LETO XL., ŠT. 9
Ruj, 5. marca 1987
CENA 100 DINARJEV
YU ISSN 0040-1978
GLASILO
SOCIALISTIČNE
ZVEZE
DELOVNEGA
LJUDSTVA
IZ VSEBINE:
Uspešno delo sklada za zaposlitve (stran 2)
y vrtu (stran 4)
Zdravstvena skupnost brez izgube (stran 5)
Dosti problemov — malo denarja (stran 6)
Strogo zaupno (stran 7)
UVODNIK
Soglašate ?
Naš pust je mnogoplaslen, v njem se mešajo različni vplivi, ki
jih je včasih težko razbrati. Pa tokrat ne bomo govorili o teh vplivih.
Ozrli se bomo na prireditev in vse ostalo, kar krasi današnjik ob
njej.
Kljub 27-letnemu življenju in tradiciji, kiji mnogi zavidajo, se
v organizaciji ni mnogo spremenilo. Še vedno imajo glavno besedo
folklorni in turistični delavci — oboji združeni in povezani v ama-
terskih organizacijah. Drugi in najbolj poklicani stojijo ob strani,
ker jim vsi skupaj to dovoljujemo?!
Pravimo, da je prireditev največja tovrstna v Sloveniji. Po so-
delujočih skupinah že, čeprav se jim nekatere že vrsto let odteguje-
jo, ne pa tudi po finančni in moralni podpori. Tudi v Podravju pra-
vijo; prireditev smo uvrstili med osrednje, toda pri tem se vse neha.
Občinske ločnice se poznajo tudi v takih primerih. Ne daj, da bi so-
sed bil boljši kot ti!
Trmasti Ptujčani, vsaj tisti, ki so zbrani okrog Jožeta Štrafele,
verjetno najstarejšega ptujskega kurenta, vztrajajo naprej in podi-
rajo ovire. Res je velik ta entuziazem, čeprav jim ga pogosto neradi
priznamo, ker nočemo biti odkriti.
Na pragu četrtega desetletja prireditve bodo nujne spremembe.
Zahtevajo jih že več let v organizacijskem odboru; pa nič! Stalnica
prireditve, rdeča nit je financiranje. Koliko prosjačenja in moledo-
vanja je potrebno, da zagotovimo teh nekaj milijonov dinarjev, ki bi
jih s posluhom za stvar lahko uredili drugače. Samo pogled čez re-
publiško mejo je potreben in nekaj dobre volje.
V Samoboru so spoznali, da pustno prireditev potrebujejo. Za
dva meseca so povečali občinski prometni davek in denar je tu. S
takim načinom dela pa je mnogo lažje zbrati tudi sodelujoče. Od-
bor jim vsako leto nameni simbolično — beri sramotno nadomesti-
lo.
Življenje prireditve skozi vse leto je moto bodočnosti, pravijo v
organizacijskem odboru. Kulturniki bodo prav tako morali reči svo-
je. V delovnih organizacijah, skupnostih, aktivih, društvih in drugih
organizacijskih oblikah imajo posluh za pust. Odločijo se za denar-
ni prispevek, za skupino . ..
Bolj problematični so Ptujčani kot posamezniki. Neradi sežejo
v žep in kupijo vstopnico. Poleg tega »oblečejo« vsakdanjo masko
in pustijo vnemar tudi okrasitev. Podoba okinčanega Ptuja, četudi
le s skromnimi pisanimi trakovi, bi lahko vzradostila, pa ne!
S stalnim povezovanjem vseh interesov, najbolj seveda turisti-
čnih, bi lahko v Ptuju naredili veliko več. Naša dolgoročna usmeri-
tev je turizem, pa niti ne vemo, kaj bi radi. Načrti so v glavah in za-
radi pomanjkanja »spodbujevalcev« tam tudi ostajajo. Sklepov, po-
litičnih (formalnih) pa je na pretek.
V celoviti turistični ponudbi našega območja morajo prireditve,
med njimi pustna, najti ustrezno mesto. Vse preveč je namreč kiča,
neafirmiranih prireditev, ki so nujne, če hoče živeti neko društvo . . .
Metle pa ni!
Ko si tako sponašamo eni in drugi, stvari polzijo iz rok. Da ne
bo prepozno! Povezovalec, pokaži se!
Majda Goznik
Kurenti so tudi tokrat sklenili dopoldanski del prireditve. Napovedali so, da bo zime kmalu konec.
foto: Martin Ozmec
Čez pol milijona obiskovalcev
... bi o kurentovanju po 27 prireditvah povedala statistika. Že zaradi tega bi ji v našem (občinskem) in
širšem (slovenskem) prostoru morali nameniti POMEMBNEJŠE mesto. Kakorkoli že, kljub vsemu lahko za-
pišemo, da je tudi letošnja prireditev uspela. Ocena je narejena na podlagi števila nastopajočih in obiskoval-
cev, ki radi pridejo in po tradiciji, v primerjavi z ostalimi odgovornimi, ne znajo zatajiti, čeprav jih »ožigosa-
mo« vsakokrat, ker niso dobri kupci.
Kurent in folklorne skupine živijo in ostajajo zaradi kurentovanja. Na začetku je bilo le deset kurentov,
danes jih je nekajkrat več ... toliko tistim, ki prireditvi očitajo »umetnost«.
Jutri proslava
ob dnevu žensk
v OS Olga Meglic v Ptuju bo ju
tri (6. marca) osrednja občinski
proslava ob 8. marcu - dnevi
žensk. Ob tej priložnosti bo slavno
stni govornik predsednik SO Ptu
Gorazd Žmavc.
Po kulturnem programu, ki ga
bodo pripravili učenci omenjen(
šole, bo.še sprejem pri predsedniki
občine, na katerega so povabil
aktivistke iz različnih okolij.   MC
ŠE ENA
ABONMAJSKA
PREDSTAVA
Predstave poklicnih gledališč so
postale že pravo razkošje za manjše
kraje, saj jih po tako visokih cenah ne
bo moč več uvrščati v programe abon-
majskih predstav. Pa ne da bi kdo mi-
slil, da igralci toliko zaslužijo, kar dve
tretjini je prevoznih stroškov. Kljub
temu pa pri Zvezi kulturnih organiza-
cij v Ptuju računajo, da bodo ponuje-
ni abonmajski program v celoti izpol-
nili. Že v ponedeljek, 9. marca, se bo-
do v Ptuju predstavili člani jubljan-
skega Mestnega gledališča z delom
sodobne ameriške dramatike To je
pravi zahod. Dogovori pa tečejo še z
gledališčem Glej za predstavo Sum-
mertime, ki je bila na lanskem Boršt-
nikovem srečanju proglašena za naj-
boljšo, mš
Do 20. marca javna razprava o spremembah
delovnega časa
Izvršni svet SO Ptuj je dal v javno razpravo
spremembe in dopolnitve samoupravnega
sporazuma o razporeditvi, pričetku in koncu
delovnega časa na območju občine Ptuj. Pri-
pombe pričakujejo do 20. marca, v aprilu pa
naj bi odločali že o sprejemu predloga.
Spremembe in dopolnitve so dokaj revolu-
cionarne in površno tipanje v nekaterih oko-
ljih kaže, da jih bo težko uveljaviti. Po novem
naj bi trgovine izven mesta poslovale v delje-
nem delovnem času. Lahko pa imajo tudi ne-
pretrgan delovni čas s tem, da bodo pomak-
nile začetek delovnega časa na deveto ali de-
seto uro dopoldan in poslovale do 16. oziro-
ma 17. ure. Za tako oblikovan delovni čas
potrebujejo soglasje sveta potrošnikov ali
sveta skupščine KS.
Podoben delovni čas bo imela tudi enota
za prodajo plina. Največ novosti bo v turisti-
čni sezoni, ki traja od 15. junija do 1. septem-
bra. Trgovine naj bi v tem obdobju podaljša-
la delovni čas do 21. ure. S takim delovni-
kom mora vsak dan v tednu poslovati naj-
manj ena trgovina z živili in ena poslovna
enota s turističnimi spominki.
Lokali izven mesta bodo začetek in konec
poslovanja določili v soglasju s svetom skup-
ščine krajevne skupnosti. Začetek naj bi bil
med 9. in 11. uro, konec pa med 23. in 24.
uro. Za mesto je režim podoben. Dežurstvo
bosta imela vsaj dva gostinska lokala s celo-
vito ponudbo (hrana, pijača, turistični spo-
minki) od 9. oziroma 10. ure do 24. ure (pol-
noči).
V bodoče naj bi ob ponedeljkih delali tudi
frizerji, dežurala bosta vsaj frizerja. Seznam
oziroma razpored dežurstva pa bodo pripra-
vili v sekciji frizerjev pri OZ Ptuj.
Turisti bodo v času turistične sezone iskali
potrebne informacije v turistični agenciji in
biroju, ki naj bi v času sezone delala do 20.
oziroma 2 L ure.
Omenjene spremembe in dopolnitve niso
iz trte zvite. Največ jih je dala javna razprava
na temo »Kvaliteta življenja«, ki jo je v prejš-
njem letu organizirala OK SZDL v Ptuju. V
vseh pa se zrcalijo potrebe delovnega člove-
ka in občana, ki želi kupovati tudi izven de-
lovnega časa, poleg tega pa si prizadeva za
kulturen in pravočasen prevoz na delo in za
izboljšanje turistične ponudbe v občini.
Oba prevoznika naj bi glede na število in
potrebe potnikov uskladila vozne rede in, če
bo potreba, uvedla intervalne proge. Upra-
vljaiec avtobusne postaje v Ptuju pa naj bi
uskladil odpiralni čas čakalnice tako, da bi jo
zapirali po odhodu zadnjega avtobusa.
MG
KAKO PRITEGNITI MLADE STROKOVNJAKE?
Na posvetu predstavnikov združe-
nega dela in družbenopolitičnih orga-
nizacij ptujske občine s člani kluba
ptujskih študentov, ki nabirajo znanje
y ljubljanskih univerzah — pogovor
je bil minulo sredo, 25. februarja, v
mali dvorani Cankarjevega doma v
Ljubljani — so predstavniki Kmetij-
skega kombinata. Perutnine Agisa,
TGA Kidričevo in Iskra Delte sezna-
nili študente s trenutnim stanjem v
ptujskem gospodarstvu, z razvojnimi
možnostmi, ter še posebej z dejanski-
mi potrebami po višje in visoko šol-
sko izobraženih kadrih na našem ob-
močju.
Pogovor sta vodila predsednik
skupščine občine Ptuj Gorazd Žmavc
in podpredsednik izvršnega sveta
Stanko Brodnjak, s svojo prisotnostjo
pa sta ga popestrila pisatelj Ivan
Potrč in ptujski rojak Franček Simo-
nič.
Iz bogate razprave, v kateri je sode-
loval tudi predsednik republiškega
komiteja za izobraževanje Miran Pi-
vec, je bilo razbrati, da ptujsko zdru-
ženo delo v svoji dolgoročni usmeri-
tvi močno potrebuje višje in visoko
izobražene kadre, največje pomanjka-
nje pa je trenutno po strojnih in elek-
tro inženirjih in inženirjih računalni-
štva, v glavnem torej po izobražencih
na 6. in 7. stopnji zahtevnosti. Žal pa
je kljub razpisanim štipendijam za te
profile med študenti vse manj zani-
manja. Morda je vzrok v dosedanjem,
skorajda mačehovskem odnosu do
posameznikov, ki v določenih delov-
nih organizacijah niso imeli možnosti
izobraževanja ob delu in iz dela (sli-
šali smo namreč enega od teh prime-
rov), morda pa znajo v drugih sloven-
skih krajih strokovnjake bolje prite-
gniti in jih tudi materialno stimulirati
do konca študija in diplome. Kakor-
koli že, študentje so izrazili željo, da
se na podobnih pogovorih s politiki
in gospodarstvenikih še srečajo.
M. Ozmec.
SKLICANE SEJE ZBOROV SO PTUJ
Poudarek vsebinskim problemom
Po sklepu seje predsedstva skupščine občine Ptuj, ki je bila 25. februarja,
^0 predsedniki zborov sklicali seje. Družbenopolitični zbor se bo sestal 16. mar-
% zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti pa 17. marca. Sprememba
v tem, da se bo zbor krajevnih skupnosti sestal že ob 8. uri. Tu je bil upošte-
predlog nekaterih delegacij, pa tudi predsedstvo SO je ocenilo, da bo taka
^sovna razporeditev sej zborov ustreznejša, saj bo s tem omogočeno sodelova-
nje na sejah vseh treh zborov vodilnih predstavnikov posameznih organov, kar
Je bilo doslej oteženo, ker sta potekali seji ZZD in ZKS v istem času.
Značilnost tokratnega sklica sej zborov je tudi v tem, da prevladujejo točke
jj^^^binskimi problemi in je manj zadev s področja normativnega urejanja za-
or y Pn^o skupino spada predlog, da se začne postopek za spremembo ustave
^ KJ, informacija o razvojnih usmeritvah DO Perutnina Ptuj, problematika
l^^j^^ževanja okolja v občini Ptuj, poročilo o delu ZMDA Slovenske gorice za
° 1986 in program dela za leto 1987, poročilo o stanju kompleksa gradu Bori
gradu Turnišče in predlog delovnega programa zborov občinske skupščine za
''^"80 trimesečje 1987.
skupini pa sta predloga odloka o spremembi odloka o davkih ob-
odl^t    ^P''e'"S"it'i odloka o turistični taksi v občini Ptuj. Nadalje osnutek
do°i    poprečni gradbeni ceni stanovanjske površine, osnutek sprememb in
bi ^°'"'tev prostorskih sestavin družbenega plana občine Ptuj, odločba o uved-
^^omasacijskega postopka na melioracijskem območju Lancova vas —Bari-
t ImS^" osnutek sprememb in dopolnitev samoupravnega sporazuma o razpo-
^j^^^H^ričetku in koncu delovnega časa na območju občine Ptuj. Kot običajno
^ ?^seji pa so ob koncu še volitve in imenovanja ter predlogi, pobude in
▼'d^anja delegatov. FF
TUDI MALE MAŠKARE
80 RAJALE
In to kot vsako leto za pust, v ponedeljek — tokrat 2. marca od
petnajste ure naprej v športni dvorani Mladika v F*tuju. Občinska zve-
za prijateljev mladine je tudi tokrat poskrbela za brezbrižno veselje
predšolskih in šolskih otrok, pa tudi za očke in mamice, ki so svoje
malčke pripeljali na pustno rajanje. Vsem je bilo lepo, naši malčki pa
so dokazali, da čez 10 ali 15 let pustne zabave ne bodo nič manj zaba-
vne in plesa polne kot so sedaj.
Foto: M. Ozmec
Slovenski kulturniki v ormoški občini
Ormož je imel čast pozdraviti skupino slo-
venskih pisateljev in pesnikov ter hkrati vr-
hunskih literarnih in družbeno političnih de-
lavcev, ki so si ob svojem obisku v tem seve-
rovzhodnem delu Slovenije ogledali ormoško
mestno knjižnico.
Po prijetnem postanku so se odpeljali pro-
ti Miklavžu pri Ormožu, kjer je bila v lepo
prenovljeni zadružni dvorani predstavitev
del štirih prisotnih avtorjev.
Franček Bohanec se je predstavil z roma-
nom »Ilovica«, ki je, kakor ga je tudi sam
označil, ljubezenski triptih, saj vsebuje tri
zgodbe: Ljubezen, Gojzerice in Golob.
Monografijo o pesniku Srečku Kosovelu,
avtorja Franca Zadravca, je predstavil tržaški
rojak dr. Rado Bordon.
Z dokumentirano pripovedjo »Oseminšti-
rideset« je bil predstavljen Janez Vipotnik.
Pisatelj Ivan Potrč je predstavil knjigo »Na
krilih sanj« kot mladinski roman avtorja
Franca Šetinca.
Vsak je tudi prebral odlomek iz svojega de-
la. Po predstavitvi je stekel pogovor o sloven-
ski kulturi in književnosti ter njeni problema-
tiki, ki se pojavlja v današnjem času. Kot pr-
vi je v razpravi sodeloval akademik dr. Josip
Vidmar, sledil mu je pesnik revolucije Matej
Bor in drugi.
Kulturno prireditev v dvorani je popestril
pevski zbor prosvetnega društva Miklavž.
Družabnega srečanja v šoli se je udeležila
celotna skupina slovenskih književnikov. Po-
leg že prej imenovanih avtorjev sta bila tukaj
še Branka Jurca in Ivan Bratko. Stekel je
sproščen razgovor med gosti in posamezniki,
domačin Franček Bohanec je ljubeznivo pod-
pisoval svojo knjigo Ilovica.
Za ugodno počutje in dobro razpoloženje
so poskrbele pridne roke dobrih kuharic, ki
so postregle z domačimi dobrotami, ki jih je
z degustacijo svoje zlate vinske kapljice kro-
nal znani zasebni vinogradnik Stanko Čurin
s Koga. M. r.
2 - DRUŽBA IN GOSPODARSTVO
5. marec 1987 —
TEDNIK
s PROGRAMSKE SEJE OBČINSKEGA SVETA ZSS PTUJ
DELAVCI POVEDALI VSE.
