Štev, 335
# Trstu, v poncteljek 8. decembra 1919
letnik XIVS
Pteamezne Oevffte * Trsta in okolici po 10 atotfck. — Oglasi se računajo t feokosti ene kalane (72 aua\ — Oglasi trgovcev Is obrtnikov mm po 20 stotj esoitnine, nbvate, poskoke in vabila po 40 stat, oglasi denarnih zavotov mm #e 00 atat MsM eglaii po 10 slat Useda, najmanj pa L I*—. Oglase sprejema oddelek Edino*. Naročnina in reklamacije ae pošiljajo laUjoCno opravi Uprava la inaaratni oddelek ae nahajata v Tatu, nI sv. Fnočižka Aa. 2tit
Iz lugoslaviie.
Zaprisega ministrov.
BELGRAD, 5. V petek popoldne so v rok«
prestolonaslednika Aleksandra prisegli oovi Iban <k\ TomJjenovič in nato ministri dr. Krizman, -dr. Veljković, Kora« in Piletič. Ministra K orač in dr. Veljković msia -mogla priseči skupno -z drugimi min i«tri, ker je bi dr. Veljković bolan, a minister K orač se m -oabaia? v Beigradu.
Ministri SHS v Parim.
BELGRAD, 6. Ministra Drašković sn Stoja -«Kmc -sta odpotovala v Pariz, da .pred repa-radjsiko komisijo zastopata interese Srbije. ZAGREB, 6. Prometni minister Drasković
man is ter sa poljedelstvo Stojanov-ić sta od .potovala v Pariz zaradi Škodne reparacije Gcsiooda Draškoviča zastopa v njegovi odsotnosti minister Krist i. .i, ki se je povrnil i B<4grad z Dunaja, Stojanoviča pa podpredsednik ministrskega sveta Bdankini.
Izprememba t delegaciji SHS t Pariz«.
BELGRAD, 6. Po vesteh iz Pariza se dele-gait Bošković ne udeležuje več sej mirovne delegacije, amipak iga zastopa Andrija Radovač.
Pašićeva vrnitev iz Pariz«.
BELGRAD, 5. Z ozirom na vest o povratku ;igos»p. Pašića iz Pariza se govori v radikalnih 'krogih, da ije Pašič bil predvsem poklican fcato, da popravi Protićeve neuspehe. TSlEdalje ®e govori, da hoče regent še ecfcrat poizku-
ti sestavo koncentracijskega kabineta, in sicer tac as s Pašićem na čelu. Demokratski krogi tega ne verjamejo, ampak odločno trde, •da se parlament odgodi in da bodo potem •razpisane volitve.
Zakaj je odpotoval regent v Pariz.
BELGRAD, 5. Zadnje dni so prihajale iz Pariza zelo nevegodne vesti. Kaša mirovna delegacija, o kateri se (je že javljalo, da bo ♦podpč-sala saintgertmainsko mirovno pogodfbo, je v zadnjem trentitiku izdavila, da ne podpiše, 4ie«r ije ententa dodala nekatera posebna do-Soč^a gospodarskega značaja, kakor glede vprašanja kompenzacije vojne odškodnine, ikatero ibi imela dobiti Srbija, z dolgovi novo-osvobojenih jugoslovenskih krajev. To je spravilo našo delegacijo v zelo teža^"
▼ avdlfencL
BELGRAD, 5. V Četrteik zvečer je regent Aleksander sprejel v aiulijciioi poslanika Zedmjemh držav Dodgea, ki se je poslovil od njega, odti^ajoč na dopust in je pri tej p ril liki predstavil regentu svojega namestnika.
Ameriški podkonzul v Belgradm.
BELGRAD, 6. Podanik Zedinjenib drŽav v Beigradu Dodge je naznanil, da ije za ameriškega podkonzdia v Belgradu imenovan g. Henry R. Brovy.
Jugoslovanski konzul v Bdđimpettl
BELGRAD, 4. Za jugoslovanskega konzula v Btsdimpešti je imenovan Nikola Mirčevič, dosedaj pisar I. reda v ministrstvu ca zunanje stvari.
Konzul SHS v Nizzl.
BELGRAD, 5. Regent Alefksander je podpisal ukaz, s kaiterim je trgovec Edmond Peibeniller v Nazzi imenovan za začasnega kc nztda kraljestva SHS v Nizal.
Generalna konzulata v Pragi b New Torlcu.
BELGRAD, 5. Ministrski sve« je sklenil, da se ustanovita generalna konzulata v Pragi m New Yodtu.
Admiral Tronbndge v avdifencL
BELGRAD, 5. Predsednik donavske komisije v Budimpešti, admiral Troiibridge, je bil v petek sprejet pri regentu. V soboto se je posvetoval z vladnim predsednik arii o ureditvi parcplovbe na Donavi.
Odvažanje živiL
StOT1"*' '
žaj; zato se. ie obrnila na regenta * '^.^njo, laj s svojo pHsotncstio izgladi po*.
K.ra^ka zecunica.
ZAGREB, 5. Zaradi odhewJa narodnih po-sla:*_ev v Belgrad" se je sestanek organizacije hrvatske zaednice odgcdil na nedeljo, 7. dec.
Seja demokratske zaednice.
BELGRAD, 5. V petek se je nad ali evala seja de"ncJkrat?ke zaednice. Na scibotmd seji je minister dr. Kramer obširno poročal o naši itrgovani z inozemstvom. — Klub Demokratske zaednice se je .bavil z uradniškim vpra-Studom. Zahtevalo se je od vlade, da enotno in definitivno reši gmotno vprašanje urad-inikov.
Občni zbor radikalcev.
BELGRAD, 6. V radika4nih krofih ije razširjena govo.kra, da bo imel tglavni odbor stranke koncem decembra oibčni zbor radikalcev iz vsega kraljestva.
Pozdrav Slovenije kralju Petru ob obletnici uedinjenja.
LJUBLJANA, 6. Predsednik deželne vlade za Slovenijo ie ocfroosilal 1. t. m. kabinetni pisarni Njegovega Veličanstva Petra I., kralja Srbov, Hrvatov in Slovencev nastopno brzojavko; »Obletnico uedinjen»ja iroisnenega naroda Srbov, Hrvatov ki Slovencev v enotno državo pod žezlom Vašega Veličanstva praznuje danes prvič s hvaležno radostjo celokupna Stlovenija. V imenu deželne vlade za Slovenijo ter vsega prebivalstva Slovenije mi <je čast sporočiti Vašemu Veličanstvu izraze iskrene vdanosti in verne zvestobe, z vročo že&jo za Vašega Veličanstva in kraljevske hiše (blagor, veličino in srečno bodočnost našega troimenega naroda. Predsednik deželne vlade: dr. Gregor Žerjav.«
Pomočnik ministra za zunanje stvari.
iBELGRAD, 6. Za pomočnika ministra za zunanje stvari .je imenovan dr. Milojevič.
Okrožni načelnik na Cetinju.
BELGRAD, 4. Za okrožnega načelnika na Cetinju ije imenovan Ljuba Glomarič, sodnik na Cefcinju.
Neresnične vesti o dogodkih v Splitu.
SPLIT, 5. Zagrebški »Obzor« je objavil pod
naslovom »Amerikanci v Splitu« nastopno vest iz Trsta: »Iz SpiHa javljajo, da se je po vodom izgreda meščanstva proti tamošnjemu ital-jjansikemiu društvu izkrcal z ameriških ladoj oddelek pomorske pehote, da napravi v mestu red.« Ta vest ne odgovarja resnici. V mestu vzdržuje red jugoslovensko orožništvo.
Dr. Sunarić aa Dunaju.
SARAJEVO, 4. Predsednik hrvatske kmetske stranke, dr. Joso Sunarić, se nahaja že več dni na Dunaju.
Agrarne razmere v Stari Srbiji.
BELGRAD, 6. K m! i istru za agrarno reformo je prišlo odposlanstvo iz Stare Srbije s prošnjo, naj -čimprej poseta Skopi je, da se uveni o agrarnih razmerah v tamošnjih krajih.
^ * Za plovbo aa Skadarskem jezeru.
