59. številka.
Ljubljana, soboto (3. marca.
VIII. leto, 1875.
SLOVENSKI NAROD.
lrnuaia vsak dan, r/.v/.dimi ponedeljke tu Uuevts po praznikih, ter veija po posti prejeuian, za avStro-ogersKe aeZele za celo loio 16 tfotd., za pol leta 8 *u]d. ta četrt leta 4 gold. — Za L|ubl|ano brez pošiljanja na dom ta celo leto 13 gold., za četrt leta 3 gold. 30 kr., za en mesce I gold. 10 kr. Za pošiljanje na dom *o računa 10 kraje, z* mesec. 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele za ceio leto 20 gold., za pol 'eta 10 gol^. — Za gospodo učitelje na ljudskih šolah Jo aa dijake velja znižana cona in sicer: Za Ljubljano za čem :<?ta 2 goid. 50 k;\, po pošti prejernan za četrt leta 3 ^ld. — Za oznanila se plačuje od četiri-atopne petit-vrate 6 kr., če se oznanilo enkrat tiska, 5 kr. če se dvakrat in 4 kr. če se tri- ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Kokopisi so ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani na celovški cesti v Tavčarjevi hiši „Hotel Evropa". Opravo ištvo, na katero naj se blagovolijo posojati aarojntee, reklamacije, o?':a"i;a,  . j.  'drrinisrrativne reči, ie v „Narodni tiskarni" v Tavčarjevi hiffl,
Iz IN'O rlMii-ii 8. marca.
[Izv. dop.]
V zadnjem dopisa omenjeni carigradski dopisnik „Golosa" zopet ponavlja, kako se trudijo Derlinski velikonemci in ogerski mag nati izpodriniti s srbskega prestola knezu Milana in posaditi na njegovo mesto znanega svojega „proteže", bivajočega na Ogerskcm, ob pomoči katerega upajo menda „ukrotiti" Srbe. Znano je tudi, da je Disniark grozil poslati svojega namestnika v osobi kacega nemškega princa na Grško, če se ne posreči sedanjemu kralju Grekov vladati „konštitu cijonalno", da bodo učil ta neobuzdani narod, kaj je konstitucija. Pa tukaj si je nemški kaucler menda malo prste prisotodil, ker ta novica, akoravuo morebiti le tipalnica nemške diplomacije, je nekako čudno hitro izginila iz časnikov. Ko sem pred kratkim čital v dunajskej „Presse", da bode Iiisniark za to šel počivat, ker je Pcterburgski dvor nekaj od njega terjal, kar nij mogel ali nij hotel izpolniti, mi je nebotć pridla v glavo nemška kandidatura v Atenah, samo stvar bi bila potem narobe, Bisniark je nekaj terjal, s Čemer bi živ Človek ne bil zadovoljen, menda še tisti ne, katerega bi od poslal v Atensko prognanstvo.
V enej iz poslednjih Številk „Sloven-skega Narodau,  ki so prišle do mene, se
(Slika iz slovenskega naroda, spiaal O. Medvedov.)
Kakor navadno oče njegov, bil bi prav za prav tudi on moral vse svoje življenje „v potu svojega obraza" ubijati se sč zemeljsko grudo. Pa ko je še krave pretepal po pašuikib, bilo je uže videti, da njemu je kaj višjega „nameujeno". Za tono dali ga študirat, da bi postal enkrat „go-h j m i ti •■ : da bi Čast bil za hišo, da bi treba ne bilo mu delati tako trdo, ne jesti čruega kruha, in da bi morebiti „teni svojim" tudi kaj pomagal pozneje, ko bode mogel — „Če bode hotel"! Sledili so na vso moč, pritrgovali sanii sebi, ne mara bi bili zadnji žrebelj izrovah iz stene in prodali, da so plačevali stroške za njega v šoli. In Janez je imel glavo, da je rinil in rinil naprej, šel v alumnat in izpolnil njih edino željo: zapel „d( minus vobiškum", ki „nikoli kruha ne strada".
No, najboljše mu baš ne gre še kapi umi, pa marsikateri bi ne menjal s svojim mojstrom, ki nij imel, kamor bi bil položil glavo in je za kosilo večkrat si suho klasje pulil iz polja. V mestih celo uže tekuieta kar s „bautvolć"   gospodo,  po  noši in ve
bere, da se pobožni gospod urednik „Danice" boji za katoliško vero, če bi Avstrija izbrala si za zaveznico proti Nemčiji, kakor je na-svetoval avstrijski nadvojvoda, Rusijo. Gosp. Jaran si menda predstavlja Rusijo po recepta, kateri so sestavili o njej nemški in francoski časnikarji pretečenega desetletja. Ali jaz moram uveriti čestitega gospoda, da nobena vera in nobena narodnost v Rusiji ^preganjanja ne trpi," in če bi on hotel pri nas izdajati svojo „Danico", bi jo mu naša cenzura ravno tako malo konfiskovala, kakor avstrijska tiskovna svoboda, in če bi vso napolnil z nmedom in pelinom" in kakoršnino hi hotel „—uhami". Dokazov se ne manjka.
V 14 srednjih šolah Petrograda (12 gimuazij in 2 realki) je kakih 400 učencev v vsaki, mej njimi po okolo 8o0 pravoslavnih, po 20 katoličanov, po 20 raznih protestantskih sekt, 9 Židov in l mohamedau. To so primerno sreduja števila in razloček v različnih šolah nij velik. Za vsa ta različna veroizpovedanja država vzdržuje na svoje denarje učitelje in bi vzdrževala, če bi bil na primer le 1 katolik v gimnaziji katoliškega kateheta zanj. Kolikor se pa še spominjam, bilo je na ljubljanskoj gimnaziji o mojem Času tudi nekaj luteranov, kateri so pa morali iskati poduka v veri zunaj gimnazije, če so hoteli kaj o njem zvedet:. Kje je tedaj preganjanje?
denji v „caker" bodeč, z liberalno - napred-n jaški mi zahtevami modernega časa. Staro-častitljive „kanone", katerih visoko svitli „štibali" dandenes nečejo več meščanskih klobukov zbijati z butic, zamenjuje jih vse bolj s .pastah ni" , ter tako svojo mater cerkev, ki svoj trdovratni konservatiztm razteza celo na črevlje, premaguje uže za eno poludogmatčuo kop'to. — Zlasti pa ljubljanskemu kaplanu velja svitlo zlikanemu biti od glave do opetnic. Nosi „glacć" - rokavice, suežnobele zapestnike, sploh kakor vsak moderni gizdavec, samo da trpi še za vratom kolar. Razen tega pa moia le-ta biti tudi še lep fant — brez zamere! — gospod kaplan, polnih, rudeČih lic, spreten po boji in ponašanji, vedno z „olikanim Slovencem" v žepu, in posebno se mora „fajn" nemški znati pridigovati ljub Ijanski gospodi, ker — tako hočejo lepe m grde Ljubljančauke-neroškute.
