Štev 2£4
T£5$T, torek 13. septembra l&to,
Tedaj xxxv
- IZHAJA VSAK DAN
eb nedeljah h praznikih eb 5., eb ponedeljkih ob 9. zjutraj.
?*«amlene Štev. se prodajajo po 3 nvč. (6 stot.) v mnogih tohakarnah v Trstu in okolici, Gorici, Kranju, Št. Petru, ? -tojni, Sežani, Nabrezini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdov-* 'ai, Dornbergu itd. Zastarelo Ster. po 5 nvč. (10 stok.).
<i!_ASI 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE v Sirokosti 1 kolone. GENE: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 »t. mm, osmrtnice. zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov po tO st. mm. Za oglase v tc-kstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka tdaljna vrsta K 2. Mali oglasi po 4 stot. beseda, naj* pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek upravo .Edinosti". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti". je - ■■ —= Plačljive In utoiljivo v Trstu.
CPINOST
Glasilo politiincga društva „Idinoit^ z« Primorsko.
NAROČNINA ZNAŠA
JO OMČl
za colo leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece « K ; na na
ročke brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira. luciilBk na nedeljsko IzOanJ* „EUIJfOSTI" at&a* : se
••le lete Kron 5'20, xa pel leta Kron a eo. Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefranko-
vaaa pisma aa no aprejemajo in rokopial se ne vračajo Naročnino, oglase in reklamacijo je pošiljati na upravo lista.
UREDNIŠTVO: ulloa Glorgio Galattl 18 (Narodni doni) Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konBoreg lista „Edinost". - Natisnila Tiskarna „Edinost" ▼pisana zadruga z omejenim poroštvom v Trsta, ulica , i	Giorgio Galatti štev. 18.	-
PoSfno-hranllnRnl ra?un SL 841 652. TELEFON It. 11-57.
Tovariši delavci!
Za delavstvo v Lloydovem arsenalu se bližajo silno resni časi. Dan za dnevom se množe odpustitve delavstva, videti • je, da hoče vodstvo Llovdovih delavnic po malem z?.četi z opitMitvijo del v arsenalu. To pa Domeni za nas izgubo zaslužka, izgubo kruha.
Da st porazgovorimo o tem življensko-važnem rnrašanju, sklicuje naša skupina
javni shod
v sredo, dne ia. t. m ob S. uri zvečer v prostorih „Delavskega konsumnega društva" pri Sv Jakobu.
"rovariši do avci! Udeležite se tega shoda v čim večjem številu.
Za vaš k~uh gre, za vaš in vaših družin

Skupina NDG „Uoyd
Li
BRZOJflUNE VESTI.
Angieška misija na Dunaju.
DUNAJ 12. Sinoči je priredil angleški poslanik Cartvvright na čast angleški specijalni misiji večerjo, na katero so bili povabljeni *ord Rosebery s členi misije, častni jtavalirji in mnogo dvornih in državnih dostojanstvenikov.
DUNAJ 12. Lord Rosebery je posetil iče/aj opoludne ministra za unanje stvari grofa Aehrenthala.
Ogrski ministri na Dunaju.
BUDIMPEŠTA 12. Listi poročajo, da pride ministerski predsednik grof Khuen-Hedervarv danes s svojega posestva Heder-vary na Dunaj: istočasno dospe s Seme-inga na Dunaj finančri minister Lukacs. Na Dunaju bo navzoč tudi hrvatski ban dr. Tomašić.
BUDIMPEŠTA 12. „Ogr. biro" javlja z Dunaja: Ministerski predsednik grof Khuen-Hedervary je danes ob 11. uri predpoludne vsprejel sekcijskega načelnika kabinetne pisarne pl. Daruvary in se je ob 1230 podal v cesarsko palačo, kjer ga je vsprejel cesar v avdijenci. Ministerski predsednik je poročal cesarju o tekočih političnih dogodkih in o svojih bodočih namerah. Govor je bil ludi o vprašanju sklicanja delegacij. Konečno se je ministerski predsednik zahvalil za podeljeno mu odlikovanje. Po avdijenci, ki je trajala nad eno uro, je ministerski predsednik izjavil nekemu poročevalcu, da se vprašanje sklicanja delegacij določi še le na skupni ministrski konferenci, ki se bo vršila na Dunaju dne 22. t. m. Tekom popoludne
PODLISTEK.
bo ministrski predsednik grof Khuen-Heder-vary konferiral z ministrom za unanje stvari in z banom Tomašićem. Ban pride še danes popoludne na avdijenco k cesarju.
Ban Tomašić pri cesarju.
BUDIMPEŠTA 12. „Ogr. biro poroča z Dunaja: Hrvatski ban dr. Tomašić je bil danes popoludne pri cesarju v privatni avdijenci. Poročal je cesarju podrobno o političnem položaju in o bodočih volitvah. Avdijenca je trajala tri četrt ure. Potem je ban posetil ministerskega predsednika grofa Khuen-Hedenrary-ja in se dlje časa razgo-varjal ž njim.
Sklicanje deželnih zborov.
DUNAJ 12. Jutršnja „Wiener Zeitug" objavi cesarski patent, s katerim je sklican deželni zbor Šlezijski na 19. t. m., deželni zbori nižeavstrijski, solnograški, štajerski, koroški in predarelski na 20. t. m., deželni zbor gališki na 22. t. m., deželni zbor gorenjeavstrijski na 28. t. m. Drugi deželni zbori, ki bodo zborovali še prihodnjo jesen, bodo sklicani pozneje.
Nemški cesar na Ogrskem in na Dunaju.
MOHAČ 12. Nemški cesar Viljem pride semkaj na lov v petek dne 16. t. m.
- DI JNAJ 12. Nemški cesar pride na Dunaj dne 20. t. m. ob 8.30 predpoludne. Popoludne poseti cesar člene cesarske hiše. Ob 6.30 bo obiteljski obed v Schonbruntiu. — V torek dne 21. t. m. obišče cesar med drugim lovsko razstavo, ob 9.20 zvečer pa odpetuje z Dunaja.
Tunguzi cplenili ruski parnik.
HARBIN 12 (Petr. brz. ag.) Ko je bil neki ruski parnik, na katerem se je nahajalo 80 kitajskih potnikov, oddaljen 30 verst od Harbina, so nekateri Tunguzi, ki so bili med potniki, ubili oba gospodarja ladije, zvezali kapitana in potnike ter jih oropali. Več jih je bilo ranjenih. Roparji so na to pokvarili stroj. Parniku je prišel na pomoč nek ruski križar obmejne straže.
Evharistični kongres v Montrealu.
MONTREAL 12. Evharistični kongres je zvršil danes z impozantno procesijo, ki je šla iz cerkve Notre Dame do Fletcher-fielda. Procesije so se udeležili kardinal Vanutelli, mnogo nadškofov in 115 škofov. V Fletcherfie'du je bila služba božja in govor, ki ga je imel nadškof iz Saint I ouisa.
Novo srbsko posojiio.
BELIGRAD 11. „Večerne Novosti" javljajo, da namerava srbska vlada v spopol-nitev oborožania vojske, gradnje novih železniških prog in v pokritje primanjkljaja še v tem letu najeti v Parizu novo 100 milijonsko posojilo.
Princ Gjcrgje zopet v Belemgradu.
BELIGRAD 12. Princ Gjorgje se je po daljši odsotnosti iz Francoske vrnil v Be-ligrad.
Letina na Ogrskem.
BUDIMPEŠTA 12. Glasom uradnega poročila, ki ga je izdalo poljedelsko mini-sterstvo, se je letos pridelalo na Ogrskem : 50,291.900 kvintalov pšenice, 14,503.300 rži, 13,847.700 ječmena, 10,511.700 ovsa,
Logarjev študent in njegova finica,
Vsi so se resnici zasmejali, skoro za-krohotali. — Spočetka so mogoče res hodili umetniki vsled lepih motivov, katere ima Logarjeva dolina; a človek bi preje mislil, da je bilo vse to le pot seznaniti se z „Logarjevimi frajlami" kakor so jim rekli kmetje.