BELGRAD, 6. Na predlog ministra za prebrano je vlada iT^.^j;''1? francosko vlado, naj t ji odstopi nekaj remorkerjev na Skadarskem jezeru, ki jih potrebuje za prevoz živil. Te ilactje so kot lastnina Avstro-ogrske monarhije bile zaplenjene po zaveznikih.
Zidanje tvornic ▼ BoaaL
BELGRAD, 6. Srpska privredna (banka v Sarajevem je dobila dovoljenje za sezidanje treh novih itvornic v Bosni, dn sicer tvornice Za steklo, usnje in čevlje.
Izdatnost mostarskega premogovnika.
BELGRAD, 6. Dnevna izkopnina v mostar-Sikem premogovniku znaša sedaj že 15 vagonov. To ije lep usroeh z ozirom na okolnost, da voda znatno ovira kopanje premoga. Naročeni so novi kotli za parne sesalke. Premog je zelo dober.
Razdeljevanje živil.
BELGRAD, 6. Pri ministrstvu ra prehrano so nerodovitni kraji Bosne zaprosili za 4600 vagonov žita in koruze ter 30 vagonov masti. Dalmacija naj bi dobila 3000 vagonov žita in 30 vagonov masti, Črna gora 150 vagonov žita in koruze in Slovenija mesečno 700 vagonov žita.
Oddaja tobaka v
SARAJEVO, 5. V ponedeljek, 1. decembra, so se začele izdajati nakaznice aa tribak. Moški dobivajo na dan po 10 gramov tobaka in po 10 cigaret, ženske pa po 5 gramov tobaka in po 5 cigaret.
Zaplenjena imetja.
BELGRAD, 4. Število premoženj, Id jih je minisfersibvo za trgovino sekvestriralo od sovražnih podanikov, je doseglo 1500. Od teh odpade na industrijska podjetja 300, na trgovske posle 70, na zemljiška posestva 911, ostanek so pa razni objekti.
Kolkovanje bankovcev v Bosni in Hercegovini,
SARAJEVO, 5. Kolkovanje bankovcev v Bosni in Hercegovini se začne jutri, 6. decembra.
Proti izmišljotinam.
LJUBLJANA, 4. Dopisni urad objavlja: Ker vsled nedzhajanja časopisov občinstvo nima zadostnih informacij, širijo Jjurfje, ka rima/jo interes na neprestanem vznemirjanju javnosti, različne izmišljene vesti o pretečih stavkah med delavstvom in med uradništvom ter tako -ustvarjajo ozračje, ki slabi državo na zunaj. V radništva
regofacifa in žzenaaenje m aikiđiili pteč. Prati •temu načrtu so aa s merodajne strem dvignili pomiriefci, češ da bi bolj kmaAo dovoliti za eokraft izdatne dnevnice, U bi skupno s plačami dosegle one zneska, katere bi prejemalo uradni« i o v ptkmv definitivne regulacije svojih prefenkov. Ta začasna ureditev pa bi obenem vendar dovoljevala, da se (višine dnevnic prožno prilagođuje draginjske-nw» in valutnemu položaju. Po tem načrtu naj bi se bila regulacija izvrta šele takrat, ko bomo imeli definitivno narodno valuto. Ker pa se je ogromna veČina uradniških organizacij izjavila proti temu osntaftku, je tudi v ministrstvu velika večina za prvotni načrt, •ki bo še te dtaa sklenjen z veljavnostjo od 1. decembra it 1. Enako je tudi s preureditvijo železničarskih službenih prejemkov, dassrav-no tudi med to kategorijo nameščencev razni komunistični elementi širijo vznemirljive vesti, da bi oškodovali našo državo.
Odlikovanje književnikov.
BELGRAD, 5. Ministrstvo za prosveto je pripravilo ulkaz, s katerim je balo na dan narodnega zedinjenja odlikovanih okoli sto Ju-
goskrvenskih književnik o if, ki so a svojim delom pripomogli do uresničenja jugoslovanskih idealov.
Upravnik sarajevskega gledališča.
BELGRAD, 4. Ie zanesljivega vira doznavamo, da bo imenovan za upravnika gledališča v Sarajevem znani in talentirani mladi Književnik in novinar Niko Barhdorvič.
Upravitelj gladaliifs v Novem Sada.
BELGRAD, 6. Za upravitelja gledališča v Novem -Sadu je imenovan profesor belgrajske gimnazije Svatislanr Pakond,
Gospodarska zvsaa med Avstrijo* Madžarsko, Cekoslovaiko in Jugoslavijo?
DUNAJ, 6. »8 Uhr Abeodblatt« javlja: V Lukcijšr^ih političnah krogih se smatra ustanovitev gospodarske federacije med Avstrijo, Madžarsko, CehoslovaŠko in Jugoslavijo za zagotovljeno. B&srtvo te gospodarske federacije obstoji v tem, da odda -vsaka država svoj prebitek dragim federativnim državam, i<n sicer Madžarska in Jugoslavija žito, čeli osJo vaška Avstriji premog in Avstrija les in papir -Madžarski in slovansikkr državam, vrten ta bo v najkrajšem času odredila potrebne korake za udejstvitev tega načrta. tJiđ Ji^pslavije dosedaj še si "dospela nobena uradna izjava g&sl? J22*rta. Vendar se zdi, je pristop Jugoslavije k tej federaciji •breaidvomeu. Prisfaop Poljske pa je vsled nasprotstev med Poljsko in Čehos^ovaško negotov.
gospodarskih ra trgovskih stikov. Poroča se tudi, da se natetja v Ros tovu na Donu več zastopnikov ameriške finančne organizacije, katero vodi Rockfdier » ki je v ožjem stiku z rusko finančno skupino. Ameriška skupina ne želi samo vzpostaviti trgovinske zveze med Ameriko in Rusijo1 ter namestiti razna podjetja v to dežeio, temveč, hoče tudi ponuditi vladi južne Rušile žztfatno -posojilo.
Boji t boljševik!.
STOCKHOLM, 6. (S.) V Jnrjevu so se 4. t. m. sapet -pričela .pogajanja zta sklenitev premirja n>ed sovetsko vlado in baltiškimi vladami. LetiSI 'se ne udeležujejo teh pogajanj. Naznanja se, da ie Iros! general Denjikin v Turkestanu sijasno zmago; -zasedel ie Kiziard m odbil boljševike, kateri so izprazni!i ttasgabad.
PARIZ, 6. Kakor poročajo iz Varšave se nahaja glavni stan generala Denjikina v Pres-karovu. Ruske čete se neprestano umikajo pred bol^eviki. Ako bi rdeče čete prodrle preko Kamenca Podolskega, tedaj bi nastopila poljska armada, da prepreči zasedbo podolskega ozemlja po boljševikih.
MOSKVA« 5. Čete generala Denjikina so izpraznile Rostov in Taganrog.
Boljše viško bogastvo.
BEKOLIN, 6. Kakor poročajo finski listi, je pripravljenost Rusije, da sklene mir, odkrito-'srična. Sovjetska vlada ima več zlata, nego ga je kedaj imela carska Rusija, tako da je v stanu vsa naročila iz inozerostav nemudoma v zlatu plačati.
Položaj v Baltiku.	|1
PRAGA, 6. O izjavi Heidlenja in ententnega pooblaščenca Clarka glede gospodarske federacije pišejo »Narodni Listy«: Na te vesti se ne smemo ozirati, ker so izraz želje drugih narodnih držav, ki so brez vsake podlage.
iBEROLIN, 6. O peložaju v Baltiku poročajo s pristojnega mesta, da ententna misija zahteva, da mora bita povratek nemških čet do 15. decembra končan. Do tedaj ne bo nihče napadal nemških čet. Tehnično je možno, da se prevoz čet do onega časa izvrši.
atevni gubernator, in vrhovnemu poveljniku za-vezjiiškii» Čet bosta pomagala politični uradi in u-pravni svet, ki bo sestavljen <xl zastopnikov raznih narodnosti, kateri prevzamejo razna mesta, In sicer kot voditelji upravnega, pravosodnega, učnega. carinskega, poštnega, trgovinskega -urada itd. Upravo vpadne Tracije razdeljene v Dokrajinl ajimnrižino in Koragač, .prevzame en podpolkovnik, do&m prevzame itpravo v starih turških koranih civilni gubernator, izvoljen mei! domačini Uradni jezik v Traciii bo vtsied tega, ker je uprava medzavezniška, francoski, toda dovoljena bo tudi raba drugih jezikov.