KAR JIH ŽULI
V več kot tri ure trajajoči razpravi so najodgo-
vornejši sindikalni delavci v občini opozorili na
vrsto vprašanj, ki zadevajo družbenoekonomski in
politični položaj delavcev. Največ besedi so name-
nili gospodarjenju, nekoliko manj pa so govorili o
obli.kah in metodah dela ter o tem, kaj narediti, da
bo sindikat postal učinkovit.
Po tradiciji pa so govorili sami sebi. Manjkali so
predstavniki ostalih DPO in DPS; prišel je le
družbeni pravobranilec samoupravljanja. Med
dvajsetimi dodatno vabljenimi se jih je le pet odz-
valo vabilu.
Predsednik občinskega sveta ZSS Ftuj Stanko
Debeljak je v uvodni razpravi podal kratko oceno
dela in spomnil na letošnje sindikalne naloge.
Med ostalim je poudaril na nujnost spreminjanja
razmer in mobilizacijo najširšega kroga delavcev.
S konkretnimi prispevki je razpravo obogatilo
kar šestnajst sindikalistov. Rozina Markovič iz
Majšperka je opozorila na življenjske in delovne
razmere 1652 delavcev, ki delajo v tekstilni in
usnjarski industriji v občini. Tempo te proizvodnje
je hud, delavci zarade evropskih norm izkoristijo
od 98 do 99 odstotkov delovnega časa, poprečje za
Jugoslavijo je 50 odstotkov. Toliko pa je tudi de-
lavcev, ki se upokojijo po redni poti, vse ostalo so
invalidski upokojenci. V TVI Majšperk bodo nuj-
no morali posodobiti proizvodnjo, dobiti nove
prostore za predilnico.
Razpravo je sklenila s prepričanjam, da delavci
TVI svoje akumulacije ne bodo izgubili, saj znajo
in hočejo delati. Pri tem je imela v mislih dajatve
za manj razvite kraje, ki bi, če bi jih znižali, lahko
bistveno popravile stanje v naši tekstilni in usnjar-
ski industriji. S temi denarji pa bi lahko prišli tudi
do novih strojev. Odpisanost le-teh je v TVI že 92
odstotkov!
Mirka Murata, predsednica osnovne organizaci-
je delavcev na področju samostojnega osebnega
dela v občini Ptuj, je povedala, da dela pri ptuj-
skih obrtnikih 723 delavcev, od tega jih je v sindi-
kat včlanjenih okrog 500. Opozorila je predvsem
na problem, da so nekateri delavci, zaposleni pri
obrtnikih lani, dobili manj kot je znašal zajamčeni
osebni dohodek. Želijo si predvsem, da bi se po
svojem ekonomskem položaju izenačili z delavci v
združenem delu.
Katica Kašman je razpravljala o položaju ptuj-
skega kmetijstva. Kombinat je v prejšnjem letu do-
segel zadovoljivo fizično rast proizvodnje, letos pa
se bodo usmerili v kakovost in izvoz.
Janko Mlakar je vprašal, če bomo letos lahko
dosegli 6 odstotno fizično rast v kmetijstvu ob taki
inflaciji, ki zmanjšujejo njegovo intenzifikacijo.
Zmanjšuje se interes za kratkoročno in dolgoro-
čno vlaganje in to kljub manjši obrestni meri. Gle-
de vpliva sindikata je menil, da bo potrebno aktiv-
nosti še okrepiti, saj v današnjih razmerah ne mo-
remo dopuščati, da bi se določene odločitve spre-
jele mimo sindikata.
Ivan ŠumandI, predsednik občinskega odbora
sindikata delavcev v vzgoji in izobraževanju ter
znanosti, se je dotaknil povezovanja med vrtci in
osnovno šolo ter slednjo in srednješolskim cen-
trom. Poleg tega je opozoril na kritičen položaj
prosvetnih delavcev, ki se danes upokojujejo, nji-
hova pokojnina pa ne znaša niti toliko, da bi si
plačali sobo v domu upokojencev.
Vladka Žarkovič je menila, da bi v že omenje-
nem odboru morali upoštevati tudi predloge, ki
prihajajo od delavcev v vzgojnovarstvenem zavo-
du. Zahtevala je tudi, da se končno uredi vpraša-
nje kolonije v Biogradu, saj bi s tem lahko ustre-
zno rešili tudi šolo v naravi.
Edi Kupčič se je zavzel za boljše delo sindikalne
delegacije v DPZ. Kljub temu, da nikoli niso bili
brez stališč, so uspeli le z redkimi predlogi. Poleg
tega je menil, da bi se tudi v zboru združenega de-
la moral bolj uveljaviti sindikalni glas.
Robert Miihič je obnovil staro resnico, da so de-
legacije pogosto prepuščene same sebi. Podprl je
sindikalno izobraževanje. Minka Muanda je govo-
rila o »pritiskih«, ki jih je bila deležna, ko je opo-
zorila na ustavnost in zakonitost, ki ju je potrebno
upoštevati pri sestavi odlokov.
F"ranc Gabrovec je govoril v inrenu delavcev
gradbeništva, stanovanjskega in komunalnega go-
spodarstva občine. Krizno stanje traja že nekaj let,
poleg slabih pogojev dela imajo delavci v gadbeni-
štvu tudi slabe plače. Srednjeročni plan je gradbe-
ništvo odpravil z devetimi vrsticami. Investitorji
pa njihov položaj dodatno slabšajo, ko dela odda-
jajo drugim gradbenikom. Gradbinci podpirajo ta-
ko organizacijsko obliko, ki bo dajala boljše oseb-
ne dohodke, pri tem pa ni nujno, da bi prišlo do
fizične povezave. Navdušujejo se za dohodkovno
povezavo.
Poleg tega je podvomil v to, da bodo do 30. 6.
usklajeni samoupravni splošni akti z določili obeh
dogovorov in da bodo že od prvega julija osebni
dohodki urejeni po novem. Vprašal je, kako to, da
je v naši družbi toliko navdušenja za formalne re-
šitve, izvajanja pa tako in tako ni. Glede najrazli-
čnejših ekonomskih elaboratov je bil mnenja, da
gre pogosto za politično potegavščino ~ namig,
da bodo delavci dobili boljše osebne dohodke. S
tem pa so že »prisiljeni« glasovati »za.«
Dimče Stojčevski, družbeni pravobranilec samo-
upravljanja, je opozoril na razpravo o ustavnih
spremembah, ki ne sme ostati v krogu družbeno-
političnih delavcev. Letos čaka družbene pravo-
branilce veliko nalog. Lotili se bodo skrbi za inva-
lide v delovnih organizacijah, pogledali kako se
dodeljujejo kadrovska stanovanja in kaj je z me-
lioracijami.
Verica Turk je govorila v imenu 1000 zdravstve-
nih delavcev, ki jih moti etiketa nenasitnih porab-
nikov družbenega denarja. Potrebe po kurativi so
iz leta v leto večje, poleg tega pa bi si zdravstveni
delavci morali določen dinar prislužiti tudi s soli-
darnostjo.
Na dejavnost sindikalnik aktivistov je spomnil
Simon Pešec, Kristina Antolič pa je predstavila
aktivnosti občinskega odbora sindikata delavcev
trgovine, ki je lani ponovno organiziral izbiro naj-
bolj prijaznih trgovin v različnih strokah.
V Agisu so letos začeli »črno«, je povedal Mar-
ko Potočnik. Predstavil je težave pri spremljanju
zaključnega računa ter opozoril na zaplete (pono-
vne) glede delitve. V Agisu pa imajo težave tudi
zaradi delavcev z zmanjšano delovno sposobnost-
jo-
V sindikatih in tudi v drugih okoljih sprejema-
mo veliko sklepov, ki pa pogosto ne pridejo do
sindikalnih skupin, je med drugim povedal Vlado
Has, predsednik medobčinskega sveta ZSS za Po-
dravje. Za boljše sindikalno delo nujno potrebuje-
mo usposobljene sindikalne delavce, zato j"* po-
trebno nadaljevati z sindikalnim izobraževanjem.
Tudi na razne pritiske bomo z izobraženo in izku-
šeno silo bolje odgovarjali, poleg tega bomo raz-
polagali z močjo argumenta.
Vlado Has je v nadaljevanju govoril tudi o aku-
mulaciji, kateri je potrebno v tem obdobju dati vso
prednost.
Sindikalno skupščino so sklenili s sprejemom
poslovnika in statutarnega sklepa ter sklepa o
ustanovitvi občinskega sindikalnega priznanja —
plakete. MG
Aktivnosti v ptujskih sindikatih
Svet za vprašanja delitve dohodka in osebnih
dohodkov pri občinskem svetu ZSS Ptuj je pozval
delovne in temeljne organizacije združenega dela,
da obravnavajo predlog Družbenega dogovora o
spremembah in dopolnitvah družbenega dogovora
o skupnih osnovan in merilih za samoupravno
urejanje odnosov pri pridobivanju in delitvi do-
hodka v SFRJ in v SR Sloveniji, ki sta objavljena v
Poročevalcu Skupščine SR Slovenije, z dne 12. 2.
1987.
Spremembe v obeh družbenih dogovorih teme-
ljijo na določbah novega zakona o celotnem pri-
hodku in dohodku. Z uveljavitvijo navedenega za-
kona bosta pričela veljati tudi oba družbena oogo-
vora. Dogovora bosta sprejeta v skupščinah SFRJ
in SRS po hitrem postopku, zato je čas za razpra-
vo omejen. Ni potrebno posebej poudariti po-
membnost obeh dogovorov. V občinskem svetu
ZSS Ptuj pričakujemo, da bodo strokovne službe v
delovnih in temeljnih organizacijah združenega
dela temeljito proučile oba predloga. Morebitne
pripombe in stališča k obema dogovoroma so dol-
žne delovne in temeljne organizacije združenega
dela posredovati do 9. marca občinskemu svetu
ZSS Ptuj, ki jih bo posredoval Republiškemu sve-
tu Zveze sindikatov Slovenije ter skupini delega-
tov občine Ptuj za republiško skupščino.
V pripravi so tudi dopolnitve samoupravnih
sporazumov dejavnosti. Razprava o spremembah
sporazumov bo potekala do konca marca. Po ro-
kovniku se do 6. aprila opravi že verifikacija spre-
jema sporazumov dejavnosti. V delovnih in temelj-
nih organizacijah združenega dela bo potrebno na
podlagi omenjenih sprememb dopolniti samou-
pravne splošne akte do 15. junija.
Delovne in temeljne organizacije združenega
dela opozarjamo, da so roki za izvedbo aktivnosti
kratki, kajti s 1. julijem moramo skladno z zako-
nom o celotnem prihodku pripraviti spremembe in
dopolnitve samoupravnih splošnih aktov ter na ta
način zagotoviti samoupravno urejanje delitve do-
hodka in čistega dohodka.
PRIPRAVE NA DAN PROSVETNIH DELAV-
CEV PTUJSKE OBČINE
Včeraj, 4. marca, je Občinski odbor sindikata
delavcev vzgoje, izobraževanja in znanosti Ptuj
razpravljal o vsebinskih in organizacijskih pripra-
vah na Dan prosvetnih delavcev občine Ptuj, ki bo
v Kidričevem 27. marca. V ta namen imajo osno-
vne in srednje šole ter vzgojno varstvena organiza-
cija tudi nalogo, da pravočasno predložijo uteme
Ijene predloge za priznanja dr. Franja Žgeča, ki se
podeljujejo najzaslužnejšim pedagoškim delav.
cem.
Na seji občinskega odbora sindikata, na kateri
so sodelovali tudi predsedniki osnovnih organiza-
cij ZSS, so razpravljali tudi o nalogah priprav in
udeležbe na pohodu »Po poteh revolucije —
Mostje '87«, ki bo 25. aprila.
GRADIVO ZA KNJIGO »PO TITOVIH PO.
TEH« ODHAJA V TISK
V Cakovcu je 27. februarja zasedal uredniški
odbor za knjigo »Bratske občine po Titovih poteh
bratstva in enotnosti 1961 — 1986«, ki ea vodi gla-
vni in odgovorni urednik Franc FIDERSEK iz
Ptuja. Na seji so pregledali večino predloženega
gradiva in se skupaj s tehničnim urednikom Ne-
venkom PERINOM iz Cakovca dogovorili za idej-
no rešitev naslovne strani, vezavo, tisk ipd. Knjiga
bo tiskana v znani čakovski tiskarni »Z.rinski«, ki
je bila najugodnejši ponudnik v ceni, kvaliteti in
roku. Njen izid je določen za 23. april 1987, na
dan 25. obletnice pričetka delavskih Srečanj brat-
stva in prijateljstva, ki so se pričela v občini Ptuj.
Programsko zasnovo je pripravil znani in zaslužni
sindikalni delavec občine Cakovec Vladimir KA-
PUN. Prednaročila sprejemajo občinski sveti Zve-
ze sindikatov, prednarocninsKa cena je 3.500 din.
SVET AKTIVA SINDIKALNIH AKTIVISTOV
Na seji sveta aktiva sindikalnih aktivistov so
konkretizirali naloge in zadolžitve, ki jih je sprejel
letni zbor aktiva koncem leta 1986. Razpravljali so
o osnutkih.statutarnega sklepa in poslovnika ob-
činskega sveta ZSS Ptuj ter oblikovali predloge, ki
jih je Občinski svet ZSS Ptuj na svoji letni pro-
gramski seji 26. februarja v celoti upošteval. Do-
govorili so se o obisku ostarelih in bolnih sindikal-
nih aktivistov ter imenovali komisijo za stike s sin-
dikalnimi aktivisti, ki jo vodi Jože SOTLAR. Ime-
novali so tudi komisijo za družabno življenje in
rekreacijo članov aktiva, ki jo vodi Albin Pi§I'K.
Sprejeli so sklep o sklicu zbora vseh članov aktiva
sindikalnih aktivistov, ki bo v aprilu 1987. Na zbo-
ru bodo obravnavali aktualna gospodarska in dru-
ga vprašanja v občini po sprejetih zaključnih raču-
nih ter o uresničevanju občinske resolucije 1987.
FB.
Tudi v Gumami razmišljajo o novi
samoupravni organiziranosti
Delavci temeljne organizacije
Gumarna, ki je ena izmed trinaj-
stih temeljnih organizacij v okvi-
ru delovne organizacije Sava
Kranj, naj bi se v kratkem odlo-
čali o novi samoupravni organi-
ziranosti, so med drugim pove-
dali na pogovoru s predstavniki
občinskega sveta ZSS Ptuj, ki je
bil 25. februarja. Zahteva jo
predvideni prenos proizvodnega
programa avtozračnic za tovorna
vozila in kmetijske stroje iz Save
Semperita, ki je vključen tudi v
mednarodni koncern Continen-
tal.
Ptujska Gumarna je ena izmed
stotih tovrstnih organizacij v Ju-
goslaviji, ki kljub kakovostni
proizvodnji in pomembnemu de-
ležu za jugoslovansko avtomobil-
sko industrijo že nekaj let išče
pot iz ekonomskih težav. Prvi sa-
nacijski program so sestavili že
leta 1981, v kranjsko Savo pa so
se vključili pred štirimi leti. Po
zadnjem izračunu, opravili so ga
v kranjski Savi, je kar 90 odsto-
tkov njihovih izdelkov nerenta-
bilnih, uspešnejši pa so pri izdel-
kih guma-kovina, ki jih tudi izva-
žajo.
Za novo organiziranost, pred-
videna je delovna enota, se ne
bodo odločili čez noč, ampak bo-
do počakali na ekonomski izra-
čun. Pomembno odločitev pri
tem bodo imeli zaposleni in sin-
dikat kot zaščitnik delavskih in-
teresov.
Odgovorni v temeljni organi-
zaciji so prepričani, da jim samo
novi program lahko zagotovi bo-
dočnost, s tem pa tudi socialno
varnost čez 420 zaposlenih, ki
danes za to, ker so solidarni do
starega nerentabilnega proizvod-
nega programa in do delavcev, ki
bi jih sicer morali odpustiti, pre-
jemajo nižje osebne dohodke.
Na koncu naj še poudarimo,
da gre v primeru Gumarne za pr-
va javna razmišljanja o spre-
membi samoupravne organizira-
nosti in da bodo o tem v kratkem
razpravljali strokovni delavci.
Poleg tega so povedali, da jih ze-
lo motijo razne govorice o njiho-
vem bodočem razvoju in organi-
ziranosti, ki so brez prave osnove
in prihajajo iz vrst odgovornih
gospodarskih in družbenopoliti^
čnih delavcev, ki bi že po dolž-
nosti morali pokazati večje zani-
manje za usodo tega več kot štiri-
stočlanskega kolektiva.
V drugem delu pogovora, na-
menili so ga sindikalnemu gradi-
vu na temo samoupravna organi-
ziranost združenega dela, pa so
opozorili na naloge sindikata v
tej razpravi. Razprava v ptujski
Gumami je že druga, ki jo je or-
ganiziraj ptujski sindikat.