„In veste kaj gospod" je nadaljevala Finica. „Kaj bi vi hoteli, — oprostite — meni napraviti kako pesmico. To je moja navada, da hočem imeti od vsakega človeka kaj za spomin." Tako je prosila Finica Pavla.
„Veš kaj, Finica? Čeden fant je Pavle. Svetujem ti, da se zaljubiš Ovekovečil te
„Na potovanju si bil torej ? Tudi jaz bi šel s tabo. Zakaj mi nisi tega že preje naznanil ?" Govori Slavko.
„Veš, nisem mislil, da odidem tako naglo. Kar naenkrat pa mi je šinila v glavo misel, da sem segel v kot po tole stvar, ki je bolj podobna gorjači, kakor spodobni pa- bo s "svojim pesniškim talentom. Kaj bi ne lici. — No, tako sem odšel z doma."	bilo to za te Finica," je govoril Slavko z
„Kod pa si kaj potoval," je vprašal opominjajočim glasom in jej v neki Ijubo-Slavko.	sumnosti nalahno zažugal s prstom. —
„To te bo gotovo zanimalo," je odgo- Slavko je bil namreč res zelo hitro ljubo-voril Pavle. „Po Koroškem sem hodil in bil sumen.
sem tudi pri Mešku."	j „Ti si pa res ljubosumen," je sprego-
„Kaj sta se pa kaj pomenila. Ali si mu vorila Finica. povedal, da si poet ?"	Vsi so se zasmejali tem besedam,
Še predno je moge! Pavle odgovoriti Finica in Slavko pa sta zarudela. Izdala sta na to zadnje vprašanje, seže v pogovor se in nista si vedela pomagati iz te zadrege.
48,356.016 koruze, 46,845.900 kvintalov krompirja.
Turčija.
CARIGRAD 12. List „Sabah" poroča, da namerava nek angleški sindikat zgraditi podmorski tunel nad Skutarom in Pero.
SOLUN 12. Turška vlada je proglasila obsedno stanje nad okolico Kočan, ker je neka bolgarska ustaška četa pomorila več Turkov.
CARIGRAD 12. Semkaj je dospel angleški minister za notranje stvari Churchil.
Kolera.
DUNAJ 12. Včeraj in danes ni bilo nobenega novega slučaja kolere. Stanje gospe Gasselhuber in njene hčere se boljša. Osebe, vsprejete v bolnišnico, odpuste baje še danes.
CARIGRAD 12. Iz Bruse javljajo, da so tam obolele tri osebe za kolero.
RIM 12. V zadnjih 24 urah je v Apu-liji na novo obolelo na koleri 35 oseb, umrli so štirje.
Dunaj 12. Glasom nekega izdanega buletina je bil avstro-ogrski poslanik v Parizu grof Khevenhiiller v soboto operiran radi nevralgičnih bolečin. Njegovo stanje je povoljno.
Dunaj 12. Včeraj je bil deseti splošni shod avstrijskih ključavničarjev.
Dunaj 11. Poveljnik vojne mornarice grof Montecuccoli se je povrnil semkaj.
New-York 12. V Jersey City se je zrušil tunel eriske železnice. Devet delavcev je bilo ubitih, deset pa ranjenih. Enega delavca pogrešajo.
Gdansko 12. Danes predpoludne je bil otvorjen 30. kongres nemških juristov. Navzočih je bilo mnogo uglednih nemških in avstrijskih juristov in zastopnikov državnih oblastnij.
S slavnosti na Cetinju.
(Od našega poročevalca).
V ponedeljek dne 29. avg. se je slavilo 50-Ietnico kraljeve poroke z Mileno, hčerjo nekega domačega vojvode.
Zopet je že ob uri zjutraj svirala godba „budnico" po mestu. Ob 7. in pol zjutraj pa so streli iz topa pozivali razne korporacije in vojake, da zavzamejo svoja mesta. Vojska se namreč ne zbira kakor pri nas v vojašnici, temveč naravnost na odkazanem licu mesta. Ker se je pred 50. leti knez poročil v cerkvi, imenovani „vlaški dom", bilo je odrejeno, da se tudi zlata poroka (srbsko: zlati pir) vrši v tej cerkvi. Korporacije torej in vojništvo, ki so imeli nalog, da tvorijo špalir od dvora do cerkve, bili so pozvani s strelom iz topa, da se zberejo v Katunski in Sarajevski ulici ter zavzamejo določena mesta.
Po osmi uri je prišel po posebnem ce-remonijelu (kakor sem ga že opisal) kralj s kraljico in celim dvorom. Sicer je bil v cerkev dovoljen vstop le proti posebni „ulaznici" (vstopnici). Na koncu svečane službe božje je imel metropolit na kralja in kraljico nagovor. Za tem se je dvor zopet podal v „Gospodarjev dom" ter tam z balkona prisostvoval svečanostnemu sprevodu, ki se je razvil od cerkve sem proti dvoru.
zmešale so tega reveža. Še šolo bo obesil na klin. To ni dobro, tako vama pravim !" Kakor namazano kolo je tekel jezik Katri, ko je govorila te besede. Še bi ne nehala, ako bi se ne oglasila škrbasta Mica: „Res; tako je, boš videla Katra, da bo tako, kakor1 ti praviš. Bogate pa so kakor se čuje. i Denar imajo, denar.
„I — kajpada," se je oglasila zopet prejšna Neža. Če bi pa denarja ne bilo, bi pa ne bile tukaj. Kaj misliš, da jih ima Logar zastonj? Ni tako neumen, ne. Še dobro mu nese to. Ali ni res Mica in Katra ?
Ta sprevod je nudil zares redko sliko. Spremljan je bil po sto in enem strelu iz topa vrh „kule" (stolpa nad monastirom).
V	sprevodu se je pomikala najprej šolska deca, kar je bilo radi tega nekaj posebnega, ker se sicer po cetinjskih ulicah otroka kakor ženo redko sreča ! Dalje se je nahajalo v sprevodu višje uradništvo, razna društva, delegacije iz mesta in iz notranjosti dežele. Da so celi čas med tem sprevodom svirale na trgu godbe, menda ni treba še posebej povdarjati.
V	tem sprevodu je bil en moment naravnost ginljiv. Med drugimi so se namreč nahajali v sprevodu tudi vojaki, in sicer ena četa moderno oboroženih Črnogorcev in ena četa starih lovcev z orožjem še iz leta 1860. In če je občinstvo aklamiralo posamezne gruče v sprevodu, prikipelo je. navdušenje do vrhunca ob prihodu teh starih lovcev, sivih Črnogorcev. Da, celo kralja, tega okreme-nelega junaka, ki ga pač ne gane vsaka malenkost, ganil je ta prizor svojih najzve-stejše mu udanih ponosnih sinov do solz. In stopil je doli se svojega balkona med nje ter vsakemu posebej podal roko v pozdrav ter ga v znak radostne hvaležnosti poljubil. Bil je to prizor, pri katerem se je orosilo marsikatero oko, a celi narod je prišel naravnost v ekstazo. Ljudje so v tem duševnem razpoloženju klicali in kričali, kakor da so blazni.
Cel sprevod je trajal preko ene ure.
Za tem so čestitali visokima slavljen-cema: Visoki gostje iz tujine, tuji poslaniki, diplomatični zbor, predstavništvo narodne skupščine, vlada, poglavarji treh veroizpo-vedanj: pravoslavnega, katoliškega in mo-hamedanskega, ter slednjič gospe iz mesta in notranjosti dežele.
Za popoludne je bilo na dnevnem redu zopet: „narodno veselje". Na splošno se je ponovilo isto od prejšnjega popoludneva: koncert beligrajskega društva ; zvečer čarobno razsvetljenje, umetalni ognji itd. V mestnem parku za posebej pozvane goste garden-partie.
