralo igralko Sašo Pavček. V petek zvečer je za smeh poskrbel igralec Janez Hočevar Rifle, ki se v monokomediji Star fotr v režiji Jurija Zrnca srečuje s problemi staranja. Predstava je prejela oceno 4,75 in je tako postala do zdaj druga najbolje ocenjena letošnja komedija. Glede na to, da je bila tokrat na programu mo-nokomedija, ni presenečenje, da je komedijant večera postal Janez Hočevar Rifle. V soboto je bila kar dvakrat na sporedu lutkovna predstava, politična satira Živalska farma, v izvedbi Lutkovnega gledališča Ljubljana in v režiji Vita Tauferja. Predstavi, ki na duhovit način govori o tem, da tudi največje borce za pravičnost in mir, ko pridejo na oblast, ta pokvari, je občinstvo dodelilo oceno 4,46. Najboljša komedijantka večera je postala Polonca Kores. Konec tedna finale Še z dvema tekmovalnima predstavama - danes in jutri - ter s sobotno zaključno predstavo in podelitvijo nagrad se bodo v Celju končali letošnji Dnevi komedije. Zvečer bodo za smeh poskrbeli člani Mestnega gledališča ljubljanskega. Predstavili se bodo s komedijo Vitez čudes v režiji Luka Martina Škofa. Kljub temu, da gre za klasično dramsko besedilo španskega dramatika Lopeja de Vege, ta obravnava sodobno tematiko. V predstavi se namreč glavni junak spretno giblje med številnimi lažmi in sleparijami. Tekmovalni del festivala bo jutri (petek) zaključila glasbena komedija Špas teatra Slovenska muska od A do Ž v režiji Lada Bizovičar-ja in Jureta Karasa. Bizovi-čar se v predstavi, parodiji na domačo glasbeno sceno, dotika celotnega spektra slovenske glasbene ponudbe. Priljubljena komedija, ki je do zdaj doživela že številne ponovitve na najrazličnejših slovenskih odrih in vedno znova navdušila gledalce, je tudi v celjskem gledališču že razprodana. Zaključna predstava bo v soboto Smehologija - stand up eductainment v režiji in izvedbi Tadeja Toša. ŠPELA OŽIR Foto: SHERPA Kljub temu, da Janez Hočevar Rifle s komedijo Star fotr že kar nekaj časa polni najrazličnejše dvorane tudi na Celjskem, se je predstave v okviru Dnevov komedije v SLG Celje udeležilo veliko ljubiteljev komedije. V Muzeju novejše zgodovine Celje želijo s prireditvami in z vsebinami poudariti razvojno pot, strokovni razvoj in preobrazbo v vseh teh letih. Eden letošnjih projektov, s katerim bodo obeležili praznično leto, so panoji na fasadi, s katerimi želijo opozoriti na določeno vsebino muzeja in aktualno družbeno problematiko. Prva panoja so izobesili ob slovenskem kulturnem prazniku. Ze 50 let Prvi pano na fasadi Muzeja novejše zgodovine Celje se imenuje Od upora do zmage. Z njim želijo opozoriti na 50 let muzeja in na aktualne dogodke. V Muzeju novejše zgodovine Celje, ki se je do leta 1991 imenoval Muzej revolucije Celje, se bodo letos zvrstili najrazličnejši dogodki in razstave v počastitev petdesete obletnice delovanja. V vseh desetletjih obstoja je beležil in ustvarjal kronologijo celotne celjske regije ter tako postal ena osrednjih kulturno-zgodovinskih ustanov nacionalnega pomena. Letošnja osrednja razstava bo občasna razstava z naslovom Puške in pisma, ki jo bodo odprli na Poletno muzejsko noč. Osnovni namen razstave bo istočasno obuditi spomin na čase, v katerih je muzej nastal, in se obenem dotakniti aktualnega družbenega okolja. Rdeča nit razstave bosta dve stari muzejski zbirki - orožja in poslovilnih pisem ustreljenih talcev med drugo svetovno vojno. Poleg panojev na fasadi in osrednje razstave bo eden ključnih elementov letošnjega praznovanja tudi jubilejni zbornik, s pomočjo katerega bo muzej spregovoril o vlogi in viziji muzeja. V zborniku, sestavljenemu iz dveh vsebinskih delov, bodo zaposleni v celjskem muzeju analizirali delo v vseh letih obstoja. V prvem, teoretičnem delu bodo znanstveni prispevki, v katerih se bodo predstavitve muzeja lotili z različnih zornih kotov. Osvetlili bodo nastanek muzeja, razvoj in nenazadnje vlogo v moderni družbi. V drugem delu bo konkreten pregled petdesetletnega dogajanja. Na lov za Pelikanovimi fotografijami V okviru Hermanovega brloga bodo v začetku oktobra v tednu otroka odprli novo stalno zbirko igrač, na kateri bodo predstavili igrače iz lastnih zbirk in igrače iz zbirk drugih slovenskih ter evropskih muzejev. Po- slanstvo zbirke otroških igrač bo spodbujanje in obveščanje o otrokovih pravicah. Ob koncu leta, ravno na obletnico odprtja muzeja pred petdesetimi leti, bodo v enoti muzeja, v Fotografskem ateljeju Josipa Pelikana, predstavili dokumentarni film o življenju in delu tega znanega celjskega fotografa s poudarkom na njegovi umeščenosti v evropski prostor. Prav tako je letos fotograf Borut Pe-terlin v sodelovanju z Muzejem novejše zgodovine Celje začel obujati Pelikanov stekleni studio iz leta 1898. V njem izvaja stare tehnike fotografiranja iz 19. in 20. stoletja. Nenazadnje bo muzej od aprila naprej Pelikanov fotografski opus začel širiti z zbiranjem fotografij Josipa Pelikana, saj se še danes v družinskih albumih po vsej Sloveniji skrivajo številne njegove fotografije. ŠPELA OŽIR Foto: SHERPA KULTURA 15 Med svetovi, potem ko se jih za trenutek dotakneš »Fotografski kruh je težak. Kapo dol pred ljudmi, ki vztrajajo v tem poklicu V gradu Vrbovec je na ogled razstava foto- v teh časih, ko je v resnici težko,« pravi grafij Matjaža Čatra, letalca in fotografa Čater. V Vrbovcu, nazarskem muzeju gozdarstva in lesarstva, je na ogled razstava fotografij Matjaža Čatra, ki prinaša pogled na Zgornjo Savinjsko dolino in tudi del Celjske kotline iz drugačne perspektive. Čater je namreč po duši fotograf in letalec, po poklicu gozdar. S slednjim si služi kruh, leti za dušo in na slike ujame zračne trenutke. »Kot pravi, se lepote letenja in sveta od zgoraj težko opišejo z besedami,« je v spremnem besedilu ob priložnostni publikaciji zapisala Marta Timer. Matjaž Čater je osnove letenja z jadralnimi in motornimi letali spoznaval kot najstnik v celjskem Aeroklubu. Oče, prav tako letalec in fotograf, mu je odstrl svet prostega letenja. Ko je bil dovolj močan, da je lahko dvignil zmaja od tal, je z njim tudi poletel. »Letenje je bolj intimna zgodba kot fotografija. V zraku ni blefiranja, stvari so čiste. Tu ni laži, so iskreni odnosi in fotografije so odsev tega, kar je v letenju. V zraku je podobno kot v hribih. V skalah se moraš držati, ker je mrzlo in močno piha. V dolinah so druge stvari,« je omenil Čater. Kot član slovenske jadralne ekipe je letalec tekmoval v več disciplinah na različnih prvenstvih, kjer je napravil prve zračne posnetke. Od trenutka, ko mu je oče podaril digitalno kamero, do mojstrskega fotografskega naziva je preteklo izjemno malo časa. Spodbudo in domače gnezdo mu je dajalo mlado v svetovnem merilu zelo uspešno celjsko Društvo fotografov Svit pod vodstvom Marka Rebovca. Danes do- Ena od Čatrovih fotografij, ki jo je naslovil V pričakovanju. segajo Matjaževe fotografije uspehe na tujih spletnih fotografskih straneh ter v cenjenih fotografskih revijah. Lepota pokrajine V njegovih posnetkih, tako pravi Zimerjeva, osupne lepota pokrajine. Na eni strani zasnežene gore, pravljične podobe gradu in cerkva, sole-talci in ptice v letu, na drugih fotografijah pa zeleni žametni travniki, rumena polja, rjave razbrazdane njive, ponavljajoči se nasadi hmelja, potoki in ceste, ki se vijejo po ravnini, gozdovi na gričih, oviti v jutranjo meglico, ki jo predira- Matjaž Čater se je rodil leta 1967 v Celju, kjer je končal srednjo šolo in se po končanem študiju gozdarstva zaposlil na Gozdarskem inštitutu Slovenije. Fotografija je družinska tradicija, s katero sta se ukvarjala njegov ded in oče. Matjaž živi in dela v Ljubljani in Celju. Razstava, ki jo je avtor naslovil Med svetovi, bo v na-zarskem muzeju na ogled do 13. aprila, potem jo bodo preselili v Kozjanski park. jo žarki vzhajajočega sonca. »Meglice zato, da so določene stvari še vedno skrite,« se nasmeji fotograf. »V vlogi fotografa sem se znašel po naključju, na prošnjo stanovskega kolega, ki je potreboval nekaj fotografij iz zraka. Kot letalec sem bil pravi naslov za to. Takrat pa mi je uspel posnetek celjskega gradu. Stereotipen, prepoznaven, podoben tistemu, ki ga je napravil fotomojster Pelikan pred več kot petdesetimi leti, z malo drugačne perspektive. Potem so me motivi navdušili in čez čas celo prijetno presenetili odzivi fotografskih kolegov,« je o začetkih spregovoril celjski fotograf. »Vabijo me motivi, ki se ne ponavljajo, ki se odkrijejo le za trenutek ali dva in ti v kratkem času dopustijo, da se jih dotakneš. Potem za vedno odidejo. Včasih je tako še najbolje; manj kor razumsko načrtujem, več mi uspe, če se prepustim, me okoliščine same pripeljejo, kamor želim.« Mnogi trdijo, da mora biti za popolno krajinsko fotografijo izpolnjenih več pogojev. Vreme, naprave, svetloba, fotoaparat ... »Seveda takšna fotografija zahteva poznavanje vremena in tehnike, vendar se vse da,« razlaga Čater in dodaja, da največ motivov najde v Zgornji Savinjski dolini. Ojstrica, Robanov kot, nazarski konec ... URŠKA SELIŠNIK Direktorica nazarskega muzeja Barbara Šoster Rutar s fotografom Matjažem Čatrom »Še letim, vedno pogosteje z otroki, ki jih vzamem s sabo, če je le mogoče. Mogoče je letenje privilegij ali perspektiva, ki si jo vsi želimo.« »Sam sem Savinjčan in se zelo identificiram s temi kraji. Starši so me vodili zraven, več časa sem preživel na Okrešlju kot kje drugje, in zdaj se vračam. Tudi k obujanju spominov, saj sem z Mozirske planine prvič poletel z zmajem.« BUKVARNA Ko na razpotju izbereš pot, ki je ni Priznam, da se je knjiga kar dolgo prestavljala s police na polico in mi rahlo kljuvala na vest, ker se je že precej dolgo pomikala po vrhu seznama »preberi«. Za duhovno literaturo, kakor so mi jo na hitro predstavili, mora biti človek vendar razpoložen! A zgodba o mladi zdravnici Meti in njenem potovanju v Tibet bi prav lahko bila podlaga za precej napet film. In tako nekako se je knjiga tudi na dušek prebrala. Že takoj na začetku prisedemo v avto k glavni protago-nistki Meti, ki jo zaročenec Srečko vozi na letališče. Čeprav je njena karierna pot na začetku in služba na čakanju, fant nestrpen pred začetkom skupnega življenja, oče krhkega zdravja in v času poslavljanja, biološka ura pa pri tridesetih tudi že precej glasna, je trdno odločena, da za leto dni odide v Tibet. Na tem odmaknjenem, prav posebnem koščku sveta, je namreč pred desetimi leti že poučevala otroke. Zdaj naj bi počela nekaj podobnega. Le da bralec hitro zasluti, kako ima njena odločenost dosti globlje korenine. Pot je nevarna. Kitajski okupatorji vztrajno prežijo na vse sumljive tujce. Meta pa potuje na podlagi ne prav verodostojnih listin, ki bi pri resnem pregledu ne zdržali vode. To poskrbi za dobršno mero napetosti in v tujem svetu, kjer je kot ženska precej nemočna, nikoli ni zares jasno, komu lahko zaupa in kdo jo bo ob prvi priložnosti izdal. Med drugim kot budistična nuna postane celo ujetnica v nekem odmaknjenem samostanu, kjer ji predstojnica skrije potni list. Njeni dragi doma več mesecev ne dobijo od nje nobenega glasu. Meta pa bolj kot nanje ves čas misli na Bel oblak. Izkaže se, da je to njen desetletni fantek, ki ga je ob rojstvu zapustila pri neki družini v Tibetu. Njegov oče je bil tantrični učitelj in to senzualno vejo budizma je Meta svoj čas tudi sama preučevala. Skozi zgodbo se poučimo o različnih tradicijah in podobah duhovnega Tibeta. Avtorica razmišlja o poslanstvu posameznika v tem svetu in o volji, da tej poti sledi, četudi izven občečloveških pričakovanj. Bel oblak je stara duša v mladem telesu, izbran in odločen, da bo velik duhovni voditelj svojega naroda. O tem, da bi kot nebogljen otročič zapustil svoje poslanstvo in z mamo z roko v roki odšel v Evropo, seveda ni govora. Na poti do sina Meta premaga vrsto ovir, spozna resnično ljubezen svojega življenja, razčisti s preteklostjo in dolžnostjo, ki jo čuti do svojega nekdanjega življenja. A se kljub vsemu najde na razpotju. Sin ji je hvaležen za življenje, ki mu ga je dala. To pa je tudi vse, kar lahko od njega pričakuje. In v votlini iniciacijske molitve Belega oblaka se s svojo usodo sooči tudi Meta. Morda se boste našli v motivu materinske ljubezni, ki se ne bi znala in hotela odreči svojemu otroku. Morda vas bo ganila ljubezenska zgodba duhovnega va-gabunda, ki v nemirni lepotici na poti najde svojo usojeno dušo dvojčico. Morda se boste ob občutku dolžnosti čudili, kako lahko nekdo pretrga z vsemi vezmi in ljudmi, ki od tebe nekaj pričakujejo, te ljubijo in ti zaupajo. V tisti votlini se v Meti zbere vse to in še več. Ko pomislimo na svoje življenjsko poslanstvo, se nas večina tako ali drugače znajde v teh okvirih. In prav zato je Metina končna izbira tako zelo presenetljiva in vredna razmisleka. Ali kot je v spremni besedi zapisal Drago Medved:« Roman vam bo odprl številna vprašanja o smislu življenja, o nas samih, kako se vidimo, kako se čutimo, česa še nismo storili v življenju in ali tudi mi spimo od rojstva do smrti. Avtorica je namreč tudi v tej knjigi celotno zgodbo zastavila na svojem življenjskem motu: zavedanje, zavedanje in še enkrat zavedanje.« SAŠKA T. OCVIRK O AVTORICI Mila Kočevar se je rodila v Celju. Vso karierno pot je delovala na področju ekonomije, najprej kot bančnica kasneje kot podjetnica. Ob upokojitvi je v sebi odkrila pisateljsko žilico. Njeno prvo knjigo je v tem času navdihnila razveza dolgoletnega zakona, ki jo je naslovila Kaj pa zdaj. Ukvarja se tudi z oblikovanjem gline in svetovanjem, kako živeti lepše in bolj umirjeno. To pa je tako ali drugače tudi rdeča nit njenih prvih dveh knjig, ki pa verjetno nista edini. 16 NAŠA TEMA GOSTUJOČE MNENJE Kam bo Cerkev popeljal papež Frančišek? V pričakovanju papeževega obiska v Sloveniji Začetek letošnjega leta nam bo še posebej ostal v spominu po vznemirljivih dogodkih, ki so pretresali življenje Katoliške cerkve in tudi svetovne javnosti. To je bil najprej odstop papeža Benedikta XVI 28. februarja letos. Ko se še nismo dobro poslovili od njega, je mogočen medijski stroj začel ugibati, kdo bo in kakšen naj bi bil novi papež. Pripravili so sedemnajst kandidatov, jih opremili z vsemi potrebnimi podatki, a se je tudi tokrat uresničila stara modrost, ki pravi, da tisti, ki gre v konklave kot papež, pride ven kot kardinal. To se je zgodilo tistega lepega dne, 13. marca, zvečer, ko je beli dim na strehi Siks-tinske kapele v Vatikanu naznanil, da smo dobili novega papeža, kardinala Bergoglia iz Buenos Airesa v Argentini, ki si je nadel ime Frančišek. Oboje je bilo veliko presenečenje. Iz Latinske Amerike prinaša bogato izkušnjo močne krščanske skupnosti, ki tam živi, a tudi izkušnjo reševanja zelo zapletenega družbenega in socialnega dogajanja, s katerim se sooča Cerkev v Latinski Ameriki. Vse to mu bo zelo koristilo v novi službi. V duhu prenove Veliko novosti obeta njegovo ime Frančišek, ki ga je prevzel po znamenitem sv. Fran- STANISLAV LIPOVŠEK, celjski škof čišku Asiškem (1182-1226), ki je bil duhovni prenovitelj, prijatelj revežev in graditelj miru. Kakor je Frančišek Asi-ški v svojem času poskrbel za prenovo Kristusove Cerkve in z ustanovitvijo moških in ženskih redov začel mogočno duhovno valovanje, ki nas še danes bogati in ogreva, tako bo, upamo, tudi papež Frančišek modro krmaril po poteh Kristusove Cerkve in posredno tudi duhovnih poteh človeške družine, po poti evangeljskega uboštva in ponižne službe ubogim, trpečim, ki jih je veliko med nami. To velja še na poseben način za Cerkev v naši domovini, ki se tudi resno sooča s posledicami verske, duhovne in ekonomsko-so-cialne krize, še posebej tam, kjer smo se preveč klanjali »t'mu zlatmu Bogu«, kot je napisal Prešeren, in se odda- S celjskih ulic ob izvolitvi papeža Borut Alujevič iz Celja: »Krasno, novi papež je vzel ime po sv. Frančišku in je iz Južne Amerike. Ta bo zagotovo drugače razmišljal, kot so dosedanji papeži, ki so bolj o kuriji. Papež Frančišek bo bolj pomagal preprostim ljudem, v smislu poslanstva Frančiška Asiškega in frančiškanov. Konklave me je toliko zanimal kot naša nova vlada, to pomeni zelo.« Marija Kladnik iz Dobja: »Nov papež mi deluje prijetno, pošteno in skromno. Njegovih pristojnosti podrobno ne poznam, vsekakor mora imeti povezovalno vlogo. Tudi to, da ni Evropejec, je zelo pozitivno. Na drugem programu slovenske televizije smo prenos s Trga sv. Petra pozorno spremljali. Doma smo katoličani, hodimo k maši bolj ali manj pogosto.« ljevali od duha Kristusovega evangelija. Novi papež s seboj prinaša tudi bogato izkušnjo preproste ljudske vernosti, v kateri je živel v Latinski Ameriki, kar bo tudi prijetno obogatilo našo že nekoliko ohro-mljeno in abstrakno vernost. To je pokazal že drugi dan, ko je obiskal baziliko sv. Marije Velike ali Marije Snežne, najlepše Marijino svetišče v Rimu, in se kot preprost romar s šopkom cvetja v rokah bližal Marijini podobi. Vezi s Slovenijo Papež Frančišek tudi dobro pozna Slovenijo in Slovence po zaslugi močne, versko, kulturno in narodnostno zelo žive skupnosti Slovencev, ki živijo v Argentini. Iz te slovenske skupnosti izhaja tudi msgr. Vinko Bokalič, ki je pomožni škof v Buenos Ai-resu. Naš kardinal dr. Franc Rode, ki je tudi močno povezan s Slovenci v Argentini in kot sam pravi, že štirideset let prijateljuje z novim papežem, pa je svoj čas sedanjega papeža še kot nadškofa imel v gosteh v Ljubljani. Vse to bi lahko pripomoglo, da bomo novega papeža v doglednem času lahko pozdravili v Sloveniji. To željo smo slovenski škofje izrazili tudi v čestitki novemu Petrovemu nasledniku. Janez Čakš iz Celja: »Moj vtis o novem papežu je dober, odlično je, da je nekdo iz Južne Amerike, da niso vedno Evropejci. Slišati je, da je socialno čuteč, zato pričakujem, da se bo teh svojih načel držal. Kaže tudi, da bo popravil tisto, kar je v Cerkvi slabega, od ped-ofilije do finančnih zadev.« BRANE JERANKO Foto: GrupA V Celju je kapucinski samostan že štiri stoletja, v njem morajo redovniki živeti po načelih, ki jih je uveljavil »asiški Frančiškov du Ob imenovanju novega papeža, ki se je poimenoval po »asiškem ubožcu«, sv. Frančišku Asiškem - Na Celjskem pet Frančiškovih samostanov - Redovnice in redovniki osebne lastnine ne morejo imeti To, da je vzel novi papež ime po sv. Frančišku, pomeni, da mu je blizu njegov duh ponižnosti do Boga, človeka ter vsake stvari. Tako je takoj po izvolitvi novega papeža komentiral na slovenski televiziji kapucinski pater Metod Benedik, doktor teologije, ki živi v celjskem samostanu ter predava na teološki fakulteti. In koliko je cerkvenega duha sv. Frančiška Asiškega na Celjskem, v tukajšnjih Frančiškovih samostanih? Frančišek Asiški, ki je med najbolj priljubljenimi svetniki, je najprej živel v razkošju, nato se je odločil za življenje v uboštvu, za pomoč ubogim. Njegova lepa oblačila je zamenjalo nadvse skromno meniško oblačilo, v pasu povezano z vrvjo, tako kot še danes, po skoraj tisoč letih, srečujemo njegove frančiškane, kapucine in minorite. Delitev med vsemi tremi je nastala šele pozneje, bistvene razlike med njimi ni. K Frančiškovim redovom spadajo tudi klarise, eden najstrožjih redov, in sestre frančiškanke. Štiristo let Brega V naši regiji, na širšem Celjskem, sledov sv. Frančiška ne manjka. V njenem središču, v Celju, je pred več kot štiristo leti nastal kapucinski samostan na Bregu, ki v zadnjih letih doživlja razcvet. Med drugo svetovno vojno so od tam kapuci-ne pregnali Nemci, po vojni so se vrnili, vendar jim je nato povojna oblast samostan vzela. Tam so bila nato dolgo stanovanja, kapucini so živeli v zakristiji cerkve, po denacionalizaciji so jim samostan vrnili. Kapucini so ga lepo obnovili, danes živi v njem pet kapucinskih bratov, katerih povprečna starost je 69 let. V Sloveniji je več kot trideset kapucinov, med slovenskimi novinci je pet bratov, ki so opravili zaobljube redovniškega poklica, dva se na njih pripravljata. Stari so od 24 do 37 let. Kot je mogo- če slišati, imajo kandidata za sprejem med kapucine tudi v Celju. In na kakšen način je Frančiškov duh prisoten v samostanu na Bregu? »Tega ljudje najbolj občutijo v odnosu, v odprtosti do vsakega človeka, da se tu počuti kot doma,« je povedal tamkajšnji kapucinski pater Marjan Gačnik, ki je obenem župnik okoliške župnije. O življenju v uboštvu, kot morajo živeti Frančiškovi redovi, sem se pogovarjal s kapucinskim patrom Joškom Smukov-cem, ki je najprej opozoril na zunanji znak. To je značilno oblačilo rjave barve, prepa-sano z belo vrvjo. »Uboštvo se odraža v skromnosti, v kateri živimo. Vse stvari so skupne,« je poudaril brat Joško. Redovniki svojega denarja, svojega avtomobila ali svojega računalnika nimajo, novinci, ki imajo ob vstopu svoj avto, se morajo od njega ločiti, kar je za kakšnega posameznika včasih težko. Če posamezen kapucinski brat potrebuje denar, na primer za telefonsko kartico ali nove čevlje, mora zanj zaprositi ekonoma ali predstojnika. Marijine misijonarke Kapucini na Bregu živijo v stavbi, ki so jo dobili ter obnovili po denacionalizaciji. V Predstojnik najbolj obiskanega samostana na Celjskem, pater Ernest Benko iz Olimja, v značilni Frančiškovi meniški obleki. V rokah ima priznanje Entente Florale za najbolj urejeno vas v Evropi, ki ga je Olimje prejelo v precejšnji meri zaradi urejenosti in gostoljubnosti samostana (foto: arhiv NT, GrupA). NASA TEMA 17 GOSTUJOČE MNENJE i ubožec«. Po denacionalizaciji je samostan celovito obnovljen. (Foto: SHERPA) h na Celjskem starem delu je zadnji dve leti ženski samostan, kjer živijo sestre frančiškanke, Marijine misijonarke, ki so prišle v naše kraje na povabilo ka-pucinov. Njihova predstojnica, sestra Mojca Korošec, odgovarja, da živijo v Fran-čiškovem duhu med drugim s pomočjo ubogim, ki trkajo na vrata njihovega samostana, med njimi so berači s celjskih ulic. Predstojnica poučuje verouk in sodeluje v ljudskih misijonih, pripravljajo tečaje, predavanja ... Šest frančiškank na Bregu predstavlja Evropo v malem, med njimi so s Poljske, iz Avstrije in Španije, vse govorijo slovensko. Sestra iz Španije se tako posveča med drugim delu z zaporniki, obiskovala je zapor na Dobu, azilni dom v Ljubljani ... Med fran-čiškankami na Bregu živi sestra Mara Vampelj, ki je imela avgusta stoti rojstni dan ter še vedno med drugim kvačka različne prtičke. V vseh samostanih je seveda veliko molitve. Frančiškani v Nazarjah Od celjskega kapucinskega samostana je le nekaj mlajši frančiškanski samostan v Nazarjah z znamenito samostansko knjižnico, kjer hranijo kar dva izvoda Dalmatinove Biblije. Ko je postala Loretska kapela v Nazarjah mesto, kamor so prihajale množice romarjev, so zanje potrebovali duhovno oskrbo. Na pomoč so poklicali frančiškane, leta 1633 je nastal njihov samostan, ki je tam še danes. Kot je povedal pater Damjan Vračko, živijo v samostanu trije frančiškani, ki frančiškansko župnijo vodijo, sprejemajo obiskovalce doma duhovnih vaj iz domovine in tujine ter skrbijo za izjemno knjižnico. V okviru samostana je nastala prva osnovna šola v Zgornji Savinjski dolini, ki je začela delati leta 1786 Kapucinskega patra Metoda Benedika s celjskega Brega pogosto povabijo na televizijo, kjer komentira aktualna cerkvena vprašanja. Tudi po izvolitvi papeža Frančiška so ga. (Foto: arhiv NT). Frančiškov duh na celjskem Bregu. Sestre frančiškanke so iz štirih različnih držav, vse govorijo slovensko. Najstarejša med njimi, sestra Mara, ki je v 101. letu, rada kvačka prtičke. ter delovala vse do druge svetovne vojne. Gneča pri klarisah Najbližje sosede frančiškanov v Nazarjah so tamkajšnje sestre klarise, zelo strog red, ki prav tako spada med Frančiškove redove (kot tako imenovani Frančiškov drugi red). Na prvem mestu je njihova skupna molitev in še enkrat molitev. Začnejo tik pred polnočjo, ko molijo dve uri, po kratkem spanju molijo od šestih zjutraj spet tri ure, opoldne uro in pol, popoldne še dve uri ... Med klarisami so skoraj vse stare od 22 do 50 let, med njimi je pet Zgornjesavinjčank. Je med mladimi ženskami za takšno življenje, polno odpovedovanja, dovolj zanimanja? Zanimanja za vstop je toliko, da so kapelo morale povečati, prav tako so odprle samostan v ljubljanskem Podutiku ter lani v Turnišču v Prekmurju. Vsega skupaj jih je več kot dvajset. In kaj je to, kar dekleta in mlade ženske pripravi do tega, da se odločijo za takšno življenje? »Na prvem mestu je božji klic, kar je nerazložljivo,« odgovarja sestra, klarisa Katarina Ambrož, ki izpostavlja tako imenovano »Frančiškovo zaljubljenost v Kristusa«. Nevsakdanje je še, da je samostan v Nazarjah nastal v času jugoslovanskega socializma, 1. aprila bo minilo od njegove ustanovitve že 35 let. Na turistični točki Najbolj znan Frančiškov samostan na Celjskem je minoritski samostan v Oli-mju. Pred več kot tristo leti so se v njem naselili menihi pavlinci, ki so tam imeli eno najstarejših lekarn v Evropi. Cesar Jožef II. jih je pregnal, v času Jugoslavije pa je stara lekarna postala turistični magnet, zato so nazadnje začeli razmišljati, da bi menihe povabili, da bi upravljali z lekarno. Pavlincev v Sloveniji že dolgo ni bilo več, zato so povabili slovenske minorite, ki so prišli v Olimje leta 1990. Nastal je še en slovenski samostan, kjer živijo po Frančiškovih načelih uboštva in molitve štirje minoriti, ki skrbijo za župnijo, dom duhovnih vaj ter množice obiskovalcev. Mlad samostan je zelo priljubljen tudi med domačini. BRANE JERANKO Papež postavlja kristjane na realna tla »Frančišek, popravi mojo cerkev, ki se podira!« V sredo 13. marca, je Jorge Mario Bergoglio z izborom papeškega imena Frančišek sporočil, da se zaveda, da je Cerkev 21. stoletja v podobnem položaju, kot je bila v času Frančiška Asiške-ga, ko jo je razjedal duh posvetnosti. V uvodnem nastopu je dal jasno vedeti, da začenja kot rimski škof (besede papež sploh ne uporablja) v molitveni povezanosti skupno pot z Božjim ljudstvom. Njegov poudarek na bratstvu in sestrinstvu nas usmerja v čase prve Cerkve, ko so bili verniki enega duha in enega srca. Pri prvi sveti maši za kardinale v Sikstinski kapeli v četrtek, 14. marca, je papež Frančišek opozoril, da bo Cerkev končala kot nevladna karitativna organizacija, če ne bomo njeni člani živeli po Kristusovem nauku. S temi besedami postavlja papež kristjane na realna tla, ko za razliko od nekaterih predhodnikov ne govori o zmagoslavni Cerkvi, ampak o Cerkvi, ki je lahko v današnjem svetu verodostojna samo, če se vrne k prvotnemu poslanstvu, ki je v oznanjevanju svobode v Jezusu Kristusu. Pred izzivi Danes je Cerkev pred posebnim izzivom. S tehnološkim razvojem je postal svet majhna vas, v kateri živijo ljudje različnih spolov, verskih in drugih prepričanj, spolnih usmerjenosti, različnih pogledov na etična vprašanja ... Če bo Cerkev v svetu prepoznavna samo po poučevalni govorici, na način »to se sme in to se ne sme«, potem se lahko njeno poslanstvo hitro konča. Če pa bomo znali kristjani v vsakem človeku, tudi če je to največji moralni izpri-jenec, prepoznati Kristusa, potem se lahko nadejamo uspešne poti. Da ta pot ne bi bila zamegljena zaradi lastne umazanije, mora vsakdo najprej pogledati v svoje srce, hkrati pa si moramo v cerkveni skupnosti tako na lokalni kot na svetovni ravni priznati napake in grehe, kot je to počela prva Cerkev. Cerkev 21. stoletja je poklicana k vrnitvi k pristnemu življenju v skupnosti, kjer bomo začutili medse- Mag. AMADEJ JAZBEC, duhovnik Škofije Celje, službuje v Trbovljah Foto: osebni arhiv bojno sprejetost. Prav tako bo treba na novo premisliti vlogo duhovništva. Poslanstvo duhovnika je predvsem v tem, da prinaša ljudem živega Boga v Božji besedi in zakramentih. Danes je veliko duhovnikov znanih po tem, da znajo obnavljati in graditi cerkve ter župnijska poslopja, kar je glede na naravo duhovniške službe vsekakor premalo. Prepoznati konkretne težave Tudi glede moralnih vprašanj za današnji čas ni dovolj, da ostanemo zgolj na ravni presojanja, kaj je prav in kaj ne, ampak je treba obravnavati konkretne probleme. Pri vprašanju splava je na primer premalo, če ostajamo pri besedah obsodbe, ampak je treba tudi k ženski, ki se odloča za splav, in v moškem, ki jo v splav prepričuje, pristopiti tako, da bomo v teh ljudeh spodbudili veselje do življenja. Podobno velja za postopke, ki preprečujejo nastanek novega življenja. Novi papež bo zagotovo pred izzivom, saj je vprašanje kontracepcije v Evropi popolnoma drugačno kot na primer v Afriki. Papež Pavel VI. je leta 1968 izdal okrožnico o pravilnem uravnavanju rojstev (Hu-manae vitae), zato lahko na tem področju od novega papeža pričakujemo kakšno dopolnilo. Uresničevati enakost Glede na splošno krizo v svetu, kjer so v ospredju vidne razlike med bogatimi in revnimi, je Cerkev še posebej pred izzivom. Kot nadškof v Buenos Airesu se je sedanji papež Frančišek znal postaviti na stran ubogih in zatiranih, ki so v Južni Ameriki še posebej na udaru. Pri tem je treba poudariti, da ni poslanstvo Cerkve zgolj v lajšanju materialne stiske, ampak da zna v vsakega človeka prinašati ljubezen križanega in vstalega Kristusa. To pomeni, da so vsi, revni in bogati, tako po duši kot telesu enaki pred Bogom. Če pa smo kristjani tisti, ki prinašamo v svet Božjo ljubezen, smo prvi poklicani, da enakost tudi uresničujemo. Izberi življenje Ko je Jezus pred 800 leti Frančišku Asiškemu dejal, naj popravi njegovo Cerkev, ki se podira, je mislil na to, da je treba Cerkev popraviti z življenjem v bratski ljubezni. Glede na ime, ki si ga je izbral, lahko upravičeno sklepamo, da je tudi papež Frančišek ob izvolitvi v srcu začutil omenjene Jezusove besede. Vsi kristjani smo, ne glede na službo, ki jo opravljamo v Cerkvi, poklicani, da se s pogumom in z odgovornostjo lotimo popravila. Pri tem je potrebno, da se zavedamo, da bomo naleteli na razne ovire, ki jih lahko pričakujemo predvsem v lastnih vrstah. Če beremo evangelij, je naletel Jezus pri oznanjevanju na največje težave pri nasprotovanju v lastni verski skupnosti, ki so jo poosebljali farizeji. Zato bi bilo preveč naivno pričakovati, da bosta tako papež Frančišek kot skupnost kristjanov v celoti imela v lastnih vrstah popolno podporo in odprto pot pri uveljavljanju evangelizacijskih reform. Pred nami sta odprti samo dve poti: pot življenja in pot smrti. Bog nam po očaku Mojzesu predlaga: »Predložil sem ti življenje in smrt, blagoslov in prekletstvo. Izberi torej življenje, da boš živel ti in tvoj zarod.« (5Mz, peta Mojzesova knjiga iz Stare zaveze). radiocelje " 95.1 95.9 100.3 90.6 MHz POGLEDillieJlS 18 ŠPORT Razbite steklenica in iluzije Celjska mladost nemočna proti dragemu Hamburgu - Povratna tekma danes Na prvih tekmah osmine finala rokometne lige prvakov večjih presenečenj ni bilo, favoriti so si v gosteh priigrali dobra, zelo dobra ali odlična izhodišča pred povratnimi tekmami. Izidi: Celje Pivovarna Laško -Hamburg 29:38 (Celjani so doživeli najvišji domač poraz med vsemi, celo rekordnega v dvorani Zlatorog), Gorenje - Flensburg 25:28 (vsekakor potnik v četrtfi-nale še ni znan), Čehovski Medvedi - Kiel 37:35 (Gor-bok, prej Harbok, Kokšarov in Stochl so v Čehovu vodili že s štirimi goli razlike, zmaga za dva gola pa bržkone ne bo zadostovala za uvrstitev med najboljšo osmerico), Dinamo Minsk - Metalurg Skopje 23:26 (makedonski klub je z Vu-grincem, Kozlino in Kora-žijo pred povratno tekmo z eno nogo že v četrtfinalu), Szeged - Kielce 26:25, Silkeborg - Barcelona 26:32, Ademar - Veszprem 20:23 in Atletico - Füchse Berlin 29:29. V dvorani Zlatorog je bilo za gledalce še precej prostora. Če je Evropska rokometna zveza (EHF) za prvo tekmo finala lige prvakov (LP) leta 2004 s Flensburgom za število gledalcev zapisala številko 5.000, ko je bil resnično zaseden vsak kotiček v dvorani, je tokrat navedla podatek o 4.200 obiskovalcih ... Celjani so v uvodu petkrat povedli, Zelenovic je še izenačil na 6:6, potem pa so se začele razblinjati iluzije najbolj gorečih navijačev. Hamburg je bil premočan iz več razlogov. Lijewski in Lindberg Tik pred odmorom je nemško moštvo vodilo že za 10 golov. Drugi polčas je dobilo »le« z dvema zadetkoma prednosti. Hamburg se je odkupil za izjemno podcenjevalen odnos iz leta 2007 v Zlatorogu. Tedaj je imel vse v rokah, da osvoji evropski superpokal. Toda v polfinalu proti Kielu, ki je bil brez Karabatiča, Ander-sona, Zeitza in Jiche (pa tudi Pajoviča), je trener Schwalb krenil brez Yoona, Hensa in Jansena ter zgolj čakal, kdaj bo ritem zlomil Serdarušičevo četo. Nato ni in ni šlo. Šele po izteku časa bi lahko Lindberg izenačil iz sedemmetrovke in izsilil podaljšek, a je zadel prečko! Marcin Lijewski? Kako je bilo leta 2004, se še najbrž spominjate. Prvo tekmo finala LP so Celjani dobili s 34:28, v Flensburgu pa izgubili s 30:28. Sedaj 35-letni Poljak je, že tedaj član prve postave, dosegel le po dva gola. Dve leti in pol kasneje se je vrnil v Zlatorog in dal en gol. Bilo je veličastnih 41:31! Kar pa ni bilo dovolj za četrtfinale, »pivovarji« so v eni svojih najslabših tekem v gosteh izgubili s 36:26. Ko je trener Celja iskal vzroke vsepovsod, le pri sebi ne, in ko je Lijewski zabil sedemkrat. Toda očitno ga je skelel Zlatorog. V soboto: 8 golov iz 10 poskusov. Lindbergov izkupiček pa 11-12. Carlena in Hensa sploh niso pogrešali, domači zelo Periča, Lekaija, Potočnika, Žurana ... Izjemno neodgovoren obiskovalec je zalučal steklenico na igrišče, nakar so tudi igralci pobirali drobce. Brez odmevnejših dosežkov Karate zveza Slovenije je s Thermano Laško v laški dvorani Tri lilije uspešno pripravila svetovni pokal v karateju. Slovenci so osvojili dve medalji. Od predstavnikov s Celjskega je najvišje posegla Sabina Fazlič, članica ŠD Dinamik Celje, ki je zasedla 7. mesto, ostali so izpadli v predtek-movanju. Predsednik Karate zveze Slovenije Igor Zelinka je bil zadovoljen s turnirjem. »Udeležba je presegla naša pričakovanja. Za nas kot organizatorje je udeležba najboljši pokazatelj, da smo dobro delali. Odzivi tekmovalcev in njihovih spremljevalcev so bili izredno pozitivni. Zadovoljni so tako z Laškim, z gostoljubjem, infrastrukturo, organizacijo in izvedbo tekmovanj. Večina je obljubila, da se bo naslednje leto vrnila.« Dvodnevni turnir si je ogledalo okrog 3.500 gledalcev. Za večino udeležencev svetovnega pokala v Laškem Ne glede na svoje nadaljnje uspehe se bo Borut Mačkovšek večno spominjal briljantne predstave proti Hamburgu. »Kiel nas ni vzel resno« Edini, ki je kljuboval gostom, je bil Borut Mačkov-šek. Za 13 doseženih golov je potreboval le en strel več. Kaj takšnega je proti tako kakovostnemu moštvu, ki odkrito cilja na final-four (in še kaj več), težko ponoviti. Pred zadnjo četrtino je imel v zapisniku več golov kot soigralci: »Verjeli smo v zmago, doživeli pa grenak poraz. Meni je šlo, toda ... Zadovoljen sem s svojo igro, žalosten zaradi neuspeha. Morda pa danes z zmago presenetimo celotno rokometno Evropo.« Gašper Marguč ni bil zgolj razočaran, temveč tudi jezen, potem ko je vse tri strele sprožil le iz sedemmetrovk: »Bili smo brez možnosti, popolnoma so nas nadigrali. Ne vem, če se mi je že kdaj pripetilo, da sploh nisem prišel do meta v igri ...« Johannes Bitter je prvo obrambo zabeležil šele po 11 minutah, na drugi strani je po odhodu Skoka na klop Urban Lesjak prvi strel zaustavil v 17. minuti: »Nisva bila niti približno blizu svoji običajni ravni. V Nemčijo ne gremo na izlet, temveč zbirat izkušnje in izboljšat obrambo. Skušali bomo zgrabiti priložnost za zmago, če se bo ponudila.« V treh stavkih je resnico zajel trener Vladan Matic: »Kiel nas ni poznal in nas za razliko od Hamburga tudi ni vzel resno. Dobri smo, če igramo dobro obrambo. Če je ne, potem imamo veliko težav.« »Mač, Mačk ...« Igorju Voriju je ušlo tudi tole: »Čestitam Celju za uvrstitev v osmino finala.« Kaj si je mislil skupaj z rojakoma Duvnjakom in Lackovičem v 43. minuti, lahko zgolj ugibamo. Na igrišču je ležala razbita steklenica! Drobci, ki so ostali na tleh tudi po čiščenju, bi lahko bili zelo nevarni. Sicer pa je neznani razgretež predmet vrgel tja, kjer v tistem trenutku ni bilo nikogar. V Zagrebu so proti igralcem in tudi nam novinarjem leteli kovanci, vžigalniki in celo zapestne ure. Ena je razbila čelo kolegu iz Maribora. Primerjali bomo izrečeni kazni EHF. Celjski klub je dejanje ustrezno, torej ostro obsodil. Letošnjo evropsko pot sta v svoji dvorani z goloma zaključila 16-letni Blaž Janc in 18-letni Stefan Čavor. V obrambi je zaigral tudi 19-le-tni Blaž Blagotinšek. In upajmo, da se bodo Nemci znova in znova morali ukvarjati z izgovorjavo priimkov igralcev, ki bodo na veliki sceni opozarjali nase. »Mač, Mačk, ne, saj ne morem izgovoriti,« je na novinarski tekmi priznal trener Hamburga Martin Schwalb in malce razvedril prisotne. DEAN ŠUSTER Foto: SHERPA CINKARNA je bila to sicer priprava za evropsko prvenstvo, ki bo maja v Budimpešti. MITJA KNEZ Foto: SHERPA Mrk v drugem polčasu Vesna Bezgovšek (rdeči pas), članica Karate kluba Polzela, se ni uspela prebiti skozi uvodne borbe. Rokometašice Celja Celjskih mesnin so v 21. krogu 1. slovenske lige s 36:16 klonile proti favorizirani ekipi Zagorja. Do polčasa so se zelo dobro držale. Začetni zaostanek 1:8 so pri 12:17 zmanjšale. V drugem polčasu je bila njihova igra neprepoznavna in visok poraz je bil neizbežen. Trener Uroš Privšek je dejal: »Razlika je bila na koncu zelo visoka. Z dekleti smo se dogovorili, da moramo tekmo vzeti resno. To se je pokazalo v prvem polčasu, ko smo po začetnem visokem zaostanku do odmora lepo zmanjšali zaostanek, vendar je v nadalje- vanju igra povsem razpadla. So pa Zagorjanke odlične, na vsaki tekmi odigrajo maksimalno in so zasluženo v samem vrhu lestvice.