Ameriška delegacija zapusti Pariz.
PARIZ, 6. Po raznih obotavljanjih je prispel a-merišiki delegaciji iz VVashingtom ukaz, naj končno veljavno zapusti Pariz prihodnjo sredo. V francoskih uradnih krogih se tolmači ta sklep tako, da se 'hoče vmešavati kolikor mogoče malo v evropska vprašanja, za -kar se je izrazila senatova večina. Konferenca, bo kljub temu nadaljeval svoja delovanje v Parizu z udeležitvijo ameriške delegacije ali pa brez nje. Kakor se je včeraj poročalo iz Wash;ngtona, ne bo delovala konferenca v sedanji obliki, temveč le bolj. omejena skupina diplomatov. Slo bi -za «a3estvitev i-dee L!oyda Jeorgea, kateri bi ne nameraval nadomestiti vrhovnega sveta s konferenco poslanikov, o kateri sce žc večkrat govorilo po časopisih, temveč z »Mednarodno konferenco«, katero bi tvorili zastopniki držav, ki so podpisale versaillesko pogodbo.
Iz fcSkosldvaSke.
Cehi prati podonavski federaciji.
PRAGA, 6. »Češke Slovo« se bavi z vestmi o podonavski federaciji, in jih zavrača. List pravi: »Madžari in Avstrijci naj si le ustvarijo federacijo, toda mi ostanemo sami. Mi imamo federacije Že dovolj in n je več ne želimo, pa naj nam jo vsiljuje kdorkoli.
Skodove tvornice.
PRAGA, 6. Tvrdka »Škodov* tvornice« se je "spremenila v tvrdko »Delniška družba prej Škodove tvornice v Plknju« in je vpisana trgovinskem registru t»di v francoščini, angleščini, srbo-hrvaščaiH, ruščini in nemščini.
t Švico.
PRAGA, 6. Švicarska vlada sprejema brzojavke tudi v čehoslovaikem jeziku.
Amerikanci kapujejo Industrijska podjetja.
PRAGA, 6. Kakor poročajo »Narodni Listy«, bo ameriški konsoccff kupil Larisch Moen-nichove rudnike v Kar vinu. Ta konsorcij se zanima tudi ca zapadni premogovni okoliš. Nadalje ae govori o prodaji severne železnice. Pogajanja so baje zelo napredovala.
Is Poljske.
Rešitev galHkega in titvmskega vprašanja.
MORAVSKA OSTRAVA, 5. »Ostrauer Zeitung« javlja iz Varšave: Ostravski dopisnik »Timesu« poroča, da se je v zadnjem času pojavil načnt, rešiti vzhodnogaiiško in litvin sko vprašanje na ta način, da se stvori iz obeh dežel samostojna država pod protektoratom PciSjske, ki ne bi trajal dalje nego dvajset let Poljski delegat Patek v Parizu se prizadeva, da bi rešil bodočnost obeh dežel v tem zmislu.
PotysJd državni proračttf
MORAVSKA OSTRAVA, 6. Po ugotovitvi
BHinslke^a znaša poljski državni proračun 190 milijonov funtov šterlingov za vojaške svrhe, 8'8 milijonov za blagajniška posojila, 41 milijonov za železnice in 2*2 milijona funtov
šteriingov za pošto in brzojav. Skupni izdatki resnici pa ogromna večina našega u- j vnašajo 173 milijard dunajskih kron razen iz-a &n delavstva itvideva, da bi vsak | datkov ca poljske misije v inozemstvu čijih sunek proti drž a vi „končno zadel ie nje same. • višina ae ne more še določiti Kakor poroča Ti državi škocljivi elementi so n. pr. razne- j »AEgemeen Haodelsblad«, dolguje Poljska sli vest, da se bodo bankovci (koikovatf na Hrvatskem, ne pa tudi v Sloveniji Srbiji. Veliko število labkovernežev, med njimi tudi inte&gentje, ao bili vsled tega seveda ogorčeni. Zopet drugi so zadnje dni širiti vest, da bo uradništvo prejelo dne 1. decembra svoje plače v nekolkovamh bankovcih. Tudi to bajko so premnogi verjeli in je z vso vnemo širili. Razen tega so se te dni razširile tudi govorice, da je regulacija uradniških plač pri državnih uradih in pri železnicah padla v vodo. Seveda eo se zopet naši ljudje, ki so takim vestem slepo verjeli. Res je ministrstvo vsled napačne prejšnje finančne politike v težavnem položaju napram
ogromnim bremenom. In slone na državi iz LONDON. & (S.) Neko poročno fteuterjeve a-naslova plač za razne njene uslužbence, ven% geneze pravi, da ie bila po vesteh, ki so prišle iz dar pa je že pred Štirinajstimi dnevi načelo- Rostov* na Omni. tajno otoosfcma v južno Rusijo ma sklenilo, da ee a 1. decembrom t L izvoda 1 nemška treovinaka tnfaM* ▼ svrho vspostavitv«
rim*
^ MORAVSKA OSTRAVA, 5. Javlja aa iz Sosnovic: 2au mfaijav, id že več dal niso dobile kruha, so priredile demostrecifo proti pomankanju iiviL
MORAVSKA OSTRAVA. 5. Javlja se se Varšave: Komunistična in nadjalnodemokrat-ska stranka ste napovedmi poldnevno stavko : »Proč z viadof ! IW z dratfiniof«
Pirat %
Mirovna konferenca.
Nemško in romunsko vprašanje. PARIZ, 6. (S.) Vrhovni svet ie odobril fdiancs zjutraj besedilo note, ki ee pošl}e Nemčiji, ter če sporočil nemški delegaciji; mogoče je, da izroči noto generrlni tajnik mirovne konference Dutasti že jutri baronu von Lersner'u. — DanSfszlutraJ vrhovni svet z.cpet prou£eva^jp^1 j v Romuniji in je dobii poročila o' .'^Litmerah.-v katerih je Votda Voivoč jestaval novi \abinet tet si zagoto-, vil podporo vseh strank zav .podpis sahitgermain->ke pogodbe.	>J ^
PARIZ, 7. (S.) Listt nanašajo važnost skkpa •zavezniškega vrhovnega sv^ta o rešitvi spora z Nemčijo glede podpisa zapistiiL--^ & katerian se zahteva udejstvitev premirne pogodbe^ Naglaša se posebno odločni ton zavezniške note, ki **. . likuje od ultimatuma samo v tem, da ne določa reka za odgovor.
»F^etit Journal« ugotavlja, da je Nemčija hotela pri vsaikem roku, ki je bil doslej stavljen, doseči podaljšanje. Zavezniki so tokrat rajši porabili e-nergičen tđcaz in zagrozili s takojšnjimi ukrepi, če se ta ukaz ne izvrši
»Matin« smatra, da se udejstvi prednaznanilo 48 ur, predvudeno v tpremiriri pogodbi, če hi Nemčija ne izvršHa doJočeb note.
»Journal« piše, da so predvideni zelo e-trogi u-krepi, med drugim zasedba Frankfurta in Rurske -kotline. — »Petit Journal i smatra, ida vsilijo zavezniki Nemčti v slučaj«, da ce sprejme njihovih določeb, strožjo mirovno pogodbo.
»Matin« piše, kake koncesije so daK zavezniki. Za odškodnino, ki jo mora Nemčija plačati zaradi potopitve forodovja v Skapoflow-u, se bodo pa u-poštevale nemške igospodanske potrebe; vojni ujetniki se nemuioma .povrnejo; zavezniki opuste grožnje s prisilnimi ukrepi zaradi neizvršenih obvezi ki so predvidene v dodatoean zapisniku.
Vsi listi pripominjajo, da te koncesije ciajšu-jejo Nemčiji .pokorilev in ji omogočajo lahek odgovor na očitanja vojaške sranke.
Italijanski minister za zunanje zadeve odpotoval v London.