V	torek se je veselje prejšnjega dneva nadaljevalo in ponavljalo. Mestna občina cetinjska je priredila pozvanim gostom banket, ki se ga je udeležilo par tisoč oseb; odbor za proslavo pa je priredil še ples, katerega se je udeležil tudi kraljevski par z družino in visokimi gosti.
S tem so končale cetinjske slavnosti, lepi dnevi aranjueški!
Agrarno vprašanje na Ruskem.
Praška „Union" je dobila iz Ruske sledeče pismo :
Navadno ima vsak preobrat v državi slabo in dobro stran, katera pa pride šele po dolgih letih na dan s svojimi sadovi.
To se dogaja tudi na gospodarskem polju. Skoraj pri vsakem preobratu izpodrinejo nove, boljše razmere stare navade in razvade.
Tako je bilo in je še sedaj v Rusiji po preobratu leta 1904-6.
Prav lahko primerjamo tek te nove revolucije, katero pač vsak čitatelj pozna, z onim francoske, ali posledice so popolnoma drugačne.
zgovorna Finica : „Kaj — poet ste ? To me veseli, da imamo pesnika med nami. K nam zahajajo večkrat umetniki v posete. Pravijo,
da se lepa.
— Kmalu je vedela o tej ljubezni vsa Logarjeva hiša in v malo dneh so že govorile klepetave, grbaste babnice: „To pa ni jim zdi Logarjeva dolina prav j dobro za Logarjevega študenta. Veste kaj ?
I No, saj pravim: Ženske so pa res zapeljiva
,Tako?" — je zavrnil Pavle Fininico.1 stvar na svetu. K Logarjevim so prišle „Veste kaj? Meni se pa zdi, da ne hodijo namreč iz Trsta neke „frajle", ki so se semkaj zaradi Logarjeve doline, ampak naj- prišle hladit v naše kraje. Pravijo, da je brže zaradi vas."	tam zefo velika vročina. In sedaj? — Kar
„Jaz pa le to rečem," se oglasi Mica. „Denar aH beračija, to je vse eno. Fanta bodo zmešale, učil se ne bo nič — čisto nič !"
„Pa kaj pravite vid ve," je začela zopet gostobesedična Katra. „Kako to, da ima Logar tako srečo. Vsako leto ima kake ljudi na počitnicah. Čudno se mi zdi, da od vseh krajev prihajajo. Pravijo, da je tista stara gospa celo iz Laškega."
„No, to ni nič čudnega. Lepo hišo ima, nova je. Logarca je pa tudi postrežljiva žena. Suče se kakor „frtavka", samo da se ljudem prikupi."
Celo popoludne so klepetale jedino le o Logarjevih te stare klepetulje in tratile čas pred raztrgano Malenskovo bajto. Po Logarjevi dolini pa so govorili ljudje: „Logarjev študent je zaljubljen."
*
* *
Poglejmo zopet malce v Logarjev vrt. Takega življenja pa tudi še ni bilo, toliko upitja,vcvilenja in vrišča !
„Šmentana mladina," je godrnjal berač na cesti. „Srečna si, ki živiš tako lepo življenje." Raztrgana obleka, zašita z raznobarvnimi flikami na vseh koncih in krajih in zamazan klobuk sta pokrivala sključeno beračevo telo. Na starem dežniku, katerega je imel oprtega na levi rami je bila privezana cula in stari, raztrgani, vendar skrbno osnaženi Škornji. S solznim očesom je zrl v Logarjev vrt in neprenehoma godrnjal nad mladino, ki se je pojala in lovila po vrtu.
„Kako srečna si gospoda. Nebesa imaš že na tem svetu, nas berače pa poriva usoda življenja od enega kraja do druzega za grižljajem trdega kruha. Kako srečna si gospoda! Kaj če bi stopil v vrt. Padlo bo gotovo kaj. Gosposki ljudje so. Tu je malo takih. Dosti imajo." Počasnih korakov se je začel pomikati v vrt. Odkril se je, nastavil klobuk in prosil milodara.
„No, oče, kaj pa bi vi radi?" vpraša berača akademični slikar Rado Vukasič.
„I--i--i kaj ? Za en krajcar
bi prosil. Ne morem si drugače pomagati. Beračiti moram do smrti."
Vukasič mu zažene v klobuk nekaj drobiža.
„Bog vam poplačaj, dobri gospod," se zahvaljuje berač, Vukasič pa opazuje nekaj časa berača in mu veli naj se usede. Prosjak uboga, Vukasič pa napravi v par potezah na risalni papir njegovo škico.
Srran II
»EDINOST« št. 254
V Trstu, dne 13 septembra 1910
Pri tem, ko so bili francoski veleposestniki nepravično oropani ovojih posestev, se razdeljuje v Rusiji pravično, ne, da bi se koga prikrajšalo. Ruska vlada je pravočasno opazila, da se mora udati volji kmečkega ljudstva in da mu mora odpreti pot, po kateri bi si lahko, pravično in ceno pridobilo zemlje.
Povod agrarnega vprašanja na Ruskem je bilo ravno pomanjkanje posestva pri malih kmetih.
Leta 1861. je bilo dano kmetom se oprostiti tlačanstva. Takrat so dobili prvikrat posestva, akoravno jako malo. Naraščajoče število prebivalcev je ^pokazalo kmalu pomanjkanje zemlje in izbruh je bil neizogiben.
Vlada je že vnaprej vedela, da je tak izbruh neizogiben, da se bo morala vdati, ter razdeliti veleposestva med kmete, a to le na pravičen način ne, da bi koga oškodovala.
To je bilo mogoče samo na dva načina : prvič, da bi na državna posestva, katera so bila one čase deloma v najemu premožnejših kmetov, deloma pa ležala neobdelana in zapuščena, razdelila, za mal denar med revne kmete, in drugič, da bi delovala na to, da bi tudi veleposestniki sledili njenemu vzgledu. Zato je tudi vsta-novila leta 1881. „Kmečko banko".
Delovanje te banke je bilo spočetka jako omejeno. Kupovati je smela le toliko posestev, kolikor jih je mogla s svojim poslovnim kapitalom takoj plačati.
Tako se je zgodilo, da je od leta 1896—1904 nakupila le 905.000 desjatin (1 0025 ha) zemlje, od katere se je le 627.000 desjatin prodalo.
Radi tega je pustil car Nikolaj II. po ukazu z dne 3. oktobra 1905, kmečki banki popolnoma proste roke, da je lahko operirala od onega dne na širšem pol u.
Dandanes je ta banka osredotočila ves nakup in vso prodajo zemljišč v svojem delokrogu ter deluje kakor posredovalec med kmetoi.i in veleposestnikom, ter dovoljuje tudi kmetom, kateri bi si radi sami pridobili posestev, širši kredit.
Pri tej interesantni spremembi velepo-sestev v maloposestva igra torej ta banka jako veliko ulogo.
Do leta 1877 je bilo v kmetskih rokah 7,110.000 desjatin. V letu 1905 je znašala last kmetov 25,000.000 desjatin. Torej v teku kratkih 20 let se je potrojila posest kmetov.
Z začetkom revolucije se je to število še znatno povečalo. Že poprej so bile vstaje po nekaterih gubernijah, a te so še pravočasno vdušili.
Že v prvem začetku revolucije je spoznala vlada in plemstvo, da bo trebalo dolgega, neumornega dela, da pride zopet vse v svoj prejšnji, navidezno mirni tek.
Že takrat se je pričela baviti vlada z agrarnim vprašanjem. Prvič je skušala z i kolonizacijo oživeti razprostrta zemljišča! države, katera so bila deloma last velikih knezov, apanaža, katero so dobili tekom časa od carja, deloma last carja samega.
Drugič je hotela ravno tako pridobiti k življenju, propale pokrajine v Sibiriji.
Tretjič je vlada hotela podpirati strem-1 ljenja agrarne banke z vsemi sredstvi, ki so ji na razpolago. S carjevim ukazom od 3. oktobra 1905 je bila agrarni banki podeljena dalekosežna kompetenca.