« Pri gostiteljicah sta bili s petimi goli najučinkovitejši Pia Hren in Nika Palir, ki ni skrivala razočaranja nad visoko razliko: »Začetne napake so nam vzele samoza- vest. Preveč je bilo izgubljenih žog in posledično se je zaostanek hitro povečeval. Misli zdaj že usmerjamo k naslednjim tekmam, ki bodo za nas zelo pomembne.« Osmouvrščene Celjanke zdaj čaka pet tekem, na katerih lahko na lestvici veliko pridobijo. »Želimo osvojiti vseh deset točk. To nam bo uspelo le, če bomo maksimalno dobro trenirali in na igrišču prikazali najboljše igre,« je zaključil Privšek. Sprva bo sledil obračun s Ptujem, zatem še z Ajdovščino, s Sežano, Piranom in z Naklim. MITJA KNEZ desete celjske mesnine ŠPORT 19 V Flensburg po senzacijo Tamšeta bo poleti zamenjal Vajdl Največ preglavic sta Flensburgu povzročala Matej Gaber (levo) in Jure Dolenec (z žogo), ki bosta kot še številni drugi igralci poleti zapustila Gorenje. Vprašanje je, ali bomo v Celju in Velenju v dogle-dnem času spet gledali tekme osmine finala rokometne lige prvakov. Kot da se tega ljubitelji rokometa ne zavedajo in niso napolnili dvoran, v katerih sta gostovala Hamburg in Flensburg. Tudi Rdeča dvorana je ponujala prazna sedišča, večerni nedeljski termin je bil precej neugoden. Tako kot dan prej madžarska sodnika v Zlatorogu sta tudi Španca v Velenju zelo spoštovala ugled gostov. Štiri obrambe manj Ostra nemška obramba je terjala izključitve in nudila Gorenju priključek, toda levica Glandorfa je ob igralcu manj sredi prvega dela dvakrat izenačila izid s streloma z razdalje pod prečko. Vmes je Marko Bezjak zadel obe vratnici, žoga pa se je odbila v polje. Svoj prvi gol je dosegel šele v 40. minuti: »Zavedamo se, da bo v Flensburgu izjemno težko nadoknaditi tri gole zaostanka. Toda mi smo športniki in se nadejamo preobrata. Zagotovo ne bomo odpotovali na sever Nemčije, da bi izgubili za 10 golov.« V zdesetkanem moštvu je izvrstno odigral krožni napadalec Matej Gaber, iz desetih strelov je iztržil devet golov: »V drugem delu smo imeli nekaj črnih minut. Vsekakor še imamo možnosti za četrtfinale. V Nemčijo gremo po zmago za tri ali štiri gole. Prejeli smo 28 golov proti vrhunski ekipi, torej je bila naša obramba na visoki ravni. Višje razlike nismo dopustili. Dal sem veliko več golov kot ponavadi, toda ... Izgubili smo. Rešitev z zunanjih položajev nismo našli.« Drugi vratar Gorenja Emir Taletovič je priznal: »Z Ivanom sva zbrala štiri obrambe manj od Anderssona, kar je bilo odločilno. Menim, da lahko presenetimo v gosteh. Za to pa moramo iz sebe iztisniti vseh sto odstotkov.« Improvizacija Na novinarski konferenci v Zlatorogu so vsi štirje gostje govorili angleško, v Rdeči dvorani pa je trener Flens-burga Ljubomir Vranješ vprašal: »Moram po njemač-ki (moram po nemško)?« Žal je moral. »Po trdi tekmi sem zelo zadovoljen, ker imamo po >prvem polčasu< tri gole naskoka. Gorenje je namreč že večkrat dokazalo svojo kakovost v domači dvorani,« je bil kratek eden najnižjih velemojstrov rokometa. Domačega stratega smo ujeli ob igrišču, kot vselej je bil zgo- voren: »Začeli smo odlično, s 3:0. Nato smo imeli dve možnosti za sedemmetrovko, a žal nista bili dosojeni. To je pač Flensburg ... Igrali smo, kolikor smo lahko oziroma kolikor nam je dopuščal tekmec. Nismo se predajali, to me zelo veseli. Popravili smo določene faze, predvsem vračanje v obrambo. Imeli smo preveč napak, kar 12, večinoma neizsiljenih. Gostje so zato izvedli pet, šest protinapadov. Na trenutke smo ujeli pravi ritem, a je bilo premalo dobrih minut v seštevku. Če bi želeli zmagati, bi morali odigrati popolno, skratka domala brez napak. Igralcem vseeno čestitam.« Branko Tamše je še dodal: »Morali smo veliko improvizirati. Cehte je med tednom obležal v postelji. Poskusili smo z njim, a se mu je vrtelo. Pohvalil bi tudi Gamsa in Medveda. Odigrala sta na svojo željo in odgovornost, dovoljenj zdravnika nista imela. Cingesar še ni sposoben za igro, do konca sezone je za nas izgubljen steber obrambe Bajram. Borili smo se častno in zapustili soliden vtis.« V zgoščenem ritmu se je vmešala še, recimo ji, prijetna težava. Dodatno utrujenost bo čutil Luka Dobelšek. Žena Vesna mu je v noči na sredo povila drugega sina, dveletnemu Liamu je sledil Julian. Dolgovi Tamše bo moral po koncu sezone zapustiti moštvo: »Pogodba se mi izteka. Izpolnil jo bom korektno. Pojavljajo se možnosti za odhod drugam. Upam, da se bodo udejanjile in da bom storil korak naprej v svoji karieri.« Pobarali smo ga še o zaostanku izplačil: »To je vprašanje za predsednika in direktorja kluba. Realizacija v tej sezoni je sicer dobra, se pa dolg do igralcev, ki so že Ivan Vajdl si je v nedeljo ogledal igro svojega bivšega in bodočega kluba. več let v klubu, in tudi do mene, že vleče nekaj časa. Nikoli nismo tarnali, gotovo pa ima vse skupaj določen vpliv. Nismo roboti, nismo imuni. Morda bi bilo bolje, če bi bilo vse poravnano. A tega, žal, trenutno ne vemo.« Vodstvo kluba ni želelo podaljšati pogodbe z uspešnim trenerjem. Za njegovega naslednika je izbralo Ivana Vajdla, trenutno trenerja Trima, ki je zaposlen v Gorenju. DEAN ŠUSTER Foto: SHERPA Martina tokrat šesta Najmlajše in najmlajši iz celjskega kluba s pionirskim pokalom Drsalcem dve zmagi v pokalu Slovenije V soboto in nedeljo se je v celjskem Mestnem parku pomerilo več kot sto umetnostnih drsalcev za pokal Slovenije. To so bili predstavniki šestih klubov, DK Bled, DK Jesenice, DK Kranj, DD Labod Bled, DKK Stanka Bloudka in DK Celje. Gostitelji so zmagali v pionirski in članski kategoriji, posamično so osvojili štiri zlate medalje in dve srebrni. V članski konkurenci je pokalna prvakinja postala Pina Umek (bila je brez tekmic), naslov pokalne podpr- Atletinja celjskega Kladi-varja Martina Ratej je na 13. evropskem zimskem pokalu v metih v španskem Castel-lonu zasedla šesto mesto v metu kopja. Njeno orodje je pristalo pri 58,19 m. To je povsem soliden dosežek po operaciji komolca. Zmagala je Rusinja Marija Abakumova, z 69,34 m je izboljšala rekord tekmovanja, ki ga je imela doslej Ra-tejeva iz leta 2010. Tedaj je pripravila presenečenje in v francoskem Arlesu zmagala s 65,96 m, slovenska rekorderka pa je slavila tudi na lanskem zimskem pokalu v metih, ki je bil v črnogorskem Baru. Na državnem prvenstvu v krosu v Mariboru sta tako moška kot ženska ekipa celjskega Kladivarja suvereno ubranili naslov državnih prvakov. To jima je uspelo z veliko prednostjo pred osta- limi ekipami. V posamičnih kategorijah so slavili Jan Vu-kovič, Zala Ahtik in Mitja Kre-vs, nosilci medalj pa so bili še Sebastjan Baš, Tija Ocvirk in Mateja Androvič. DEAN ŠUSTER CINKARNA Glavni pokrovitelj AD KLADIVAR Celje vakinje je med mladinkami pripadel Patriciji Juren. V skupini pionirke A je Nina Polšak pometla s konkurenco in se veselila zmage, na stopničkah pa ji je z drugim mestom družbo delala Maruša Udrih. Med pionirkami B je zmagala Lara Guček, najboljši v kategoriji pionirji C je bil Luka Logar. V najmlajši kategoriji pionirke D je Hana Bučar s četrtim mestom za las zgrešila stopničke. DŠ Foto: ZVEZDAN JUREN Stotnija otrok vijugala na Rogli Smučarska evforija je zajela naše kraje po zaslugi izjemne Tine Maze, ki je postala zmagovalka skupnega seštevka v svetovnem pokalu. Vsak jo izkorišča po svoje. Alpska šola na Rogli, ki jo skupaj z več kot 20 učitelji in še nekaj ostalega osebja vodi Damjan Prosenak, je v soboto končala uspešno sezono spoznavanja in učenja zavojev na smučeh in deskah. Na zaključno prireditev, tekmo in skupno zabavo, ki je bila na bazni lokaciji na Rogli, se je prijavilo več kot sto otrok iz širše celjske regije in Slovenske Bistrice z okolico. Prvič je zbralo pogum tudi skoraj 30 staršev, ki so se pomerili v svojih kategorijah. Zaključni dogodek so poimenovali Oranžna invazija. Zgodaj zjutraj so se zbrali na bazni točki, si nadeli oranžne »markirke« in se kot ogromna družina v skupini odpravili na Mašin žago, kjer jih je čakala zakoličena proga. Kot predtekmovalci so nastopili otroci iz predtekmovalne skupine Alpske šole, maskota Uniturja Zlodej in Claudia Seidl, udeleženka zadnjih olimpijskih iger mladih v Innsbrucku. Tekmo so mladi smučarji v krasnem vremenu vzeli sila resno; kar nekaj jih je zaradi želje po dobrem rezultatu odstopilo. DŠ 20 ŠPORT Olimpija boljša, prihaja Maribor Nejc Plesec je prejšnji teden dopolnil 19 let. V Stožicah je zaigral v drugem polčasu in sodeloval v akciji za edini celjski gol. V 24. krogu 1. slovenske nogometne lige sta ekipi s Celjskega vpisali polovičen uspeh. Celjani so na gostovanju pri Olimpiji s 3:1 doživeli prvi letošnji poraz. Velenjčani so bili Ob jezeru s 3:1 boljši od Triglava. Vodilni Maribor, ki je s 3:1 klonil pred Domžalami, ima pred Olimpijo devet točk naskoka. Tretji Domžalčani jih imajo sedem manj, še tri manj Koprčani, Celjani so trdno na petem mestu (33), Velenjčani pa so zdaj sedmi (28). Nesreča in pa tudi sreča Celjski nogometaši prvič v drugem delu sezone niso odigrali po željah. Prvi polčas proti Olimpiji je bil slab, bilo pa je tudi veliko nesreče oziroma sreče. Četudi je blestel vratar Matic Kotnik, pa je v 40. minuti lastno mrežo zatresel Matej Centrih, ko je vanjo preusmeril podajo Lo-vrečiča. Tri minute kasneje je osamljenost na drugi vratnici izkoristil Nikola Nikezič, ko si je s prsmi zaustavil žogo in jo poslal v mrežo. V drugem polčasu so bili igralci Celja enakovredni domačim, vendar pa si niso uspeli priigrati resnejših priložnosti, potem ko so proti domačemu golu udarili le trikrat, nasprotnik kar Panorama MALI NOGOMET 1. SL, za obstanek, prva tekma: Nazarje - Sevnica 7:4 (3:1); Urtelj (3, 19, 30), V. Kugler (6), D. Kugler (28, 31, 37). NOGOMET 1. SL, 24. krog: Olimpija - Celje 3:1 (2:0); Centrih (40-ag), Nikezič (43), Ba-skera (74); Srdič (76), Rudar - Triglav 3:1 (1:0); Bra-tanovič (37, 51), Bubalovič (70); Bubanja (55), Maribor - Domžale 1:3 (0:3), Mura - Aluminij 1:1 (1:1), Gorica - Koper 1:1 (0:1). 2. SL, 16. krog: Šampion -Kalcer Radomlje 0:2 (0:0), Šenčur - Šmartno 0:0, Dob - Dravi-nja 3:0 (2:0). Vrstni red: Zavrč 38, Dob 36, Krka 31, Šmartno 23, Šenčur 20, Šampion 19, Radomlje 18, Bela krajina 15, Krško 14, Dravinja 8. KOŠARKA 1. SL (ž), za prvaka, 4. krog: Grosuplje - Athlete 53:81; Bajrektarevič 15, Vene 11; Abramovič 19, Gajič 15, Lisec 13, Potočnik 9, Gabro-všek, Bošnjak 7, Orozovič 5, Ocvirk 3, Macura 2, Pučko 1. Vrstni red: Athlete 39, Triglav 37, Grosuplje 34, Ilirija 31, Domžale, Ježica 26. 1. SL (ž), od 7. do 9. mesta, 3. krog: Odeja - Konjice 44:63; Oblak 13, Horvat 11; K. Klančnik 17, Zdovc 13, Furman 9, N. Klančnik 8, Ha-tunšek 7, Flašker 5, Brdnik, Božičevič 2. Vrstni red: Konjice 26, AJM 25, Odeja 22. ROKOMET Liga prvakov, prvi tekmi dvanajstkrat. V 74. minuti je upanje po preobratu razblinil Rok Baskera, ki je zadel za 3:0, ko je žoga nesrečno ob dotiku Krajcerja spremenila smer in končala v mreži. Častni gol in obenem prvega v dresu Celja je tri minute zatem dosegel Alexander Srdic. Poraz je bil neizbežen Trener Celja Miloš Rus je dejal, da je bil poraz zaslužen, saj igra njegovih varovancev ni stekla: »Zakaj ni steklo, je težko odgovoriti. Olimpija je bila nesporno bolj agresivna in odločna v dvobojih. Kar žalosti, je to, da iz dveh izrazitih priložnosti nismo zadeli, potem pa smo si sami potisnili žogo v gol. Pri drugi priložnosti je sledila naša velika napaka v obrambi. V drugem polčasu smo sicer vzpostavili ravnotežje, a še vedno je bilo premalo tekoče in premalo odločno.« Miha Zajc je v prvi polovici sezone nosil ljubljanski dres, zdaj nosi celjskega. Po porazu je bil sila razočaran. »V prvem polčasu nam nikakor ni šlo. Domačim igralcem smo dovolili, da tisto, kar delajo dobro, delajo tudi proti nam. V nadaljevanju smo izboljšali igro, nekoliko omilili rezul- osmine finala: Celje Pivovarna Laško - Hamburg 29:38 (13:20); Mačkovšek 13, Ze-lenovič, Žvižej 3, Marguč, Toskič, Skube 2, Čavor, Po-teko, Janc, Razgor 1; Lindberg 11, Lijewski 8, Gorenje - Flensburg 25:28 (14:16); Gaber 9, Dolenec, Melič 5, Bezjak, Medved 2, Dujmo-vič, Miklavčič 1; Gustafsson 7, Mogensen, Jensen 5. 1. SL (ž), 21. krog: Celje Celjske mesnine - Zagorje 16:36 (12:17), Velenje - Sežana 39:24 (20:9). ODBOJKA 1. DL, četrtfinale, druga tekma: Šoštanj Topolšica -Calcit 1:3, prva tekma: Calcit - Šoštanj Topolšica 3:0. 1. DL (ž), četrtfinale, druga tekma: Kema Puconci - Aliansa Šempeter 1:3, prva tekma: Aliansa - Kema Pu-conci 3:0. (MiK) Športni koledar Četrtek, 21. 3. ROKOMET Liga prvakov, povratna tekma osmine finala: Hamburg - Celje Pivovarna Laško (19.30). Petek, 22. 3. MALI NOGOMET 1. SL, za obstanek, druga tekma: Nazarje - Sevnica (19). Sobota, 23. 3. NOGOMET 2. SL, 17. krog, Slovenske Konjice: Dravinja - Šampion (15). tat, vendar pa na žalost več nismo uspeli doseči.« Prihaja državni prvak Pred ekipami je zdaj reprezentančni premor, prvenstvo se bo s tekmami 25. kroga nadaljevalo v sredo, 27. marca. Celjski prvoligaš ima sicer tri reprezentante. Benjamin Verbič in Blaž Vrhovec sta člana izbrane vrste do 21 let, Miha Zajc je ROKOMET Liga prvakov, povratna tekma osmine finala: Flensburg - Gorenje (17.15). KOŠARKA 1. SL, za obstanek, 2. krog: Grosuplje - Elektra (17.30), Rogaška - Slovan, Polzela: Hopsi - Mercator (19). 1. SL (ž), za prvaka, 5. krog: Domžale - Athlete Celje (19). ODBOJKA 1. DL (ž), polfinale, druga tekma, Šempeter: Aliansa - Branik (19). Nedelja, 24. 3. NOGOMET 2. SL, 17. krog: Šmartno 1928 - Krka (15). 3. SL - vzhod, 15. krog: Odranci - Šmarje, Tromejnik - Kovinar (15). Torek, 26. 3. KOŠARKA 1. SL (ž), za prvaka, 6. krog, Ljubljana: Ilirija - Athlete Celje (16.40). Sreda, 27. 3. NOGOMET 1. SL, 25. krog: Celje - Maribor, Domžale - Rudar (18). KOŠARKA 1. SL, za prvaka, 2. krog, Šentjur - Tajfun (19.30). 1. SL, za obstanek, 3. krog, Škofja Loka: Mercator - Rogaška (19). ROKOMET 1. SL, 2. krog končnice, Novo mesto: Krka - Celje Pivovarna Laško (18). na listi »čakajočih«, Stefan Cebara pa je bil vpoklican v člansko reprezentanco Kanade. V sredo (18.00) bo v Celju gostoval Maribor. »Čaka nas podobna tekma kot proti Olimpiji. Upam, da so se fantje zdaj kaj naučili in bodo te izkušnje pozitivno izkoristili v naslednji tekmi. Med premorom, ko ne bomo popolni, bomo poskusili odpraviti napake, ki se še pojavljajo,« je dejal Miloš Rus, Miha Zajc je pristavil: »Če bomo dobro trenirali, lahko Maribor pred domačimi gledalci nedvomno presenetimo. Mi gremo na zmago.« Na kratko Razumska odločitev Celje: Zaradi slabih vremenskih razmer in razmočenih igrišč je vodja tekmovanja v Štajerski nogometni ligi sprejel sklep, da se preloži začetek spomladanskega dela. Vse tekme 12. kroga bodo tako v soboto, 30. marca, liga pa se bo zaključila 8. junija. V Štajerski ligi nastopajo le tri moštva s celjskega območja, toda vsa tri se borijo za vrh. Šentjur si deli prvo mesto s Pesnico, Žalec ima le eno točko manj, Šoštanj pa zaostaja za dve. Rečičani prvaki s pištolo Črenšovci: S šestim turnirjem državnih lig se je zaključilo tekmovanje v streljanju z zračnim orožjem. V 1. A ligi s pištolo si je naslov državnega prvaka priborilo Strelsko dru- Izkoristili ponujeno Velenjski Rudar je prišel do sedme letošnje zmage (3:1), čeprav bi lahko bil rezultat po koncu tekme tudi drugačen, saj so imeli gostje v prvem polčasu nekaj »smrtnih« priložnosti, ki pa jih niso uspeli kronati z golom. Gostitelji so ponujeno zgrabili z obema rokama. Dvakrat je zadel Elvis Bratanovič, ko mu je obakrat podal Ivan Firer. Tretji gol je prispeval Cristian Bubalovič. Za Triglav je pri zaostanku z 0:2 zadel Davor Bubanja. »Tekma je bila za nas zelo pomembna. Pred štvo Dušan Poženel iz Rečice pri Laškem. Po skromnem štar-tu v sezono so Rečičani dosegli tri zmage, kar je bilo dovolj za nov odmeven dosežek večkrat nagrajenega najuspešnejšega društva Strelske zveze Slovenije. V končnem skupnem seštevku posameznikov je drugo mesto osvojil Peter Tkalec iz Rečice. Elitno dvanajsterico zapušča velenjsko društvo Mrož, vanjo pa so se uvrstile Slovenske Konjice. V finalu 0:3 Celje: Zaključila se je finalna serija državnega prvenstva za mladince v hokeju. Celjani premorom smo si zagotovili miren spanec. V tekmo smo sicer dobro krenili, a potem zaradi dobrega nasprotnika obstali. Na srečo smo se proti koncu prvega dela vrnili in zadeli. Tekma je bila dobra in dinamična na težkem igrišču. Pred nami je še veliko dela, ogromno moramo popraviti, vendar pa nič ne gre čez noč,« je po tekmi razlagal trener Rudarja Jernej Javornik, ključni mož Elvis Bratanovič pa je dodal: »Na srečo smo zadeli v pravem trenutku, saj je imel do takrat Triglav nekaj izjemnih priložnosti in bi se lahko tekma drugače odvila. Štejejo točke in v nadaljevanju bo lažje.« Rudar bo v naslednjih dveh krogih dvakrat gostoval, sprva v Domžalah, zatem v Mariboru. MITJA KNEZ Foto: SHERPA Celje: (4-2-3-1): Kotnik - Gobec, Krajcer, Centrih, Korošec - Tomažič Šeru-ga, Zajc - Verbič, Cebara - Bajde. Igrala sta še Srdic, Plesec. Rudar (4-4-2): Rozman - Jeseničnik, Bubalovič, Berko, Jahič - Radujko, Bratanovič, Rošer, Črnčič - Firer, Eterovic. Igrali so še Klinar, Rotman, Bakarič. LESTVICA 1.SNL MARIBOR 24 17 4 3 54:19 55 OLIMPIJA 24 14 4 6 4924 46 DOMŽALE 23 12 3 8 30:23 39 LUKA KOPER 24 9 9 6 30:27 36 CELJE 24 8 9 7 25:23 33 GORICA 24 7 720 32:43 28 RUDAR 24 7 720 26:38 28 TRIGLAV 23 6 611 23:32 24 ALUMINIJ 24 6 414 22:43 22 MURA05 24 5 316 29:48 18 so podprvaki, tretji zaporedni poraz proti Olimpiji so doživeli doma, bilo je 3:7. Pred tem so bili tekmeci boljši v Tivoliju z 12:5. V celjskem taboru iščejo rešitve za naslednjo sezono. Vsekakor bi si želeli, da bi jim uspelo ustanoviti člansko moštvo, ki bi ga sestavljali po večini domači mladinci. Glavna težava pa je seveda pomanjkanje denarja, s katerim bi pokrili višje stroške. Vsekakor pa si varovanci trenerja Roka Rojška zaslužijo pohvale za sezono, v kateri so osvojili prvo mesto po rednem ligaškem delu. DŠ ekmovanje v malem nogometu 2013 Prijavnina za ligo v Laškem znaša 2006 in se poravna ob prijavi ekipe, najkasneje do 22.3., ko bo tudi žreb ekip. Igralni dan: petek(l8:00-22.00). Nagrade bodo prejela prva tri uvrščena moštva. Nagrade sta omogočili: Pivovarna Laško ter Gostilna In pizzerija Bezgovšek Prijave ekip ter dodatne Informacije: Bojan, 031/850-172. WWW.CINKARNA.SI CINKARNA Glavni pokrovitelj Nogometnega kluba Celje RADIO, KI GA BEREMO 21 O ljubenskih »poticah« V oddaji Znanci pred mikrofonom bomo na cvetno nedeljo na Radiu Celje gostili Alojza Atelška, izdelovalca »potic« oziroma cvetnone-deljskih butaric z Ljubne-ga ob Savinji. Od februarja namreč ljubenske »potice« veljajo za živo mojstrovino državnega pomena, Atelšek pa je eden od dveh uradnih nosilcev izročila, znanja in dejavnosti. Mojster bo v pogovoru z Uršo Selišnik predstavil izdelavo »potic« ter njihov pomen za občino in vse prebivalce Ljubnega ob Savinji. Skrb za zdravje Na Radiu Celje vsak drugi torek po 9. uri pozornost namenimo zdravju. V oddaji Stetoskop poslušalce osve-ščamo o tem, kako se zavarovati pred najrazličnejšimi boleznimi, na katere simptome biti pozoren in kako se z njimi spopasti. Strokovnjake povprašamo, kako poteka zdravljenje, zaupajo pa nam tudi najrazličnejše zanimivo- sti in najnovejše medicinske smernice. Predstavljamo različne preventivne zdravstvene programe in pravice, ki jih imamo kot zavarovane osebe, v oddaji pa dobijo priložnost predstavitve svojega delovanja tudi društva, ki v celjski regiji delujejo na področju zdravstva. Približno enkrat mesečno v naš studio povabimo strokovnjaka, ki ogovarja tudi na vprašanja poslušalcev. Ker se začenja sezona klopov, bo avtorica oddaje Anja Deučman v prihodnji oddaji pozornost namenila prav tem neprijetnim in lahko zelo nevarnim zajedavcem. zvočne slike kulture §l|Qkj] S LK mm j mP f? m s' VSAK ČETRTEK OB 14.10 IN 19.15 20 vročih Radia Celje TUJA LESTVICA 1. SILVER LINING (CRAZY 'BOUT YOU) - JESSIE J (4) 2. DAYLIGHT - MAROON 5 (7) 3. ARMY OF TWO - OLLY MURS (2) 4. ONE WAY OR ANOTHER (TEEN AGE KICKS) - ONE DIRECTION (3) 5. SILHOUETTE - LISA LOIS (3) 6. REMIX (I LIKE THE) - NEW KIDS ON THE BLOCK (2) 7. HURT LOVERS - BLUE (1) 8. SHUT UP - LILY AMELIA (4) 9. BECAUSE WE CAN - BON JOVI (5) 10. DAME - SHAGGY FEAT. KAT DELUNA (1) DOMAČA LESTVICA 1. ZLAŽI SE MI - ALYA (4) 2. DAN LJUBEZNI - NUDE (5) 3. SE EN DAN - MI2 (3) 4. PLUS IN MINUS - EVA BOTO (6) 5. NOV DAN - DA PHENOMENA (1) 6. BAR POZABE - AVTOMOBILI (3) 7. NOVA SENZACIJA - PRIMOŽ P RAM SITER (4) 8. TVOJA SREČA - 2B (2) 9. ODA - D'NEEB (2) 10. RECIDIV - DRINKERS (1) PREDLOGA ZA TUJO LESTVICO: JUST GIVE ME A REASON - P!NK FT. NATE RUESS MIRRORS - JUSTIN TIMBERLAKE PREDLOGA ZA DOMAČO LESTVICO: TATOO - NINA PUŠLAR NAJ SIJE V OČEH (OZZYLEETIGER MUFFIN MIX) - MUFF Lestvico 20 vročih lahko poslušate vsako soboto ob 18. uri. Za svoje najljubše skladbe lahko glasujete na spletni strani www.radiocelje.com. Tokrat v znamenju lutk in gledališča Kalejdoskop ni zgolj otroška igračka, je že kar nekakšna čudežna priprava, magični tulec z barvnimi kristalčki, ki se ob vsakem zasuku razpostavijo v nove vzorce. In takšen skuša biti tudi naš radijski Kalejdoskop, le da v njem barvne kristalčke nadomeščajo zvočne slike. Z njimi vas vsak četrtek ob 14.10 popeljemo skozi najbolj zanimive kulturne prireditve aktualnega in prihodnjega tedna. Po slovensko s Katrco PREDLOGI 1. ANSAMBEL NAPEV: Vem za dekle 2. IGOR IN ZLATI ZVOKI: Najlepši cvet naše ulice 3. ANSAMBEL ROSA: Ljubim te 4. MODRIJANI IN ANS. TONETA RUSA: Prijatelj, ne kloni nikdar 5. SLOVENSKI ZVOKI: Fantje, obvoz V radijskem Kalejdoskopu lahko tako vsak teden slišite pogovore s kulturniki, ocene njihovih del, napovedi najbolj zanimivih prihajajočih dogodkov in še kaj. Predvsem tudi izvrstno glasbo. Pretežno zelo avtorsko, slovensko, takšno, ki je sicer le redko na rednem radijskem sporedu. Prav radi pa v Kalejdoskop dodamo tudi kakšen pristen zvočni posnetek dogajanja, ki ga spremljamo v živo. In kaj boste v Kalejdoskopu slišali danes? Predvsem bo oddaja v znamenju lutkarstva na Celjskem. 21. marec je namreč svetovni dan lutk. O razvoju tovrstne priljubljene otroške umetnosti se bomo pogovarjali s celjskimi lutkarji. Prav tako se bomo dotaknili gledališča. Pred nami je namreč zaključek festivala Dnevi komedije. V SLG Celje bosta na sporedu še zadnji dve tekmovalni predstavi. Nenazadnje pa bomo poklepetali tudi z mladimi celjskimi gledališčniki. Učenci III. osnovne šole so včeraj zvečer premierno uprizorili dramo Antigona. Kalejdoskop pripravlja novinarka Špela Ožir. TEDENSKI SPORED RADIA CELJE ČETRTEK, 21. marec 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Vaše mnenje šteje, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Odmev, 14.00 Regijske novice, 14.10 Kalejdoskop, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Odmev - ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Kalejdoskop - ponovitev, 24.00 SNOP (Radio Ptuj) PETEK, 22. marec 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Vaše mnenje šteje, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 10.00 Novice, 11.15 Radi ste jih poslušali, 12.00 Novice, 12.15 Od petka do petka, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 14.10 Hit lista Radia Celje - s hiti prežeto popoldne (do 19.15), 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Poglejte v zvezde z Gordano in Dolores, 19.00 Novice, 19.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana, 20.00 Clubbing z DJ Teom, 24.00 SNOP (Radio Ptuj) SOBOTA, 23. marec 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Vaše mnenje šteje, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 9.15 Otroški radio, 10.00 Novice, 11.00 Kulturni mozaik, 11.20 Kuhajmo skupaj, ponovitev, 12.00 Novice, 12.15 Tedenski osir, 14.00 Regijske novice, 14.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana, ponovitev, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 18.00 Lestvica - 20 vročih Radia Celje, 19.00 Novice, 24.00 SNOP (Radio Univox) NEDELJA, 24. marec 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Vaše mnenje šteje, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 9.10 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom - Alojz Atelšek, 11.15 Tedenski osir - ponovitev, 12.00 Novice, 12.10 Pesem slovenske dežele, 13.00 Čestitke in pozdravi, 24.00 SNOP (Radio Univox) PONEDELJEK, 25. marec 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Vaše mnenje šteje, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 9.15 Predstavitev skladb za domačo in tujo pesem tedna, 10.00 Novice, 10.15 Ponedeljkovo športno dopoldne, 12.00 Novice, 12.15 Vaš zakaj, naš zato, 13.00 Kulturni mozaik, 13.15 Izbiramo skladbi tedna, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Znanci pred mikrofonom- Alojz Atelšek, ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Katrca, 24.00 SNOP (Radio Univox) TOREK, 26. marec 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Vaše mnenje šteje, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 9.15 Stetoskop, 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Male živali, velike ljubezni, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Strokovnjak svetuje, 19.00 Novice, 19.15 Zadnji rok z Boštjanom Dermolom, 24.00 SNOP (Radio Celje) SREDA, 27. marec Jutranja nostalgija na Radiu Celje, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Vaše mnenje šteje, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 10.00 Novice, 10.15 Kuhajmo skupaj, 11.15 Zeleni val, 12.00 Novice, 13.00 Kulturni mozaik, 13.20 Mali O - pošta, 13.30 Mali O - klici, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Filmsko platno, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Pop čvek, 19.00 Novice, 19.15 Saute surmadi z Boštjanom Lebnom, 24.00 SNOP (Radio Celje) 22 KRONIKA Maja spremembe v policijskih postopkih Novosti policijske zakonodaje vplivajo tudi na državljane »Zakon o policijskih nalogah in pooblastilih policije prinaša boljšo učinkovitost dela policije. Razlogi, ko sme policist poseči v pravice ljudi, so bolj jasno zapisani, bolj so varovane tudi človekove pravice, kadar so v postopku s policijo,« meni generalni direktor Direktorats za policijo in druge varnostne naloge pri Ministrstvu RS za notranje zadeve dr. Miroslav Žaberl. Nekoliko več pristojnosti bodo imeli policisti tudi pri varnostnem pregledu pridržane osebe. Pred vstopom v prostor za pridržanje jo bodo podrobno pregledali. »Pri tem podrobno pretipali in pregledali notranjost obuval, žepe, notranje dele in prikrita mesta oblačil ali pokrival, ki jih ni mogoče pregledati z otipom, vanje pa je mogoče skriti manjše nevarne predmete ali snovi. Če je potrebno, smejo zahtevati, da oseba posamezna vrhnja oblačila sleče. Pri tem policisti podrobno pregledajo tudi vsebino stvari, ki jih ima oseba pri sebi oziroma s sabo,« navaja zakon. Policisti bodo 4. maja začeli v praksi uporabljati nov Zakon o nalogah in pooblastilih policije (ki je začel veljati marca). Ta prinaša kup novosti, ki so še kako pomembne za vsakega državljana, ki bo v policijskem postopku. Preverili smo, za kakšne novosti gre. Ena najbolj ključnih je takojšnja odstranitev razgrajačev s športnih prireditev. Ravno s temi huligani so policisti na Celjskem imeli ogromno dela. Medtem ko imajo nekatere države o »obnašanju« obiskovalcev na tekmah posebne zakone, se v Sloveniji še niso odločili, da bi to zajeli v poseben zakon, ampak so ukrepe dorekli v Zakonu o nalogah in pooblastilih policije. Pravzaprav so policisti zaradi vse večjih težav z navijaškimi razgrajači dobili kar dve novi pooblastili, ne samo enega. Takoj s tekme 62. člen zakona govori o prepovedi udeležbe na športnih prireditvah. Ta se nanaša na posameznika, ki ga bodo zalotili pri kršitvi javnega reda in miru ali pri nasilnem kaznivem dejanju. Policist mu bo na kraju ustno izrekel ukrep takojšnje odstranitve s prizorišča tekme. Če kršitelj ne bo odšel sam, mu bodo pri tem »pomagali« policisti. Poleg tega mu bo lahko policist, če bo šlo za hujšega kršitelja ali povratnika, odredil pre- poved obiska tekem za eno leto. V 48 urah od izreka se morajo dokumenti o tem znajti na mizi preiskovalnega sodnika. Če je posameznik do zdaj že najmanj dvakrat razgrajal na tekmah, lahko sodnik potrdi predlog policije, da se mora kršitelj v obdobju leta ob začetku točno določenih tekem obvezno javljati na policijski postaji. Na tak način bodo vedeli, da ni prisoten na športnem prizorišču. Posledica drugega novega pooblastila na tem področju pa je, da bodo »pridni« navijači postali postranska škoda pri ukrepu policije zoper skupino razgrajačev. 63. člen pomeni prepoved potovanja. Ta velja za skupino treh ali več oseb, ki potujejo na športne prireditve in že pred odhodom ali med potovanjem kršijo javni red in mir oziroma povzročajo kazniva dejanja. Če kljub opozorilom in ukazom policije ne bodo prenehali, jim bodo policisti potovanje prepovedali in s tem izdali prepoved dostopa do kraja športne prireditve. Generalni direktor direktorata za policijo in druge varnostne naloge pri Ministrstvu RS za notranje zadeve dr. Miroslav Žaberl je jasen: »Če bo na vlaku navijačev iz Maribora v Ljubljano množična kršitev javnega reda in miru in bo policija izrekla prepoved potovanja, bodo možne res postranske škode. Ker če bo policija prepovedala dostop do tekme celotnemu avtobusu, bo res možno, da bodo med navijači tudi takšni, ki ne bodo kršitelji.« Blokadna točka: vsi na pregled Zanimiva novost je t. i. cestna zapora z blokadno točko. Na nek način so jo policisti izvajali že zdaj na podlagi Zakona o kazenskem postopku, na novo so takšno preverjanje državljanov le opredelili kot posebno pooblastilo. Ukrep bodo uporabili takrat, kadar bo na določenem območju nevarnost za javni red in mir, in tako, da bodo zaprli določen del območja ali cestišča, ustavili vse in jih preverili. Kadar bo nekje večji rop in bodo kriminalisti sumili, da se ropar giba na določeni lokaciji, bodo uporabili morda ravno ta ukrep in preverili vse, ki bodo tam. Načeloma bi se lahko takšen ukrep uporabil tudi pri nemirnih protestih, vendar je to težko pričakovati. Pri nadzoru protestov gre bolj za metode in taktiko dela policije v smislu zavarovanja obmo- čij, kjer so protesti (ograje okoli parlamenta ali občinskih stavb), torej gre bolj za zavarovanje. Ne »prijeli«, ampak omejili gibanje Naslednja novost, ki smo jo zasledili v novem zakonu, je črtanje besede prijetje. Ta pojem je zdaj zapolnil pravno praznino, ko so nekomu omejili gibanje ali mu odvzeli prostost. Prijetje ni bilo časovno omejeno, zato so v praksi posamezni policijski postopki trajali dolgo časa. Zdaj je predvideno, da sme ta trajati samo nujno potreben čas. Pri privodu na sodišče bo »omejeno gibanje« trajalo največ 6 ur. Več pa, če bo šlo za ogled kraja dogodka ali če nekomu omejijo gibanje, da bi našli drugo iskano osebo. Omejitev gibanja torej pomeni čas, ko je nekdo v policijskem postopku in se takrat ne more prosto gibati, vendar ga bodo policisti zatem izpustili. Naslednja zadeva pa zna nekoliko ujeziti policiste v večjih preiskavah. Po novem se bo od maja dalje čas hišnih preiskav (z domnevo, da bodo nekoga nato pridržali) vštel v pridržanje. Če bo pridržanje 48 ur, kolikor je po slovenski zakonodaji največ, se bo v ta čas štel policijski postopek, ki so ga kriminalisti izvajali, preden so posameznika privedli v prostore za pridržanje. To pomeni, da bodo policisti morali zbirati dokaze zelo hitro, saj je razlog za pridržanje tudi ta, da nek storilec ne bi skril dokazov ali vplival na priče. »Policija se mora z organizacijo svojega dela na zaključna dejanja pripraviti tako dobro, da je hišna preiskava samo še zaključni del policijske aktivnosti, veliko informacij o neki zadevi pa mora imeti policija zbranih že pred tem,« za Novi tednik pojasnjuje Žaberl. SIMONA ŠOLINIČ Foto: SHERPA (arhiv NT) Pozor, snemajo vas! Uporaba avdio/video snemalnikov med policijskim postopkom Nekaj sivih las je pri sestavi zakona povzročila informacijska pooblaščenka Nataša Pirc Musar. Zakon bo namreč še bolj natančno dovoljeval policistom, da zaradi spremljanja zakonitosti policijskih pooblastil med postopki z državljani uporabljajo naprave za fotografiranje ter video in avdio snemanje. To pa ni bilo pogodu informacijski pooblaščenki, ki ima to za poseg v zasebnost in varnost osebnih podatkov posameznika, ki bi bil v postopku. Člen, vezan na snemanje postopkov, so nato dopolnili s tem, da policisti ne bodo smeli uporabljati lastnih tehničnih sredstev, saj se je dogajalo, da so nekateri policisti postopke snemali s telefoni, ker so se ljudje pritoževali na postopke, policisti pa niso mogli dokazati, da so ravnali prav. Pred snemanjem bodo državljanom morali povedati, da bo postopek avdio/video dokumentiran ali pa tudi ne, če bodo posumili, da bi obvestilo o tem postopek otežilo. Kukanje skozi steno Informacijska pooblaščenka se je obregnila tudi ob določilo, da bodo smeli policisti pri iskanju dokazov in storilcev kaznivih dejanj in prekrškov prav tako uporabljati določena tehnična sredstva, kar se ji je zdelo preširoko. Tako bi lahko uporabljali naprave za gledanje skozi stene, naprave za strojno prepoznavo obrazov iz vseh videonadzornih sistemov, lažne bazne postaje in tako dalje. Tudi tukaj so člen morali dopolniti in zožali nabor sredstev glede na področja, na katerih bodo postopke izvajali. Če bodo tehnična sredstva uporabljali pri odkrivanju kaznivih dejanj na področju prometa, bodo pri tem lahko uporabljali le naprave, ki jih dovoljuje prometna zakonodaja, če pri odkrivanju drugih kaznivih dejanj, pa po zakonu o kazenskem postopku. Stoj, streljal bom! Zakon o nalogah in pooblastilih policije je natančno dorekel tudi uporabo strelnega orožja. Po zdajšnjem Zakonu o policiji je lahko policist na osebo streljal, če je ta zbežala in je bila zalotena pri kaznivem dejanju, za katerega je po zakonu zagrožena kazen nad 10 let, ali če je bila za njo izdana tiralica. Zdaj pa za strel ni dovolj »le« beg, ampak bo policist strelno orožje uporabil, če bo bežeči med begom grozil in predvsem ogrožal varnost, življenje in zdravje ljudi. Za delo policistov to namreč ni ravno majhna sprememba, še vedno pa bodo morali bežečega opozoriti z besedami »Stoj, streljal bom!« in prvi strel izstreliti varno kot opozorilni strel. Mimogrede, v Sloveniji policisti malokrat streljajo. Takšnih primerov je v vsej državi letno od 7 do 10, v večini pa gre za opozorilne strele in ne strele v osebe. Prosim, ne lažite Zanimiv je tudi člen zakona, ki govori o poligrafiranju. To je bilo do zdaj možnost pri policijski preiskavi in je v zakonodaji že bilo omenjeno, zdaj pa je zapisano kot posebno pooblastilo pri načinu zbiranja podatkov. Še vedno bo veljalo, da bodo policisti poligrafski postopek izvedli samo s soglasjem poligrafiranca in da ga bodo morali prekiniti, če bo oseba soglasje umaknila. Žal pa si bodo z rezultati poligrafiranja pomagali le policisti, kajti na sodišču v Sloveniji še vedno kot dokaz ne bodo veljali. KRONIKA 23 Boško Šrot: »Bavčarju nisem nikoli delal >usluge<.« V Na ljubljanskem okrožnem sodišču se je v torek začelo »sojenje desetletja« oziroma glavna obravnava zoper nekdanjega direktorja Pivovarne Laško Boška Šrota, nekdanjega predsednika uprave Istrabenza Igorja Bavčarja, nekdanjega predsednika uprave Maksime Holdinga Na-stjo Sušinskega, nekdanjega svetovalca za finance v Istra-benzu Kristjana Sušinskega, lastnika Sportine Bahtijarja Bajrovica in kranjskega odvetnika Branka Lipovca ter družbo Sportina Bled. Obtoženim očitajo sporno trgovanje z delnicami Istrabenza oziroma preprodajo 7,3-odstotne-ga paketa delnic Istrabenza. Delnice so leta 2007, v času, Istrabenzov paket Pom-Investu za 49,2 milijona in s tem zaslužil 24,3 milijona evrov. Kazniva dejanja, ki naj bi jih vpleteni storili, so zloraba položaja ko je bil direktor Šrot, iz Pivovarne Laško z velikimi razlikami v ceni pristale v Istrabenzu. Spomnimo, da je delež pivovarna za 23 milijonov evrov prenesla na podjetje Plinfin, podjetje pa kmalu zatem za 7.500 evrov preprodala Sportini. Delnice je nato v začetku oktobra 2007 za 24,9 milijona evrov kupilo podjetje Microtrust v lasti Nastje Sušinskega. Še isti dan je Microtrust prodal Šrotov zagovornik Blaž Kovačič Mlinar se je spraševal, kakšno naj bi sploh bilo v takšnem položaju gospodarno ravnanje za pivovarno, saj je bil tečaj delnic izjemno nestabilen, za družbo pa dobro, da jih proda. »Mora dober gospodar torej zgolj pasivno čakati in ne storiti ničesar, čeprav to finančno škoduje družbi?