Danes (petega marca) bo po-
dobna razprava še v Agisu, jutri
pa v Komunali, gradbeništvu in
prometu. Organizirali jo bodo
tudi v TGA Kidričevo.        I^j^
Spremembe v samouprav-
nem organiziranju morajo te-]
meljiti na strokovnih podla-,
gah. Zato morajo organizacije^
sindikata, oziroma njihovi iz--
vršni odbori v temeljnih in dru-
gih organizacijah dosledno
zahtevati od samoupravnih, i
predvsem pa od poslovodnih]
organov, da jih pripravijo. Sa-\
mo vsebinsko zasnovana stro-.
kovna podlaga je lahko osnova ,
za oceno proizvodne, tehnolo-.
ške, ekonomske in družbene,
upravičenosti spremembe sa-^
moupravne organiziranosti.    \
Zbor KBM sprejel zaključni račun
in predlog delitve skupnega dohodka
v petek, 27. februarja, so delegati na 5. seji zbora KBM sprejeli poročila o
poslovanju banke in njenih organov upravljanja, sprejeli zaključni račun banke
za leto 1986 ter planske dokumente banke za leto 1987. Ker smo o poslovanju
banke in poslovni enoti Ptuj že poročali, tokrat pišemo o zaključnem računu in
razdelitvi skupnega dohodka banke.
Na seji zbora banke je bilo ocenjeno, da je banka tudi v dohodkovnem
smislu v preteklem letu ugodno poslovala. Dosegla je 42,5 mid din prihodkov,
imela 31 mid din odhodko\ in dosegla 11,5 mid din skupnega dohodka.
Globalno gledano so plačane obresti gospodarstva, ki prevladujejo, (62%)
zaradi politike razbremenjevanja gospodarstva narastle znatno počasneje od
inflacije (1-165), le neznatno prispevale k čistemu finančnemu rezultatu. Popre-
čna aktivna obrestna mera za vse kredite je lani znašala le 31,5%. Na visoki
skupni dohodek so vplivale predvsem obresti od plasiranja likvidnostnih viškov
na trgu denarja, od koder je banka prejela 12,7 milijard din obresti, (1-565) ter
od pozitivnih tečajnih razlik (2,5 mid din), ki jih zaradi spremenjenega devizne-
ga režima sploh ni načrtovala.
Odhodki banke niso dosegli načrtovanih (1-99), ker so se v drugem polletju
nekoliko znižale obresti na vezana sredstva v banki. Tudi med odhodki prevla-
dujejo obresti (71 %). Njihova struktura pa je bistveno drugačna, saj prevladuje-
jo izplačane obresti občanov (54 %). Delež sredstev občanov v banki se je dvi-
gnil že na 40 % (v PE Ptuj celo 48,5 "o), pripis obresti na vse vloge občanov pa je
v banki znašal 8,3 mid. (v PE Ptuj 1,6 mid).
Med plačanimi obrestmi drugim bankam, ki znašajo 39 %, prevladujejo
obresti Narodni banki Jugoslavije za koriščeno primarno emisijo, katere pa
banka zaradi dobre lastne likvidnosti ni koristila v celoti.
Glede na določeno nizko obrestno stopnjo za sredstva gospodarstva (4 %)
je le-to dobilo zanemarljiv znesek obresti.
Med odhodki banke imajo visok porast negativne tečajne razlike, ki izvira-
jo iz deviznega neravnovesja v SR Sloveniji in jih pokriva Združena banka. Ne-
gativnih tečajnih razlik, ki bi bremenile odhodke banke, skorajda ni.
Za delovno skupnost je bil razporejen planirani znesek sredstev, saj je iz-
polnila oz. celo presegla svoj program dela. Osebni dohodki, sklad skupne po-
rabe in drugi omejeni izdatki so v okvirju dovoljenih rasti.
Skupni dohodek, ki je znašal 11,5 mid din, bi bil še višji, če ne bi ustanovi-
teljicam banka izvozno usmerjenim in kmetijskim organizacijam znižala obresti
v višini 3,1 mid din.
Na tej seji je zbor banke dokončno razporedil dohodek tako, da bo ustano-
viteljicam poleg akontacije skupnega dohodka med letom (v višini 2 mid) še vr-
njeno cca 2,5 mid din.
Pri delitvi skupnega dohodka mora banka obvezno oblikovati sklad soli-
darne odgovornosti in rezervni sklad oboje v skupni višini 4,85 mid din. Zaradi
posodobitve poslovanja v KBM je namenjen del skupnega dohodka v znesku
1,7 mid din v sklad osnovnih sredstev. Iz tega so namenjena sredstva tudi za
razširitev in posodobitev poslovanja na področju PE Ptuj. O tem pa bomo po-
drobneje poročali v okviru plana poslovanja za leto 1987.
Franc LUKMAN, mag. oec.
Uspešno delo sklada za zaposlitve
Sklad za nove zaposlitve v go-
spodarstvu občine Ptuj je po
manj kot letu dni obsto^ja že po-
kazal prve pozitivne učinke. De-
legati skupščine, ki so se 24. fe-
bruarja sestali na drugi redni se-
ji, so z dobro udeležbo in pestro
razpravo dokazali, da se v skladu
resnično stikajo interesi gospo-
darstva. V sklad je lani pristopilo
71 od 79-tih organizacij združe-
nega dela, poleg teh pa še Kre-
ditna banka Maribor — poslo-
vna enota Ptuj in Izvršni svet
Skupščine občine Ptuj. Letos se
je za članstvo odločila še Agiso-
va temeljna organizacija Preci-
zna mehanika, medtem ko v sed-
mih tozdih o tem še razmišljajo.
V PTT Tozd Promet Ptuj in v Pe-
rutninini temeljni organizaciji
Ptujska tiskarna članstvo še ved-
no odklanjajo zaradi slabega fi-
nančnega stanja v obeh tozdih, s
predstavniki tozdov EKK Ptuj-
sko polje Dornava, Dravsko po-
lje Kidričevo, Trgovina in Halo-
ški biser ter z Labodovo temelj-
no organizacijo Delta pa se bodo
funkcionarji sklada ponovno po-
govarjali o možnostih, da posta-
nejo članice sklada.
Lani so članice združile v
sklad nekaj nad 210 milijonov
dinarjev, ta denar pa posodile
Planikinemu tozdu Tovarna obu-
tve v Majšperku in Čevljarski de-
lavnici Kidričevo. Oba investicij-
ska programa sta bila po temelji-
ti presoji v izvršnem svetu, banki
in izvršilnem odboru sklada oce-
njena kot najprimernejša za ures-
ničevanje osnovnega namena
sklada — za odpiranje novih de-
lovnih mest. Čevljarska delavni-
ca je dobila 71 milijonov dinar-
jev za investicijo, ki je dala mož-
nost za 71 novih zaposlitev. Inve-
sticija je zaključena, priučevanje
delavcev se je že pričelo, vendar
teče postopoma. Tozdu Tovarna
obutve v Majšperku je bilo zago-
tovljenih lani le 138 milijonov di-
narjev, 142 milijonov dinarjev pa
je predvidenih v letošnjem finan-
čnem načrtu sklada. Investicija v
Majšperku pomeni 322 novih de-
lovnih mest, s tem da so že lani
na novo zaposlili 119 delavcev.
Vsi podpisniki sporazuma svo-
jih obveznosti niso pravočasno
poravnali, kljub številnim pro-
šnjam in prepričevanjem. Med
temi so temeljni organizaciji Ob-
dravskega zavoda Veterinarstvo
in Živinoreja ter temeljna organi-
zacija Gozdnega gospodarstva
Maribor Gozdarstvo Ptuj in te-
meljna organizacija kooperantov
Gozdarstvo Ptuj. Le delno pa sta
svoje obveznosti poravnala Peru-
tnina tozd Commerce in Pleskar.
Na drugi strani pa je ugotovitev,
da so temeljne organizacije To-
varne glinice in aluminija združi-
le v sklad več denarja kot je bila
njihova obveza.
Iz zaključnega računa sklada
je razbrati, da ta posluje brez
stroškov. Funkcionarji ne preje-
majo nadomestil za svoje delo,
ostale obvezne stroške pa pokri-
vata občinski proračun in Kre-
ditna banka Maribor — Poslo-
vna enota Ptuj, Sklad združuje
sredstva šele takrat, ko se pojavi
potreba, združevalci imajo denar
na svojih računih in ga lahko tu-
di uporabljajo kot obratna sred-
stva. To pomeni, da gre za dobro
gospodarjenje, ki pa je seveda
odvisno od vsakega posamezne-
ga združevalca.
Delegati so na skupščini spre-
jeli okvirni program dela za le-
tos, ki pa se bo glede na predlo-
žene investicijske programe za-
gotovo spreminjal. Zaenkrat je
dokončno odločeno, da bo To-
varna obutve Majšperk prejela
drugo tranšo posojila iz letos
združenih sredstev, ostale štiri
predlagane investicije pa bo po-
trebno še oceniti. Svoje predloge
so posredovale ptujska Opekar-
na, temeljna organizacija Kovin-
ska obdelava in Perutnina te-
meljna organizacija Mesna indu-
strija. Skupno bi s prenovo, raZ;
širitvijo zmogljivosti in novimi
programi lahko te temeljne orga-
nizacije na novo zaposlile 199
delavcev. Izvršilni odbor sklada
bo skupaj z izvršnim svetom in
banko pregledal investicijske
programe in se na podlagi stro-
kovnih ocen odločil, katera od
investicij izpolnjuje pogoje za
dodelitev posojila iz sredstev
sklada za nove zaposlitve. Seve;
da program z omenjenimi štiriin'
predlogi ni zaključen. Najbrž se
bodo pojavili še drugi interesen-
ti, o njihovih predlogih bo praV
tako odločal izvršilni odbor.
Delegati so zahtevali, da mo-
rajo vsi, ki so ali bodo prejeli p^'
sojilo, podati pisno poročilo "
uresničitvi programa, posebej še
o zaposlovanju nezaposlenih
o sodelovanju s skupnostjo ^'^
zaposlovanje.
N. Dobljekaf
Okvirne potrebe sklada za
letos so 490 milijonov dinarjev,
glede na že prijavljene investi-
cije. Po finančnem načrtu naj
hi predvidoma združili nekaj
nad 351 milijonov dinarjev.
Razlika med obema številka-
ma ni zaskrbljujoča, saj gre za
okvirna predvidevanja, posa-
mezne investicije pa bo treba
temeljito pregledati, saj mora-
jo izpolnjevati določene pogo-
je, da dobijo posojilo. Načelno
naj bi posojilo za eno novo de-
lovno mesto znašalo 1,75 mili-
jona dinarjev kar je 0,5 odstot-
ka od letno združenih sredstev.,
TEDNIK r
5. marec 1987
SESTAVKI IN KOMENTARJI - 3
»Mladina je naša sedanjost«
Veliko Vlahovič
7. marca mineva dvanajst let,
odkar smo se poslovili od narod-
nega heroja, nosilca najvišjega
priznanja za osvoboditev Špani-
je, španskega borca, revolucio-
narja, marksističnega publicista,
teoretika, Titovega sodelavca in
soborca Veljka Vlahoviča.
Po velikanu naše revolucije se
imenuje tudi Srednja kovinarska,
metalurška in kmetijska šola
Ptuj. Da bi se čimbolj dostojno
oddolžili spominu njegovega
imena, smo se s spominsko uro
spomnili njegove življenjske po-
ti. Obenem smo na razstavnem
prostoru pripravili razstavo o ži-
vljenju in delu našega vzornika.
Med črnogorskimi .gorami je
22. septembra 1914 v družini
Vlahovičev v majhni gorski vasi-
ci Trmanje priveical na dan fanti-
ček, ki so ga poimenovali Veljko.
Tukaj je mladi Veljko preživel
svoje mladostne dni in dobil pr-
ve življenjske izkušnje. Pod vpli-
vom revolucionarne družine se
mu je vtisnila v zavest misel: ne
le živeti, temveč svet tudi spremi-
njati. Kot ponosen Trmanjec se
je zavedal, da je znanje največje
človekovo bogastvo. Bil je zalju-
bljen v svoje ljudi, domače plani-
ne, doline.
Kmalu seje odpravil v svet na-
birat znanje. Kot mlad študent je
postal ugleden član naprednega
študentskega gibanja. Leta 1933
je bil sprejet v SKOJ, dve leti
kasneje pa so ga sprejeli v KPJ,
kjer je postal aktivist naprednega
študentskega gibanja. Obenem je
sodeloval tudi kot neposredni
sodelavec in organizator akcij
beograjskih študentov proti faši-
stičnemu osvajanju. Zaradi svo-
jega nemirnega in revolucionar-
nega značaja je bil večkrat areti-
ran in pogosto preganjan. Z na-
daljevanjem študija strojništva v
Beogradu, Pragi, Sorboni in
Moskvi je nadaljeval svoje revo-
lucionarno delo izven domovine.
Skupaj z Lolo Ribarjem je so-
deloval pri organizaciji kongresa
študentov za mir v Ženevi 1936.
leta.
Po prihodu Franka na čelo
španske oblasti je z vsemi svoji-
mi močmi pomagal španskemu
ljudstvu v boju za svobodo. V
španski republikanski vojski je
postal komisar bataljona balkan-
ske internacionalne brigade. 14.
februarja 1937 je bil v bitki na
Harami hudo rajjjen. Za svoje
zasluge in prizadevanja v špan-
ski državljanski vojni je bil odli-
kovan z najvišjim priznanjem.
V času bivanja v Franciji je bil
izbran za predstavnika C K
SKOJ v komunistični mladinski
Internacionali.- Njen sekretar je
ostal vse do razpustitve Interna-
cionale leta 1943. Po izbruhu
vojne v domovini je bil zadolžen
za propagando NOB v svetu.
Z Durom Salajem sta leta 1941
ustanovila v Moskvi radijsko po-
stajo Svobodna Jugoslavija, ki je
bila neprestano povezana z vr-
hovnim štabom. Po osvoboditvi
Beograda 1944. leta se je vrnil
med svoje ljudi, gore, doline, ki
jih je vedno zelo občudoval. Po
vojni je vse svoje moči usmeril v
izgradnjo nove, pravičnejše Ju-
goslavije. Zaradi svojih zaslug je
27. II. 1953 postal narodni he-
roj.
Poleg revolucionarnega dela
pa je našel čas tudi za književno
ustvarjanje. Napisal je več študij
o ideološko-teoretičnih vpraša-
njih marksizma in leninizma. pi-
sal pa je tudi o Črni gori, o njeni
hrabri zgodovini, o časih, v kate-
rih so krčili gozdove in pobijali
ljudi, o svobodi . . . Kljub revolu-
cionarnemu značaju je ohranil
dušo pesnika.
Vse življenje, kjerkoli je bil in
karkoli je delal, je vedno mislil
na mlade, se z njimi pogovarjal,
razpravljal, pisal o njih in jim
vlival pogum. Vedno je trdil, da
je mladina ne le naša prihod-
nost, ampak predvsem sedanjost.
Mladi so ga zmeraj z zanima-
njem poslušali, saj jim ni nikoli
»pridigal«, ampak se je z njimi
pogovarjal kot enak z enakimi.
Poudarjal je, da jim ne smemo
obljubljati življenja v izobilju in
brezdelju, temveč jih moramo
pripraviti na vse tegobe, krivice
in nasilja, ki jih bodo v življenju
doživljali. Izbrati si morajo svojo
pot, da bodo znali ceniti dobro
in slabo in vse, kar jim je dala
starejša generacija revolucionar-
jev.
Veljko se je boril za dobro svo-
jega naroda. Vse življenje je bil
velik boj, naporen, veličasten.
V vsaki školjki se ne najde bi-
ser, toda naš Veljko je bil človek
neprecenljive vrednosti, veliko
srce, ki je bilo za naš narod.
MIR Zlatko
ŠKORJANEC Robert
SKMKŠ Veljka Vlahoviča Ptuj
Pustna predstavitev Ptuja Ljubljančanom
Razstava Pričevanja in zakladi Ptuja in Ormoža
še vedno različno odmeva v slovenski javnosti in v
zadnjem času dobiva nekoliko več publicitete in
gledalcev, čeprav ugotavljamo, da srno Ptujčani
tudi tokrat nekako odrinjeni, oziroma, da je gale-
rijski prostor v Cankarjevem domu za tako obse-
žno predstavitev skrajno neprimeren. Dragoceni
eksponati iz Ptuja in Ormoža tako žal izgubljajo
na pomenu, nam pa ostaja še enkrat tisti znani pri-
okus grenkobe, ker smo pač iz drugega, nelju-
bljanskega konca.
Žal pa tudi s samo grafično podobo razstave —
kot so plakat in notranja dekoracija — ne moremo
biti zadovoljni. Kaže, da nismo imeli srečne roke z
izborom avtorjev. Sicer pa, veliko različnih ocen
je, tudi tistih najbolj kritičnih in ogorčenih, pa po-
hvalnih. Potrebno je reči, da so delavci muzeja
svojo nalogo dobro in hitro opravili in še to, da v
petek, 27. februarja, ko so prišli s kombijem v Lju-
bljano po katalog razstave, le-ta še vedno ni bil na-
tisnjen.