PARIZ, 7. (S.) Danes ob 10 je odpotoval italijanski minister za zunanje zadeve, Scialoia, v Londcn. Spremljajo ga načelnik njegovega kabineta kom. Carbasso in dva tajnika. Minister Scialoja ostane v Lonifonu dva aH tri dni. Imel bo več pogovorov z LJovdom Georgejem in z ministrom za zunanje zadeve Baifouriem. Ministna Scialojo •so pozdravih ob odhodu italijanski poslanik groi Bonin Longare in člani delegacije.
Posledice ameriškega zavlačevanja ratifikacije auru.
AMSTERDAM. 5. »Telegratf« poroča: Na vprašanje, kake posledice utegne imeti za ljudska glasovanja in za razne odseke, ki jih predvideva mirovna pogodba, zavlačevanje ratifikacije mirovne pogodbe po ameriškem senatu, je Lioyd George odgovoril v poslanski zbornici, da je vibovni zavezniški svet sklenil poročati nemfiki mirovni delegaciji, da bodo vse komisije, ki jib imajo sestaviti zavezne in pridnaiene države, imenovane v najkrajšem času in da bodo začele takoj poslovati. Na vprašanje, kake posledice bi imel sklep Zedtnjemh držav, da ne ratificirajo mirovne pogodbe, za takozvano trozvezo v obrambo Francije, je dejal Lloyd George, da ratifikacija mirovne pogodbe po Nemčiji ne zavisi od tega* bodo-li Zedšajene države ratificirale ali na. Ako bi ae ameriika vlada protivila ratificirali auirovno pogodbo, bi to aa mirovno pogodbo kot tako ne imelo nujnih posledic, seveda ako parlament odobri pogodbo o
ATENE. & (S.) Uradno poročilo pravi: C tu tri prevzame opravo rapadnft Trac%e kot
Iz Madlars ie.
Izpopolnitev madžarske vlade.
BUDIMPEŠTA, 5. Pod predsedstvom ministrskega predsednika Huszarja se <je vršil mi-nisitrslki svet, na katerem se je v zmislu medstrankarskih dogovorov rešila zadeva mest državnih tajnikov. Ministrski svet je Imenoval državnega tajnika v ministrstvu za notranje stvari dr. Eugena Karafiatha tza državnega tajnika v ministrskem ipredsedništvu, mini-sterialneiga t2<jnika v ministrstvu za pravosodje .dr. Karla Rassayja za državnega tajnika v tem ministrstvu, ter Gezo Szomborja vodjo nemškega in Nikolaja Kutkafaltyija, vodjo rusinskega glavnega oddelka m'i^ir-stva za narodne manjšine za državna tajnika v tem ministrstvu.
Odcepitev »padne Ogrske.
__BUDIMPEŠTA, 6. Deputacija Sopronja se je oglasila pri ministrskem predsedniku Hu-szarju in prosila, da ti nemška zapadna Ogreka ostala pri Og^ki. Ministrski predsednik Hu-szar je izjavil, da ne veruje v odcepitev nem-žke. zapadne Ogrske od Ogrsike. Deputacija se je oglasila tudi pri siru Clariku, ki je obljubil, da bo v Parizu tclmacil zelje aeputacije.
Madzarji na mirovni konferenci.
BUDIMPEŠTA, 6. V vladnih krogih se govori, da bo madžarska vlada v kratkem po-Vldicana pred mirovno konferenco. Mirovna delegati^ da odpotuje v Pariz po Božiču.
VoliW JSate v Budimpešti.
BUDIMPEŠTA, 6. V BtudimpeSti so začeli sestavljati volilne liste. Volilnih upravičencev je pol milijona, med t emi^, polovic a žen^k.
Izgon tujcev iz Madžarske«
BUDIMPEŠTA, 6. Kakor poroča »Vilag« je bila v notranjem ministrstva konferenca glede prehrane. Komisar ze begunce je predlagal izgon vseh tujcev, ki so prišli pred av-» gustom 1914 v Budimpešto.
Iz NrniiU«.
Angleška politika napram Nemčiji
ROTTERDAM, 4. Kakor objavlja »Nieuue Rotterdamsche Courant«, piše Churchill v »Sua-day Heraldu«. da mora Anglija zasledovati tako -politiko, -ki ne-bo gnala nemškega naroda k obupu, in da mora preprečiti, da bi nemškemu narodu ostalo -zgolj upanje, nekoč zope*t apelirati na meč. Nobena dobra politika ni ona, ki hoče Nemčijo odrezati zlasti od zapada in ki ji pušča samo možnost razvoja in vzpostavitve proti vzhodu. Nemčija more pri Ritsiji najti vse, kar potrebuje, in sicer ne samo za vzpostavitev gospodarske moči. temveč tudi iza vzpostavitev stališča velesile. Ako bi Nemčija postopala skupno z Rusijo. bi se vrnila nevarnost izza leta 1914. in Imeli bi dve zvezi, zvezo zmagovalcev in t&vezo poraženih sil.
Sprejem Nemčije v Zvezo narodov.
AMSTERDAM. 4. #Daily Chronicie« .piše: Poročilo pariškega poročevalca lista »New York Sun«, da so angleški krogi pripravljeni, Nemčijo vsled tega, ker Zedinj-enc države noče?o ratificirati mirovne pogodbe, sprejeti takoj v Zvezo narodov, ne odgovarja resnici. V dobro poučenih krogih menijo, da ni nobene možnosti, Nemčijo takoj sprejeti v Zvezo narodov. Tak sklep so more storiti le z večino glasov zborovanja Zvezo narodov. Zborovanje Zveze narodov pa se ne bo vršilo pred -polutretjim mesecem, potem, ko stopi mirovna pogodba v veljavo.
Nemftki zrakoplov zaplenjen v Romuniji.
PARIZ, 6. (S.) ^Journal« javijo is Bukarešta, da so romunske čete zaplenile velik zrakoplov, ki se je moral spustiti v Besarabajl vsled neke napake na motorju. Na krovu ao bili dva nemška častnika in trije strojniki, Id so imeli nalog, da prenesejo boljševi&kim četam v Ukrajini 360 milijonov rulhljev, stroj za izdelovanje bankovcev in razne dragulje. Brzojavka pravi, da je zrakoplov opravljal redno službo med Nemčijo in boljieviki.
bankovci?
v Evropi
ameriški
CURIHi 6. Ameftfka javljajo, da so na Poljskem, v čl ji in na Balkanu v prometu kovd. Bankovci eo zelo dobro Izdelujejo ae v Nemčiji.
vN< ban* ponarejeni..
flinaft
»EDINOST« ftUv. U9
V Trst«,
IfHL
It rilM beakvmT Anhoofnb bwk
DUNAJ, 6. Kakor Ukazuje Avstroograka banka, je v prometu 51 milijard (bankovcev. Prirastek od zadnjega izkaza znaša 383 milijonov,
Proti polomu avstrijske trgovine.
DUNAJ, 6. Kakor doznava »Wiener Mit-tag&posit« iz zanesljivega vira; Več znamenitih dunajskih trgovskih podjetij se izhaja v Izplačilnih iežkočah, katere je .povzročila zapadlost njihovih trgovskih obveznosti s Švico, In sicer vsled itega, ker se je kunz krone izza pomladi tafko znižal. Znana dunajska trgovska hiia ima izplačali aaona 100 mdBjonov meničnega dcflga. Avstrijska vlada <je stopila s švicarsko v stike, da prepreči popoln polom trgovstva.
Za prfklopltev Avstrije k Nemčiji.
DUNAJ, 6 Na zborovanju visokoSoloev. katerega so se udeležili *uk8 nemŠJd visokošolci iz /frjfca, Je bila velika manifestacija za priklopite v Avstrl&e k Nemčiji.
SmodniŠnica zletela v zrak.
DUNAJ, 6. Na SteinfeMu *e zletel v zrak dd smodnHnke. CloveškMi žrtev ni.
L*chteasteinska in Švica.
BERO LIN, 6. Kneževina Lioh-tensteinska koće stopili po premsen^ti svojega razmerja c Avstrijo v kar najožje stike s Švico. Švica, ki je že prevzela diplomatsko zastopništvo kneževine, bo začela prevzemati posle, ki jih je dosedaj vršila v kneževini Avstrija. Pri-hod.T-.ji teden »bodo o -tem razpravljali v Bernu.