Posledica temu je bila, da so operacije te banke jako naraščale. V dokaz zato naj! služi zadnja statistika iz katere posnemamo, da je banka od 3. novembra 1905 do 1. junija 1908 nakupila 4886 posestev, ki so skupno obsezala 5,451.775 desjatin (59.560 km*), torej ozemlje, kakor je na primer površje Češke in Šlezije. To je gotovo izdatna številka, ki nam najjasneje kaže veliki pre- j osno val ni proces, ki se odigrava sedaj v Rusiji na gospodarskem polju. Za tu gorr imenovani kompleks je morala kmečka! banka plačati posestnikom več nego pol j milijarde rubljev. V tem času je agrarna! banka dovolila 14.879 osebam kredita' 294,852.584 rubljev za nakup 2,214.7881 desjatin. Iz gori navedenih številk je razvidno, da veleposestvo rapidno prehaja v roke kmetov. Sedaj pa se oglašajo glasovi, kateri se od te spremembe posestva boje velike škode za poljedelstvo. Izkušeni naci-jonaini ekonomi prerokujejo že sedaj padanje ruskega -poljedelstva, ki je v rokah veleposestnikov veliko več donašalo in bilo veliko bolj racijonalno, nego v rokah malega kmeta. Ce se je pa ruska vlada že začtla brigati za blaginjo kmeta, potem pa zahtevajo, naj se ne briga samo za materijalne razmere kmetov, marveč naj gleda, da si bodo pridobivali tudi duševne izobrazbe in naj jim da možnost, da bodo napredovali s časom.
Tudi agrarna banka dela vladi skrbi, i Gori smo že navedli, da je agrarna banka nakupila nad 5 miljonov desjatin. Zato je izdala zemljiških obligacij 430 milijonov rubljev. Od teh zemljišč pa je mogla v teku treh let in pol prodati le 700.000 desjatin. To se je moglo zgoditi zato, ker je banka brez načrta kupovala zemljišča, ne, da bi bila računala s tistimi ozemlji, ki naj bi se bila na podlagi carskega ukaza tudi razdelila. Tako je na primer v okrajih, kjer se je občutilo veliko pomanjkanje zemlje, malo nakupila ; v drugih okrajih pa, kjer je bilo zemlje še v izobilju, pa je mnogo nakupila.
Razun tega je pri nakupovanju napravila velik pogrešek, da je danes kupljena zemljišča taksirala tako, kakor da je isto še del veleposestva, katerega donosa pa kmet ne more pridobivati iz zemlje, ker mu ne-dostaja potrebnih pomožnih sredstev, strojev, človeških in živalskih moči.
Da bi torej ne trpela še večje škode, je dala banka neprodana zemljišča kmetom v najem za 2l/«% kuPne cene, kar provzroča deficit 9 milijonov rubljev na leto, kateri deficit mora pokrivati državna blagajna.
Tako je torej sedanje stanje agrarnega vprašanja. Kakor vidimo iz navedenega, ima ta institucija poleg dobrih tudi svoje senčnate strani in vlada in duma bosta imeli še mnogo dela, predno jih odpravijo.
Niš s ijudsko šolstvo.
(Dopis z dežele).
Nedavno temu sem čital v „Edinosti14 „Iz učiteljskih krogov" nek dopis, v katerem želi dopisnik podaljšanje poletnih počitnic za štiri dni, kakor imajo n. pr. v Trstu.
Jaz sicer ne bi imel nič proti temu, če bi to kaj koristilo učiteljstvu samemu in tudi šolski deci sploh. — Ali to je povsem brez haska za oboje, pač pa škoduje kolikor mladini toliko učiteljstvu. V ljudski šoli je že tako za polovico preveč počitnic in šole prostih dni in le čuditi se moram, da kdo izmed učiteljstva hoče še več počitnic. Vsled prevelikih počitnic in preveč nešo!-skih dni, se vzame na ljudski šoli v e premalo gradiva, otroci se premalo nauče in učiteljstvo ne doseza onega zaželjenega vspeha.
V šolskem letu je n. pr. četrtkov, nedelj in praznikov 101 dan, velike počitnice imajo 62 dni in 3 dni za šolsko spoved, skupaj torej 166 dni, ki so šole prosti in za šolski pouk popolnoma izgubljeni. — Nisem tako trdosrčen, da bi hotel odpraviti vse šole proste dni, ne, tega Bogvaruj, ker potrebni smo vsi počitka, ampak jaz bi menil, da naj bi se popolnoma odpravilo četrtke kakor šole proste dneve ter s tem pridobilo 36 šolskih dni v letu, ki bi dobro služili šolskemu pouku. Na Kranjskem n. pr. ni četrtek šole prosti dan. (Mora biti za to pa kak drug dan. Ur.)
Med našim učiteljstvom je, pohvalno bodi omenjeno, mnogo učiteljev in učiteljic, ki res store več kakor svojo dolžnost, ki se res trudijo in mučijo, da dosežejo povoljnih vspehov v šoli, je pa tudi takih, ki komaj čakajo kedaj mine ura šolskega pouka, kedaj pride četrtek in nedelja, kedaj božične, pustne, velikonočne in giavne počitnice, da so prosti službe.
Takim je šola samo zato, da poteče mesec in da dvignejo svojo — sicer ne mastno — plačo.
In ob takih razmerah ni čudo, da se v ljudski šoli ne doseza niti onih vspehov, ki so predpisani.
Ne malokrat sem opazil, da deček, ki je dovršil ljudsko šolo ni znal — da celo ni imel niti pojma o štirih glavnih računih.
Videl sem pisma emigrantov iz Amerike, pisma vojakov, ki so le pred malo leti zapustili ljudsko šolo, pisma, ki so pisana, da se mora človek res prijeti za glavo.
Nekoč sem bil v neki vasi v srednji Istri, kjer nimajo ljudske šole. Seveda dosledno temu je tam mnogo analfabetov. — Konečno je otvoril mlad učitelj šolo, ki je imel res srce za ljudstvo. Ko je videl nevednost tega ubogega a pridnega ljudstva, ni poučeval le za šolo godno mladino, am- j pak zbral je krog sebe kakih 40 mladeni-čev v dobi 14—20 let. Poučeval jih je le po zimi po dve uri zvečer in ob praznikih in nedeljah po 3 ure popoludne. Dosegel je nepričakovanih vspehov. Ti mladeniči so se naučili več v dveh zimah nego se nauči naša šolska deca v vseh šestih letih ljud-skošolskega pouka.
Ako se pomisli, koliko žrtvuje dežela — in ta dežela smo mi davkoplačevalci — za ljudsko šolstvo, koliko žrtvujejo občine za napravo in vzdrževanje ljudskošolskih poslopij in stanovanj, in ako se primerja v ljudski šoli doseženi vspeh, mora res človeka srce boleti.
Tem vrsticam pa ni namen, da bi koga hujskali proti učiteljstvu Bog varuj, pač pa sem jih napisal z vročo željo, da bi se razmere zboljšale in dosledno temu doseglo bolje vspehe.
Oče več šolo obiskujočih otrok.
Op. ur. Priobčujemo ta dopis, s pri-stavkom, da se samo ob sebi umeje, da bQmo drage volje prepustili prostor tudi morebitnemu odgovoru iz prizadetih učiteljskih krogov.
Hrvatska kriza.
Nova stranka. — Program. — Kandidature. — Nova kulturna institucija.
Zagreb, 10. IX.
—C— Hrvatska stranka prava je — kakor že javljeno — na svoji seji dne 6. t. m. pristala enoglasno na program nove stranke.
S tem sklepom stranke prava je fuzija koaliranih strank gotova. Rešiti se imajo še neke „formalnosti" in vprašanje strankinega glasila. Glasilo nove stranke bi imelo
biti dosedanje glasilo naprtdnjakov „Pokret".
