Največji T Združenih državah Veli* z* t»c leto - . Z Za pol leta.....$3.00 Za N«w York celo leto - Za inozemstvo celo leto $7.00 $7.00 TBLKTON: CORTLANDT 2376. Entered m Second dan NARODA IJst^slovenskiindelavcevT Amerikt, 21, 1903, it the Post Office at Hew York, M. Y., under the Act of Congress of I The largest Slovenian Daily in the United States. Issued crery day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. TEUTON: COKTLANDT 2876. NO 242. — STEV. 242. NEW YORK, MONDAY, OCTOBER 15, 1923. — PONDEUEK, 15. OKTOBRA, 1923. VOLUME XXXI. — LETNIK XXXI. PINCHOT, AMERIŠKA SUŠA IN COOLIDGE Governer države Pennaylvanije je javno izjavil, da je predsednik Cooiidge odgovoren, ker ni prohibicijsu taka kot bi morala biti. — Nikjer ne kršijo bolj osemnajstega amendments kot v glavnem mestu. — Močno pivo in slabo žganje. — Politiki so v sveži s munšaj-narji. je vsega tega kriv Washington, J>. <'., 14. oktobra. — Peinisvlvanski go-v< rn« r «iiffortl 1'iiic-liot jc govoril danes na konferenci drža vljanov. \ svojem govoru se je v prvi vrsti bavil z ameriško j»n»hibi»eanes je nastala v smodnišnici v bližini tukajšnjega mesta velikan-sk» eksplozija. Osemindvajset oseb je bilo usrarčenih, nad sto pa težko in lahko ranjenih. POLJSKE STRAŽE BO USTRE LILE RUSKEGA ČASTNIKA. VELIKANSKI POŽAR V PROVIDENCE, R. L Te dni je izbruhnil v središču me sta Providence strašen požar. Vsi o^nj.^asci In vsi policisti so bili na dolu. da so omejili ogenj. KJjub temu pa znaša povzročena škoda skoraj miljon dolarjev BOLGARSKA SE JE DELOMA POMIRILA Jugoslavija je sunpatiziraia z upornimi množicami. — Položaj sofijske vlade je deloma ustaljen. — Premagani stranki zastopata dve tretini prebivalstva. VELIKA BREZPOSELNOST VZNEMIRJA ANGLIJO London, Anglija, 14. oktobra. Krvava notranja borba v Bolgariji je zaenkrat zaključena. Tuin-tam sicer še bukne zaostal plamen upora, ali v glavnem je upor komunistično-zemljedelskih množic udušen in sofinjska vlada je s pomočjo vojaštva, macedonstvu-juščih in meščanskih -dobrovolj-cev ostala zmagovita. Dosti drugačnega izida niti ni bilo pričakovati. Kakor že toliko- Moskva, Rusija, 14. oktobra, — i S; le tega reaftoga nam al mogoCa podati aat po coal onega dne. ko nam doape poalam i - • , - rt^ , j cenitve za Romunsko znašajo de- povprecno $lo0.000,000 na leto za ! 0 do 500 milijonov dolarjev v letu 1922. Odbivši gotovino, ki so jo priseljenci prinesli v Ameriko, se lahko ceni, da so privatne denarne pošiljatve priseljencev v inozemstvo in pripomožni prispevki znašali leta 1922 povprečno čistih 400 milijonov dolarjev. CHESTERJEVE KONCESIJE. Carigrad, Turčija. 14. oktobra. An gorska vlada je sklenila razveljaviti vse pogodbe, ki jih je sklenila Chesterjeva skupina z raznimi turškimi diplomati, glede izrabljanja petrolejskih zalog. V«ak pevec bi motal imeti nofro izdajo "PESMARICA GLAZBENE MATICE" Za Štiri moške glasove Uredil Matej Hnbad Knjiga ima 296 strani, ter vsebuje 103 najboljših in najnovejših pesmi s notami. Oea* a poštnino $3.00. "GLAS NARODA" 82 Cortlandt St., Hew York, N. T. *f Manhatta*. A R O O A* iwiX Iwry Day •untey* DIKTATURA v Ce boste samo gledali Peter Zgaga ne boste dosti vedeli o kakovosti mleka. Upoštevati je treba čast vašega mlekarja in njegovo možnost, da vam da mleko najboljše kakovosti. — Bordenovo Grade 'A' je mleko s slovesom, prihajajoče iz hiše s slovesom. p—6 Naročile BORDENOVO GRADE 'A' danes. NVmški iiarooveril svojemu kanclerju Streseni;* mi vs4» oblast. NVmški narod je užival le malo časa svobodo, odločati o svojih lastnih zadevali. I*rvoslaiieev.'T Nemški državni zbor šteje 469 poslancev. Ko se je u šiln važno glasovanje v soboto, jih je bilo navzočih 367. Izmed teh jih je glasovalo 216 za izpremembo ustave. S tem je bilo v vseh ozirih zadoščeno tozadevnim odredbam. Nova postava pooblašča koalicijsko vlado, da sme nkrej at i o vsem, ne da bi vprašala za dovoljenje državni zbor. To se i »osebno tiče gospodarskih, finančnih in socijal- nill zadev. \ lada lahko vse odredi, kar se ji zdi potrebno, ne da bi pri tem vprašala za svet ljudske zastopnike. V Stresemannovem slučaju gre torej za diktaturo, ki inui potom ustave pravico ignorirati nemško ustavo. Pomisliti je pa treba, da to ni diktatura posameznika, ni t udi ne diktatura dveh ali treh, pač pa diktatura strank, ki so zastopane v koalicijskem kabinetu. Stresemann ne bo imel dolocilne besede. Diktirale bodo stranke in pri tem bo vsaka gledala na svoj zasebni dobiček. A' tem pa tiči kal razpada nemške diktature. Ali se da panslavizem uresničiti? -nik BORDENS Farm Products Coinc. Walker 7300 žje vdahniti ji enotnega duha. V vraži jo, ne dokazuje to nič druge tem pogledu je nemštvo v mnogo .srečnejšem položaju. Treba samo, da se Avstrija priklopi Nemčiji, pa je " All-deutsehiand" gotova stvax! Ker imajo vsi Nemei povrh še en in isti književni jezik, bi bilo ujedinjenje v vsakem pogledu popolno. Do tako idealneg ujedinjenja med Slovani pač še dolgo ne pride. Da, zdi se, da jih mnogo med nami. ki so prepričani, da sploh nikoli. Ti se skli- cujejo lahko na dejstvo, da Po- «^ega, kar je razumeti pod pansla Ali se da panslavizem uresničiti T Mislim, da je umestno, da si zastavimo enkrat to vprašanje! O panslavizmu se je že mnogo govorilo, mnogo pisalo, tako pri Slovanih samih kot pri njih nasprotnikih. Navzlic temu je ostalo bistvo panslavizma do današnjega dne marsikomu nejasno. Pod panslavizmam umevamo običajno stremljenje raznih slovanskih narodov po ujedinjenju — toda kakšnem ujedinjenju T Janu Kollarju, temu očetu panslavizma je lebdelo v prvi vrsti duševno in slovstveno zbližanje Slovanov pred oemi. Ruski panslavisti, Ak-za ko v in drugi, pa so mislili bolj na politično ujedinjenje, ki naj bi se udejstvovalo na način, da bi se podvrgli razni slovanski narodi nekakemu protektoratu mogočnost bi bila, ščiti manjše slovanske narode pred vs&kojakim v ne Rusije, katere moralična dol-nasiljem in jih podpirati pri njih prizadevanju po osvoboditvi izpod tujega jarma. Carska Rusija je to svojo nalogo v gotovem obsegu v istini tudi vršila in v toliko je panslovrzem vsekakor ek-sLstiral. Stremljenje po ujedinjenju ima lahko bo4j ali manj dale-kosezne cilie. Toliko je jasno, da se vse ne da doseči na en mah in da je duševno zbližan je slovanskih narodov oni predpogoj, brez katerega si njih političnega ujedinjenja. ako naj bo to trajno in nerazdružljivo, ne moremo misliti. .. Komur ni dano, da bi se navduševal za ideje, kdor pvzna samo svoj ljubi jaz in mu je vse drugo deveta briga, kdor živi sa-m-o iz dneva v dan in mu skrb za bodočnost ne-teži srca, komur velja samo to, kar se da otipati, vse drugo pa mu ni nič, temu je panslavizem seveda samo smešna utopija, ki se ne more nikoli obistiirt-mu pomilovanja vredni antasti. A ti in ljudje, ki