Razume se, da potem mu ne more manjkati ničesar, kar poželi telo. Posebno v Ljubljani ne, kjer je toliko pobožnih, ob Čutljivih in usmiljenih zlasti žeuskih starih in mladih duš, ki mlade „gospode" rade-vabijo v gostje in jim rade dajo za maše.
Drugi, mladi kaplauje, ki nijso posebne ngnadeu zadobili pred „njenim obličjem", ti morajo včn na deželo past kmetske, poljau-
Nadalje vlada prepoveduje mej azijat-skimi mohamedaui in neverniki tako niisi-jonarenje za pravoslovje, kakor so ga iznašli jezuitski očetje v Jupanu, Kitaji, v Koreji in drngih krajih. Razne vesele anekdotice, ki neredko romajo po tukajšnjih listih, o očetih jezuitih v Aziji, bi se g. „Daničin" nrednik hal celo mej svojim „pelinom" natisniti. Zgodi se, da kak vneti menih včasi „pre-obrača" na svojo roko, kar se pa nikakor vladi pripisovati ne sme.
Ali tudi nij vlada kriva prehoda unijatov v pravoslavje? bode vprašal g. urednik. Gotovo ne. In vsak katolik se mora veseliti, da se bode kmalu izbrisal veliki mtdež z njegove cerkve. Madež pravim, ker katoliška vera terja, da bi duhovni bili neoženjeni in da se služba božja opravlja v latinskem jeziku, unijatski duhovni pa so bili vsi oženjeni in maša se je brala v neki mešanici poljsko-ruskej. Kar je pa enemu dovoljeno mora biti tudi drugemu, in kaj bi g. J. rekel, ko bi vsi slovenski „gospodje" prognali kuharice in vzeli v farovže zakonske pomočnice domačih skrbij, in začeli brati mašo na pr. po starosloveusk', kakor so jo nekdaj, in k čemur imajo polno pravico. Naši učitelji so sicer iznašli razne sofizme za tako v nebo vpijočo anomalijo a ne veni, da bi bili katerega v resnici prepričali.
Rekel sem tudi, da so tukaj vse narodske in hribovske rogoborue ovce in koŠtrune, katere je vendar jim laglje uganjati, kakor onim malomarne meščanske. In mej to čredo razvije se potem tist naš kaplan, katerega tipična podoba je prav za prav tu uame-rovana.
Kaplan na deželi stanuje v stranskem, farovžkem prostorji, navadno v samo eni sobi. Iz nje mu je najboljši razgled na bližnjo cerkev, na zvonik in na neka) oddaljeno pokopališče, lak , da predmeti za premišljevanje o njegovem poklicu ga veduo dregajo v oči. No, ali on se tudi rad ozira po izročenem mu prost; anem pašniku, po katerem se njegova pomešana čreda tako živahno buta z vsakdhiijitni deli od tedna do tedna.
V sobi so mu ■ razen različnega orodja za navadne potrebe in za duhovenski poklic njegov, še naslednje, posebue opazhe vredne znamenitosti. Prvič: velik Krist na križi mej mnogo drugimi manjšimi, bolj ali menj svetimi svetniki in svetnicami, visečimi po oh te nji okrog. Drugič: rnolitvenjak, na katerem v samskih urah kleče* povzdiguje dušo k bogu. Tretjič: lična mizica, na kateri mej raznim drobjem krasna, Mihocvetna kita. To je zala družica povila mu na njegove uove maše dan, ter poklonila v vedui spomin.   Četrtič;  večja  omara mej pobožnimi
nosti svobodne. Vlada podpira vse, Se tako majbena plemena kjer si bodi, da si ustvarjajo narodne Sole na podlagi svojega narodnega jezika, ali vzamejo mej učne predmete tudi ruski jezik ali ne, to je njih lastna volja, večkrat se zgodi, velikokrat pa tudi ne, posebno, ker nij učiteljev, ki bi znali i ruski i jezik dotičnoga naroda. Švedi, na pr. katerih je komaj toliko v Rusiji, kakor je „Kranjcev" imajo svoje laBtno vseučilišče 8 svojim jezikom, Nemci, katerih je Se menj imajo, kjer splošno prebivajo, svoje gimnazije (3) in svoje vseučilišče. — Ali Poljaki? bo vprašal marsikdo, ali se marne preganjajo? Ne! Ker tisti kriki, ki so se razlegali v imenu Poljske do nemško-francoske vojske 1870 većinom nijso bili poljski, ampak večjidel ali francoski ali pa nemški in so bili namenj"ni delati razne neprijetnosti naši vladi. Zakaj pa jih sedaj nij več sliSati ? Zakaj pa se od dne do dne množe glasi poljskih rodoljubov za pomirjen je z Rusijo ne le v Prusiji, ampak tudi v Galiciji, kakor priča spet zadnje dni konfiscirana brošura v Krakovu ? In v Galiciji se vendar Poljaki ne smejo pri tožiti, da bi se jim kake v nebo vpijoče krivice godile. Toliko upam, da enkrat za vselej v poduk in premišljevanje. K.
Drugi govor slovenskega poslanca gosp. Pfeiferja
V debati o poslopijBkom davku v državnem zboru 9. marca 1875.