Ta ima pa 50.000 kron dolga, vsled česar je to vprašanje za novo stranko težavno. Karakteristično je dejstvo, da pri tem sestanku koaliranih „pravašev" niso bili prisotni štirje duhovniki, ki so členi „stranke prava". To se tolmači tako, da ti ne pristopijo v novo stranko. To in druga vprašanja bo rešila zadnja seja hrvatsko-srbske koalicije, ki je sklicana za dne 16. t. m.
Splošno se glasi, da bo ban Tomašić akceptiral ta program in da začno po seji koalicije (16. t. m.) pogajanja.
Javljajo se vedno novi kandidati. Kor-tešacije so začele. Samostalne kandidature rastejo kakor gobe po dežju. No, ako bodo dogovori „nove stranke" s Tomašićem vspeli, zginejo tudi te samostalne kandidature, ki niso nič drugo, nego „šahovski tekači" bana Tomašića.
Pri vsej tej krizi moramo zabiležiti neko novo hrvatsko kulturno institucijo. — Cesar je potrdil štatut „zemaljskoga pove-renstva za obvarovanje i zaštito umjetnih i historičkih spomenika v kraljevinah Hrvatske i Slavonije.
To poverjenstvo ima nalogo, da pospešuje zanimanje za proučevanje in obvarovanje umetnih spomenikov na Hrvatskem. —	_ _
Nekak „veleizdajniški proces" v Ljubljanu -
Iz Ljubljane poročajo, da se snuje tam velezanimiv kazenski proces radi resolucije, ki jo je poslala razpuščena NDO češkim narodnim socijalcem.
V Ljubijani vlada veliko zanimanje za ta proces. Dosedaj so dobili poziv na sod-nijo med drugimi Štrukelj, Jagodic in Cijak. Kakor zagovorniki se je prijavilo že več odvetnikov, med temi tudi dr. Triller.	___
Sestanek iige slov. železničarjev.
Praga, 10 sept.
Z današnjim dnem so pričele tu mani-festacijske slavnosti „Lige" slovanskih organizacij železniških uslužbencev. Pozdrav slovenskih delegatov je bil nad vse iskren. — Na cesarja Franja Josipa kolodvoru so pozdravljali Slovence v govorih zastopnik kraljevega glavnega mesta Prage, predsednik „Lige" Navratil ter poslanec Buri val. — Imenom Slovencev so odzdravili g. Ivan Zoreč za jugoslovanske uradnike, gosp. Hochmiiller za Uslužbence ter poslanec g. dr. O. Rybar. Pozdrav je zaključil poljski delegat.
Zvečer se je vršil jako animirani prijateljski sestanek na žofinskem otoku.
Dnevne novica.
Državni zbor. Z Dunaja poročajo, da se snide državni zbor dne 8. ali 10. nov. Zasedanje bo trajalo dva tedna. Vlada želi, da bi zbornica v tem času rešila začasni proračun za prvo četrtletje 1911, da bi potrdila že sklenjeno trgovinsko pogodbo s Srbijo, da izvoli delegacije in podaljša iz-j premembo poslovnika.
Skupna ministerska seja se bo vršila prihodnji teden. Na tej seji se določi tudi program za bodoče delegacijsko zasedanje.
Protest čeških občin zoper nepo-trditev Hribarja. Zaradi nepotrditve Hribarja so protestirali proti Bi&nerthovi vladi občinski sveti v Prostejevem, Vel. Bytešu in Tovačevem.
Odložitev bolgarskih manevrov. Na izrecno željo kralja Ferdinanda, izrečeno ministroma Paprikovu in Nikolajevu, bodo manevri bolgarske vojske odloženi.
Srbski konzulati v Bosni. Belgradska „Novo Vreme" prinaša iz dobro obveščene strani vest, da bodo že tekom t. m. otvor-jeni srbski trgovski konzulati v Sarajevu in Mostaru.
Zveza jugoslovanskih tehnikov na Dunaju. Bolgarsko in slovensko tehniško društvo na Dunaju snujeta v zvezi s srbskimi in hrvatskimi tehniki zvezo vseh jugoslovanskih tehnikov. Pravila te zveze, ki se bo imenovala „Jugoslavija", so že predložena vladi v potrjenje.
Domače vestL
Seja odbora pol. društva „Edinost"
se bo vršila jutri, 14. t. m., ob 3. uri pop. v Slovanski Čitalnici v „Narodnem domu". Gg. odborniki in odbornikov namestniki so naprošeni, da se je udeležijo v polnem številu, ker je razpravljati o raznih važnih in nujnih stvareh.	Predsednik.
Županova ura. Na uradnike našega magistrata je napravila silen utis vest, da je ostal prvi tržaški cittadino, to je njih šef brez ure. Zato so začeli med seboj nabirati denar, da kupijo illustrissimu novo uro, katero xmu poklonijo na slovesen način.
Če bo imela ura napis : V spomin na kulturne čine 4. septembra 1910 ali kaj podobnega, še nismo mogli doznati. Vsekako bomo o tem poizvedovali in obvestili svoje čitatelje.
Arlvederci! Prejeli smo: Prišli smo v ero kravalov... Če se človek z najboljšimi
nameni le gane iz mesta, pa prične koj op vseh strani protestiranje in kričanje kot da bi se bilo odprlo nebo in da bi pretil konec sveta. In kdo je tisti, ki največ kriči? Ta, ki vedno samozavestno pravi, da je močan, da se nikogar ne boji, itd. Pri nas igrajo ulogo kričačev svetovno znani pajaci, ki spadajo k velekulturnemu narodu Italijanov. Vsak, bodisi, še tako majhen izlet razburja gospodo tako, da se bojijo za italijanstvo svojih neodrešenih krajev in hajdi: protest sledi za protestom ; zmerjanje, zmerjanju; žalitev žalitvi itd. Gospoda pa čisto pozabljajo na to, da način njihove „samoobrambe" vzbuja v nas take občutke, ki bi jim mogli biti še nadležni, če pridejo do izbruha. — Mi, ki smo vendar v mestu tudi doma, mi moramo molčati, ne smemo se gibati.
A oni, ki jih ni izven mesta niti peščica, oni se lahko šopirijo po naši okolici, po slovenskem Krasu in uprizarjajo razne prireditve po izključno slovenskih tleh. Kaj pa, če bi mi to prepovedali, zabranili ? Kaj, če bi jih poslali dirkat v morje mesto po barkovljanski rivijeri? Kaj, če bi ne trpeli raznih prireditev v prid „Legi" v Boschettu v bližini sv. Ivana ? In razni izleti njihovega planinskega društva?
Kaj bi rekli slavni gospodje pri „Pic-colu", če bi morali lepe nedelje posedati po mestnih kavarnah ? — To bi bilo hudo, kaj ne?
In gospodje so res spoznali, da so se zaleteli v svoji gonji proti Slovencem. Če beremo v „Piccolu" poročila o slavnosti dne 4. t. m. pridemo skoraj do spoznanja, da se gospodje kesajo svojih dejanj iz strahu pred maščevanjem. Sedaj je „Piccolo" poln hvale in komplimentov do okoličanov, ki se baje niso odzvali povabilu za sprejem gostov, ampak so ostali mirno doma. Hvali in se klanja na vse strani, ker je v strahu, da bi moralo italijansko občinstvo sedeti doma za pečjo in gledati le od daleč lepo okolico. Strah jih je! In če jih je strah, so morali napraviti vendar nekaj več kakor „reazione cittadina".
Ne pomaga vam nobeno zavijanje in komplimentiranje.
Kar mora priti, to bo prišlo prej ali slej, ko si vi ne boste niti tega mislili. Iti tedaj bo marsikdo preklinjal hujskače, ki so krivi vsem mogočim drugim dogodkom.
Kar se pa tiče okoličanov povemo „Piccolu", da če bi vse okoličane, ki so bili pri nedeljskem vsprejemu, spravil na streho svoje palače, bi se ta gotovo vdrla in morda bi jih občutili gospodje na lastnih glavah.