Odstop španskega kabineta.
MADRID. 6. (S.) PriobCitev uraAuh odlokov, s katerimi se od)pušča iz vojaške 10 gojencev v višji vojaški šoH, 4e naredila veMcansfri v tisk. Kabinet >e nocoj odstopil. Bržkone pride ui> sestave koncentracijske vlade.
Sofalis predsednik grške zbornice.
ATENE, 5. (S.) Zbornica je zopet izvolila za svojega predsednika vladnega kandidata, bivšega predsednika SofoKaa.
Švicarski tečaji.
ŽENEVA, 6. <S.) JtaJ. Kra 40.75; nem. marka 11.10; avjitr. krono nova 3.50. stara 3.30; anffl. lunt 20.2S, iranc. irank 49.15 jamer. dolar 5.185.
Kompromis med vlado in redarju
WASHINGTON, 7. (S) Glavni prokurator javlja, da je bil skler-:en med vlado in rudarji
komipromis, ki se cibjavi v torek.
Predsednik zapadno-okraibiske republike aretiran.
MORAVSKA OSTRO V A. & Poljsko časopisje javlja, da so čete Petijure aretirale predsednika tnpadtio-ukrajatske ljudske republiike.~--------
Lesar v Ukrajini.
MORAVSKA OSTROVA, 5. V Ukrajini je izbruhnil lesar, na katerem sta umrla ukrajinski minister za zdravstvo Odryna in predsednik Rdečega križa Vlaslov.
Ostanki A^r.Je.
Avstrije ni več. Umrla je tiste smrti, ki si jo je zapisala sama cne^a dne, ko je v nasprotju z znamenitim, latinskim rekom, vklesan lip* na pročelju dunajskega parlamenta- zavela vladati svosje narode z bičeni	in nasi-
lja, ter tako sejati ra^b nje kali ^'besramnosti in sovraštva, ki ®u jim odprle oči, da so začeli iskati od-rešenja sami v sebi. Avstrije tedaj ni več; -vsaj v teh krajih ie ni več
iv na Benetike), ae M>
tivB« pAr Toda manrtkateri se je čuda (po mnogSi oaanMojih sodeč) umetnosti m kulturi kUMimnAA, naravnim in enostavnim uč-nvui metodam aačkn, ki so vendar zelo uspešne za moralno m intelektualno povzdšgo duha. Toda nekateri, tk sreči maloštevilni, ao pokazali tudi tu v Florenci med svetimi znamenji duševne zmožnosti (moči)); «lci nam jo po pravici zavida in jo občuduje ves svet, neko ostantativno brezbrižnost, nek »rov gnev poitvinjenega kravjega pastirja, da v resnaci moramo dvomiti, ab so ti ljudje sploh vredni rešitve izpod biča in veSal avstrijskih. Nekdo med npmi se je iprti nekem banketu izrazil prifečno takole: Avstrija nas je tlačila, nas je obešala; upajmo, da ae bo Italija <lelala istega.«
Po par otbičainch, Ičričndb izlivih na mater Italijo, zaključuje članek z običajno frazo o svobodi itd.
Tako torej italijanski anrteligeirt o slovenskih učiteljih, ki ao jih povabiti Iga doli v večno Florenco, da jam razkažejo lepoto in veHitoost ^italijanske kulture. Će preidemo malenkosti, da je pisec goriomenjenega pamfleta pokazal zelo malo potiltaške zrelosti, naj pribiffemo fte, da je znal s svojo .besedo razknti prav do golega ono toliko slav!;eno *gentilezza deH' aniana itsdBca«. Gorje Italiji« če ftri bili vsi njeni državljani takega kova, kakor en, vetiu sin kršne Istre! Po informacij ah, 9ci «mo jih prejela od verodostojne strani, »o postopali v Flor en ci z našim uča-teljstvom ipovsod zelo prijazno in obzirno. Hoteli so -jih seznaniti s slavno preteklostjo svoje domovine v kulturnem, političnem tn gospodarskem oziru. V to sv-rho so skit&ali doseči svoj namen s predavanji v šoli, z obiskom raznih cerkva, poslopij čn muzejev ter z razkazovanjem kmetijske in višje igozdar-ske šole. Ali so ga tudi dosegli, pokaže bodočnost.
Glede govora na banketu, ki ga p'sep omenja, smo prejeli naslednje (informacije:
Za s&ovo so organizirali odhajajočemu uči-teljstvu velik bašdket, na katerem so govorila razni govornika. Mimogrede naj omenimo, da je na tem banketu neki znamenit umetniška zgodovinar slavil v toplih besedah slovensko m hrvatsko pesem, ki so jo Floren-Čani prav radi poslušali. Tu je tudi govoril starejši sk>verski učitelj in kar je poštenjak povedal, je istrskega Lahončiča tako razburilo, da je moral nagnati »nove italijanske državljane« (!) s »kravjimi tpastknji«. Temelj vsega govora pa ge bil ta-le: Avstrija ni bila pravična s svojimi narodi; zato je propadla. Tudr. Nemčija nt bila pra-vnčna in zato je tudi propada. Naj pazi tedaj tudi neka druga država, da je ne doleti ista usoda. «n zato naj "še dfži gesla, Id je zapisano na Dantejevem spomenika -V Tietui Fiat ju-stttMa, pereai mundus! — In iafco tuda *Xf&!.
Z oeiron? na vefc&o ljubezen do Nemcev, ki se drži pisca g<> ji omenjenega pamAeta in velike večine italijamske javnosti, naj—rečemo pa taiko-le:. Quest~o amore puzza troppo da Giolotti! Fej!
Pred seboj imamo 5871. štev. poljskega lističa »II Giornaletto«, z dne 4. okt. 1919. Na prvi atrani je prinesel depos iz Flo-rence, datiran z dnem t. okt. t. L, v katerem poroča neki »Lauro * o počitniškem tečaju v Flor en ci za učitelje slovenske in nemške narodnosti. Ne bi se bavili drugače s to rečjo, ker smo bili o njej takrat natančno poučeni, in tudi se nam zdi ponižujoče, da bi polemizirali s cunjo, ki 6l:ši na ime »Giornaletto«. Ker pa je dopis spisan v skrajno šoveaistično-lažnivem tonu, in je njegov pisec gotovo istrski inteli^ent, ki je hotel izliti ves gnoj svoje v avstrijskem duhu vzgojene duše na naše slovenske učitelje, naj odgovorim nanj, seveda v tonu, ki ga tak gnoj zasluži. Preidemo na samo poročalo I
V začetku govori pisec o sprejem« učitelj-stva, slovenskega in nemškega v FJorenci, opisuje notranji ustroj tečajev, našteva Število profesorjev itd. Potem karakterizira v kratkih fpoiezah nemško učileljsJtvo, ki ga hvali na vse pretege in priznava civiliziranost itd. Vso svojo socbo naslanja na veliko nemško kulturo in civilizacijo. V naslednjem odstavku govori o jugoslovanskem učiteljstvu in itu zapoje hkratu v drugih registrih. Ker je vredno, da ovekovečćmo te besede, naj jih prevedemo dobesedno: »Druga reč je pa z Ju-gcsloveni. Ti, ki so manj civiliziram od Nemcev in ki so KJi stoletja vzgojevani k sovraštva in zaničevanju vsega, kar je bilo italijanskega, rimi jonskega ali beneškega (naj »fii^aDo samo na Uskoke, naščuvane od
Domače vest!.