V teku posvetovanja se je i od strani vlade iu od strani odbora za pomirjenje davkoplačevalcev na kmetih mnogokrat zagotavljalo, da se hoče z uvedenjem davka po užitnej vrednosti davkovsko breme za nbožnejše ljudi olajšati, in da se v nobenem slućaji, celo ne, ako bi dohodek iz najem ninskega davka manjši bil, ne bode pokritja
tega manjka iskalo. Ker bi za dosego želenega namena, namreč ubožnejSemu ljudstvu kolikor mogoče breme zlajSati, jaz rad, kar te največ da, doprinesel, dovolim si pristave k nasvetovati, ki ima oni namen, in hoče, da razen procenta, zaznamovanega v §. 24. za poslopijski davek in amortizacijo kapitala, kateri percent se ima razvideti v posebni rubriki zapisnika, kakoršen se mora po tem paragrafu narejati, — da se še posebna rubrika odprta ima za zavarovanje proti ognju. Paragraf 17. je v zvezi s §. 24. in za to bodem pri posvetovanji o §. 24. tega tako objasni! in razSiril, da bode razen odtegnenih percentov tudi premija za zavarovanje ognja posebni percent, kateri se ima odtegniti.
Predlagam torej, naj se pri obravnava nji o paragrafu 17. uvrsti pristavek, da se s a resnično plačano zavarovalno premijo posebna rubrika odprta pusti, ker menim, da navadni govor pač ne všteva za varovalne premije mej stroške za vzdrža-vanje. —
Izkustvo namreč uči, da je na deželi, kjer je nevarnost pred ognjem zavoljo slabega, navadno slamnatega ali lesenega stav benega materijala, zaradi odprtih ognjišč in nakopičene slame in mrve, kakor tudi vsled pomanjkanja gasilnega orodja in dostikrat tudi vode, — da je po deželi le malo posestnikov zavarovanih proti ognju in vendar se od strani vlade za pospeševanje zavarovalstva žalibog nij nič storilo.
V tem oziru nas je celo Rusija prekosila, ker je znano, da je tam več guberni-Ialnili zborov prisilno zavarovanje kmetskih poslopij v svojih ozemljih uvelo.
Ako uže pri nas nij misliti na prisilno zavarovanje, bilo bi pospeševanje zavarovalstva od strani zbornice postavodajalnice prav želeti in za to daje moj nasvet priliko
Kakor izkustvo uči, ponavljajo se vsako leto na deželi požari, ki narodno blagostanje zmanjšujejo, ker število zavarovancev znaša dostakrat komaj pet procentov, zatorej mnogokrat cele vasi obubožajo in njih prebivalci namesto, da bi svoja stanovanjska poslopja zopet vzpostavili, poprimejo popotno palico in prosijo za državno in privatno pomoč. Ker ie na kmetih še malo omike in napredka in poduk o koristi zavarovanja navadno na neplodna tla pada, imela bi vlada hvalevreden nalog, bedi in revi prebivalstva pomagati s tem, da po praktičnem pota pospešuje prodrenje boljših nazorov mej ljudstvo.
Pač nij nič bolj naravno, kakor prizadevanje davkoplnčevalcev, pod naslovom ..davek", kar je mogoče menj plačati, ker si nij še vsakdo svojih državljanskih dolžnosti j v svesti. Postavno določenje tedaj, katero bi razen normiranega porcenta, ki se dšteje, tudi resnično plačano zavarovalno premijo odštelo, in za to po mojem nasvetu v §. 17. posebno rubriko pustilo, bil bi vabljiv razgled za kmetsko prebivalstvo, ki bi rado in z veseljem rabilo dobroto zavarovanja proti ognju. S tem bi se dejanskej potrebi ustreglo, a drŽava bi nič izgube ne trpela; kajti kar država v enem ozira le na videz izgnbi, nadomestila bi v fizikaličnem in narodno-gospodarskem ozira gotovo drugod, ker bi pogorelo! svoja poslopja zopet zidati morali in sicer po Statutih zavarovanj* «kih iz holjšega materijala, torej bi narodovo premoženje in 8 tem davkovska zmožnost ostala.
V formalnem oziru hi še nasvetoval, naj se ta moj pristavni nasvet za sedaj izroči odboru na prvo posvetovanje.
(Pfeiferjev predlog je bil dovolj podpiran, a je pri glasovanji vendar padel.)
in posvetnimi knjigami na dražbi v lemenatu pokupljenimi   po   kakem   ranjem fajmoštru, zlasti   še   pbreviarium   romanam", „bihlia Baucta",  nemške  pridige,   da jih prebavlja za  poslušalce  slovenske,   posebno   pa še precej častno število slovenski h Mohorjevih, matičnih itd., pobožno-zabavuih knjig za iz-posojevanje   bogoliubnim    dušam posebno ženskega   spola.    Tako   tudi  kopice lepo b.vanib   ali   pozlačenih svetih podobic, za dar in izpodbudo dobrim malim kristijanom. Iti/, n tega hrani notri na dnu tudi še sklad, časi polnili, časi praznih steklenic in čaš in — „kvarte".   Moj bog!  saj kaplan je vendar tudi človek kakor mi — mora kaj imeti za v roke, kedar ga pridejo obiskovat znani tovarili]   In petič:  tam   za steno žalostno Btojl postelj za enega človeka!
Kaplan navadno obeduje pri fajmoštru. Se.n ter tja nij baš slabo,  tu  in tam pa bi lehko precej boljše bilo.   Dogodi se, da za večerjo kaša,  ali  celo samo kislo mleko in krompir v oblicah!   No, fajmošter lehko, ki ima kuharica za-nj tudi   mej obroki zmirom pripravljen   kak   postranski grižljaj in pri makljaj.   Za to so taki — da se angličan skega pravila drže : „selbstessen macht fett" ! Ali on ima samo   suhe   štiri  stene, njegov želodec je uže v semenišči z dobrimi pečen kami vadil in gladil se za bodočega fajmo-štra  obilnost,   in   najmanje je za to šel v alnmnat,   da  bi  pozneje kedaj kislo mleko krulilo mu po trebuhu.