Ali okoličani in slovenski meščani so se izkazali razsodne in kulturne, a vi ste se s streli oblatili svojo pseudokulturo na večne čase. Tedaj nič hinavskih komplimentov, nič lizanja; mi znamo, da ste vsi mačke, ki spredaj ližete a zadaj praskate. Ali vedite, da praskati znamo tudi mi! In še kako!
Okoličan.
Ne razumejo slovenski v pisarni žup-nišča pri Sv. Antonu novem namreč. Včeraj popoludne je bil namreč naš človek Josip Kodrič v župnišču pri Sv. Antonu novem, da bi dobil krstni list za svojo 6-letno deklico ki začne hoditi letos v šolo. Pisar, ki je tam uredoval pa se je zadri na slovensko prošnjo: „Non capisco".
Tedaj je Kodrič potrkal na vrata žup-nikove sobe in prosil župnika, naj pojami pisarju, kaj bi rad imel. Župnik je to tudi storil. Tedaj je rekel pisar Kodriču slovenski : „Tu treba kolek za eno krono".
Prej ni razumel slovenski, a potem pač. Da se nahajajo tudi v tržašk h župniških pisarnih taki bedasti italjanski fanatiki, pač ne bi bili nikdar verovali.
Milaneži v Tridentu. Minoli petek je bilo prišlo 57 členov milanske ljudske univerze na obisk v Trident. Ker se je policija bala, da ne bi prišlo do irredentističnih izjav, je prepovedala vsak vsprejem na kolodvoru. Tekom dneva je sprejel goste tri-dentski župan dr. Silli, ^kateremu je izrazti govornik Milanežev bratska čustva, ki jih Milan goji za Trident. Ker je bil namenjen skupni izlet s tridentskimi Italijani v Lava-rono in od tam do italijanske meje, je pa-litiška oblast nastavila na Lavaronski plaaoti močen oddelek orožništva, da bi s tem preprečila morebitne irredentične demonstracije.
Prireditetji izleta so bili, predno so odpotovali, poklicani pred milanskega prefekta, ki jim je priporočil, naj se med svojim bivanjem na avstrijskih tleh izogibaj« vseh protiavstrijskih izjav. — Radi tega svarila je 90 od 150 prvotno namenjeni* ie-letnikov ostalo doma.
Razlika med Slovenci in Italijani je velika. Še kadar nas slišajo, da med sebaj govorimo slovensko, jih grabi jeza in trese mraz, češ, da Trst je italijanski in zato da je v njem občevalni jezik edino italijaasta. Gorje pa onemu Slovencu, ki je tako predrzen, da se upa priti v kak italijanski „brlog".
Imenujejo ga za „asina", špijona, pre-drzneža, ruŠitelja italijanstva itd., ga še celo dejansko na falotski način napadajo ia ai gotovo, bo-Ii še dihal prosti zrak. Zgodil« se je, kar se ne bi imelo nikdar zgoditi, namreč, da sta navesekako, dva koiaaj v Trst prišedša Slovenca zašla, pozno po aoči v restavracijo „Boschetto", kjer se je vršila
V Trstu, 13 septembra 1910.
EDINOST" št. 254,
Stran III
,.Legina" veselica. Ta dva mladeniča sta seveda govorila med seboj slovensko, pa bi nikdar ne zinila besedice!
Italijani so jih, naravnost rečeno, na fa-lotski način skoro vrgli ven. Vse kaj drugače pa se vedemo mi Slovenci napram Italijanom. Če kdo „zabrede" k nam, ga poslužimo v njegovem jeziku in mu gremo na roko.
Predminolo nedeljo je prišel neki pameten Italijan na veselico NDO v Rojanu. Poslužen je bil seveda v laškem jeziku. — Pozneje je prišel k paviljonu, kjer je bil tudi uljudno poslužen. Govoril je gramatično italijanski.
Kaj je bil, ne vemo. Izrazil se je zelo laskavo o uljudnosti Slovencev in še malo svotico daroval, v korist podpornemu fondu NDO.
Rekel je, da si ni nikdar^ mislil, da smo Slovenci tako uljudni. Samo ta slučaj naj priča, kako spoštovanje uživamo mi Slovenci tudi med pametnimi Italijani. Pomislimo samo, kaj bi napravili Italijani kakemu Slovencu, ako bi bil tako predrzen, kakor je bil oni pameten Italijan, da bi prosil na italijanski prireditvi kako reč v slovenskem jeziku.
Glede pameti, uljudnosti in olike pač ne menjamo z svojimi najbližnjimi „kulturnimi" sosedi Italijani !
Ilirski.
Začetek šol. leta na družbenih šolah v Trstu. — Šol. leto 1910—1911 se začne na vseh šolah družbe sv. Cirila in Metoda s sv. mašo v ponedeljek, dne
19. t. m.
Vpisovanje se vrši v soboto dne 17. t. m. in v nedeljo, dne 18. t. m. od 9. do 12. ure dop.
Stariši naj prineso s seboj za novo-ustopivše učence in učenke I. razr. krstni list (zadostuje tudi izpisek iz krstne knjige), dalje spričevali o cepljenih kožicah in zdravih
očeh.
Učenci, ki vstopijo iz drugih šol, naj prineso poleg tega še zadnje šolsko iz-vestje.
Vpisovalo se bo za sledeče razrede:
A)	u ul. Giuliani št. 46. Sv. Jakob. 1) za deške razrede od 1. do V. 2) za dekl. razrede od I. do VI.
B)	na Acquedottu št. 22 II. nadstr. 1) za deške razrede od I. do III. 2) za dekliš. razrede od 1. do IV.
Drugi veliki koncert Št. Jakobške Čitalnice se vrši v nedeljo 18. t. m. v dvorani „Narodnega doma" pri sv. Ivanu. Kakor je prvi Čitalniški koncert izpal v vse-občo zadovoljnost tako bo gotovo vsakdo še bolj zadovoljen, s tern koncertom. Kakor vedno hoče tudi sedaj „Čitalnica" podati si. občinstvu izrednega užitka. Na koncu koncerta bo seveda nekaj za smeh, a za smehom pa rajanje ob zvokih društvenega orkestra. Nikdo naj ne zamudi te lepe prireditve !
Književno obvestilo v sobotni številki glede knjige „Predpisi o nespornih pravnih stvareh" treba popraviti v toliko, da knjiga ne velja eno krono, temveč sedem kaon, kar je vsled obširnosti knjige lahko umljivo.
Opozarjamo slavno občinstvo, da se je preselila knjigarna in papirnica Josipa Gorenjca v ulico Caserma št. 6 zraven kavarne Commercio.
Razpisane službe. Na c. kr. državni realki v Trstu z nemškim učnim jezikom je razpisano mesto pravega telovadnega učitelja.
Pri namestništvu v Trstu ter okrajnih glavarstvih v Gradiški in Sežani je razpisano po eno mesto namestniških slug.
Zanimiv naslov. Te dni je prišel na tukajšnji državni kolodvor sod vina, ki je bil spremljan z voznim listom, ki je imel sledeči naslov: P. T. Rollfuhrunternehmung Gašperini fiir Vondruška restane Stazione al Telegrafo, Triest vis a vis Poštne Palače. Kakor odpošiljatelj je bil podpisan Andrea
Colja iz Reifenberga št. 319.
-
Tržaška mala kronika.
Poskus samomora. Ker se je naveličala življenja, se je v nedeljo hotela prostitutka Ivanka Berton, stara 22 let, stanujoča v ulici Fortino, zastrupiti z neko kalijevo raztopino. — Igea jo je spravila v bolnišnico.