-utvoritev pripravnice in učiteljišč v Tolminu. Iz
uradnega razsiasa eminega komisaniata za tolminski okraj, ki ga objavljamo na drusem mestu, posnemamo, da se v Toknimi otvori slovenska pripravnica m slovensko učiteljišče. Razglas določa vpisovanje učencev za pripravnico in, kakor razumemo, za prvi teoarj učiteljišč, moškega »n ženskega in sicer na torek. 9. t n. — Razglas je datrran 4. t. m., pismo je bilo oddano na pošto v Tolminu 6. t. m. in mi smo še prejeli včeraj, v rve-detjo, 7. -t m., tako da moremo objaviti razglas šele danes, v ponedeljek, 8. t m. Ker večina naših bralcev izven Trsta dobi »Edinost« šele naslednji dan, torej rcanašnjo šele jutri, ali celo tudi šele pojutrišnjem, je skoraj izključeno, da bi mogli biti pravočasno obveščeni vsi starši, ki nameravajo vpisati svoje sinove m hčere v tolminsko pripravnico ali učiteljišče. Krivda gotovo ni na nas, temveč edino le na civilnem komesarijatu za pol-tični oikraj toinrinski, ki je razglasil otvoritev zavodov, oziroma vpisovanje prav v zadn?eni trenutku, tako da je pravočasna obvestitev občinstva nemogoča. Nočemo trditi, da tiči v tei zake-isnitvi kak postranski namen, in zato smo prepri-čciri, ića bo vodstvo pripravnice m učiteljišč gotovo podaljšalo rok za vpisovanje, kajti če ostane taka kakor je določeno sedaj, se ne bo mogla vpisati niti ena četrtina tistih učencev, <ki žele pohajati te zavode, edine slovenske te vrste v vsem zasedenem ozemlju. Zato tudi pozivamo i civilni komi-tsarijat za politični okraj tolminski i vodstvo zavodov, da nemudoma ukreneta vse potrebno, da bo roogfo biti deležna pouka na teh zavodih vsa tista naša mladina, ki se želi posvetiti učiteljskemu poklicu!
Novi civilni komisar za Jultsko Benečijo. Agencija »Štefani« poroča: 5 kraljevima odlokoma je hila sprejeta demisija čv. Avgusta Crufie?lija in imenovan za novega civilnega komisarja za Julijsko Benečijo Q. Uff. dr. Anton Mceooni, državni svetnik, dosJej li 11 TTITTuhI w ia	oh-
črno.
Se o poglavja »nacionalizem«. Kdor boče praviino presojati to poglavje, ci mora h:A\ predvsem na jasnem: kaj je nacionalizem, kaj je njegova vsebina tega pc$ma, kaki so--mu nameni. Kajti, m vse na«j<ma]dzemf Ji ? r se navadno in nepremišljeno označa a ter.: pojmom. Nacijonal'zem mora imeti najvišo sankcijo od najplemenštejših čustev, ali pa more biti prokletstvo! Dokler nacionalizem pomenja vročo, vzvišeno, plemenito Ijisbezc i do svo-jega rodu, dokler mu gredo s tremi i ja za pravicami, ugledom in dostojanstvom i,-.oje krvi, ni le upravičen, ampak je v dolžnost: mora biti nacijonalist vsakdo, kdor je pošten -in blage volje. Dotlej je nacijonalizem moralen v naj-viijem. najrazsežnejšem m v polnem pomenu te besede, če pa nacionalizem presega to mejo, začrtano mu od božjega in ljudskega zakona, če ni več borec za svoje pravo, marveč je ns^padalec na tuje pravo, na tujo last, ,potem pa ni več nacionalizem, ampak — šovenizem. osvajalec krivščnik, nevarnost za medsebojno ttvijenje med ljudmi različnega plemena, aM različnega aair»nii. Taki
joaaiisti niamo (bili mi aftidtr, aismo, nočemo biti in ae bomo dkoK. Vidtemu Msto mero prava, ki mu gre brez ttkodc za druge — to je označba natega aac$ona£ama! Kdor hoče dvigati kamaa aa naa radi takega nacionalizma, je sovralrik enakega prava, tega temelja znosljivega življenja med ljudmi. Vprašanje je torej: hoče li naeijonaKzem ddbro, ali slabo? Sloni li na zdravih etiških podlagah, ali pa ga gonijo nemoralični nagibi? Ali z drugo besedo: je li čist neokaljen nacijonalizem, ali pa pohlep, skrivajoč ae pod to častno zastavo?! Naj razmišljajo tisti, ki tako ladd mečejo vse nacijonakznte v en koš, tki nočejo razlikovati med dobrim in zlim, bodi 2e, da niso sposobni za razsodno razlikovanje, bodi, da jih vodi — mala fides.
Pred svojim pragom! Drugi predsednik naredne . skupščine nemške Avstrije, predat Hauser jfc izrekel v razgovoru z dunajskim poročevalcem Usta V odseke ZcHaing*- te-te besede: »Naša beda ie prr^a do viška, Mm se komo mogli več vzdržati. ...Mi vsi smo merjeni, da ententa sama, posebno pa zveza narodov skoro izjavi: Uboga republika avstrijska! Tvoja rešitev je edino le v prlkiopljenju k vefrkemu bratskemu narodu. V i-menti človečanstva moramo brezpogojno soglašati s tem priklopljenjem, kajti potem šele se oddahnemo in bomo sledili v boljšo bodočnost.« — Da li se ta želja nemškega prelata' izpolni — to je vprašanje, ki mu danes nikdo ne ve odgovora. Kaj pa j Kij rečemo spričo te izpovedi Hauser ja o tistem nemškem časopisju, ki neprestano in z neprikrito naslado pometajo po pragu — Jugoslavije. Mari naj skrbe za svoj prag! Igra ironije pa je, da yc ravno ta prelat Hauser tako britko potožil, ime njegovo nas spominja neke viharne seje v bfvši avstrijski gospodski zbornici, tekom vojne, ko sta (če se prav spominjamo) knez Fur-stenberg in on najbolj rohnela proti češkem velikašem in za brezpogojno izvedbo nemških »be-Lmcov«. za zahtevo torej, ki }e pokopala Avstrijo in spravila vsJed tega Nemško Avstrijo v sedanji položaj. Ce meni torej prelat Hauser, da bo za Nemško Avstrijo smrt, ako ee ne priklopi k Nemčiji, in če se to ne zgodi (»kar ie vsaj v obsegu možnosti), »potem je bil tudi Hauser — <grcbokop. Na vsak način pa naj bi bila mila tožba Hauserjeva nemško-avstrijskemu časopisju v svarilo: pustite na miru druge pragove in pometajte pred svojim!
Zakaj se prerekaaK)? Večkrat čujemo očitanje in grajo: Cemu se prerekate z neslovenskimi listi? Kaka korist more priti od tega? Mari menite, da jih prepričate, ali celo — poboljšate? Mari ni škoda za prostor in trud, ki bi ju lahko porabile v resnici koristne namene?! Počasi, gospoda, ne naglite tako se svojimi sodbami in očitanji! Verujte nam, da tudi mi nismo tako ni-ivni. ali cek> otročji, da bi pričakovati, da s svojo besedo — pa naj ie tudi najžeieznejsi argument! — prepričamo nasprotnika, da nknajo prav. ali da fih prisilimo, da bi odnehali	'fcrivicnosti.
tega si ne domišljamo, kakor ne moremo pričakovati, da hi Ksica izpremen&a svojo narav. Drug namen je, ki ga hočemo dosezati s prerekanja z dnraorodnimi nasprotniki Svojih potemik ne -pišemo samo za doOčne liste, ampak tudi na naslov drugih č »ni tel je v In izkuŠnOe nam pravijo, da včasik vendarle kaj koristi! Predvsem pa se prerekamo z nasprotnili — v .pouk našincem. Kolikokrat jc naš preprosti Človek — te se je za-plel v prerekanje z nasprotnikom — v zadregi, ker ne zna odbijat* laži in zavijanj zgovornejšega nasprotnika. Naše polemtke so mu v pouk, so zaloga — dokazov, s kate-imi more odbijati napade :n zlobna podtikanja. Prerekanja v listu z nasprotniki so za naše ljudi pciitična vzgoja »n moralna opora. Kakor uče vojaka na vežbaJišču tda zna rabiti orožje, tako uče javne razprave — v časopisju in na shodih — nate ljudi, da se znajo braniti in rabiti orožje. Tuli javni govornik rabi o-rožje svojega uma, da ie morejo rabiti za njim tudr drugi. Tržaški Slovmci so na -glasu po svoji zavednosti m politični lozorelosti. So taki, ker imajo šolo s shodov in iz časopisja. Razumete li sedaj, prijatelji, zakaj tatimo toliko prostora In truda s prerekanji z nasprotniki?!