V taki stiski so potlej seveda zapeljivi „liberalni" groši Stremajerjevi, če prav se „Slovenec" in „Vaterland" nanje hudujeta in če prav celo „Slovenski Narod", ta li-beralah, hudobno na nje špiči, posebno še v novejšem času, ko uže nekater kmetski človek, zapeljan od modernih posvetnjakov, tako nerad in skromno plačuje sveta opravila mašntkova in ta kleti indiferentizem širi se in se. Tudi želja po lastni kuharici je potem opravičena. Kaka sestra, sestričina, ali še kakega daljšega kolena postrežnica, zna mu vse bolje ugajati. Toda to poslednje ima spet sitne izpodtike : dela dolge jezike in ... . In to je tako čudno slišati ljudem 1
Po vrhu  tega  mora  kaplan nositi vsa težja, pastir^vena bremena. Ako kaka ovca bog vć kje tam v oddaljenem  zakotji omahuje, pokliče fajmošter njega, in hajdi! bodi si po dnevi, po noči, o deževji ali sueženen metežu, po leti, po zimi, ko   bi   psa izpod streho ne podil — on gre črez grm in strm izpovedovat in s hudičem borit se za dušo, kakor mu dolžnost  veleva, v tem res občudovanja  vreden  junak.    Enako ima tudi on   največ  goliti  kosmate vesti. Navadu vsa mlajša in nerodnejša Čreda davi in drevi oblega in obutava njegovo izpoveduico, ter njemu na uho naklada grehe,  in išče zveli čanje in pogubljenje pregrešnih daš. Fajuio šter le bolj poredkoma izpoveduje in to le plešavo starost, ki je davno uže prekoračila
■ ■as hudih skušnjav, ki se pa vendar sramuje :'-e, da bi kaplanu na mlada ušesa uatvezala svoje „zastarano". Predmet za njegovo nedeljsko pridigovanje mu sicer ne beli glave, ker z obzirom na svoje debelo-uhe poslušalce drži se pravila : „Klin s klinom", sli — s peklom proti hudiču 1 Vendar vpiti, da, udrihati treba dol z lece na dre-motno čredo, čo hoče, da se kaj prime koga. In tako sem ter tja dvakrat na praznični dan: zjutraj mej mašo in popoludne krščan-Hki nauk. Fajmošter, ki od starosti niti ležati, niti spati, niti postiti se ne more tako dolgo, kakor mladi kaplan, kar za rauo opravi vse za celi dan. Tudi k cerkvam podružnicam maševat kaplan hodi preko bregov, razen, Če je dotično opravilo dobro plačano — tačas stari fajmošter gredo sami lehko !
Ta bolj senčna stran v kaplanovem življenji pa ima tndi vse svitlejšo solnčnato l>lat. Za to — le poglejte ga! — njegov obraz se smehlja, zmirom sladko smehlja! Z večma pobožni, slovenski kmet vendar še vedno obrajta „goHpodau v svojem trdnem prepričanji, da tudi najslabši kaplan ima ključe od nebes iu pekla: ki, če prav mu za življenja žuga s hudičem in peklensko žrja-vico, bodo mu na smrtni postelji vendar od-pnstivši mu grehe rad odklenil zveličavna vrata, ter vsaj skozi vice poslal ga v nebeško kraljestvo. Kmet tako ve, da gospod še najprej primoli ali solnce ali dež — če
ona nastopila prestol in vlado sploh, je pak njen nalog, utrditi novo zaupanje v tn mar hijo in tako pospešiti razpisano državno po sojilo. .lasu > je, da se je na pripravne operacije, ki so najprej prouzročile pronuucia-mento in potem nastopljenie Alfonzovo, upo-rahilo na osobno gotovost kraljice [zabele toliko novcev, da bi se ona nahajala v kritičnih razmerah, ko bi se ne vzdržala Alfon-zova monarhija. V Madridu sprejme grofica Girgenti zopet naslov asturske princesinje, ki se je tudi tako imenovala v mladosti, do ojstva njenega brata Altonza. Grofica G r-genti je baje energičnega značaja, je razumna, pobožna v smislu špaojskem, ter popolnem nazadnjaška. Poglavitno od te dobe, odkar *e je njen mož, brat^ bivšega kralja neapo-litanskega ustrelil v Svicarskrm, snovala je veduo same intrige s grofico Paviovo, ženo znanega generala; nasledek teh intrig je bil i>adec Castelarov in pot*m Serranov, kateri hc j« pa uže Alfonzu poklonil, znamenje, da je bil izdajalec na republiki in tihi sokrivec pri njenem umoru
(mt*»'ih4iltli je pisal bogatemu lastniku amerikanskega časnika „Newyork Herald", Benettu, zahvaljevajoč se za obljub Ijeno pomoč reke Tibere in razmočvirjenja Kampanjskega polja. Garibaldi pravi, da ga tem bolj veseli pomoč Amerikancev, ker bode novi Kim zibel bratovstva vseh narodov.
Bii* nt v&fti trije škofje  so pisali papežu   pismo,   v  katerem se mu za njegovo okrožnico zahvaljujejo in isto tako ostro kakor on obtojujejo nemško vlado, da ..piv gauja" cerkev.
Domače stvari.
— (Volitve v ljubljanski mestni zbor.) Sinoči so imeli menda ljubljanski uemškutarji iu c. kr. birokratje, ali konsti-tucijonalno društvo, v kazini posvetovanje zaradi volitev v mestni zbor. „Tagblatt" bobna svoje vkup z novico, da „die Na-tional-Klerikaleu uiitznvviiblen sich ansehi cken". Zalibog, da se pa od narodne strani nij   storilo  še prav nič.   In vendar bi bih
letoi mogoče z dobrim delom v tretjem razreda pet naših v zb >r spraviti, da bi vsaj opozicija in kontrola bila pri tacem jalovem gospodarstva, kakor so ga birokracijanci nveli na magistratu. Ali mej nami je teško do dela priti, ker je preveč trmoglavosti in se bolj gleda na ljudi, nego na stvar, vpraša „kdo", namesto nkaj". Kedaj bodemo iz tega ven prišli, in iz pasivnosti, ki je narodni stvari v Ljubljani toliko škodovala! Ce bi prav I. in II. razred za sedaj še popustili, le III. polastili se, in sicer z mladimi odločno narodnimi, ter dela in besede zmožnimi kandidati, to bi narodno stvar v Ljubljani povzdigailo, in ne samo v Ljubljani, nego po vsem Slovenskem, ker povsod več ali menj gledajo v sredino.