Svedrovci. Kakor smo včeraj na kratko poročali, je bila blagajna v skladišču kolonijalne tvrdke Fonda & Comisso v ul. Stadion prevrtana po slavnem receptu in vkra-den znesek K 8000, ki se je v njej nahajal. Tudi predalčki vseh miz v pisarni so bili ulomljeni in prebrskani.'— Sum se je takoj obrnil na vajenca Jurija G., starega 17 let, sina iz dobre rodbine, ki je enemu izmed tatov dal ključe skladišča, tako, da so tatovi potem napravili posnetek ključev. — Policija je radi tatvine aretirala petero oseb; isti so Santo Vittori, 17-letni mizar, Guido Qualla (!), 20-Ietni nezaposleni pisar iz Gorice, Henrik Trevisini, 27-letni mizar, brat poslednjega Romeo Trevisini, 20-letni ladijski natakar in Kari Osana, 24-letni zasebni uradnik. Ta le zadnji je bil že opetovano kaznovan radi goljufije in tatvine. Lansko leto je bil obdolžen, da je bil vdeležen pri ulomu blagajne v neki stari-narski trgovini v ul. Istituto, ali se je postopanje proti njemu ustavilo radi pomanjkanja dokazov. Aretiranci so več ali manj
priznali vsi. Od plena se je pri njih našlo samo še 1450 K. Razun tega je Trevisini imel, ko je bil aretiran 450 K v žepu. — Blagajno sta prevrtala Santo Vittori in Hen-! rik Trevisini.
(O svedrovcih smo prejeli še nadaljno poročilo ali radi pozne ure je nismo mogli priobčiti danes.)
Regnikolska junaštva. Saturno Picci-nini, star 41 let iz Imole v Italiji je v nedeljo ponoči, srečal na ul. S. Filippo mehanika Ivana Švara in ga apostrofiral : „Kaj bi storili Vi, če Vas prav salamensko sunem ?"
Na to Švara prav mirno : „Potem bi jaz tudi Vas malce sunil".
Romagnol je na to, ne da bi črhnil potegnil urno iz žepa britev, jo odprl in planil s tako močjo proti Š.vari, da se je zvrnil na tla. Pritekli so ljudje, ki so bes-neža razorožili in izročili redarjem.
Nasilen vojak. V nedeljo zvečer je bil tu na dopustu nahajajoči se vojak 3. gorsko-topničarskega polka št. 3. Josip Hotesch mimo zaspal na naslonjaču v veži kinematografa „Iride" v ul. G. Caprin. Ko ga je redar vzbudil in pozval, naj zapusti lokal, je Hotesch, ki je bil civilno oblečen, začel kleti ko Turek in psovati redarja, kakor kaka babnica s stare Rene. Redar ga je seveda aretiral, ali vojak se je zoperstavil z vso silo in še le več redarjev ga je potem užugalo. Renitentnega mladiča so izročili vojaškemu poveljstvu.
Avtomobil povozil deklico. Včeraj ob 4. uri popoiudne je avtomobil št. 931, lastnina kneza Thurn Taxisa, v ulici Istria povozil štiriletno deklico Ludmilo Pleteršek. Deklica je na potu v bolnišnico umrla.
Koledar in vreme. Danes: Virgilij muč. — Jutri: Povišanje sv. Križa.
Temperatura včeraj ob 2. uri popoiudne
24° Čels. — Vreme včeraj: Oblačno, veter.
Vremenska napoved za Primorsko: Semtertja oblačno. — Hladni vetrovi. Temperatura mila.
Izpsnssi sodišča,
Obup zapuščene.
30-letna Josipina Zigler je imela že več let ljubavno razmerje z Antonom Simonitom. To ljubavno razmerje je rodilo pet otrok, katerih sta dva še živa, dočim so bili trije tako srečni, da so umrli.
Zadnje čase se je namreč Simonitova ljubav do Josipine vedno bolj ohlajevala, dokler ni slednjič popolnoma zmrznila. Dokaz temu zmrznjenju ljubezni je, da se je Simonit dne 24. maja t. 1. oženil z drugo žensko, ki jej je krstno ime Ema.
Nič ni koristilo, da je Ziglerjeva opozarjala Simonita na njegovo dolžnost za vzdrževanje otrok, in ravno tako ni nič pomagalo, da je Ziglerjeva obvestila ono, ki je imela postati Simonitova soproga, da je Simonit oče njenih dveh otrok: Anton Simonit se je dne 24. maja t. I. — kakor smo že povedali — oženil s svojo novo zaročenko, pustivši Ziglerjevo z dvema otrokoma na cedilu brez vsake oskrbe.
Ko je Ziglerjeva izvedela, da se je Simonit že oženil in da je njen up popolnoma splaval po vodi, je šla — vsa iz sebe, in sicer že dne 28. maja, torej štiri dni potem, ko se je bil Simonit oženil — na njegov dom.
A Simonita ni bilo doma, njegova soproga, Ema, se je pa bila zaklenila v stanovanje. Ziglerjeva je vdarila in brcnila par-
... Strokovni zdravnik ... za očesne, ušesne, nosne in vratne bolezni
. Dr. Jas. Papirni
ordinira zopet
od 1 1 do 12 in od 2 do 724 ure
v Ljubljani, Slovenski trg 8.
Svoj k svojim ! Odlikov. krojačnica Svoji k svojim !
' Avgust Stular
TRST - Via delle Poste štev. 2, i. nsd. - TRST
(ZRAVEN GLAVNE POŠTE)
IZURŠGJE 1/SflKOURSTNE OBLEKE
najnovejše mode (od 50 K naprej)
in fsaiov. uniforme. - Naroćbe se izrršijo točno. - Delo solidno.

TRŽAŠKI SLOM 55K53,°?22
po raznih opravilih, imaio najlepše in najeri-mernejše zbirališče v dobroprznani .
s:	Usm?&?s3
ki se naha'a na trgu pred „Narodu, domom" št. 1, uprav nasproti resiavracije „Balkan". V kavarni no poleg izvrstne iave na razpolago vsakovrstni likerji m razni slovenski, nemški in laški časniki in vsa boljše ilustrov. revije. Za obi'en obisk ae priporoča FRANJO BOJC.
nHfjci »n meblirano sobo ca 15. tega meseca UUUa oG enemu g^ppodu. — U.iea Giovanni
1494
Boccaccio 18, II. n
m
IVAN KLUN
naznanja slav. občinsU-u, da je odprl na
novo urejeno prodajalno jestvin v Sv. Ivanu št. 506
)pri Trstu) ter se priporoča slavnemu občinstvu pri sv. Ivanu in bližnji okolici za obilen obisk. — Poš Ijatve na deželo.
^Sr CENE ZMERNE.
Stalnim odjemalcem dva odste odbitka

§, De Vecchi 8 L Skerl
nasledniki A. FONDA Trst, ulica cel Bosco št 17, Trst
zaloga • ovsa
klaje in ©teobov.
Prodaja na drobno in veliko. Ofprakl oves po 16 K. SENO prve vrata po 7 K. Otrobi „Vsne-2iaif po 15 K. Otrobi ,Vittoriac po 14 K 50
Avtorizovana dunajska Šola. zs*
— — ustanovljena — —
rezanja oblek, izdelovanja oblek in perila flNA NOVAK - TRST
ulica San Luzzaro 16, III
aut on mpmsEK
knjigovez v Tretn, v'a Coollla 9
priporoča slavnemu občinBtvn
svojo moderno urejeno delavnico,
v kateri se irvrš :jejo va:*. v to stroko spadajoča dela to5r.r> !n po zmernih cenah.
—= SVOJI K SVOJIM ! =====
i
g w ***** m	• W T^r TRST-ViA MALCANTON - T«ST £
iEMB»MBGngWMWWBBBBBWEB^	"m 'iiiii mi i ^fttij ■juBBBHBVruR^aKi^eei^	-V &
SOL ONO : in : ELEGANTNO
9&1T PO ZMERNIH CENAH
RAFAELE
s mjoda to. I
G. J. SBRRAVALLO
Trst.