Iz Postojne. Pišejo nam: Nekako meseca februarja je Izdal civilni komisar Cavaili odredbo, da morajo vse občine postojnskega glavarstva ura-dovati v italijanskem jeirku ter rabiti le italijanski občinski pečat, sicer da se župani odstavijo. Skoro vse občine so ostale pri slovenskem ura-■dovanju ter rabUe še nadalje slovenski občinski pečat. Izjemo je naredita le občina Postojna, ki rabi še sedaj občinski pečat v samo italijanskem jeziku. Mislimo, da kar smelo ostale občine postojnskega glavarstva, ter občine na Goriškem 4n Tolminskem, sme tudi občina Postojna. Prejšnja država je dajala občinam maio pravic, toda rabo slovenskega občinskega pečata je spoštovalo. Mislimo, da naše s tako težavo pribor je ne pravice mora upoštevati tudi drŽava, ki se tako rada ponaša z demokratičnimi in svobodotfubnimi načeli Ogorčeni smo v dno duše, da se nam na tak način prikrajšujejo naše starodavne pravice. Upamo, da ne bodo ostale te vrstice glas vpijočega v puščavi.
»Gospodarski Ust«. Kakor }e bUo v oktobru v tem iiitu in v »Straži« objavljeno, sem bH nakani! že novembra meseca izdajati strokovni »Gospodarski Ust«. Ker se te ogtesBo premalo naroč--v, nisem izdal lista. Đa bi Iđa izdaja tega lista s početkom novega leta omogočena, prosim vsa županstva, društva in obče vse one, ki bi hoteli nabirati naročnike, da sestavijo imenik m ga potem pošljejo menk Naročnina ki bd znašala okoli 6 lir poluletno, bi se plačala šele po prejemu prvega lista. Naslov onih, ki so v oktobru naroČili list, sem sS zabeležil. — Just Uša& ekonom, Sv. KH^Cesta, Goriško.
Glasbena Matica — pevski zbor. Danes, kakor običajno, pevska vala na ženSki zbor ob 1SH, nato skupna vaja ob 19.
Šentjakobski pevski zbor. Ker se v bližnjem času priredi večji koncert, se naprošajo pevke in pevci, da zahajajo rodno k pevskim vajam, ki se vrše vsak torek, sredo in petek ob 20 v dvorani »Det kons. društva pri Sv. Jakobu«.
rniTrti ds rofako*. Iz-kazina smo prejeli: Kakor le znano, je razbojniški napad na tiskarno »Pučkega Prijatelja« odnesel tudi urednikov pisalni stroj. Sredstva tiskarne pa so iako omejena, da ne le da ae mote kupiti novega stroja, marveč je vprašanje, koliko časa bo Se sploh mogd Izhajati Ust če as pride pomoč. Pisalni stroj oa le
neizogibno potreben. A!i bi se ne naški med našemi ljudmi kaka dobra plemenita duša, ki bi poklonila tak "Stroj rečeni tiskarni? A<i bi se ne mogel nabrati med imovitniks denar za wakup novega strofa? Dobro rodoljubno delo bi stor;H. kajti tiskarna in list sta v Parimi velikega pomena za našo stvar. Pomagajte nam v tej hudi stiski! Hudi časi so prišli nad nas. Ce jih hočemo prebroditi, je treba, da pomaga brat bratu.
Slovensko gledališče v Trstu. V soboto, 13. t m. se bo vršrl prvi »Pevski večer« v korist g. Sbneaca. Na tem večera bosta sodelovala iz pri-lazncssti «dčna. Mezgečeva in g.#Bratuž. Spored večera ie naslednja: 1. G. Puccfau: Romanca iz opere *Tosca«. poje idčna. Mez?gečeva: 2. a) Dr. B. fpavec: »Menili«, b) Prohazka: »Zvezde žarijoc. poje g. Šimenc; 3. Gounoud: »Serenada« poje g. Bratuž; 4. Gerbič: noči«, duet, pojeta g?. Simeitc in Bratuž; 5. G. Puccmi: Romanca iz opere >Butterfley«, poje igdčita Mezgečeva. 6. g.) A. Lajovic: Serenada, b) Paučič: »Pred nhrrmi«, poje g. Šimenc; 7. Rich. Strauss: Skrivnostna va-bitev, poje 'g. Bratuž; 8. a) Prochazka: Poslednja noč, b) Scbobert: Jelšni kralj, poje g. Šimenc; 9. Smetana: Prodana nevesta, duet, pokata gdčna Mezgečeva in g. Šimenc. Kakor razvidkno iz sporeda, nudi ta večer raznovrsten umetniška užitek in aato upamo, da sa naše občinstvo poseti v o-bttn-em številu. Da se ngoidi želji \iseh onšli, ki so zaposleni v večernih urah, se »Pevski večer« prične točno ob 20*45. O posameznih točkah sporeda iz prenov orimo obširneje v eni prihodnjih številk.
—	Kakor je že bilo javJjeno, se uprizori v Četrtek, 11. t. m., krasna Gogoljeva komedija v petih dejanjih »Revizor«, ki >e žela po vseh odrih velikanske uspehe. Glavne trfoge so v rokah gg. Kralja in Sile. Poleg teh nastopi ves ansambl.
—	Jutri, v torek, 9. t m., točno ob 20 se bo vršilo z ozhHMii na to predstavo predavanje o Go-goiju. Predaval bo <g. Karel Širok.
—	Danes točno ob 14'30 vaja. Zvečer točno ob 20 vaja za ves ansambel.
Za vrnitev vlog iz Nemške Avstrije. Generalni civilni komisar Hat naznanja, da se (komisija za civilne zadeve pri italijanskem poslaništvu na Dunaju bavi z rešitvijo in prenosom v domovino denarja in vrednostnic, ki so ših fizične m juridične osebe, bivajoče v zasedenem ozemlju vložile pri ■posojilnih zavodih in privatnih osebah v avstrijski Tepubliki Prenos se izvrši tpotom »Wiener Lomband & Exkorn.pt Banke« na Dunaju in podružnic »Banke d'Itaiia« v Trstu in Trentu; dveh zadnje:menova-nih bank se morejo stranke posluževati v svrho razpolaganja \Tednostnic prenesenih v domovino, izvzemši vrednostne papirje avstrijskega državnega dolga in one plovbnih diržeb, kateri "hio-raio do nove odredbe ^e ostati v banikah. Vred-nostnice avstrijskega državnega dolga, omenjene v odlokih vrhovnega »poN-eljstva od 13. junija T919. in 21. jtutrja. 191.9..	kr. zaktočnica le
tedaj. Če jih je fastrrk naznanil prHtojnenvu guber-natoratu do 15. avcusta 1919. Za denar, izptačan od avstrijskih zavodov, se dovoli prednostna izmenjava. ako gre za posojila pred 3. novembra 1918. in -so bila ta posojila naznačena itaHjansklm ob'-a&tim do 15. avgusta 1919. Svote, katere to izplačali avstrijski zavodi in ki niso bile naznanjene tčo 15. avgusta 1919., se ne bodo izmenjavale. Stranke, ki so svote častio zagovorile pri italijanski vojaški misiji na Diaiar'|u. da jim preskrbi rešitev in .prenos v domovino njihovih vred.iostnic in denarja in ki bi 'pod sedanjimi pogoji in z ozirom na predstoječe uveljavljeni« mirovne pogodbe smatrale, da bi bilo ugodneje zanje, ako bi na pcičila-gi omenjionih -pogojev uveljavljale svoje pravice v Avstriji (predvsem, ako gre za posojila italijanskih .podanikov napram bančnim zavodom na Dunaju, čl. 271. mirovne pogodbe) lahko nalože tudi brzojavno komfeiji za civilne zadeve i t aii.cn-skeiga "poslaništva na Dunaju, Canovagasse 5., III. nadstr. da obustavi poštovanje za reiitev in prenos v domovino.
Izprememba priimka. S privoljenjem generalnega civilnega komisarja ie izpremenil prof. Anton Nazarij Cooever. rojen 7. avgusta 1858. v Kopru in pristojnemu v Trstu, svoj piimek v »Cocevio*; novi priimek dobita tudi njegova soproga Avgusta, rojena Manerini, in njegov sin Anton Avgust.