se ogrevajo zanj, so to nas druge ne sme ostrašiti, kakor nas ne sme omajati v naši veri dejstvo, da se tolažijo mnogi nasprotniki Slovanstva s tem, češ, da je panslavizem zgolj himera in fiksna ideja posamnikov. Nas vse, ki živimo v prepričanju, da je previdnost nedvomno tudi mnogoštevilnemu slovanskemu narodu odmerila posebno vlogo v zgodovini človeštva, mora tolažiti misel, da ni na svetu nič neizvedljivega in da se da ob trdni volji in rfnimornem preudarnem delu doseči vsak še tako oddaljen cilj... Z lahkoto se seveda ob danih razmerah ne da uresničiti vse tisto, kar vsebuje lahko pojem panslavizem. Največja težkoča tiči že v veliki razprostrt osti in pa tudi razkosan osti, slovanskega sveta. y m 0 Cim večja je masa, ki jo treba obvladati, tem* težje jo je preoblikovati v primerno celoto, tem te- ljaki doslej nikoli niso hoteli nič slišati o kakem vseslovanstvu; sklicujejo lahko tudi na samo-ljubje, ki je pri vseh slovanskih plemenih razvito v navadni meri in ki je nedvomno eno izmed poglavitnih vzrokov za to, da je med nami tako malo popustljivosti, tako malo razpoloženja za kako žrtev, sklicujejo končno tudi na tisto obče znano slovansko neslogo. ki je posledica naše nepre-vdarnosti in lahkomišljenosti. Toda če so težkoče velike, s tem večjo energijo treba iti na delo, ki prej ali slej mora obroditi sadove. Ako tudi ne dosežemo vsega, karkoli dosežemo, je dobiček! Jaz za svojo osebo sem prepričan, da dosežem ob trdni neomajni volji končno tudi vse' Panslavizem za me na utopija; panslavizem je po mojem mnenju izvršljiv; razlog za to naziranje mi je dejstvo, da so se navduševali zanj najrazboritejši možje raznih slovanskih plemen, kajti kdo bi bil tako smel in bi trdil, da so bili vsi ti možje zgolj fra-zerji, ki sami niso verovali v u-resniče-nje idej. ki so jih propagirali. Da je Uilo [med Poljaki doslej tako malo umevanja za vse slovansko stvar, je iskati vzroka pač pred vsem v antagonizmu, ki je vladal med poljskim narodom in despotično Rusija. Poljaki, ki so se čutili po Rusiji zatirane, so ji nasprotovali v enem kot drugem in ker je veljala Rusija za nekako reprezentantinjo panslavizma, je bilo povsem naravno, da jim je začel mrzeti tudi panslavizem. No, ramere so se izpreme-nile in največja zaslepljenost bi bila, ako bi Poljaki ne hoteli u-videti, da je njih spas samo v slovanstvu! Še eklatantnejši dokaz zato, da panslavizem ni gola šimera, da se dajo temveč njegove ideje u-resničiti in sicer v gotovih mejah in v gotovem obsegu brez večjih težav, vidim jaz v tem, da se ga vsi prikriti in neprikriti nasprotniki slovanstva, da lahko rečem, vsi neslovanski narodi, tako silno boje. Ako bi panslavizem ne bil nič drugega, kot strah, ki je na sredi votel in ga okoli krajev nič ni, bi pač ne delal tolike preglavice Nemcem, Italijanom, Maja-rom in še marsikomu drugemu, kot ga je že delal in ga še vedno dela. Sicer se dogodi včasi, da govori kdo v inozemstvu o panslavizmu z nekakih posmehom, toda ta smeh je navadno prisiljen in se skriva za njim nekaj povsem druega kot samozavest in veselost. Ako se na pr. Scherr v svoji literarni zgodovini tolaži a tem, da Slovani drug drugega ne razumejo in da se med sabo so- ga kot da obstaja strah preti slo-vanstvom celo take nemške od ličil jalce, ki se v prvi vrsti ne bavi-jo s politiko, ker jih navdajajo slutnje, da bi si znalo pekoč slo-vanstvo priboraiti prvenstvo tudi na slovstvenem polju. Ta strah, ki navdaja vse naše nasprotnike pred ujed i/j enim slovanstvom, bi nam moral odpreti vsem oči! Tega strahu bi ne bilo, ako bi ne bilo vere v možnost uresničenja o- vizmom. Naši nasprotniki verujejo v to možnost, mi pa naj bi ne verovali ? Mi sami naj bi smešili in se norčevali iz onega, za kar so se zavzemali naši najbolj !i možje? Žal, da se nahajajo med nami ljudje, ki jih kaj takega strašno mika! Povod za smešenje vidijo že v tem, ako da kdo v malce nerodnih besedah izraza svojemu slovanskemu čustvovanju. Ali tu gre za kaj več kot za besede! Poglavitno je. da smo v istini prožeti od pravega duha, prožeti od trdne vere v bodočnost slovanstva. Takih ljudi doslej nT bilo preveč med nami. Lepo do-nečih fraz smo dokaj culi, dejanj pa smo videli malo. Naši nasprotniki bi v našem položaju nedvomno znali drugače kot smo znali mi. In to je, kar jih pred vsem plaši, tega se boje, da bi se mi nekoč ne izpametovali ter storili, kar bi storili oni na našem mestu! Zadnja vojna je bila za nas Slovane neizmerno poučna! Naši zakleti sovražniki in naši zavezniki so si bili v tem edn, da je zanje dobro, ako čm več Slovanov pogine. Nikoli ne smemo pozabiti, da so imeli Angleži in Francozi svoje tanke, Ruse pa so z mirnim srcem puščali, da so z golimi prsi jurišali proti dvajset in več vrstnim žičnim oviram! Čm več izgub zadene stomilijon-ski narod, tem bolje! To je bila enih kot drugih parola. Ne. tega ne smemo nikoli pozabiti! Kakor si moramo tudi dobro v spomin vtisniti, da so se Angleži in Italijani po vojni raje vezali z onim Nemci, ki so po bitki pri Kobaridu radostno vzklikali: — "Die giftigen Gase haben ihre Schudigkeit getan!" in ki so svoji deci deva-li čepice na glavo z napisom : 1 Gott strafe England !' kot z nami Slovenci, ki smo se tresli za njih zmago in k nji pripomogli kolikor so nam pač dopuščale razmere i Iz vsega tega govori strah pred Slovanstvom. Toda to je bolj strah pred nečem, ki še ne eksistira, pred nečem, ki šele nastane. Stvar pa bi bila še vse drugačna, ako bi se Slovani istiniti zavedali svojega bratstva in ako bi res vsaj v gotovi meri kazali in udejstvoval zmisel za skupnost. O, potem bi si signore Mussolini trikrat premislil, deliti lekcije Jugoslaviji, potem bi Italjani ne izzivali kot izzivajo že ves čas, odkar se pogajamo z njim za stvari, ki so naše, in sega tistega poniževanja ,od njegove strani bi ne bilo, ki smo ga morali vzeti Jugoslovani voljno nase, ker nismo imeli zadostne zaslom-be pri na !ih bratih; in Madžar ne bi stegal več svojih grabežljivih rok po naši zemlji, niti bi koroški in štajerski Nemci ne imeli pogu- Iz "Washingtona poročajo, da se zavzema predsednik Coolidge za stoprocentno prohibicijo. Možak ni z malim zadovoljen. Stoprocentnost je škodljiva, posebno pri pijači. Povprečni Amerikanci so. zadovoljni s pivom, ki ima štiri procente, z vinom, ki jiih ima petnajst in z žganjem, ki jih ima petintrideset. Sto procentov — to je več kot preveč. Tega skoraj nihče ne prenese. Iri ne vrjamem, da bi jih Coolidge prenesel. * * * Poincare je spravil Nemčijo na kant. - In ko bo Nemčiji zapel boben, bo tudi Franciji zasvirala mrtvaška trobenta. # * * Jugoslovanska socijalisticya stranka v Ameriki ima 750 članov. Sedaj lahko izračunate, koliko ima Proletarec naročnikov. Malo težje bi bilo izračunati. koliko ima dolga. * * * Prijatelj je