« je še dodal zagovornik. milijonov evrov, k Sušinskemu 2,5 milijona evrov. Ta dva naj bi Šrota napeljala na kaznivo dejanje, piše v obtožnici. Očitki Šrotu Tožilstvo nekdanjemu direktorju pivovarne Šrotu očita zlorabo položaja, s katero naj bi Pivovarno Laško oškodoval za razliko v ceni, in nadaljevano kaznivo dejanje ponareditve ali uničenja poslovnih listin. Kot je v torek dejal tožilec Jože Kozina ob polurni predstavitvi obtožnice, je šlo za prodajo delnic, ki so bile v lasti Pivovarne Laško, na čelu katere je bil Šrot. Kot tak naj ne bi deloval v dobro družbe, pogodbe o prodaji delnic pa naj ne bi predložil ustrezni službi pivovarne, je bilo slišati v sodni dvorani. Odvetniki vseh obtoženih so na sodi- so posli potekali in da je v njih sum kaznivega dejanja, naj bi izvedel šele takrat, ko je bila pri njem hišna preiskava. V zagovoru je senatu dejal, da z Bavčarjem v tistem času zaradi poslovnega spora sploh ni nikoli sestankoval, če pa sta kdaj sodelovala, je šlo za dobro družbe, nikoli pa za usluge. V čigavo škodo? »Od prodaje delnic Istraben-za, ki so bile v lasti Pivovarne Laško, nisem imel nobene koristi, je pa imela dobiček pivovarna,« je poudaril Šrot. Največ od domnevno sporne preprodaje delnic naj bi imela ravno Kristijan Sušinski in Igor Bavčar. Slednji je v zagovoru izpostavil, da kaznivo dejanje, ki mu ga očitajo, pravzaprav sploh ne obstaja. Šrot zavrača očitke Bili smo na glavni obravnavi v Ljubljani na »sojenju desetletja« - Je nekdanji direktor Boško Šrot oškodoval Pivovarno Laško? Medtem ko je Bavčar dejal, da tožilca sploh ne zanimajo dejstva, pa Šrot pravi, da je ta proces zmontiran in da je bil posel, ki se mu ga očita kot sporen, v skladu z veljavno zakonodajo in v korist Pivorane Laško. Zagovorniki obtoženih pa so na glavni obravnavi zahtevali oprostilno sodbo. Obravnava naj bi se nadaljevala v torek, ko bo na sodišče vabljen tudi sedanji prvi mož Pivovarne Laško Dušan Zorko. in ponareditev listin. Največ očitkov leti na Bavčarja in Kristijana Sušinskega, na račune katerih naj bi šlo več milijonov evrov. K Bavčarju kar 21 Na ljubljanskem sodišču ni šlo brez povsem nesodnih dialogov. Za začetek je Boško Šrot sedel v klopi za obiskovalce sodišča, nato pa ga je sodnica pozvala na zatožno klop. Šrot se je presedel z nasmehom. Kasneje so odvetniki obtoženih ugovarjali, češ da tožilec Kozina med predstavitvijo obtožnice preveč gleda novinarje, ne pa obtožencev. Kozina je omenil, da je to mogoče zato, ker je med novinarji veliko žensk in mu zaradi tega uhaja pogled. »Tu sedijo ljudje, ki jim grozi do osem let zapora. Najbrž njemu ne bi bile smešne take šale, če bi bil na njihovem mestu,« se je odzval Šrotov odvetnik. šču trdili, da v kazenskem spisu ni nikakršnih dokazov, da bi kdorkoli storil kakšno kaznivo dejanje, še manj, da bi kdorkoli napeljeval koga k temu. Šrot je pred sodnico Vladi-slavo Lunder podal tudi svoj zagovor, sicer krajši, kot ga je sodišču podal v pisni obliki. V njem je povedal, da je bil za ta posel zadolžen njegov takratni finančni svetovalec, ki bo zagotovo v postopku tudi pričal. Svetoval naj bi mu prodajo delnic Istrabenza. Šrot je še dejal, da ni sodeloval na nobenem sestanku, povezanem s prodajo delnic. Pogodbo je sicer podpisal, je omenil, pri čemer ni imel razloga, da bi dvomil v korektnost svojega finančnega svetovalca. Kako Med obravnavo so vsi odvetniki obdolženih trdili, da pivovarna škode nikakor ni utrpela. Očitno bo marsikaj odvisno od te točke, saj Pivovarna Laško v postopku najprej ni sodelovala kot oškodovana stranka, se je pa sodnemu procesu priključila prejšnji teden, ko je vložila pravno premoženjski zahtevek zaradi oškodovanja v višini 25,4 milijona evrov. Glede na zadnje dogajanje poznavalci napovedujejo, da bo za razplet postopka eno ključnih vprašanj, če bo sodnica Lunderjeva v naslednjih obravnavah upoštevala zahtevek pivovarne. SIMONA ŠOLINIČ, URŠKA SELIŠNIK Foto: GrupA Filmska akcija od Celja do Ptuja Divjala z ukradenima avtomobiloma Prometni policisti so v ponedeljek dopoldne na avtocesti pri Arji vasi uprizorili pravo filmsko sledenje vozniku BMW X6. Ta namreč ni želel ustaviti na ukaz policistov, poleg njega pa je v tistem času po avtocesti vozil še drug voznik enakega vozila, oba sta imela italijanske registrske tablice. Kot se je kasneje izkazalo, sta bili vozili ukradeni. * p O0@ Poči»at>ič« Dolinsko Lov se je začel na Celjskem, od koder je voznik BMW-ja s hitrostjo več kot 200 km/h z avtomobilom divjal po avtocesti v smeri proti Mariboru. Zaradi izredno visoke hitrosti in slabih vremenskih razmer mu je celjska prometna patrulja težko sledila, zato so se v slednje vključili tudi konjiški policisti. O primerku so bili obveščeni tudi mariborski in murskosoboški policisti in slednji so ga tudi prijeli. »Voznik se je spretno izognil dvema postavljenima blokadama, pred tretjo blokado s tovornim vozilom pa je ustavil in peš pobegnil iz vozila,« so sporočili s policije. Prijeli so ga v bližini Renkovec. Šlo je za 28-letnega državljana Moldavije z romunskim potnim listom. Vozilo, ki ga je vozil, pa je bilo ukradeno v Italiji. Drugi voznik je prav tako med divjo vožnjo povzročil nekaj prometnih nesreč. Pred policijo naj bi vozil tudi po travnikih in njivah, nato pa je pri Kun-goti pri Ptuju trčil v drevo in peš pobegnil. Policisti so ga v večernih urah prijeli na avtocestnem počivališču na Dravskem Polju. V tem primeru je šlo za 30-letnega romunskega državljana. Vozilo je bilo prav tako ukradeno v Italiji. SŠol, foto: PU Celje 24 RAD DOBRO JEM Vsakdanje obveznosti in različni urniki so skoraj povsod »pojedli« skupna kosila med tednom. NadaKumer, novinarka in dopisnica TV Slovenija, je v kuharski oddaji na Radiu Celje potrdila, da tudi pri njih skupaj za mizo lahko sedejo le pozno popoldne ali proti večeru. In vedno je dobro, daje obrok ne le okusen, ampak če se le da še hitro pripravljen. Z vegetarijancem v družini je pri pripravi ali serviranju jedi treba upoštevati tudi to. Ob klepetu o hrani smo se poučili, da imajo ljubitelji čebule zagotovo vsaj kakšen lonček s peteršiljem, če ta ravno ne raste v vrtu. Grizljanje svežega peteršilja prežene zadah in tako si lahko brez skrbi privoščimo velik krožnik slastne čebulne juhe. Dober tek! KOSILO GRATIS Ob nakupu treh kosil ČEBULNA JUHA Sestavine: čebula, olje, paradižnikova mezga, jabolčni kis, mleta kumina, zelenjavna kocka, sol, poper, kruh ali toast, sir Priprava: Večjo količino čebule narežemo na tanke lističe. Damo jo v posodo na hladno olje in počasi segrevamo. Rahlo posolimo in občasno premešamo. Ko je vse skupaj že vroče, dodamo paradižnikovo mezgo, jabolčni kis (žličko oziroma po okusu) in mleto kumino. Pražimo, da se čebula zmehča, vendar se ne sme razpustiti. Zalijemo z vodo in dodamo zelenjavno kocko. Namesto tega lahko zalijemo tudi z bistro juho. Prevremo, po okusu še solimo in popramo. Juho s čebulo nadevamo v skodelice, na vrh položimo rezino kruha ali toasta in debelo rezino sira. Damo v mikrovalovno ali navadno pečico, a le toliko, da se sir stopi. Malo drugače: sir naribamo v krožnik ali skodelico in prelijemo z zelo vročo juho, da se sir stopi. Na vrh položimo popečen kruh ali toast. Sestavine: zavitek poljubne zamrznjene zelenjave, 1 sladka smetana, 2 jajci, sol, poper, muškatni orešček, maščoba za pekač Priprava: Zavitek zmrznjene najljubše mešane zelenjave (brokoli, korenček, cvetača, stročji fižol, grah ...) prevremo v slani vodi, da se odtali. Če vzamemo surovo zelenjavo, mora po kuhanju ostati še čvrsta. Vmes pripravimo preliv, za katerega zmešamo sladko smetano in dve jajci, po okusu solimo in popramo ter dodamo nariban muškatni orešček. Pekač namažemo z maslom ali margarino, vanj vsujemo kuhano zelenjavo, jo zalijemo s prelivom in spečemo v pečici do zlato rjave barve. Ponudimo kot prilogo ali samostojno s solato. V preliv lahko po okusu dodamo tudi nariban sir ali kislo smetano. Malo drugače: odlična priloga k zrezkom v omaki je narastek, ki ga pripravimo po receptu za jogurtovo pecivo. Iz sestavin za testo izpustimo sladkor, dodamo pa sol po okusu. V pripravljeno maso vmešamo kuhano mešano zelenjavo in spečemo v pečici. NL RAZVOZ IN DOSTAVA HRANE BREZPLAČNO do 5 km izven Šentjurja. r Polnjena zvitka piranskega brancina na tartufnem pireju L, Zpri^ AHACU Sestavine: • piranski brancin cca 400g • olimski sir 100g • bučka • krompir Priprava: Piranskega brancina očistimo, zluskamo in sfiletiramo ter začinimo s soljo in poprom. Nato vzamemo košček olimskega sira in rezino bučke ter zavijemo v brancinov filet. Vse skupaj prebodemo z vejico rožmarina in pečemo v pečici na 180 stopinj Celzija 15 minut. Med tem časom, ko se riba peče, pripravimo krompirjev pire iz kuhanega krompirja, ki mu dodamo maslo, sol in malo popra ter naribane črne tartufe. Ko sta zvitka pečena, ju položimo na tartufni pire in pokapljamo z domačim olivnim oljem. V. Vabljeni v Gostilno pri Ahacu! @3 ocrftjqzSb 6© DNEVI PIRANSKEGA BRANCINA j KUPON AKCIJA VELJA DO KONCA MESECA MARCA 2013 Rezervacije so priporočljive. Prosim, da vzamete kupon s sabo. MALI OGLASI / INFORMACIJE 25 -- Obvestilo oglaševalcem! Novi tednik izhaja ob četrtkih - dva časopisa v enem na 56 straneh in priloga TV OKNO. Zadnji dan za oddajo malih oglasov, osmrtnic in zahval je ponedeljek do 16. ure. UREDNIŠTVO NOVEGA TEDNIKA ODKUP zlata-srebra GOTOVINA TAKOJ!!! ZLATARNA ADAMAS Trg celjskih knezov 4, 3000 Celje 03/5442-180 Mitja Udovč, s.p., Celje MOTORNA VOZILA PRODAM KUPIM Mediafin pro d.o.o. Dunajska 21, Ljubljana Celje: 031508 326 delovni čas: vsakdan non-stop NOVO! UGODNEJŠI POGOJI - možnost izbire višine obroka - možnost odloga odplačevanja STROJI PRODAM OSEBNI avto Hyundai Accent 1,4, črne barve, 5 vrat, garažiran, ima vso opremo, redno vzdrževanje - potrjena servisna knjiga. Telefon (03) 573-5146. 789 PEUGEOT 407 hdi 100 Kw karavan, vsa oprema, registriran na novo, letnik 2005, črne barve, prodam za 4.300 EUR. Telefon 051 306-959. Š 58 PEUGEOT 307, 1400 ccm, 11/2005, 5 vrat, srebrn, ohranjen, drugi lastnik, servisiran, prodam za 3.800 EUR. Telefon 041 691-690. 870 OPEL corsa 1,0, letnik 1998, odlično ohranjen, prodam za 750 EUR. Telefon 031 235-020. 888 Ali iščete ugodni kredit? Gotovinski in hipotekarni do 20 let, krediti na osnovi vašega vozila na položnice, ter ugodni le-asingi za nakup vozil. Posredujemo tudi za več dajalcev kreditov. NUMERO UNO, Robert Kukovec, s.p., Mlinska 22, 2000 Maribor, 02/252-48-26, 041/750-560 OSEBNO vozilo Renault megane 1,4, letnik 1999/2000, odlično ohranjen, druga lastnica, prodam za 1.150 EUR. Telefon 070 293-061. 888 PEUGEOT partner kombi limuzina, prevoženih 100.000 km, letnik 2003, novejši model, lepo ohranjen, garažiran, prodam. Telefon 070 263-987. 911 Do 36 mesec« na osnovi OD, pokojnim 0 PE CELJE, UL XIV. dhnqa 14, 3 03/4257000 * KUPIM OSEBNO vozilo od letnika 2000 naprej kupim. Telefon 041 708-497. 227 PRODAM Hm RABLJENO vozilo v kakršnem koli stanju kupim z gotovino. Prepis, gotovina in odvoz takoj. Telefon 031 783-047. 545 ŠKOFJA vas. Kmetijsko zemljišče, 700 m2, z urejenim dovozom, prodam. Telefon 041 725-092. www.drva.info 843 KUPIM GRADBENO parcelo ali hišo za nadomestno gradnjo, z dodatnim kmetijskim zemljiščem, skupaj vsaj 1.500 m2, bolj na samem, do 15 km okoli Celja, kupim. Telefon 041 315-900. 897 ODDAM TRAKTOR Cararo super tigre, 35 Kw 4 * 4, generalno obnovljen, registriran vse leto, za 5.300 EUR in traktor Cararo, 45 Km, starejši, pogon 4 * 4, prodam za 2.500 EUR. Telefon 051 306-959. Š 58 MOTORNO žago Jonsered 49, dolžina meča 40 cm, za 70 EUR in stari plug za okras, prodam. Telefon 031 545597. 8 47 ZARADI bolezni oddam brezplačno v najem brajde, na lepi sončni legi, 8 km iz Celja. Telefon 041 870-743. 790 STANOVANJSKO hišo z notranjo garažo oddamo v središču Vojnika, 310 EUR/ mesec. Telefon 051 873-087. 839 V ŠKOFJI vasi oddam delavcem 3-stano-vanjsko hišo. Telefon 041 725-092. 843 V BLIŽINI Šmartinskega jezera oddamo več vrtov v najem. Informacije 041882-957. n MALI prostor, približno 6 m2 in 28 m2, za delavnico ali podobno, v Celju-okolici, oddam. Telefon 041 262-063. 916 STANOVANJE 02/2341000 £ PE MURSKA SOBOT«, g Starat» Bornum 16.02/521-3000 E: BONAFIN PLUS d.0.0. | Skwemka 27,1000 Ijubljana £ ELEKTRO varilni aparat 140 A, kovinsko cisterno, 3000 l, 4 mm pločevine, plug, 10 col, obračalni, kompresor, trifazni, 150 l, 15 barov, prodam, menjam tudi za drva. Telefon 051 624-250. 851 TRAKTORSKO prikolico za prevoz živine, za dve živali, in plug Lanzberg, 12 col, 3-brazdni, prodam. Telefon 041 211-883. 869 TRAVNIŠKE brane, 24 krogov, širina 2,4 m, prodam za 420 EUR. Telefon 040 241-355. 889 PRODAM RABLJENO dvosobno stanovanje, 60 m2, na odlični lokaciji, center Celja, Razla-gova 11 C, oddam ali prodam. Telefon 041 517-558, 031 744-742 . 9 4 3 m mm astrologinja jasnovidnost BI0TERAPQE GSM 041404 935 TRAKTOR, prikolico, trosilec, motokultiva-tor in drug stroj, tudi v okvari, kupim. Telefon 041 407-130. 409 TRAKTOR, lahko Zetor, Ursus, Imt ali podobno, kiper prikolico Tehnostroj in ostale priključke, kupim. Telefon 041 680-684. p TRAKTOR, po možnosti s priključki Zetor, Ursus, Imt, Deutz ali Univerzal, kupim. Telefon 041 235-349. p NAKLADALKO Sip Novi pionir, 20 m3, kupim. Telefon 041 222-375, (03) 5829-179. 882 POSEST ALHEIM i astrologinja 0906430 cena pogovora za minuto ja 1,99 EUR oz. po ceniku valaga operateija V ŽALCU prodam opremljeno stanovanje, 58 m2, v Štorah hišo. Telefon 041 697247. 886 ODDAM V ŠENTVIDU pri Grobelnem. Novo naselje, hiša, letnik 1985, 157 m2 stanovanjske površine, cela podkletena, zemljišče 839 m2, primerno tudi za večjo družino, prodam. Telefon 041 560-539. 708 GOSTIŠČE Paradiž Laško prodamo: sobe, veliko parkirišče. Jožica Golob, telefon 031 269-471. 803 DVOSOBNO opremljeno stanovanje v Štorah oddamo v najem. Pritličje, centralna kurjava, kabelska in balkon. Telefon 031 689-407. 731 STANOVANJE, kuhinja in dnevna soba skupaj, spalnica, velik balkon, oddam. Telefon 041 252-287. 763 V CELJU zraven bolnišnice oddam stanovanje, 127 m2, z urejenimi parkirnimi mesti. Telefon 041 725-092. 843 - t : Lt-t H ~r\A 3HBH tel.: 051 359 555 Ingles d.o.o., Proseniško 53,3230 Šentjur OPREMLJENO garsonjero v Celju oddam. Telefon 041 783-293. 891 ENOSOBNO in dvosobno stanovanje v centru Celja oddam v najem ali prodam. Telefon 041 983-114. 885 GARSONJERO, 30 m2, opremljeno, oddam v bloku v Celju, Lava. Telefon 041 727243. 909 Prodam gostinski lokal kava bar v obratovanju obrtno industrijska cona Arno-vski gozd, Žalec. Cena 139.000 EUR. V račun vzamem tudi manjše stanovanje. Telefon 041 668-829 NA Otoku oddamo opremljeno dvosobno stanovanje. Telefon 051 731-230. 918 PRODAM cena pogovora za minuto je 1,99 EUR oz. po ceniku vašega operaterja DVOSOBNO stanovanje, 40 m2, na odlični, mirni lokaciji v Preboldu, prodam. Cena ugodna. Telefon 031 853-107. 701 STANOVANJE na Frankolovem, novo, še neopremljeno, v bloku, 65 m2, zelo ugodno prodam. Telefon 041 645-898. Š 58 /^UGODNO \ /JEKLENA STREŠNA KRITIN Al I OD 6,60 EUR z ddv I l GSM: 040 349 992 J X- www.lindap.si i ^s PRODAM BIKCA simentalca, 300 in 320 kg, pašna, eko reja, možen prevoz, cena 780 EUR/eden, prodam. Telefon 070 866657. 8 3 8 TELIČKO limuzin, 250 kg, pašno, eko reja, možen prevoz, prodam za 650 EUR. Telefon 070 866-657. 838 DVA bikca, stara 3 mesece, mesni tip, prodam. Telefon 041 547-769. Š 62 PLEMENSKEGA kozla burske pasme, starega dve leti, tudi kozo burske pasme, staro eno leto in pol, prodam. Telefon (03) 5793-180. 866 DVE telički simentalki, limuzin, težko 270 kg, prodam ali menjam za brejo teli-co simentalko. Telefon 031 840-282. 878 PONI žrebička, mirnega, lepe barve, poceni prodam. Telefon 041 264-132. 891 KOKOŠI nesnice, mlade ter bele težke piščance za dopitanje prodamo. Nakup 10 nesnic - petelin brezplačno. Kmetija Winter, Lopata 55, Celje, telefon 031 461-798, (03 ) 5471-244, 041 763800, (03) 5472-070. p PRAŠIČE krško poljske pasme, težke od 60 do 70 kg, prodam. Telefon 041 892601. 915 ZAJCE nemške lisce prodam. Samca tudi menjam. Telefon 041 733-288. 913 DVE burski kozi, breji in mladice, prodam. Telefon 041 649-414. Š 69 TELICO simentalko, staro 13 mesecev, težko 360 kg, pašno, prodam. Telefon 031 640-437. 896 NEMŠKE lisce, samice za pleme ali zakol, prodam. Telefon 041 515-416. 923 PRODAM PIRO ali pirino moko prodam. Telefon 041 233-338. 633 KRAŠKI teran, odličen, ugodna cena, tudi dostavim, prodam. Telefon 041 614862. p VEČJO količino bal za krmo živine prodam. Telefon 031 548-587, (03) 5743-014. 855 KONJSKI gnoj ugodno prodam. Telefon 041 654-760. 860 KRMO v kockah prodam. Telefon 5793441. 865 OKROGLE silažne bale prodam. Telefon 031 683-810. š 63 VINO, zelo kakovostno, belo in črnino, ugodno prodam ali zamenjam za seno. Prodam tudi sadno in vinsko žganje po 4 EUR/l. Telefon 031 415-810. 877 KONJSKI gnoj, zelo kvaliteten, možna tudi dostava, v okolici Šempetra, prodam. Telefon 040 427-327. 874 KROMPIR za sajenje, različnih sort, prodam. Telefon 041 742-334. 8 9 3 BALE, okrogle, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 031 811-895. 910 PET silažnih bal, seno v kockah ali rinfuzi, prodam. Telefon 031 207-444. 906 SILAŽNE bale, druge košnje, velikost 120 * 145 cm in več bal v okolici Celja prodam. Telefon 041 552-143. 904 PET silažnih bal, 160, prodam. Telefon 5461-419. 901 MIZO in šest stolov, rabljeno eno leto, prodam. Telefon 041 533-769. 883 PRALNI stroj, steklo keramični štedilnik, hladilnik, vgradno pečico, ostalo prodam. Telefon 040 869-481. 932 imate težave v poslu, privatnem življenju,finance... Ne veste kako naprej. Pomagali Vam bomo! POKLIČITE:090 200 200 BIKCA, sl, težkega 180 kg in bikca, čb, težkega 170 kg, prodam. Telefon 041 794-301. 917 TELIČKE, težke 200 kg in več, prodam. Telefon 041 258-318. 924 ZAJCE različne pasme prodam. Cena po dogovoru. Celje, telefon 041 232-594. 925 TELICO simentalko, težko 400 kg, prodam za 800 EUR. Telefon 051 356-431. 935 PRAŠIČE, od 30 do 200 kg, domača hrana, možna dostava, ugodno prodamo. Telefon 031 311-476 . 621 NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred ne-snostjo, brezplačna dostava na dom, prodam. Vzreja nesnic Tibaot, telefon (02) 582-1401. p DVA šetlandska ponija, samico in samca, zelo prijazna do otrok in ljudi, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 574852. 748 TELIČKE simentalke, 150 do 200 kg, prodam. Telefon 041 560-279. 833 BIKCE simentalce, težke 130 do 150 kg, ugodno prodam. Telefon 041 996-166. 837 PRAŠIČE, težke do 100 kg, mesnate pasme, prodam. Telefon 041 996-166. 837 KUPIM DEBELE krave in telice za izvoz in suhe za dopitanje ali zakol kupim. Plačilo takoj. Telefon 040 647-223. Š 330 DEBELE, suhe krave in telice kupim. Plačilo takoj. Telefon 041 653-286. Š 1 VSE vrste krav in telic za zakol ter krave in telice iz ekološke reje, za nadaljnjo rejo, kupim. Plačilo takoj. Telefon 041 544-270. p KRAVE in telice za zakol, plačilo takoj, kupim. Telefon 031 423-297. 662 VSE vrste telic in krav za zakol kupimo. Telefon 031 832-520. 782 BIKCA ali teličko do 120 kg kupim. Telefon 051 822-360. 937 VINO, rdeče, neškropljeno, prodam. Telefon (03) 5814-286. 931 VINSKA klet Čehovin iz Štanjela vabi na ugoden nakup domačih rdečih in belih vipavskih vin v Vinotoč Zadobrova 124 a, 3211 Škofja vas. Telefon 051 651242. 936 DOMAČE vino, belo in rdeče, prodam. Telefon 041 687-022. 939 SUHO luščeno koruzo in ječmen, pakirano po 50 kg, prodam. Cena po dogovoru. Za več informacij pokličite 041 663137 (Peter). p OSTALO PRODAM METRSKA bukova drva prodam. Možna dostava in razrez! Ugodno! Telefon: 051 614-316. p SEMENSKI in jedilni krompir, žganje, rdeče vino in betonski mešalec prodam. Telefon 041 866-611. 732 PRAŠIČE, domače vzreje, težke od 30 do 140 kg in breje in nebreje mladice linije 12, prodam. Domača hrana, možna dostava. Prodam tudi silažne bale. Andrejeva kmetija iz Jazbine, telefon 031 509-061. 841 KROV d.0.0. KROV STORITVE d.o.o. Kasaze 36 c SI 3301 Petrovče tel. 03 714 03 20 fax. 03 714 03 21 e-mail: info@krov.si http:// www.krov.si t) O G A . -^SptÄffll^- Vabimo vas na brezplačno predstavitev in v osnovni tečaj po sistemu SAVININE JOGE OBRAZA ki bo 8.4. 2013 od 19. do 21. ure v Dvorani Zlatorog, Opekarniška c. 15, športni park Celje. Zaradi omejenega števila prostih mest sprejemamo prijave na e -mail: joga. sprememb@gmail.com Tel.: 040 158 843 www.joga-sprememb.; Kozmetični salon Špela Flis s.p. Pernovo 4a (Dom Nine Pokom Grmovje) 3310 Žalec *---* PEDIKURA DEPILACIJA OBRAZA DEPILACIJA NOG NEGA OBRAZA OBLIKOVANJE OBRVI UČENJE Tel.: 031/480-070 26 MALI OGLASI / INFORMACIJE Samo mati lahko nadomesti kogarkoli. Vendar nje ne more nadomestiti nihče. (Cardinal Mermillod) ZAHVALA Zapustila nas je LOJZKA HROVAT roj. Palir, iz Vrh, Teharje (23. 5. 1931 - 7. 3. 2013) Z žalostjo v srcu se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje ter darovano cvetje in sveče. Posebej se zahvaljujemo Lenki in Francu Feldinu, kolektivu Mercatorja v Levcu in njenim sodelavkam s pediatričnega oddelka Splošne bolnišnice Celje, sestri Gelci in gospe Mariji Gajšek. Hvala vsem in vsakemu posebej, ki ste nam v trenutkih žalosti stali ob strani. Žalujoči vsi njeni V življenju le skrb in delo si poznal, zdaj onemogel si zaspal. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, atija, starega ata in brata MARIJANA PODBREZNIKA iz Pohlinove ulice 4 v Celju se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja ter darovano cvetje in sveče. Hvala vsem, ki ste ga pospremili k zadnjemu počitku. Posebna hvala hematološkemu oddelku Splošne bolnišnice Celje za njihov trud, hvala g. župniku za opravljen cerkveni obred, pevcem za odpete pesmi, za odigrano Tišino, pogrebni službi Veking in prijatelju Petru Ojsteršku za poslovilne besede ob slovesu. Vsi njegovi KŠIR, uzdo, brazdo, vajeti, kompletno za enega konja, prodam ali menjam za komat. Telefon 031 733-965. 832 SOD za gnojevko, 2.200 l, cisterno Cre-ina Kranj, originalni puhalnik Tajfun z elektro motorjem in metrska drva, prodam. Telefon 5798-718. 844 VINOGRADNIŠKE stebre, 280 D, rabljene, betonske, prodam. Telefon 041 707719. 850 OKROGLE bale, razsuto krmo, nakladalko Sip 19 in telico, 650 kg, prodam. Telefon 031 755-899. 849 KOSTANJEVE kole za vinograd in suha bukova drva prodam. Telefon (03) 5774-577. 8 4 8 SUHA hrastova drva, 8 m, mešana suha drva, 8 m, prodam. Možen je tudi razrez. Telefon 031 296-033. 867 KOSILNICO Bcs 127, letnik 1985, kravo simentalko s teletom, prodam ali menjam. Telefon (03) 5775-126, 031 467-862. 907 FRIGOTRANSPORT PISEK S HSF d.o.o. Lopata 17, 3000 Celje I d oni. it. za DDV: S11193764S Swift koda: SBCE5f2X IBAN: SI56 06000-0969880389 V svoj kolektiv vabimo sodelavca z delovnimi izkušnjami za delovno mesto DISPONENT TOVORNIH VOZIL Prijave in življenjepis pošljite do 31.3.2013 na naslov: Frigotransport pišek & HsF d.o.o., lopata 17,3000 Celje. Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal. Zahvala Ob boleči izgubi drage mame, tašče, babice, sestre in tete JUSTINE UZMAH iz Celja (20. 12. 1924 - 11. 3. 2013) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za darovane sveče, svete maše in izražena sožalja. Hvala gospodu župniku Jožetu Planinšku za opravljen obred ter pevcem za odpete pesmi v slovo. Iskrena hvala vsem, ki ste bili z nami in si vzeli čas za slovo od naše mame. Žalujoči vsi njeni BUKOVA drva po meri prodam, možna dostava v okolici Šempetra. Telefon 040 427-327. 874 BODOČE mamice! Poceni prodam dobro ohranjeno otroško posteljico, stolček za hranjenje in hojico. Telefon 5774-707. 880 ZAJCE, žive ali očiščene, domača hrana in 30 kg kisle repe, prodam. Telefon po 20. uri, (03) 5792-249. 892 VEČ košut in jelena za trofejo, starega 5 let, prodam. Telefon 051 620-521. 875 SIMENTALKO, teličko, 150 kg, boks za teleta in sladko seno v rinfuzi prodam. Telefon 070 667-374. Š 70 OKROGLE silažne bale, 40 EUR, kocke sena, 3 EUR in bukova drva prodam. Telefon 040 982-118. Š 67 ENOBRAZDNI plug, brane, traktorsko kosilnico, dvoredno 160, obračalnik pajek in gumi voz prodam. Telefon 041 733-288. 913 Skrb, delo, trpljenje tvoje je bilo življenje. Bolečine in trpljenje si prestal, zdaj lahko boš v grobu mirno spal. ZAHVALA Po hudi bolezni je v 60. letu mirno odšel naš dragi mož, oče, brat, stric in svak ANTON VOGA iz Gorice pri Slivnici (22. 5. 1953 - 18. 2. 2013) Iskrena hvala vsem sorodnikom, znancem, sosedom in prijateljem za izrečena sožalja ter podarjene sveče, svete maše in denarno pomoč. Hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi mnogo prezgodnji zadnji poti. Posebna zahvala gasilskemu društvu Slivnica pri Celju za vso pomoč pri organizaciji pogreba, g. župniku Šramlu za opravljen cerkveni obred, cerkvenemu pevskemu zboru iz Gorice pri Slivnici za odpete pesmi pri sveti maši, trobentaču Mateju Mastnaku za zaigrano Tišino, sodelavcem ISI centra Štore, vsem govornikom, ki so mu namenili poslovilne besede ter celjski bolnišnici, ki nam je omogočila, da smo lahko njegove zadnje dni in ure preživeli ob njem. Hvala vsem in vsakemu posebej. Žalujoči: žena Irena, hči Lucija s Primožem in sestra Majda z družino ter ostalo sorodstvo GRANITNE stopnice, nove, dolžina 1,33, širina 33, debelina 3 cm, petnajst, prodam. Telefon 031 884-937, (03) 5798-401. 902 KMEČKE koše, plete iz domačih trt, Šmarje, prodam. Telefon 031 876-179. 922 Zaposlimo REFERENTA POSOJIL izobrazba VII. stopnja, obvezno znanje excela, vsaj 2 leti delovnih izkušenj. Kraj opravljanja dela: Maribor. Vlogo poslati do 22. 3. 2013 na naslov: Info-kredit, d. o. o., Mariborska cesta 86, 3000 Celje NA farmi Roje pri Šempetru prodamo 20-tedenske rjave jarkice na začetku nesnosti ter enoletne rjave in bele kokoši. Po naročilu vam jih tudi očistimo. Sprejemamo naročila za enodnevne in 6-tedenske bele piščance. Vsak delavnik v prodaji sveža rjava in bela jajca. Telefon 700-1446. 934 KUPIM NASTREŠEK za avtomobile, 5 x 8 m, bojler Inox, 180 l, kombiniran, elektrika-cen-tralna, pohodno pločevino, aluminij, 2500 - 1250, 2 do 3 mm, prodam. Telefon 040 161-786. 903 PŠENICO, vrste žitarica, neškropljeno in hrastove »fosne«, debelina 25, 32, 50, prodam. Telefon 031 555-335. 931 PIROGRAF za žganje v les, domače izdelave, nov, kakovosten in hyundai pony, brezhiben, ugodno prodam. Telefon (03) 809-5036. 927 SKORAJ nov masažni aparat za noge prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 838-425. 942 HLODOVINO iglavcev na panju ali za kamionsko cesto in ves celulozni les (krajnike) kupim. Telefon 031 649201. 80 5 HLODOVINO jelše in ostalih vrst odkupujemo. Vlado Medved, s. p., Dobrina 63, Žetale, telefon 041 610-210 ali (02) 769-1591; info@gozd-bioles .si. HLODOVINO smreke, jelke odkupujemo. Informacije po telefonu (03) 8388516. 940 43-letni zgovoren moški želi vsestransko, trajno ljubezen. Telefon 031 807-376. 668 SEM 63-letna vdova, srednje postave, s pokojnino. Želim spoznati dobrega prijatelja brez cigaret in alkohola. Pisne ponudbe pošljite na Novi tednik pod šifro POMLAD PRIHAJA. 872 Solza kane mi iz očesa, pred menoj je tvoj obraz, odšla si tiho, brez slovesa, mirno spiš in čakaš nas. ZAHVALA V 92. letu nas je zapustila MATILDA FRECE iz Večjega Brda 7 (9. 5. 1921 - 3. 3. 2013) Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje ter darovano cvetje, sveče in svete maše. Hvala vsem, ki ste jo pospremili k zadnjemu počitku. Najlepša hvala župniku Petru, pogrebni službi Žalujka, pevskemu zboru in Ivanki Rezec za lep govor. Vsem še enkrat hvala. Žalujoči vsi njeni DRUŠTVO osamljenih čebelic in metuljev Evrina prireja 23. 3. 2013 družabno srečanje za vse člane, članice in tiste, ki se ga hočejo udeležiti. Vabljeni. Telefon 041 525-061. 921 UPOKOJENI moški išče žensko za skupno življenje. Vse ostalo po dogovoru. Telefon (03) 5824-611, 070 473-046. 908 Ženitna posredovalnica ZAUPANJE za vse generacije, brezplačno za ženske do 48 let. Tel.: 031/836-378 03/5726319 Leopold Orešnik, s.p., p.p. 40, Prebold ŽELIM spoznati prijateljico od 38 do 40 let. Poštena, resna, iskrena, pokliči 051 860-653. 929 ZAPOSLITEV IŠČEMO voznika v mednarodni špediciji, vožnja z polpriklopnim hladilnim vozilom, 5 let delovnih izkušenj, kategorija C + E, NPK. Telefon 031 703-122, (03) 492-1421. Frigotransport Pišek & HSF d. o. o., Lopata 17, Celje. p IŠČEMO natakarja in natakarskega pomočnika s končano srednjo šolo. Telefon 051 303-909. Kitajski dvor, d. o. o., Teharska cesta 35, Celje; kitajski. dvor@gmail.com. 905 928 840 MALI OGLASI / INFORMACIJE 27 V SPOMIN Pred letom dni si me tragično zapustil, moj najdražji ati DUŠAN VLADO KOJC Utihnil je tvoj lepi glas in pesem, ki si jo tako ljubil. V mojem srcu sta ostali neizmerna bolečina in praznina, ki bosta moji večni spremljevalki. Tvoja edinka Jelka Hotko Je res že deset let minilo, odkar je tvoje telo preminilo. Tvoja duša še vedno z nami živi in tako bo do konca dni. V SPOMIN 20. marca je minilo deset let, kar nas je zapustil naš dragi STANISLAV PUŠNIK iz Debra pri Laškem Hvala vsem, ki se ga spominjate in obiščete njegov grob. Njegovi domači Vsi bomo enkrat zaspali, v miru počivali vsi, delo za vselej končali, v hišo Očetovo šli. (A. M. Slomšek) ZAHVALA Prag večnosti je prestopil naš dragi mož, ata in stari ata JERNEJ KOŠEC iz Šmarjete pri Celju (13. 8. 1935 - 6. 3. 2013) Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in sodelavcem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji zemeljski poti. Hvala za izražena sožalja ter darovano cvetje, sveče in svete maše. Posebna zahvala velja salezijanskim duhovnikom in organistu iz Don Boskovega centra v Celju in tudi gospodu Dragu za vse molitve, opravljeno pogrebno slovesnost in mašo zadušnico. Posebej se želimo zahvaliti njegovi osebni zdravnici dr. Rakovi. Zahvaljujemo se stanovalcem ulice Milčin-skega 9 in 10, prav tako Društvu upokojencev Škofja vas. Hvala pevcem, govornici, trobentaču in službi Veking. Še enkrat iskrena hvala vsem in vsakemu posebej za vse. Z žalostjo v srcu: žena Marija, hči z družino in sin Peter s Silvo Celje, marec 2013 912 V večni mir je odšel STANISLAV TOVORNIK (15. 8. 1941 - 11. 3. 2013) Izpolnili smo željo po večni svetlobi in se poslovili na izbranem mestu v ožjem krogu. Hvala ti za vse dobro - tvoji Odhoda najdražjih ni moč preboleti, v sebi resnici ne da se verjeti. Celo ko resnica ti v dlani leži, jo ves čas zanikaš, ker bridko boli. V SPOMIN 18. marca sta minili dve leti, kar nas je zapustil DAMJAN VEBER iz Zgornje Rečice Hvala vsem, ki ste v mislih z njim, postojite ob njegovem grobu in mu prižigate svečke. Žena Tina, hčerka Aleksandra in mama Ivica L 37 Neumrljiva je rast in sejanje je večno ... ZAHVALA negovalkam Stanki, Nataši, Mojci in ostalemu osebju Oddelka s povečano pozornostjo Doma ob Savinji za nesebično pomoč in trud pri negovanju pokojne IVANKE ZAGORC Sin Borut z družino p ZAPOSLIMO referenta posojil, VII. stopnja izobrazbe, obvezno znanje excela, vsaj dve leti delovnih izkušenj. Kraj opravljanja dela: Maribor. Vlogo pošljite do 22. 3. 2013 na naslov: Info-kredit, d. o. o., Mariborska cesta 86, 3000 Celje. n IŠČEM delo: pomoč starejšim in invalidnim osebam. Po poklicu sem bolničarka z veliko izkušenj in veselja za delo s starejšimi. Celje, telefon 031 264-071. 925 POSOJILA za zaposlene in upokojence! Izplačilo gotovine takoj. Posojilo lahko vračate s položnicami (tudi za osebe z nižjimi dohodki). Info-kredit, d. o. o., Mariborska cesta 86, Celje, telefon 059 226-600, 051 886-600. n STARO železo, radiatorje, peči in ostalo brezplačno odpeljemo. Miladin Goli-jan, s. p., Kidričeva 3, Velenje, telefon 040 465-214. n IZPOSOJA strojev in naprav Sam, Ervin Drgajner, s. p., Ul. bratov Dobrotinškov 13, Celje, telefon 041 629-644. n GRADITELJI, pozor! Po konkurenčnih cenah izdelujem peči in bojlerje za centralno ogrevanje. Garancija za peči je 5 let. Anton Aplenc, s. p., Prekorje 29 a, telefon 541-5011, 041 531-976. 933 IZVAJAM enostavna vzdrževalna dela in pomoč na domu in kmetiji. Telefon 070 327-585. David Jager, Svetelka 11 b, Dramlje. 930 V TRENUTKIH ŽALOSTI POGREBNA SLUŽBA PRIMOŽIČ VOJNIK in CELJE 051 649 780 www.primozic.si I 24 UR OBISK NA DOMU | RA Govoril si nam pogumno iz srca! Dejal si, to je največ kar človek ima! (D. B.) V SPOMIN Mineva tretje leto, odkar je odšel dragi mož, oče, dedek in naš učitelj AVGUST BREČKO iz Gorice pri Slivnici (23. 7. 1936 - 24. 3. 2010) Nosimo te v srcu! Vsi tvoji Mirno in spokojno si zaspal, v večni sen od nas odpotoval. Naj bo srečno tvoje potovanje in pogosto vračaj se nam v sanje. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, ata, starega ata in dedija FRANCA JELENCA iz Javornika nad Štorami (24. 5. 1934 - 6. 3. 2013) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na zadnji poti ter darovali sveče in sv. maše. Hvala g. župniku Vladu Zupančiču za lepo opravljen cerkveni obred, govorniku Francu Kaplu za ganljive besede slovesa, pevcem za odpete žalostinke, Branetu Mlakerju in pogrebni službi Raj. Hvala tudi sosedi Ivanki Jelenc za opravljene molitve ter vsem, ki ste se zbrali pri molitvah na njegovem domu. Žalujoči vsi njegovi V SPOMIN Danes mineva deset let, kar nas je zapustil naš dragi ALBERT SALOBIR iz Marija Gradca 8 pri Laškem (1930 - 2003) Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu in ga ohranjate v lepem spominu. Vsi njegovi p L 41 28 BORZA DELA / VODNIK Prosta delovna mesta objavljamo po podatkih Zavoda RS za zaposlovanje. Zaradi pomanjkanja prostora niso objavljena vsa. Prav tako zaradi preglednosti objav izpuščamo pogoje, ki jih postavljajo delodajalci (delo za določen čas, zahtevane delovne izkušnje, posebno znanje in morebitne druge zahteve). Vsi navedeni in manjkajoči podatki so dostopni: ■ na oglasnih deskah območnih služb in uradov za delo zavoda; ■ na domači strani Zavoda RS za zaposlovanje: http://www.ess.gov.si; ■ pri delodajalcih. Bralce opozarjamo, da so morebitne napake pri objavi mogoče. UE CELJE OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA VOZNIK VLAČILCA - M/Ž; MEDNARODNI PREVOZI - KOSOVO, ALBANIJA, EU, VOZNIK/VOZNICA V CESTNEM PROMETU, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 23.3.2013; TRANSPARTNER, MEDNARODNI PREVOZI, D.O.O., CESTA NA DOBROVO 91, 3000 CELJE TESAR ŽERJAVIST - M/Ž; DELO NA ŽERJAVU - OPRAVLJA SE V NEMČIJI, NEDOLOČEN ČAS, 6.4.2013; STE-MA TRGOVINA IN STORITVE D.O.O., TEHARJE 23, 3221 TEHARJE ORODJAR OPERATER NA CNC REZKALNEM STROJU - M/Ž; DELO NA CNC OBDELOVALNEM STROJU, NASTAVLJANJE STROJA. DOLOČEN ČAS 31. 3. 