— (Slovensko gledališče.) V nedeljo 14. t. m. bo predstavljalo slovensko dramatično društvo priljubljeno burko s petjem (deloma novimi kupleti) v 3. dejanjih „C r e v 1 j a r-h a r o n". Za ta dan namenjeni „Za p r a vi j i v e cM se je moral odložiti, ker jo gospod Schmidt izbolel. Ker bodete le še dve predstavi v saisoni (petek sv. Jožefa dan in veliki ponedeljek) se nadejamo, da bo občinstvo s prav obilnim obiskom materijalno podpiralo prizadevanje dramatičnega društva, da, ako le mogoče, sklene svojo saisono brez strahu pred — deficitom,   kakor se je  pokazal lansko saisono.
— (Iz Radovljice) na Gorenjskem se piše tukajšnjemu listu Želja ondotnega prebivalstva po ustanovljenji štirirazredne šolo.
— (Državne podpore duhovnikom.) Leta 1874. je prosilo za podporo na Kranjskem 48 duhovnikov, vslišanih je bilo 41, ki so 6.700 gold. dobili, na Štajerskem prosilo 200, vslišanih 2G9, ki so prejeli skupaj 25.000 goldinarjev, na Koroškem prosilo 233, vslišanih 200, prejeli
Politični razgled.
V Ljubljani 12. marca.
V   *tf ii* iurnt    i lutrti    se   je 10.
marca na dalje posvetovalo o poslopijskem davka. Izmej slovenskih poslancev sta govorila dr. Razlag in isterski dr. Vitezič za znižanje davkov od kmetskih poslopij.
fmnspoftstea mhnminn ima dene?
sejo.
€?PMnvJ*>v prihod je v Zadru, glavnem mestu Dalmacije, oficijalno napovedan na 10. aprila.
B*<»!/<*ki v državnem zboru imajo ven dar večjo  moč,   nego je  rabijo.   Sedaj je dokazano, da je vlada le za to vzela Wil-danerjev nasvet   o novem  šolskem nadzorstva  n»zaj,  ker  se je bala,   da bodo sicer Poljaki državni  zbor zapustili.  Zaradi tega so tudi ustavaki ves svoj  »liberalizem" in vso korajžo na kol obesili  in se udali. ,.N fr. Pr." se hudnje nad Rechbauerjem, da jih je na to napeljal, graški filistri mu pa sku-Šavajo /.upnico dajati, da je vlado ob pia vem času podpiral.
Govorilo se je, da hode IVeiitltt tožen zavoljo tega, ker je m nistra Banhausa pri Ofrnheimovi pravdi preveč podajal. Ali disciplinarni svet advokatne zbornice na Du naji je izpoznal, da nij za disciplinarno pre-iskavanje nobenega uzroka.
O*/#•*•.*•#•■#" državni zbor je začel specijalno, debato o proračunu. Proti potrebam za „kraljev dvor" so glasovali skrajni le-vičnjaki.
iCtixf.it vlada nij dovolila priobčenja papeževe  enciklike,  ki „sv. leto" nazuauia in toži 0 preganjanji cerkve. — Uuijati če dalje bolj v pravoslavno   ali  narodno runko cerkev stopajo.
O .ipuitj.rkrtii položaji poroča pariški dopisnik v „Daily News", da je grofica Gir-genti zaradi tega tako naglo pripeljala se v MadiM, ker so jo vznemirjali dopisi njenega brata kralja Alfonza, ki hoče uže odstopiti Njegova sestra gr. Girgenti bode Alfonzu ka kor mlajšemu bratu morabčna podpora. V slučaji   ko bi  res hotel odstopiti,   bi tedaj
takoj ne, pa pozneje, je pa! — da ima torej njegov dušni in telesni blagor ali gorje v svojih prstih. Zavoljo tega se približuje mu spoštljivo in pohlevno in šteje si v veliko čast in v srečo, ako „gospodu izvidi ogovoriti ga. Pripognen in s klobukom ob trebuhu stoji pred kaplan — Janezom, ki kvišku vrti oči in — smehlja se! Zavoljo tega še zmirom rad kapi kako „gnado" za dnše v vn--.li, za svojo ali za kako živinsko beteženj prinese krajcarčeke, in „bo uže b<g dal, da bo bolje," tolaži kaplan.
V večjih prazničnih godčh potem boljša kmetska gospodinja tudi ne pozabi gospoda kaplana, marveč za njega rada pripeče Šr kako pogačico, kako potičico, pridene tudi kak jeziček svinjski in kopico najlepših ja-belk, v vinjakih krajih tudi kako čutarico dobre kapljice, in nese to v kaplauijo. „0 dobra mamka! zakaj prinašate to?tt iucni kaplan in sladko smehljaje se spravlja dari.
Glavni prihodek kaplanov pa je bira njegova, pšenica. Ko kmetje omlatijo str-neno, ozuaui jim z lece v nedeljo po pridigi, da jutri pride na biro. S cerkovnikom in še kakim drugim nosačem roma potem od vasi do vasi, od hiše do hiše. Ko bo bliža do praga, poskrivajo se sramežljivo stare dekle v delavniških oblekah in v svesti si svojih grehov sramovaje se izza špranj skrivaj kukajo na gospoda Janeza. Oče stoje v veži pri uapolueni, uganjeni meri pa v piiČo kaplana  radi   še po  vrhu  privržejo vevnico
žita za „oblate", katere sprejme mati, ki kakor slučajno v poluprazničnem krila pristopi zraven in gospodu poljubi roko. „No mati, kje so otroci vaši, ki tako lepo moliti znajo pri izpraševanji V" nični kaplan in — smehlja se. Potem se z očetom pogovarja o letini, češ, da kakor je slabo kazalo, pa je vendar bog dal, da je še vsaj nekaj in lepega Žita pridelalo se. Poslovi jaje se, podari še nekaj lepih svetih podohic za družino, potlej odhaja. Mlada, čvrsta domača hči, sreča ga ravuo mej plotovi, da se ne u.ore ogniti, da si bi se rada, ker jo je „sram". Povešaje sramežljivo zapekli obraz hlastne poljubit njegovo roko; on pak jo za to 1 jubeznjivost poboža po cvetočem lici iu prašujoč: „Micika, ali si kaj pridua ti?" smehlja se jej.