rekel prijatelju: — Čestitam ti, danes je najlepši dan tvojega življenja. — Zmotil si se za en dan. Moja poroka bo namreč šele jutri. — Ravno vsled tega tem ti čestital danes. Kajti današnji dan je najlepši dan tvojega življenja. * * * Boj se žene, ki ti pravi, da ti bo zašila luknjo, katero imaš -w žepu. ♦ - * * { Nevesta je rekla ženinu: — Kaj vendar tako neumno vprašuješ? Dosedaj me ni še nihče vprašal, koliko časa mu bom zvesta. i * * V Dva rojaka sta se pogovarjala. Prvi je rekel: — Moja nevesta pravi, da je v devetih nebesih. Drugi je rekel: — Moja nevesta pravi, da je v devetem mesčcu. i * * * Pot poštenosti vodi redko k bogastvu. Lloyd George pravi, da bo iz-1 bruhnila revolucija v Nemčiji. To ve vsak človek. Ni niti po-1 treba, da bi bil Lloyd George. * * • Italija je dobila od Grške petdeset milijonov lir odškodnine. Deset milijonov je dala vdovam umorjenih komisarjev. Deset milijonov je dala v dobrodelne svrhe. Ostalo ji je še trideset milijonov lir. Bog ve, če bi hotele perice o-prati za trideset milijonov lir trideset milijonov črnih italijanskih srajc? * * # Kakorhitro bo dobila Jugoslavija Idrijo, naj naroči Belgrad par ton živega srebra in naj prične zdraviti svojo impotentnost. * * * Miš, ki ima eno samo luknjo, je kmalu ujeta. • * • Ljubljansfi škof je imel zlato mašo. Pri tej priliki je imel ljubljanski soeijalistični župan slavnostni govor. Po par letih bo imel ljubljanski škof demantno mašo. Stavim, da mai bo pri tisti priliki ljubljanski socijalitični župan ministriral. ShujosinttsutHka Ustanovljena L 1898 iCatuL Sumila Inkorportrana 1. 190 i GLAVNI URAD v ELY, MINN. Ml Grant BI M Glavni odborniki: Preaednlk: RCDOIJ PERDAN, 933 E. 186 St.. Cleveland. O. Podpredsednik: LOUIS BALANT. Box 10« Pearl Aw«.. Lorain. O. Tajnik: JOSGFH P1SHLER, Ely. Minn. y.Ao.r,! blagajnik LOUIS CHAMPA. Box Ml. Ely. Minn. Blagajnik nelsplac&nlb »mruiin; JOHN MOYEKJS, 41] — 1Kb At«. Duluth. Minn. Vrhovni zdravnik: Dr. JOB. V. GRAHEK, SOS American State Bank Bldf., Sixth Ave.. Pittsburgh. Pa. Nadzorni odbor: ANTON ZBASNIK, Room 206 Bakeweu Bid*., «or. Diamond aaa Grant Street«. Pittsburgh. Pa. MOHOR MLADIC, 1334 W. 18 Street, Chicago, HL FRANK 8KHABEC. 482* Washington Street. Denver. Colo. Porotni odbor. LEONARD FLABODNIK. Box 480, Ely. Minn. GREGOR J. PORESTA. 310 Stevenson Bide.. r*uya.Uup. Wash. FRANK ZURICH. 6217 St. Clair Ave.. Cleveland, u. Združevalni odbor: VALENTIN PTRC, 780 London Rd., N. E., Cleveland, O. PAVLINE ERJIENC, 3S3 Park Str.. Milwaukee. Wis. JOSIP STERLE. 404 E. Mesa Avenue. Pueblo. Colo. ANTON C F. i .ARC. 638 Market Street. Waukeaan. 111. * Jednotlno uradno glasilo: "Glas Naroda". - Vse stvari tikajoče se uradnih taJcv kakor tudi denarne poUljatv« na] se pofiiljHjo na glavnega tajnika. Vse pritožbe naj ae poflllja na predsednika porotnega odbora. ^*rofinJe za sprejem novih članov ln bolnllka sprl£evala na] ae pošilja na vrhovnega zdravnika. Jugoslovanska Katoliška Jednota se prlporoCa vsem Jugoslovanom sa obilen pristop. Kdor iell postati član te organizacije, naj se zglasl tajnik« bližnjega društva J. S. K. J. Za ustanovitev novih drufltev ae pa obrnit« na gi. tajnika. Novo drufitvo se lahko vata novi x 8 Cla.nl ali Članicami. Novice iz Slovenije. Ljubljanske vesti. Zdravstveni izkaz nu*sta Ljubljane v časn o. Smrtni vzroki: jetika 4. plju<"niea 1, duš-Ijivi kašelj 1. škrlatica 2. grrža 2, zastrupljen je rane 1. možganska kap 1, srčna hiba. bolezni žilja 1, rak 2, drugi naravni smrtni vzroki 8, slučajne smrtne jx*ikodbe 2. Med tem časom se je rodilo 1!» o-trok, 11 moškega in 8 ženskega spola. Naznanjene nalezljive bolezni: škrlatiea :J. para legar 2. griža 15, duš'j i vi kašelj 2. Mari ji Jevčevi se je spla.šil jrfred Figoveevo gostilno na Dunajski <^esti v voz vpi >*ž» n konj in zdir-.ial v Dalmatinovo ulico, t«m pa na dvorišče trgovine Schneider-Vero vše!:, kjer je voz prekucnil. Jcveeva jo dobila težko poškodbe in so jo z rešilnim voz«>m odpeljali v bolnico. Sprla sta se v mestni baraki pri klavnici Ivan Rojšek in njegova soseda .Marija Cu^relj zaradi nekega plačila. Ker je Rojšek bob-nal po španski steni, ki jih loči. je šla huda ž^na v njegovo s:>bo t<*r jra udarila s čevljem po glavi. Med ruvanjem med vratmi pa ga ie še olv-utno ugriznila v levi sre-linec. Cugljeva pa trdi. da to ni res. V noči o.i 27. na 2$. sept. je bilo v Kolizejs;ki ulici št. 12 vlomljeno v stanovanje sodnega liadsvetni-!*a Alberta Levičnika. Tatovi so odnesli slednjemu nekaj drobnih predmetov v vrednosti 500 K in pri njem stainujočcniu .p*M 16. poglavje. Pri otokih Kaikoi. otoki mani t d< peljal bi i di Kaikos ali ► nekako dve stopinji rverno «*1 San Doming* » so k<»ro najbolj juini del trne vrste tokov, ki raztezajo tja gor do tahamskih otokov. Večini teh tokov je neobljudena. V prej-njih čaVh pa bili akrivalisče azbojnfckih ladij, zakaj skalovje i klečevje, ki je okoli njih, jiio t' dajalo zavetja pred večjimi za-ledovalei, prehodi skozi te ne-arne kraje pa ho bili večinoma nani le morskim razbojnikom, ki o večkrat zahajali semkaj. Naj-»•čji teti otokov Kaikos ima na užni »t rati« tako zaokroženo brežje, da je bilo poddbno veliki MKlkvi t"!' je dajalo varna in do-a sidro. Predno pa pride tega pt <*«*ora, jo je treba kakih itir'pbwt milj na i>. Prehod sk<>ai te kleči je » teiaveit in je bil dobro po-!awkh»»rstu. ki je bil sedaj vodnik na tem kraju. Kajn poznal tako dobro in zaradi • bilo tr»:ba največje poznr-bno ker ni bilo mogoče zate IIawkhur«ta. Tudi satni — bilo jih je precej — li sestavljeni iz koralnih tuiutain je dvifalo nekoliko ovth palm svoje krone kvi-ijer imele dovolj zemlje; a lov jem pa je rastlo nizko .-vje, (ilavna posebnost teh v. zaradi katere so jih mor-i/.b jtiiUi <*ljČMkovali posebno pj! HO bile podzemeljske ja-f, izmed katerih s> bile nekatt-re »kit nad najvlij« morsko povr-io. Večinoma so ležale tako, da je juotfla voda pretakati vanje zo'p» t iz njih. Nekatere je voda livala do r«»ba ter jih napolnila t plimi. Ko pa je pri oseki zopet tt<-kala, so si* naredila tam maj-la j"*/.ej a. V nekaterih pa je tudi ml,i *ta.!a tako glol*>ko, da se je lo nuHfoee t velikimi čolni voziti » njej. Skoro nam ni treba o*ne-lati, kako zelo so bile pripravne i£je Ic/fW-e in Hiihe jame kot za-jra za nI vari, ki jih je hotel kdo ;riti, dokler se ne polagati it iimi. ko neprijeten je bil ia nesrečna se*t«Mie.k Franci sen. Vendar pa ni izpregovonl z razbojniškim kapitanom niti Ixisediee ves eas. ko sta bila na krovu. ISilo je nekako deveta tira, ko so prepluli skoro pol preliva brez nezgode in je Kajn ukajtal, da vržejo malo sidro; pote*u je poslal Mon&olski Pompeji. Rene Tulop poroča, iz Moskve o uspehih ruskega profesorja Koc-lova v znanem azijskem gorovju Altaj. Poročilo je izredno zanimivo in ga podajamo tudi