2014, 29.3.2013; INEL INDUSTRIJSKA ELEKTRONIKA D.O.O., KULTURNIŠKA ULICA 41, 3000 CELJE KROVEC STAVBNI KLEPAR-KROVEC - M/Ž; KROVSKO KLEPARSKA DELA NA STREHI, NEDOLOČEN ČAS, 21.3.2013; STAVBNO KLEPARSTVO IN KROVSTVO JOŽE ANCLIN S.P., LOPATA 48 B, 3000 CELJE ZIDAR GRADBENI DELOVODJA, ZIDAR - M/Ž; ZIDANJE, KONTROLIRANJE GRADBIŠČA. ORGANIZIRANJE DELAVCEV, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 28.3.2013; OBRA GRADNJE, GRADBENO PODJETJE, D.O.O., KIDRIČEVA ULICA 24 B, 3000 CELJE KUHARSKI POMOČNIK POMOŽNI GOSTINSKI DELAVEC - M/Ž; OPRAVLJANJE POMOŽNIH DEL V GOSTINSKEM LOKALU, POMOČ PRI PRIPRAVI JEDI, SHRANJEVANJE KUHINJSKEGA MATERIALA, ČIŠČENJE POSODE, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 28.3.2013; GOSTINSTVO IN TRGOVINA, ALJAŽ ŽILNIK S.P., SAVINO-VA ULICA 9, 3000 CELJE NATAKAR NATAKAR - M/Ž; PRIPRAVA TOPLIH IN HLADNIH NAPITKOV V DNEVNEM BARU, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 22.3.2013; TRANSPORT, GOSTINSTVO, NEPREMIČNINE IN TRGOVINA, BRANKO KOLENC, S.P., GAJI 46, 3000 CELJE NATAKAR - M/Ž; STREŽBA HRANE IN PIJAČE V GOSTINSKEM LOKALU, PRIPRAVA KOKTAJLOV, KAVE IN OSTALIH NAPITKOV, ČIŠČENJE LOKALA, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 29.3.2013; GOSTINSTVO IN TRGOVINA, ALJAŽ ŽILNIK S.P., SAVINO-VA ULICA 9, 3000 CELJE NATAKAR - M/Ž; STREŽENJE HRANE IN PIJAČE, NEDOLOČEN ČAS, 21.3.2013; STEMA TRGOVINA IN STORITVE D.O.O., TEHARJE 23, 3221 TEHARJE KUHAR KUHAR - M/Ž; PRIPRAVA HRANE V KUHINJI IN DELO NA ŽARU, NEDOLOČEN ČAS, 22.3.2013; STEMA TRGOVINA IN STORITVE D.O.O., TEHARJE 23, 3221 TEHARJE KUHAR - M/Ž; ORGANIZACIJA, NADZOR IN PRIPRAVA HRANE V KUHINJI, SHRANJEVANJE KUHINJSKEGA MATERIALA, SKRB ZA KUHARSKO IN HIGIENSKO ETIKO., DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 29.3.2013; GOSTINSTVO IN TRGOVINA, ALJAŽ ŽILNIK S.P., SAVINOVA ULICA 9, 3000 CELJE MIZAR MIZAR - M/Ž; SAMOSTOJNA IZDELAVA MIZARSKIH IZDELKOV, NEDOLOČEN ČAS, 1.4.2013; MIZARSTVO TADEJ KOPRIVNIK S.P., SOCKA 16, 3203 NOVA CERKEV ELEKTROTEHNIK ELEKTRONIK ELEKTROMONTER - DELO V AVSTRIJI IN NEMČIJI -M/Ž; SAMOSTOJNO IZVAJANJE EL. INŠTALACIJ, VEZANJE EL. OMARIC, POZNAVANJE NAČRTOV, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 25.3.2013; ELTELL INŠTALACIJE, STORITVE IN TRGOVINA D.O.O., NA OTOKU 1, 3000 CELJE UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI OBLIKOVALEC SVETOVALEC PRI PRODAJI POHIŠTVA - CELEIA PARK - DELO V CELJU - M/Ž; (A) RAZVIJANJE NOVIH ALI IZBOLJŠANIH ARHITEKTURNIH TEORIJ IN METOD,(B) NADZIRANJE GRADBIŠČ IN POSVETOVANJE Z NAROČNIKI, UPRAVO IN DRUGIMI DELEŽNIKI ZA DOLOČANJE VRSTE, SLOGA IN VELIKOSTI PREDLAGANIH ZGRADB IN SPREMEMB OBSTOJEČIH ZGRADB,(C) ZAGOTAVLJANJE INFORMACIJ O NAČRTIH, MATERIALIH IN OCENJENIH ROKOV IZVEDBE,(D) PRIPRAVLJANJE PROJEKTNE DOKUMENTACIJE, VKLJUČNO S SKICAMI IN RISBAMI V MERILU, TER USKLAJEVANJE STRUKTURNIH, MEHANSKIH IN ESTETSKIH ELEMENTOV V KONČNIH NAČRTIH,(E) PISANJE SPECIFIKACIJ IN POGODBENIH DOKUMENTOV ZA GRADBENIKE IN RAZPISOV V IMENU NAROČNIKOV,(F) NAVEZOVANJE STIKOV ZA ZAGOTAVLJANJE IZVEDLJIVOSTI PROJEKTOV, KAR ZADEVA SLOG, STROŠKE, ROK IZVEDBE IN SKLADNOST S PREDPISI,(G) PREPOZNAVANJE IN ISKANJE NAJBOLJŠIH REŠITEV ZA PROBLEME, KI ZADEVAJO FUNKCIJO IN KAKOVOST NOTRA- NJOSTI ZGRADB TER IZDELAVO POTREBNIH RISB IN NAČRTOV,(H) NADZIRANJE GRADBENIH IN OBNOVITVENIH DEL ZA ZAGOTAVLJANJE SKLADNOSTI S SPECIFIKACIJAMI IN STANDARDI KAKOVOSTI,(I) OHRANJANJE TEHNIČNEGA POVEZOVANJA IN POSVETOVANJE Z DRUGIMI USTREZNIMI STROKOVNJAKI., NEDOLOČEN ČAS, 29.3.2013; LIDO TRGOVSKO PODJETJE Z LESNIMI, TEHNIČNIMI IN PREHRAMBENIMI IZDELKI D.O.O., LESNO BRDO 55, 1360 VRHNIKA UE LAŠKO NI RAZPISANIH PROSTIH DELOVNIH MEST UE MOZIRJE NI RAZPISANIH PROSTIH DELOVNIH MEST UE SLOVENSKE KONJICE OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA SUHOMONTAŽNA DELA - M/Ž; IZVAJANJE SU-HOMONTAŽNIH DEL, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 25.3.2013; HAMER, KAMNOSEŠTVO IN GRADBENIŠTVO, D.O.O., CESTA NA ROGLO 11 J, 3214 ZREČE AVTOMEHANIK AVTOMEHANIK - M/Ž; POMOŽNA DELA NA AVTO-ODPADU, DEMONTIRANJE IN PRODAJA REZERVNIH DELOV, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 26.3.2013; AVTOODPAD BUSER VLASTA BUSER S.P., MLAČE 3 A, 3215 LOČE ZIDAR SLIKOPLESKAR-FASADER - M/Ž; SLIKOPLESKAR-SKA IN FASADERSKA DELA, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 25.3.2013; HAMER, KAMNOSEŠTVO IN GRADBENIŠTVO, D.O.O., CESTA NA ROGLO 11 J, 3214 ZREČE ZIDAR - M/Ž; VSA GRADBENA IN ZIDARSKA DELA, BRANJE NAČRTOV IN ZIDANJE PO NAČRTU, IZDELAVA TEMELJNIH PLOŠČ, DOLOČEN ČAS, 25.3.2013; HAMER, KAMNOSEŠTVO IN GRADBENIŠTVO, D.O.O., CESTA NA ROGLO 11 J, 3214 ZREČE KERAMIK KERAMIK - M/Ž; KERAMIČARSKA IN KAMNOSEŠKA DELA, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 25.3.2013; HAMER, KAMNOSEŠTVO IN GRADBENIŠTVO, D.O.O., CESTA NA ROGLO 11 J, 3214 ZREČE UE ŠENTJUR PRI CELJU GRADBENI DELAVEC GRADBENI DELAVEC - M/Ž; GRADBENA DELA PRI HIDROGRADNJA, ASFALTIRANJU, POLAGANJU ROBNIKOV IN DRUGIH BETONSKIH IZDELKOV, VRTANJU IN KOPANJU JAŠKOV, GRADNJI VODNJAKOV IN DRUGIH GRADBENIH DELIH PRI NIZKIH GRADNJAH, POMOŽNA ZIDARSKA IN DRUGA GRADBENA DELA PRI VISOKIH GRADNJAH, NADOMEŠČANJE DRUGIH DELAVCEV, DRUGE NALOGE PO ODREDBI VODJE DEL OZIROMA DIREKTORJA., DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 15.4.2013; VILKOGRAD, NIZKE GRADNJE, D.O.O., ZLATEČE PRI ŠENTJURJU 8 A, 3230 ŠENTJUR SREDNJA STROKOVNA ALI SPLOŠNA IZOBRAZBA DISPONENT(REFERENT) V MEDNARODNEM CESTNEM PROMETU - M/Ž; ORGANIZACIJA PREVOZOV, SPREMLJANJE TER VODENJE VOZNIKOV, EVIDENC, PRIPRAVA POROČIL, OSTALA PISARNIŠKA DELA, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 21.3.2013; GV TRADE PREVOZNIŠKE STORITVE D.O.O., ULICA DUŠANA KVEDRA 33, 3230 ŠENTJUR UE ŠMARJE PRI JELŠAH OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA KLJUČAVNIČAR-CEVAR - M/Ž; PRIPRAV CEVI INOX,MONTAŽA NA TERENU IZOMETRIJA, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 19.4.2013; EKN, DRUŽBA ZA MONTAŽO, PROIZVODNJO IN STORITVE, D.O.O., OLIMJE 56, 3254 PODČETRTEK STROJNIK TEŽKE GRADBENE MEHANIZACIJE - M/Ž; STROJNIK TGM, ZEMELJSKA DELA, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 23.3.2013; STROJNA ZEMELJSKA DELA ALEŠ TADINA S.P., BREZJE PRI PODPLATU 5 A, 3241 PODPLAT ZIDAR ZIDAR, TESAR - M/Ž; ZIDAL, OMETAVANJE, TESARSKA IN GRADBENA DELA, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 23.3.2013; STROJNA ZEMELJSKA DELA ALEŠ TADINA S.P., BREZJE PRI PODPLATU 5 A, 3241 PODPLAT MONTAŽNI DELAVEC MONTER, VARILEC - M/Ž; MONTAŽNA DELA, DEMONTAŽNA DELA, VARILSKA DELA, DELA SE OPRAVLJAJO V AVTOINDUSTRIJI, NEDOLOČEN ČAS, 28.3.2013; MIG, MONTAŽA IN GRADBENIŠTVO, ŽANNA HREPEVNIK, S.P., CEROVEC POD BOČEM 58, 3250 ROGAŠKA SLATINA MONTER KLIMATIZACIJSKIH NAPRAV MONTER KLIMATSKIH NAPRAV - M/Ž; MONTAŽA IN DEMONTAŽA KLIMATSKIH NAPRAV, NEDOLOČEN ČAS, 28.3.2013; MIG, MONTAŽA IN GRADBENIŠTVO, ŽANNA HREPEVNIK, S.P., CEROVEC POD BOČEM 58, 3250 ROGAŠKA SLATINA OBDELOVALEC KOVIN KOVINOSTRUGAR - REZKALEC - M/Ž; ZAHTEVNO REZKANJE IN STRUŽENJE DELOV, ELEMENTOV IN SPECIALNIH PRIPOMOČKOV NA KLASIČNIH STROJIH PRIPRAVA ORODIJ, MATERIALOV IN STROJA ZA STRUŽENJE IN REZKANJE MANJŠA VZDRŽEVALNA DELA NA STROJU ČIŠČENJE STROJEV IN DELOVNEGA OKOLJA TER OSTALA DELA PO NAVODILIH NADREJENEGA. NEDOLOČEN ČAS, 1.4.2013; STEKLARNA ROGAŠKA D.D., ULICA TALCEV 1, 3250 ROGAŠKA SLATINA SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA OPERATER NA CNC REZKALNEM STROJU - M/Ž; DELO NA CNC OBDELOVALNEM STROJU, REZKA-NJE STROJNIH ELEMENTOV, NASTAVLJANJE IN UPRAVLJANJE CNC STROJEV, BRUŠENJE, VRTANJE, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 26.3.2013; KOVI-NOSTRUGARSTVO KAROL KOREZ S.P., ZGORNJE NEGONJE 35 C, 3250 ROGAŠKA SLATINA OPERATER NA CNC STRUŽNICI - M/Ž; DELO NA CNC STRUŽNICI IN CNC OBDELOVALNIH STROJIH, NASTAVLJANJE IN UPRAVLJANJE CNC OBDELOVALNIH STROJEV, STRUŽENJE, BRUŠENJE, VRTANJE, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 26.3.2013; KOVINOSTRUGARSTVO KAROL KOREZ S.P., ZGORNJE NEGONJE 35 C, 3250 ROGAŠKA SLATINA INŽENIR LESARSTVA PRODAJALEC POHIŠTVA - M/Ž; PRODAJA IN SVETOVANJE NA ODDELKU POHIŠTVA, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 21.3.2013; KEROS-EKO, PRIDOBIVANJE SOLARNE ENEGIJE IN TRGOVINA,D.O.O., SOTELSKA CESTA 8, 3250 ROGAŠKA SLATINA INŽENIR ELEKTROTEHNIKE VODJA ELEKTRO PROJEKTOV - M/Ž; NAČRTOVANJE, ORGANIZIRANJE IN NADZIRANJE DELA NA PODROČJU VZDRŽEVANJA PROIZVODNJE (AVTOMATIKA, ELEKTRONIKA, ENERGETIKA ...) SPREMLJANJE STANJA STROJEV, NAPRAV IN INŠTALACIJ, ORGANIZIRANJE TEKOČEGA IN PREVENTIVNEGA VZDRŽEVANJA PROJEKTIRANJE POSTROJENJ IN NAPRAV IZDELOVANJE USTREZNE TEHNIČNE DOKUMENTACIJE, PROGRAMIRANJE NAPRAV IN STROJEV USPOSABLJANJE SODELAVCEV IZDELAVA PLANOV IN INVESTICIJ TER OSTALA DELA PO NAVODILIH NADREJENEGA., NEDOLOČEN ČAS, 29.3.2013; STEKLARNA ROGAŠKA D.D., ULICA TALCEV 1, 3250 ROGAŠKA SLATINA UE VELENJE OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA ŽELEZOKRIVEC V NEMČIJI - M/Ž; DELO V NEMČIJI, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 28.3.2013; DASS-GRAD, GRADBENE STORITVE, D.O.O., CESTA TALCEV3, 3320 VELENJE DELAVEC BREZ POKLICA FASADER, SLIKOPLESKAR - DELO V NEMČIJI - M/Ž; STROJNO OMETAVANJE, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 24.3.2013; GOTHAM GRADBENIŠTVO FRANJO FAJFARIČ S.P., ŠALEK 93, 3320 VELENJE SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA VODOVODNI INŠTALATER - DELO V NEMČIJI MUN-CHEN - M/Ž; NAPELJAVA VODOVODNIH INŠTALACIJ IN MONTAŽA - DELO V NEMČIJI MUNCHEN, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 24.3.2013; GOTHAM GRADBENIŠTVO FRANJO FAJFARIČ S.P., ŠALEK 93, 3320 VELENJE SUHOMONTAŽER, SLIKOPLESKAR - DELO V NEMČIJI MUNCHEN - M/Ž; SESTAVA STEN IN STROPOV IZ MAVČNO KARTONSKIH PLOŠČ - KNAUF SISTEM, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 24.3.2013; GOTHAM GRADBENIŠTVO FRANJO FAJFARIČ S.P., ŠALEK 93, 3320 VELENJE SREDNJA STROKOVNA ALI SPLOŠNA IZOBRAZBA TEHNIK ZA KONTROLO TAHOGRAFOV - M/Ž; KONTROLA TAHOGRAFOV IN OMEJILNIKOV HITROSTI, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 27.3.2013; AVTO VELENJE TEHNIČNI PREGLEDI, TRGOVINA IN STORITVE, D.O.O., KOROŠKA CESTA 64, 3320 VELENJE EKONOMSKO KOMERCIALNI TEHNIK TRŽNIK - M/Ž; IZBRANI KANDIDAT BO ODGOVOREN ZA TRŽENJE OGLASNEGA PROSTORA V REGIONALNEM PROGRAMU VTV VAŠA TELEVIZIJA (RAZLIČNI NAČINI TELEVIZIJSKEGA IN SPLETNEGA OGLAŠEVANJA), USTVARJANJE LASTNE PRODAJNE MREŽE, PRIPRAVO PONUDB, INFORMIRANJE STRANK O VSEH NOVOSTIH, AKCIJAH, POSEBNIH PONUDBAH ITD., OSTALA DELA IN NALOGE PO NALOGU NADREJENEGA, IPD., DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 22.3.2013; VTV VELENJSKI TELEVIZIJSKI STUDIO D.O.O., ŽARO-VA CESTA 10, 3320 VELENJE UEŽALEC DELAVEC BREZ POKLICA DOSTAVLJALEC - DELOVNO MESTO V ŠEMPETRU V SAVINJSKI DOLINI - M/Ž; RAZVOZ PIC, DOLOČEN ČAS, 1 MESEC, 23.3.2013; NAMIS D.O.O., POSREDNIŠTVO, STORITVE, TRGOVINA IN GOSTINSTVO, VELIKI VRH 50, 3327 ŠMARTNO OB PAKI KLJUČAVNIČAR KLJUČAVNIČAR - M/Ž; IZDELOVANJE NOSILNIH KONSTRUKCIJ, PLOČEVINASTIH OBLOG OZ. KOMPLETNIH OHIŠ ZA PROIZVODE-TOPLOTNE ČRPALKE, VARJENJE AVTOGENO, Z MIG-VARJEM, ELEKTRO, ITD., RAZREZ, KRIVLJENJE IN OBLIKOVANJE PLOČEVINE, IZDELOVANJE RAZLIČNIH NOSILNIH KONSTRUKCIJ IZ ŽELEZNIH PROFILOV ZA POTREBE STROJEV, NAPRAV IN MONTAŽE NA TERENU, LOTANJE IN VARJENJE ZAHTEVNEJŠIH MATERIALOV (AL, CU, ITD.) SAMOSTOJNA IZDE- LAVA IZDELKOV PO NAČRTIH. DOLOČEN ČAS, 24 MESECEV, 21.3.2013; TERMO-TEHNIKA HLADILNI, OGREVALNI IN ENERGETSKI SISTEMI, D.O.O., ORLA VAS 27 A, 3314 BRASLOVČE AVTOMEHANIK AVTOMEHANIK, VOZNIK TOVORNEGA VOZILA - M/Ž; MEHANIČNA DELA, DELO NA TERENU, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 22.3.2013; AVTO MUHOVIC, MITJA MUHOVIC S.P., REŠKA CESTA 19, 3312 PREBOLD KUHAR KUHAR PICOPEK V LOKALU V ŠEMPETRU V SAVINJSKI DOLINI - M/Ž; PRIPRAVA MALIC IN PIC, DOLOČEN ČAS, 1 MESEC, 23.3.2013; NAMIS D.O.O., POSREDNIŠTVO, STORITVE, TRGOVINA IN GOSTINSTVO, VELIKI VRH 50, 3327 ŠMARTNO OB PAKI INŽENIR STROJNIŠTVA VODJA PROJEKTOV - M/Ž; VODENJE IZDELAVE ORODIJ IN PREVZEMI ORODIJ PRI KUPCIH, ZADOLŽEN ZA TEHNIČNO DOKUMENTACIJO S KUPCI ZA ORODJA, KONSTRUIRANJE ENOSTAVNIH ORODIJ, IZDELAVA METUDNIH PLANOV, NEDOLOČEN ČAS, 23.3.2013; EMO-TECH, PROIZVODNA DRUŽBA D.O.O., LOČICA OB SAVINJI 49 C, 3313 POLZELA KINO Spored od 21. 3. - 27. 3. Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe programa. Django brez okovov - vestem četrtek, nedelja, ponedeljek, torek, sreda: 19.20 petek, sobota: 19.20, 22.35 Film 43 - komedija od četrtka do srede: 18.40 Hyde park na reki Hudson - drama, komedija četrtek, ponedeljek, torek, sreda: 16.50, 21.05 petek: 16.50, 21.05, 23.05 sobota: 14.50, 16.50, 21.05, 23.05 nedelja: 14.50, 16.50, 21.05 Jack, morilec velikanov - akcijski, avantura, 3D četrtek, ponedeljek, torek, sreda: 15.30, 17.50, 20.15 petek: 15.30, 17.50, 20.15, 22.40 sobota: 12.50, 15.30, 17.50, 20.15, 22.40 nedelja: 12.50, 15.30, 17.50, 20.15 Krudovi - animirani, 3D nedelja: 18.00 Lovca na čarovnice - akcijski, fantazijski, grozljivka, 3D petek, sobota: 23.15 Mali veliki panda - animirani film sobota, nedelja: 12.00 Mama - grozljivka od četrtka do srede:17.30 Mogočni Oz - akcijski, avantura četrtek, ponedeljek, torek, sreda: 19.40 petek: 19.40, 22.20 sobota: 11.40, 14.40, 19.40, 22.20 nedelja: 11.40, 14.40, 19.40 Mogočni Oz - akcijski, avantura, 3D četrtek, petek, sobota, ponedeljek, torek, sreda: 18.35 sobota, nedelja: 12.50, 18.05 Nesrečniki - drama, glasbeni film sobota, nedelja: 11.50 Podkupljeno mesto - triler od četrtka do srede: 20.45 Polnih 21 - komedija četrtek, ponedeljek, torek, sre-da:16.05, 18.10, 20.10 petek: 16.05, 18.10, 20.10, 22.10 sobota: 14.10, 16.05, 18.10, 20.10, 22.10 nedelja: 14.10, 16.05, 18.10, 20.10 Prvo leto po poroki - ljubezenska romanca četrtek, nedelja, ponedeljek, torek, sreda: 16.30, 21.10 petek, sobota: 16.30, 21.10, 23.00 Razbijač Ralph - animirani film, 3D četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 16.20 sobota, nedelja: 11.50, 14.05, 16.20 Samova pustolovščina 2 - animirani, komedija sobota, nedelja: 11.30, 12.30, 14.30 Tatica identitete - komedija, triler od četrtka do srede: 17.00 Umri pokončno: Dober dan za smrt - akcijski triler PRIREDITVE ČETRTEK, 21. 3. 9.30 in 16.00 Muzej novejše zgodovine Celje Živeti v Celju predstavitev obrtnika krojača Franja Podbregarja 10.30 Osnovna šola Frana Roša Celje_ XXVI. Roševi dnevi izbor izbranih udeležencev državnega literarnega srečanja najboljših mladih literatov 8. in 9. razreda osnovnih šol Slovenije in zamejstva, literarne delavnice 15.30 Roševa hiša Celje XXVI. Roševi dnevi obisk Roševe hiše s spominsko ploščo in njegove spominske sobe v hiši 16.00 do 18.00 Pokrajinski muzej Celje, Knežji dvor Krone celjskih kraljic otroška delavnica 16.15 Osrednja knjižnica Celje XXVI. Roševi dnevi odprtje VI. razstave literarnih glasil slovenskih osnovnošolcev 16.30 Dvorana centra Nova Velenje Pravljični poligon presenečenj prireditev ob svetovnem dnevu lutk od četrtka do srede: 18.50 Za dežjem posije sonce - komedija četrtek: 16.00, 18.30, 21.00 petek: 16.00, 18.30, 21.00, 23.30 sobota: 13.30, 16.00, 18.30, 21.00, 23.30 nedelja:13.30, 16.00, 18.30, 21.00 ponedeljek, torek, sreda: 16.00, 18.30, 21.00 metropol ČETRTEK 19.00 Ljubezen - drama PETEK 18.00 Ljubezen - drama SOBOTA 17.30 Ljubezen - drama NEDELJA 18.00 in 20.30 Ljubezen - drama PONEDELJEK 18.00 Ledeni zmaj - drama TOREK 18.00 Ledni zmaj - drama SREDA 20.00 Resničnost - drama KINO VELENJE PETEK 18.00 Hvala za Sunderland - komična drama 18.30 Mali veliki panda - animirana družinska komedija, sinh. 20.00 Brez nadzora staršev - komedija 20.30 Čudovit načrt - romantična pustolovska komedija SOBOTA 18.00 Mali veliki panda - animirana družinska komedija, sinh. 18.30 Brez nadzora staršev - komedija 20.00 Čudovit načrt - romantična pustolovska komedija 20.30 Hvala za Sunderland - komična drama NEDELJA 16.00 Mali veliki panda - animirana družinska komedija, sinh. 18.00 Čudovit načrt - romantična pustolovska komedija 19.00 Brez nadzora staršev - komedija 20.00 Hvala za Sunderland - komična drama PONEDELJEK 20.00 Seanse - drama 17.00 Glasbena šola Celje_ XXVI. Roševi dnevi osrednja literarno-glasbena prireditev s podelitvijo nagrad 17.00 Knjižnica Laško Pomladanska ustvarjalna delavnica 17.00 Kulturni dom pri Termah Zreče Območno srečanje otroških folklornih skupin 17.00 Knjižnica Šentjur Ura pravljic 17.00 Osnovna šola Zreče Literarna čajanka ob svetovnem dnevu poezije 17.00 Mestna knjižnica Šoštanj Ura pravljic pripoveduje Marjetka Blatnik 17.00 in 19.00 Dom kulture Velenje Pozdrav pomladi 2013 območna revija otroških in mladinskih pevskih zborov 17.30 Dom II. slovenskega tabora Žalec Morrison in štirje letni časi Mini teater Ljubljana, za Cici abonma in izven 18.00 Mladinska knjiga, Mestna knjigarna Celje Bruno Simleša: Ljubeznoslovje in šola življenja zmenek s knjigo 18.00 Glasbena šola Rista Savina Žalec Večer mladih skladateljev 18.00 Medobčinska splošna knjižnica Žalec Sijoča ptica predstavitev pesniške zbirke Magde Šalamon 18.00 Teozofska knjižnica Alme M. Karlin Celje Emocije - kolobocije? predava Sabina Rožen 18.00 Mestna knjižnica Velenje Milko Mikola: Rdeče nasilje pogovor z avtorjem knjige vodi Borut Korun 18.30 Kulturni dom Šentjur Učenci Glasbene šole skladateljev Ipavcev Šentjur pomladanski koncert 19.00 Osrednja knjižnica Celje Katja Gorečan: Trpljenje mlade Hane in Peter Semolič: Noč sredi dneva predstavitev pesniških del 19.00 Dom sv. Jožefa Celje Predavanja v letu vere predava dr. Marjan Turnšek, mariborski metropolit in nadškof 19.00 Savinov likovni salon Žalec Andreja Peklaj odprtje razstave fotografij 19.30 SLG Celje_ Lope de Vega: Vitez čudes MGL, Dnevi komedije 19.30 Dvorana Gimnazijka Celje Eugene Ionesco: Plešasta pevka absurdna komedija; druga ponovitev 19.30 Glasbena šola Velenje Kitaristi, citrarji in harfisti koncert; nastopajo učenci in dijaki aktiva za kitaro, citre in harfo Glasbene šole Velenje 20.00 Branibor klub Celje Aleksander Perišic in Srdan Dinčič stand up 20.00 Krčma TamKoUčiri Št. 16, 2, marec 20,3 VODNIK 29 ORRISON i IN ŠTIRJE LETNI ČASI Lutkovna predstava, Mini teater Ljubljana, za cici abonma in izven i Četrtek, 21. marec 2013, ^■fc/^ob 1 7.30 Bi. slovenskega 1 KZalec Prodaja: TIC Žalec, tel. 710 04 34, www.zkst-zalec.si Kabarete simpozij - variete z Andrejem Rozmanom - Rozo 21.00 eMCe plac Velenje večer dokumentarnega filma PETEK, 22. 3. 9.30 in 16.00 Muzej novejše zgodovine Celje Živeti v Celju predstavitev obrtnika urarja Ivana Krivca 18.00 Kulturni dom Vojnik Prireditev ob materinskem dnevu 18.00 Dom svobode Zidani Most Veselo v pomlad 19.00 Knjižnica Laško Marko Juhant: Varuh otrokovih dolžnosti predavanje 19.00 Domačija v Poljanah pri Rečici ob Savinji Čitalniški večer gostja Aleksandra Veble 19.00 PoS Prevorje_ Anin večer ob materinskem dnevu 19.30 SLG Celje_ Lado Bizovičar, Jure Karas: Slovenska muska od A do Ž Špas teater, Dnevi komedije in izven 19.30 Dom kulture Velenje Star fotr komedija 20.00 Športna dvorana Vransko Klapa Kampanel z gosti Popseslish koncert 20.30 Celjski dom_ Jan Plestenjak koncert 21.00 Local Celje_ Zasedba Take Off Localcooltura 21.00 Branibor Club Celje Varni Paljak (Parni Valjak cover band) Live koncert SOBOTA, 23. 3. 10.00 do 12.00 Branibor Club Celje_ Brezplačne otroške ustvarjalne delavnice 11.00 Pokrajinski muzej Celje Grofje Celjski javno vodstvo po razstavi 16.00 Večnamenska dvorana Pristava pri Mestinju Materinski dan s kulturnim programom 17.00 Prireditvena dvorana ZKD Celje_ Šivilja in škarjice lutkovna predstava za otroke; igra Društvo lutkovnih ustvarjalcev Ljubljana 17.00 Dvorana GD Levec_ Prireditev za mamice in očke 18.00 Skomarska hiša Jaz mam en stari znucan koš literarni večer v Skomarski hiši 19.00 Hmeljarski dom Petrovče Območno srečanje odraslih folklornih skupin 19.00 Kulturni center Laško Olfers: Pokonci izpod korenin, spevoigra Vokalna skupina Lilija Laško 19.30 Kulturni dom zarja Trnovlje Celje E. Flisar: Nora Nora igrajo člani Gledališkega ansambla Zarja Trnovlje - Celje 19.30 SLG Celje_ Tadej Toš: Smehologija - stand up eductainment zaključek festivala Dnevi komedije 20.00 Center konjeniškega športa Celje Kulturni galop z zasedbo Cabaret band 20.00 eMce plac Velenje Oto Trbovšek odprtje razstave Projekt 21.00 eMCe plac Velenje_ Ribno night klubski večer 22.00 Mladinski center Bistrica ob Sotli Skupina El Kachon koncert NEDELJA, 24. 3. 14.00 Dom krajanov Polje ob Sotli_ Dan žena in materinski dan 15.00 Večnamenska dvorana na Gorenju pri Zrečah Zakonci stavkajo veseloigra v treh dejanjih avtorja J. Pohla 15.00 Gasilski dom Podčetrtek Dan žena in materinski dan 16.00 do 18.00 Muzej novejše zgodovine Celje Nedeljski muzejski mozaik oživitev ulice obrtnikov; z vami bodo: Tatjana Frajle Maslo, Marta Žohar, Božo Godnik, Franjo Podbregar, Miroslav Bahčič in Anton Mužič 16.00 Muzej novejše zgodovine Celje_ Velikonočno jajce Hermanova družinska ustvarjalnica 17.00 Kulturni dom Dobrna Misel za mamico prireditev ob materinskem dnevu 18.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec Helena Blagne koncert, gostje: Mešani pevski zbor Vlaste Tavčar 19.00 Dom sv. Jožefa Celje Proslava ob materinskem dnevu PONEDELJEK, 25. 3. 10.00 Knjižnica Velenje Bralni krožek za odrasle 50+ 17.30 Osrednja knjižnica Celje Kitajska potopisno predavanje Katarine Čakš v okviru Univerze za III. življenjsko obdobje 18.00 Knjižnica Rogaška Slatina Pravila lepega vedenja predava Bernard Petanjek 18.00 Teozofska knjižnica Alme M. Karlin Celje Kako preseči upiranje ljubezni predava Aristid Havliček - Tili 18.00 Knjižnica Velenje Ročna dela članov MDGN Velenje odprtje razstave 19.00 Glasbena šola Rista Savina Žalec Uroš Hostnik - kitara «OP Pokrajin cejj? Pokrajinski muzej Celje vse ljubitelje kulturne dediščine z motnjami vida vabi na stalno razstavo OD GOTIKE DO HISTORIZMA PO KORAKIH, ki je že od leta 2012 na ogled v okviru Kulturno zgodovinske zbirke v I. nadstropju Stare grofije. Kustosi smo iz vsakega od slogovnih obdobij odbrali po en najznačilnejši eksponat in ga v originalu ali repliki pripravili za taktilni ogled. Na voljo je tudi katalog s povečano pisavo za slabovidne in katalog v brajici za slepe obiskovalce. recital TOREK, 26. 3. 10.00 Knjižnica Šentjur Knjižna čajanka 16.00 Kulturno-gasilski dom Gorica pri Slivnici Šopek sreče 17.00 Medobčinska splošna knjižnica Žalec Po pravljici diši pravljična ura in velikonočna ustvarjalnica z Ireno Verbič 18.00 Teozofska knjižnica Alme M. Karlin Celje Konflikti v družini - kako (pre)živeti z njimi predava Mojca Grešak 19.00 Jožefova dvorana v Domu sv. Jožefa Celje Maziljenje - blagodejno sprejemanje in spreminjanje onemoglosti duhovno razmišljanje; pripravlja Jože Planinšek CM 19.00 Mestna knjižnica Šoštanj Dominikanska republika predava Dejan Tonkli 19.00 Knjižnica Šmartno ob Paki O Šmarčanih malo drugače s Tatjano Lukner se bo pogovarjala Tatjana Vidmar 19.19 Mestna knjižnica Velenje Naučite se misliti nase predava Andreja Brumec 19.30 Glasbena šola Celje_ Špela Mastnak, tolkala koncert GM oder SREDA, 27. 3. 16.00 Glasbena šola Celje Javni nastop učencev osnovne stopnje od 1. do 3. razreda 16.30 Mestna knjižnica Velenje Pravljična joga vodita Nina Časl in Metka Pivk Srdič 17.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku Kje sta, starša? lutkovna predstava; gostuje Lutkovna skupina vrtca Zarja, enota Živ Žav 18.00 Knjižnica Velenje Branje je žur, reading is cool bralni krožek za najstnike 19.00 Glasbena šola Rista Savina Žalec Glasba in ples baročni večer 19.19 Mestna knjižnica Velenje Beljakovine za življenje in smrt predstavitev knjige doc. dr. Iztoka Ostana 19.30 SLG Celje_ Ken Ludwig: Sleparja v krilu izven abonmaja 19.30 Osrednja knjižnica Celje Duhovna in materialna pot človeštva v 21. stoletju predavanje 20.00 Dom kulture Velenje Slovenska muska od A do Ž komedija, Špas teater Društva vabijo ČETRTEK, 21. 3. 9.00 Center starejših - Hiša generacij Laško Pletenje butaric 20.00 Celjski mladinski center Okusi in doživetja sveta: Vegetarijanska kuhinja PETEK, 22. 3. 15.00 Domačija Smrečnik Kale Peka potice delavnica 16.00 Slomškov dom na Ponikvi Izdelovanje butar delavnica 16.00 Center starejših - Hiša generacij Laško Tečaj peke - opletanje pirhov, izdelovanje prtičkov in zajčkov delavnica 16.00 Pred gasilskim domom Kozje Izdelovanje butare velikanke 17.00 Mladinski center Bistrica ob Sotli Izdelovanje butar delavnica 17.00 Gasilski dom Škale Velikonočna delavnica SOBOTA, 23. 3. 9.00 Pri Gasilskem domu Sela Izdelovanje butare 9.00 do 12.00 Dom sv. Jožefa Celje_ Izdelovanje butar delavnica 9.00 do 12.00 Tržnica Žalec Izdelovanje butar delavnica 10.00 Bio park Nivo_ 1. slovenski festival industrijske konoplje - Žalec 2013 10.00 Gasilski dom Drešinja vas Izdelava butare velikanke 16.00 Slomškov dom na Ponikvi Izdelovanje butar delavnica NEDELJA, 24. 3. 10.30 Pred Ipavčevo hišo v Zgornjem trgu Šentjur Tradicionalni rez potomke mariborske Stare trte nastopajo člani Mešanega pevskega zbora Društva Zgornji trg Razstave Pokrajinski muzej Celje: Kelti na Celjskem; Keltskih konj topot (ogled po dogovoru) Likovni salon Celje: razstava Lenke Dorojevič, regeneracija grafike, do 21. 4. Zgodovinski arhiv Celje: razstava Stara šara, do preklica. Galerija sodobne umetnosti Celje: razstava Uroša Weinber-gerja Displaced world, Deplasi-rani svet, do 14. 4. Galerija Volk Celje: prodajna razstava likovnih del iz stalne zbirke, do 30. 3. Kvartirna hiša Celje: razstava Slike, Pro tempore, članov slikarske skupine Pro tempore, do 2. 4. Dom sv. Jožefa Celje: fotografska razstava Hermana Čatra Njegovo domovanje, do 30. 4. Galerija železarskega muzeja Teharje: razstava podvodnih fotografij Igorja Inkreta Globine, do 20. 4. Razstavišče Kulturnega centra Laško: razstava likovnih del akad. slikarja Bogdana Čobala, do 31. 3. Avla doma kulture Slovenske Konjice: razstava avtorice Marjane Verbuč, do 15. 4. Galerija Velenje: razstava akademskega slikarja Gašperja Jemca Dva tisoč trinajst, do 6. 4. Podjetje NT&RC, d.o.o. opravlja časopisno-založni-ško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03] 42 25 190, fax: (03) 54 41 032. Direktor: Srečko Šrot Naročnine: Vera Gmajner. Telefon: (03) 4225 171. Sprejem naročnin po e-pošti: vera.gmajner@nt-rc.si Mesečna naročnina je 9,50 EUR. Za tujino je letna naročnina 228 EUR. Številka transakcijskega računa: 06000 0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij nevračamo. Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče, Dunajska 5, direktor: Bogdan Romih. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 8,5% davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: Biserka Povše Tašič Namestnica odg. ur.: Tatjana Cvirn Oblikovanje: Minja Bajagič Računalniški prelom: Igor Šarlah, Andreja Balja Fotografija: Sherpa, GrupA E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si E-mail tehničnega uredništva: tehnika.tednik@nt-rc.si RADIO CELJE Odgovorna urednica: Bojana Avguštinčič E-mail: radio@nt-rc.si. E-mail v studiu: info@radiocelje.com UREDNIŠTVO Anja Deučman, Janja Intihar, Brane Jeranko, Špela Kuralt, Urška Selišnik, Saška T. Ocvirk, Špela Ožir, Ivana Stamejčič, Simona Šolinič, Dean Šuster Tajnica uredništva: Tea Podpečan Lektorica: Tanja Drolec AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Vodja marketinga: Nina Pader Marketing: Zlatko Bobinac, Simona Brglez, Vojko Grabar, Mojca Knez, Vesna Lejič Mlakar, Marjan Brečko Telefon: (03)42 25 190 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si 30 VSI NAŠI MOJSTRI POIŠČITE in POKLIČITE Na naših straneh se trudimo, da bi bralcem lahko ponudili čim več ugodnosti, zato pozorno spremljajte tedenske ponudbe, s pomočjo katerih lahko ceneje koristite storitve oz. kupujete ceneje. Bodite pozorni na rdeče dodatke k oglasom, na katerih najdete ugodnosti, ki vam jih oglaševalci nudijo. Oglaševalci, bodite konkureitčnejši in dostopnejši -pokličite telefonsko številko 031 692*860 v i KLEPARSKA, KRÖVS K A IN TESARSKA DELA IgorGOMINŠEKsp. LOŽNICA PRI ŽALCU 11B, 331Q ŽALEC GSM; 031 592 573; E-MAIL; tGOR.SKG@GMAIL.COM AKCIJA! Do-35% popusta na vio hritrno ZLATARSTVO TAJMSEtK Romana Tajnsek - fcirvšec GOTÖIM POPUST I/JHEEOMÖJ C-lnTjitrg 17. 30C0 CtJje tM W !T fj 04/ MOPA ZA MOČH&JŠČ- Traovm IRJS V [ris Tomaž a.p. GLAVNI TRG 9; 3000 Celje M.: 041 941 894 5 EI/ROl/vam PODARIMO of) nakupu nad 20 EUR 9sm:WUUiJI,jsmOSl«3S79 fcL: (13/57 71495, ftks: 03^ 57 71499 e- mail: bngita.bwjr'janiiiiiet BRiGiTABuCARm 1/se za .streho J Rnanofrija in mtnHiia tamskD-UefaKljl'. iaHkm in irltte Pmünsio t« S7,3220 (TORE www.streha-metalko.si 30let ZA tZWEROIN IZDELAVO PREDRAČUNA NAKUllf POKLIČITE NA$£GA STROKOVNJAKA ZA STREHET0MA2A NA GSM: 051 354291. PODARIMO VAM ŽlfBOl/f Pri nakupu itrehe METALNO. # ^ L t'^^ ^ V. / v \ >•». i i SfHUJGPlHSIlHB ■p unij HITRU. xVAurme IM PRAŠNO BARVANJE VSEH VRST KOVIN ___________________ ... SKHJDNÜ1 323«S»*," P'^1™1^ 91^ im™ m Milili in M »Tjt» materiala Ml Ml w " ba,¥anie P° ^ leitvid POSEBNI EFEKTU www.strojeplaitika.ii ; ^SSu^ST BREZPLAČNO SI/ETOI/ANJE /DKAVH.rtfl lA^KU ll T1IERM ANA MANUAINA TERAPIJA |7VA|A: DH. A.. V£R$IN1N ORTOFTP BFVMATCIOC FTTEX D.O.O... DUHAJska 110 A, 1000 LII/slum m,: 03 /734-57-00,031 566 262; snET: itwiv.Frtpc^i; l-po^ia: mTXb ko*eIj.ji VIDA U OČALA ■ «WLJr£tK4STE>aJt INpKUIHje 1A KO^EKCUSKA O^LÜ ■ firHOlCWNiWlSaLfUiJIKÜHTAKTtieLeOe ■ TO«.irEraE HEHTUKTNE LEČE ■ CISTiLA ZA K3HTHKTNE LEČE • SON£M*OCAiJI PRIZMMH PB01ZVIU*! CLY - LASTEN WflKIfttu PHOSTOB ZA STfUNKI OPTIKE MARJAN TERŽAN.tp. Mariborska fi.p, 1Q1 j. 31 oe CEuE Tel.: 03*491 -30-00, Fax; 03/491-38-01 DELOVNI ČAS: dejavni Kl od B.OQ-10 00. sobota od S QO-12.0Ü .10% popust Wfl vse storitve Jr" ■ * ■ Popiulise neifitPNi/o. 32 ZANIMIVOSTI 60 let boja za boljše novinarstvo Vodenje celjskega aktiva novinarjev prevzela naša novinarka Špela Kuralt Špela Kuralt, nova predsednica celjskega aktiva društva novinarjev. (Foto: SHERPA, arhiv NT) Celjski aktiv društva novinarjev Slovenije praznuje letos 60-letni-co. Njegovo pot so prvi začrtali Milan Božič, Jure Krašovec, Franjo Krivec, Janko Volf in Tone Maslo. Janko Volf se je pred dnevi udeležil družabnega srečanja aktiva, ki mu je podarilo simbolično darilo ob tej obletnici. »Rad bi, da bi mladi vedno imeli tako radi novinarstvo,« so bile njegove besede. Na srečanje je bil povabljen tudi Franjo Krivec, vendar se ga ni mogel udeležiti zaradi slabšega zdravja. Poti novinarskemu aktivu v tistih časih ni bilo ravno lahko začrtati, zato so naredili hvalevredno delo, saj aktiv deluje še danes. V zadnjih letih ga je uspešno in zagnano vodil Miran Korošec, sicer novinar Radia Slovenija. Kot predsednik je večkrat učinkovito posredoval pri različnih inštitucijah pri njihovih poskusih, da bi novinarjem preprečili, da bi prišli do ustreznih informacij, opozarjal pa je tudi pred političnimi in kapitalskimi pritiski na medijske hiše in uredništva. Mlade je poskušal privabiti v društvo z novinarskimi večeri z različnimi temami s področja novinarstva, zato je v aktivu pustil neizbrisen pečat. Korošec je zdaj vodenje aktiva prepustil kolegici iz našega uredništva Špeli Kuralt. A ji bo še nekaj časa kot mentor rade volje stal ob strani, saj bo nova predsednica vodenje aktiva prevzela čez nekaj mesecev, ko se bo vrnila s porodniškega dopusta. Kuraltova je že več kot deset let zve- r Miran Korošec in najstarejši član celjskega aktiva društva novinarjev Slovenije Janko Volf sta novinarskemu poklicu. Ravno novinarji v zadnjem času vedno bolj odkrivajo nečedne posle, ki bi mnogokrat brez medijskih objav ostali pod preprogo. Njena prvenstvena naloga bo dvigniti ugled novinarjev in v društvo privabiti še več mladih, ki si kruh na našem območju služijo s tem poklicem. »Društvo jim bo nudilo predvsem podporo pri delu v smislu izobraževanja in svetovanja,« pravi Kuraltova. Omenja še pomembnost članov aktiva, ki so že upokojeni, saj je vez z njimi neprecenljiva. So nosilci znanja in pravega odnosa do novinarstva in s tem tudi dobri učitelji. SŠol Letos mineva tudi 50 let, odkar je celjski novinarski aktiv začel izdajati enkrat letno satirično-humoristični časopis Pipec. Novinarji so si in si še bodo v njem humorno privoščili marsikoga s političnega in z gospodarskega področja. Včasih so ga imenovali »najbolj sproščen list na Celjskem, ki zbada in nabada mnoge, ki si zaslužijo njegovo satirično ost«. FOTO TEDNA Ko pridejo novi junaki, so stari pozabljeni! Foto: SHERPA NOVI TEDNIK Kako so »oskubili« šentjursko ■T^H^Mn^^H odštevajo upokojenko Zgodbe s Celjskega ki|ograme stran 35 Št. 16 ßf 21. 3. 2013 a! ■ ■ V ■ ■ V Hujšarji ze ■i odštevajo prve PORTRET Ljubenska »potica« je del dediščine. K njenemu razvoju in ohranjanju veliko prispeva tudi tamkajšnji župnik Martin Pušenjak. Ljubenci znanje prenašajo tudi na mladi rod. »Potice«, ki niso navadne butare Ustavili smo se na Ljubnem, ki bo na cvetno nedeljo v znamenju žive mojstrovine državnega pomena Pri razglasitvi ljubenskih »potic« za žive mojstrovine so pomagali tudi v celjskem muzeju novejše zgodovine, kjer so pred leti pripravili razstavo »potic«. Med razstavljavci je bil, kako drugače, tudi Alojz Atelšek. »Veliko teh motivov se je nabralo. Imam čudno veselje do tega. Če me kdo prosi, ne morem odreči, da ne bi izdelal kakšnega simbola, seveda pa jih delam tudi za svojo dušo. Skoraj 40 večjih izdelkov se je nabralo v preteklih letih in želim si, da bi nekje na Ljubnem uredili prostor, da bi vsi izdelovalci razstavili svoje >potice<,« pravi Atelšek. V nedeljo, na cvetno nedeljo, bo k praktično vsaki cerkvi na Celjskem romal vsaj košček zelenja. Ljudje bodo k blagoslovu odnašali takšne in drugačne umetnine, ki jih večinoma imenujejo butare, v krajih okoli Ljubnega pa nosijo ime »potice«. Letošnja cvetna nedelja na Ljubnem pa bo nekaj posebnega - od februarja namreč ljuben-ske »potice« veljajo za živo mojstrovino državnega pomena. Ljubenske »potice«, cve-tnonedeljske butarice z Ljubnega ob Savinji, so unikatni figuralni rokodelski izdelki. V pripravljenih dokumentih sta omenjena dva nosilca izročila, znanja ali dejavnosti, poleg Jožeta Hudeja še Alojz Atelšek. Oba prihajata iz okoliških zaselkov, kjer je v teh dneh skorajda vojna skrivnost, kakšno »potico« bo letos kdo prinesel na ogled pred farno cerkev. »Kar nekaj dela je bilo, da smo pridobili vso potrebno dokumentacijo in zbrali dokaze, da so >potice< razglasili za živo mojstrovino,« je omenil Atelšek. Ta si je pri hiši v Savini uredil prostor za zbiranje in shranjevanje svojih potic. Veliko različnih izdelkov se je nabralo, od pomanjšane iz lesa izdelane cerkve do različnih ikon, vmes pa ogromno predmetov iz kmečkega življenja. Zele- Izdelovalca ljubenskih »potic« je pot vodila v različna podjetja. Delal je v Litostroju in Titanu(, kar je pet let pomenilo dolgotrajno vožnje čez Črnivec. Potem so na Ljubnem odprli podjetje Remont, kjer je osvojil dovolj znanja, da je postal tesar. »Je bilo kar zanimivo delo, sploh ker sem imel od nekdaj rad les. Tudi zato mi >potice< ugajajo.« nje se je že zdavnaj posušilo, ostali pa so skrbno izdelani leseni izdelki. Več kot butara Naziv »potica« govori o nekdanji posebnosti cvetno-nedeljskih butar. »Podobno kot gospodinje v potico vmešajo veliko najboljših sestavin, da je dobra, je tudi pri ljubenski >potici< veliko vrst lesa. Nekdaj so bile najbrž kombinacija kruha ali peciva in mladega pomladnega zelenja. Tako kot na butare tudi na >potice< ne obešamo več peciva ali kruha, temveč med pomladansko vejevje dodamo jabolko ali pomarančo. Ime >potica< pa se je kljub temu ohranilo in je v rabi še danes,« razlaga Atelšek. Gradivo zanje je naravno in izbrano letnemu času primerno: sveže zelenje, šibje, lubje in plodovi, ki jih najdemo na Ljubnem spomladi. »Priprave se začnejo mesec, tri tedne pred cvetno nedeljo. Ne moreš jih kar tako na hitro zmetati skupaj. Treba je v gozd, zbrati potreben material in da izdelaš nekaj več, je treba veliko časa in volje,« pravi Atelšek. »Potica« je preprosto nekaj več kot navadna butara. Proti hudi uri Na prvi pogled se zdi, da vse poteka v togih okvirih, vendar ni tako. Sodobni izdelovalci še vedno spoštujejo osnovna navodila, hkrati pa v izdelke vpletajo lastne življenjske izkušnje. Atelšek bo letos v nedeljo k blagoslovu odnesel mlin. Vse v njem je skrbno izdelano, od kamnov do kolesa. Kot da se bo vsak čas začel vrteti, saj je vsaka malenkost premišljena in skrbno izdelana. »Ur za izdelavo takšnega simbola se pač ne da prešteti, ker ne delam neprestano. Včasih sem več pletel, delal sem koše, tudi košare, zdaj pa za to nisem več vnet. Za >potice<, za te pa mi nikoli ni bilo žal niti minute. Tudi domači verjetno menijo, da če ima človek veselje do nečesa, mu nima smisla nasprotovati. Poleg te >potice<, torej mlina, bomo k blagoslovu odnesli še šopek zelenja. Potem bomo les iz tega šopka zataknili pod streho, da bo varoval hišo pred hudo uro. Ob praznikih iz lesa izdelujemo križe in jih nosimo na njive za boljšo letino.