Išče se Juri Fatur iz Zagorja. Služil je pri <peš-polku št. 117, prvi eto t ni ji, vojna pošta 613. Ujet je bil 3. novembru 1918. v Tridentu in je bil 4. januarja 1919. v vojaški bolnišnici v Ganjanu pri Tridentu. Potem ni bilo več glasu o niem. Kdor kaj ve, naj sporoči Francu Prinu ali pa Ani Fatur v Zcgorje pri Št. Petru na Krasu. Stroški se mu povrnejo.
Rop in poizkušen samomor. Na trgu stare mitnice se -je približal neki vojak Katermi Đirsovi, stanujoči v udici Beipoggio 4, n ji nenadoma iztrgal iz rok srebrno torbico, v kateri je imela žena 32 lir; torbica je bila vredna 1000 lir. Nato je vojak zbežal. Zasledoval ga je neki itatfiamski častnik, <ki je dvakrat ustrelil z revolverjem, da bi prisilil bežrsčega vojaka, naj se ustavi. Toda vojak je bežel dalje. Na strela iz revolverja sta prihitela dva orožnika, ka-terima se je 'posrečilo ujeti vojaka in ga aretirati. Imenuje se Valentin Mi-chela, star 21 le.t iz Torina. Orožnika sta odvedla tam v zapor, kjer se ie stoušal vojak zastrupiti in izpU nekoliko kiseline živega srebra. Prenesli so ga na rešilno postajo in odtod v etapno boim-šnico.
Dva dezerterja. Vojaka Gvido di Cosimo, star 22 let, in Edvan^ Brugioni, star 20 let dezerter ja so iskali orožniki že več časa> ker sta izvršila razne tatvine rope in druge sleparije; Brugioni ^e ponovno zbežal iz zapora. Včeraj ista bila aretirana. Preiskali s»ta njuno stanovanje na Škorklji, Corcneo 629 in nažli veJik zaboj vojaških oblek, mneso orožja, ponarejenih dopustnic in 'veliko »pečatov.
Detomor. Včeraj zjutraj ob 7 je našel neki občinski stražnik v veži hiše št. 40 v ulici delHn-dustria sveženj, v katerem -je bilo zavito mrtvo dete. Stražnik je telefonično poklical sodno komisijo, ki je kmalu prišla na lice rtresta in dala prenesti trupelce v bolnišniško kapelo, kjer ee bo danes vršila avtopsija.
Vlak pokvaril dva avtomobila. V prosti luki je za':ela včeraj ob 13 neka lokomotiva ob dva avtomobila in ju znatno poškodovala. Šoferja Ivan Pinna in R-jmund Piran sta še v pravem času skočila z avtomobilov in ostala nepoškodovana.
Hišna preiskava pri starinarjh. Policijski agenti iso preiskali trgovino s starinami Jos'pa M., Pe-
» ffitcnf
tra P. Ml Jordana F. N so M voju^kiti hi razne druge vojaške stvari. Agenti vse tri, a jih po zaslišanju zopet t^pustUj.	J
Strahopetna tatova. Mtmdo noč stii dva jno&uf
karja nesla po u>Hci Belvedere vsak svojo, vreč«?j zagledate sta dva obeska stražnika, vrnta vre^j na tla ui <se izgubita v te«i»i. Stražnika na sta ust&-< vHa neko kočijo, ki je peljala tam mimo av«j »gospoda«, ker je 'kočijaž ugaaril luči. Gospoda3 v kočiji sta bila ona dva. ki sta prej pnstfta svojo breme na cesti. Biki sta aretirana. V vrečah je biJo 32 zavojev volnenih maj.
Aretirati so včeraj Ano >PasQualis in Frančiška' Flego, obe »z Kopra, ker sta prodajali fino sukneno blago po — 4 !4re meter. Imeli sta 22 m blaga. Blago so jima zaplenili prodajalki pa zaprH.
Žepni tat je izmaknil Atiliju Kovačiču v ttffc* Chrozza Hstnico, v kateri je bHo 4000 lir.
Civilni Komisarijot za polit, okra] tolminski.
Razglas.
V torek, 9. t. m., se bo vršilo vp!-' sovanje učencev pripravnice in I. tečaja za slovenska učiteljišča.
Predložiti se morajo naslednje listine a
1)	rojstni list;
2)	zadnje Šolsko izpričevalo;
3)	zdravniško izpričevalo.
Gojenci konvikta „Francesco Skod-nik" se morajo predstaviti v nedeljo, 7. t. m., ali pa v pondeljek, 8. t. m. Za njih vpis poskrbi ravnateljstvo konvikta.
Tolmin, 4. decembra 1919.
Kr. civilni komisar:
Cap. Umberto SALA«
imu OGLASI
ISCEM služkinjo, od 24-30 let staro, veščo slovenskega in italijanskega jezika, vseh hUni.fi del in dobro z otroki ter za nekaj ur v pekarni. Hrana in stanovanje v hiši. Ul. S. Giacoino »it monte št. 1.	4438
SREBRN DENAR kupujem po najvišjih cenah v vsaki množini Pridem lahko ponj. Alojz Povh, Ganbaldijev trg št. 3 (prej Barriera.) 3341
KROJACMCA Avgust Stular ul. S. Francesco d'Asisi štev. 34, III. je edina dobroznana kro-
fačnica v Trstu.	3367
SREBRN denar in -daio kupuje po najvišjih cenah Albert Povh, urar, ulica Manzoni št. 17, vr. 2, pritličje. Obveščen, pridem tudi na dom. 4428
IšĆEM učitelja angleščine. Ponudbe pod »Takoi« na i-n^. odd. Edinosti.	4415
KUPUJEM vreče in cunje. F. Bnbrč, Molin grando št. 20.	4450
HlSAi 1000 sežr.iev zemljišča, Irlev za žlvincs shramba vozov, blizu tramvaju ,se proda radi selitve za 32.500 1.. Druga hišica, vrt, hlev, 350 sežnjev zeml*:;,ča. biizu postaje za 13.000 L. — Bezek, kavarna Commercio.	4451

ZOBOZDR AVN1K'
D\ H^CEK trs T
Corso 24, I. nadstropje
Ordinira od 9- 12 dop. in od 3-6 i»op»
Ersznoltslno Iziir3iii2 ra plssitajs ia
« g yi8bliil ^flFSJJL n
z in brez čer usti, zlate krone In tudi obrobkl
VIUSMTiSšC^Ea^ii'M
TKSr, ul iO. oktobra (ex Caser.oai i i, .i Ordinira od 9 predp. do o zvečer.
Is proste r^tie
sa proda msa z OToflorsKlini poslopji:
hlev zrn 14 glav živine, 2 ledenici, 2 vrta, gozd, njive in travniki. — Ogledati si v Ro-diku št 20 pri Divači. — Pojasnila daje FRANC KALUŽA, gostilničar ▼ Koša ni pri Št. Petru.
Bog»la zaloga vseh potrebščin. Mctianiča deijvmca 2a Vtika popravlian,«.
SfTaj za sivin j 2 i« icni* pmi m ntti jzh j Seidel & Neumann in jSInger' Gast & Gasser
Tvrd^a us'anovljerj I
FRfliiCE$co mm
Tist, ul Gampifi 1« l >
JADRAHL^
Ueln. gl iv. K 3>,»)).0)3, Rssir/s K i. >J »-0 0 Central 11 T lit
fIa^nfll'CTni)5-lfiii. luni
Podružnice: Dubrovnl't, Du taj., ^otjr, 1 j »■> liana, Metković, »nitij i Spit. Si)eiit Ziiar Ekspoziiura: Kranj
Obavlja vse v b .nč.10 str j ta spi i 1(2:3 pjil«
Sprsjaita vla^i
na hr?nllne knjižica proti 1/i' , let ti n liri-stim v ban-ogiro pr^mtcu proti .J« j l^til n brestin r ia odpoved navezaie z.ieste sprejema po naju^jJnejŠ li pobojih, ki ie i.naja pogoditi od slučaja do sUčiji
Caju u^B miJtai jnlili ihln Jj.i«ilul
Blagajna posluje o J 9.30-12.30 in