našim braleem. Datira pa od začetka letošnjega avgusta. Znanstveni krogi v Moskvi in tudi širši sloji občinstva govorijo samo o senzacionelnera odkritju profesorja Koelova, slavnega ru- Ijudi !: za »trku. l-ranetsoo je kre-J . . , , _ . . , . , , - i - i ,'skega raziskovalca. Imel ie te dni ni v kub.no n |fl ravno razlaoal , , . . , ... , . , , . i več predavanj o raziskovanjih v Klari ves pol<»zaj, ko je vstopil a B \ ______» Kajn. Vrgel se je na zaboj Jer se v^loUil v globoke in žalostne misli. **Kaj namerjate vprašal Franeiseo. " Kam ne vem, ka odi »m-it i. Franeiseo", ■ a* i doslej neznanih krajih Mongolije. Že leta 1908 je bil odkril popolnoma zasuto mesto in so ga z ve-storiti?" je'liko tež koč o odkopali. Odkril je I buditsično kulturo posebne vrste. Sam nočem že čisto pozabljeno, in pa jezik, je odgovoril ki ga ni nihče več poznal. Uspe-kapitan Kajn. "Ako bi lioted rav- he takratnega raziskovanja je pa nati po xvojern mnenju, ba p ust d ( iz raznih vzrokov podal svetu še-ladj< tukaj, kakor zdaj Oni (le sedaj. Tekmujejo pa po svoji nas morejo napasti le v ookiih in kulturni vrednosti z uspehi v slav-teg.i se ne bojim. Ako pa plovemo'vsa ;\roskva je govorila v zadnjih nara noKt skoeoi in dmnhnio drugi' nih ]»ompejih. Njegova predava-ladji, mrtngol-sti v gh hok; vtKii in premagati, ako /druži moirtvo obeh ladij proti n;-n. Na dnwri strani pit more- , . , , .. , A . , ... -ii-ii- pravtako kakor med ljudstvom, mo in ommti svojo ladjo bodisi \ , ___\ m^i. z obražja, bodici z njenega krova' ,ZTlaJ,•l suburganih je bilo videti, da so služila za svetišča. Knez je najbrž stanoval v severozahodnem delu trdnjave, tam so najlepše razvaline in od tam je tudi najlepši razgled. O mestu Karakato si je napravila ljudska domišlja marsikako legendo. Že prej so ljudje kopali tam, a že po prvih vbadih z lopato sta prilezli dve veliki kači iz zemlje ven in delavci so zbežali. Ljudstvo je mislilo, da ni prav, če motimo večni mir v mestu pokopanih. Torej isto kakor v Egiptu. Ko je pa ruska ek-spedieija takoj v začetku našla na platno naslikano podobo Bude. tedaj je ljudstvo mislilo, da je kopanje bogovom všeč. Posebno arheološko vrednost imajo izkopanine iz nekega subtir-gana. Poleg Budove slike so do bili težke, okorno okrašene kovin ske posode in odlomke listin, na to tri dobro ohranjene knjige, tri-intridest zvezkov, celo vrsto slik v barvah, deloma na platnu, deloma na svili, in množino predme- skih Pompejih. V krogih bogatašev ^e trgal toliko, da si je naročil Bu-dovo sliko. Rekel je pa slikarju, da ima samo en zlat. Slikar je rekel. da je plačilo stranska stvar, in da mu bo sliko napravil. Prav takrat je pa neki drugi revež naročil tudi tako sliko, in je imel tudi samo en zlat. Slikar je napravil sliko Budovo, eno samo za ba rtVeža. Ustrašila sta se, on je pa rebel; 'Xe vidita prav. saj sta dve podobi pred vama. Buda naj mi bo priča!* Komaj je izgovoril. pa se je slika ne veliko veselje obeh težakov samaodsebe razdelila na dva dela." To podobo so v Aziji večkrat kopirali, in po njej je narejen tudi omenjeni kip v Karakoto. Torguti so se kmalu sprijaznili z Rusi in jxvstali so si prav domači. Včasih je prišel kak Torgut pripovedovat legendo o zakopanih zkadih. Lepa je tale: Nekoč je iskala stara ženica-s svojimi sinovi zgubljene konje; pa jih je presenetila nevihta in so leteli k zidnvju, dotedaj jim neznanemu. To je bilo zidovje Karakota. Tam so prenočili. Drugi dan so hodili po mrtvem mestu okoli, in ženiea je našla krasno bleščeče se biserne n g ve. da se ne bi bojeval na noben način. ako bi se zgodilo po moji vol ji.*' "Ali ni mogoče* v t eni primeru utev-i se j.- zopet oglasil Franeiseo. "Da. ako zapustimo svojo ladjo peščenih in kamnitih puščavah in in u Učenko ponoči, ko bi se oni so slednjič do Eczin-gola: najin «n j nadejali, in to v čolnih hoteli so obiskovati glavarja rodu skozi preliv med velikim in sever- Tor„,lt0Vt da bi dobili od njega nim .tokom. Vendar ne smem na- dovo] jenje za obisk zanimih raz- evetovali kaj takega, k«- bi me vaHn ^ a Rnez jjh je mozj, t ud, ne poslušali. Vrhutega n >no jel in jih je dvotium zeio malo, ali nam da so- . , , . . ., j -.-- »> j • -vprašal, kje so zvedeli za te raz- vraajiik dovolj časa. Ze danes zrn-' . .........._ t , , , i i i * valine. Slednjič je sam povedal, traj, dolgo prodno smo ugledali te j j e ladji. «em vedel, da 1k> moja usoda tla v dežeH Torgutov res neki odločena predno zaide soL ee. tov, tičočih se liogoslužja. V ne divjala Karakoto-mrzlica i kem drugem suburganu so dob^t-1 obeske. Obesila jih je za vrat in li steklene oči. ki so bile tekom časa padle iz glinastih kipov. Pesek so nasuli vetrovi na mesto od severa sem. Ob severni in zahodni steni ga ni bilo dosti in velblodi so šli čez zahodno steno lahko čez. Xa vzhodni strani je bila pa prav zanimiva pravilno razdelitev ulic, glavna cesta deli vzhodno predmestje v dva dela. Karakoto se pravi Orno mesto. Karabaršen, kakor ga tudi imenujejo, pa trdnjavsko mesto. Med ljudstvom razširjena legenda pravi. da je hotel zadnji vladar mesta. opirajoč se na močno armado, pahniti kitajskega cesarja s prestola. Kitajski cesar je poslal proti njemu več armad in vzhodna od Karakoto je prišlo več bitk. !i so Karakoto-modo. Tako kakor smo brali pomladi o Tut-ankhamonovi modi v Londonu. Ce pridenemo še ekspedieijo na Mt Everest, nam je zadnji čas prinesel res zelo veliko zanimive-ga. V začetku leta 1908 je odšla njegova ^Kspedieija v gorovje Altaj. Potovali so po nehodnih 'Kaj hočete reči s tem?" 44Povem ti. Franeiseo", je dejal K;«ju. "tvoja mati. ki meje vedno obiskovala v sanjah, kadar se je inelo zgoditi kaj posebnega, česar se strahotna s;>oniinjani sfcdaj, mestni zid, napol zasut s peskoim. Peska je vsako leto več in bo zid tekom časa popolnoma zasut, je rekel. Sicer bo šli domačini večkrat zakladov iskat, a niso dobili ničesar, kar bi imelo zanje kakšno posebno vrednost. Sled- šli so domov. Neki Torgut. ki se ie spoznal, ji je svetoval, naj bo pri prodaji obeskov previdna, ker so zelo dragoceni. Prišla je v selo Torgutov kitajska karavana z najrazličnejšim blagom. Domačini so pravili Kitajcem o obeskih: Ki tajci so se pa delali, kakor da biseri niso nič vredni. Slednjič sn pa dali zanje vso svojo karavano; veselje v selu je bilo veliko starka je obdarila vse. posebno seveda umnega svetovalca. Proti koncu leta 1909 je dovršila ekspedicija svoje delo. Našli so pole^r že omenjenega materiala tudi 17 važnih mongolskih listin. med njimi 10 velikih odlom-, kov. majhno z roko pisano knjižico štirintridesetih pol in pa ra- predstavlja prizore iz življenja Bude in njegovih učencev. Od vseh Budovili slik omenjajo v prvi vrsti Biido-Sakiamuni. najbolj razširjeno in najbolj eeščeno podobo med ujgurskimi budisti. Zakaj človek