« Atelšek izdelka za prihodnje leto ne izda. Prezgodaj je še ... URŠKA SELIŠNIK Foto: SHERPA (arhiv NT) Želja po lepšem »Poticam« pripisujejo ustvarjalnost in želje po boljšem in lepšem. Za začetnika velja Jože Poličnik, ki je konec 19. stoletja izdelal prvo figuralno »potico«. Takrat je bilo namreč v navadi, da so fantje tekmovali, kdo bo na cvetno nedeljo k »žegnu« prinesel največjo in najtežjo »potico«. Ker je bil Jože šibak in slaboten fant, se ni mogel kosati z močnejšimi vrstniki, zato se je odločil, da bo naredil najlepšo »potico«. Izbral je motiv iz vsakdanjega življenja in namesto običajnega snopa na cvetno nedeljo k maši prinesel »potico« v obliki tesarske krušne. Osnovna zamisel je ostala, motiv pa se spreminja iz leta v leto, tako kot se spreminja tudi način življenja Ljubencev. Tradicija izdelovanja »potic« je na Ljubnem tesno povezana s tamkajšnjim načinom življenja. V »poticah« so upodobljeni motivi vsakdanjega kmečkega življenja, orodja in predmeti za osebno rabo, a tudi duhoviti prizori in motivi iz vsakdanjega ali verskega življenja. Od nekdaj velja, da so prave »potice« samo tiste, ki so narejene doma. 34 ZGODBE, KI JIH PIŠE ŽIVLJENJE Kupijo malo in se vrnejo po več Slatinčanka je svoj konjiček združila s podjetnostjo Danijeli Vodušek, upokojeni učiteljici iz Rogaške Slatine, vsekakor lahko verjamemo, ko reče, da upokojenci nikoli nimajo časa. Še kako si želi, da bi imel dan več kot 24 ur. Njen urnik je namreč napolnjen z različnimi aktivnostmi, nekatere so le za dušo, spet druge je nadgradila še s podjetnostjo. Danijela, mnogim bolj znana kot Danica, se je upokojila pred osmimi leti. Želela je ostati čim bolj aktivna, tako fizično kot miselno, zato si je našla konjiček, v katerem je svojo ustvarjalnost in družabnost združila z ljubeznijo do narave, na plan pa je prodrla tudi trgovska žilica. Dela je, kot pravi, veliko, a če ga opravljaš z ljubeznijo, uživaš v vsakem trenutku. Prisega na domače Danico je mogoče srečati v različnih hotelih v Rogaški Slatini ob stojnici, ki se šibi pod najrazličnejšimi izdelki. Kot pravi, gredo najbolje v promet viljamovka, slivovka, borovničevec, višnjevec, ore-hovec, tudi po suhem sadju je veliko povpraševanja. Da ne boste misli, da Voduškova le prodaja, prav vse pijače tudi sama izdela. »Vse zraste v domačem sadovnjaku. Če je letina dobra, prodam več, če je slaba, manj. Ničesar nikoli ne kupujem. Ko sadja zmanjka, ga pač zmanjka,« razlaga in dodaja, da se je žganjekuhe pred leti pravzaprav naučila kar sama. Ker le lepa barva, prijetna aroma in dober okus niso dovolj za očaranje« praviloma zelo zahtevnih turistov, je treba vsebino primerno zapakirati. Tudi za to Danica poskrbi kar sama, priznava pa, da ji na pomoč pogosto priskoči družina. Pravi, da morajo biti stekleničke karse- poskusijo in se vrnejo po več,« z nasmehom pove in doda, da je njeno sadno žganje kot darilo romalo že na vse konce sveta. Da se lahko Slatinčanka turistom čim bolj približa in jih navduši za nakup, nista dovolj le nasmeh in obložena miza, temveč je pomembna tudi lepa beseda. »Sprva je bilo težko, a mi učenje jezikov predstavlja izziv. Po besedah Danice Vodušek je med gosti posebej priljubljena grenčica. Slatinčanka vse leto vneto nabira zelišča, jih suši in iz njih po svoji recepturi izdela grenčico. da zanimivih in nenavadnih oblik, dobrodošlo pa je, da so tudi poslikane. S turisti poklepeta v njihovem jeziku Da lahko Danica svoje izdelke prodaja, je registrirala dopolnilno dejavnost, katere uradni nosilec je danes sicer njen najstarejši sin, ki je prevzemnik »gorce« pod Bočem, kjer rastejo dobrote. Danica ob tem pravi, da bi, če bi delala za denar, obrt že zdavnaj zaprla. Določene dni je prodaja sicer zelo dobra, pridejo pa tudi dnevi, ko se bolj malo proda. Največ Danici sicer pomeni, da se ljudje vračajo k njeni stojnici. »Kupijo malo, Tako znam danes z gosti malce poklepetati v angleščini, nemščini, italijanščini in ruščini,« razlaga Voduškova. Uči umetnosti kaligrafije Občutek za estetiko Danica preliva tudi na papir. Še ko je bila v službi, se je na tečajih naučila kaligrafijo, da jo je osvojila, pa je bilo nujno ogromno vaje. Še danes številne ure preživi s peresom v roki, tudi ta konjiček pa je združila s podjetnostjo. Na tečajih namreč veščine kaligrafije prenaša na ljubitelje tovrstne umetnosti. Ker Danica sledi motu zdrav duh v zdravem telesu, pa poleg uživanja ob konjičkih in delu Danica Vodušek pravi, da turiste pri nakupu najbolj navdušujejo nenavadne oblike stekleničk, ne marajo pa kičastih porisav. Da se vrnejo po dodaten nakup, jih sicer prepriča tisto, kar je v stekleničkah. Seveda Danica ne pozabi opozoriti, da s pitjem vsebine nikakor ne gre pretiravati. najde čas tudi za ohranjanje dobre fizične pripravljenosti. Zelo rada kolesari, dvakrat na teden je na urniku obvezna skupinska vadba aerobike, za- dnje mesece pa se skoraj vsak dan v družbi psa Cara odpravi še na bližnji hrib Janina. Ni čudno, da je torej dan prekratek. Četudi se aktivnosti zavlečejo pozno v noč, pa očesa prav nikoli ne zatisne brez vsaj ene rešene križanke. ANJA DEUČMAN Foto: SHERPA Novi tednik in Splošna bolnišnica Celje z vami Za manj boleči aiagnostiKo in terapiio bol 0110-0603-0276-82 Stanje na računu dne 20.3.2013: n n n r n 1 n n U U U £ J uj u U Za ultrazvok - Za bolnike s hudimi bolečinami- Za protibolečinsko ambulanto celjske bolnišnice! Bolečine se marsikdo boji bolj kot česarkoli drugega. Huda bolečina človeku onemogoča kakovosten vsakdan, povzroča trpljenje, jemlje voljo do življenja. A z bolečino se je s pravilnimi pristopi mogoče uspešno spopasti, kar dokazujejo v ambulanti za diagnostiko in terapijo bolečin Splošne bolnišnice Celje. Kljub pomanjkanju denarja in posluha pristojnih v državi ambulanta vztraja na zastavljeni poti. Da bi ji vsaj malce olajšali delo in pripomogli k njeni še večji učinkovitosti, smo se v naši medijski hiši odločili za dobrodelno akcijo. Zavedamo se, da bo prav vsak od nas morda kdaj moral prestopiti prag te ambulante in gotovo bi si tudi vi želeli karseda kakovostno obravnavo. Zato bomo vse do konca leta zbirali prostovoljne prispevke, ki jih bomo namenili za nakup pre-potrebnega ultrazvoka za protibole-činsko ambulanto. Koliko denarja bomo zbrali, ne upamo napovedovati, prepričani pa smo, da se boste kljub težkim časom številni bralci odzvali na našo prošnjo. Seveda računamo tudi na posluh manjših in večjih podjetij. Vsak evro bo še kako dobrodošel in zanj se že vnaprej, tudi v imenu celjske bolnišnice, iz srca zahvaljujemo. O naraščajočem znesku za plemenit cilj, nakup ultrazvoka za protibolečinsko ambulanto celjske bolnišnice, vas bomo sproti obveščali. Z veseljem bomo objavili tudi spisek vseh fizičnih in pravnih oseb (ime podjetja ali ime in priimek ter kraj bivanja posameznika), ki boste donirale po svojih možnostih. Vendar nam morate v skladu s slovensko zakonodajo objavo v časopisu dovoliti. Zato vas prosimo, da nam kopijo nakazila s svojimi podatki posredujete na e-naslov tednik@nt-rc.si ali odrezek pošljete po pošti na Novi tednik, Prešernova ulica 19, 3000 Celje, kot vaše dovoljenje za objavo. Saj veste, kdor hitro da, dvakrat da! PO SLEDEH BRALCEV 35 Kako so »oskubili« šentjursko upokojenko Šli smo po sledeh pisma jezne bralke, ki se je zaradi svojega društva in »brezplačne« zdravstvene storitve počutila opeharjeno Začelo se je s prijaznim pismom iz njenega upokojenskega društva. Nekako v stilu - izvrstna priložnost, da izveste vse tisto, kar vam zdravniki nimajo časa in volje povedati o vašem zdravju in preventivnem ravnanju ... Tako se je tudi naša bralka v pisarni društva naročila na merjenje PAB. Vprašaj v oklepaju ob kratici daje misliti, da je gospe storitev še danes precejšnja neznanka. Storitev naj bi sicer stala 59,80 evra, za člane društva pa je bila polovična. Glede na »veliko zanimanje, omejeno število mest in zato nujno naročanje« je prišla naša bralka sumljivo hitro na vrsto. Izmerili so ji krvni tlak in potrdili to, kar je že vedela. »Pri tem so mi na noge namestili še neke obroče. Po moje zgolj zato, da je bilo videti bolj zapleteno. Ampak za ta denar si lahko človek kupi svoj merilec tlaka in si ga doma meri do onemoglosti,« je še danes prepričana. V desetih minutah ob 70 evrov Sledila je brezplačna meritev za ugotavljanje splošnega zdravstvenega stanja. Gospe so v ta namen za nekaj minut v roke potisnili nekakšno elektrodo. »Prehlajeni ste,« je sledila diagnoza. »Nisem«, se je uprla gospa. »Pa ste«, so vztrajali. »Ne, nisem.« »Pa ste!« Gospa je utihnila, čeprav ji je v ušesih odzvanjal glas njenega zdravnika, češ kakšen čudež, da nima nikoli težav s prehladi. Pa tudi o kakšnih simptomih ni bilo govora. »Manjka vam B-vitamin,« se je diagnoza nadaljevala. Le zakaj, že več let vsak dan jemljem vitaminski dodatek B-kompleks, si je mislila gospa. »Manjka vam selena,« je bila naslednja ugotovitev. Vse, kar je prav, ampak gospa ima vsak dan, včasih celo dvakrat, na mizi solato, bogato začinjeno s čistim bučnim oljem, in doslej je živela v prepričanju, da je prav bučno olje eden najboljših virov selena. »Primanjkuje vam železa,« se kar ni nehalo. Ja, če to ni neverjetno, si je mislila naša bralka. Pred le nekaj tedni so ji pri krvni preiskavi v zdravstvenem domu povedali, da so njeni tovrstni rezultati naravnost izvrstni. Seveda so ji ob meritvah ponudili tudi edinstveno pomoč. »Če hočem ostati živa in zdrava, je seveda priporočljiv, če ne kar obvezen, nakup dveh škatel praškov - še najbolj podobnih cede-viti - po 19,90 evra. V dese- tih minutah sem bila ob 70 evrov.« Ko je uspela zadevo pre-spati, je vsemu skupaj dodala samo še - »kakšen nateg«. Meritev in nasvet sta bila zastonj Glede na to, da naša bralka ostaja anonimna, tudi omenjenemu podjetju ne bomo delali reklame. Kot so nam pojasnili, je meritev PAB vse Pri podjetju, ki je storitev ponujalo, smo preverili, za kaj sploh gre. Če povzamemo njihovo zelo strokovno razlago: gleženjski indeks (GI) podaja razmerje med vrednostjo sistolnega arterijskega tlaka, izmerjenega na nadlahti, in vrednostjo sistolnega arterijskega tlaka, izmerjenega na gležnju. GI je visoko občutljiv in specifičen test za ugotavljanje periferne arterijske okluzivne bolezni (PAOB). Znižan GI odraža napredovalo PAOB, napove zaplete in povečano umrljivost. Povezan je tudi s koronarno in cerebrovaskularno ate-rosklerozo, hkrati pa je dober neinvazivni pokazatelj prisotnosti ateroskleroze, predvsem koronarne. Kot smo jih razumeli, je diagnostična metoda zaradi točnosti in enostavnosti zelo primerna. Ker aparat deluje avtomatizirano, je možnost človeške napake odpravljena in tudi posebne usposobljenosti za upravljanje aparate ne potrebujete. Kot pravijo, tudi ne postavljajo diagnoze, ampak lahko posameznik potem z natisnjenimi rezultati po potrebi naprej išče pomoč pri izbranem zdravniku. kaj več, kot zgolj merjenje krvnega tlaka in s posebno ponudbo ter zgolj plačilom stroškov zadeva pač stane 29,90 evra za osebo. Ker pa je nadaljnja analiza z »bioa-nalizatorjem« le 70-odstotno zanesljiva, so jo brezplačno vključili kot poseben bonus. »Za razliko od mnogih izvajalcev, ki to storitev javno ponujajo za 60 evrov in več,« so še razložili. V nadaljevanju se sicer osredotočajo na promocijo splošnih nefarmakoloških metod za zdravo življenje. Saj veste; opustite kajenje, več se gibajte, uravnoteženo in zdravo jejte ter skrbite za primerno telesno težo. Glede na površno zanesljivost aparata so vnos dodatnih mikrohranil vitaminov, mineralov in elementov očitno pač ponudili kar po splošnem priporočilu, da je med tistimi, ki jih lahko zadane pomanjkanje teh hranil zaradi slabe absorpcije, tudi starejša populacija. Prehranska dopolnila v obliki praškov so v tej zgodbi znesla skoraj 40 evrov. Na vprašanje, kakšni so kaj splošni odzivi na njihove ugotovitve, pa so nam iz podjetja odpisali, da je to poslovna informacija interne narave. Stvar slabo premišljene odločitve Glede na to, kako zlahka so v podjetju zaslužili 70 evrov, se naša bralka ne bi čudila, če bi krovnemu društvu pripadla kakšna provizija. Kot nam je odločno zatrdil predsednik šentjurskih upokojencev Stane Zupanc, je to povsem nezaslišan očitek. »V društvu dobimo malo morje takšnih in drugačnih ponudb. Večinoma jih vse zavrnemo, ker se zavedamo finančnega položaja svojih članov. Kadar pa gre za brezplačno storitev, kot v tem primeru, zgolj odstopimo prostor. In to je vse. Osnovni pregled je bil brezplačen, nadaljnje poslovanje pa je poslovni dogovor dveh strank. Očitno se je gospa v prvi ihti odločila za nakup ponujenega, potem ji je bilo pa žal. Ampak tako je vedno v življenju. Velikokrat se človek za kaj odloči, potem mu je pa žal,« je zaključil Zupanc. StO Foto: SHERPA Prinesite nam »pi vhe« Pred bližnjo veliko nočjo vas vabimo, da nas v uredništvu Novega tednika razveselite z doma pobarvanimi jajčki A seveda ne le nas. Skupaj z vami bomo razveselili tudi druge. Vse »pirhe« oziroma pisanice bomo najprej lepo razstavili na mizi za sestanke in v četrtek, 28. marca 2013, izbrali najlepšega med njimi. Vemo, odločitev bo težka. Avtor nagrajenega »pirha« bo dobil nagrado za dve osebi, mi pa seveda ne bomo uvedli jajčne diete. »Pirhe« bomo razdelili med mimoidoče na celjskih ulicah. In jim tudi v vašem imenu zaželeli prijetne velikonočne praznike. Velikonočna jajca lahko oddate pri naši tajnici Tei Podpečan, ki jih bo označila s številko in si zapisala vaše podatke. In mi bomo potem odločali ... In kaj bomo pri iskanju naj »pirha« upoštevali? Ključno merilo bo vaša izvirnost. Potem pričakujte naš klic. Morda bomo izbrali prav vašega ... Še naš namig za »ljubim zeleno«: v vodi pol ure kuhamo špinačo, zeleni čaj, koprive, preslico, kislico in regrat (na 2 litra vode naj bo kar pol kg zelišč). Nato s paličnim mešalnikom vse zmešamo, precedimo skozi gazo in v tako dobljeni tekočini jajca kuhamo 40 minut. Za tem jih ohladimo kar v tej vodi. Nežno zelene odtenke pa baje dosežemo tudi s kuhanjem jajc v zelenem čaju. UREDNIŠTVO 36 AKCIJA J ^ Že odšteli prve kilograme Udeleženci akcije hujšanja so z jedilnika črtali sladkarije in mastno hrano Za udeleženci akcije je prvi teden hujšanja. Bil je uspešen, saj je dvajseterica skupaj izgubila kar 19 kilogramov. Poleg odrekanja »pregrešni« prehrani jih je v začetku tedna čakal tudi test fizične pripravljenosti. Tehtanje je ritual, ki zaznamuje začetek prav vsake torkove delavnice. Če so naši »hujšarji« na prvi delavnici prejšnji teden s strahom stopili na tehtnico, je ta torek zaznamovalo predvsem veliko pričakovanje. Največji aplavz je požela Viktorija Tavzes, ki je stopila kar tri kilograme, a hitro razložila, da je bila za to kriva predvsem bolezen, ki ji je za nekaj dni povsem vzela apetit. Komu je tehtnica pokazala nekaj gramov več kot prejšnji teden, vam ne bomo razkrili, lahko pa zaupamo, da so bili takšni le dva ali trije. Ker pa so v svoje življenje že vnesli določene spremembe, bo rezultat prihodnji teden zagotovo razveseljujoč. Volje in motivacije ne manjka Večina udeležencev je sicer shujšala za okoli kilogram, kar je tudi vsakotedenski cilj akcije. Kot so povedali, je bilo glavno vodilo sladke pijače nadomestiti z navadno vodo, s kave odstraniti smetano, mlečne izdelke z veliko maščobami zamenjati z manj mastnimi, pojesti čim več zelenjave in Med testiranjem v Top-fitu smo ujeli Katjo Skerbiš. V prvem tednu je izgubila 1,8 kilograma in odločno pravi, da je recept za uspešno hujšanje manj jej in več se gibaj. sadja ter čim manj kruha in mastnega mesa, prav tako pa s seznama dovoljenih jedi črtati sladkarije in slane prigrizke. Obrestovalo se je tudi, da so velikost posameznega obroka nekoliko zmanjšali ter jedli petkrat na dan z obveznim zajtrkom. Večina je sicer priznala, da so misli pogosto odjadrale k čokoladi in drugim »pregreham«, a volja je bila (skoraj) vedno močnejša. Sicer pa je vodja delavnice zdravnica prim. asist. Jana Govc Eržen ob napadih izjemne potrebe po sladkem svetovala, naj si privoščijo košček čim bolj temne čokolade in v okusu kar se da uživajo. A seveda ne vsako uro. Prestali fizično testiranje Dobro je že znano, da hujšanje v naši akciji temelji na zdravem hujšanju, ki pomeni tudi obilico telesne vadbe. Večina je našla čas za kakšen daljši sprehod, v začetku tega tedna pa so se naši »hujšarji« srečali tudi s fitnesom. Strokovnjaki v celjskem Top-fitu so na individualnih urah preverili njihovo telesno pripravljenost in jih tudi poučili, kako pravilno uporabljati posamezne fitnes naprave in kako izvajati vaje, da bodo resnično učinkovite. »Pošteno smo se prepotili, ampak bilo je odlično. Ko je vaditelj ob tebi in te spodbuja, od nekod potegneš dodatno energijo. Pa še novih vaj smo se naučili, tudi takšnih, ki jih lahko delamo doma,« so pripovedovali udeleženci. Mišice so naslednji dan res malce čutili, a le toliko, da so vedeli, da so naredili nekaj dobrega za svoje telo. Prav vsi pa so dodali, da se že veselijo novega obiska Top-fita, kjer jih v prihodnjih tednih čakajo tako individualni kot skupinski treningi. ANJA DEUČMAN Foto: SHERPA Zdravnica Jana Govc Eržen je ob začetku akcije natančno preučila prehranjevalne navade letošnjih udeležencev akcije. Razlaga, da se jim sline, tako kot debelim in čezmerno prehranjenim ljudem po vsem svetu, najbolj začnejo cediti predvsem ob picah, ocvrtih jedeh, belih testeninah in vseh vrstah slaščic, skratka ob hrani, ki vsebuje veliko maščob in veliko enostavnih sladkorjev. Za pogasi-tev žeje so doslej najraje posegli po sladkih sokovih in gaziranih pijačah. Jedilnik bo za uspešno hujšanje treba spremeniti. Veliko o zdravi hrani so udeleženci akcije že slišali na prvih delavnicah, na naslednji prihodnji torek pa bo o prehran-ski piramidi in lastnostih posameznih živil še podrobneje spregovorila Tatjana Škornik Tovornik z Zavoda za zdravstveno varstvo Celje. Najboljša diet je po pameti! V letu 2010 že sedma sezona hujšanja z našo medijsko hišo Zdravo hujšanje je dolgotrajno, toda sčasoma postane način življenja. Izjemnega pomena je tudi ozaveščanje ljudi o zdravju in pomenu pravilne prehrane. »Hujšarji« so kmalu ugotovili, da v prvih tednih še ne izgubljajo kilogramov, temveč odvečno tekočino. In tudi tokrat iskrenosti med udeleženci ni manjkalo. Branka Selčan je priznala slabe prehranjevalne navade, saj je vedno najbolj oboževala pice in testenine. Anja Janžekovič nikoli prej ni zajtrkovala, večere pa je preživljala pred televizijo ob grizljanju čipsa in sladkanju s čokolado. Tudi navdušenja nad fitnesom in vadbo ni manjkalo, kajti spoznanje, da gresta gibanje in pravilno polna žlica skupaj, je kmalu prevzelo duh skupine. Tudi načrtovanje kosila s pomočjo enot, na primer brokoli-jeva juha pol lončka, zelena solata ena skleda, so se naučili udeleženci akcije v letu 2010. Idealno je bilo spoznanje, da pol ure hoje na dan prežene zdravnika stran. Za dva kilometra hoje nihče ni potreboval več kot 20 minut, kar pomeni, da so bili pred koncem akcije že kar dobro telesno pripravljeni. Ne le obleka, tudi ličenje je pomembno za dobro počutje. In tako so udeleženke na mizi razstavile svoja ličila in se podučile o dnevnem in večernem ličenju. Skupina se je do zaključne junijske prireditve v pasu stanjšala kar za 3,70 metra. Prvo mesto sta si delila Irena Banovšek in edini moški predstavnik Roman Podlesnik. Ne le uspeh, delila sta si tudi nasvete o zdravi prehrani. BPT Ja, marsikdo se na začetku akcije drži za glavo. Tudi leta 2010 ni bilo prav nič drugače. AKCIJA 37 NAJ MATURANTKA IN NAJ MATURANT Foto: Nataša Müller, GrupA, oblikovanje: Andreja Balja Prva dva finalista smo dobili, do konca marca pa lahko glasujete za nov krog kandidatov v akciji Naj maturantka in naj maturant. Vsak maturantski razred je izbral svojega predstavnika, ki ga zastopa v tekmovanju. Bralci pa imate možnost, da glasujete za »svojega« kandidata. Tisti maturant in tista maturantka, ki bosta do konca meseca zbrala največ glasov, se bosta uvrstila v finalni majski krog tekmovanja. Katera dva bosta to po tem krogu glasovanja, bomo objavili v četrtkovi številki 4. aprila. Zadnja dva finalista bomo dobili po aprilskem glasovanju. Vseh šest se bo nato pomerilo v majskem finalnem obračunu. Nagradili bomo tako oba zmagovalca kot njuna razreda. Glasujte! V akciji Naj maturantka, naj maturant sodelujejo ta mesec naslednje šole: ŠOLSKI CENTER CELJE: Srednja šola za storitvene dejavnosti in logistiko (SŠSDL) in Srednja šola za strojništvo, mehatroniko in medije (SŠSMM). EKONOMSKA ŠOLA CELJE (EŠ) I. GIMNAZIJA V CELJU (I. GC) 1 V V ANJA KRIČAJ 4. A1 SŠSDL NEJC ŠKOBERNE M 4. C SŠSMM LEA VASLE 4. E EŠ JULIJA KORENJAK 4. D 1. GC ALEŠ GORIŠEK 4. P1 SŠSDL ANITA KOSI M 4. D SŠSMM 20 MARKO TISEL 4. E EŠ VID PAVLICA 4. D 1. GC MONIKA KRANJČAN 4. P1 SŠSDL MARK SLATINEK M 4. D SŠSMM PERC 4. F 1. GC Novost akcije v letu 2013 je dodatno točkovanje razrednika ali učiteljskega zbora. Ta lahko namreč izbranemu kandidatu posameznega maturantskega razreda dodeli dodatnih 100 točk za učno in delovno uspešnost izbranega kandidata. Zavedamo se namreč, da sošolci in sošolke pri izbiri kandidata ne upoštevajo predvsem in zgolj učnega uspeha. Prav zato dajemo dodatno možnost, da se pri glasovanju upošteva tudi ta razsežnost izbranega kandidata. Seveda pa nam morajo razredniki to sporočiti, in sicer na elektronski naslov tednik@nt-rc.si. M 4 TILEN NATEK 3. B3 SŠSDL šE KATJA TAMŠE 3. C1 SŠSDL rs GAŠPER PIKL 3. C1 SŠSDL k INGRID FAJDIGA 3. C2 SŠSDL MITJA MURKO 3. C2 SŠSDL i \ ANITA POPOVIC 3. C3 SŠSDL I* 17 HANA PIRNAT M 4. E SŠSMM GAŠPER GNIDOVEC M 4. E SŠSMM MOJCA BEZGOVŠEK 4. A EŠ l i 22 n AJDA SEVER 4. G EŠ 4. G EŠ ALJAŽ VODEB 4. G EŠ NEŽA STRENČAN 4. B 1. GC TINA ČERVAN 4. C 1. GC r j ^ J«, v * r dri" 30* 1 31 32 33 OSKAR PINA CAFUTA UMEK 4. F 1. GC 4. G 1. GC KRISTIJAN BEZGOVŠEK 4. G 1. GC Pravila glasovanja in sodelovanja v akciji Pazite pri izpolnjevanju kuponov, da so na njih vsi podatki. Kuponi za ta mesec so drugačne barve kot februarski. Starih ne bomo upoštevali! SANDI ŠTUS 4. A EŠ \ NUŠA OKORN 4. B EŠ .i i TILEN KAČIČNIK 4. B EŠ 25 ŽIGA DERŠEK 4. C 1. GC NINA GABROVŠEK 4. Č 1. GC 27 MIHA KEBE 4. Č 1. GC Glasujem ZA naj maturanta /naj maturantko Na enem kuponu lahko glasujete za enega naj maturanta ali za eno naj maturantko. Seznam vseh »civilnih« fotografij kandidatov bomo objavili v vsaki četrtkovi številki Novega tednika. Postopno pa bomo ves mesec objavljali kandidate v maturantskih oblačilih. Vsi kandidati bodo imeli enake izhodiščne pogoje, kar pomeni, da bo glasovanje za finale potekalo mesec dni. Pri glasovanju bomo upoštevali le originalne, pravilno izpolnjene kupone, ki nam jih boste poslali po pošti ali prinesli osebno. pod zaporedno številko: ime in priimek: Podatki o osebi, ki je glasovala: ime in priimek............................................................................................... naslov....................................................................................................................... kontaktni telefon/e-pošta K Kupon pošljite na: Novi tednik, Prešernova 19, 300 Celje. 38 NAJ MATURANTKA IN NAJ MATURANT V f ^ i /i j v. V H Vmesni izidi glasovanja Po številu kuponov, ki smo jih prejeli v uredništvu do včeraj, so vmesni izidi glasovanja naslednji: med dekleti je v vodstvu Mojca Bezgovšek, ki ima 55 glasov, sledita ji Julija Korenjak (18) in Pina Umek (10). Pri fantih so rezultati bolj skromni, saj ima Sandi Štus 9 glasov, Aljaž Vodeb in Žiga Deršek pa po 4. 'A A POMEMBNO ! i Ponovno naj vas opozorimo, da lahko razrednik oziroma učiteljski zbor enemu kandidatu iz posameznega razreda nameni 100 glasov - če si maturant to seveda zasluži s svojim delom. HA) MATURANTKA IN NAJ MATURANT 39 22 Aljaž Vodeb HI Kupone za marčevski krog glasovanja bomo sprejemali ves mesec, najkasneje pa do srede, 3. aprila, do 11. ure. kAAkhk 4. aprila bosta znana finalista glasovanja za kandidate tega meseca, vmesne tedenske izide pa bomo objavljali v vsaki četrtkovi številki. DO POLNEGA VOZIČKA BREZ MOSNJICKA Torto pa kar obdržite! Akcija naše medijske hiše Do polnega vozička brez mo-šnjička, ki jo pripravljamo s podjetjem Tuš, se je že dobro uveljavila. Če je letošnji prvi nakup na koncu na računu izkazal trimestno številko, je prav, da se tako tudi nadaljuje. In ker ekipa akcije drži besedo, smo tudi drugič nakupovali tako, da je bil račun podoben prejšnjemu. In če smo nazadnje poslušalko Silvo zmotili pri kosilu, je naključje hotelo, da je bilo tako tudi pri poslušalki Ivani. Ampak verjetno to niti ni naključje. Bolj je verjetno ura tista, ki narekuje pridnim gospodinjam vrtenje okoli štedilnika ravno v času, ko imamo našo akcijo. In ko je bila ekipa pripravljena, smo žrebali. Iz kupa kuponov, ki jih pridno režete iz Novega tednika in pošiljate, smo izžrebali Ivano Jarc iz Petrovč. In jo prijetno presenetili. Gospa Ivana je kot dobra gospodinja seveda takoj vedela, kaj potrebuje v kuhinji. Najprej smo nabrali osnovne stvari, ki v kuhinji ne smejo manjkati, nato pa dobrote, ki jih bo Ivana postavila na mizo za velikonočne praznike. Da pa bodo Ivanini domači uživali tudi mlečne izdelke, je poskrbel tako imenovani joker, ki ji je prinesel še dva dodatna kosa sira. Celoten nakup pa smo, tako kot je to v navadi potrošnikov, končali pri blagajni. In če sami največkrat ne čakamo z navdušenjem končnega zneska na računu, je bilo tokrat drugače. Predvsem zato, ker smo tudi tokrat dosegli trimestno številko. Ivana iz Petrovč je namreč nakupila za kar 105,10 evra. Za konec pa je Ivana presenetila še našo ekipo. Med nakupovanjem smo namreč po njenem nareku v voziček položili tudi torto. In ravno to torto je Ivana podarila ekipi. Da smo imeli vsi v ekipi v tistem trenutku nasmeh do ušes, kasneje pa polna usta slastne torte, verjetno ni treba posebej poudarjati, kajne? In tako smo še eno nakupovanje uspešno spravili pod streho. Bi radi bili naslednjič vi tisti, ki boste brezplačno nakupovali z nami? Kupon vas čaka že v tej številki. SP, foto: TimE Naj maturantka in naj maturant bosta prejela mikavno nagrado Turistične agencije Palma. Nagradili bomo tudi razreda, iz katerih bosta naj maturant in naj maturantka! 40 INTERVJU Otrok potrebuje brezpogojno ljubezen Odvetnica Nuša Maček: »Za spolne zlorabe ni nikoli opravičil. Ampak res nikoli!« »Nasilje je največja žalost sodobnega otroka,« začne pogovor celjska odvetnica Nuša Maček. Že 20 let se posveča predvsem delu z otroki, žrtvami nasilja in spolnih zlorab. »Otrok je najbolj ranljivo bitje,« reče in nato umolkne. Čeprav pozna mnogo bolečih zgodb, so še vedno prehude, da bi o njih govorila neprizadeto. Nasilja ne odobrava. Pravi, da ga še nikoli ni bilo toliko kot danes. In nasilje nad otrokom nikakor ni le fizično. »Nasilje je, ko starši rečejo otroku, da je len, grd, da iz njega ne bo nikoli nič. Psihično nasilje ostane v otroku vse življenje. Najbolj zavrženo je spolno nasilje. Je najhujše, kar lahko kdo stori otroku. Nasilje se dogaja na spletu, tudi v razveznih postopkih, ko starši strahotno manipulirajo z otrokom, da ta ne ve več, kam spada, kje je njegov dom in kako se bo končalo njegovo otroštvo. Vse več je tihega nasilja, ko so starši ne po svoji krivdi brezposelni, nimajo denarja, otroci pa trpijo. Ne morejo na maturantski ples, ne morejo na izvenšolske dejavnosti. Čutijo stisko staršev. Sodobni otroci so stigmatizirani, pri tem pa skrivajo resnico. Vse to so skrajne oblike nasilja.« Vaša slika nasilja nad otroki ni samo statistika. Kakšna je po vašem mnenju stopnja nasilja nad otroki pri nas in kje se znajde celjsko območje? Statistiko vodi samo policija. Leta 2000 je bilo 3800 primerov nasilja v družini, v zadnjih desetih letih se je številka podvojila. V Celju, ki je za Ljubljano in Mariborom, je vedno več tega. Uradno na Celjskem policija obravnava okoli 900 primerov nasilja v družini letno. Konvencija o otrokovih pravicah, Zakon o preprečevanju nasilja v družini, kazenski zakonik, od maja novi zakon o nalogah in pooblastilih, ki bi naj še bolj dorekel prepoved približevanja žrtvi. Kakšna je posledica vseh teh predpisov pri odkrivanju, ukrepanju pri nasilju nad otroki? Je to dovolj ali premalo? Zakon o preprečevanju nasilja v družini je res korak k reševanju tega problema. Nadgradnja tega je Nacionalni program za preprečevanje nasilja v družini. To je petletni program, ki je naloge razdelil ustanovam znotraj ministrstev, od šol, vrtcev, policije do centrov za socialno delo. S tem naj bi se videli konkretni učinki zakona o preprečevanju nasilja. Ne glede na to za otroka ni storjeno vse! Manjka zakon o zagovorništvu otroka. Zagovornišvo se izvaja le v okviru pilotskega projekta varuha človekovih pravic. Čeprav ga konvencija o otrokovih pravicah predvideva. Zelo redko se zgodi, da center za socialno delo z našega območja prosi varuha človekovih pravic za dodelitev zagovornika otroku, ki je žrtev. Zagovornik otroka je neke vrste varuh, ne odvetnik? Med zagovornikom otroka in pooblaščencem je razlika. Vsak otrok, ki je žrtev nasilja ali spolne zlorabe, ima po Zakonu o kazenskem postopku pravico do pooblaščenca. To je odvetnik, ki ga otroku določijo vodstva sodišč. Zagovornik pa je zaupna oseba otroku. Vsak otrok bi moral imeti v postopkih - tudi v razveznih in ko se odloča, ali gre otrok v rejništvo, krizni center - zagovornika. Ker otrok sam ne more izražati volje. Kdaj se zagovornik vključi v te postopke? Otroku ga dodelijo v soglasju s starši. Ko in če sta starša toliko ozaveščena, da se zavedata, da se otroku dogaja nekaj hudega, lahko sama zaprosita zanj pri varuhu človekovih pravic. Kadar pa se odvija v družini nek postopek, v rešitev katerega se vključi center za socialno delo, je lahko Nuša Maček je odvetnica že 20 let. Številni pravijo, da največjo sled pušča ravno s prostovoljno pomočjo malčkom in otrokom, ki so bili zlorabljeni. Kot da je bilo to nevidno, je njeno ime dvignilo lani največ prahu čisto drugje. V primeru Branka Mačka, povzročitelja cestne tragedije v Arji vasi leta 2009. Toda marsikdo ni opazil, da ga Mačkova do konca postopka ni zastopala. Pravi, da mora vsak odvetnik zagovarjati stranko, ne kaznivega dejanja, po najboljših močeh in znanju. Toda tokrat prvič prizna: »Odvetnik si lahko do konca postopka samo, če ti uspe čustva podrediti načelu zakonitosti postopka in poštenosti sojenja, mene pa so čustva izdala. Moj umik ni bil poraz, ampak korektnost.« Doda še, da bi glede na težo izkušnje v prihodnosti tak primer absolutno odklonila. center pobudnik za dodelitev zagovornika otroku in takrat soglasje staršev ni potrebno. Toda centri se tega ne poslužujejo, čeprav bi se lahko od leta 2007. Torej institut je, ni pa zakonsko predpisan. Da. Uvedli so ga v času prejšnje varuhinje. V Sloveniji je trenutno 88 zagovornikov ... ... ki jih ne izkoristijo za pomoč otrokom. Izkoristijo jih premalo. Projekt je zaživel na Gorenjskem, nikakor pa ne na Celjskem. Zakaj ste rekli, da sodišče pooblaščenca otroku, ki je žrtev, določi po seznamu? Mar ne dodelijo odvetnikov, ki se za to dodatno usposabljajo? To se ne upošteva. Policisti in tožilci so dali na okrajna in okrožna sodišča pobudo, da naj v tako občutljivih primerih za pooblaščence otrok vendarle postavijo odvetnike, ki imajo - dovolite izraz - srce za to delo, ne samo interesa. Ni pomembno samo, da bo odvetnik otroka pravočasno pripravil na zaslišanje in obravnavo, ampak da si bo vzel čas. Za pogovor z otrokom, čas, da mu prisluhne, čas, da si pridobi otrokovo zaupanje. Če zaupanja ni, smo pred vsako obravnavo v strahu, da otrok ne bo zmogel spregovoriti. Odvetnik mu stoji ob strani, posreduje tudi pri sodniku, če je treba obravnavo zaradi bolečih izjav morda prekiniti. Vsaka žrtev, stara do 18 let, dobi pooblaščenca na sodišču. Toda tu se pokaže, kako tog je sistem zaščite žrtev. Prepogosto se zgodi, da žrtev že dopolni 18 let, sojenje pa še ni končano. Z 18. letom pa preneha funkcija pooblaščenca in takrat zagotovo ne bo zapustil žrtve sredi obravnave! Žrtvi, ki vmes postane polnoletna, vedno ne dodelijo niti brezplačne pravne pomoči. To je nezaslišano, saj polnoletnost nič ne spremeni, travme so enake. Zato poudarjam, centri za socialno delo morajo predlagati dodelitev zagovornika žrtvi. Nujno. Kako birokratom pojasniti, da žrtve od doma zbežijo pred storilci tudi sredi noči v pidžamah ... V minuti ostanejo brez dokumentov, brez vsega. Je takrat pomoč dovolj hitra? Kljub zakonodaji so v praksi številne pomanjkljivosti. V vsaki tretji družini, kjer je nasilje, mora mama z otroki sredi noči zapustiti dom. Takrat manjka še bolj konkretna takojšnja pomoč. Nujne so informacije, kako otroke vpisati v drugo šolo, kam se skriti, kako se razplete razveza, določitev stikov, preživnine. Moral bi obstajati poseben fond, kot je preživninski sklad, da bi iz tega črpali vsaj nujno pomoč zanje. Pri centrih za socialno delo je treba čez cel protokol za 230 evrov. Nujna je takojšnja pravna pomoč, ki še vedno ni učinkovita kljub brezplačni pravni pomoči. Varne hiše in krizni centri so dobrodošli, a so te oblike namenjene žrtvam, ki se odločijo, da nasilneža zapustijo. Nimamo pa učinkovite pomoči žrtvam, ki zbežijo zdaj, ta trenutek, ali sredi noči. Ste pooblaščenka žrtve spolne zlorabe, za katero so se sodni postopki končali šele po 17 letih. Vsi govorijo o ničelni INTERVJU 41 »Včasih me vprašajo, kaj razmišljajo žrtve zlorab pred prijavo storilca. To je tako: nekdo nekoga vpraša, koliko je spolnih zlorab, in mu ta odgovori, koga pa to sploh zanima. Tako razmišljajo žrtve. Bojijo se odklonilnega odnosa ustanov, hladnega odnosa delavk centrov za socialno delo, bojijo se tega, kdo jim bo sploh verjel.« »Otroci, ki sem jim bila pooblaščenka, se me spomnijo za praznike. Mi pišejo. Postaneš pomemben del njihovega življenja.« »Zgodbe se me dotaknejo. Kolegi pravijo, da sem bolj socialna delavka kot odvetnica.« »Otrok je posebna vrsta človeka, ne more biti slišan tako kot odrasla oseba, ker ne pozna svojih pravic, ne ve, kako naj uveljavi svoje mnenje.« »Vedno sem želela narediti nekaj več, delati kot prostovoljka. To se mi je uresničilo, ko mi je Unicef dodelil varno točko, ki je odprta za vse žrtve. 24 ur sem jim na voljo. Tudi sredi noči. Pričakujem, da se bo za varno točko odločil še kakšen odvetnik, ker ima znanje, ki ga žrtev potrebuje.