Petek pa je bil v Ljubljani še v znamenju ptuj-
skega kurentovanja s predstavitvijo kurentov, kop-
jašev in naših folklornih skupin ter modno revijo,
ki je bila v pasaži Maximarketa.
mš
Bodite dobri sindikalni aktivisti!
Tako je ob koncu svojega na-
govora zaželel slušateljem Sindi-
kalne šole Ptuj Stanko Debeljak,
predsednik OS ZSS Ptuj na
sklepnem pogovoru s slušatelji,
ki je bil v torek, 24. februarja, v
delavskem domu Franca Kram-
bergerja v Ptuju. Na pogovoru
so sodelovali tudi predstavniki
občinske skupščine in drugih
DPO, družbeni pravobranilec sa-
moupravljanja in direktorji ne-
katerih OZD.
Sindikalno šolo je začelo red-
no obiskovati 24 slušateljev in
prav toliko jih je šolo tudi konča-
lo. Izvedli so 117 učnih ur te-
meljnega in dopolnilnega pro-
grama. Udeležba na predavanjih
je bila izredno dobra, kar 89,5
odstotna. 7 slušateljev ni manj-
kalo niti enkrat, le 2 slušatelja
sta bila po udeležbi pod 70 %, vsi
drugi pa so imeli nad 80 odstot-
no udeležbo. Vsak slušatelj je na-
pisal tudi zaključno pisno nalo-
go, ki jih bodo ocenili, tri naj-
boljše pa nagradili s knjigo. Iz-
vedli so tudi anketo o pripravlje-
nosti delovanja na posameznih
področjih sindikalne aktivnosti.
Nekateri so izrazili tudi željo po
nadaljnjem izobraževanju v sin-
dikalni šoli. »Bil je v sindikalni
šoli, boste verjetno večkrat sliša-
li. Ce boste dobro delali, bo to
slišati kot pohvala, če slabo, pa
kot graja,« je dejal Feliks Bagar,
sekretar OS ZSS Ptuj in nepo-
sredni organizacijski vodja šole.
Stanko Debeljak je slušateljem
govoril predvsem o vlogi sindi-
kata pri uresničevanju gospodar-
ske stabilizacije, krepitvi samou-
pravljanja, boljše samoupravne
organiziranosti in na področju
socialne politike. Ervin Hojker,
podpredsednik OS ZSS, pa je
opozoril predvsem na tovarištvo
in prijateljstvo med delavci in pri
tem morajo biti sindikalni aktivi-
sti za vzor.
V imenu slušateljev sta govori-
la Jože Šešerko, predsednik sveta
slušateljev, ki je ocenil delo šole
in poudaril, da so bila vsa preda-
vanja kakovostna in zanimiva,
ter Marjan Lenart, sekretar akti-
va slušateljev, ki je kritično
ošvrknil nekatere vodilne v
OZD, ki navzven prikazujejo, da
je vse v najlepšem redu, od de-
lavcev pa slišiš nasprotno, tudi o
nesamounravnih poteh.
Jože Botolin, predsednik izvrš-
nega sveta SO Ptuj, je slušatelje
predvsem seznanil s problemi, s
katerimi se bomo v letošnjem le-
tu 'srečevali v ptujski občini pri
uresničevanju resolucije za leto
1987. Pri tem je kritično ocenil
razmere na posameznih področ-
jih, od pretiranih izplačil OD v
decembru lani, lažne sociale in
pomanjkljivih samoupravnih ak-
tov do predrage družbene nad-
gradnje. Dimče Stojčevski, druž-
beni pravobranilec samoupra-
vljanja, je govoril o samoupravni
organiziranosti, pomanjkljivo-
stih v samoupravnih aktih in od-
govarjal na vprašanja slušateljev.
Ob koncu so slušateljem raz-
delili tudi listine o končani Sin-
dikalni šoli Ptuj.
FF
Stanko Debeljak govori slušateljem sindikalne šole
Foto: L. Cajnko
hodnost knjižnice, temveč za
bralce same.
Knjižnica je lani postavila kar
12 razstav in z njimi opozorila na
pomembne obletnice, pisatelje in
pesnike ter knjižne novitete. Po-
leg tega so organizirali literarni
večer in dramsko uprizoritev o
ljubezni med Dalijem in Galo.
Obe prireditvi sta bili na Borlu,
kjer se je obakrat zbralo po 400
obiskovalcev.
Tudi matična služba in odde-
lek potujoče knjižnice je opravil
veliko dela. Referent za matično
službo je lani obiskal kar 94 va-
ških, šolskih strokovnih, župmj-
iicrcncmuuivi
Brez krajevnega samoprispevka ni
razvoja, to se zavedajo v vseh krajev-
nih skupnostih. V krajevni skupnosti
Podlehnik se izteka dosedanje obdob-
je zbiranje sredstev in pričeli so že
priprave na izvedbo referenduma o
podaljšanju krajevnega samoprispev-
ka. Skupščina krajevne skupnosti je
že sprejela sklep, da bo referendum v
nedeljo, 12. aprila.
Priprave na podaljšanje krajevnega
samoprispevka potekajo ob ugotovi-
tvi, da je uspelo v minulem obdobju
uresničiti prav vse naloge, ki so jih za-
pisali v program. Še več, rešili so ne-
kaj problemov, na rešitev katerih v
tem obdobju niso računali. Kot pravi-
jo, jim je to uspelo zaradi posluha šir-
še družbene skupnosti, ki je tudi v nji-
hovem primeru, znala prisluhniti po-
trebam manj razvitih območij. O
opravljenih nalogah pri razvoju kraje-
vne skupnosti Podlehnik in o načrtih
na tem področju bomo obširneje po-
ročali v naslednjih številkah Tednika.
JB
sheme in številk. Nekaj delegatov pa je tudi izrazilo dvom, ali bodo
nove skupne službe v resnici prinesle toliko pričakovano in željeno
razumno porabo dinarja, tudi zdravstvenega.
Delegatskih vprašanj je bilo več. Žetalčane je zanimalo, kdaj bo-
do ponovno dobili zobozdravstveno ambulanto, krajani Kidričevega
se hudujejo zaradi delovnega časa lekarne v Kidričevem, ki je ob ma-
lici zaprta, delegati skupščine občine pa predlagajo, da bi v bodoče
delegati prejemali gradivo v enem paketu.
Pod točko razno, ko se skupščina običajno sklene, se je oglasila
Verica Turk iz tozd Osnovno zdravstveno varstvo s predlogom, da naj
bo skupščina z dne 27. februarja začetek razmišljanja o participaciji.
Za zdravstvene delavce je nehumana, saj morajo človeku, ki je bolan,
dobesedno dodatno vleči denar iz žepa. Najbolje bi bilo, da bi se za
znesek participacije povečala prispevna stopnja. V celotnem znesku,
ki ga dobi zdravstvo za vse oblike zdravstvenega varstva, je udeležena
z okrog tremi odstotki.
Predstavniki občinske zdravstvene skupnosti so obljubili, da bo-
do pobudo prenesli v Zdravstveno skupnost Slovenije. Če je bila pred
leti participacija vzgojni mehanizem, je v današnjih razmerah eko-
nomski. Torej, od prvega marca dalje ne hodite k zdravniku, če nima-
te v žepu vsaj 500 dinarjev!? Kot je povedal predstavnik reševalne
službe, je prispevek za prevoz z rešilnim avtomobilom že čez 2500 di-
narjev.
MG
Orožnik je pristopil k njej: »V imenu zakona, črnovojnik
'^ranc Marin mora z nama! Pomirite se! Povelje je povelje in pri nas
velja nobena izjema. Zbudite ga!«
Nič ni odgovorila, gledala je samo očeta, ki je nemirno hodil po
^obi, stopal v kuhinjo in stresal s praznim rokavom. Ni si upala pogle-
^^ti, ali se je Marin že zbudil. Nato je rekla orožnikoma:
»On je moj. Jaz sem z njim široka. Nikdo, niti cesar nima pravice
Zahtevati ga od mene. Ne dam ga! Ne dam ga!« Neprestano je pona-
vljala zadnje besede, orožnika sta se pogledala. Starejši je pristopil k
postelji, da bi jo odgrnil. Besno gaje sunila vstran. Sovraštvo je vstalo
v "jej kakor nevidna zver. Orožnika sta stopila v kot in se po nemško
"ekaj pogovarjala. Ona pa se je zakadila v očeta. Starec jo je z zasme-
"om odbil od sebe.
I     »Enaka pravica za vse! Jaz sem prej sam z gantarjev skotal po-
ovnjak vina na voz, zdaj pa še za pastirja nisem. Drugi pa so tačas za-
peljevali ottoke. Gospoda orožnika, ven z njim, hiša je moja.«
.    »Oče!« pahnil jo je od sebe, stopil k postelji in začel vleči iz nje
^^rina, ki se je pravkar prebudil.
ohi Srem sam. Pustite me!« Skočil je iz postelje in se začel naglo
^Dlačiti. Neznosna tišina je vladala medtem v prostoru. Vsi so stali
J^P'"S'Tiično. Micka je srepo gledala vanj. Ko je bil oblečen, je mirno
^ kla: »Ne pustim te. Edino jaz imam pravico do tebe. Noben cesar
storil tega zate, kar sem storila jaz, uboga kmečka hči, in nikomur
si dolžan tega, kar si dolžan otroku v meni.«
»Bomo že mi skrbeli zanj, če tega potepa ne bo nazaj.«
. Ni odgovorila na očetove besede, objemala je z blazno silo Mari-
^    jokala kakor otrok.
>>Pomiri se. Kmalu se vrnem. Saj vidiš, da moram iti.«
Odtrgal se je od nje, ki je brez besed omahnila na klop pri peči.
Oče pa je pristopil k njemu. »Jaz te nisem izdal. Žandarja ti lahko po-
vesta, da te nisem. Pravica pa mora biti.«
»Že prav. Skrbite zanjo. Če ji storite le trohico zalega, ubijem jaz
vas. — Srečno, Micka, varuj se. Kmalu se vrnem.«
»Srečno,« je zajokala še huje, skoraj že neznosno. V sebi je čutila
rušenje življenja, požgano tramovje tam, kjer je prej stalo svetišče. Vi-
dela je, da Marin ni bil preveč potrt, celo nekako zadovoljstvo mu je
videla v očeh. Sovražila ga je zato. On pa je bil rad, da se je rešil žen-
ske ječe, čeprav je vedel, da ga čaka vojaški zapor. Orožnika ga nista
uklenila, naglo je stopal med njima po blatni cesti, še je slišal tuleč
jok, pred njim pa je ležala cesta, ki je vodila tja, od koder morebiti ni
več vrnitve.
Ko so bili že pod vznožjem hribovja v ozki dolini, ki vodi proti
mestu, je prihitela Micka za njimi. Orožnika se nista hotela ustaviti,
šli so naprej v počasnem koraku, kakor bi se jim sanjalo. Marin je lo-
vil njene klice, ki so se podili skozi hladno pomladansko jutro. Ni
mogel razumeti njene ljubezni, vedno mu je bila tuja, zdaj mogoče še
bolj kakor prej. S težavo jih je dohitela, bila je razoglava in razmrše-
na. Ni se imela časa obleči, v rokah je nosila culo. Marin seje ustavil.
Orožnika sta gledala stran in požvižgovala.
»Kruh sem ti prinesla. Svež je, včeraj sem ga spekla. Piši mi, kje
boš, da te bom prišla obiskat. Pazi na zdravje.«
Marin je samo kimal, besede so se mu zdele preblede, da bi od-
govoril na njeno materinsko skrb. Strmel ji je v oči, dokler se mu ni
nasmehnila. Spremljevalca sta dala znamenje za odhod.
»Če boš ostal v mestu, ti bom prinesla svežega kruha. Pazi nase!
Pridi kmalu nazaj!«
Orožnika sta rožljala z orožjem. »Srečno!« »Srečno!«
Možje so krenili po kalužnati cesti, ki je bila vteptana med trav-
nike in njive. Dekle pa je ostalo kakor vkopano na mestu. Gledala je
za njimi, dokler niso izginili za ovinkom. Nato pa je glasno zavzdihni-
la in rekla: »Me ženske smo res reve, moški še smrt bolj ljubijo kakor
nas.« Počasi se je vračala, opazovala je mlado silje, ki je svetlo zelene-
lo po ogonih. Nič ni več rekla, mislila pa si je: »Me ženske smo kakor
zemlja, vse je iz nas, četudi nas vse tepta.«
Marina so vtaknili v vojaški zapor. Od časa, ko je prestopil prag
vojašnice in ga je objel smrdljivo topli vonj mračnih prostorov in člo-
veških senc, je prenehal misliti. Pokorno je čakal v umazani predsobi
neke pisarne, dokler ni prišel človek, ki ga je dolgo časa zmerjal z
najostudnejšimi psovkami, pretil mu z najostrejšimi kaznimi, obetal
mu vislice; nato je prišel drugi, ki je kričal še huje, slednjič so ga ven-
dar pahnili v ozek, teman prostor. Brez odpora je pocenil na tla, dasi
je menda nekje bil sedež ali ležišče. Ni občutil jeze, samo neutešljivo
hrepenenje po Mickinih očeh. Trdovratno je vztrajal v tej želji, dopo-
vedoval si je, da mora vsak čas priti ona z lučjo v roki in ga poklicati
k večerji. Culo so mu odvzeli v pisarni, hvalil je Boga, da je imel v že-
pu kos kruha, ki ga je odrezal od kolača na poti, ko je počival z orož-
nikoma in je z njima delil svojo popotnico. Ta kos kruha je poljubljal
in duhal ves čas. Dišal je sladko-grenkobno kakor njeno telo.
Ni vedel, koliko časa je prebil v zaporu. Bili so trenutki, ko seje
v njem vzpenjal obup, pa je spet plahnel v lagodno brezbrižnost. Sku-
šal si je dopovedati, da je ta samota zanj zdravilna, toda vedno znova
se je moral zatekati h koščku kruha. Bil je lačen, včasih je že zasadil
zobe vanj, sladke so bile drobtinice, ki so se mu odkrušile v ustih,
vendar ga je spet shranjeval. Bil mu je sveto znamenje zemlje in žene.
Počasi je spet oživljal v njem spomin na" mater in očeta. Včasih se je
obesil na zamreženo lino in strmel na dvorišče, kjer so vadili vojaki.
Izmučeni, sestradani ljudje, zelo stari in zelo mladi, — le malo je bilo
med njimi mož srednje starosti, — so cepetali, korakali, napadali, bo-
rili se kakor bitja, ki so izgubila pamet in jih oživlja le neki zelo okr-
njeni nalog, ki pa deluje v njihovo pogubo. Pred vrstami so stali lju-
dje, ki so pazili, da je vse to brezumno početje potekalo pravilno in
točno. Marin se je spuščal s svojega omrežja na gnusna tla kakor
ustreljena ptica.
Precej časa je minilo, da so se prvič odprla železna vrata njegove
ječe. Tedaj je videl, da je ves dolgi hodnik natrpan z gnusnimi kletka-
mi. Delili so hrano. Živalski kriki so se razlegali iz zaporov, ki so bili
prej mirni kakor grobovi. Mlad častnik, ki je nadziral delitev hrane, je
z dvojico vojakov komaj ščitil kotle pred burnim gladom jetnikov. Ko
je prišel do Marina, se je začudil. Poznala sta se. Bil je starejši dijak
gimnazije, iz katere so izključili Marina. Zapovedal je vojakom, naj
dajo Marinu dvojno količino hrane. Ta mu je povedal svojo zgodbo.
»Baraka se nevarno ruši. Zato postajajo gospodje sitni. Ubežnikov je
več kot ljudi od polka na bojišču. Bom že govoril zate. Bodi pameten,
potrpi še nekoliko časa, potem se bo tako vse sesedlo.«
Kmalu nato so izpustili Marina iz zapora in ga pridelili nadome-
stni stotniji, ki je prebivala v lesenih barakah pod železniškim nasi-
pom, v bližini mestne plinarne, starih usnjarn in deroče reke. Prostor
sam je bil gnil od smradu plinarne, barake z odpadajočim ometom so
stale za ograjo iz bodeče žice kakor skupina gobavcev. V njihovih ve-
likanskih trebuhih je prebivala čudna golazen — moštvo nadomestne
stotnije spomladi leta 1918.
Nadaljevanje prihodnjič
6 — IZ NAŠIH KRAJEVi
5. marec 1987 - TEDNIK
OB 600-LETNICI TRGA UUTOMER
Dobro opravljeno delo Pokrajinskega arhiva Maribor
Na prelomu leta 1986-1987
smo se spomnili tudi na 60-letni-
co izida v tisku prve obsežnejše
zgodovine kraja in okraja ter
hkrati na šestdesetletnico Ljuto-
mera kot mesta, ki je iz trga po-
stal mesto leta 1927.
Ljutomer je sicer dobil tržne
pravice relativno zgodaj, leta
1265. Letošnja dva jubileja v
Ljutomeru, preko 600 let trg in
60 let mesto, sta se še bolj potrdi-
la z razstavo arhivskih dokumen-
tov PAM (Pokrajinskega arhiva
Maribor) in predstavitvijo boga-
te kulturne dediščine, ki je nasta-
jala več stoletij in nam priča o
pomenu mesta oziroma trga Lju-
tomer, ki jo je imel v tem geo-
grafskem razgibanem in zanimi-
vem terenu na obrobju Panonske
nižine in Slovenskih goric.