zaradi? V neki znanstveni reviji sta objavila francoska učenjaka Pitres ill Regis zanimivo razpravo o vprašanju. zakaj človek zarudi. (Jre tu v poglavitnem za ntskafko prisilno domišljijo, ki se pojavlja v različnih stopnjah moči. Nekateri lju-lje zarudijo. ako prestopijo prag javnih prostorov, <40stilu, trgovin Itd. Drugi zarude. ako se nenadoma srečajo z znanci. ytyj«*bno z ženskami; vedno so v skrbeli, da jih bo oseba krivično osumila. Zato jim prične srce burno utripati. — »braz se jim razleče v smešno gri-maso in polašča s<> jih ^trah. Poleg tega tudi neprestano trepečejo. da se bodo osmešili ter dali s tem povod zasmehu. Strah pred zarde-njem jim je vedno pred očmi. — Z vsemi mogočimi sredstvi skušajo prikriti svojo slabost ; tako st vsekujejo ali skrivajo svoj obraz kak časopis, se sklanjajo itd. POZDRAV. Predno se podani na paruik "^laje>tic", enkrat lepo po- zdravim vse moje prijatelje, i>o-selmo pa mojega brata 111 njegovo ženo z otroci ter se jima lepo z^ hvalun za njihovo vljudnost in postrežbo, katero sta mi izkazala ob iii' je:n odh-nbi. l^epo se tudi zahvalim vsem tistim, ki so me spre-nrli na kol«nlv» r. Ne sBiiem pozabiti tudi tvrdke Frank Nakser ^tate Bank k jer sem bil zelo zadovoljen s postrežbo. — Janez Ra-h»s iz Hrasta, o-bčuia Suhor. '.a To zardenje je neke vrste bolezen, ki se pojavlja večkrat pri moškem lego pri ženskem spolu. Iz tega je razvidno, da je ta čut pri moškem zelo mučen; zardenje se mu zdi spričevalo njegove sniešnosti. strahu. slabosti in ženstnosti. dočim povzroči zardenje pri ženski le še večji čar. V zadnjem poglavju stno p»ve-ilal\ da * * Enterprise' * in (Umhus" prikazala na <4>z«»rju. ravno ko je ^ Avenger" zavoz l v • /ki prehod med klečevjem, ter ja opazila. Treha pa je, da neko-I1I-0 natančiKje opiaetno polo/aj ladij. "Avih^t" je vstopil v južni preJiv, j»- imel južni veter in je na svoji poti skrbno meril globino v o* le skoro štiri milje daleč, jadra pa je tmel razvita le malo ali skoro nič. " Knterprise" in "Comus" sta preiskala otok Turk vzholcbio od otokov Kaikon ter plula mimo te-^a ot»»ka v meri proti severu z ve-troni, ki je pihal proti njiju lef\'i strani, tako da »tu bila sedaj na severnem delu kleči, ki «0 se razprostirale ob velikejn otoku Kai-kos. Obedre ladji sta pluli tako, da bi bili lahko zastopili pot "Avenge*-ju'\ predno bi prišel do prostora, kj«jr »e je navadno za-sidrarval, da ni bik* kleeevja, ki jima je zapiralo j»ot. Edini načrt, po katerel sta s«1 mogli ladji sedaj ravnati, je bil, da plujeta okoli klečevjr. p:x»ti jugu ter pii-deta do vhoda iovala "Avengerja". Ker je bil namreč preliv preozek, da bi se I rlo mb'rti skozi njega, ii« ker je veter nihal od juga, '"Avenger ' ni mogel uiti. V jel se je v pa*t in vse, česar se je utegnil nadejati, je bilo, da ae je mogel braniti v svoji trdnjavi nasproti moči, kolikor se je dala rabiti za napad Veter je pihal od j ti ga in vse je kazalo, da hoče postati še močnejši. Na krovu "Avengerja" ao na-tanko opazovali nasprotnika in njiju gibanje. Kajn je spoznal, da je v redo neprijetnem položaju. Da ga napadejo, o tem ni dvomil. Akoravno pa bi bil v vsake.l drugem primeru zaukal od veselja za- se lati noč. N jen ljubeznivi obraz pa je nil videti žalosten in sluten, ko mi je otožno namigavala 7. rokami, l-akor bi me vabila, naj grem ž. n.io. Da, hvala Bogu! Ni me več gledala tako k< t prejšnje čase." 1'Va-tu iseo ni oeva najbolje v gor-keni. rahlem, bolj lahkem svetil, ki se je gnojil prejšnje leto. Ce je zemlja jako težka, se ji mora primešati nekoliko cestnega prahu, peska ali apna. I>obro je. če zem-lj, kjer hočemo pridelati čebulo, že v jeseni prekopljemo ali preor-jemo. Čebulo je treba sejati koncem februarja ali začetkom marca, bodisi v vrste ali raztreseno. Seme je treba z grabljami nekoliko zagrebsti in zemljo nato z de skami potolči. Ko so rastlinice skalile, je treba presaditi čebulice na deset inč narazen. Še prej dobimo čebulo, če sejemo seme me-a v preliv, kjer bi sto na prosto, v zimske gredice ali prise" dobiti dovolj' I**1 stekLo, in ko so rastlinice napravile tu tri listke, jih presadimo na prosto. Posebno se priporoča tudi dveletno pridelovanje čebule. V ta namen se poseje seme meseca julija ali avgusta prav gosto na gredico, v zemljo, ki ni močno gnojena. Tu se razvijejo prvo leto le drobne čebulice. Te čebulice je treba pred zimo pobrati in shrani ti v gorkem in suhem prostoru kjer ne čutijo ne mraza, niti ne gnije jo. Naslednjo pomlad se pre sadijo te čebulice v primerno prt pravljeno zemljo. UMORJEN ŠEF SOFIJSKE POUČITE. Kakor poročajo iz Sofije, je bi radi t»ko ugodne prilike, je sedaj'P" zadnjih komunističnih nemi- je pr ikazala tudi zadnjo J njič je knez omenil, da Torguti izkopavanja ne bodo ovirali in da ne bodo branili dostopa do razvalin. Tako so šli koncem februarja naprej; vodili so jih domačini Mongoli. Hodili so po puščavi, nikjer ni bilo živega bitja; rastlinstvo je bilo borno, samo zelišča vidiš in grmovje. Edinole velblod koraka kot prastara ladja puščave neumorno sem in tja. Po dveh dneh so prišli slednjič v Karakoto. Morali so pa iskati sami, kajti domačini jim niso hoteli nič povedati in so rekli, da tam ni nobenih razvalin. Hoteli so pač varovati svojo lastnino. Kljub temu se je pa ekspedicija lotila de-a, 19. marca 1908. Mesto Karakoto leži ob terasi debel »zrnatih in trdih peščenih sipin; čez okrožno in s peskom zasuto obzidje na severni strani trdnjave se dviga koničastno grobno svetišče in več manjih grobišč. Takim grobiščem, opremljenim s spomeniki, pravijo sub-urgani. Bliže ko so prihajali mestu, tem pogosteje so dobivali !>.-, E. 141. St.. Cleveland, Ohio (15-17—10) NAZNANILO IN ZAHVALA. Tužnan ^rcem naznanjam sorodnikom. znancem in prijateljem po širni Ameriki, da nam je kruta smrt vzela r/. naše srede našo lrago mater oziroma soprogo FRANČIŠK0 DOLIN AR. Preminula je dne 28. septembra po kratki, a zelo mučni bolezni v •tarosvi 42 let. Bila je rojena na Seničiei. občina Medvode na tjo-r«*njskem. Tukaj zapušča mene Žalujočega soproga in nedorasle otroke, v stari domovini pa eno sestro in eno popolsestro. Iskreno se zahvaljujem vsem, ki s-ojo mbiskali za časa njene bo-lezni t*r nam izkazali svoje sočutje. Posebno lepo hvalo izrekam Mr. in Mis. Šolar iz Imperial, Pa., Mr. in Mrs. Pagan iz ClitT Mine, Pa., ter Mr. in Mrs. Kralj iz Moon Run. Pa. Srčna hvala vsem, ki sr» darovali krasne vence, posebno družini Pagan Zadružni prodajalni ter društvu Prost«»st št. 1n -je jezno zamahnil z roko ter siknil skozi zobe: — X*\ n»-. ljubim te. — Sedaj veš. — Kaj me trapiš s tistimi neumnimi vprašanji ! „ Vzel je kl<»buk in >uknjo ter zaloputnil vrata z<\ seboj. K.? se je vrnil nekega dne ob poldvanajstih dopoldne domov. «ra je čakala njegova mlada žena v veži četrtega nadstropja. Njene oči so bile žareče, njen obraz je bil angelski. Prijela pa je z roko ter pra odvedla v peto nadstropje. Ko -ta stopila v prvo sobo, ga je poljubila na usta in ga poljubovala toliko časa. dokler ni.