« toleranci do zlorab. Takšni postopki kažejo, da ni tako. Kakšno sporočilo je to vsem žrtvam? Ta postopek je bil nerazumno dolg. Začel se je, ko je imela deklica 13 let in končal pri njenih 30 letih. Si predstavljate, kaj vse je vmes pretrpela? Kako je živela s travmo in s tem, da je morala v postopkih neštetokrat spregovoriti o eni in isti zgodbi? Za njo je v sodni dvorani sedel obtoženec in se posmi-hal. Nikoli ni slišala njegovega opravičila. Toda borila se je in postopek zmogla speljati do konca. Kakšno sporočilo so dolgi postopki? Nikakršno. Postopki bi morali biti, kot so pri tistih z »rdečo mapo«, kjer so obtoženci v priporu: prednostni. Koliko v povprečju sploh trajajo ti postopki, kadar govorimo o otroku, ki je žrtev zlorabe, verjetno ne vedno 17 let? Srčno upam, da takega postopka res ni nikjer več. Povprečno gre za okoli pet let, kar je še vedno predlogo. Treba je vedeti, da je dokazovanje zelo težko, gre za pričanja družinskih članov, svojcev, neposreden dokaz pa je vedno odvisen od žrtve. Ta mora dati izjavo na policiji, v sodni preiskavi, na sodišču in to je travma. Žal se niso uresničile napovedi, da bi bile žrtve zaslišane samo enkrat. Zakon o kazenskem postopku je tak, da se izvaja neposredni dokaz z zasliševanjem oškodovancev in obtoženi ima tu več pravice kot žrtev. Lahko zahteva večkratno zaslišanje žrtve! Ob tem se vmes zamenjajo sodniki, minejo trije meseci med obravnavami in spet smo na začetku ... Ali je tudi v teh postopkih časovna oddaljenost od dogodka za obtoženca olajševalna okoliščina? Skorajda v vsaki sodbi je med olajševalnimi okoliščinami tudi to, da. Sodišče česa takega pri zlorabah otrok ne bi smelo nikoli in nikdar upoštevati. Tu ni milosti. To bi morala biti oteževalna okoliščina. Nihče ne vpraša, kaj je dolg postopek pomenil za žrtev! Med olajševalnimi okoliščinami slišimo še, da se je »obtoženec formiral v dobro osebo, da je dober sosed, da je v službi priljubljen«. Absurd! Pri zlorabah si kaznovan ali oproščen. Pravica ne sme biti za nikogar krivica, če je spoznan za krivega, mora dobiti primerno kazen tudi zaradi preventive. Družba pozablja, da je pred to »dolžino postopkov« tudi čas, ko otrok trpi zlorabo. Glede na vaše primere, kako dolgo otroci trpijo, preden o tem spregovorijo? Manjši je otrok in dlje, kot je žrtev, težje spregovori. Opažam, da žrtve, ki so bile zlorabljene pri štirih ali petih letih, ne spregovorijo pred vstopom v srednjo šolo. Takrat pridejo v novo okolje, začutijo, da izhod obstaja. Ali pa dekle najde fanta, se mu zaupa. Dekleta o tem spregovorijo prej, fantje pa znajo zlorabo potisniti globoko vase in je nikoli ne ubesedijo. Zato je več prijav deklet. Pri štirih, petih letih?! Zlorabljeni so otroci vseh starosti, njihova povprečna starost pa je devet, deset let. Vsako četrto dekle do 18. leta je že imelo izkušnjo spolne zlorabe. Storilci sploh kdaj priznajo krivdo? V 20 letih še nisem slišala niti enega priznanja. Zagovarjajo se, da niso storili nič, da otrok laže, da je pod vplivom mame. Vztrajno zanikajo. Ko pa na prvi pogled morda priznajo, dogodek minimalizirajo. Češ da so se otroka mimogrede dotaknili in da je bil le običajen očetovski poljub. Otrok o spolnih zlorabah nikoli ne laže, ker podrobnosti, ki jih pove, ne bi smel in niti mogel poznati. Otrok nikoli ne išče zlorabe, išče samo brezpogojno ljubezen. Za takšno dejanje je vedno kriv storilec, nikoli, ampak res nikoli otrok. Se kateri obtoženec kdaj zlomi in reče, da je bil tudi sam žrtev zlorabe? Vzorec ... Ko jih gledam na sodišču, razmišljam, kaj se jim je zgodilo, da nosijo vzorec nesprejemljivega obnašanja. Toda vsak odrasel mora vedeti, kaj je dopustno in kaj ni. Da se mi nekdo tak zasmili? Nikoli. Ne obstaja opravičilo iz preteklosti. Ko končaš primer, vidiš, da ni opravičila. Kje je danes stereotip, da se to dogaja samo v nižjih slojih? Ni ga več. Zlorabe se dogajajo pri revnih in tudi v lepih hišah z velikimi avtomobili. Bolj pomembno je, kakšna je družina, kjer se zlorabe dogajajo. Kako to mislite? Dva tipa družine sta. V prvem so disfunk-cionalni odnosi. Mama in oče živita drug mimo drugega, sta ambiciozna, uspešna, otroci so prepuščeni računalniku, prijateljem, igrišču. Ni družinskih vezi. Takšna mama ni pasivna, ampak zaradi zaposlenosti ne vidi, da se nekaj dogaja med možem in otrokom. V drugih družinah so odnosi rigidni, oče je dominanten, absolutist, je »car družine«, oblikuje odnose. Tu je mama pasivna, očetu podrejena in takšni so otroci. Tak oče lažje kot oče iz prvega tipa družine zlorabi otroka. Veliko pri preprečevanju zlorab naredijo nevladne organizacije. So že prehitele državo pri tem? Kako občutite njihov trud? Nevladne organizacije so naredile največ že z uvedbo SOS-telefona za žrtve. Naredile so, da se je v državi končno nekaj premaknilo. Leta 1985 je bilo v Jugoslaviji stališče, da niti ena ženska ni žrtev nasilnega moža. Nato smo potrebovali 20 let, da smo sprejeli zakon o preprečevanju nasilja. Zdaj smo pri podatku, da je nasilje v vsaki peti družini. Storiti bo treba še veliko. Toda kaj? Ozaveščanje ljudi, spreminjanje miselnosti. Še vedno preveč ljudi misli, da ni nič čudnega, če mož reče ženi, da je debela, lena. To je nasilje in to smo dopuščali. Še vedno velja sindrom razpršene odgovornosti, ko je nekdo, ki ve za nasilje, tiho, ker misli, da bo prijavil nekdo drug? Absolutno. Ljudje ne smejo biti tiho, če vedo za nasilje pri sosedih. Tudi družine si zatiskajo oči. Brat ve, da oče zlorablja sestro, najhuje pa je, če mama ve, da mož nekaj počne otroku, a ne odreagira. Grozno je, ko mama obrne hrbet otroku. Na sodišču - vmes je žrtev že bila v kriznem centru, zavodu ali v rejniški družini - vidiš to družino na hodniku v dveh skupinah. V prvi je odvetnik z žrtvijo, v drugi mama s partnerjem, ki je zlorabljal. Mama, ki hčere ni zaščitila, ga zdaj objema, poljublja ... Sploh si ne morem misliti, kaj takrat čuti žrtev! Oči si zatiskajo tudi babice, dedki, strici, tete. Prevečkrat skrivajo družinsko skrivnost. Ste imeli veliko primerov, kjer se je mati postavila na stran storilca? Veliko. To je dodatna bolečina za žrtev. Ko mati ne zaščiti otroka, ga za vedno izgubi. Otrok se počuti krivega za razbitje družine, ne upa si vzpostaviti stika z njo. Zanj ni več skupnih rojstnih dnevov, družinskih praznovanj božiča, novega leta, ničesar. Ostane sam. V teh postopkih se žrtvam vračajo travme. Kaj se dogaja v njih, kaj doživljajo? Izredno so travmatizirane. Poleg zlorabe doživijo še eno tragiko. Žrtev po zlorabi ne more ostati doma. Če mama otroka ne zaščiti in z njim ne odide, se ga iz družine odstrani. Čez noč se otrok znajde v kriznem centru, kjer ostane do 21 dni, vmes se išče rejniško družino ali zavodsko namestitev. Žrtev je tako kaznovana še z odstranitvijo iz družine. Opazite kdaj, da postanejo zlorabljeni otroci v mladosti morda nasilni? Nasilje prevečkrat rodi nasilje. Otroci iz nasilnih družin v odrasli dobi tudi kdaj ponovijo vzorec. Ali pa ženska, ki je v otroštvu trpela spolno nasilje, zaide v partnerski odnos, kjer je spet žrtev. Zakaj je tako? Otrok, žrtev nasilja, doživlja tako hudo bolečino, zapre se vase, in ko se sreča z izkušnjo nasilja v šoli ali kjerkoli, naenkrat izbruhne vse, kar je zadrževal v sebi. Dekle, ki zaide v nasilne partnerske odnose in spet postane žrtev, pa se ne zna obnašati drugače, kot se je v matični družini. Kako to preprečiti? V šolah ali centrih za socialno delo ne spremljajo dovolj teh žrtev v fazi postopka. Ustrezna rešitev bi bila takojšnja terapev-ska pomoč. Vse to, kar vidite, slišite, čutite ob teh zgodbah mladih ljudi ... kako vpliva na vas? Tudi vi ste mama. Zelo težko in hudo je včasih. Zgodb teh ranljivih bitij ne moreš kar odmisliti ... Nato pomislim, da sem za nekoga vendarle nekaj naredila, a še vedno to ni dovolj. Sprašujem se, kaj naj še naredim, kako naj še pomagam. Potisniti pa tega v pozabo ne moreš. Ne. SIMONA ŠOLINIČ Foto: GrupA 42 PISMA BRALCEV Uredništvo objavlja pisma bralcev po svoji presoji v skladu z uredniško politiko, razen ko gre za odgovore in popravke v skladu z Zakonom o medijih. Dolžina naj ne presega 40 vrstic, daljše prispevke krajšamo v uredništvu oziroma jih avtomatično zavrnemo. Da bi se izognili nesporazumom, morajo biti pisma podpisana in opremljena s celotnim imenom, naslovom ter s telefonsko številko avtorja, na katero lahko preverimo njegovo identiteto. V časopisu pismo podpišemo z imenom in s priimkom avtorja ter krajem, od koder je doma. UREDNIŠTVO Prejeli smo Potencialni morilec Imam vprašanje za državo, kolikor je je še ostalo. Od kod ta dvoličnost, da nas na cestah kaznuje za vsak prekoračeni kilometer nedovoljene hitrosti, pred našimi bloki v stanovanjskih naseljih pa si ne moremo nič, če se psihični bolniki vozijo več kot 100 na uro? V vsaki ulici se najde kakšen vaški Niki Lauda. Tudi pri nas na Ljubljanski ga imamo. Kaj naj naredimo? Velikokrat smo že prosili za »ležečega policaja«, a ne pride v poštev. Naj čakamo, da nam povozi otroke, ki se igrajo pred vhodom? Dedke in babice, ki prihajajo po vnučke v otroški vrtec? Kje je rešitev? Naj pod njegovimi ogromnimi kolesi končajo naši kužki? A je v Sloveniji dovoljeno divjati pred bloki in stolpnicami? Temu človečku z mercedesovo »kolnkišto« smo že nekajkrat skušali dopovedati, a ni šlo. Celo ponoči divja, v popolni temi. Seveda divja samo na teh nekaj deset metrih ob bloku Ljubljanska 26-32. Ker dobro ve, da ga zunaj, na Ljubljanski cesti, lahko zadene globa. Tukaj pa ne, tu si lahko da duška. Saj zato si je pa kupil makino! Da nam bo j ... mater! Kako bi pa izgledalo, če bi še jaz »raztural« svojega BMW petko in zapeljal med otroke? Pa ne, jaz okrog bloka vozim 10 na uro. Ker se zavedam, kaj imam pod ritjo. Zakaj tudi pred blokom ne postavite prometnih znakov? Saj je tudi tam cesta. Kaj pa je drugega? Čakate, da nas vse pobije? Ali da mi ubijemo njega? ALEKSANDER CEPUŠ, Celje Parkirnine v modri coni v Celju Kot mnogi tudi jaz za eno-urno parkiranje pogosto vržem v parkomat kovanec za 1 evro oziroma 10 centov več, kot zahteva cenik (opozorilo na parkomatu opozarja, da parkomat ne vrača denarja, nedavno sem metal v parko-mat 20 centov več, ko je bila cena še 80 centov). Da se večina odloči za kovanec 1 evra, je razlog preprost, saj 90 centov drobiža večkrat ni v naših denarnicah (to je najmanj 3 ali največ 90 kovancev). Včasih tudi ni časa iskati in preštevati centov. Pri vlaganju v režo pa jih nemirnejši roki polovico pade na tla, nekateri pa jih težko ali ne morejo s tal niti pobrati. Imam vprašanje za upravljavca parkirišč modre cone: 1. Kam se knjiži pobrani višek denarja od parkirnin? Pobrane parkirnine beleži parkomat po izdanih računih in na računih oz. parkirnih listkih ni zabeleženo prepla-čilo. Preplačila tako uradno ne obstajajo, v parkomatu pa nesporno so. 2. Koliko se letno nabere teh viškov, saj je velika verjetnost, da po 1 evro meče v parkomat najmanj polovica koristnikov parkirišč za eno-urno parkiranje. Koliko pa je teh, beležijo parkomati. Posredujem predlog: Ceniki naj se oblikujejo na zaokroženo celoto, čas parkiranja pa naj upošteva ure in minute. Sedanji cenik je 1,5 centa za 1 minuto parkiranja. Zaradi vsesplošne finančne krize bi bilo prav, da se omogoči parkiranje za 50 centov (33 minut), saj nas veliko ne potrebuje več kot dobre pol ure za nujne opravke. Primer: Če je pri enournem parkiranju po ceniku cena 90 centov, se naj pri 1 evru plačila čas parkiranja podaljša na 1 uro in 7 minut. To ne bo podražitev, marsikdo pa bo vesel podaljšanja časa parkiranja in enostavnega plačevanja. Modri telefon Javno dobro Bralka iz šentjurske občine (posredovala je osebne podatke) omenja, da želijo vaščani urediti cesto na zemljišču, ki je javno dobro. Tega jim ne dovoli eden od sosedov, ki si je na tem javnem dobrem uredil zelenico. Kaj naj storijo? Polonca Mastnak, referentka za stike z javnostmi v Občini Šentjur, je posredovala odgovor vodje službe za gospodarjenje s premo- Marsikomu ne bo treba plačati visokih kazni, ko se mu zgodi prekoračitev časa. Prosim odgovor upravljavca parkirišč. FRANC GODICELJ, Šentjanž nad Štorami ženjem Konrada Pušnika: »Zemljišča, ki ima status grajenega javnega dobra, si ni mogoče v nobenem primeru prilastiti, enako tudi ne vanj posegati brez soglasja upravljavca. V konkretni zadevi predlagamo, da se bralka oglasi na sedežu KS Dramlje ali na Občini Šentjur v občinski službi za gospodarjenje s premoženjem, da zadevo preučimo. V kolikor bo ugotovljeno, da gre za nedovoljen poseg soseda, bo pozvan k odstranitvi s površine javnega dobra.« BRANE JERANKO Če imate težave in ne veste, kam bi se obrnili, lahko pokličete številko našega Modrega telefona 031/569-581, vsak dan med 10. in 17. uro. Svoja vprašanja za Modri telefon lahko med ponedeljkom in petkom zastavite tudi po telefonu 42-25-158. Akcija brez vstopnih stroškov k- j na enkratna vplačila v: - ALTA SKLADE - ILIRIKA Krovni sklad, - KD SKLADE, - PRIMORSKE SKLADE in - sklad INFOND LIFE. Akcija traja do 31. 3. 2013, Ilirika skladi do 18. 5 .2013. Prospekti in ključni podatki za vlagatelje so v slovenskem jeziku na razpolago na spletnih straneh družb za upravljanje Alta, Infond, KD in Primorski skladi ter Ilirika DZU. ATKA Z nami vedno nekaj prihranite! Atka Prima d.o.o. Stanetova ulica 5, Celje Tel.: 03 49018 05 www.atka-prima.si DRUŠTVO REGIONALNA VARNA HIŠA Telefon 492-63-56 KRIZNI CENTER ZA MLADE Telefon 493-05-30 ŠENT - Slovensko združenje za duševno zdravje (dnevni center in stanovanjske skupine) Gregorčičeva 6 - pisarna, 3000 Celje, tel. št. 03/ 428 88 90 MATERINSKI DOM Telefon 492-10-14 DRUŠTVO SOS TELEFON ZA žENSKE IN OTROKE -žRTVE NASILJA 080-11-55, vsak delavnik od 12.00 do 22.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 18.00 do 22.00. Faks za gluhoneme 01-524-19-93, e-mail: društvo-sos@drustvo-sos.si Inštitut VIR - socialna rehabilitacija, raziskovanje in razvoj Vrunčeva 9, 3000 Celje Telefon: 03 490 00 24, GSM: 031 288 827, e-pošta: vir@institut-vir.si, Spletna stran: www. institut-vir.si Pomoč mladostnikom in staršem pri spoprijemanju s problematiko drog in z vzgojnimi težavami SLOVENSKO DRUŠTVO HOSPIC OBMOČNI ODBOR CELJE Pomoč neozdravljivo bolnim in njihovim svojcem ter žalujočim po izgubi bližnjega. Kocenova 4-8, Celje tel.: 03 548 60 11, 051 418 446 www.drustvo-hospic.si DRUžINSKI INŠTITUT BLIžINA, telefon: 03/492-55-80 Skupine: za starše, za razvezane, za ženske, žrtve psihičnega ali fizičnega nasilja, za moške storilce nasilja ali žrtve psihičnega nasilja CENTER ZA POMOČ NA DOMU Telefon 03 427-95-26 ali 03 42795-28 DRUŠTVO OZARA CELJE Pomoč ljudem s težavami v duševnem zdravju, Kocenova ul. 4, 3000 Celje Pisarna za svetovanje in stanovanjska skupina: ponede-ljek-petek od 8.-16. ure; telefon: 03 492 57 50 ali 492 57 51 Uradne ure: ponedeljek in sreda od 9.-13. ure. DRUŠTVO ZAKONSKI IN DRUžINSKI INŠTITUT ETEOS 031 555 844, www.eteos.si, info@eteos.si, Gosposka ulica 2, Celje. Svetovanja in pomoč pri dojenju, prehrani in vzgoji najstnikov. Srečanja za starše z otroki do 6 leta starosti. AL-ANON - skupnost svojcev alkoholikov vam pomaga v primeru alkoholizma v družini. Pokličite tel. 01/251 30 00, 041/590 789, spletna stran: ww.al-anon.si KLIC UPANJA CELJE za vse, ki imajo težave Brezplačni telefon: 116-123 TOM telefon za otroke in mladostnike Informacije, spodbuda, podpora, svetovanje in pomoč v obliki svetovalnega pogovora, telefon 116 111, vsak dan od 12. do 20. ure, tudi ob sobotah in nedeljah. Z vtwtLod/Hdadosti/do starostu Prinesite nam »pirhe« Pred bližnjo veliko nočjo vas vabimo, da nas v uredništvu Novega tednika razveselite z doma pobarvanimi jajčki A seveda ne le nas. Skupaj z vami bomo razveselili tudi druge. Vse »pirhe« oziroma pisanice bomo najprej lepo razstavili na mizi za sestanke in v četrtek, 28. marca 2013, izbrali najlepšega med njimi. Vemo, odločitev bo težka. Avtor nagrajenega »pirha« bo dobil nagrado za dve osebi, mi pa seveda ne bomo uvedli jajčne diete. »Pirhe« bomo razdelili med mimoidoče na celjskih ulicah. In jim tudi v vašem imenu zaželeli prijetne velikonočne praznike. Velikonočna jajca lahko oddate pri naši tajnici Tei Podpečan, ki jih bo označila s številko in si zapisala vaše podatke. In mi bomo potem odločali ... In kaj bomo pri iskanju naj »pirha« upoštevali? Ključno merilo bo vaša izvirnost. Potem pričakujte naš klic. Morda bomo izbrali prav vašega ... Še naš namig za »ljubim zeleno«: v vodi pol ure kuhamo špinačo, zeleni čaj, koprive, preslico, kislico in regrat (na 2 litra vode naj bo kar pol kg zelišč). Nato s paličnim mešalnikom vse zmešamo, precedimo skozi gazo in v tako dobljeni tekočini jajca kuhamo 40 minut. Za tem jih ohladimo kar v tej vodi. Nežno zelene odtenke pa baje dosežemo tudi s kuhanjem jajc v zelenem času. UREDNIŠTVO Oglasna priloga Marketinga Novega tednika in Radia Celje Idealna ogrevalna tehnika je enostavna za upravljanje in vzdrževanje Matej Kramar je direktor podjetja RE ing. Je ambiciozen podjetnik in strokovnjak za učinkovito rabo obnovljivih virov energije. Do zdaj so v podjetju RE ing, katerega vodilo je racionalizacija energije, izpeljali več kot 1000 projektov tako v javnih kot tudi zasebnih in industrijskih okoljih. Med drugim so postavili toplotno črpalko v Srednji šoli za hor-tikulturno in vizualne umetnosti Celje. Kaj se dogaja na trgu ogrevalnih energentov? Kakšne trende je mogoče pričakovati v prihodnosti? T. i. ogrevalni trendi so čedalje bolj naklonjeni uporabi OVE (obnovljivih virov energije) in URE (učinkoviti rabi energije). Tako se je uporaba toplotnih črpalk povzpela v zadnjem desetletju za več 100 odstotkov. K temu so prispevali čedalje ugodnejša nabavna cena in vedno večji izkoristki. Ne smemo pozabiti na spodbujanja, ki jih relativno stalno objavlja državni aparat in so (ter bodo) prispevala k uporabi energije, ki je čedalje bolj okolju prijazna in obnovljiva. Opažamo, da se uporabniki, ki stremijo k zamenjavi ener-genta in so prej uporabljali fosilna goriva (bodisi elko, ZP ali UNP), v 60 odstotkih odločijo za pripravo energije s pomočjo toplotne črpalke. Seveda so ti odstotki odvisni od ekonomskega standarda, lokacije in lastnih posestev (npr. gozdov). Ostalih približno 40 odstotkov se odloči za biomaso. Za koliko odstotkov se je v zadnjih nekaj letih povečala uporaba biomase? Uporaba biomase se skorajda nenehno povečuje z leti. Vzrok je predvsem v nesorazmernem povečanju cen fosilnih goriv. Če je še pred približno petimi leti (2007) skoraj četrtina gospodinjstev uporabljala fosilna goriva, jih zdaj uporablja le petina. Tako je biomasa leta 2011 prevladovala (obsegala je 35 odstotkov), sledila je elektrika - toplotna črpalka (23 odstotkov) in kurilno olje (19 odstotkov) nato zemeljski plin (10 odstotkov) in daljinska toplota (8 odstotkov). Kaj se bo zgodilo s cenami biomase - kolikšen porast cen je mogoče pričakovati? Dolgo je že pričakovan dvig Matej Kramar, direktor podjetja RE ing cene električne energije, predvsem iz razlogov, ki jih lahko pripišemo Evropski uniji. Slovenska cena električne energije je namreč sorazmerno nizka v primerjavi z ostalimi evropskimi članicami. Tudi cena goriva strojev, s katerimi se prideluje lesna biomasa, se bo (če upoštevamo trende zadnjih petih let), poviševala. Če potegnemo črto, lahko pričakujemo dvig cene. Vendar ne smemo pozabiti, da z električno energijo pridobivajo tudi Velika izbira peči na pelete! Ostali program: kotli na trda goriva kotli na olje ali plin kamini jviiuii nvicniviji hranilniki ^topUno vašega d0/ Komprimiranost lahko preverimo na enostaven način. Pelet preprosto potopimo v vodo. Dobro komprimirani pelet se bo potopil takoj, pri čemer bo slab (zaradi vsebnosti zraka) nekaj časa lebdel nad gladino. Na vsaki vreči najdemo podatke o tehničnih lastnostih peletov, dober proizvajalec, ki izpolnjuje najstrožje pogoje (tj. DIN-plus), bo seveda to vidno označil. Pomemben podatek je tudi ostanek pepela. Ta podatek je vedno zapisan na vreči, zapomniti pa si velja, da po kurjenju ne sme ostati več kot 0,5 odstotka pepela. Če peleti izpolnjujejo ta pogoj, so zagotovo dobre kvalitete. Marsikomu se sicer zdi, da tudi 1 odstotek pepela ni veliko, vendar je treba vedeti, da je to še enkrat več, kot je zaželeno za optimalno kurjenje peči! Prav tako pomemben podatek je kurilnost. Tudi tega vsak proizvajalec označi na vreči, pri čemer ni nujno, da bo podatek na vreči ustrezal dejanskemu stanju. Zgodi se na primer, da imajo peleti 5,2 kW, pa ogrejejo manj kot tisti, ki so označeni z 4,8 kW. DIN-plus standard predpisuje moč 5 kW in s tako močjo smo lahko zadovoljni. ostale energente. Ima Slovenija dovolj lastne biomase? Slovenija je dežela gozdov, saj pokrivajo 58,4 odstotka naše domovine. Po gozdnatosti smo na tretjem mestu v Evropski uniji, za Švedsko in Finsko. Imamo več kot preveč gozdov, ki mnogokrat samevajo zapuščeni in dušijo rast zdravega okoliškega gozda. Na kaj moramo biti pozorni pri odločanju za sistem ogrevanja pri novogradnji? Evropske direktive stremijo k vedno bolj učinkoviti gradnji. Tako se pričakuje, da bo v roku 10 let minimalni standard stanovanjske novogradnje od 0 do 30 kWh/m2 a. Kar pomeni z drugimi beseda- mi, da bomo (lahko) porabili od 0 do 3 litre kurilnega olja na kvadratni meter ogrevane površine v stanovanju. (Kurilno olje omenja zaradi lažjega razumevanja. Op. p.) Tako bo hiša s 150 m2 lahko porabila največ 450 litrov ekstra lahkega kurilnega olja. Kaj pa že obstoječe gradnje - kako jih narediti energetsko učinkovitejše? Vsaka relativno starejša gradnja (recimo letnik 2005 ali manj) se lahko z minimalnimi ukrepi energetsko izboljša. Pri stavbah, ki so bile tipične v 80. in so statistično gledane najmanj rekonstruirane, se lahko zaradi oblikovnega dejavnika (oblike škatle) in z dobrim pristopom približamo nizko- energijski porabi (več kot 35 kWh/m2a). Možen prihranek je do 85 odstotkov. Kakšno je vaše priporočilo glede ogrevalnih sistemov? Kam se v širokem naboru ponudnikov usmeriti? Ni univerzalne enačbe. Vsak objekt in njegov upravitelj sta edinstvena. Tako je treba skupaj z investitorjem izluščiti optimalno rešitev na podlagi geografskih dobrin in razpoložljivih sredstev. Kakšna je po vašem mnenju idealna ogrevalna tehnika? Idealna ogrevalna tehnika mora biti enostavna za upravljanje in vzdrževanje. NP Foto: arhiv RE ing ETIKS d.o.o., Ob dragi 3,3220 Štore, info@etiks.si Etiksov biomatik VHU 26 Je avtomatiziran peletni kotel z litoželeznim kuriščem. Osnova sistema je litoželezni kotel z dolgo življenjsko dobo, na katerega je vgrajen peletni gorilnik, katerega delovanje nadzira digitalni regulator. Kotel ima izkoristek 90,6 odstotka in ustreza zahtevam Eko sklada za pridobitev nepovratnih sredstev. Zraven lahko po želji dobite tudi digitalni regulator z lambda sondo, ki še dodatno poveča izkoristek sistema. Tri izvedbe kotia z močmi 24,28 in 32 kW lahko pokrijejo toplotne potrebe tudi malo prostornejših objektov. Kotel je popolnoma avtomatiziran, vklopu sledijo prižiganje, normalna moč [100 odstotkov), zmanjšana moč (30 odstotkov). Ko so toplotne potrebe objekta pokrite, sledi premor. Ročno je treba izvesti le občasno čiščenje kotla. Gorilnik za pelete je nameščen na spodnjih vratih, kar omogoča enostaven nadzor stanja in občasno čiščenje. Rezervoar pelet s prostornino 500 litrov lahko sprejme približno 300 kg pelet, kar zadostuje za 60 ur neprekinjenega delovanja s polno obremenitvijo, običajno pa je treba polniti enkrat na teden. Rezervoar polnimo ročno ali avtomatsko, če je sistem tako dograjen, da lahko jemlje pelete iz večjega silosa. Kombinirano kurjenje Kotel odlikuje možnost kombiniranega kurjenja lesnih pelet ali kosovnega kuriva brez demontaže gorilnika in brez kakršnekoli predelave. Pri prehodu kurjenja s pelet na trdo gorivo je treba le odstraniti vsipno cev, naložiti drva in izklopiti gorilnik. Raznovrstna uporaba Kotel je brez predelave možno uporabljati tudi za kurjenje trdega kuriva, z montažo gorilnika in gorilniškega kompleta omogoča kurjenje kurilnega olja, možna je celo predelava na sekance. Zaradi raznovrstnosti je kotel izredno zanimiv, saj se je z njim možno prilagajati trenutnim cenam posameznih vrst kuriva. www.etiks.si 44 EKO OGREVANJE Zrak, zemlja, voda -viri energije toplotnih črpalk Toplotne črpalke lahko uporabljamo za ogrevanje stanovanjskih in poslovnih prostorov in pripravo sanitarne tople vode. Posebno izvedbo toplotne črpalke, tako imenovano reverzibilno toplotno črpalko, lahko uporabljamo tudi za hlajenje prostorov v vročih poletnih dneh. Obstajajo različne vrste toplotnih črpalk, za katero se odločimo, pa je odvisno od vira toplotne energije, ki nam je na voljo. Toplotna črpalka zemlja-voda uporablja horizontalni kolektor za pridobivanje energije. Pri uporabi takšne toplotne črpalke moramo poleg stroška nakupa toplotne črpalke prišteti tudi gradbena, strojna in druga dela za izvedbo horizontalnega kolektorja. Zemeljski kolektor potrebuje prostor, zato izvedba tovrstne toplotne črpalke ni primerna vsepovsod. Kolektor je v celoti pod zemljo na globini od 1,2 metra do metra in pol. Površino, na kateri se kolektor razteza, določi strokovnjak ali proizvajalec, priporočljivo se je posvetovati s projektantom. Toplota podtalnice Pri toplotnih črpalkah voda-voda koristimo toploto podtalnice. Pred izvedbo vrtine za črpanje podtalnice je treba pridobiti vodno dovoljenje za rabo podtalne vode, opraviti kemijsko analizo vode in določiti maksimalni odvzem podtalne vode. Uporaba te toplotne črpalke je omejena na zaščitenih vodovarstvenih področjih. Če teh omejitev ni, je podtalnica stalen vir toplote, predvsem zaradi majhnega temperaturnega nihanja vira ob stalnih pretokih. Takšna toplotna črpalka je lahko najprimernejša za ogrevanje celotnega objekta, predvsem zaradi skoraj stalnih parametrov izvora toplote. Toplota zraka Kjer ne moremo uporabiti zgoraj omenjenih toplotnih črpalk, nam je na voljo toplotna črpalka zrak-voda. Njen glavni izvor toplote je okoliški zrak. Deluje tako pozimi, do temperature okoli nič stopinj, kot poleti. Zaradi nestanovitnih temperatur zraka pa je dobro imeti v mislih tudi dodaten vir ogrevanja, ki se zažene ob prenizkih temperaturah. Toplotne črpalke se vse bolj uveljavljajo v novogradnjah z dobrim toplotnim ovojem in pri prenovah. Z dobrim projektiranjem objekta in predvidenimi možnostmi izkoriščanja toplote na objektu lahko črpalka pokrije vse energetske potrebe objekta, obenem pa deluje brez goriv. Toplotna črpalka znižuje emisije ogljikovega dioksida od 31 do 59 odstotkov in tako predstavlja enega bolj zelenih virov ogrevanja. Vir: Spletni portal www.energetika.net Zakaj termostatski ventil? Centralna regulacija temperature sama po sebi ne zagotavlja želenih temperatur v vseh prostorih, zato je potrebna lokalna regulacija na ogrevalih. Če ogrevala reguliramo s pomočjo ročnih ventilov, je ta regulacija groba in z vidika energijske učinkovitosti slaba. V večini evropskih držav velja za porabnike predpis o obvezni vgradnji termostatskih ventilov. Naložba se hitro povrne, saj so doseženi prihranki energije zaradi termostatskih ventilov do 15 odstotkov. Temperaturo zraka v prostoru sooblikuje več dejavnikov: zunanji vplivi (temperatura okolice, veter), toplotna prehodnost obodnih elementov zgradbe in tudi t.i. notranji viri toplote. Ste vedeli, da vsak človek pri normalni aktivnosti v prostor odda približno 100 W toplotne moči? Tudi to je eden od notranjih virov toplote, kamor uvrščamo še toploto razsvetljave in ostalih gospodinjskih aparatov, sončno sevanje skozi okna itd. Naloga lokalne regulacije prostora, torej tudi termostat- Termostatski ventil (Foto: GrupA) skih ventilov, je, da za ogrevanje prostora predvidi izkoriščanje toplote notranjih virov. Za 1 stopinjo višja temperatura v prostoru poveča rabo energije za 5 do 7 odstotkov. Kako ustrezno nastaviti termostatsko glavo? Na primernem mestu v prostoru namestimo termometer. Termometer ne sme biti izpostavljen sevanju radiatorja, ne sme biti v bližini notranjih izvorov toplote (štedilnik, televizija ...) in ne smemo ga namestiti na zunanji steni. V času nastavljanja ne odpiramo oken in vrat. Nato na termostatski glavi nastavimo vrednost, ki ustreza temperaturi v prostoru po navodilu Toplotna črpalka zrak/voda -izkoriščen vir energije je temperatura okoliškega zraka - s črpalko moči 2 do 3 kW se ogreva sanitarno vodo, s črpalko moči do 20 kW se ogreva hišo - močnejša črpalka deluje pri zunanji temperaturi do -20°C - v času nizkih zimskih temperatur potreben dodaten vir ogrevanje - nizka investicija, zunaj ali znotraj objekta ni večjih gradbenih posegov, niso potrebna dovoljenja Toplotna črpalka voda/voda -izkoriščen vir energije je temperatura podtalnice -grelnoštevilo od 2,5 do4, v primerjavi z zastarelim kotlom na kurilno olje prihranek od 50 do 60 % - temperatura podtalnice ne sme biti nižja od +6°, ne sme biti globlje od 30 m - draga investicija, večji gradbeni poseg v okolici hiše - potrebno dovoljenje za uporabo in izkoriščanje voda Toplotna črpalka zemlja/voda z talnim zemeljskim razvodom -izkoriščen vir energije je temperatura vrhnje zemeljske plasti - preprosta namestitev, majhni obratovalni stroški, grelno število je 3 do 4,5 in več - potrebna večja površina izkopa ob hiši in večja gradbena dela - zemljišče z kolektorji ne sme biti tlakovano, asfaltirano ali zasajeno z drevesi Toplotna črpalka zemlja/voda z talnim zemeljskim razvodom -izkoriščen vir energije je temperatura globinske zemlje - visoka učinkovitost majhni obratovalni stroški, dolga življenjska doba - zaradi majhne površine izkopa možnost izvedbe tudi v strnjenem naselju - najvišja investicija, potrebno rudarsko dovoljenje EE A EEA d.o.o., proizvodnja, storitve in trgovina Kidričeva ulica 5, Laško e-pošta: zvone.skorja@eea.si 051344402 TOPLOTNE www.eea.com ČRPALKE STROJNE INSTALACIJE: projektiranje, vodovod, kanalizadja, ogrevanje, hlajenje, klimatizadja, prezračevanje z rekuperacijo, sončna energija... ELEKTRIČNE INSTALACIJE: projektiranje, električne instalacije, inteligentne instaladje, video nadzor, alarmiranje, nadzor pristopa, domofoni, razsvetljava, LED razsvetljava, fotovoltaika proizvajalca. Položaj 3 npr. odgovarja temperaturi 20°C. Kontroliramo temperaturo v prostoru na termometru. Če ta ne ustreza želeni, popravimo nastavitev na ventilu za pol stopnje navzdol ali navzgor. Ko dosežemo želeno temperaturo, označimo položaj na glavi (nekatere glave imajo markirni prstan). Postopek nastavitve termostatske glave zahteva nekaj časa in opazovanja. Ko pa smo določili pravi položaj, glave ne premikamo več. Večina uporabnikov misli, da bo z odpiranjem glave na ter-mostatskem ventilu na višji položaj dosegla hitrejše segrevanje prostora ob npr. daljši prekinitvi ogrevanja. Temu ni tako, saj je ventil popolnoma odprt, dokler temperatura v prostoru ne doseže nastavljene vrednosti. S takšnim načinom uporabe hitrejšega segrevanja ne moremo doseči. Poveča- mo pa rabo toplotne energije, saj pride do pregrevanja prostora, preden ga s svojimi čutili zaznamo. Navodila za primerno nastavitev tipala termostatske glave: Tipalo mora biti postavljeno tako, da ga lahko neovirano obliva zrak iz prostora. Če tipalo zaslonimo s pohištvom, zavesami, različnimi oblogami radiatorjev ali pa ga vgradimo v zidno nišo, potem to tipa temperaturo, ki je višja od temperature v prostoru. Zelo pomembno je tudi, da na tipalo ne vpliva toplota, ki jo seva ogrevalo. Velika razlika med temperaturo zraka v bližini tipala in zraka v prostoru je najpogostejši vzrok za nepravilno delovanje ventila. Če ni mogoče vgraditi tipala tako, da je odmaknjeno najmanj 50 mm od prvega člena in da ne sega iz ravni okenske police v prostor, potem moramo vgraditi daljinsko tipalo. Vredno si je zapomniti: V poletnem obdobju zavrtite termostatsko glavo v maksimalni položaj, saj so poletne temperature zraka višje od maksimalne vrednosti ventila. S tem preprečite, da bi se ventil zaradi dolgotrajnega zaprtja poškodoval. Termostatska glava sicer ne zahteva posebnega vzdrževanja, a priporočljivo je občasno očistiti prah z rež, da omogočimo neoviran pretok zraka. Vir: Agencija RS za učinkovito rabo energije Za vgradnjo termostatskega ventila mora biti na voljo dovolj prostora. Oddaljenost tipala od okenske police mora biti najmanj 200 mm in od zidu v okenski niši najmanj 150 mm. Če teh mer ne moremo doseči, moramo vgraditi daljinsko tipalo. Le-tega pa ne smemo vgraditi tako, da nanj lahko direktno posije sonce ali v bližino izvorov toplote. Termostatske glave z vgrajenimi tipali lahko vgradimo samo vodoravno. Če tak element vgradimo navpično, potem na njegovo delovanje vpliva topel zrak, ki se dviga ob cevi in ohišju ventila. Znak zaupanja in kakovosti PAVLIC 3000 Celje, Trnovlje, Obrtna cesta 52 tel. 03 546 12 04, faks 03 546 16 30 E-pošta: pavlic@siol.net, www.pavlic.si Peči za centralno ogrevanje na drva, olje, pelete (od 20 do 50 kW ali več po naročilu) *** Električne peči za centralno ogrevanje *** Nerjaveči in navadni bojlerji (od 100 do 3000L) *** Zalogovniki tople vode od 500 do 2000 litrov ali več EKO OGREVANJE 45 EnergyCity: z učinkovitim energetskim planiranjem do nižjih emisj CO2 Eden od večjih izzivov, s katerimi se danes soočajo evropske države, je zmanjšanje emisij CO2, ki neposredno vplivajo na podnebne spremembe. Energetska učinkovitost stavb je ključno področje, kjer se lahko izvajajo energetski ukrepi na enostaven in ekonomičen način. To pa je tudi poglavitni cilj projekta EnergyCity: zmanjšati rabo energije in posledično zmanjšanje emisij CO2 v mestih po celotni Srednji Evropi. Projekt se izvaja v okviru programa Srednje Evrope (CE) in ga tudi v 85 odstotkih sofinancira EU. Projekt EnergyCity želi podati uporabnikom prijazne metode ter informacijske sisteme za spremljanje in prikaz emisij CO2 v strnjenih mestnih naseljih na območju Srednje Evrope. Nabor podatkov se je pripravil z namenom poenotene analize energetske učinkovitosti ter za pregledno izvajanje trajnostnih ukrepov zmanjšanja ogljikovih izpustov nastalih v mestnih območjih. V konzorcij je vključenih več strokovnjakov iz različnih ustanov na območju celotne Srednje Evrope. Slovenski partner v projektu je energetska agencija Zavod KSSENA iz Velenja. Zavod KSSENA, ki deluje predvsem na področju Savinjske, Šaleške in Koroške regije, je bil ustanovljen leta 2006. MO Velenje, MO Celje, MO Slovenj Gradec in Komunalno podjetje Velenje so v okviru programa Inteligentna energija Evrope (IEE) ustanovili Zavod KSSENA za opravljanje energetskega menedžmenta v regiji ter za pridobivanje in izvajanje energetskih projektov, ki jih financira EU. Tako so tudi glavne aktivnosti Zavod KSSENA v projektu EnergyCity usmerjene v pridobivanje podatkov, nudenje podpore pri izvajanju meritev ter implementacija in promocija projektnih rezultatov, ki bodo pripomogli k večji energetski učinkovitosti zgradb in infrastrukture ter ozaveščenosti občanov. Zbiranje podatkov z letalom V prvi fazi projekta smo določili testno območje, ki se razprostira med Šoštanjem in Velenjem. Za to območje smo pripravili nabor obstoječih podatkov iz Gursovih splošno dostopnih podatkovnih baz ter iz raziskovalnega dela na terenu. Na osnovi zbranih podatkov vseh projektnih partnerjev smo izdelali tipologijo zgradb. Te podatke smo zbirali v času priprav na letalske prelete, ki so jih nato opravili v zimskem oziroma zgodnjespomladanskem obdobju. Ključnega pomena je bilo, da so meritve temperature površine opravili v obdobju nizkih zunanjih temperatur ter posledično povečanega ogrevanja. Z meritvami, ki so se izvajale z letalskimi preleti nad testnim območjem ter z meritvami emisivnosti v določenih točkah, smo zbrali širok nabor digitalnih podatkov o temperaturi površine ter strukturi ozračja nad testnim območjem. V okviru projekta so prelete opravili, poleg Velenja, še nad šestimi partnerskimi mesti iz Srednje Evrope (Budimpešta, Praga, München, Bologna, Treviso in Ludwigsburg). Nad izbranimi mestnimi območji so izvajali prelete s posebej prirejenim raziskovalnim letalom. Letalo je bilo opremljeno s posebno kamero za zbiranje termovizijskih slik površine, na katerih so razvidne različne temperature zgradb, tal in tudi toplotnih virov pod površjem. Tempe- rature površin so evidentirali z uporabo najnovejše termovizijske in programske tehnologije, ki natančno posname toplotno stanje področja. Za lažjo predstavo in primerjavo ekonomske upravičenosti ter različnih možnosti energetskih rešitev v projektnih mestih so v sklopu projekta razvili programsko orodje Multikriterijski prostorski podporni sistem za odločanje, angleško imenovan Spatial Decision Support System, na kratko SDSS. Za dosego projektnih ciljev bodo v prihodnjih mesecih izvajali kampanje za dvig ozaveščenosti prebivalstva. Hkrati bodo usposabljanja strokovnjakov s področja prostorskega načrtovanja in energetske infrastrukture za uporabo programskega orodja SDSS. Izvajanje projekta EnergyCity V začetni fazi projekta so bile vse aktivnosti osredotočene na pridobivanje podatkov o gradbenem fondu testnega območja. Ti podatki so zajemali leto izgradnje in prenove zgradbe, velikost in namen zgradbe, vrsto kritine ter izvedbo izolacijskega ovoja, vrsto in način ogrevanja (npr. centralno ogrevanje na biomaso) in podobno. Na osnovi teh podatkov smo pripravili skupno tipologijo zgradb za vse partnerje, ki je nato služila za osnovo kasnejšim analizam. Kljub temu, da so se aktivnosti na projektu začele že z zbiranjem podatkov o zgradbah ter pridobivanju dovoljen ter koordinat za izvajanja preletov, je bilo najpomembnejše in tudi najzahtevnejše izvajanja meritev z letalskimi preleti. Poglavitna aktivnosti v okviru projekta EnergyCity se nanaša na izkoriščanje novih priložnosti, ki jih ponuja ter-mografija iz zraka za ocenjevanje energetske učinkovitosti večjih mestnih območjih. Pod izrazom ,termografija' naselja, četrti ali celotnega mesta, se skriva obsežna zbirka slik, pridobljenih s posebno toplotno občutljivo kamero. Letalo, opremljeno s termografijsko kamero, je preletelo vnaprej določeno območje 20 km2 ter tako zajelo na tisoče toplotnih slik. Vsaka slika prikazuje le majhen del površine, približno 300 m dolgo in 250 m široko površino. Za celotno termogra-fijo območja je bilo potrebno nato skupaj sestaviti več sto (ali tisoč) slik. Termična slika se lahko pojavi kot meglena črno-bela fotografija ali kot pisana psihedelična slika. Vendar pa ta slika ne prikazuje dejanskih temperatur površine. Pravzaprav uporabljena termična kamera sploh ni občutljiva na vidno svetlobo, kot so človeške oči, ampak zabeleži infrardeče sevanje, ki ga oddajajo površine. To pomeni, da vsak odtenek sive ali vsaka barva v termični sliki predstavlja fizične količine, ki se nanašajo na temperaturo posnete površine. Obdelava tako pridobljenih termičnih podatkov je dejansko zelo zapletena, saj zahteva veliko dodatnih informacij, kot so na primer vremenske razmere v času preleta. Vzporedno s preletom je treba meriti temperature površine v nekaj izbranih točkah na testnem območju. Ti postopki so bistveni za kalibracijo slik in predstavitev dejanskih temperaturnih vrednosti. Rezultat celotnega procesa je temperaturna karta, na podlagi katere lahko pridobimo informacije za kasnejšo analizo energetske učinkovitosti stavb. Poleg zbiranja termičnih posnetkov pa so v pomladanskem času izvedeli še prelete z namenom analize podatkov o prisotnosti različnih plinov v ozračju. Te meritve so bile posebej osredotočene na prisotnost ogljikovega dioksida in ogljikovega monoksida. Ti podatki v kombinaciji s termičnimi posnetki ter podatki, zbranimi iz podatkovnih baz obstoječega stavbnega fonda, so v kasnejših podrobnejših analizah omogočili predstavitev celotnega energetskega stanja testnih območij. Programsko orodje SDSS Z izvedbo vseh naštetih aktivnosti, postopkov ter analiz smo prišli do končnega rezultata izdelave že prej omenjenega programskega orodja SDSS. To orodje v obliki spletne aplikacije na preprost način prikazuje energijsko stanje nekega območja, naselja, ulice ali posamezne zgradbe. Kot enovito orodje je namenjeno predvsem prostorskim načrtovalcem ter nosilcem odločitev na lokalni in nacionalni ravni. Je orodje, katerega namen je pomoč pri sprejemanju in analiziranju ukrepov za celovito reševanje energetsko neučinkovitih območij, naselij, ulic ... Sicer je zaradi možnosti odstopanj podatkov, ki so posledica tehnične narave zajema podatkov, predvsem v primeru manjših objektov, neprimerno za temeljitejše analize. Je pa zaradi svoje enostavnosti uporabno tudi za dvigovanje energetske ozaveščenosti občanov, ki tako dobijo vpogled, v kakšnem okolju živijo, lahko se tudi primerjajo z drugimi ter podajo pobude za izboljšanje energetskega stanja svojih zgradb oziroma naselij. In prav v smeri večje ozaveščenosti občanov je ustrezna pobuda, da se projekt razširi iz Velenja na vsa slovenska mesta. Vodja projekta: Gregor Tepež CENTRAL y EUROPE EUROPEAN UNIOM tUROPlAN HLCilONAL DEVELOPMENT FUND Zavod KSSENA Energetska agencija * * K* za Savinjsko, Šaleško in Koroško Titov trg 1|3320|Velenje|Slovenija ENSVET - brezplačno energetsko svetovanje za občane Cene energije nezadržno rastejo. Vse bolj razmišljamo o energijski učinkovitosti. Tudi za naš dom si želimo, da bi bil energijsko čim manj potraten in da stroški bivanja ne bi zrasli do neba. Projekt Ensvet je projekt brezplačnega energetskega svetovanja za občane. Nosilec projekta je ministrstvo za gospodarstvo, dejavnost financira Eko sklad, izvaja pa jo Gradbeni inštitut ZRMK iz Ljubljane. Energetsko svetovalne pisarne delujejo po vsej Sloveniji na več kot 35 lokacijah, v njih pa so zaposleni usposobljeni energetski svetovalci. Občanom nudijo kakovostno pomoč pri informiranju o najnovejših tehnologijah gradnje stavb, prezračevanja in hlajenja prostorov ter o uporabi obnovljivih virov energije. Svetujejo pri izboljšanju toplotne zaščite stavb, uporabi sodobnejših ogrevalnih naprav in obnovljivih virov energije. Svetujejo, kako zmanjšati porabo goriva, kakšna je ustrezna izbira ustreznih oken in zasteklitve, kako čim bolj varno uporabljati gospodinjske aparate. Svetujejo tudi, če želite zamenjati ogrevalne naprave. Z uporabo sonca, lesne biomase in podobno močno prispevamo k zmanjšanju emisij plinov, ki povzročajo glo- balno segrevanje modrega planeta. Ensvet svetovanja so strokovna, brezplačna in neodvisna. Kdaj je obisk pri energetskem svetovalcu nujen? Kadar je letna poraba energije za ogrevanje pri starejših objektih nad 150 kWh oziroma poraba goriva nad 15 litrov kurilnega olja ali 15 m3 zemeljskega plina na ogrevalni kvadratni meter stanovanjske površine. Kadar so elementi toplotnega ovoja stavbe in stavno pohištvo iztrošeni, strojne instalacije pa dotrajane. Kadar so stene hladne, zidovi vlažni, ko se na zidovih pojavlja plesen, na okenskih steklih rosa, na žlebovih ledene sveče. Kadar zavese nihajo ob zaprtih oknih, ko dimnik razpada, dim pa je gost in temen. Kaj potrebuješ za brezplačen ENSVET nasvet? Pot do energetskega svetovalca je zelo preprosta. Preprosto se po telefonu dogovorite za obisk. S sabo prinesite potrebne podatke o zgradbi, uporabljenih ogrevalnih napravah, porabi goriva, ne pozabite na predračune in ponudbe za izvajanje del, ki ste jih predhodno pridobili. Po opravljenem razgovoru bo svetovalec na vaš dom poslal povzetek pogovora z vsem najpomemb- Energijsko svetovanje o učinkoviti rabi energije v gospodinjstvih je pomembna pomoč vsem lastnikom hiš in stanovanj, ki nameravate vlagati svoj denar v zmanjšanje rabe energije. Z izboljšanjem toplotne zaščite zgradb, uporabo sodobnejših ogrevalnih naprav in večjo uporabo obnovljivih virov energije prispevate k varovanju okolja, zmanjševanju stroškov za energijo in izboljšanju bivalnih razmer. nejšimi podatki. Nasvet bo uspešen šele takrat, ko ga boste upoštevali ter v vašem domu tudi uresničili, bodisi sami bodisi s pomočjo strokovnjakov. Krajše nasvete in osnovne informacije lahko dobite tudi preko elektronske pošte. ENSVET pisarne v vaši bližini Energetsko svetovanje poteka v občinskih sveto- valnih pisarnah ter na nekaj ostalih področjih, kjer lokalni svetovalci delujejo izven organizirane mreže pisarn. Ensvet svetovanje v naši bližini najdete v Celju, Laškem, Slovenskih Konjicah, Trbovljah, Velenju in Žalcu. Naslove pisarn mreže ENSVET dobite pri izvajalcu projekta na telefonski številki 01/280 84 01 ali na spletni strani www.ensvet.si. 46 PODLISTKI / GOSTUJOČA MNENJA ZGODBE IZ KAMRE I /\\ Jra TTI ra Povzeto po: Gradivo za digitalno zbirko Simon Kukec - podjetnik, pivovar Rubriko pripravlja Osre-| Vy~^,„„„„„, kamra sj in hmeljar je prispeval ZKŠT - Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec. dnja knjižnica Celje. Združitev pivovarn v Žalcu in Laškem Simon Kukec - podjetnik, pivovar in hmeljar (2) 10. avgusta 1889 je Kukec na dražbi kupil še bližnjo pivovarno v Laškem (takrat Laškem trgu). Obe pivovarni je združil in ju imenoval Združene pivovarne Žalec in Laški trg. Pivovarno v Žalcu je vodil sam, v Laškem pa je bil ravnatelj njegov sin Edvard. Kukec je tudi laško pivovarno vsestransko izpopolnil, jo povečal, opremil z boljšimi stroji in opremo ter uvedel strogo delitev dela po oddelkih. Hči Aneta, ki se je pozneje poročila z laškim trgovcem Konradom Elsbacherjem, je bila glavna knjigovodkinja (1895-1902). Z dobro organizacijo je Kukcu uspelo proizvesti v Laškem v najboljšem obdobju od 30 tisoč do 35 tisoč hl piva, v Žalcu pa od 15 tisoč do 20 tisoč hl piva letno, čeprav se je moral boriti z močno konkurenco domačih pivovarn ter pivovarn v Gradcu in Leobnu. V Žalcu je bila pivovarna takrat edino podjetje, v Laškem pa je bil Kukec med več nemškimi podjetniki edini Slovenec. Zaposloval je samo slovenske delavce in nameščence in ker slovenskih strokovnjakov za pivovarstvo ni bilo, je raje za- posloval Čehe kot Nemce. To je bilo v časih narodnostnih bojev na slovenskem Štajerskem zelo pomembno. Slovenski narod je 20. 