Izredno bogata razstava je v
Ljutomeru prvič prikazala prido-
bitve bogatega arhiva Ljutomera
prek konvencije z Avstrijo, ki se
je po petdesetih letih od skleni-
tve vendar začela izvajati v duhu
pravičnosti ter po veljavnih nače-
lih, da se arhiv mora vračati v
domovino, v domače arhivske
ustanove, kot je v tem primeru
Pokrajinski arhiv Maribor.
Razstavljeno gradivo je bilo
tudi pobuda in hkrati ohrabritev
za zgodovinarje, ki ga bodo imeli
sedaj več na voljo doma in tudi
za obdelavo drugih problemov.
kot jih je mogel obdelati zgodo-
vinar in zaslužni organizator zgo-
dovinskega dela na slovenskem
Štajerskem dr. Fran Kovačič iz
Veržeja v svoji Zgodovini trga in
sreza Ljutomer, izšli pred letom
1926 — je ob svečani otvoritvi
razstave v Ljutomeru poudaril
njen glavni avtor dr. Jože Mlina-
ric.
Arhivsko gradivo, ki je bilo
uvod v letošnji jubilej, v januarju
razstavljeno v galeriji Ante Trste-
njak Ljutomer, je bilo za Ljuto-
merčane in ostale dragoceno ter
hkrati veliko presenečenje nad
nadvse skrbno ohranjenimi ar-
hivskimi dokumenti ter zgodovi-
no zadnjih šest stoletij.
Za uresničitev in predstavitev
izvirnih dokumentov Ljutomera
od leta 1265 gre v celoti zasluga
Pokrajinskemu arhivu Maribor,
njegovemu vodstvu in strokov-
nim delavcem.
Seveda ne gre prezreti Občin-
ske kulturne skupnosti Ljutomer,
ki je v ta namen posebej zagoto-
vila finančna sredstva, kakor tu-
di za strokovno pomoč kustosa
galerije Ante Trstenjak Ljutomer
prof. Toneta Ratiznojnika in
vseh, ki so se zavzeli za uresniči-
tev ter pomembne in odgovorne
naloge pri ohranjanju kulturne
dediščine.
FS
Ljutomer v 16. stoletju
Plan bo še v razpravi
Najpomembnejši dokument, ki so ga pre-
tekli četrtek sprejeli delegati obeh zborov Sa-
moupravne komunalne skupnosti občine
Ptuj, je srednjeročni plan. K predlogu dele-
gati niso imeli bistvenih pripomb, saj je bil v
javni razpravi več kot tri mesece, pripravljal-
ci pa so, koliko je bilo mogoče, pripombe
upoštevali.
Veliko je seveda še neupoštevanih predlo-
gov, krajani posameznih naselij pa bodo mo-
rali počakati na čas po letu 1990. V srednje-
ročnem planu je predvidena izgradnja 36 ki-
lometrov primarnih in 18 km sekundarnih
vodovodov, 5 prečrpalnic, 3 vodohrami, 33
individualnih vodnjakov in 2 razstežilnikov.
Pomembna naloga bo prav gotovo tudi do-
graditev in usposobitev čistilne naprave ter
izgraditev kanalske mreže v območju le-te. V
obdobju do 1990 pa bo SKS omogočila ure-
ditev pločnikov, semaforja, izgradnjo nadvo-
za, kolesarskih stez in parkirnih prostorov,
centralnega odlagališča smeti, del sredstev pa
porabila še za vzdrževanje in obnavljanje jav-
nih parkov in zelenic, otroških igrišč, javne
razsvetljave, voznega parka za zimsko služ-
bo .. . Med primarnimi nalogami pa je še
razvoj plinovoda in dokončna ureditev toplo-
voda v Kidričevem.
Poročilo o delu SKS v preteklem letu je
delegatom podala Anka Medved. Večino na-
log iz programa je SKS opravila. Med nedo-
končanimi deli pa so: primarni vodovod
Majski vrh, kjer so uredili manj cevovoda za-
radi polovične sestave brigad MDA Sloven-
ske gorice, vodnjaki v Skorbi, katerih izgrad-
njo je onemogočilo slabo vreme, vodovod v
Juršincih, kjer je dela prav tako oviralo slabo
vreme in kanalizacija na Obrežju, kjer je pre-
boj pod progo nekoliko zapletel potek del.
Poročilo o izvedenih delih in porabi finan-
čnih sredstev so delegati sprejeli. Več razpra-
ve pa je bilo ob osnutku programa izgradnje
vodovodnih in kanalskih objektov ter komu-
nalnih objektov skupne rabe in njihovega
vzdrževanja v letošnjem letu. Več delegatov,
še posebej pa predsednik sveta krajevne
skupnosti Turnišče, je opozorilo na nedore-
čenost deležev denarnih sredstev pri urejanju
kanalizacije ter izgradnje primarnega kanala
D, ki naj bi jih zagotovila Perutnina in Kme-
tijski kombinat. Krajani menijo, da bi takšni
onesnaževalci okolja, kot so farme, valilnica
in predelovalna industrija s kafilerijo, morali
prispevati več denarja za ureditev komunal-
nih objektov, saj so v glavnem ti potrebni za-
radi njih, krajani pa ne morejo zbrati dovolj
sredstev zgolj s krajevnimi samoprispevki.
Eden od delegatov pa je menil, da so širitve
farmskih objektov nedopustne, saj ni nihče
vprašal krajanov za dovoljenje. Po njegovem
mnenju so delno krivi tudi občinski upravni
organi, ki dopuščajo širitve proizvodnje brez
ustreznih dovoljenj in ne postavijo pogojev
na tak način, da bi bila skrb za okolje všteta v
investicijske programe takih objektov. Tako
se KK in Perutnina lahko izgovarjata na neu-
rejeno centralno čistilno napravo in še naprej
onesnažujeta življenjsko okolje krajanov. Ob
programu SKS za letos so imeli pripombe tu-
di delegat iz Podlehnika, kjer še vedno čaka-
jo na ureditev vodovoda za katerega so zbrali
denar in ga plačali pred osmimi leti, delegata
iz Rogoznice in Destrnika pa sta opozorila
na nujnost širitve vodovoda od Nove vasi
proti Destrniku; in delegat iz kasarne Duša-
na Kvedra, ki je opozoril na neurejeno kana-
lizacijo ob stiku Potrčeve in Kvedrove ulice.
Vse pripombe bodo v SKS upoštevali, osnu-
tek pa bo v razpravi do konca marca.
Na seji so delegati sprejeli še predlog druž-
benega dogovora o skupnih izhodiščih za
oblikovanje cen komunalnih storitev in se
odločili, da ptujska SKS pristopi k samou-
pravnemu sporazumu, s katerim bodo občine
v Sloveniji združevale sredstva za pripravo in
izvedbo delovnih akcij v Sloveniji.
d. 1.
PTUJ - MESTO
PRETEKLOSTI
(JAKOB EMERŠIČ)
(6. nadaljevanje)
Ti'6tji samostojni objekt je malo pod gledališčem Savinškov spo-
menik narodnega heroja Jožeta Lacka, ki stoji na dokaj ponesreče-
nem mestu. Lacko je bil kmet, ki so ga Nemci leta 1942 po izdajstvu
ujeli skupaj z njegovo partizansko četo, ga strahovito mučili in ubili.
Njegov življenjepis si lahko natančneje preberemo v delu Vide Rojic
»Jože Lacko« (1963), ali v črtici Ignaca Koprivca »Sprejem v Ptuju«
(Ptujski zbornik II, 393 -396).
Poleg Orfeja je najpomembnejši ptujski spomenik farna ali pro-
štijska cerkev. To triladijsko svetišče spada med najlepša gotska zna-
menja na slovenskih tleh. Ko se približujemo mestu, jo — oz. njeno
dopolnilo, mestni stolp — lahko vidimo s treh strani. Današnja stav-
ba ima verjetno osnovo v 9. stol., ali celo v pokopališki ranokrščanski
cerkvi. Romansko jedro je iz 12. stol., empora, stenske slikarije in
poznoromanske arkade pa so iz začetka 13. stoletja. Gotski arhitek-
tonski elementi in ustrezna oprema so iz konca 15. stol. Nagrobniki v
cerkvi in okrog nje so od 15. do 18. stol. Baročna oprema in stranskim
ladjam prizidane kapele so iz 18. stol. medtem ko so poslikave iz 19.
stol. uničile več prvotnih fresk. Če govorimo v zvezi z začetkom seda-
nje cerkve o knezu Koclju, so jo pozneje prevzeli salzburški nadškof-
je, ki so bili lastniki Ptuja, bodisi preko svojih vazalov Ptujskih gospo-
dov bodisi direktno ter jo pomagali graditi, saj so jo porušili, ali vsaj
poškodovali, Madžari v času svojih napadov. Med pomembnimi
zgodnjimi elementi je empora z ostanki slikarij in konzole iz pozne
romantike. Plastično obdelani sklepniki spadajo po dr. Emilijanu
Cevcu v parlerjansko umetniško smer. V glavni ladji so sklepniki s ce-
sarskim, cerkvenim in mestnim grbom. Zanimiva je baročna prižnica
Petra Marenzellerja iz 18. stol. V prezbiteriju so gotske klopi iz 1. 1446
in so enkraten primerek umetnega rezbarstva. Štirideset sedežev je
okrašenih z izredno bogato krogovičasto ornamentiko, ki se ne pona-
vlja niti v enem detajlu. Nad sedeži so baldahini s krogovičjem. Po
pravici pravi dr. E. Cevc, da to niso klopi, temveč pesem — srednje-
veške litanije. Zanimiva so tudi kovana gotska vrata s prezbiterijem iz
prve polovice 15. stol., ki vodijo v zakristijo. Prezbiterij je poslikan v
začetku 19. stol. (M. Schiffer) in pod temi slikarijami so še ohranjene
zgodnejše freske. V zakristiji se tudi vidijo lunetaste slike iz srede 18.
stol. varaždinskega slikarja Ferdinanda Scheidtnagla ter spovednici z
intarzijami. V oltarjih so poznogotske in še poznejše plastike (zlasti
oltar Sv. treh kraljev) ter zanimivi nagrobniki, kot n. pr. Wazlerjev iz
1. 1595 ali nagrobne plošče pomembnej|ega ptujskega plemstva ter
meščanov. Posebej se ustavimo v kapeli Žalostne matere božje, saj so
bodisi slike bodisi plastike umetnostno na precejšnji višini. Tudi
okrog cerkve je vzidana vrsta renesančnih in baročnih nagrobnikov
(okrog 40) — katoliških in protestantskih — ki so pomembni po ume-
tniški strani, pa tudi dajejo zgodovinsko podobo nekdanjega Ptuja,
njegove veličine in propada, vojska, kuge, požarov ali poplav. Kon-
čne besede o proštijskih kulturnih spomenikih niti ne moremo reči,
saj prihajajo šele pri zadnji restavraciji od 1. 1981 naprej na svetlo no-
ve umetniške freske, ki spreminjajo ali dopolnjujejo njeno podobo ali
pomen, poleg tega pa je več arheoloških ali arhitektonskih neznank,
katerih odgovori bodo znani ob temeljitem sistematičnem odpiranju
temeljev.
Iz te cerkve sta še dva znamenita spomenika, ki se sedaj nahajata
v ptujskem muzeju: kip Sv. Jurija ter znani trokrilni Laibov oltar, ki
ju bomo srečali tam.
To je kratek oris proštijske cerkve (natančnejše podatke glej v de-
lu Mateja Slekovca »Škofija in nadduhovnija v Ptuju«, 1889; Jože
Curk »Proštijska cerkev«, 1977; Jakob Emeršič—Kristina Šamperl
»Proštijska cerkev Sv. Jurija«, 1978), saj je sem od Sv. Viktorina Ptuj-
skega (v cerkvi ima svoj oltar), prvega cerkvenega pisatelja na ozem-
lju današnje Jugoslavije, pa vse do danes, doživljala vrsto sprememb
in njena zgodovina je hkrati zgodovina Ptuja. Čeprav je veljala za
»nemško« cerkev (slovenska beseda je bila v njej govorjena v času
turških napadov in v začetku čitalniškega gibanja ter seveda po zlomu
Avstrije), je bila vrsta duhovnikov in proštov narodno zelo zavednih.
Te cerkve se spomnimo tudi ob branju Jurčičevega (po njem se
imenuje ulica na Spod. Hajdini) zgodovinskega romana Slovenski
svetec in učitelj, saj se delno dogajata tukaj.
Ker je to starejši del mesta, si tudi stavbe na tem trgu zaslužijo
posebno pozornost. Nadaljevanje prihodnjič
Spomenik narodnemu heroju Jožetu Lacku
Ptujska farna ali proStijska cerkev
foto M. Ozmec
Dosti problemov — malo denarja!
KS IVAN SPOLENAK
Nekaj nad 1700 prebivalcev
šteje krajevna skupnost Ivan
Spolenak oziroma okrog 480 go-
spodinjstev. Na delu nekdaj
kmetijske površine med poto-
kom Studenčnica, Mariborsko
cesto in vzhodno od železniške
proge v naselju Na obrežju se je
na komunalno neopremljenem
zemljišču močno razvila indivi-
dualna stanovanjska gradnja.
Zato je največji problem te kraje-
vne skupnosti komunalna in pro-
metna infrastruktura.
»Do nedavnega nismo imeli
nobene kanalizacije, v novih na-
seljih pa so le redke ulice asfalti-
rane,« pravi predsednica sveta
krajevne skupnosti Dragica No-
vak. »Izredno velik problem so
tudi slabe ekološke razmere.
Kljub temu, da krajani že v tretje
prispevamo kar 2 odstotka samo-
prispevka od svojih dohodkov,
je praktično nemogoče uresničiti
vse potrebe v nekem normalnem
krajšem časovnem obdobju. Zla-
sti še zato, ker so z novimi pred-
pisi v glavnem ukinjeni poprejš-
nji drugi viri financiranja, med-
tem ko so investicijske vrednosti
teh objektov izredno visoke.«
V preteklem obdobju so kraja-
ni med drugim uspeli z lastnimi
sredstvi in s pomočjo samoupra-
vne komunalne skupnosti uresni-
čiti dve veliki nalogi — izgradnjo
večjega dela kanalizacije ob Ma-
riborski cesti in dali delež denar-
ja za gradnjo prizidka k osnovni
šoli Ivan Spolenak.
Med prednostnimi nalogami v
tem srednjeročnem obdobju je
gradnja kanalizacije Na obrežju,
ureditev pločnikov ob Rogaški in
Mariborski cesti ter avtobusnega
postajališča, zagotovitev zemljiš-
ča za gradnjo trgovine in združe-
vanje sredstev za uresničitev
skupnega programa na območju
mesta — gre za ureditev parki-
rišč, pločnikov, mestnega kina in
širitev prostorov za vzgojnovar-
stveno dejavnost. Za programe,
ki so skupnega pomena za več
sosednjih krajevnih skupnosti pa
se dogovarjajo za sodelovanje in
skupno financiranje.
»Letos planiramo nadaljeva-
nje že pričete gradnje kanalizaci-
je Na obrežju,« pravi Dragica
Novak. »Priprave so že v teku,
saj želimo čimprej začeti z de-
lom. Druga najvažnejša naloga v
tem letu je ureditev pločnikov.
Glede na varnostno politično
oceno, ki kritično opozarja na
premajhno skrb za varnost otrok
v šolo in domov, je bila dana
prednost gradnji pločnika ob
Rogaški cesti, po kateri hodijo v
šolo otroci iz krajevnih skupno-
sti Ivan Spolenak, Turnišče in
Hajdina. Za ta namen bomo po-
skušali združiti sredstva teh kra-
jevnih skupnosti — o tem bodo
odločali delegati, del sredstev pa
bomo dobili tudi iz skupnega
programa in od komunalne
skupnosti.
Zaradi upravičenega negodo-
vanja krajanov, ker še vedno ni
urejeno avtobusno postajališče
ob Mariborski cesti zaradi spora
v zvezi z lastništvom zemljišča.
bomo pospešili priprave na grad-
njo tega postajališča. To se nave-
zuje tudi na probleme v zvezi z
neurejenima postajališčema za
zglobnike na Flajdini in v Skorbi,
zato so bili že opravljeni pogovo-
ri v ustreznih organih in pričako-
vati je, da bo priskočila na po-
moč širša družbenopolitična
skupnost.
V krajevni skupnosti bomo po-
magali organizirati širitev tele-
fonskega omrežja, saj je precej
krajanov zainteresiranih za tele-
fonski priključek.«
Povedati je treba, da so v kra-
jevni skupnosti Ivan Spolenak
tudi ostali organi in družbenopo-
litične organizacije izredno akti-
vni. Posebej dobro skrbijo za
razvijanje in utrjevanje delegat-
skih odnosov in za kar se da do-
bre medsebojne odnose kraja-
nov. Delegati se aktivno vključu-
jejo v razprave na sejah zbora
krajevnih skupnosti skupščine
občinske skupnosti, zelo aktivni
pa so tudi v zborih interesnih
skupnosti v vseh zadevah, ki so
povezane z delom in življenjem
prebivalcev krajevne skupnosti.