K omenjenim glavnim prihodom dobiva kaplan tudi še zmirom za „štolo", kak gol-dinarČek za kak krst, kako poroko, pogreb, sem ter tja tudi za kako obhajilo. Tako se mu mošujiček nikoli Čisto ne izprazni, če nema „uboge žlahte", ki ga obiskuje in njegovi mošnji rpušča".
Kadar torej dovrši svoje vsakdanje duhovno opravilo in ima Časa — in tega ima na kmetih, kjer malo bolehajo in neradi mrjo, na koše vsak delavni dan — tačas vzame palico posebne vrste, prižge si cigaro, dva-krajcarsko ali celo „viržinko", katera v njegovih ustih uže več ne pohujšuje njegovih ovac, pa dobrodejuo puhaje stopa venkaj po
prostem, kakor drugi grešni ljudje. (Je nij drugače, zavije tudi v gostilno in pije, se tudi opije sem ter tja, kakor drugi grešni ljudje. Zamerijo ljudje navadno nič: „e, saj so tudi gospod iz mesa". Samo plačuje navad no po menj, ker pobožni gostilec mu rad spregleda kak poliček ali dva.
Ako dalje časa biva v taistem kraji, privadi se naravno bolj in bolj svojih ovac, in one njega. Zlasti v manjših mestih in trgih, kjer se več ali manj nahaja tudi na-obražeuih ljudij, dobiva potem tudi vabila v njihove družinske krogove, v katerih dobro živi in se zabavlja zastouj! Rad obiskuje pa tudi dolgočasujoČe se mlade žene in še rajši premožne udove, pri katerih se mu zdi še najbolji«. Nij hudega — bog ve! — a nevoščljive stare terci jauke, katerih hinavstva neČe dolgo poslušati, brž izvohajo pota ujegova, in, o! Huda zamera, in največkrat potem tudi ovaja „Uršiki". Potem pride „dekret" iz Ljubljane, kaplan mora pobrati svoja kopita iu hajdi drugam mej drago ne-privajeno čredo, če prav gredo „niožje" n.-ter do Škofa zanj prosit. Iu to mu je ediua črna točka ua osolnčeui strani njegovega življeuja.
Po vsem tem gospodu kaplanu Jauczu vendar tudi drugej suknja čedalje tesnejša postaje, v znamenje, da kmalu mu pride srečni čas, ko se ima preobraziti v — faj-moštra.
bo 16.830 gold., na Primorskem prosilo 440, vslišanih 410, ki so prejeli 28.000 gld. Največ prosilcev je bilo v Galiciji (2579), najmanj na Kranjskem. Letno poročilo na-učnega ministerstva, iz katerega smo te date posneli, izrecno pravi, da so se podpore za „vorwurfsfreie staatsbUrgerJicbe Ilaltung" podelile.
— (F i 1 h armonično društvo) daje 14. t. m. koncert, a v programu nij niti ene slovenske pesni, da si so mej udi tudi Slovenci.
— (Nesreča.) V tukajšnji prcjni fa-briki je bila predvčeranjem od mašine udarjena neka delavka tako močno, da so jo nesli v bolnico. To je v tej fabriki baje v kratkem Času uže tretje ranjenjc vsled ne previdnosti.
— (Zdravnikov ne bode več treba.) Navadni pametni ljudje sodijo, da je mej neukim in nevednim narodom treba še veliko podnčevati in predsodke preganjati, posebno pa za sanitarne razmere ob časih epidemij ljudstvo opominjati, da zdravnika pokliče. Ljubi „Danici" se to ne zdi potrebno, ker začeli so se „Čudeži" goditi, ki opravijo stvar cenejše, nego doktorji medicine; vsak teden prinaša pobožna novinarska žena tak čudež. Cudrž zadnjega tedna se glasi : „Zahvala. Naj blagovoli „Danica" sprejeti sledeče vrstice v zahvalo „Naši ljubi Gospej presv. Scrca" za pomoč v bolezni. Neka žena je bila pred pustom nevarno bolna — nobeden ni mislil, da bi ozdravela. Priporočili smo jo ..Naši ljubi Gospej" in nekaj pobožnih duš je opravljalo za nju devetdnevnico z obljubo, da bomo razglasili po „Danici" in „Monat-rosen", če se ozdravi. — Žena je ozdravela. Hvala Naši ljubi Gospej za pomoč! V Žireh 8. sušca 1875. A. V." — Obžalujemo, da se ti čudeži s polnim imenom ne objavljajo, ker potem bi se najbrž vsi skazali kot taki, ka-koršen je bil v „Danici" pred tremi tedni naznanjeni slučaj o čudežu v deželni bolnici, kateri Čudež je pa „švindel".
Kazne vesti.
* (Slike slavnih mož), ki šeživćje nkazalo naučno ministerstvo narediti. Mej temi so slike Miklošičeva, Anton Auerspei-gova, Hvrtlova uže gotove. Kdo vse na vrsto pride, to se ne ve, gotovo pak je treba precejšne porcije nemške ustavoverno-sti za sedanjo Stremajerjevo slavo.
* (Po vodenj.) Hiti a toplota bode marsikje prinesla U dni povodenj. Iz tterovna na Če&kem se uže poroča, da je voda svoje bregove prestopila in doline zalila.
* (Nesreča v gledišču). V libere-škem gledišču na Oeskem je v nedeljo, nekoliko miuut pred predstavo padel nekov mizarski pomočnik V. Konigsinark z galerije
v parter, ter ostal takoj mrtev. Zapustil je mlado vdovo, katerej je ravnatelj obljubil, da napravi v olajšanje njene nesreče bene-fično predstavo v njeno korist.