1. 1894 med drugim zapisal: »Iz Laškega trga, 19. januvarja (tukajšnja pivovarna). Kakor znano, stoji že dolgo časa, že mnogo desetletij, v našem trgu pivovarna, ki je ob svojem času precej dobro cvetela, a pred kakimi desetimi leti popolno propala. Tačasni posestnik g. J. Larisch si ni vedel na nobeno stran pomagati in tako je prišla lepa pivovarna z lepim posestvom vred v roke Nür-nberške tvdke Seckendorf Le Vino & Co., ki je imela od prvoimenovanega mnogo denarjev terjati. Pivovarna je lepo naprej spala, zidovje je razpadalo, orodje rjavelo itd. - To je trajalo dve ali tri leta in že bi človek mislil, da bo ta tovarna s sveta izginila, na kar se nenadoma zasliši, da jo je gospod Simon Kukec, Narodni žalski pivovar, od gori omenjene tvrdke kupil. Marsikdo si je mislil, da je tudi ta gospod s tem korakom vse svoje imetje žrtvoval in da mu bo ravno tako šlo, kakor njegovim prednikom. Zmotili smo se. Akoravno je bila pivovarna že močno zapuščena, ji je manjkalo orodja in druzih potrebnih stvari in akoravno ni bilo več jednega odjemnika za pivo, (ker med tem časom ko je pivovarna stala, so se nekdanji odjemniki prestavili in se z drugimi pivovarnami zavezali), je gosp. Kukec že prvo leto (1886-1887) 2275 hl piva spečal. Kaj je on s svojo pridnostjo dosegel, kažejo jasno naslednje številke: Leta 1888 je že spečal 4725 hl, l. 1889. 5915 hl, l. 1890. 8050 hl, l. 1891. 11. 095 hl, l. 1892 10.990 hl, in l. 1893 pa 11.375 hl piva, kojega je razpošiljal in ga še razpošilja po Štajerskem, Kranjskem, Hrvatskem, Goriškem, po Istrski, v Trst itd. itd. Lahko se da misliti, da je ta velikanski napredek ne samo v veselje, ampak tudi v čast našemu trgu, kar se imamo jedino delavnemu in podjetnemu gosp. Kukcu zahvaliti in mu na tem mestu od srca čestitamo in želimo, da bi tudi v prihodnje tako plodonosno deloval v korist industrije na Spodnjem Štajerskem in v splošni blagor!« ZKŠT Žalec . / Aneta in Edvard Kukec leta 1902 GOSTUJOČA MNENJA Ključno je zaupanje »Ključno se mi zdi poudariti, da volilni sistem, takšen ali drugačen, sam po sebi ne bo rešil problemov, s katerimi se vsakodnevno soočamo in preko katerih se v javnosti znova in znova sproža takšne razprave, kot je ta. Da ne bo pomote, vprašanje volilnega sistema ni nepomembno, vendar ta trenutek ni bistveno. Prepričan sem namreč, da se lotevamo problemov na napačnem koncu.« Tako volilni sistem kot tudi izvedba volitev sta urejena v Zakonu o volitvah v državni zbor, ki se sprejema oziroma spreminja z dvotretjinsko večino vseh poslank in poslancev, torej s 60 ali z več glasovi. To pomeni, da mora biti o morebitni spremembi volilnega zakona doseženo širše politično soglasje med koalicijo in opozicijo v državnem zboru. Pretekle parlamentarne izkušnje kažejo, da je vsako drugačno ravnanje vnaprej obsojeno na neuspeh oziroma zavrnitev. Na splošno ne moremo govoriti o najbolj pravičnem ali celo idealnem volilnem sistemu. Vsak volilni sistem ima namreč svoje prednosti in pomanjkljivosti, to velja tudi za naš, proporcionalni sistem. V Sloveniji imamo dober volilni sistem, saj po eni strani omogoča volivcem številčnejšo izbi- iJ SREČKO MEH ro političnih strank ter njihovih programov, po drugi strani pa sili stranke k medsebojnemu sodelovanju, dogovarjanju in povezovanju, ko gre za odločanje o skupnih javnih zadevah. Tak volilni sistem je po prepričanju Socialnih demokratov in tudi mojem mnenju primeren za Slovenijo. Ne trdim, da je idealen, saj ga je zagotovo mogoče še izboljšati. Je pa nedvomno mnogo primernejši, kot bi bil na primer večinski sistem, ki bi našo že tako preveč razklano družbo še bolj razdelil na dva pola po načelu naši in vaši, kar nikakor ne bi bilo dobro. Samo sprememba sistema ni rešitev Ključno se mi zdi poudariti, da volilni sistem, takšen ali drugačen, sam po sebi ne bo rešil problemov, s katerimi se dnevno soočamo in preko katerih se v javnosti znova in znova sproža takšne razprave, kot je ta. Da ne bo pomote, vprašanje volilnega sistema ni nepomembno, vendar ta trenutek ni bistveno. Prepričan sem namreč, da se lotevamo problemov na napačnem koncu. Začeti moramo pri zaupanju. Prva naloga celotne politike je povrniti zaupanje ljudi, v državo in vse njene inštitucije. To se ne bo zgodilo čez noč, saj gre za postopen proces, ko moramo v prvi vrsti javni funkcionarji s svojimi ravnanji dati zgled, da delujemo na pošten način, v interesu državljank in državljanov ter da načelo pravne države velja za vse enako. Ob tem moramo stremeti k temu, da odločitve sprejemamo na preudaren način, kjer je omogočen in spoštovan socialni dialog in kjer ima svojo vlogo tudi civilna družba (stroka, nevladne organizacije, društva, zainteresirani posamezniki). Če bomo začeli in vodili ta proces, si bomo olajšali pot k reševanju dveh drugih vprašanj, povezanih z volitvami, ki sta po moji oceni bolj pomembni kot volilni sistem. Odgovorno kandidiranje in udeležba Prvo je vprašanje kandidiranja kompetentnih ljudi, ki jih ne bremenijo morebitni prestopki zoper integriteto, mora- lo ali celo pravni red. Pri tem je ključna odgovornost političnih strank, da na liste uvrščajo sprejemljive ljudi, ki bodo v primeru izvolitve legitimni predstavniki ljudstva. Drugo vprašanje je volilna udeležba. Trend postopnega zniževanja udeležbe na volitvah je realnost v večini demokratičnih držav, žal tudi v Sloveniji. Manjša udeležba sorazmerno zmanjšuje tudi legitimnost izvoljenih predstavnikov ljudstva, zato si moramo prizadevati, da bi bila ta čim višja. Na tem področju nas čaka še veliko dela in lahko ugotovimo, da smo spet pri vprašanju zaupanja. Če bodo ljudje zaupali v inštitucije države, bodo tudi lažje presodili, da je edino prav in smiselno, da se udeležijo volitev ter tako neposredno sodelujejo pri izbiri, kdo naj bo njihov predstavnik v parlamentu. Moje mnenje torej je, da marsikaj, kar skušamo urejati s hitrimi spremembami zakonov, lahko na učinkovitejši način urejamo na drugačen način, brez nepotrebnih zakonskih sprememb. Podobno velja tudi za volilni sistem. Prepričan sem, da za dosego ciljev, kot so izvolitev več žensk, kompetentnih kandidatk in kandidatov, povečanje volilne udeležbe ..., ni treba spreminjati volilnega sistema. Zaradi tega ter tudi ob upoštevanju, da volilne zakonodaje pred izvedbo morebitnih volitev ne gre spreminjati, sem zlasti do hitrih sprememb volilnega sistema zadržan. Zakon bi zato morda kazalo spreminjati le v njegovem izvedbenem delu, in sicer zlasti upoštevajoč ugotovitve Državne volilne komisije o nekaterih pomanjkljivostih veljavne ureditve, na katere je opozorila po opravljeni analizi predčasnih parlamentarnih volitev 2011. Kakšna je pripravljenost za spremembe obstoječega volilnega sistema v posameznih strankah in kakšen naj bi bil, da bi bil najbolj pravičen, če že ne idealen za Slovenijo, smo preverili med poslanci s Celjskega. V pretekli številki smo objavili stališče poslanke SDS Sonje Ramšak, danes objavljamo stališče poslanca SD Srečka Meha, v prihodnjih številkah bodo sledila še stališča treh strank (PS, DeSUS in SLS), ki so bile v državni zbor izvoljene leta 2011. POJDI Z MENOJ 47 Potovanje po poteh grofa Drakule in počitnice v Bolgariji Nepozabno potovanje po Transilvaniji, skrivnostni deželi, posejani s čudovitimi srednjeveškimi mesti in prekrasnimi gradovi, ki vas bodo vedno znova očarali. Podajte se na pot po sledovih grofa Drakule, obiščite njegov dvorec, hkrati pa preživite čudovite počitnice na Zlati obali, ki je z dolgimi peščenimi plažami, s sodobnimi hoteli in z živahnim nočnim življenjem priljubljena počitniška destinacija Slovencev. Polet letala: 24.6.2013 1. DAN: LJUBLJANA - VARNA oz. BURGAS - ZLATA OBALA: Zbirališče potnikov na Letališču Jožeta Pučnika dve uri pred poletom letala. Polet proti Varni ali Bur-gasu. Po pristanku prevoz do hotela na Zlati obali, ki je najbolj znano letovišče ob Črnem morju. Namestitev v izbranem hotelu3*, nočitev. 2. DAN: ZLATA OBALA: Storitev all inclusive. Za doplačilo možnost fakultativnih izletov. Nočitev. 3. DAN: ZLATA OBALA: Storitev ALL INCLUSIVE. Za doplačilo možnost fakultativnih izletov. Nočitev. 4.. DAN: ZLATA OBALA: Storitev all inclusive. Za doplačilo možnost fakultativnih izletov. Nočitev. 5. DAN: ZLATA OBALA - BUKAREŠTA: Po zajtrku odhod iz Bolgarije. Vožnja do romunske prestolnice. Namestitev v hotelu 3*. Avtobusni ogled Bukarešte (Slavolok zmage, Trg revolucije ...). Vrnitev v hotel, večerja in nočitev. 6. DAN: BUKAREŠTA - SINAIA - BRASOV - SIG-HISOARA: Po zajtrku avtobusni ogled Bukarešte in parlamenta, ki spada med največje zgradbe na svetu in se primerja z ameriškim Pentagonom. V popoldanskih urah vožnja preko Karpatov (Transilvanske Alpe) do Si-naie. Krajši postanek za fotografiranje gradu Peles. Ob doplačilu ogled notranjosti gradu. Nadaljevanje vožnje v smeri transilvanske prestolnice Brasov s postankom v mestecu Bran, kjer je grof Drakula preživel del svojega življenja. Ogled gradu s temačnimi in srhljivimi sobanami. V večernih urah namestitev v hotelu 3* v Brasovu, večerja in nočitev. 7 DAN: BRASOV - SIGHISOARA - BISTRITA: Po zajtrku v Brasovu ogled starega mestnega jedra, mestne hiše. Nadaljevanje vožnje do Sighisoare, najbolj romantičnega mesta v Romuniji. Ogled srednjeveškega mestnega jedra, stolpa z uro, rojstne hiše grofa Drakule (v gotskem stilu urejena restavracija). V popoldanskih urah vožnja do Bistrite, ki jo opisuje Bram Stoker v znamenitem romanu Drakula. V Bistriti je svojo pot s kočijo začel eden glavnih junakov Jonathan Harker. Preko prelaza Borgo je potoval do gradu grofa Drakule v vzhodnih Karpatih, na meji med Transilvanijo in Moldavijo. Po namestitvi v hotelu vožnja po skrivnostni pokrajini do kraja Piatra Fantanela, v bližini prelaza Borgo. Ogled zidnih poslikav glavnih junakov romana (Harkerjeva vožnja s kočijo, Drakulovo nočno življenje, tri brezmilo-stne ženske vampirke - Drakulove neveste...) in spomenika, ki je posvečen pisatelju Bramu Stokerju. Večerja v hotelu Castel Dracula (meni grofa Dracule). Ogled predstave Grof Drakula. Vrnitev v hotel v Bistriti, nočitev. 8. DAN: BISTRITA - BUDIMPEŠTA - BLATNO JEZERO - SLOVENIJA: Po zajtrku odhod iz hotela. Vožnja v smeri Budimpešte. Nadaljevanje poti s krajšimi postanki do Slovenije. Prihod v poznih nočnih urah. Cena potovanja 599 EUR PAKETNA CENA VKLJUČUJE: • letalski prevoz Ljubljana - Varna ali Burgas • letališko in varnostno pristojbino v Sloveniji in Bolgariji • avtobusni prevoz iz letališča do hotela • prevoz z avtobusom turistične kategorije (hd, klima, video) po programu s vključenimi cestninami in parkirninami • 1 x POLPENZION z vključeno pijačo in 3 x ALL INCLUSIVE v hotelu 3* na Zlati obali (1/2 TWC BP) • 1 x POLPENZION v hotelu 3* v Bukarešti (1/2 TWC) • 1 x POLPENZION v hotelu 3* v Brasovu - Transilvanija (1/2 TWC) • 1 x nočitev z zajtrkom v hotelu 3* v Bistriti -Transilvanija (1/2 TWC) •avtobusni ogled Bukarešte brez vstopnin za notranje oglede • zunanji ogled gradu Peles • ogled gradu BRAN z vključeno vstopnino • ogled mesta Brasov (po programu) brez vstopnin za notranje oglede • ogled Sighisoare (staro mestno jedro) brez vstopnin za notranje oglede • avtobusni ogled Bistrite • izlet v Piatra Fantanele z vključeno večerjo "Grof Drakula" v hotelu CASTEL DRACULA • ogled predstave "Grof Drakula" • Relaxovega predstavnika v času bivanja na Zlati obali (informativna ura tedensko) • osnovno nezgodno zavarovanje • spremstvo, vodenje in organizacijo programa POPUSTI: Otrok do 12. leta na dodatnem ležišču 10 %. Otrok do 12. leta na osnovnem ležišču 5%. Odrasla oseba na dodatnem ležišču 5%. DOPLAČILA: Za enoposteljno sobo 140 EUR. Za notranji ogled gradu Peles cca 10 EUR po osebi.Za fakultativne izlete na mestu samem. Za želene oglede in vstopnine, ki niso sestavni del ponudbe, na mestu samem. Za dodatno zdravstveno zavarovanje z medicinsko asistenco. Za posredovanje 15 EUR na prijavnico (voucher). OPOMBA: Pogoj za izvedbo programa je 40 prijavljenih oseb. Program vožnje in ogledov je predviden in se iz organizacijskih razlogov lahko spremeni, vendar se s tem ne spremeni vsebina programa. Tatjana Pintar iz Celja: "Ko smo se odločali za dopust, smo bili 'kar malo skeptični, »ah Bolgarija in Romuni-ja*.A sta nas državi pozitivno presenetili prav na vsakem koraku. Bolagrija me je prevzela z možnotjo avanturističnih izletov in urejenostjo hotelov. Še posebaj so mi v mislih ostala sončničnih polja. Romunija je postregla s krasno zeleno pokrajino in bogato kulturno dediščino zapisano v stene mogočnih gradov. O Drakuli pa se morate prepričati sami! Potovanje je krasno in ga resnično priporočam vsem, ki želite doživeti nekaj drugačnega od klasičnih počitnic." budimpešta o bistritsa ■ Romunija sighisoara ^OSINAjA' bukarešta ct con stanza1 —jarnaJM m m Bolgarija m. RELAX* TU1KIEM Največji slovenski organizator počitnic! RELAX,CELJE: Stanetova 16*9 034288320 • E-mail: relax.celje@relax.si Eneja: 8 051650526 • Obiščite nas vvsakdan od 8.00 do 20.00 in ob sobotah, od 9.00 do 13.00. "NMTlDNikNAGRiGuJE-SVOJE-BRALCE~ NAGRADNO VPRAŠANJE: Kako se imenuje pokrajina v Romuniji, kjer je živel grof Drakula? Odgovorite na nagradno vprašanje, zrežite kupon in ga do vključno 27.03.2013 prinesite v našo poslovalnico v Celju oz. ga pošljite na naslov TURISTIČNA AGENCIJA RELAX, Stanetova ul.16,3000 Celje. KUPON VELJA SAMO ZA OMENJENI ODHOD IN PROGRAM V ČLANKU "Potovanje po poteh grofa Drakule In počitnice v Bolgariji". Kupon ni zamenljiv ali kako drugače vnovčljivl Pogoji nagradne igre so objavljeni na www.radiocelje.com Ime In priimek! Našlo« Telefon: 48 BRALCI POROČEVALCI Odlični mladi nemcisti z GCC Slavljenka Ana Meglič in slatinski župan Branko Kidrič Aninih sto let V marcu 2013 je sto let dopolnila tretja stanovalka v Pegazovem domu. Ani Meglič, ki je v Pegazov dom prišla iz Dubrovnika, so prišli voščit župan Rogaške Slatine mag. Branko Kidrič, tajnik občine Marjan Čuješ, varuhinja človekovih pravic Vlasta Nusdorfer, Ana Četko-vic in drugi, slovesnosti pa so se pridružili tudi člani skupine Vitis, ki so praznovanje popestrili z dalmatinskimi napevi. Praznovanja naj bi se udeležil tudi predsednik države Borut Pahor, vendar se je zaradi obveznosti opravičil, slavljenki pa je poslal prisrčno voščilo, v katerem je obljubil, da jo bo ob prvi priložnosti prišel obiskat ter stisnit roko. Varuhinja človekovih pravic Vlasta Nusdorfer prihaja k Ani večkrat na obisk. Tudi njo je očarala s svojo posebnostjo, zato je v letu 2011 napisala knjigo o Rogaški Slatini, v kateri velik del posveča ravno Ani Meglič in njeni življenjski zgodbi. Ana je očeta izgubila, ko je bila stara pet mesecev, padel je na Soški fronti. Svojo pripoved je začela tako: »Do sedmega leta kruha nisem poznala, z mamo sva živeli v zelo težkih razmerah. Ko sem bila stara sedem let, sem bila poslana v samostan, kjer sem živela do dvajsetega leta. V samostanu smo se učili in molili ...« V samostanu je prvič jedla kruh, zato ga zelo spoštuje. Vsakemu znancu ali prijatelju, ki pride prvič k njej, ponudi kruh. Pravi tudi, da nikoli v življenju ni posku- sila čokolade. Zakaj, jo vprašamo. Pove nam, da njena mama ni imela denarja, da bi lahko kupila čokolado, zato se je gospa Ana zaobljubila, da je tudi ona v življenju ne bo jedla niti poskusila. Njena življenjska zgodba je prav posebna, tako kot je bil poseben tudi njen odnos s pokojnim možem Mirkom Megličem, ki je bil Celjan. 21 let je že minilo, odkar jo je zapustil, a o njem še vedno govori tako lepo, ob njegovem imenu zadrhti vse njeno telo in v njenih očeh se vidi, da v takem trenutku njene misli odtavajo k njemu ... V Pegazov dom je prišla v letu 2006. V teh letih nam je natrosila veliko drobnih modrosti, ki nas bodo spremljale in nas spominjale nanjo: »Življenje je dragoceno, je samo eno, zato ga je treba živeti.« KK V četrtek, 14. februarja, je bilo v Celju državno tekmovanje v znanju nemškega jezika za dijake drugih in tretjih letnikov. Udeležilo se ga je 182 tekmovalcev iz cele Slovenije, med njimi tudi osem dijakov z Gimnazije Celje - Center, ki je bila gostiteljica tekmovanja. Dijaki so dosegli odlične rezultate. Drugošolec Žan Augustin-čič je v kategoriji B (nemščina kot drugi tuji jezik) zasedel tretje mesto v državi in prejel zlato priznanje. To je obenem tudi najvišja uvrstitev na Celjskem. Zlato priznanje je v tej kategoriji prejela tudi drugošolka Marina Gabor, njun uspeh pa so s srebrnimi priznanji dopolnile še drugo- in tre-tješolke Ana Marija Pušnik, Maša Petan, Adna Huseinbe-govic, Ana Kovač, Kaja Ra-buza in Tamara Ibric, mentorji tekmovalcev pa so bili profesorji Marjana Turnšek, Romana Padovnik Rajšter in Bojan Kostanjšek. Gimnazija Celje - Center, na kateri se v treh programih šola malo manj kot tisoč dijakov, tudi sicer sodi med tiste slovenske srednje šole, ki se lahko pohvalijo z odličnimi rezultati na tekmovanju iz tujih jezikov. Ti na GCC zasedajo prav posebno mesto, saj redni pouk prvega in drugega tujega jezika (angleščina, nemščina in španščina) dopolnjujejo tudi s pestrim naborom izbirnih jezikov, ki se jih lahko dijaki učijo v drugem in tretjem letniku. Prav tako za dijake, ki so uspešni na tem področju, redno prirejajo jezikovne tabore, gostijo različne tuje profesorje in goste, se vključujejo v številne evropske projekte in vsako leto ob svetovnem dnevu poezije organizirajo odmeven literarno-koncer-tni večer, vezan na enega od tujih jezikov, ki jih poučujejo na šoli. Letos je bila to ruščina, ki je zazvenela na odru Narodnega doma v Celju na večeru In zlata ribica je rekla. GD Stojijo z leve: Maša Petan, Adna Huseinbegovic, Marina Gabor, Kaja Rabuza, pred njimi Žan Augustinčič .ü C a Z oživljanjem predmetov in njihovih zgodb razjasnjujemo preteklost, pomagamo pri razumevanju sedanjosti in soustvar-jamoprihodnost. [Dobrodošli v prostoru spoznavanja, učenja, druženja in razmišljanja. Dan žena 9. marca se je 50 upokojencev DU Zreče udeležilo praznovanja dneva žena v idiličnem hotelu Pod Roglo. Veselo so zaplesali po taktih harmonike, zaplesala je celo mladostna 94-letna gospa Pepca, ki je tudi najstarejša občanka občine Zreče. Dobro kosilo so zalili s kapljico iz domačega vinograda. Vse to veseljačenje so si upokojenci lahko privoščili, saj so se februarske pokojnine povečale kar za neverjetnih 0,1 odstotka. JOŽE JURC Glasbeno popotovanje sveta Anin dvor v Rogaški Slatini je v nedeljo, 10. marca, gostil mandolinsko skupino Amos pod vodstvom dirigentke Tanje Vnučec Popov. Voditeljica Mila Saftic je polno dvorano obiskovalcev popeljala na glasbeni obisk različnih držav vseh petih celin sveta. Izbor slovenskih ljudskih pesmi, klasičnih skladb J. S. Bacha in A. Vivaldija, črnskih duhovnih pesmi ter ruskih, avstralskih, južnoameriških in severnoameriških narodnih melosov s prikazi tipičnih naravnih znamenitosti celin je občinstvu prikazal pestrost sveta in ponudil obilico glasbenih užitkov. Mandolinska skupina Amos deluje že 12 let. V tem času je nastopila tako doma kot v tujini, posnela zgoščenko, se udeleževala različnih mandolinskih tekmovanj in zaradi svoje edinstvenosti in pestrega repertoarja požela veliko uspehov. V imenu organizatorja, Krščanske adventistične cerkve v Sloveniji, ki je ob sodelovanju turistično informativnega centra iz Rogaške Slatine mestu podarila ta koncert, je navzoče pozdravil tudi predsednik te cerkve mag. Zmago Godina. MAJA GODINA MARIN BRALCI POROČEVALCI 49 Lanska bera medu ena najslabših V Grižah se je na občnem zboru Čebelarske zveze Spodnje Savinjske doline (ČZS-SD) zbralo 28 delegatov iz osmih čebelarskih društev. Zveza združuje 126 čebelarjev, ki imajo skupaj približno 1.150 čebeljih družin. Predsednik in tajnik ČZS-SD Maksimiljan Gržina in Jani Pucmaister sta podelila priznanja za uspešno delo in razvoj čebelarstva v Spodnji Savinjski dolini, ki so jih prejeli: Ivan Šorli (ČD Gotovlje), Edi Svet (ČD Šempeter), Jože Ducman (ČD Polzela), Rudi Anžel (ČD Griže), Mira Pepel (ČD Tabor), Franc Bosilj (ČD Braslovče) in Ivan Leber (ČD Prebold). Glede zdravstvenega varstva čebel je Gržina povedal, da še vedno prihaja do pritožb glede zaščite pred varojo pri čebelah. Lani je bil tudi izredno velik pojav čebel z rumenimi obročki, zato bo morala Čebelarska zveza Slovenije pri nadzoru čistosti pasme narediti več reda, letina medu pa je bila lani ena najslabših v zadnjih dvajsetih letih. Med pomembne naloge za letos so zapisali organizacijo izobraževanj, dopolnitev zbirke za muzej v okviru Eko muzeja hmeljarstva in pivo-varstva v Žalcu, sodelovanje s pristojnimi veterinarji pri odpravljanju morebitnih bolezni čebel, skupno nabavo sladkorja ... TT Tošetu v spomin Prejemniki priznanj s predsednikom zveze Maksimiljanom Gržino Po uspešno izvedenem koncertu slovanske glasbe v Mestnem kinu Metropol je bil v organizaciji Vocal BK Studia še koncert ob dnevu žena v KC Delavskem domu Zagorje. Koncert v petek, 8. marca, je bil posvečen izjemnemu makedonskemu vokalistu Tošetu Proeske-mu. Njegove najlepše pesmi so v hrvaškem, makedonskem, angleškem in slovenskem jeziku izvajali pevci s Hrvaške in iz Slovenije, spremljala pa jih je inštrumentalna zasedba Express band. Prepevali so Manuella Brečko, Romana Pavliša, Sanela Stupar, Mihael Bogčev, Marko Ko-šutic, Ivan Vrhovski, Vlado Pilja, Gašper Rifelj in Boštjan Korošec. Koncerta so se udeležili tudi predstavniki Veleposlaništva Republike Makedonije, prav tako je prireditev podprla uradna fundacija To-šeta Proeskega iz Makedonije, katere namen je ohranjati spomin na velikega umetnika. To je bil prvi od niza koncertov tega mednarodnega projekta v Sloveniji. AB Zupanc ostaja predsednik Stanislav Zupanc bo tudi v naslednjem mandatu vodil šentjursko društvo upokojencev, pri čemer je treba poudariti, da je bil skupaj z vsemi ostalimi funkcionarji in predsedniki komisij, ki delujejo v društvu, izvoljen s 100-odstotno podporo. Pravzaprav to ni bilo niti presenečenje, saj na javno objavljeni razpis za predsednika v roku ni prispela nobena druga vloga, le Zupančeva. Njegov pogoj za kandidaturo je bil, da ostane upravni odbor v obstoječi sestavi, kar so člani tudi potrdili. Občnega zbora se je udeležilo 170 članov, tako da je bil šentjurski kulturni dom skoraj poln. Predstavil je obširni program dela z 41 aktivnostmi in nakazal tudi na težave v zvezi z zagotavljanjem finančnih sredstev za nemoteno delo. Za vse dejavnosti naj bi v letošnjem letu porabili okoli 18.000 evrov. Člani so še sklenili, da bodo ob praznovanju 63-letnice društva oktobra letos podelili Faniki Opalič in Slavici Čoklc plaketi Du Šentjur. Stanislavu Zupancu pa bodo podelili laskavi naziv častnega člana DU Šentjur. Društvene pisne zahvale so podelili Thermani Laško, Frančiški Lajh, Branku Gabru, Olgici Krampl, Slavici Ahtik in Marjani Ra-taj. Predsednik Pokrajinske zveze DU Celje Emil Hedžet je Mariji Aužner, Tereziji Belina, Jožetu Kolarju in Anici Magdalenc za dolgoletno, nesebično in požrtvovalno delo podelil pisno priznanje, Jožici Ratej pa srebrno plaketo PZDU Celje. Predsednica ZDUS Mateja Kožuh Novak je podelila priznanje za dolgoletno delo Francu Gazvodi, Stanislav Zupanc pa je prejel malo plaketo ZDUS. Ob nagovoru je predsednica ZDUS posebej pohvalila izredno aktivnost DU Šentjur, ob tem pa se seveda ni mogla izogniti aktualni politični situaciji v Sloveniji, kjer negativne posledice v prvi vrsti najbolj čutijo mladi, nezaposleni in upokojenci. Posebej je pozvala vse prisotne, da v čim večjem številu podpišejo izjave o spremembi volilne zakonodaje. HP SIMPLY CLEVER Naravna skrb za vrt in cepljenje dreves Ste se kdaj preizkusili v cepljenju dreves? Še vedno vrtnarite na star način, s strogo ločenimi gredicami? V okviru univerze za tretje življenjsko obdobje v Šentjurju so na tokratnem srečanju poslušali predavanje, ki spodbuja vrtnarjenje v sodelovanju z naravnimi zakonitostmi, vodil pa ga je Ignac Mauer. Predavatelj, ki se že od malih nog ukvarja z vrtnarstvom in vsem, kar je s tem povezano, ima poleg znanja iz šole še veliko izkušenj, ki jih je pridobil med delom v tujini, predvsem na Nizozemskem. Ker ljudje premalo poznajo način življenja, pri katerem gremo z roko v roki z naravo, je predavatelj predstavil različne pristope k pojmu permakultura. Udeleženci so spoznali pomen mulčenja in kako dobro skrbeti za zemljo. Še posebej pomembno je bilo sporočilo, da je treba zmanjšati razdaljo med ljudmi in naravo. Teoretičnemu delu je sledil prikaz cepljenja, slušatelji so tudi sami dobili cepiče in se preizkusili v praksi. VB Zaupale nam že 68 l Setveni koledar Čas za presajanje je od 19. marca ob 1. uri do 31. marca ob 21 ČE cvet 22 PE 23 SO od 9. ure list 24 NE plod 25 PO 26 TO plod do 10. ure, od 11. ure korenina 27 SR korenina Podatki so vzeti z dovoljenjem avtorice iz setvenega priročnika Marije Thun za leto 2013, ki ga v Sloveniji izdaja v ne-skrajšani obliki založba Ajda, Vrzdenec, tel.: 01/754 07 43. ŠKODA Rapid za 9.999 € Rapid Active 1,2 M PI 55 kW Popust ob nakupu staro za novo: 1.000 € • klimatska naprava • 6 zračnih blazin • ESC, ABS, MSR, ASR, EDS, HBA (sistemi za nadzor stabilnosti vozila) • radio (CD, MP3) • daljinsko centralno zaklepanje • električni pomik stekel spredaj www.škoda.si Specifična poraba goriva in izpusti C02: 5,8 1/100 km in 134 g/km. 50 OTROŠKI ČASOPIS Lepa Anka kolo V Domu II. slovenskega tabora v Žalcu je bilo območno srečanje otroških folklornih skupin, ki ga je organiziral Javni sklad za kulturne dejavnosti, območna izpostava Žalec. Na reviji so nastopile štiri folklorne skupine. Dve sta bili iz Osnovne šole Griže, mlajši Navihančki in starejši Griški veseljaki, ter folklorna skupina Srajčke Kulturnega društva Gomilsko in otroška folklorna skupina KD Ponikva pri Žalcu. Kot je povedal vodja izpostave JSKD Marko Repnik, so mladi plesalci pokazali visoko raven kakovosti, kar je potrdil tudi strokovni spremljevalec revije Marko Pukšič. Območno srečanje otroških folklornih skupin je bilo v Žalcu že drugič, po vsem videnem pa se jim za prihodnost folklore ni treba bati. Otroci namreč kažejo veliko zanimanje za folklorno dejavnost, saj je v štirih skupinah skupno nastopilo kar 86 plesalk, plesalcev in godcev. TT Med nastopom mlajše folklorne skupine Navihančki iz OŠ Griže Viva creativa v Knjižnici pri Mišku Knjižku Utrinek s priprav mladih kitaristov na koncert pri Mišku Knjižku Pesniki pišejo pesmi: besede hitijo okoli. Nikoli ne pišejo pesmi za učenje na pamet v šoli. (Barbara Gregorič Gorenc) Unesco je leta 1999 proglasil 21. marec za svetovni dan poezije z namenom podpreti jezikovno pestrost in raznolikost poetičnega izraza. To je priložnost, da se spodbudi branje slovenske in prevedene poezije, da bralci spoznajo pesniške zbirke slovenskih in tujih avtorjev, da doživijo poezijo v drugih jezikih in se z njo srečajo v povezavi z drugimi umetnostmi, glasbo, slikarstvom ... Glasbeno-pesniški dogodek Viva creativa, ki so ga včeraj pripravili v Osrednji knjižnici Celje, Knjižnici pri Mišku Knjižku, je spodbudil ustvarjalnost na eni in doživetja poezije na poseben način na drugi strani. Mladi glasbeniki iz razreda profesorice Ajše Svetlin so s svojo ustvarjalnostjo in glasbeno nadarjenostjo navdušili obiskovalce. Zaigrali so namreč svoje lastne skladbe na besedila pesnice Bine Štampe Žmavc in pesnika Uroša Vošnjaka. Včerajšnja prireditev je bila prva od dogodkov, s katerimi želijo v knjižnici navdušiti mlade obiskovalce in njihove starše za branje poezije. S poezijo, pesniško pravljičnimi trenutki in z občutki bo pri Mišku Knjižku obarvan ves april, pravi mesec knjižnih praznikov, ko se bodo podali S knjigosrečo okoli sveta. IDA KRECA Topel obrok do konca leta Dobrodelna akcija Celjski otroci ne bodo lačni, ki sta jo skupaj pripravila časopis Celjan in aktiv ravnateljev celjskih osnovnih šol, je bila uspešna, saj so organizatorji s pomočjo številnih Celjank in Celjanov zbrali denar za več kot dva tisoč šolskih kosil. Topel obrok bo tako do konca leta imelo 12 celjskih otrok. Po spremembi zakonodaje, ki je od 1. februarja omogočila subvencionirano malico več učencem kot prej, kar 57 odstotkov celjskih šolarjev dobiva to subvencijo. To je zaskrbljujoč odraz razmer v družbi. Šolsko kosilo je za marsikoga edini topel obrok v celem dnevu, ima pa ga le dobrih 10 odstotkov celjskih učencev. Z denarjem, ki so ga zbrali v akciji, bodo lahko pomagali tistim družinam in otrokom, ki subvencije ne dobijo, so pa njihove stiske kljub temu velike. Ravnatelji šol so pred dnevi skupaj pregledali razmere in določili način razdeljevanja denarja. Da bo denar pravično razdeljen, ga bodo razdelili glede na potrebe v posameznih šolah in ne pavšalno po številu vseh učencev v šoli. Kot je povedal urednik Celjana Nejc Mihelak, so se na tokratno akcijo prvi odzvali celjski rokometaši, sledili so jim tudi številne organizacije in podjetja ter občani, ki so pomagali po svojih močeh. NM Vzljubiti domačo besedo in knjigo Od majhnega k velikemu. Korak za korakom do cilja je pot, ki so jo izbrali za svoje delo malčki v vrtcu na Polzeli. Že nekaj let je njihova prednostna naloga jezik s poudarkom na govoru. Vsak na svoj način, primeren starosti otrok, so spoznavali črke, besede, knjige. Knjige so jim razkazale lepote Slovenije in jim razkrile čudesa drugačnosti v različnih državah. Tako so že najmlajši spoznali, da je knjiga prijateljica, ki povezuje ljudi po vsem svetu. Projekt v okviru bralne javno prireditvijo, ki je bila značke so letos obeležili z v torek in sredo, 12. in 13. marca, v kulturnem domu na Polzeli. V programu so staršem pokazali, kje vse so bili s pomočjo knjig. Nastala je pisana mavrica besed v različnih oblikah: pesmice, izštevanke, deklamacije in ples. Priznanja, ki so jih osvojili ob branju knjig, je letos otrokom podelila ravnate- ljica Valerija Pukl. Pohvalila je pripravljenost staršev, da so z branjem doma pomagali otrokom osvajati priznanje. Navdušena nad ustvarjalnostjo otrok je ugotovila, da je cilj - vzljubiti domačo besedo in knjigo - v vrtcu resnično dosežen. TT Valerija Pukl podeljuje priznanja. ŠTIRINOŽCI 51 Vsepovsod kupi dlak Če imate v stanovanju psa ali mačko, potem ste se morali že prvi dan sprijazniti z nadlogo, imenovano kupi dlak. Kaj pomaga? Dober sesalec za prah, kakšen lepljiv valjček za oblačila in krtača za kavč ali preprogo. Te težave so v teh dneh še bolj očitne kot običajno. Na vrsti je namreč spomladanska menjava dlake. Med marcem in majem, ko kosmatinci ne potrebujejo več daljše zimske dlake in goste podlanke, jim dlaka izpada bolj intenzivno. Podobno se zgodi jeseni med septembrom in novembrom, ko kratko dlako zamenja bogatejši kožuh. Ta naravni pojav prilagajanja temperaturam je pri nekaterih bolj izrazit, pri drugih manj. Pri živalih, ki večinoma živijo v ogrevanih stanovanjih z enakomerno temperaturo, je naravno zaporedje rasti in izpadanja pogosto porušeno. Pozimi ne potrebujejo tako gostega kožuha kot njihovi vrstniki na prostem. Pri takšnih hišnih živalih običajno dlaka enakomerno izpada vse leto. Malo drugače je pri samicah, ki jim pred začetkom gonitve in po porodu bolj izpada dlaka, kar je normalen pojav. Preveč je lahko znak bolezni Če je tovrstna menjava dlake običajna, pa moramo biti pozorni na vsako nenavadno spremembo na koži in dlaki. Ti dve sta namreč ogledalo zdravja našega hišnega ljubljenčka. Strokovnjaki opozarjajo, da je treba ukrepati in poiskati pomoč veterinarja, če se pojavijo močno izpadanje dlake, brezdlačna mesta na koži, srbež, suha, krhka, mastna dlaka, ki je brez leska. Za te težave so lahko najrazličnejši vzroki: od nepravilne in neuravnotežene prehrane do presnovnih bolezni (sladkor- na), obolenj ledvic, jeter, prebavil in hormonskih motenj. Zato, da žival izgubi dlako na določenem mestu in se morda praska do krvi, so lahko krive tudi alergije, stres, vnetja kože, glivice, notranji in zunanji zajedavci .... Psa in mačko redno češite in tako odstranite mrtvo dlako in umazanijo, pri tem pa lahko opazite, če so na koži kakšne spremembe. To je za žival tudi druženje, masaža kože in poživitev krvnega obtoka. Nekateri predlagajo, da je dovolj, če nekatere pse počešete le enkrat ali dvakrat na teden, drugi menijo, da je bolje to storiti vsak dan. Tako porabite manj časa in psu naredite veliko koristnega. S kopanjem ne smete pretiravati, ker s šamponom zmanjšate obrambno sposobnost kože. Uporabljajte le kakovostne šampone. TC Foto: GrupA (arhiv NT) Dolgodlake živali potrebujejo veliko nege. Ustna higiena vašega ljubljenca - pomemben člen pri negi d e s e b o k s ci o Nič več kozmetike, preizkušene na živalih Pred dnevi je v Evropski uniji začela veljati popolna prepoved trženja kozmetike, ki je bila v kakršni koli obliki preizkušena na živalih. Zakonodajo so sprejeli leta 2003 in določila uvajali postopoma. Najprej so prepovedali preizkušanje kozmetičnih izdelkov na živalih, od marca 2009 pa tudi trženje izdelkov, ki