-ta dospela v njegovo pisalno sobo. Njega je presenetil ta spre. m. — Kaj ti je.' — jo je vprašal začudeno. Položila mu je ulavo na rame, zaprla oči in za še pet al a : Oh. tako -re srečna, tako sem srečna! In tiho mu je zašepetala v uho: — Dober dan. očka! — Kako? — Da-- je rekla prepričevalno in tebi bo podoben, moj — I)a. sedaj prav dobro vem. I>e poglej, kako lepo oblekeo sem napravila že danes dopoldne. Pokazala mu je košček blagra z malimi rokavci in višnjevimi trakovi. — Fant bo, ljubi Pascal. St-.M j,- ter si začel brisati pot s čela. Novica ga je stašno potrla. Ko je prišel k sebi, je vprašal: — Kako? In to je vse, kar nu imaš povedati? V njegovem pogledu sta bila žalost in ogorčenje. Vedel je, da je rekel preveč. — No, mislil se in. ker smo revni, nisem pričakoval toliko-- — Česa toliko-- — Toliko sreče — je zajeeal. Njegov pogled ji je razcdel strašno resnico. — Torej nit* res ne ljubiš več? — je zakričala. - . O ti moj sveti Ilog! Brez dvoma imaš ljubico. ? — Lepo. lepo, — je zamrmral. — Sedaj pride še ljubosumnost na vrsto. # — Da. ljubosumna sem — je stokala Melanija. — Ne morem se več obvladati. Izza časa, ko imaš predavanja, strašno trpim, moj ljubi Pascal. Tedaj, ko nisva imela nič. sva bila zelo srečna. — Koga misliš s tem, mene ali sebe? — Kaj ti je manjkalo.' Bogastva? Slave? O, tudi brez bogastva in brez slave je človek lahko srečen \e jaz. (V bo to stanje trajalo še štiri leta. rajši skočim skozi okno. — rascal molčil. Kaj si izgubil pamet? To je bogokletstvo. -— 1'rc.sim te. ne govori o tem. Ti ničesar ne razumeš. Daj mi rajši suknjo in klobuk. Saj veš. da bom danes zunaj zajtrkoval. — Prosim te. Pascal, ostani že vsaj danes pri meni. Tako čudno mi je pri srcu. Prosim te ostani. Ostani na čast nerojenemu otro-čičku. Ni ji odgovoril. Se je v >vojo sobo ter začel izbirati perilo. Melanijo je neizmerno bolelo, ker ji ni privoščil niti ene be sede. Ojunačila se je in zaklicala za njim.. — Brez mene pa ne boš šel nikamor. Spremljala te bom na -oarejuh. na v>eh predavanjih. Vedno ti hom za petami. Boš I. svet bo izvedel. . Oh. če bi bilo snega vedno več in vedno več, če bi zasnežil njo. Pascala in ves Pariz. Od časa do časa je začutila v sebi nekako gibanje. Zdelo se ji je, kot da se hoče ' nekaj" vzbuditi k življenju. Deček bo. Majhen fantiček, katerega polživljenje je bilo tako nečloveško pozdravljeno. Kaj bo s tem ubogim črvičkoir ? — On me ne ljubi več, on me ne ljubi več — je govorila ter se tolkla po glavi. Naenkrat je pa vstala in ke pretegnila. — Izvedela bom. če ljubi kako drugo. Izvedela bom, katera je — in potem, potem . . . Zobje so ji šklepetali. Odšla je v svojo sobo ter se začela obleko. vsj V M izpodbudno povest za mladino iz j je domislil še zdravila zanjo in se turških časov, zoper ta sklep/da ni' je jako razveselil, razparal je re-pritožbe. j jenega bega in si do vrha nabasal Vdati sem se moral v narodno iv svoi° torbo lepega rumenega voljo in so mladinski spisi v istini j sala in ie bilt> sala ** tri torbe, najkoristnejša ponoga lepega slov- potrgali so ga tovariši. Kar je po-stva, kajti otrok knjigo hitro str- tem preostalo od Mustača-bego-ga in potem je treba kupiti dru- ve^a trupla, so nasadili na kol in go. In sem se pripravljal na težko so tako rajniku izkazali zadnjo nalogo s poštenjem i^ molitvijo, C'ast' kakršna je bila takrat običajna. Na perotih zmagovalcev je hitela četa domov, z radostnim navdušenjem jo je sprejela domača ] gruda, a najbolj se je razveselila j kašljajoča mati obupanega svoje-j zraven sem bral Valvazorja. Muza mi je bila naklonjena in se mi je v širokih obrisih zasnovala povest — ni se mi zdela napačna. Mislim, otroška ljubezen ni napačna snov za mladinsko povest. V j>olni meri uvažujem raz-mVrc, ki jih je dolžna svobodna kritika dobrobiti stranke in discipline. Toda mislim, otroški ljubezni ne bi mogla ugovarjati nobena kritika, nobene stranke, sploh se da otroška ljubezen opravičiti že po izrekih svetega pisma, pri svetem pismu pa se neha sleherna kritika. Živela je torej v onih težkih časih mati in je imela edinega sina. ljubila ga je. kolikor mati ljubi njicafc v pijanosti s 'koli težko poškodovali medicLnca Viktorja Cvara. Obsojeni so bili pri celjskem okrožnem sodišču Košič ua 3, Valentine* na 2 in ŠeJih na 14 dni strogega zapora. DVANAJST ŽETEV EKSPLOZIJE V MOSKVI. Moskva, Rusija, 12. oktobra. — V neke tukajšnjem skladišču je nastala eksplozija, pri kateri je bilo mrtvih dvanajst oseb, nad sto pa ranjenih. Eksplodirala je velika zaloga smodnika. Skladišče se je porušilo do tal, in tudi več sosednjih poslopij je bilo poškodovanih. ga sina. Pa ni bil sin nič več obupan in tudi mati nič več kašljajoča. čim si je trikrat na tešče namazala materinske svoje grudi s salom ranjkega bega. Jako vesela je bila majka tudi begove glave, spoto-. nta so ji bili zopet pognali lasje, tudi brada se ji je zopet obrasla in je bila glava čez in čez kosmata — postavili so jo v koruzo vranam za strah. Sin pa je na podlagi te glave dobil odlično pravico da nosi za kapo pero in sta srečno in v božjem strahu živela z majkn sina. on jo je ljubil kakor sin lju-' - ___________, . J J / J se mnogo, mnogo let. bi mater oblačiti v črno svileno Vsak večer je hodila v gledališče, kjer je njen mož predaval. Sedela je daleč od zadaj ter neprestano motrila Pascala. Po par večerih se je prepričala, da se ne zanima za svoje po-sloiale, doeim se pa poslušalke toliko bolj zanimajo zanj. Bile ko večji del stare dame. stare device in jara gospoda. Id misli, da kaže s tem svojo inteligenco, ee obiskuje svoja preda vanja. Nekega večera je pa videla v prvi vrsti mladega dekleta. Poleg nje je sedel starejši človek. Kje je že videla ta obraz? Kje ga je mogla videti? Ni ga mogla priklicati v spomin. , Naenkrat ji je šinilo v glavo: — To je njegova sestrična. Da, to je njegova sestrična. * I)a. popolnoma je bila klicna obrazu na fotografiji. '*• ~ To je bila Renne Benevent. \ (Ddjt prihodnjič.) nič ni kalilo vedrega neba njune sreče. Pa je mati obolela jako nenadoma in so rekli ljudje, da se je prijemlje jetika. Jetika niso mačkine solze in je i-skal obupani sin ljubljeni materi zdravniške pomoči. Zdravilstvo pa je bilo v onih težkih časih drugačno, nego je v sedanjih. Padar je zmajal z glavo in je rekel: Ni je rešit\e, samo Človeška mast jo lahko izleei. s človeško mastjo se mora na tešče mazati po prsih, pa je mast lahko tudi e malo zelena, vse ono bo pomagala ! — In to je dal od sebe tudi črno na belem in po latinski. Sin je jadrno bežal v lekarno in jim je bilo jako žal. Imamo