N. Dobljekar
V krajevni skupnosti Ivan Spo-
lenak imajo razvito tudi dru-
žabno življenje, ki zagotovo
prispeva k boljšemu počutju
krajanov. Posebej še zato, ker
imajo kup problemov, ki jih
morajo predvsem sami reševa-
ti, razvedrila in zabave pa ni-\
koli ni dovolj. Ob raznih pri-]
ložnostih prirejajo proslave in]
družabna srečanja. Tako bodo]
tudi ob 8. marcu — prazniku^
žensk pripravili proslavo, ki bo
v petek, 6. marca ob 17. uri v
domu krajanov na Bregu.
Avtobusno postajališče je nujno potrebno, saj avtobusi ustavljajo na ce-
sti in povzročajo prometne zastoje.
Dragica Novak
TEDNIK - 5- marec 1987
ZA MLADE — 7
PREBERI, POZABI, ZAUPAJ   NAPREJ   !!!
Zaupali so nam
v začetku februarja se je za-
ključila letošnja občinska mla-
dinska politična šola še z zadnjo
temo Religija in mladi. O vtisih
iz šole, kritikah, novih predlogih
smo povprašali nekaj udeležen-
cev, ki so to šolo obiskovali pr-
vič.
IRIS KOZEL, srednješolka:
Za politično šolo sem izvedela
od tovarišice za sociologijo. Da
bi se prijavila, me je zamikalo ta-
krat, ko sem se seznanila z naslo-
vi tem. Sicer pa mi je bil najbolj
všeč pogovor o nacionalizmu in
mladih. Oblika dela — razgovori
in javne tribune ~ se mi zdi za
tako strukturo udeležencev do-
bro izbrana.
MIROSLAV KUŽNER, dela-
vec:
Najbolj so mi bile zanimive te-
me o problemih onesnaževanja
okolja in zato sem se rade volje
udeležil javne tribune o čistilni
napravi. V politični šoli sem po-
grešal razgovor o problemih
kmetijstva, predvsem v haloških
predelih, saj veliko mladih odha-
ja iz hribovskih kmetij zavoljo
neustrezne davčne politike. Za-
čudilo me je, da so bili mladi
proti izgradnji nove hale C v Ki-
dričevem. Nova tehnologija bo
znižala porabo energije na proiz-
vod, čeprav nekateri mislijo, da
bo sedaj porabljene več energije.
Nihče tudi ne pomisli na to, da
bi z modernizacijo hale C šla v
remont hala A, v kateri so nemo-
goči pogoji za delo. To dobro
vem sam, saj tam delam kot
vzdrževalec. Tudi gostje z RK
ZSMS so bili zanimivi, vendar
preveč strokovni. V naslednji po-
litični šoli bi morali več pozorno-
sti posvetiti kmetijstvu, izobraže-
vanju mladih kmetov, kakor tudi
delavcev. Menim, da je politična
šola oblika, ki bi morala prite-
gniti vse mlade, ne samo mladin-
ske funkcionarje. Škoda pa je, da
se mladi niso bolj vključevali v
pogovore, saj so to gostje zagoto-
vo pričakovali. Mislim, da ti po-
litična šola da neko znanje, ven-
dar na drugačen način kot je to v
šoli. Tu ti nihče ničesar ne vsilju-
je.
MARIJA MURKO:
Za politično šolo sem se odlo-
čila, ker me je zanimalo kaj me-
nijo naši gospodarstveniki in tu-
di politiki o težavah v naši drža-
vi. Pomembno pa je to, da smo
imeli priložnost, da izrazimo svo-
je mnenje in poglede. Res je tu-
di, da smo imeli od začetka ne-
kaj strahu, preden smo se oglasi-
li z svojimi vprašanji in razmiš-
ljanji. Večina je končala OMPŠ
brez tega strahu.
MARTA NOVAK:
Najbolj zanimivo v politični
šoli je bilo takrat, ko smo se po-
govarjali z urednikom Mladine.
Pritegnila me je tudi tema Religi-
ja in mladi. Bil pa je prisoten tu-
di nekdo, ki je na vsak način ho-
tel prepričati prisotne, da ima le
on prav.
IVAN KOLAR, študent:
Zanimivo je bilo na pogovoru
o nacionalizmu in mladih, kakor
tudi pogovor o religiji. V nasled-
nji šoli bi lahko posvetili več ča-
sa preživljanju prostega časa
mladih in študentskim proble-
mom. Všeč mi je bilo, da so bile
teme podane s pogovori in javni-
mi tribunami, ne pa v obliki pre-
davanj.
pripravila: Darja Petrovič
Marija Murko
Iris Kozel
Miroslav Kužner
Marta Novak
Ivan Kolar
slikal: Martin Ozmec
foto M. Ozmec
O mladinskem prostovoljnem delu tako in drugače
Mladi v Sloveniji so v zadnjem času razvili
najrazličnejše oblike prostovoljnega dela.
Običajne delovne akcije so dopolnili z bolj
sproščenimi oblikami. Naj predstavim neka-
tere od njih.
MEDNARODNA IZMENJAVA PROSTO-
VOUCEV
V mednarodni izmenjavi prostovoljcev so-
delujemo z mednarodno organizacijo Service
Civil International ter drugimi tujimi nacio-
nalnimi organizacijami, ki organizirajo pro-
stovoljno delo. Tako imenovani tabori so
majhne enote, navadno neprofitne narave in
so usmerjeni v dejavnost, ki je splošno druž-
beno koristna. V njih je od 8 do 25 udeležen-
cev, ki se ukvarjajo z različnimi tematskimi
področji. Vsebinska obarvanost tabora je tak-
šna, da daje udeležencem zraven nalog fizi-
čnega dela tudi nalogo, da skozi razgovore
spoznajo določen problem družbe. Mirovna,
solidarnostna, ekološka in druga naravna-
nost tabora pomeni, da se morajo udeleženci
opredeliti zraven države tudi za vsebino' ta-
bora, ki jih zanima. V Zahodni Evropi sode-
lujemo z vsemi državami, razen z Luksem-
burgom in Portugalsko. V ZDA pa odhajajo
prostovoljci posamezno. Na tabore gresta
ponavadi največ dva iz iste dežele. Notranji
red in način življenja udeležencev je sprejet s
soglasjem vseh. Vloga vodje tabora je zgolj v
koordinaciji aktivnosti, za katere so se udele-
ženci odločili. Stroške do tabora in nazaj mo-
ra kriti vsak sam. Dosedanji pogoj za odhod
na tabore v Zahodno Evropo je bil, da udele-
ženec presega starost 18 let in da obvlada je-
zik države gostiteljice ali angleščino. Kadar
je bil interes za udeležbo v tujini prevelik, je
ustrezna komisija določila še dodatne pogo-
je. Vsi, ki se bodo letos prijavili za tabore v
Zahodni Evropi, bodo morali prej na pripra-
ve. Te jim bodo omogočile, da se bodo na ta-
borih lažje vključili. Tabori se med seboj ra-
zlikujejo po metodi dela. Najbolj značilni so
tabori, na katerih zbirajo odpadne surovine s
solidarnostnim namenom, saj gre izkupiček v
dežele tretjega sveta, kot pomoč ogroženim
družbenim skupinam ali pa kot prispevek za
delo z otroci in invalidi ter za poskuse na po-
dročju ekologije. Prav tako prostovoljci po-
gosto opravljajo renovatorska dela na objek-
tih, ki so družbenega pomena.
Naj vam naštejem nekaj konkretnih mož-
nosti za udeležbo na letošnjih mednarodnih
taborih v Zahodni Evropi.
VELIKA BRITANIJA: MACINTRV,
KINGTON, POWYS, WALES
Tabori bodo v aprilu, na njih pa lahko so-
deluje pet prostovoljcev. Na taboru morajo
biti najmanj teden dni, svoje bivanje pa lah-
ko podaljšajo še za en teden. Macintry je nov
vaški center s šolo za mlade, ki so večinoma
invalidi. Prostovoljci bodo živeli in delali
skupaj z njimi in jim pomagali pri delu na vr-
tu in ostalih vsakodnevnih opravilih.
FRANCIJA: OUST
Tabor bo od II. aprila do 4. maja. Udele-
ženci bodo pomagali invalidnim osebam v
Pirenejih. Pogoj za udeležbo je znanje fran-
coskega jezika.
MEDNARODNE BRIGADE
Z deželami Zahodne Evrope in z ZDA iz-
menjujemo skupine prostovoljcev. Starostna
meja za udeležence je 16 let, zadostuje pa
zgolj poznavanje jezika. Potne stroške plača-
jo organizacije, ki brigade organizirajo. Delo
in organizacija brigad v Madžarski, Slovaški
in Gruziji sta podobna kot na mladinskih de-
lovnih akcijah v Jugoslaviji. Skupine prosto-
voljcev za mednarodne brigade že v Ljublja-
ni izvolijo svojega vodjo, prihod in odhod na
akcijo pa sta organizirana za vse enotno. Po-
drobne informacije o posameznih taborih in
brigadah bodo na RK ZSMS izdali v brošuri,
ki jo bo mogoče kupiti koncem aprila. Ko bo
brošura izdana, se bodo zainteresirani lahko
prijavili KOMISIJI ZA MEDNARODNO
IZMENJAVO PROSTOVOLJC EV PRI RK
ZSMS, DALMATINOVA 4 V LJUBLJANI,
ALI PO TELEFONU 061-312-381.
MLADINSKO PROSTOVOLJNO DELO V
PTUJU
Ptujska mladinska delovna brigada Dušan
Kveder—Tomaž bo letos sodelovala na zve-
zni mladinski delovni akciji »Jadran« (Šibe-
nik) v prvi izmeni. Prijavnice za udeležbo na
ZMDA Jadran dobite na OK ZSMS Ptuj.
Daniel Hengelman
Prvi letošnji zbor brigadirjev ptujske ob-
čine bo v petek 6. marca ob 16. uri v sejni
sobi (št. 33) na magistratu.
Center za mladinsko prostovoljno delo
pri OK ZSMS Ptuj prireja DRUŽABNI
BRIGADIRSKI VECER, KI BO V PE-
TEK, 13. MARCA, OB 18. URI V DOMU
SLOVENJEGORIŠKE ČETE V RO-
GOZNICI. Brigadirji in brigadirke vablje-
ni!
Iz zaupnih virov
smo izvedeli
Kar je bilo, je bilo, o tem ne bomo izgubljali besed, toda naša vo-
ditelja sta nam obljubila, da bomo letos delali. Če ne vemo kaj bi po-
čeli, nam predlagata NASLEDNJE:
— prireditve ob štafeti mladosti v Sloveniji in Ptuju
— športno-kulturne prireditve v mesecu mladosti (maj)
— mladinski miting (maj)
— sprejem pionirjev v ZSMS
— seminarje (skozi vse leto)
— priprave na brigadirsko poletje (poletje)
— idejno politično izobraževanje (vse leto)
— okrogle mize in študijske sestanke o vročih temah
— delovna srečanja z OO ZSMS
— organizacija dela PE Študentskega servisa v Ptuju.
Hkrati bomo tudi:
— Opozarjali na in razreševali ekološke probleme
— predlagali izboljšanje družbenoekonomskega položaja mla-
dih
— Razvozlavali reformo reforme šolstva, šolnikov in učencev ter,
študentov
— naši delegati v zborih skupščine pa naj se potijo pri uvelja-
vljanju naših interesov, če jih bomo uspeli oblikovati.
Komentar oblikujte samo za naslednjo številko glasila.
Člani komisije za IPD se zavedajo, da besede ne spreminjajo ži-
vljenja, zato pa bodo odpirali nova in najnovejša vprašanja v mladin-
ski organizaciji. Med svoje najpomembnejše naloge uvrščajo izobra-
ževanje in usposabljanje mladih v ZSMS in širše. Vsekakor pa bo
OMPS še naprej ostala najmnožičnejša oblika izobraževanja mladih.
Obljubljajo, da bo vse kar bodo naredili več od zastavljenega odraz
želja, pobud in interesov mladih v Ptuju in znanja komisije.
Svet za družbenoekonomske odnose bo tudi letos in še najbrž ne-
kaj let razmišljal o tem, kako naj povprečen mladinec dobi stanovanje
in če ga že dobi, kako ga bo plačeval, ker je zraven tega še brezposeln.
Mladi kmetje iz naše občine so našli svoje probleme in tako bo
spet pričela delovati komisija za kmetijstvo. Nameravajo se kadrov-
sko okrepiti in najti svojo smer v kmetijstvu ptujske občine.
Da bi svet za vzgojo in izobraževanje razvozlal reformo reforme,
išče novega predsednika iz vrst neposredno prizadetih. Na potezi ste
torej srednješolci.
Na OK ZSMS imajo tudi ekološko skupino, ki bo poskušala reši-
ti vsaj delček ekoloških problemov v ptujski občini, z ostalimi pa se-
znaniti širšo ptujsko javnost.
(iz zaupnih virov so izvedeli, da so pristojni ugotovili, da ptujska
občina ne sodi med tiste v Sloveniji, kjer bi bila problematika okolja
zelo aktualna). Delavci ekologi vas vabijo, da se jim ob ponedeljkih
ob 18. uri pridružite v prostorih OK ZSMS.
Prišepnili
so nam
Naša sodelavka Vikica Kosta-
njevec si je izbrala tri sogovorni-
ke in nič sogovornic ter jih pov-
prašala, kako so zadovoljni z de-
lom mladih v ptujski občini.
KAKO STE ZADOVOLJNI Z
DELOM OK ZSMS PTUJ?
— OK deluje OK, saj se je
uspešno rešila vseh problemov
— mislim, da deluje kar do-
bro, lahko bi še celo bolje
— če je potrebno, takoj dobi-
mo strokovno pomoč od nje
ALI MISLITE, DA JE PTUJ-
SKI MLADINI POTREBEN
KLUB MLADIH?
— mislim, da je zelo potre-
ben, vendar naj to ne bo prostor
za sproščanje lastnega eksibicio-
nizma. Njegovo delovanje je od-
visno od popularnosti,, saj je zna-
no, da sedaj gre vsak raje v go-
stilno, kot pa v klub mladih
— ne, ker je današnja mladi-
na neugledna
— potreben je že, vendar bi
mu morali dati nek sloves, ne pa
da se tam zbere le nekaj mladih,
ki potem v pijanosti uničujejo
prostor
ALI IMATE KAKŠNE
PREDLOGE ZA DEJAVNOST
— lahko bi organizirali glas-
bene večere z mehansko glasbo
in predstavili razne tuje izvajal-
ce,
— ne
— celotna občinska konferen-
ca naj se preseli v prostore Klu-
ba mladih in nabavijo naj si in-
ventar.
KAKŠNO JE V VAŠI ORGA-
NIZACIJI ZANIMANJE ZA
PROSTOVOLJNO DELO?
— ni prevelikega zanimanja
(vsi trije)
ZAKAJ NE?
— ne vem
— predvsem so tu doma
kmečki ljudje, ki imajo dovolj
dela doma
— delo hoče imeti vsak plača-
no, to pa pri prostovoljnem delu
ni mogoče.
ALI POZNATE GLASILO
OK ZSMS PTUJ IN KAKO SE
IMENUJE?
— da, poznamo! Imenuje se
Gremo na delo ali tako nekako
— da, poznamo in mislimo da
je glasilo zelo dobro. Imenuje se
Gremo na delo
— da, poznamo, vendar ga že
dolgo nismo videli. Mislim, da se
imenuje Gremo na delo
ALI POŠILJATE V GLASILO
TUDI SVOJE PRISPEVKE?
— ne, do sedaj še nismo, ven-
dar v bodoče bomo
— da, ker imamo zato zadol-
ženo referentko za obveščanje in
propagando
— ne, vendar v prihodnje bo-
mo
Fantje, ki se Vikinih vprašanj
niso ustrašili, so predsedniki
mladinskih organizacij v Turniš-
ču, Dražencih in Spodnji Hajdi-
ni. Imen ne bomo zaupali, za-
pomnili pa si jih bomo še pose-
bej za takrat, kadar bomo potre-
bovali prispevke za naše glasilo
STROGO ZAUPNO!
8 — ZA RAZVEDRILO
5. marec 1987 - TEDNIK
•Dober den! Cista sen doj strt no zmučkani. Ce bi teti fašenk trpe-
ja še enih por dni, te bi meni lehko začeU osmrtnico pisati. Saj vete
kak je, da pač pametni moramo proznik vseh norcof proslaviti. To pa
je vete zlo naporno: maskirani lečeš od hiše do hiše, povsodik ti pija-
čo no jedačo nudijo no je veselo kak se šika. Veselo pa je bilo tudi v
nedeljo na ptujski korantiji. Veta tista maska, ki je mela na sebi napis,
da je ptujski šipon pijača, ki manj razvitim veselje vrača, to je bija
najbrž kokšni moj sorodnik, drgačik sploh nemre biti. Saj tudi jaz rad
kokšni litrček šipona ali pa kokšne druge vinske sorte vničin. Pa tiso
se mi je vredik zdelo kak sta ameriška Miki miška no naš Vučko ame-
riškega jugota rodila no imela poleg napisano: »Heja, hejo, v Ameri-
ko gremo, Jugoslovani pa naj peš hodijo.« Originalna je bila tudi sku-
pina, ki je ptujsko živilsko industrijo Petovio pokopala no mela polek
nagrobni napis: »Ne pese, ne murkov po meni ne bo, dovolj je spomi-
na na to tragedijo ...« Kaj čemo, lidje ga pač dobro pihnejo, peso no
murke pa zdaj z moje rodovitne dežele v kamniško Eto vozimo ...