vsebujejo sestavine, preverjene na živalih. V zadnjih letih je bilo zato okoli 238 milijonov evrov namenjenih za raziskave drugačnih oblik preverjanja sestavin kozmetičnih izdelkov. Pred dokončno prepovedjo so lahko podjetja vse oblike preverjanja kozmetičnih sestavin na živalih po letu 2009 pač opravila zunaj EU. Po neuradnih podatkih naj bi jih tako opravili na do 27 tisoč živalih letno. Pred prepovedjo testiranja kozmetičnih izdelkov na živalih so v EU tovrstne teste opravili na približno devet tisoč živalih. TC Nakupa ljubljencev - psov in ostalih živali - se lastniki zelo veselijo, saj so mladiči sprva zelo igrivi in nedolžno razposajeni. Zelo hitro pride do socialnih vezi med lastniki in njihovimi živalmi in ta odnos je eden najbolj hvaležnih odnosov v življenju. Lastniki se tega zelo zavedajo in v želji po izboljšanju odnosa iščejo čim več informacij, ki bi jim pri tem pomagale. Najprej se obrnejo na vzre-ditelja, po prihodu živali v družino na svojega veterinarja, kasneje pri socializaciji psa pa jim pomagajo tudi inštruktorji v pasji mali šoli. Za dobre odnose ter zagotovitev dolgega in NAROČIT NAROČILNICO pošljite na naslov: Novi tednik, Prešernova 19,3000 Celje Ugodnosti za naročnike: brezplačno prejemajo vse posebne izdaje Novega tednika, imajo pravico do štirih brezplačnih malih oglasov in dveh čestitk na Radiu Celje. Novi tednik že 68 let. Piše o življenju in delu prebivalcev z območja 33 občin. OB ČETRTKIH - INFORMACIJE IZ VAŠEGA KRAJA - ZGODBE S CELJSKEGA NAROČILNICA I NAROČILNICA |NAROČILNICA IME IN PRIIMEK: ULICA: KRAJ: DATUM ROJSTVA: Naročam Novi tednik za najmanj 6 mesecev PODPIS: NT&RC d.o.o. bo podatke uporabljal samo za potrebe naročniške službe Novega tednika. Novi tednik vam dostavimo na dom. V prosti prodaji stane četrtkova izdaja - dva časopisa v enem in TV-Okno - 2,30 evra. Ob prehodu na vsebinsko zajetnejšo četrtkovo izdajo bo cena za naročnike ostala nespremenjena. Naročniki plačajo na mesec 9,50 evra. Dodatni popusti pri plačilu naročnine vnaprej: 7 % pri plačilu za eno leto, 3,5 % pri plačilu za pol leta, 2 % pri plačilu za tri mesece. Dva časopisa v enem - torkovo in petkovo številko smo združili ter nadgradili v eno, četrtkovo. Od 7. februarja se veselite konca tedna že v četrtek ... v družbi Novega tednika. zdravega življenja ljubljencev vsekakor pripomore razumevanje njihovih bioloških potreb in nege ter zagotavljanje zdravstvenega varstva. Pregled ustne votline Veterinarji opažamo, da lastniki pri negi živali še vedno posvečajo premalo pozornosti njihovi ustni higieni. Dobra ustna higiena, ki jo izvajajo lastniki, je tudi predpogoj kakovostnega in dolgega življenja njihovih živali. Obzobno tkivo tvorijo dle-sen, pozobnica, cement in alveolarna kost. Vsi skupaj sestavljajo obešalni aparat ali parodoncij zoba. Bolezen, ki prizadene obzobno tkivo, se imenuje paradontalna bolezen. Pregled ustne votline je obvezni del kliničnega pregleda živali, ki ga opravi veterinar že pri prvem obisku mlade živali. Tak klinični pregled ustne votline sestavljajo: ocena splošnega zdravstvenega stanja, kjer lahko odkrijemo znake resnih sistemskih obolenj, pregled glave (simetrija skeleta, bolezni obrazno-če-ljustničnega predela kože, funkcioniranje čeljustnega sklepa, pregled oči, ustnic, vseh področnih bezgavk ter slinskih žlez, pregled raznih oteklin, mehkih ali trdih tkiv, smrad in ocena ugriza) in pregled ustne votline. Ta je sestavljen iz dveh stopenj: začetnega pregleda (žival pregledamo v ambulanti brez pomiritve ali v času pomiritve) in končnega pregleda (po opravljenem posegu pregledamo in posredujemo nadaljnja navodila lastniku). Vnetja lahko vodijo v izgubo zob Glavni povzročitelj vnetja obzobnih tkiv so bakterije v mehkih zobnih oblogah - plak. To je rumeno-siva obloga, ki je prilepljena na površino zob in ustne sluznice. Vnetje se z nabiranjem oblog iz dlesni širi v ostala obzobna tkiva, kar lahko vodi v izgubo zob. Vnetje dlesni - gingivitis (zgodnji in napredovani gingivitis) je prvi stadij paradon-talne bolezni. Obstaja lahko mnogo let, preden preide v vnetje ostalih obzobnih tkiv - parodontalno bolezen peri-odontitis. Z dobro ustno higieno in profesionalno odstranitvijo plaka in zobnega kamna se lahko gingivitis popolnoma pozdravi, medtem, ko se pri paradontalni bolezni le preprečuje napredovanje. Zanjo je značilen nastanek perio-dontalnega žepa, resorbcija alveolarne kosti, razgaljenost zobnih korenin in vnetje. Prihodnjič: zdravljenje in preventiva TOMAŽ PUST, dr. vet. med., Veterina Jagodič, d. o. o. Poleg vseh osnovnih zdravstvenih in kirurških posegov opravljamo tudi zobozdravstvene storitve za pse in mačke (plombiranje, ortodontna obdelava zob, digitalni zobni rentgen...) Dole 9, Si-3230 Šentjur T: 03 748 91 10 V mesecu marcu 10-odstotni popust na čiščenje zobnega kamna pri psih. 52 ZA ZDRAVJE V okviru mednarodnega tedna možganov, ki smo ga obeležili prejšnji teden, je bil eden od številnih dogodkov tudi v Celju. V Celjskem mladinskem centru je slovensko društvo za nevroznanost Sinapsa pripravilo predavanje, na katerem je med drugim spregovoril zdravnik z več kot desetletnimi izkušnjami na področju integriranega komuniciranja Almir Flisar. Predstavil je povezavo med možgani in ustvarjalnostjo, pri čemer je poudaril, da je treba možgane neprestano trenirati in negovati. Tako nam bodo dobro služili tudi na stara leta. Na področju raziskovanja možganov in njihovega delovanja je znanost v zadnjih desetletjih in letih izjemno napredovala, kljub vsemu pa o tem daleč najbolj zapletenem organu še vedno vemo zelo malo. Letošnji mednarodni teden možganov je tako sledil geslu Na sledi razvoju. Razvoj nevroznanosti je med drugim pokazal, da se možgani, če jih neprestano stimuliramo in s tem v njih tvorimo nove in nove živčne povezave, razvijajo tudi v poznih letih življenja. Tudi to, katere centre v možganih bomo najbolj razvijali, je odvisno od nas. Sodelovanje genetike in okolja Če je nekoč veljalo prepričanje, da so značilnosti in sposobnosti posameznika zapisane v njegovih genih, danes znanstveniki vedo, da predstavlja genetika le pre-dispozicijo za razvoj posamezne sposobnosti. »Dedni material predstavlja izjemen potencial, kaj bo v tem velikem bazenu prišlo na dan, pa je odvisno od spodbud iz Možgani so razdeljeni na levo in desno hemisfero. V levi so centri za logiko, matematiko, znanost, jezik, racionalno in realno razmišljanje ter linearno obdelavo podatkov. V desni polovici so centri za glasbo, intuicijo, ustvarjalnost ... Desna polovica možganov sicer nadzoruje mišice na levi strani telesa, leva pa mišice na desni strani. Pomembna sta sodelovanje obeh polovic in njuno negovanje. okolja,« razlaga Almir Fli-sar in dodaja, da se morajo spodbude začeti že pri otrocih, pri čemer imajo starši izjemno pomembno vlogo. Prav možgani otrok se sicer najhitreje razvijajo, v njih je največje število živčnih celic, poimenovanih nevroni, ter sinaps, preko katerih se prenašajo informacije. Nevroni v otrokovih možganih so tako izjemno razvejani, njihovo razvejanost pa je treba tudi kasneje v življenju čim bolj ohranjati, a tudi vzpostavljati nove povezave. Uporabi ali izgubi Raziskave so po besedah Flisarja pokazale, da je mogoče število nevronov in si-naps v možganih ter velikost določenega dela možganov s primernimi vajami precej povečati, čemur strokovnjaki pravijo nevroplastičnost. Če spodbud iz okolja ni, se število nevronov manjša in možgani, kot pravimo, krnijo. Nevroni torej, kot poudarja Flisar, delujejo po principu uporabi ali izgubi. »Pri glasbenikih se na primer dokazano poveča del možganov, ki je odgovoren za gibanje prstov, taksistom v Londonu, ki so se morali Rubriko Za zdravje ureja Anja Deučman. Predloge oziroma ideje ji lahko posredujete na anja.deucman@nt-rc.si Raziskava, ki sta jo leta 1998 izvedla George Land in Beth Jarman, je med drugim pokazala, da so otroci pri iskanju rešitev veliko bolj kreativni kot odrasli. Isti test je na ravni genija rešilo kar 98 odstotkov otrok, starih med 3 in 5 let, 32 odstotkov otrok, starih med 8 in 10 let, ter 10 odstotkov otrok, starih med 13 in 15 let. Med testiranimi, starimi nad 25 let, sta test na ravni genija rešila le dva odstotka. Kot razlaga Flisar, smo ljudje z leti vedno manj ustvarjalni. »Pustimo, da ustvarjalnost nekako zaspi v nas, zato jo je treba spet povleči na plan. Tako se je treba strinjati, da je genij tisti, ki zbudi otroka v sebi.« Površina oreha spominja na površino možganov. Ne le to, oreščki so tudi dobra hrana za možgane, prav tako kot na primer čokolada in kava, saj izboljšujejo možganske funkcije. A kot pravi Almir Flisar, z njimi ne smemo pretiravati. (Foto: GrupA) Ne zanemarjajte svojih možganov! Delovanje tega zapletenega organa odvisno tudi od spodbud iz okolja na pamet naučiti ulice in ceste v velemestu, pa je magnetna resonanca pokazala, da jim je po intenzivnem učenju zrasel hipokampus, del možganov, ki naj bi bil odgovoren za skladiščenje spomina.« Nevroplastičnost možganov, kot dodaja Flisar, dokazujejo tudi številni primeri okrevanja po poškodbi možganov. S primernim in z vztrajnim treningom je na- mreč pogosto mogoče določene možganske funkcije ponovno oživiti. Skrb za um s pomočjo igre Izjemno pomembno je torej, da ljudje ne zanemarjamo svojega uma, da se neprestano učimo, da veliko razmišljamo, da smo ustvarjalni. Kot pravi Flisar, je za vzpostavljanje novih povezav v možganih dobrodošlo tudi sanjarjenje, ob čemer ne smemo pozabiti niti na izjemen pomen igre. »Tudi odrasli se moramo igrati. Ob igri namreč uživamo in nas sprošča, hkrati pa, ne da bi se sploh zavedali, ob njej veliko razmišljamo in tako treniramo možgane.« Flisar ob tem sploh ljudem s službami, ki ne zahtevajo veliko miselnega procesa, svetuje, da prosti čas preživljajo karseda aktivno, ob branju, reševanju križank, igranju v gledališki predstavi, na možgane pa zelo dobro vpliva tudi redna telesna aktivnost. Aha moment Zagotovo se je vsakomur že kdaj zgodilo, da je na vsak način želel prav tisti trenutek najti rešitev uganke, se spomniti določenega priimka ali pripraviti tabelo za šefa, a so možgani »zablo-kirali«. V tem primeru Flisar svetuje, da razmišljate brez razmišljanja. Problema se je, kot pravi, treba lotiti takoj, ko se pojavi, potem pa ga za nekaj dni pustiti ob strani. Tako damo priložnost nezavednemu delu našega uma, da problem ponotranji in nas nekega večera, med vožnjo na avtobusu ali pa pod tušem nepričakovano preseneti z odgovorom ali rešitvijo. Temu polju nezavednega delovanja možganov strokovnjaki pravijo aha moment. Ste vedeli? Človekovi možgani so v povprečju težki 1.400 gramov. Možgani predstavljajo približno dva odstotka celotne telesne teže človeka. Veliko težji so možgani kita, ki tehtajo okoli deset kilogramov, ter možgani slona, ki so težki okoli šest kilogramov, a primerljivo s celotno telesno težo so možgani obeh manjši od človeških. Večji delež možganov pa imata pritlikava in kapučinska opica. Medtem ko ima človek en gram možganov na 44 gramov telesne teže, ima kapučinska opica en gram možganov na dobrih 17 gramov telesne teže. Za redno plačevanje zavarovanja Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) je marca uvedel nekaj novosti, s katerimi si prizadeva še dodatno zmanjšati število oseb brez urejenega obveznega zdravstvenega zavarovanja. Prav tako želi preprečiti, da bi delodajalci delavce neupravičeno od-javljali iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. ZZZS že od junija lani od delodajalcev ob odjavi iz obveznega zdravstvenega zavarovanja zahteva dokazila, da je delovno razmerje prene- halo, če gre za odjavo več kot osem dni od dne prenehanja zavarovanja. Odslej bo od delodajalcev dokazila o prenehanju delovnega razmerja zahteval ob prav vsaki odjavi iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, razen v izjemnih primerih, kot je na primer stečaj podjetja. Na ZZZS zavarovance ob tem opozarjajo, naj tudi sami vršijo nadzor nad urejenostjo obveznega in dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. To lahko preverijo 24 ur na dan, prek spletne strani zavoda ali s poslanim SMS-sporočilom. Potrebujejo le devetmestno številko svoje zdravstvene kartice. Na ZZZS ob tem pravijo, da bodo v prihodnjem obdobju ob tem intenzivno pošiljali pisne pozive vsem državljanom, ki nimajo urejenega zdravstvenega zavarovanja že več kot 20 dni. HUJŠANJE 8 — 12 kg mesečno Dr. PIRNAT 32/252 32 55,01/519 35 54 www.pirnat.si Dr. Pimat d.o.o.. Razlagava 28. M REKREACIJA 53 Tekači povezali slovenske soline Med dva tisoč tekači tudi posamezniki s Celjskega »Zmago brez tekmovanja« so tekači vzeli za svojo. V nedeljo je soline povezovalo kar dva tisoč tekačev in tekačic. Tek seveda ni minil brez priznanega slovenskega tekaškega trenerja Urbana Praprotnika, ki je povedal: »Morda se komu zdi, da že skoraj vsi tečejo. Vendar lahko kmalu ugotovimo, da nas je še vedno zelo malo odraslih prepoznalo, da je tek primeren za nas. Še več kot le primeren. Skoraj nenadomestljiv! Tečeta le okrog dva odstotka odraslih Slovencev. Vsi ostali si verjetno predstavljajo, da tek ni za njih. Da so prestari, pretežki in v prešibki telesni formi. Iz izkušenj pa verjamem, da lahko vsak, ki lahko brez težav hodi, tudi teče. Seveda ne daleč. Pa saj v prvi vrsti ne tečemo zaradi tega, da bi tekli daleč. Večina namreč teče bolj zato, da pridemo bliže sebi. Da se negujemo in da se nahranimo z gibanjem. Mislim, da je bila večina takšnih tudi na teku Povežimo soline.« JANEZ VEDENIK, foto: URBAN PRAPROTNIK Priporočamo V soboto, 23. marca, ob 10. uri bo v Žalcu tekaška delavnica Urbana Praprotnika za začetnike in izkušene tekače. Zbor bo pred hotelom Žalec. Tekmovalci premagali slabo vreme Bili so tudi padci, a na srečo ne hujši. Tokrat so bili le del tekme. Športno, kulturno in izobraževalno društvo iz Portoroža je minulo nedeljo že desetič zapovrstjo pripravilo rekreativni tek z naslovom Povežimo soline. Na njem je teklo približno dva tisoč ljubiteljev tovrstne rekreacije in med njimi je bilo tudi mnogo tekačev in tekačic s celjskega območja. Tek niti ni dolg, saj je od Sečovelj skih solin do Stru-njana le 9350 metrov. Pravijo pa organizatorji, da je to največji slovenski netek-movalni tek in največji tek brez medijskega sponzorja. Mnogi, ki tam tečejo že več let, pravijo, da je to najlepši in najkrajši tek, kjer je proga ravninska in nezahtevna ter tako primerna za izkušene in tudi manj izkušene tekače. Vsi zmagovalci Zmaga vsakdo, ki priteče na cilj, zato tek poteka pod geslom Jaz sem najboljši. In vsakdo je na cilju prejel tudi uradno potrdilo oziroma certifikat, da je res tako. Pred štartom smo udeleženci opravili solinarski obred, tako da smo vrgli ščepec soli čez ramo in si nekaj zaželeli. Proga ob morju, skozi Por- I'1 torož in tunel ozkotirne železnice, ki je iz Trsta peljala v Poreč, je potem mimo cvetočih mandljev tekače pripeljala v Strunjan, kjer sta jih pričakala solinarska družina in polje soli, kjer smo si z golimi rokami naželi sol za spomin, z bližnjih stojnic pa so zadišali bobiči in druge istrske dobrote. Tek se navezuje na lokalno tradicijo pridelovanja soli, prav tako pa tudi pohod, ki je ponavadi teden dni pozneje, tokrat pa bo zaradi velikonočnih praznikov v nedeljo, 6. aprila. Pretekli konec tedna je celjska postaja Gorske reševalne službe Slovenije pripravila turnosmučar-sko tekmovanje Memorial celjskih reševalcev. Tekmovanje naj bi bilo na Okrešlju, a so ga zaradi snežnih razmer prestavili v Robanov kot. V gorah je bila namreč zaradi visokih temperatur in napovedi novih snežnih padavin velika nevarnost snežnih plazov. Tekmovanja se je udeležilo 19 tekmovalcev v štirih kategorijah, tekma pa je štela za slovenski pokal v tekmovalnem turnem smučanju. Štart rezervne trase je bil na prodišču v Robanovem kotu (na 702 metrih nadmorske višine), po nekaj sto metrih ravnine so mora- li tekmovalci prepešačiti še 150 višinskih metrov po strmini, nato še po položnem delu in nazaj v gozdnato strmino, od koder so mlajši člani začeli spust. Na koncu tekmovanja je sledila podelitev pokalov za najboljše v vseh kategorijah. SŠol Baseball na Golteh Obiskovalci Zimsko-letnega turističnega centra Golte so lahko v soboto spoznavali baseball, šport, ki ga ne srečujejo vsak dan. Dogodek je bil še bolj zanimiv, ker so na ekshibicijski tekmi nekateri igralci za žogico tekali obuti v smučarske čevlje. Sicer so se lahko obiskovalci poučili o pravilih omenjene discipline, preizkusili, kako se drži kij in kako najhitreje odbiti žogico, se pomerili v igranju in ob uspešno odbitih žogah osvajali praktične nagrade. Treningu je sledil pravi obračun, v katerem so novopečeni igralci baseballa preizkusili svoje fizične zmogljivosti in spretnosti. Začetki baseballa v Sloveniji segajo štiri desetletja nazaj, ko je bil ustanovljen prvi Baseball klub Ježica. Zdaj v Sloveniji delujejo štirje tovrstni klubi. Po besedah Sama Perka, trenerja in predsednika Baseball društva (BSD) Ježica, je tovrsten tipični ameriški šport v Sloveniji še (pre)malo znan, čeprav v Sloveniji delujejo štirje tovrstni klubi, ki v evropskem merilu dosegajo solidne rezultate. US Tekmo so pripravili v Moravi. Unior želi tekaški center Na razpis Občine Zreče za podelitev koncesije za smučarsko tekaški center na Rogli je vlogo oddala družba Unior, s katero se občina že pogaja. V tekaškem centru je treba še marsikaj postoriti, zato občina računa tudi na vlaganje zasebnega kapitala. Tako je občina objavila razpis za javno-zasebno partnerstvo s podelitvijo 30-letne koncesije, med katero bo moral partner infrastrukturo tudi vzdrževati ter z njo upravljati. Zato bo moral plačevati koncesnino. Postopek podelitve koncesije izvajajo po postopku konkurenčnega dialoga, v katerem je prva faza preverjanja usposobljenosti opravljena, nadaljujejo pogovore o višini koncesnine ter programu izvajanja. Postopek naj bi zaključili do poletja. Prva faza gradnje tekaškega centra je končana, med njo je občina med drugim poskrbela za akumulacijsko jezero s strojnico, štartno-ciljni prostor in rolkarsko stezo. V drugi fazi je predvidena gradnja večnamenskega objekta. V njem so predvidene med drugim garderobe, nočitvene zmogljivosti ter restavracija, končan naj bi bil do konca julija prihodnje leto. BJ 54 RAZVEDRILO ANEKDOTE Znamenitega grškega filozofa in matematika Pitagoro so vprašali, kakšna je razlika med moškim, žensko in zlatom. Odgovoril je: »Zlato se preizkuša z ognjem, ženska z zlatom, moški pa z žensko.« Povsem razumljivo Veste, kaj je ena od lastnosti dobrega novinarja? Da zna zapletene stvari razložiti na enostaven, jedrnat in vsem razumljiv način. Menimo, da našim novinarjem v večini primerov to dobro uspeva, včasih pa se vendarle srečamo s kakšnim trdim orehom, kjer glave stakne celotna redakcija, pa rešitve kljub temu ne najdemo. To se je zgodilo tudi, ko smo iskali kratko obrazložitev funkcije enega od naših sogovornikov. Ko smo ga povprašali, kako naj ga navedemo, nam je med drugim pojasnil, da se je po dolgoletnih izkušnjah na področju integriranega komuniciranja posvetil kataliziranju trajnostne rasti na ravni posameznika, podjetja in družbe, skozi krepitev ustvarjalnosti in temeljnih vrednot, razvoj voditeljstva, organizacijsko transformacijo, evolucijo komuniciranja in metamorfozo blagovnih znamk. Če imate kakšno idejo, kako njegovo funkcijo navesti v le dveh ali treh besedah, nam le sporočite. MODROSTI Ljubim modrost bolj kot ona mene. (Lord Byron) Če je nekdo pameten, spoznamo to mnogo bolje iz njegovih vprašanj kot iz odgovorov. (Neznan avtor) Spraševali smo vas, kako se imenuje rubrika, v kateri pišemo o živalih. Pravilen odgovor se glasi: Štirinožci. Majico Novega tednika in Radia Celje bo za pravilen odgovor po pošti prejel Andrej Cizej, Kajuhova 4, Slovenske Konjice. NAGRADNO VPRA7ANJE V akciji Za manj bolečin vas vabimo k sodelovanju. Zakaj? Ime in priimek Naslov Kontaktna telefonska številka Odgovor Obkrožite: a) sem naročnik b) občasni bralec Novega tednika Kupone z odgovorom pošljite najkasneje do torka, 26. marca, na naslov Novi tednik, Prešernova ulica 19, 3000 Celje. Izžrebanemu nagrajencu bomo podarili majico Novega tednika in Radia Celje. 5 8 1 4 5 6 7 7 5 3 8 6 9 4 5 4 3 1 7 6 2 4 3 7 9 Z RESETA RAZSVETLJENIH NOVINARJEV , Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje in če se bo tudi nam zdela smešna, jo bomo objavili. Vozniki kar tako Paket Fata je prinesla domov dva paketa. Otroci jo vprašajo: »Ali nam ju je poslal ata iz Nemčije? »Eh, vaš ata ... Če bi njega čakala, ne bi niti vas imela.« Svetovalnica Mujo in Fata sta prišla v zakonsko posvetovalnico. Fata se pritožuje, da je Mujo nima več tako rad kot nekoč, ne gleda je, se je ne dotika ... Psihiater vstane, strastno poljubi Fato in jo začne božati. Nato se obrne k Muju in mu reče: »Vidiš, to ona potrebuje vsaj trikrat na teden.« Mujo: »Lahko jo pripeljem ob ponedeljkih in sredah, ampak ob petkih pa res ne morem, ker s prijatelji igram nogomet!« Poznavalec Mujo je delal kot kustos, ker pa ni znal veliko, si je začel stvari izmišljati: »Dragi obiskovalci, to je lobanja carja Lazarja.« »Kaj pa ta manjša?« vpraša eden od obiskovalcev. »Tudi njegova, ampak ko je bil še mali.« Pol teleta Mujo vpraša: »Bi kupil pol teleta?« Haso reče: »Kaj naj z njim, mi bo samo padal po dvorišču .« Kolosej Mujo in Haso si ogledujeta rimski Kolosej. »Čudovit je!« reče Haso. Mujo pa: »Si predstavljaš, kako bo šele izgledal, ko ga bodo dokončali?« Javil bi se Mujo bere časopis in reče prijatelju: »Poglej, Haso, policija išče moškega med 20. in 30. letom, močnejše postave, rahlo plešastega, ki ponoči hodi po parku in posiljuje ženske.« »Ja in?« »Razmišljam, da bi se javil. Verjetno je dobra plača, saj je to državna ustanova.« Šalo nam je poslal Jože Jurc iz Slovenskih Konjic Leto je naokrog »Babi, ali bi midva nocoj seksala?« vpraša dedek babico. »Ali je že leto naokoli?« odvrne babica. Evo, »završi«. Tako bi rekli Makedonci. Ponavadi sem to besedo na začetku devetdesetih let največkrat prebrala pred kakšnim lokalom, ki je zaprl svoje duri, meni pa je prišla na misel kot udeleženki v tamkajšnjem prometu. Na primer takrat, ko se je kakšen voznik meni nič, tebi nič na vsem lepem ustavil točno pred križiščem. Ne glede na luč na semaforju je izstopil in lepo pustil parkiran avto sredi ceste ter se odpravil na klepet v bližnji bar in potem še skočil do trgovine. »E, završi« vsaj nekaj lepih trenutkov dneva. Ja, kaj se pa tile Makedonci gredo, kaj res ne vedo, kje se parkira? In smo šli še malo južneje. Lep dopustniški čas in vožnja po Turčiji. Hupa-jo, mahajo, smerokaza pa nobenega. In mi je počasi le prišlo iz riti v glavo, da mi očitno želijo nekaj sporočiti. Morda bodo zavili levo, morda desno, kaj pa, če me, v takrat razmajani katrci, želijo prehiteti? Bog si ga vedi. In sem se tolažila s tistim turškim vicem, da se tako grdo obnašajo pač zato, ker so toliko stoletij preživeli na Balkanu. Prometnih čarov z juga Balkana s tem še ni bilo konec. Mojih hvalisanj boljši polovici, češ da se takole v Sloveniji pa res ne vozi, pa tudi ne. V stilu »kaj takega pa pri nas ni mogoče«. No, Balkan je danes vse bliže Evropi, naša Slovenija pa, kar se prometne kulture tiče, očitno vse bliže čarom prometne kulture polotoka. Kako drugače naj si danes razlagam aktualna početja, ki jih imam v spominu predvsem z nekega drugega dela stare celine. Za začetek postanek kar v Mozirju. Ko se človek spusti po klancu in naleti na kopico na cesti ustavljenih vozil (bolj slabo spominjajo na parkirana), nasproti vozijo nova, ti pa lahko ugibaš, kakšen je njihov jutranji namen, kajti da bi kdo vključil smerokaz ter nakazal, kaj oziroma kam si sploh želi, to pa že ne. No, tudi sredi knežjega Celja človeku pade mrak na 41 4 9 7 2 6 5 3 8 1 8 3 2 9 4 1 5 7 6 1 6 5 3 8 7 2 4 9 7 2 6 4 1 3 9 5 8 3 5 1 8 7 9 6 2 4 9 8 4 6 5 2 1 3 7 2 4 3 1 9 8 7 6 5 6 7 9 5 3 4 8 1 2 5 1 8 7 2 6 4 9 3 oči, ko želi bočno parkirati, pa tisti za mano ne reagira. Saj ne more, revež, ker ne vidi mojih smerokazov, tudi mahanja ne, še celo hupo presliši... ukvarja se z vsem, samo z vožnjo ne. V eni roki mobilnik, z drugo pa išče bolj znosno radijsko postajo. Promet? Ja, komu pa je mar, kaj si želi voznik za in pred teboj. In potem pelješ po avtocesti proti beli Ljubljani. In te skoraj »fršlok«. Ja, tik pred predorom se nekdo spomni, da mora odtočiti in nenadoma sunkoma zavre, ob robu cestišča pusti avto, se olajša, sede nazaj v avto in odpelje naprej. Ko mulo pri desetih vpraša, zakaj o takšnem početju nič ne piše v bontonu, skušam vprašanje preslišati, a ne gre. O dolgoveznem pojasnilu, da »sila kola lomi«, pa rajši ne bi. Še ena zanimiva izkušnja iz tega stoletja. Se mi dedi pohvali, kako bi lahko prek Gorenjskega klanca do Velenja prispel domov tudi v kakšnem drugem, podol-žnem položaju. Tik pred ovinkom je namreč na njegovo stran vozišča zapeljal močan audi, ob soočenju s katerim bi polo bolj slabo končal. Pa je voznik audija nadaljeval vožnjo, kot da je pač normalno, da nasproti vozeče vozilo prisiliš, da obstane na robu bankine in se za las izogne trčenju. In sem, malce spočita med avtobusno vožnjo premagovanja razdalje od doma do službe, prisluhnila ljudem in zviška opazovala početje voznikov. Razgled iz busa je namreč kar dober. In med prisluhi sem zaznala še zanimiv razmislek potnika. »Ja, bentimo nad tistimi, ki hupajo, žugajo in se jezijo. Kaj pa oni, ki ovirajo promet s prepočasno vožnjo, poslušajo glasbo do konca, telefonarijo in nasploh počnejo marsikaj, samo tega ne, čemur je volan namenjen? Potem pa ni čudno, da se kdaj komu strga!« Ja, vsaka medalja, tudi tale o bontonu za volanom, ima najmanj dve plati in zagotovo še kakšen odtenek vmes. BIBA "V radiocelje 195.1 95.9 100.3 90.6 MHz RAZVEDRILO 55 Nagradna križanka Križam Ke & uqanKe BIBLIJSKA OSEBA VRSTA JEDI GLAGOL (LAT.) RDEČI KRIŽ MAJHEN SLON E GORLJIV PLIN GORAV POSOČJU VEDRO IZ BRONASTE DOBE OZNAKA TURČIJE SLOVENSKI METALURG (CIRIL) POKRAJINA VSEVERNI ITALIJI BIKOBOREC, KI ZABODE BIKA TRO-VESLAČA 16 ROBERT REDFORD MLADA KRAVA (LJUBK.) OZVEZDJEJ. NEBA KRMILO NAJVEČJI MORSKI SESALEC KRSCANSKI ZAKRAMENT KRAŠKI POJAV 17 RASTLINEZ ZVEZDAST. CVETI SLIKARKA POTOKAR KRAJ NA FLORIDI SPOJINA KOVINES KLOROM NASILEN VSTOPV PROSTOR JAHACEV PRIBOR NAPRAVAZA VALJENJE NEPRIJETEN VONJ PASMA KONJ JOHN OSBORNE NAJBOLJŠE, NAJUSTREZNEJŠE (LAT.) PAS PRI KIMONU SRBSKI JEZIKOSLOV. KARADŽIČ KRAJ PRI RADLJAH ROMAN DOSTOJEVSKEGA NEMŠKA REKA STRAH PRED NASTOPOM RAZKRAJANJE NASEUEV SAVINJSKI DOLINI 10 STANJE DUŠEVNEGA UGODJA HUNSKI VLADAR GORATA AMERIŠKA ZVEZNA DRŽAVA (ORIG.) JEZERO NA FINSKEM BREZNOGI PLAZILEC OPICA IZ JUŽNEAZIJE ODLOM, PRELOM JURIJ GAGARIN STAROGRŠKO PLEME 18 NORVEŠKA GLASBENA SKUPINA OBRAMBNI OBJEKT SKUPINA BELJAKOVIN SESTAVINA DNK OTROCI CVETJA PRIPRAVA IN IZVEDBA FILMA SE NEPOMEMBEN, NEKORISTEN ČLOVEK (SLABŠ.) OKAMNINA AMERIŠKI IGRALEC (RAUL) UMETNIŠKI IZDELEK BARVNA TEHNIKA (ŽARG.) IT. PISEC COLLODI NAJVEČJA, ČLOVEKU PODOBNA OPICA ZNANSTVENA FANTASTIKA ŠPANSKI SLIKAR (SALVADOR) KRADUIVEC DEL MOLEKULE KEMČKO GOSPOD. POSLOPJE MUSLIMANSKI BOG NAJVIŠJI MOŠKI GLAS GODR-NJAVEC (SLABŠ.) SLOVENSKI GRAFIK JUSTIN ENASAMA PRITOK IRTIŠA NAJVEČJI PTIČ KRAJV POLJANSKI DOLINI AMERIŠKI ZEMELJSKI NOGOME- ZDRUGIM PLAZ TAŠ IMENOM (DAMARIUS) 2 SREDISCE VRTENJA BREZBARVEN OGUI-KOVODIK SUBIC IVE SKUPINSKO LETOVANJE OTROK 12 SIBIRSKA NOMADSKA LJUDSTVA FRANCOSKI PESNIK (MAX) Nagradni razpis 1. nagrada: bon za tradicionalno kitajsko medicino in majica NT&RC 2. nagrada: knjiga Celjske Mohorjeve družbe 3. nagrada: bon za pico Pri žrebanju bomo upoštevali pravilno geslo, ki ga dobite iz oštevilčenih polj. Rešitve nam pošljite na dopisnicah na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje, do torka, 26. marca. Rešitev nagradne križanke iz št. 15 Vodoravno: SPOTIKLJAJ, KOMERCIALA, UVALA, PRAG, TONE, PADRE, NJ, FOR, MR, TI IZGUBIŠ, VUK, IRKA, REČ, MAJCE, ŠPAS, ZIMA, ATEISTKA, NIKA, IČ, REZ, LEAL, AJA-TOLA, ČN, PORT, STARI VEK, ETIL, MATE, AKI, VAZA, IRINA, MARON, STOTIN, MARMELADA, KOLOBAR, TNALO, EJ, IRAN, LED, ER, OJE, DRISKO IMAM, SZ, ONA, ATOM, KROP, LOUISIANA, OKTAV, RIŽ. Geslo: Svetovni dan potrošnikov Izid žrebanja 1. nagrado, bon za tradicionalno kitajsko medicino, prejme: Gabrijela Frece, Lože 15, Rimske Toplice. 2. nagrado, knjigo Celjske Mohorjeve družbe, prejme: Danica Matek, Tovsto 25, Laško. 3. nagrado, bon za pico, prejme: Branko Hladin, Kuhar-jeva 3, Velenje. Nagrajencem čestitamo. Nagrade jim bomo poslali po pošti, razen druge nagrade, ki jo lahko v mesecu dni prevzamete na oglasnem oddelku Nt&RC. 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 Ona: Še vedno se vam ne bo uspelo unesti, kar vas bo še kako teplo. S prijateljem se boste zapletli v zanimiv pogovor, ki vam bo odkril pravo podobo njegovih čustev. Nikar ne omahujte, ampak napadite! On: Preveč zanemarjate poslovno stran življenja. Ljubezen je sicer lepa reč, vendar tudi želodec zahteva svoj delež. Za zdaj si še privoščite lenobno poležavanje, za kasneje pa bi bilo bolje, če bi se vsaj malce spremenili. Ona: Nikar ne obešajte neuspelih avantur na veliki zvon, saj vas bodo slišali celo v deveto vas. To utegne biti izredno neugodno, saj lahko pridejo novice na popolnoma napačna ušesa. In nikar se ne prenaglite. On: Ker boste velikodušni in razumevajoči, se bo neka oseba začela kar precej zanimati o vas in vaših čustvih. Naredite korak nasproti in videli boste, da ste na pragu prijetne in dolgotrajne ljubezni, ki jo še kako potrebujete. DVOJČKA Ona: Vaše pretirano angažiranje je sicer lepo, vendar je to za vašo kondicijo in vaše duševno razpoloženje prehudo breme. Pojdite raje v naravo in si privoščite daljši sprehod, ki vam bo vsekakor zelo koristil. On: Nesporazumi, ki so v zadnjem času nastali po krivdi obeh, se bodo na vaše zadovoljstvo poravnali. Pomiritev bo prinesla tudi druge stranske učinke, ki jih boste nadvse veseli. Predvsem nekega predloga. Ona: Zaman boste čakali princa iz sanj. Še vedno pa vam bo ostal nekdo, ki sicer ni ravno princ, a je zato njegova ljubezen toliko bolj iskrena in resnična. On: Želi boste uspeh za uspehom, tako da bo vaš poslovni položaj resnično v zavidljivih višavah. Pri tem nikar ne pozabite na tiste, ki so vam pri tem v preteklosti obilo pomagali. IJjlU.'IIJ.Wjual Ona: Potrudite se in pokažite resnična čustva do svojega partnerja, ki si resnično želi, da zgladita nesoglasja iz preteklosti. Težek bo le prvi korak, nato bodo čustva preplavila tako njega kot tudi vas. On: Če bo partnerka izvedela za vaše določene poteze, bo kaj kmalu ogenj v strehi. Nikar se ne poskušajte izogibati, ampak se raje odkrito pogovorite. Glede finančnega položaja nikar ne skrbite, saj se bo vse uredilo kar samo od sebe. msm Ona: Partner bo naredil precejšnjo zmedo pri vaših poslovnih načrtih, kar se vam lahko še zelo maščuje. Nekdo vas bo poskušal prepričati, da je prav on najboljša izbira, vendar se boste prepričali predvsem v nasprotno. On: Posvetite malo več pozornosti svoji okolici, saj vam nekdo prav odkrito izkazuje naklonjenost. Imate izjemno priložnost, da si polepšate sicer dolgočasen teden, zato je nikar ne zavrzite. Raje uživajte, dokler še lahko! STRELEC Ona: Še vedno vam ne bo uspelo urediti zmedenih misli, kar bo posledica nedavne avanture, ki se je končala vse drugače, kot ste pričakovali. Potrpite še malo, saj trenutno stanje ne more trajati vekomaj. On: Skušajte se razveseliti sorodnice, ki vas bo obiskala, čeprav to ni tako lahko, kot je videti na prvi pogled. Bolje je malce potrpeti, kot se spuščati v nepotrebne prepire, ki vam lahko samo škodujejo! KOZOROG & Ona: Sklenili boste izredno ugoden posel, ki vam bo zagotovil malo bolj mirno prihodnost, predvsem pa lep kupček denarja. Zadevo boste pošteno proslavili v krogu tistih, ki so vam pri tem stali ob strani. On: Končno prihaja obdobje, ko boste dobili priložnost, da popravite nesporazume, ki ste jih ustvarili s svojimi prehitrimi odločitvami na poslovnem področju. Uspel vam bo velik met in to predvsem po zaslugi prijateljev. Ona: Vsaka pot navzgor je težka. Ne obupavajte zdaj, ko ste ravno dobili zalet. Dosti lahko pridobite, seveda pa ne smete pozabiti, da vam lahko tudi najmanjša napaka povzroči težave, ki vas bodo popolnoma ohromile. On: Previdneje izbirajte družbo, da ne bodo nenadoma na dan prišle govorice, ki bi vam lahko škodile. Predvsem pa se ne zapletajte v avanturo, za katero že vnaprej veste, da vam ne obeta prav nič dobrega. DEVICA Ona: S prijateljico se boste zapletli v precej neprijeten prepir, ki bo pripeljal do razkritja skrivnosti, za katero bi bilo bolje, da bi ostala še naprej globoko zakopana. Pazite se, da vas to ne bo pokopalo. On: Ne vztrajate trmasto pri svojem prepričanju, ampak poslušajte tistega, ki vam hoče svetovati le najboljše. Vsekakor je pred vami obdobje, ko si boste precej izboljšali finančno stanje, kar se bo poznalo tudi nekje drugje. Ona: Zgladili boste večino nesporazumov, ki so nastali kot posledica vaših nepremišljenih dejanj v bližnji preteklosti. Krizi se sicer ne boste mogli izogniti, lahko pa jo omilite in naredite sprejemljivo. On: Pristali boste na neke vrste popuščanje na poslovnem področju, saj boste ocenili, da vam lahko to samo koristi. Nasprotnik se bo tako znašel v precej neugodnem položaju in bo na koncu prisiljen narediti to, kar si boste želeli. Ona: Skrajni čas je že, da se tudi vam posreči doseči vsaj majhen uspeh. Nikar se ne prepustite malodušju, temveč glejte stvari s pozitivne strani. Poslovni partner vas bo rešil iz zadrege, s kom in kako preživeti prijeten konec tedna. On: Pričakujete obisk, ki vam lahko še dodobra spremeni življenje. Naj vam ne bo žal izdatkov, saj brez tveganja ne bo pravih rezultatov. Čaka vas prijetna avantura, le oseba ne bo tista, ki bi si jo želeli. 3 6 4 7 8 11 9 13 14 15 5 56 RUMENA STRAN Le katera bi se branila družbe takšnih postavnih mladeničev? Tudi Darja Lesjak se je ni. Modni spektakel za rojstni dan Sedmi rojstni dan so v celjskem Citycentru proslavili s celo vrsto modnih revij. Vrhunec je bil četrtkov Vip modni spektakel, ki si ga je zamislil Igor Jelen Iggy. Ne samo, da so se po modni stezi sprehodili nekateri najboljši slovenski manekeni in manekenke, za posebno privlačnost predstave so poskrbeli tudi postavni in gibčni mladeniči iz plesne zasedbe Maestro. Celjan Uroš Perič pa je poskrbel za glasbeno poslastico. NC Za usklajen nastop na otroški modni reviji je v okviru praznovanja centra poskrbela Sara Stropnik, profesionalna plesalka in koreo-grafinja z diplomo iz Salzburga. Poučuje v plesni šoli Igorja Jelena, vodi pa tudi kulturne projekte v hiši Acman v Grižah. (Foto: GrupA) Brez njih ne bi šlo Tatjana Škornik Tovornik z Zavoda za zdravstveno varstvo Celje, zdravnica prim. asist. Jana Govc Eržen in profesorica športne vzgoje Brigita Fižuleto (z leve) so, kot zagotavljajo, dobro pripravljene na novo, že deseto sezono akcije (S)hujšajmo z Novim tednikom in Radiem Celje. Seveda same ne potrebujejo hujšanja, bodo pa na poti do cilja nudile pomembno podporo letošnjim dvajsetim udeležencem. Dobro razpoložene so se na prvi delavnici prejšnji teden postavile pred naš fotografski objektiv, prepričani pa smo, da bodo njihovi nasmehi ob koncu akcije, junija, ko bodo seštevale, koliko kilogramov so izgubili letošnji »hujšarji«, še večji. AD, foto: SHERPA Jožefove obljube Vajeni smo že, da se na Jožefovem sejmu v Petrovčah zberejo gostje z vseh vetrov, ne samo iz kmečkega življenja. Tudi letos nismo bili razočarani, smo pa v slavnostnih nagovorih slišali kar nekaj obljub. US, foto: SHERPA Veste, kaj imajo skupnega mednarodna politika in dom za starejše občane v Žalcu? Staro-novega ministra za zunanje zadeve Karla Erjavca, ki je gradnjo doma glasno in jasno obljubil na Jožefovem sejmu. To dokazuje, da Erjavec, če že kdo podvomi v njegovo poznavanje zunanje politike, pozna želje v »matični« volilni enoti - prvak Desusa je bil za poslanca izvoljen ravno v eni od žalskih volilnih enot. Zato ni nič čudnega, da je pred torkovim večernim zaslišanjem na matičnem odboru prišel po korajžo v Petrovče. Na sejmu sta vneto stiskala glave tudi direktor Zadružne zveze Slovenije Peter Vrisk in celjski škof Stanislav Lipovšek. Morebiti sta delala scenarij za dan, ko bo Lipovšek praznoval 70. življenjski jubilej in 45-letnico mašniškega posvečenja. Vrisk je na Jožefovem sejmu napovedal, da Vojničani ne bodo pozabili pomembnih jubilejev svojega sokrajana. Predsednik Kmetijske zadruge Petrovče Franci Gajšek se je najbolj razveselil »pomirjevalnega« darila, škatlice persena. Verjetno je ta pomagala, da je prireditev stekla kot namazana in da je Gajšek obljubil, da se prihodnje leto znova srečamo na Jožefovem sejmu. Sicer je Gajšku, in tudi direktorju zadruge Marku Tominšku, pomirjevalne tablete podaril dolgoletni moderator programa Franci Podbrežnik za vsa stresna leta za nazaj in vremenske nevšečnosti za naprej.