u-činkoviti prašek iz človeške ere-pinje, so dejali, imamo jako krepko zdravilo iz človeškega mozga, imamo tinkturo iz prave egiptovske mumije, le človeške masti — axuangiae humanae — v teh slabih časih ni na trgu. — Obupan je stopil obupani sin še k rablju, rabelj je bil dobro založen z zdravili za vse bolezni telesa in duše. ali je potrdil: človeška mast je davno razprodana, kar pa novih obsojencev dobi v svojo zapriseženo pest in pod svoj uradn? meč, so tako izstradani od dolge preiskave, da še mesa nimajo na kosteh — kod bi vzeli mast! Obupani sin je še bolj obupaval majka je huje kašljala in huje, časi so bili resnično težki, tedaj je nabiral po Dolenjskem slavni Krištof hrabro četo, da ž njo udari preko meje na nevarnega Turka. Sin ni mogel gledati materinega trpljenja, več ni mogel poslušati njenega neprestanega kašlja "kh in kh'\ čisto obupan se je pridružil četi, da si omami neizmerno bolest. Nebeški blagor je spremljal četo na njenem zaslužnem potu. — Trume konj in goveje živali so ji prišle v hrabro roko, obilo dece so uplenili, moške in ženske, za drag denar so jo potem odkupa vali svojci — kogar niso odkupili, tega je zadel bridki krst. Končno so ujeli še samega.Mustač-bega, star je bil, rejen in okoren in ni mogel dovolj hitro na konja, da pobegne. — Neverni Mustafač-beg je trdovratno tajil, kje ima cekine, pa so ga hrabri junaki položili na trebuh in so ga s šibami mazali od glave do podplatov, potem pa so ga lepo obrnili na hrbet in so mlatili po njem od podplatov čez trebuh do glave, tako so ga tepli in obračali toliko časa, da je razodel svoje zaklade. Potem mu je obupani sin kašlja joče majke odsekal glavo in je to storil iz usmiljenja, ni mogel gledati njegovega. trpljenja, ni mogel poslušati njegovega stokanja. In je bila glava precej lepa, pa vrhu vsa obrita, le majhno kito je imela vzad, bela brada ji je bOa na kratko striie-na. Tedaj se je spomnil nai junak milega doma in je vrgel glavo Takšna je torej bila moja pojest in je prece j točno posneta po Valvazorjn XII.. stran 7, 17, 110. Toda so mi jo zvrgli. Rekli so. ta povest je narobe taka. kakršnih :mo vajeni iz turških časov. Ali to je baš tisto in mislim, da' je skrajni čas. da si za svoje povesti iz turških časov nabavimo drugačno kopito. S Turki smo si bratje, še v istt -«mo stranki in sploh ne vem — vozil sem se letos z nekim begom in se je jezil zaradi agrara in je-; dejal, da so bili Turki tisti, ki so | s svojo krvjo branili zemljo pred j grozotami krvoločnih zapadnih I barbarov. Krvoločni zapadni bar-j bari — to smo namreč mi! In m! je povedal, da v Bosni svoje mla- ' dinske povesti iz onih težkih časov izdelujejo po tem kopitu. Podivjanost radi alkohola. Frane. Premelč na Bszeljskem je i v družbi tovarišev Jožefa M-ižna- • '•**ka. Henrika Polakn, Avguština Malusa in Antona lijaka 3. junija! pri nekem vinotoču težko poško- j loval v pijanosti Antona Kovači-ra z motiko, drugi so pa s kolom udrihali po žrtvi. Pred. celjskim okrožnim sodiščem so prejeli Premelč i mesece, ostali pa po 6 te-j dnov zapora. Ivan Sel i h, Alojzij Košič in Jožef Valentine iz Borovja pri Konjicah so v noči 22. aprila v Čreš- IZPLAČILA v AMERIŠKIH DOLARJIH. V Jugoslaviji — se more Izplačati dolarje le potnikom ▼ Ameiiko proti predložitvi od ameriškega konzula potrjenega potnega lista in ue več kot protivrednost od 3.00u. — frankov, to je približno J*-00,— za enega potnika. V slučaja, da naslovljenec za is-plačilo dolarjev nebi mogel predložiti potrjenega potnega lista, dobi pošiljatelj lahko dolarje nazaj ali nam pa na novo naroči izplačati nakazani znesek v dinarjih. Nadalje se nam zdi umestno pripomniti, da nikakor ne moremo priporočati pofiiljatl čeke v Jugoslavijo. SploSno mnenje vlada, da se čeki, ki se glase na dolarje, tudi v dolarjih Izplačajo, kar pa ni res, ker, kot ie zgoraj omenjeno, je v Jugoslaviji od vlade pod kaznijo prepovedano Izplačevati dolarje. Tudi pošiljajo mnogi navadne ameriške čeke ▼ domovino. Ti pa nikakor niso pripravni za ljudi na deželi, ker so banke oddaljene in izplačajo take čeke v dinarjih Šele potem, ko dobe lz Amerike potrdilo, da so jim bili odobreni. Onim, ki stanujejo na deželi ln ne I«otcjejo f Ameriko, je najbolje pošiljati denar navadnim potem v dinarjih. kateri ne jim Izplačajo na zadnji pošti brez neprlllk. Tudi za nabavo potnega lista <— (posa) je najpripravneje poslati dinarje. Dokler namreč potni list ni potrjen od ameriškega konzula, ne more potnik dvigniti dolarjev. Stroške za razne listine ln potni Ust se pa lahko plača tudi m dinarji. V Italiji in zaseden am ozemlju — bo veljavne povsem drugačne odredbe ter lahko izplačamo dolarje vsakomur do poljubnega zneska. Če je pa namenjen denar le za potovanje, je na nakaznici označiti vidno: Izplačati le, ako naslovnik potuje. V sled naraščujočih stroškov ono se morali odločiti prevreditl pristojbino za dolarska izplačila kakor sledi: Za Izplačila do $25. računamo po 75 centov; od 925. naprej po 3%, to Je po 3 cente od vsakega dolarja. Na nafcwwirt naj »e vtftoa mam- Hps: Izplavati v dolarjih. Ta pristojbina Je veljavna aa dolarska laplačlla v Jugoslaviji ln Italiji FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt St, Hew York City Izšla je nova izdaja 'PESMARICA 6LAZBENE MATICE' Zbori za štiri moške glasove. Uredil MATEJ HUBAD Knjiga \ma. 296 strani, ter vsebuje sledeče pesmi z notami: I. Na dan; 2. res oženil bi se; 3. Kazen; 4. Kmečka pesem; 6. Vasovalec: C. Na trgn; 7. Pesem o beli hišici; 8. Prošnja; 9. Dan slovanski; 10. Tihi veter od morja; II. Se ena; 12. Povejte, ve planine; 13. Sijaj, solnčice; 14. Lahko noč; 15. Deklica mila; 16. Slanca; 17. Vabilo; 18. Pastirček; 19. Rožmarin; 20. Cerkvica; 21. Prošnja; 22. Imel sem ljubi dve; 23. Danici; 24. Savska; 25. Oblaček; 26. Planinska ro'a. 27. Hercegovska; 28. Ljubezen in pomlad; 29. Rožica 1 slavulj; 30. Naša zvezda; 31. Lahko noč; 32. Pod noč; 33. Kaj bi te prasal; 34. Bože pravde; 35. Na grobih; 3C. Nad zvezdami; 37. Vabilo; 3S. Uslišl nas; 30. Na morju; 40. Pastir; 41. Slovenska zemlja; 42. Barčica; 43. Oblaček; 44. Utopljenka; 45. Potrkali na okno; 40. Glas Grobova ; 47. Katrica; 48- Deklica, ti si jokala.; 49. Jaz bi rad rv-dečih rož: 50. Zdraviea; 51. V mraka; 52. Lepa naša domovina ; 53. Vigred se povrne; 54. Vinska; 55. Oj dekle, kaj s tak žalostna; 56. Slanica; 57. Oj. te mlinar; 58. Poj dam v rute; 59. Slovenac. Srb. Hrvat; 60. Naša zvezda; 61. V slovo; 82. Izgubljeni cvet; 63. Sana k spava; 64. G'ejte, kako umira pravični ; 65. Naprej; 66. Kje dom je moj. 67. Hey Sloveni. 