Tejko o fašenki. Zdaj pa maske doj, plunimo v roke no možgone, pa
delati začnimo, drgačik bode nas do drugega fašenka glih ta provi fa-
šenkof hujdič vzeja.
Piše mi Lujz, duma tan negi iz vitomarške fare in sporoča: »V
temni novembrski noči leta 1986 je v Slavšini na številki 1. eden fkra
tolige oziroma si jih je napovratno sposoda. Ker sta zdaj starejši žen-
ski zvedli ge je toto jugoslovansko prevozno sredstvo, prosita nepo-
štenega prisvojitelja naj šajtrge neopazno vrne, sicer bo potrebno uni-
formirano spremstvo te kdaj bo jih nazaj pela . ..!«
Hvala za toto javno obvestilo. Mogoče bode kaj pomogalo. Ce
bom tudi jaz k tumi kaj pripomogna, boš me enkrat s šajtrgami na iz-
let pela. Te pa srečno no ne za večno.
VašLUJZEKš
RADIO PTUJ
(93,1 MHz — ultrakratki val, stereo; 1485 kHz — srednji val)
Četrtek, 5. marca: 17.00 do 18.00 Informativna in zabavna
oddaja (novice, obvestila, hit dneva, reklame. Včeraj, danes, jutri);
18.00 do 19.00 Iz naših krajevnih skupnosti. Sredi življenja — vmes
novosti in zanimivosti v domači zabavni glasbi.
PETEK, 6. marca: 17.00 do 18.00 Informativna in zabavna odda-
ja (novice, obvestila, hit dneva, reklame. Včeraj, danes, jutri); 18.00
do 19.00 Kultura in Za konec tedna, vmes zabavna glasba.
SOBOTA, 7. marca: 17.00 do 19.00 V SOBOTO POPOLDAN
(novice, obvestila, hit dneva, reklame. Včeraj, danes, jutri, GOST OD-
DAJE — vmes zabavna glasba.
NEDELJA, 8. marca: dopoldan čestitke; 11.00 Tedenski pregled,
obvestila, izbor iz hitov dneva, reklame; 11.45 Kmetijska oddaja;
12.00 Iz vasi v vas: Cirkulane; 12.50 Aktualnost tedna; 13.00 Čestitke
pčslušalcev.
PONEDELJEK, 9. marca: 17.00 do 18.00 Informativna in zaba-
vna oddaja (novice, obvestila, hit dneva, reklame. Včeraj, danes, ju-
tri); 18.00 do 19.00 Dogodki prek vikenda, nasveti..., vmes vedno le-
pe melodije.
TOREK, 10. marca: 17.00 do 18.00 Informativna in zabavna od-
daja (novice, obvestila, hit dneva, reklame. Včeraj, danes, jutri); 18.00
do 19.00 Pogovor o . . ., Vprašanja in odgovori. Iz delovnih kolektivov
— vmes domača zabavna glasba.
SREDA, 11. marca: 17.00 do 18.00 Informativna in zabavna od-
daja (novice, obvestila, hit dneva, reklame. Včeraj, danes, jutri); 18.00
do 19.00 Oddaja za mlade (pionirska in mladinska), vmes Gremo v
disko in sodobna popularna glasba.
POSLUŠAJTE IN POKLIČITE NAS! (771-223) ;j
TEDNIK - 5, marec 1987
ŠPORT IN DRUŠTVA - 9
mali oglasi
NESNICE mlade jarkice pasme
Hisex, rjave, 15 tednov stare in
mlajše jarkice različnih starosti,
navajena na vso domačo hrano,
prodam po zelo ugodni ceni.
Vsak, ki pa kupi deset jarčk, do-
bi še eno zastonj. Dobite jih vsak
dan, tudi v soboto in nedeljo. Jo-
že Soršak, Podlože 1, 62323 Ptuj-
ska gora.
PRODAM mlado kravo. Nova
vas pri Ptuju 105.
PRODAM skoraj nov APN 7, še
pod garancijo. Naslov: Srečko
Zakelšek, Sitež l/a, Majšperk.
60 LET star upokojenec, nealko-
holik, s primerno pokojiiino, z
lastno hišo in nekaj zemlje išče
sebi primerno dobrosrčno žen-
sko. Naslov v upravi.
PREKLICUJEM indeks Univer-
ze v Mariboru, Pedagoška aka-
demija smer BI —KE, Koroška 5,
Maribor, na ime Stanko Žunec,
Prežihova 4, Ptuj.
PRODAM dva štedilnika na trdo
gorivo. Tončka Žumer, Drstelja
13, Destrnik.
LEPO sončno, dvosobno stano-
vanje s centralno menjam za dvo
in pol ali eno in pol sobno s cen-
tralno po možnosti v Kvedrovi,
Kraigherjevi ali Ziherlovi. Pod
šifro: I. ali II. nadstropje.
PRODAM zemljo v Budini. In-
formacije v Dornavi l/a, Selin-
šek.
PRODAM 1000 kg otave in se-
na, ročno sušene. Naslov v upra-
vi.
UGODNO prodam 73 arov zem-
lje v Halozah. Klet krita - bara-
ka, na lepi sončni legi, dostop je
možen ob vsakem času. Gradišče
nad Dravcami. Cikrulane, Stane
Krajnc, Kajuhova 11, Kidričevo.
UGODNO prodam hrastov les
na rasti in bukovino v Halozah,
spravilo ugodno, ali pa 25 arov
gozda. Stane Krajnc, Kajuhova
11 Kidričevo.
PRODAM traktorski priključek
za puhalnik. Vladimir Purg, Pre-
ša 27, Majšperk, tel: 794-548.
UGODNO prodam kavč in dva
fotelja, fotelj — ležišče in električni
štedilnik Gorenje, Volkmerje-
va 5, stanovanje 6. Tel: 772-045.
PRODAM parcelo in gorico v
Kicarju. Urša Krajnčič, Sp. Ve-
lovlak 49, Rogoznica.
VARSTVO iščemo za enajstme-
sečno deklico (6 ur dnevno) na
našem ali vašem domu od 4. ma-
ja. Tel: 774-803.
PRODAM TRAKTOR Steyer
18 KM TIP 86 s koso, plugom.
SNEGOBRANE za salonitne
plošče in opeko, ki jih lahko
montirate tudi sami, in SI-
DRA za napenjanje stebrov v
goricah ter lopate za sneg in
perutninske farme dobite pri
Metličar — Izdelava kovin-
skih predmetov — Ptuj, Potr-
čeva 26, telefon: 771-286.
NUJNO iščem nekoga, ki bi
me bil pripravljen vzeti k sebi
v oskrbo. Že 27 let živim v
domu za ostarele in iščem
družino, ki bi se usmilila sle-
pega človeka na invalidskem
vozičku in ga sprejela v svoj
topli dom. Imam tudi pokoj-
nino. Dobri ljudje, javite se
pod šifro »Hvaležen«!
DEŽURSTVO
PREHRAMBNIH TRGOVIN
Sobota, 7. marca: ŽIVILA In
POTROŠNIK
svet osnovne šole olga meglic ptuj
Prešernova 31
razpisuje v skladu s 181. členom statuta osnovne šole Olga Meglic prosta
dela in naloge
RAVNATELJA
Kandidati morajo izpolnjevati:
— pogoje za opravljanje del in nalog iz prvega odstavka 89. člena zakona
o osnovni šoli
— imeti 5 let delovnih izkušenj v vzgojnoizobraževalnem delu
Razpisna komisija za imenovanje ravnatelja bo pri svojem delu upoštevala
določila družbenega dogovora o oblikovanju in izvajanju kadrovske politi-
ke.
Dela in naloge razpisujemo za 4 leta, začetek del 1. 9. 1987.
Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili v 15 dneh po objavi razpisni komisiji
osnovne šole Olga Meglic Ptuj, Prešernova 31.
Vse kandidate bomo o izbiri pisno obvestili najpozneje v 20 dneh po izteku
roka za prijavo.
Ignac Stebih, Sovjak 2. Trnovska
vas.
PRODAM avtomobil 126 P. Tel:
718-188 popoldan.
PRODAM lepe dvoletne sadike
rdečega ribeza in gemaja. Cesta
Olge Meglic 47, Ptuj.
DVOBRAZDNI plug OLT 10 te-
stiran, varnostni lok (univerzal-
ni) za traktor prodam. Kostanje-
vec. Mala vas 15, Gorišnica.
PRODAM Zastavo 101 medite-
ran, letnik 83. Jože Kokol, Oslu-
ševci 22.
PRODAM veliko termoakumu-
lacijsko peč in zamrzovalno skri-
njo. Danica Dežnik, Kvedrova
1/7, Ptuj.
STAREJŠO  hišo v  Destrniku
prodam. Tel: 781-176.
USLUŽBENEC nujjio išče sobo
v Ptuju ali okolici. Tel: 771-131
dopoldan.
R — 4 TLS, letnik 1981, registri-
ran do 7/1-88, avtomatik letnik
1980 in avto prikolico prodam.
Hajdoše 105.
OBVEŠČAM cenjene može, oče-
te in fante, da rože za dan žena
za svoje najdražje lahko kupite v
Gorišnici pri ZINKI, zraven
mesnice.
PRODAM njivo v Pacinju. Janez
Zelenko, Anželova 21, Ptuj.
PRODAM TV COLOR. Kličite
na telefon 772-594 po 15. uri.
PRODAM 3000 kg semenskega
krompirja Igor, 1000 1 jabolčnika
in 500 kg semenskega ovsa. Jože
Medved, Podlože 13, Ptujska go-
ra.
PRODAM Zastavo 750 LE, le-
tnik 1980 in rezervne dele za Za-
stavo 101 (prage, starter, alterna-
tor). Branko Gajšt, Sestrže 45/a.
PRODAM kombi Zastava 850,
letnik 80. Ferenčič, Raičeva 7,
Ptuj.
PRODAM kosilnico BCS in si-
los kombajn. Novak, Medvedce
9, Majšperk.
SPREJEMAM naročila za stroj-
na zemeljska dela z ICB strojem
(greznice, jarki, drugi manjši iz-
kopi). Kličite na telefon:
773-407.
košarkarski klub »drava«
ptuj
S. MARCA 1987 OB 10. URI
V novi športni dvorani SŠC
Ptuj
Vabljeni!
PRODAM dva mopeda avtoma-
tik. Imetnik 83 in 85, Klajnšek, Zg.
Hajdina 207.
KUPIM svinjo za zakol do
150 kg. Naslov sporočite na
upravo lista, tel: 771-226.
RENAULT 18 TL, letnik 1982,
prevoženih 51.000 km prodam.
Ferdo Horvat, Gorišnica 115.
PRODAM mizarski namizni rez-
kar. Mizarstvo Benko, Sp. Velov-
lak 29/a, Ptuj.
PREKLICUJEM zaključno spri-
čevalo OŠ Majšperk na ime Na-
da Galun, Grdina 32, Stoperce.
ZAHVALA
v soboto, 21. 2. in nedeljo,
22. 2. 1987 sva zakonca Franc
in Marjeta Čuš iz Moškanjc 57
slavila 41-letnico poroke in
hkrati možev 65. rojstni dan.
Vsej zbrani družbi prisrčna
hvala, pravtako za vse čestitke
in darila. Posebna zahvala ve-
lja sinu Francu z ženo Elizabe-
to, sinu Srečku, hčerki Katari-
ni z možem Alojzem ter hčerki
Angeli z možem Ignacem za
čestitke prek radijskih valov
ter za vso opravljeno delo v ku-
hinji in strežbo zbrani družbi.
Lep pozdrav štirim vnukom,
trem vnukinjam in enemu
pravnuku.
Vsem še enkrat iskreno in
toplo - HVALA!
Slavljenca Franc in Marjeta
Še dva republišica prvalca
v soboto sta bila AK. Olimpija in Al) Kladivar organizatorja dvoranskega
atletskega prvenstva za pionirke in mlajše mladinske kategorije.
Največ uspeha od tekmovalcev iz Ptuja sta z osvojitvijo prvega mesta v
pionirski konkurenci imela Matjaž ISKRA v teku na 60 m (7,2 s) in Anita MLI-
NARIC v skoku v višino (153 cm), ki sta postala republiška prvaka.
Zelo uspešni so bili tudi ostali tekmovalci, ki $o dosegli naslednje visoke
uvrstitve: Naca VRHOVSEK je bil v skoku s palico drugi, pri mlajših mladin-
cih, Franci JERENKO tretji do četrti v teku na 60 m (7,4 s), od četrtega do sed-
mega mesta pa so se zvrstili Boris LAŠIČ, Boris PLOHI., Aleksandra DIMOV-
SKI in Simona JANŽEKOViC v skoku v višino, Tanja ROZMAN (8,2 s), Dam-
jana PETEK (8,4 s), Klavdiia MEŠKO, Marjan OSTROSKO (7,7 s), Tomaž
PLAVEČ (7,7 s) in Marjan SI LAK v teku na 60 m, Vasja ROBIN (605 cm) in
Gorazd MLAKAR 562cm) v skoku v daljavo, Urška PAVLINiC in Neva NAH-
BERGER v teku na 60 m ovire.
Oba republiška naslova dopolnjujeta lep zbir republiških naslovov iz Ptuja in
sicer so za leto 1987 prvaki Slovenije: Matjaž ISKRA v teku na 60 m (pionir),
Anita MLINARIC v skoku v višino (pionirka), Hedvika KORDSAK v skoku v
daljavo (mladinka), Kristijan KOVAČ v skoku v višino (mladinec) in Marija
ŠEŠERKO v skoku v daljavo (članica).
l. C.
Proglasitev najboljših
v soboto zvečer bo v ptujskem hotelu v okviru tretjega Rokometnega plesa
tudi proglasitev najboljših športnic, športnikov in ekip ptujske občine za leto
1986, podelili pa bodo tudi Bloudkove značke in priznanja ZTKO občine Ptuj
za uspešno delo in dosežke. |. k.
Turnir v malem nogometu
Medobčinsko društvo nogometnih sodnikov bo v soboto in nedeljo (7. in 8.'
marca) v športni dvorani Mladika v Ptuju znova izvedlo turnir v malem nogo-
metu. Začeli ga bodo v soboto ob 9. uri, za najboljše ekipe in posameznike paj
so pripravili pokale in denarne nagrade. 1. k.i
Tudi pokrovitelju
Kurentovanja se stemni
Ptujčani smo zelo ponosni na tradicije našega področja. Za nas
je kurent bil in bo ostal najlepša, najizvirnejša in najbolj »učinkovi-
ta« (preganja zimo) maska na svetu. Breme pusta v Ptuju pa ne nosi
samo kurent. Ni potrebno posebej poudarjati kako ptujski, za to pri-
stojni delavci organizirajo karneval na pustno nedeljo. Tudi letošnji
je bil zelo uspešen. Še ni podatkov ali je bilo število obiskovalcev re-
kordno, kar pa nas ne bi čudilo, glede na spomladansko podnebje.
Vendar je tudi ta prireditev imela grenak priokus.
Kot je znano, je bila pokrovitelj kurentovanja (čitaj tudi karneva-
la) Skupščina občine Ptuj. Svoje pokroviteljsko poslanstvo je namera-
vala »kronati« s svojo udeležbo. V ta namen so si prizadevni občinski
prireditelji sposodili manjši kamion pri MIP-u. Občina ne razpolaga s
svojimi kamioni, razen vojaška vozila TO, kar pa ni za maškarado.
Kamion je bil dostavljen na občinsko dvorišče v petek. Šofer je »ob-
vezno« odnesel ključe. Torej je bilo dovolj časa, da bi ga »nacirali«.
Ni potrebno posebej poudarjati, kako si delovne organizacije
prizadevajo ob podobnih priložnostih, da bi bil njihov karnevalski
vložek čim čim ...
Tudi občinski delavci niso zaostajali, glede truda, delovnih ur,
idej... Upam si trditi (op. p.), da bi se potegovali za eno izmed »bolj-
ših« nagrad. Ko pa je napočil dan nastopa, iz vsega ni bilo nič. Šofer-
ja iz MlP-a ni in ni bilo. Obupani in razočarani so se delavci razšli.