Vsem bolnim moč in zdravje brez leka in brez stroškov po izvrstni
Barry
28 let nže je nij bolezni, ki bi jo ne bila ozdravila ta prijetna zdravilna hrana, pri odraščenih i otrocih brez medicin in stroškov; zdravi vse bolezni v želodcu, na živcih, dalje prsne, i na jetrah; žleze i naduho, bolečine v ledvicah, jetiko, kašelj, nepre bavljenje, zaprtje, prehlajenje, nespanje, slabosti, zlato žilo, vodenico, mrzlico, vrtoglavje, silenje krvi v glavo, Šumenje v ušesih, slabosti in blevanje pn nosečih, otožnost, diabet, trpanje, sliujSanje, bledičico in pro-hlajenje; posebno se priporoča za dojenee inje bolje nego dojničino mleko. — Izkaz iz mej 80.000 spričeval zdravilnih, brez vsake medicine, mej njimi Bpri čevala profesorja Dr. VVurzerja, g. F. V. Beneka, pravega profesorja medicine na vseučilišči v Mariboru, idravilnepa svetnika Dr. Angelsteina, Dr. Shorelanda, Dr. Campbella, prof. Dr. Dčdč, Dr. Urč, grofmje Castle-stuart, Markize de Breban a mnogo druzih imenitnih osob, se razpošiljava na posebno zabtevanjo zastonj. Kratki izkaz iz 80.000 spričevalo v. Spričevalo zdravilnega svetnika Dr. VVurzerja,
Bonn, 10. j ul. 1852.
Kevalescičro Du Barry v mnogih slučajih na gradi vsa zdravila. Posebno koristna je pri dristi ii> griži, dalje pri sesalnih in obistnih boleznih, a t. d. pri karanju, pri prisadljivem a bolehnem draženji v scalni cevi, zaprtji, pri bolehnem bodenji v obistih in mehurji, trganje v meburji i. t. d. — Najbolje in in neprecenljivo sredstvo ne samo pri vratnih in pranih boleznih, ampak tudi pri pljučnici in sušenji v grlu. L. S.) Rud. VVurzer, zdravilni svetovalec in člei. mnogo učenih družtev.
"VVinchcBter, Anglefiko, 3. decembra 1842.
Vaša izvrBtna Revalesciere je ozdravila večletni i  nevarnostne prikazni, trebušnih bolezni, zaprtja, bolno čutuice in vodenico. Prepričal sem se sam glede vašega zdravila, ter vas toplo vsakemu priporočam. James S horeI and, ranocelnik, 9(3. polka. Izkušnja tajnega sanitetnega svetovalca gosp. Dr. A u g e 1 s t e i n a.
Berolin, ti. maja 185ti.
Ponavljaje izrekam glede Revalescičro du Barry vsestransko, najbolje spričevalo.
Dr. An gel Bte in, tajni sanit. Bvetovalec. Spričevalo št. 7(5.921.
Obergimpern, (BadenBko), 22. aprila 1872.
Sloj patient, ki ju uže bolehal 8 tednov za strašnimi bolečinami vnetic jeter, ter ničesar použiti nij mogel, je VBled rabe Vašo Revalescičre du Barry po-polnauia zdrav.
Viljem Burk ar t, ranocelnik.
M o n t o n a, Istra.
Učinki Revalesciere du Barrv ao izvrstni. Fer d. C1 au sb erg er, c. kr. okr. zdravnik.
Št. 80.416. Gosp. F. V. Beneke, pravi profesor medicine na vseučilišču v Mariboru (Nemčija), piše v „Berliner Kliniscbe W o e h e n s c h r I i tu od 8. aprila 1872 to le: „Nikdar ne zabim, da je ozdravila enega mojih otrok le takozvana „Rcvalenta Ara-bicau (Revalesciere). Dete je v 4. mesecu vedno več in več hujšalo, ter vedno bljuvalo, kar vsa zdravila ni j.so bila v stanu odpraviti; toda Revalesciere gaje oadravila popolnoma v ti tednih.
St. 64.210. Marki/.i de Brehan, bolehaj e sedem let, na nespanji, treslici na vseh udih, shujšanji in hipohondriji.
St. 79.810. Gospo vdovo Klemmovo, DUsseldorf, na dolgoletnem bolehanji glave in davljenji.
St. 75.877. Flor. Kollerja, c. kr. vojašk. oskrb nika, Veliki Varaždin, na pljučnem kašlji in bolehanji dušnika, omotici i tiščanji v prsih.
St. 65.715. Gospodični do Montlouis na nepre-bavljeiiji, nespanji in hujšanji.
Št. 75.928. Barona Signio 10 letne bramote na rokah in nogah i t. d.
Revalescičre je 4 krat tečneja, nego meso, ter se pri odraŠeenih in otrocih prihrani 50krat več na ceni, gledč hrane.
V plehaadh pnšicah po pol funta 1 gold. 50 kr.,. ont 3 gold. 50 kr., 2 funta 4 gold. 50 kr., 5 fun-ov 10 gold., 12 funtov 20 gold., 24 fantov 36 gold., Revalesc.ere-Biacuiten v pulioah a 2 gold. 50 kr.
n 4 gold. 50 kr. — Revalesciere-Chocolatee v prahn
0 v ploščicah za 12 Ua 1 gold. 50 kr., 24 tai 2 gold. •0 kr., 48 tai 4 gold. 50 kr., v prahn za 120 tan 10 gold., za 288 ta« 20 goid., — za 576 taa 36 gold. — Prodajo: Barrydn Karry & Comp. na Du« tnjl, Wallfla«hKaaae it. 8, v  LJubljani Ed.