71. Domovini ; 72. Sokolska; 73. Jadransko morje; 74. Popotnikova pesem ; 75. Domovina; 76. Slovenski svet, ti si krasen; 77. U boj; 78. Večer na Savi; 79. Zrinsko, Frankopanka; 80. Sto čut i A, Srbi ne t ni ni?: 81. Pobratim! ja; 82. Pomlad in jesen; 84. V tihi noči. 85. Milica; 86, Njo j; 87. Njega ni, 88. Pod oknom; 89. Prva ljubezen; 90. Lahko noč; 91, Pri oknu sva molče slonela: 92. Strunam; 93. Slovo; 94; Strunam; 95. Pro-inja; 96. V ljubem si ostala kraji; 97. Pod oknom; 98. Ljubezen in pomlad; 99. Lahko noč: lOO. Raztanek; 101. Svra-čanje; 102. Tam, gdje stoji; 103. Prelja. Cena s poštnino $3. "GLAS NARODA" 82 Cortlandt Street New York Kretanje parnikov - Shipping News 17. Okwui as Muenchec. Hamburg: Pres. Adams, Cherbourg; Tyrrhenia, Cherbourg. Hamburg. 18. oktobra: Albert BalllD, Hamburg; Rochambeau. Havre. 20. oktobra: La Savofe. Havre: Olympic. Cherbourg; Ohio, Cherbourg. Hamburg; New Amsterdam, Boulogne: Leviathan. Cher, bourg. 23. oktobra: Aqulunla. Cherbourg; Pres. Roosevelt. Cherbourg, Bremen. 24. oktobra: Paris, Havre; Pres. Monroe. Cherbourg. 25. oktobra: Thunngia, Hamburg: Colombo. Genoa. 27. oktobra: Homeric, Cherbourg; Orbita. Cherbourg Hamburg; Pres. Harding. Cherbourg. Bremen; Vendam, Boulogne. JO. oktobra: Resolute Cherbourg. Hamburg. Mauretanla. Cherbourg. 31. oktobra: Pittsburgh. Cherbourg, Bremen: Premen. Bremen; America. Genoa; Bevede re. Trst. 1, novembra: Hansa, Hamburg. . novembra. Majestic. Ch«-rbaurp: Rotterdam. Poti-I »res. Fillmore. Bremen. ] 6. novembra: Berengaria. Cherl>ourg. 7. novembra: Belgenland. Cherbourg: Suffren. Hav-••: Pr. s. Polk. Ch.-rU>urg; Seydlttz. Bremen; Conte Rosso. tJenoa. . novembra: Cleveland. Cherbourg. Hamburg; Pitts-urgh, Cherbourg, Hamburg. 10. novembra: Leviathan, Cherbourg; Martha Washington, Trst; Olympic. Cherbourg; Derf-fliiiEer, Bremen; Orca, Cherbourg, Hamburg; Albania, Cherbourg. 13. novembra: Attuitajiia. Cherbourg; Reliance, Cher_ bourg. Hamburg. 14. novembra: Paris. Havre: Zeehind. Cherbourp; Pres. Adams. Cherbourg; Yorck, Bremen. 15. novembra: Westphalia. Hamburg. 17. novembra: Anit-ricu. Cherbourg. Bremen: Orduna, Cherbourg. Hamburg: Chicago. Havre; Ryndam, Boulogne; Muenchen. Brtii^n. 20. novembra: Duiiio, Uenoa, 21. novembra: Canpoir, t'herbnurg. Van Burt-n, Cherbourg. 22. novembra: Mount I'Uiy. Hamburg. 24. novembra: Majestic. Cherbourg: Bochambeau. Havre; Ohio. Chertwjurg. Hamburg; Pres. Roosfvelt. Cherbourg. Bremen: New-Amsterdam, lJour gne; T\ rh» :;la, Ch« r_ beurg. 27. novembra: Bercngaria. Cherbourg. 28. novembra: Pres. «.;arfi>M, Cherbourg. 29. novembra: .\Ibert lit 11 in. Cherbourg, Mongolia. Hamburg. C. novembra: President Wilson, Trst. 1. decembra: L< vinthan, Cherbourg; I.a vre; Olympic. Cherbourg; Yeendam, 1 logne. Bremen; Pros. Hamburg; avote. Ha-u- ALI NAMERAVATE DOBITI ROJA-KE V AMERIKO? 6426 JUGOSLOVANOV BO LETOS PRIŠLO V DEŽELO. Naj Cunard proga pomaga Vufilm rojakom, da dobijo liste, vlzlranja ter Jim da potrebna navodila, kl bo potrebna za potovanje v Ameriko. Vse potnike spremljajo do parnika družbini uradniki brez kakega, posebnega. doplačila. Potnikom, kl Imajo Cunardove vozne listke, nikdar nI treba čakati, ker odpluje lz Evrope večkrat v tednu kak pamlk te črte. Vozni ltetkl Cunard proge so veljavni za najhitrejše parnike na svetu. V Jugoslavijo v 9 dneh. V**k I »rek odpluje taca Mrikifc velikan*« AQUITANIA............. 45.674 ton MAURETANIA.......... 30,704 tone BERENGARIA .......... 52.022 ton Razkošne kabine 3. razreda z 2-4-« posteljami. IYekrasne Jedilnice, kadil nice In počivališča. Pokrit krov za fie-tanje. Domača kuhinja. Domača udobnost. Brezskrbnost. Nakaznice denarja potom Cunard. Iz-plačljlve v Jugoslaviji hitro, sigurno zaupno. Za karte in nasv«te vprašajte pri najbližjem agentu v svojem kraju. CUNARD ANCHOR LINE Za nadaljna pojasnila se obrnite na našega mestnega agenta. V in iz Jagoslavije na vladnih parni k ih Združenih držav. r * 'D OTLTJTE u- j ^ dobno pod za,- flčito vlade Združenih držav. Hitri pariuki, lzborna hrana, velike kabine. posebni prostori za zakonce in iirfužine. vsakovrstne udobnosti; za. svoj denar ne morete dobiti več. Od-plutja dvakrat na teden v Bremen in druga pristaniSča. S. S. Leviathan ............. 20. okt. S. S. Pres. Roosevelt ........ 23. okt. S. S. Pres. Harding ......... 27. okt. S. S. Pres. Fillmore .......... 3. nov. S. S. America .............. 13. nov. S. S. Pres. Arthur ............ 5. dec. S. S. Geo. Washington ...... 13. dec. Za natančne cene in navodila pišite na United States Lines 45 Broadway New York City Lokalni zastopniki v vseh mestih. Upravitelji za U. s. SHIPPING BOARD SferumJCLne Ccm^ru, G4 iot-Qjm- i-TJi New Yorlc. Plymouth, Havre. Pari* LA SAVOIE ................ 20. okt. PARIS____24. okt.; 14. nov.; 12. dec. SUFFREN .................. 7. nov. New Yorlc. Havre. Pari* CHICAGO ................ 13. oktobra ROCHAMBEAU .......... 18. oktobra ROUSSILLON.............. 8. nov. New Yorlc. Vlao [SpainJ. Bordeaux LA BOURDON NAIS ......... 27. okt. PiaU ra ■« rodila lok« l nem a m ta ali aa darn araJ: 19 STATE STREET. NEW YORK Harmonike Ako iellt« Imeti res dobre In trpežno slovensko, nemiko ali krom stično Harmoniko. ob»*nlte se na znano tvrdko za pojasnilo aH pa prldlt« osebno. LVfilSOVE Harmonike vseh vrst Imam tudi * zalogi ln sem seda] edin; zastopnik teh Pišite po cenik. 8« run uljudno priporočaj*. Anton Mervar 6921 8t. Clair Avenue Cleveland. O. POTOVALNI ZASTOPNIKI, kateri so pooblaščeni nabirati naročnino za "Glas Naroda", so: Joseph Černe, Anton Simšič in Joseph Smalzel. Upravništvo. R0LE za PIANO slov. in hrvatske dobite edino pri: NAVINŠEK-POTOKAR 331 Greere St~ Conamaugh, Pa. PIŠITE PO CENIK. s m Prav vsakdo— kdor kaj iiče; kdor, kaj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja; prav vsakdo priznava, da imajo čudovit uspeh — mali oglasi v "Glas Naroda". Kaka se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko. I>OIi je namenjen potovati v stari kraj. je potrebno, da je natančno poučen o potnih lislih, prtljagi in drugih stvareh. Pojasnila, ki vam jih zamoremo dati vsled iia.se dolgoletne izkušnje, Vam bodo gotovo v korist; tudi priporočamo vedno le prvovrstne parnike. ki imajo kabine tudi v III. razredu. Tudi oni kl še niso ameriški državljani, morejo potovati v stari krnj na obisk, toda potrebno je, da se povrnejo tekom šestih mesecev in so pripuščeni brez vsake neprilike v to deželo. Kako dobiti svojce iz starega kraja. Kdor želi dobiti sorodnika ali pa svojea iz starega kraja, naj nam pLše za pojasnila in navodila. Jugoslovanska letna kvota znaša C-11MJ novih priseljencev. Za potne stroške izplačuje po našem naročilu JADRANSKA banKA tudi v dolarjih. Frank Sakser State Bank 82 Cortlandt Street New York Glavno zastopstvo Jadranske banke. IAVI0KA1 JI UŠLA NAJVEČJA ARABSKA SANJSKA KNJIGA ffAjnoTtjia UortroTtna iidaJa Vsebuje 908 itnud. fe#" Ovsa i poitaint •LOVEHIQ rUBXJHEOH« 09« AOVSRTI9C IN "Ot AS NARODA*. O&ty, V. Te ffliftliffliSiffliflilM