Ali lahko verjameš v čiste račune delavca MlP-a, ki je še ob 11.
uri obljubil da pride. Tudi če bi pustil ključe, bi opravičil svojo oblju-
bo, saj je bilo šoferjev dovolj. Torej še en »ponos« naših odnosov. Ni
pa verjeti, vendar je res. Tudi pokrovitelju tako velike prireditve, kot
je kurentovanje, se stemni. S. Vičar^
10 - ZA RAZVEDRILO
5. marec 1987 —
TEDNIK
TEDNIK - 5. marec 1987
OGLASI IN OBJAVE - 11
Biserni par Franc in Kristina Žgeč
v soboto, 28. februarja, je bilo
na matičnem uradu v Ptuju iz-
jemno slovesno, saj so poleg zla-
te poroke opravili tudi slovesno
razglasitev biserne poroke.
Po 60 letih življenja v trdni za-
konski zvezi sta ponovno stopila
pred matičarja in pooblaščenega
delegata skupščine občine Ptuj
FRANC IN KRISTINA ŽGEČ,
Strejaci 10, KS Polenšak. Franc
je rojen 25. 10. 1899, bilje meha-
nik samouk, Kristina roj. Toplak
se je rodila 21.7. 1907, bila je go-
spodinja in opravljala druga
kmečka dela. Imela sta dva otro-
ka, žal pa danes nobeden od nji-
ju ni več živ. Zato ju toliko bolj
razveseljujejo 4 vnuki, ponosna
pa sta tudi na 4 pravnuke. To so
ustaljeni podatki, ki jih navaja-
mo za visoke jubileje zakoncev.
Toda Franc in Kristina Žgeč si
zaslužita, da o njunem življenju
napišemo nekoliko več. Franc je
eden najstarejših članov ZK v
ptujski občini, zato seje njegove-
ga pomembnega jubileja spom-
nil tudi OK ZKS Ptuj.
V četrtek, 26. februarja, je bi-
serni par na domu v Strejacih 10
obiskala delegacija OO ZKS in
KS Polenšak ter OK ZKS Ptuj
pod vodstvom Sava Kozjaka, iz-
vršnega sekretarja predsedstva
OK ZKS, jima čestitala k biserni
poroki in se z njima zadržala v
sproščenem pogovoru.
»Nimamo še vsega urejene-
ga,« je pripovedovala gospodi-
nja, »veste, v jeseni smo imeli zi-
darje, pa je prezgodaj nastopil
mraz, zato dela nismo mogli kon-
čati,« je nekako opravičujoče de-
jala in nas povabila v kuhinjo.
Posedli smo in že se je na mizi
znašel tudi prigrizek. Preseneče-
ni smo bili nad tem, da je biserna
nevesta, ki bo v letošnjem letu
dopolnila 80 let, še vedno skrbna
in ročna gospodinja. Iz sobe je
prišel še biserni ženin, ki se mu
njegovih 87 let že nekoliko bolj
pozna, in Franc je začel pripove-
dovati o svoji mladosti.
»Po končani osnovni šoli sem
delal doma na posestvu staršev.
Veliko stvari me je zanimalo, pa
ni bilo denarja in možnosti, da bi
se izučil. Nekaj časa sem se
ukvarjal s fotografiranjem, pa so
mi žandarji to prepovedali, ker
nisem imel obrti. Okoli 25 let mi
je bilo, ko sem se začel ukvarjati
z mehaniko, posebno so me zani-
mali pogonski motorji. Postal
sem mehanik-samouk. Dela je
bilo dovolj, ker so ljudje bolj ce-
nili kakovost opravljenega dela
kot pa formalno obrtno dovolje-
nje. Začel sem popravljati tudi
radijske aparate in podobno. Le-
ta 1928 sem odprl prodajalno de-
lov za kolesa, pa sem jo zaradi
kapitalistične konkurence moral
čez 4 leta zapreti.«
Torej ste bili v določenem smi-
slu »vsega dela mojster«, kot ra-
di ljudje pravijo.
»To je res, z vsem mogočim
sem se ukvarjal, bil sem zastop-
nik raznih proizvajalcev, največ
pa sem se ukvarjal s popravilom
raznih strojev, predvsem kmetij-
skih, motorjev itd. Po vojni sem
imel tudi servis za kolesa »Prvi
partizan«. Delal sem povsod,
kjer je bilo treba.«
Tako je pripovedoval Franc
Žgeč. Povedal, da se je poročil
pred 60 leti v Podgorcih, nekoč
so bile poroke v tisti fari, iz kate-
re je bila doma nevesta, da sta z
ženo obdelovala malo kmetijo s
skupno površino 3 ha, danes pa
imata le še 60 arov, ker več ne
potrebujeta.
Tudi na področju družbene
aktivnosti se je izkazal. Že leta
1943 je začel sodelovati z OF, in-
ternirance pa je podpiral že prej,
od 1944 je bil odbornik OF, po-
osvoboditvi pa prvi tajnik NOG
pozneje KLO Brezovci. Bil je so-
ustanovitelj Gasilskega društva
Žamenci, leta 1949. V tem letu je
bil sprejet tudi v članstvo KP in
je še sedaj član ZK, povezan v
OO ZKS Polenšak, simpatizer
KP pa je bil že od leta 1935.
O letih okupacije se je bolj ra-
zgovorila Kristina. Že leta 1941
so ji zaprli brata Stanka Toplaka,
štiri leta je trpel v zloglasnem ta-
borišču Mauthausen, pošiljali so
mu pakete, kaj več zanj niso mo-
gli narediti. Posebno nevarno je
bilo v letu 1944 in do osvobodi-
tve, ko so se pri njih pogosto za-
drževali partizani in terenski
aktivisti.
»Glejte, tam čez tale potok je
stala naša domačija, s slamo kri-
ta hišica,« je pokazala skozi
okno na lepo reguliran potok in
polje, »veste, takrat dolina Pes-
nice še ni bila regulirana. Okoli
naše hiše je bilo pogosto močvir-
je, naprej, kjer so danes njive, pa
je bilo grmovje. Zelo pripraven
teren, da so se partizani lahko hi-
tro skrili oziroma neopaženo po-
Franc in Kristina Žgeč po 60 letih
življenja v zakonu
Foto: Langerholc
Biseroporočenca med svojimi najdražjimi v poročni dvorani matičnega
urada v Ptuju
Foto: Langerholc
begnili, če so se približali Nemci.
Tako je tudi bilo 9. februarja
1945, ko so gestapovci prišli are-
tirat moža. Na srečo so partizani
pobegnili in jih niso opazili. Ne
vem kako bi bilo, če bi jih bili
opazili. Kljub temu so moža od-
peljali v ptujske zapore, ga muči-
li in zasliševali. Hodila sem pro-
sit zanj. Ker mu niso mogli niče-
sar dokazati, so ga končno izpu-
stili.«
Tako je pripovedovala Kristi-
na, mož Franc pa je samo priki-
maval. V sebi ni rad govoril, raje
je omenjal druge, brskal po spo-
minu, vendar se marsikaterega
imena ni mogelveč spomniti. Po-
slovili smo se, jima še enkrat stis-
nili roko in zaželeli predvsem
zdravja.
Biseroporočencema tudi v
imenu uredništva in bralcev pri-
srčne čestitke!
F. Fideršek
Zlati par iz Vitomarc
Na matičnem uradu v FHuju sta bila v soboto slovesno razglašena
za zlatoporočenca zakonca FRANC in ANA ZADRAVEC, kmetoval-
ca iz Vitomarc št. 47. Franc je bil rojen 24. L 1910, Ana z dekliškim
priimkom Fekonja pa 13. 6. 1916. Njuna življenjska pot ni bila lahka.
Začela sta kot dninarja, hodila sta h kmetom na delo in s skrbnostjo
in skromnostjo toliko privarčevala, da sta si kupila lasten dom z nekaj
zemlje. Ob delu njunih pridnih rok je šlo potem nekoliko lažje. Imela
sta tri otroke, od teh živi danes samo eden. Razveseljuje pa ju 7 vnu-
kov in tudi že 5 pravnukov.
Zlatoporočencema tudi naše č^titke! FF
Franc in Ana Zadravec v poročni dvorani matičnega urada v Ptuju ob
razglasitvi za zlatoporočenca
Foto: Langerholc
Takole sta si adrala pot pustaa pokača iz Podlehnika
Domiselno so se svojih težav lotili tudi v DO AGIS ]
Kurentovanje je uspelo!
Nasvidenje prihodnjič!!
27. tradicionalno kurentovanje
— osrednja pustna prireditev je
za nami. Pod pokroviteljstvom
skupščine občine Ptuj sta ga iz-
vedla folklorno in turistično dru-
štvo. Čeprav je vreme od časa do
časa nagajalo, je prišlo na ptuj-
ske ulice in trge blizu trideset ti-
soč gledalcev, ki so dopoldne po-
zdravili nastop folklornih skupin
od Triglava do Gevgelije, po-
poldne pa še karnevalske skupi-
ne. Skupaj je nastopilo nekaj
nad štirideset skupin, ki so poleg
šegavosti, igrivosti in domiselno-
sti upoštevale vsakodnevne teža
ve.
Pri izdelavi mask so se izredno
potrudile, zato je imela komisija
za ocenjevanje polne roke dela,
preden je razdelila za 310 tisoč
dinarjev nagrad. Nič spodbudne-
ga pa ne moremo povedati o pro-
daji vstopnic oziroma značk. V
predprodaji je še nekako šlo, v
nedeljo pa so Ptujčani in drugi
obiskovalci znova pokazali svoj
obraz, pa se niti maskiraii niso.
Prav tako so pozabili na okrasi-
tev oken, balkonov in pročelij
hiš, izjeme so redke, celo v go-
stinskih obratih so na to pozabi-
li, čeprav so okna naravnost kli-
cala po okrasitvi.
Nagrade na letošnjem kuren-
tovanju je prejelo 18 karneval-
skih skupin z vozili. Vsem osta-
lim sodelujočim je odbor za or-
ganizacijo letošnjega kurentova-
nja določil simbolično nadome-
stilo. Komisija je nagradila tudi
godbe na pihala. Pihalna orke-
stra Ptuj in Kidričevo sta dobila
po 20 tisoč dinarjev, pihalni or-
kester Podlehnik pa 40 tisoč di-
narjev.
Komisija v sestavi Matevž
Cestnik, Franc Muzek in Mihael
Gobec je karnevalske skupine po
veljavnih kriterijih razdelila v tri
skupine. V prvi skupini so bile
tia voljo tri nagrade po 30 tisoč
dinarjev, v drugi šest po 20 tisoč
in v tretji skupini devet nagrad
po 10 tisoč dinarjev.
Po 30 tisoč dinarjev je komisi-
ja dodelila skupinam iz TOZD
Gradnje in TOZD Drava, DO
Hiko Olga Meglic in Emona-
Merkur; po 20 tisoč dinarjev
športnemu društvu Prepolje,
mladinskemu aktivu Budina-
Prstje, Agisu, Kmetijskemu kom-
binatu TOZD Slovenske gorice-
Haloze, Agrotransportu in Mipu
ter po 10 tisoč dinarjev skupi-
nam iz DO Opekarna, Agrotran-
sportu (drugi skupini), osnovne
organizacije mladih od Lovren-
ca, mladinskih aktivov iz Dra-
ženc, Skorbe in Pacinja, Združe-
nja šoferjev in avtomehanikov
Ptuj. Deset tisoč dinarjev pa sta
prejela tudi dva para motoristov
z označbo YU — 103 ter Tinček
Ivanuša.
MG
... ia ? DO Hft* Olca McfM
Ptajski gradbeniki so se vsaj za pusta povezali in skupno nastopili proti
vaca^ ki jim kopljejo jaaM.
Najštevilnejša folklorna skupina je prišla iz Podgrada pri Ilirski Bistri-
ci. Njihov nastop je bil tokrat po besedah vodje skupine bolj sramežljiv,
kar ni niti čudno, letos so prišli prvič. foto: M. Ozmec
Tekst: MG
V dvorani Center je
izredno živahno
Pred letom smo pisali, da športna dvorana C enter za normalno vadbo še ni
pripravljena. Sedaj je bistveno drugače. Dvorano so med zimskimi počitnicami
uredili tako kot je potrebno in vadba športnih ekip sedaj poteka nemoteno, v
veliko veselje športnic in športnikov, trenerjev, na svoj račun pa bodo prišli tudi
gledalci. Tako bodo v nedeljo dopoldan v Ptuju gostovali novi člani 1. ZKL,
igralci Smeita Olimpije, 21. in 22. marca bo republiško prvenstvo v judu, 28.
marca pa rokometni turnir, Memorial Adija Šarmana. Vmes bo tudi precej pri-
jateljskih srečanj, zlasti v rokometu in košarki. V Ptuju smo tako dobili objekt,
ki pomeni odlične prostorske pogoje za vadbo, tekmovanja in prireditve.
1. k.
ČRNA KRONIKA
V tednu od 24. februarja do vključno 3. marca 1987 so miličniki po-
staje milice Ptuj in oddelkov posredovali na srečo le v dveh lažjih prome-
tnih nesrečah, v katerih sta bila lažje telesno poškodovana dva udeležen-
ca. Vzroka nesreč sta bila neprilagojena hitrost in izsiljevanje prednosti,
materialna škoda na vozilih pa je bila tokrat neznatna.
UMRL ZA POSLEDICAMI
Za posledicami hude prometne nesreče, do katere je prišlo v so-
boto, 21. februarja, izven naselja Stojnci, je v nedeljo, 1. marca, umrl
voznik kolesa z motorjem Vlado Roškar iz Gajevc. —OM
osebna kronika
Rodile so:
Frančiška Mitič, Križevci pri
Ljutomeru, Kokoriči 19 — Mate-
ja; Stanka Munda, Vičanci 8 —
deklico; Cvetka Podpečan, Sto-
govci 43 — Gregora; Vera Koc-
mut, G. Radgona, Jurkovičeva
12 — Ines; Bernarda Kolar, Do-
brina 16 — Gregora; Marija So-
deč, Pobrežje 136 — deklico in
dečka; Dragica Grof, Jeruzalem
16 — Jasmino; Jelka Polanec,
Placar 65/a — Nino; Jožefa Za-
fošnjk, Pleterje 50 — dečka; Na-
da Šimenko, Zabovci 75 — de-
čka; Miranda Andrič, Ul. 5.
Prek. brigade 9 — deklico; Silva
Čeh, Zagorje 17 ~ dečka; Kati-
ca Miko, Prešernova 1 — dečka;
Danica Vaupotič, Hardek 20 —
Moniko; Marija Sovec, Rucman-
ci 31 — dečka.
Poroke:
Peter Predikaka, Ptujska gora
33 in Marjana Sitar, Barislavci 6;
Roman Osojnik, Zg. Hajdina 73
in Milica Žnidarič, Zg. Hajdina
73; Alojz Klasinc, Mihovci 32 in
Marija Pal, Barislavci 13; Vin-
cenc Lenart, Vintarovci 65 in
Nada Murko, Vintarovci 65;
Viktor Kamenšek, Doklece 9 in
Ana Selinšek, Janški vrh 60;
Ivan Kodrič, Bukovci 146 in
Zdenka Petrovič, Bukovci 154;
Henrik Siben Gerrit, Rotterdam,
Parallelvveg 63/a in Margareta
Bezjak, Ormoška 4.
Umrli so:
Neža Mlakar, Skorba 17, roj.
1901, umrla 21. febr. 1987; An-
ton Majcen, Ritmerk 18, roj.
1904, umrl 22. febr. 1987; Gregor
Kampuš, Trg svobode 2, roj.
1898, umrl 24. febr. 1987; Jožef
Kardinar, Zg. Pristava 45, roj.
1928, umrl 23. febr. 1987; Franc
Vesenjak, Mezgovci ob Pesnici
42, roj. 1918, umrl 17. febr. 1987;
Antonija Lukaček, Ormož, Školi-
brova 8, roj. 1908, umrla 23. febr.
1987; Veronika Matjašič, Gaber-
nik 40, roj. 1919, umrla 25. febr.
1987; Anton Klajdarič, Rabeljčja
vas 30, roj. 1920, umrl 26. febr.
1987; Janez Hržič, Moškanjci 94,
roj. 1927, umrl 28. febr. 1987;
Zofija Horvat, Vošnjakova 9, roj.
1896, umrla 28. febr. 1987.
TEDNIK
Izdaja Zavod za časopisno in
radijsko dejavnost RADIO-
TEDNIK 62250 PTUJ, Vošnja-
kova 5, poštni predal 99. Ure-
ja uredniški kolegij, ki ga se-
stavljajo vsi novinarji zavo-
da, direktor in glavni urednik
Franc Lačen, odgovorni
urednik Ludvik Kotar, tehni-
čni urednik Štefan Pušnik,
novinarji: Jože Bračič, Ivo
Ciani, Nevenka Dobljekar,
Majda Goznik, Martin Ozmec
in Marjan Šneberger. Uredni-
štvo in uprava Radio-Tednik,
telefon (062) 771-261 in
771-226. Celoletna naročnina
znaša 5.000 dinarjev, za tuji-
no 6.600 dinarjev. Žiro račun
SDK Ptuj 52400-603-31023. Ti-
ska ČGP Večer Maribor. Na
podlagi zakona o obdavčeva-
nju proizvodov in storitev v
prometu je TEDNIK uvrščen
med proizvode, za katere se
ne plačuje temeljni davek od
prometa proizvodov.