1 ihr, v Ur»d«l bratje O b e ra n z m ey r, v lua-»rubu Diechtl & Frank, v Celovel P. Bir\-lacher. v l.onel Lodvig M ii l I e r . v Maribora VI. Mori A, v nvrniiu J. B Htuokbaaitf n, v Zagrebu v lekarnici usmiljenih sester, v C'er-uovieah pri N. Snirhu, v Oseku pri Jul. Davidu, lekarju, v Cirndeu pri bratih Oberranz-meyr, v ieiuešvaru pri Jos. v. Papu, mestnemu lekarju, pri C. M. Jabnerju, lekarju, v Varaždinu pri lekarju dr. A. 11 al t er j u, aakor v vaeh laHTlh pri tiuDub leaarju m »pecurijskih trgovcih; radi razpošilja duaajtka hiAa na vse krajo f>o poštnih
Mkaznioa)> ali oovt.it,u.
I i;i4l no ntiziftitiiilo.
13. marca 1875, KazpiNnno Je: Pet Prid. Sigm. sv.'b. gospod Sviceiiovih ustanOv po 12ti gld. na 1. 1874 za revno Vl ovo in gospodičino iz kranjskega plemstva do konca t. m. pri c. kr. dež. vladi v Ljubljani. — Dve državno štipendije na 1. 1874/75 za kranjsko slovenske vseiičoliščmko medicinske fakttltete v Gradcu po 552 gld, do 15. aprila t. I. pri c. kr. deželni vladi v Ljubljani.
ltax|ilHan« *lu/.l»u : Služba .- djunkta c. kr. okr. sodn.jo v Kočevji IX. stopinjo do 11. apr. t. 1. c. kr. predsedništvu okiož. sodnije v Nov. mestu.
Javne družbe: Jus. Peterkovo iz Kurje vasi 1551 gl, 26. apr. (111. Ljub.) — Jos. Brataničevo iz Metlike 1705 gld. 30. marca (I. Metlika . — Anton Šabecevo iz Trnovega, 900 gld., 30. ujarca (I. Postojna). — Jos. Mahkotovo iz Zavrstnika, ls marca (11. Litija). — Anton Drglinovo iz Lan is, 0957 gld. 17. marca (111. Ljubljana). — Jov. Bratovševo iz Dobrave, 18. marca. (III. Vipava). — J. Vodnikovo iz Dola 1370 gld. 20. marca (I. Brdo.) — Jov. Ko-tarjuvo iz Mo.avskc gore, 1042 gld., 20. marca (I. Litija). — Luka Belčovo iz Osredka, 4037 gld. 20. marca (HI. Ljubljana). — Jur Šabcevo iz Vrha 180 gld. 24. aprila (L Ornome j).
liuril v UtaRHJtaiit
od 8. do 11. marca: Jos. Urler, delavec. 40 I., na marazinusu. — Al. Bernoth, dete trg. z lesom, 1 I., > a glav nuj vodenici. — Jov. Lusin, dete uradnika pri deželnem knjigovodstvu, 3 tedne, na osepnieab. — Jov. Puc, mizar, 22 L ua oslabljeliji. — R. Rakova, uolavka. 19 L na oslabijenji.
^UJuajaKa huvz.s 12 marca
(Izvirno telografidno poroeiio.} Enotni dri. dolg v bankovcih .   71 gld. 50 kr. Enotni drž. dolg v srebru    .   .   75   „   95 „
1860 drž. posojilo.....112   ,   25 „
Akcije narodne banke . . 960 B — „ Kreditno akcijo    .        .   .      -3ti   „   75 ,
London........111   ,   30 „
Napol..........8    . 88
C. k. cekini.......5   „   24»/f ,
Srebro .... '04    . 00
Oznanilo.
Ker v ponedeljek po sv. treh kraljih zaradi živinske kuge v va.nl Trnovo na Hotraiijsliom semnja nij bilo, je ihti prestavljen ua
3MP~ 22. marca 1875, ~3*C
t. j. na veliki ponedeljek. — Kdor minli kako živino ua Htniruj prignati, mora imeti od svoje županije živinnko izkaznico.
Županija v Trnovem na Notranjskem
10. marca 1875. (75—-1) 2Bf( t't»ieMi,i€'.
mjci.
11. marca:
t i .E,J50.,m: K°bler iz Litije. — Lininger iz Gradca. — Mlinz iz Litijo.— Jako iz Ptuja. J
Pri Nlono: Nubinalo iz Trebiža — Giordoni iz Mirno. — Grilc iz Vač — Murk iz Dunaja. — Pišer iz Strasburga. — llartman iz Vrhnike. — grof Lichtenberg iz Pra reč.
• PrifJ?"?,1*l.: ,L«vitus iz Dunaja. - Malner iz Bieda. — Benč iz Dunaja. — Pirckei- \l Kanile. — Dovak iz Dunaja.
Pri Kumorult   Dolenoo i/. Loke. — Bisaco iz Padove.
Podtrebušne in kilove bolezni
»dravi popolnem neškodljiva mast za kilove aU pretrgane od »o^oaa. S»^fS!S?« V f"M ^vica). - Mnoga apr.čevala in zahvalna
pi^rčkih po 3 g d 20 kr, av. v. po B Sturzem^g,.. ju saiuoum, ali pa po .fojr. II tlekarna pri Zamorci, Wien, TuchTauben Nr. 27. (307-6)
ladajatelj in urednik Josip Jurčič.
S2WB* Licitacija. "3Ns ^
lO. t. in. <lo|iolu«lne ob u. uri seje pričela v biiši hI. •j:;7. ua gluviiriu <ru«» v proHtorih zraven rzlaiega ptieka" licitacija še ostale /aloge blaga, ki obsega <tOO Hrajv po 50 kr. začenši, s raj <<u<> \loxke. #.a\ i-ui nil.«-. Npotluje l.l.u ■<■. uiiko-vir«>, pravu lx.lMii.lsho p'niiio. robo , a obleko iu voluato robo M gospode, u 11 h ara ko blago, popotne plaitle. uin-NiiiHko Hvilo in cvirn, dalje blizu
SO itivcMtniii 9na*in9
vae nove, i/, najboljših fabrlk, od 5 gol<I. pocenil, potem iita-euuNko upravo in mii(»go druzih stvarij, vsled česar se oni, ki kaj kupiti nameravajo, uljudno vabijo. (71 —ti)
Lastnina in tisk „Narodne tiskarne'
L2QF