Izdelek ŽELEZNATO KINA - VINO SERRAVALLO (Vino di China Ferruginoso Serravallo), mi je dalo izvrstne uspehe pri malo-krvnih bolnikih po malariji. Ta bolezen je v naših obdonavskih krajih jako razširjena in konvalescenti vdobe v Vašem izdelku imeniten kre-piien pomoček, ki obnovlja rdeča krvna telesca, katera uničujejo La-veranovi parasiti.
RACHOVO, 26. oktobra 1909.
Dr. V. URMANOFF.
F
£2 IR^Bam^^fBBBBaEaaBČSBHai
10 mm Mnemstožraf BKLV
L TRST - ulica 3eivedere 19 - TRST
I
= Torek 13., Sreda 14. in Četrtek 15. septembra 1910: =
I) Pathe Journal, zadnje novosti dneva. 2) Arsenio Lupin proti Holmes Scherlok (Razburljiv prizor). 3) Parček počiva. (Jako smešno).
V petek 16. velika komična predstava. Traja eno uro.
Glavno <Mtqpatvo in salega V. JANAH in drag, Trst, Via SanitfcJS*
Stran IV
»EDINOST« št. 254.
V Trstu, 13. septembra 1910
krat po vratih in ponovno na ves glas zavpila da hoče Simonitovi ženi, Emi, pokvariti obraz z vitrijolom ali pa s karbolno kislino in da jo hoče umoriti.
Vsled tega sta jo zakonska Simonit ovadila, a na podlagi te ovadbe je državno pravdništvo tožilo Ziglerjevo radi zločina javnega nasilstva potom nevarnih groženj, predvidjenega po § 99 k. z. in kaznjivega po § 100 istega zakonika.
In včeraj se je vršila na deželnem sodišču tozadevna razprava proti Ziglerjevi, katero je branil odvetnik Petronio. Toženka je priznala, da je šla k Emi Simonit in da jo je tudi razžalila, tajila je pa, da bi bila izrekla inkriminirane grožnje.
Priče Ema Simonit, Maria Miani in Katarina Nani so pa potrdila obtožbo, vsled česar je sodišče obsodilo Ziglerjevo na dva tedna trde ječe.
Društvene vesti.
Kolesarsko društvo „Balkan". Danes ob 7.30 uri zvečer seja v „Del. podp. in bral. društvu" ul. Stadion 19. Vabljeni so vsi oddelki, ker se bo razpravljalo o kolesarski dirki.
Pevsko društvo „Trst" opozarja gg. pevce na pevsko vajo, ki se vrši nocoj ob 8 uri in pol v veliki dvorani NDO. — Jutri tamburaška vaja. _
Tržaška gledališča.
POLITEAMA ROSSETTI. Danes se ponovi velika sicilijanska ljudska drama „M ali a" od Luigi Capuano, ki je v nedeljo dosegla velik uspeh. Nastcp Mimi Aguglia je v tej drami nekaj občudovanja | vrednega ; z elementarno, vznašajočo silo j prihaja v tej njeni interpretaciji patologična: strast do izbruha.
DAROVI.
Za moško CM podružnico se je nabralo 7 K za poklonjeno sadje mesto odškodnine darovalcu inženirju S. Denar hrani tajnik.
Za moško podružnico CM v Trstu
nabralo se je med kvartarji v znaku obžalovanja na ukradeni uri tržaškemu županu SO stot., katerim je pridodal Nace Petrov 2 K in g. H. K. 40 stot. Skupaj 3 K. Denar hrani uprava.
—	Na predlog boterce Marice je nabral boter France K 10 za podružnico sv. C. in ! M. v Rojanu.
—	Za otroški vrtec na Vrdelci je po- ■ daril Fran Godina 1 K.
1910 je na novo došlo 1223 oseb. — Dne| 7. septembra 1910 je bilo navzočih 3953' oseb.
Blllll
mu OSLflf 1 El Giacomo jKonaro

MALI OGLASI se računajo po 4-stot. besedo. Mastno tiskane besede se računajo enScrat več. Najmanja pristojbina stane 40 sto- i tink. Plača se takoj Ins. oddelku. |
13 hi dobrfga istrskega vina po 40 K bi. Znižana cena. Via Soli- j tario 15, HL. p" Koaeiču._1509
Proda se
sprejme v službo takoj fotograf rldblbld Jerkić, Trat, Poste 10._U«i
Odda
58, II . 6
C O meblirata soba s hrano ali brf z pri OtJ dobri mtli družini, Ulica Farneto
1511
Odda
gg takoj v uajem kuhinja soba in
Prnčnio vsake vrate, tudi na Nj. Veličanstvo ■ I IJSilj© se izgotovljsjo v ulici Felice Vene-z:an St. 27, I.	1459
urar in dragotinar v Trstu, uiica delta Guardia 22
TELIKA IZBERA SREBRNIH IN ZLATI II PREDMETOT. — POPRAVIŠ IN >'AROČIXA SE IZVRŠUJEJO PO NAJ-ZMERNEJIH CENAH.
Kupuj o se zlato iu srebro.

shramba za K 17. Kf.lonja v hiši. k er je mesnica	1 95
Odča se
takoj t Da soba v ulici Pondarea št i 8. II. n.	1507 ,
njgntjn sprejme na hrano in stanovanje, skupno UjdBVd. z domačim Binom, dobra slovenska dru-žina Naslov pove laser, odd. Edinoati._
Pncfiln^ Pfi Vzrok družtDsko nesoglasje.: UlrOlUlId Naslov po\e Inteiatni odde!ek Edinosti pod žte/ 1498._1498 ■
flc&mrCž ict P( Plinoma čistih letLikov (Zvon, I UovflilrOjO i rlovtn in Dom in svet) predam po znižani ceni radi pretesne knjižnice. Naslov pove j Inseratni cddelek Edincsti.	1503 :
Obrtno-umrtni zavod za izde-- iovanje lesa -
Marino Pečenko
= & Co. , DELAVNICA : Trst, via della Tesa, 31. ZALOGA POHIŠTVA:
via Madonnina štev. 12.
Velika izbera spalnih sob, od kron 250 do 300 in 360 ter posameznega pohištva. - -cene zmerne. - Ceniki na zahtevo.
ass
In+olinanfori m,ad g4^pod. čedne' zunanjo-"I lwl *y vil Iv 11 8tj( z okrog 80 t'soč lastnega
premoženja, v prijaznem kraju KranjsVe se želi t svrho ženitve seznaniti z mirno, dobrosrčno, inteligentno, 20 do :10 letno in zdravo gospico, ki bi imela vestlje do trgovine in bi mu zmogla s primernim zneskom, kojega je navesti, pripomoči i^^r-šiti vfčje industrijsko podjetje Prosi se tudi sv je zmižncsii in dtmsče ruznere pojasniti. Tajcost zajamčena in se aDonimno ne upošteva. Potudbe eod
„Želim s i srečo 50000 W. B. 9501u v zaprti
kuverti če mogoče se sliko, kojo se diskretno vrne na: Rudolf M o s s e, Dunaj I, Seilerdtii ;e 2.

3E
jI Zalega je šib*, olja mila in sveč
Kori filuestrirn
m
ai
ul. Barriera vecckia 41.
Blago prve vrste
po zmernih cenah. Postrežba na dom. TEL. 17-35,
U
nr
IT-
Italijanski, hrvatski S^jSlM
^ežbani ućittii omenjenih jezikov. Informacije v In- j <r*tmm cddelku Edinosti.	900 j
I ena nrililra t v rflJfm we l ,lda tRk°J* Fr0*
LCpn |i| lllFlo ■ dajalna jeatvin z veo pripravo, pod jako ugodnimi pegoji v Gorici. Natenč-reie pcdttke ee poizve- Kapucinska ul ca štev. 1, v v traiiki.	1479
Mihael Pernarčič 16, stavbeni in umetniški mizar, izvršuje vsakovretne specijalitete za notranje in zunanje uredbe v stanovanjih, pisarnah itd. Čete zelo zmerne. Priporoča se vsem Slovanom. 755
Mlada babica
z dežele, katera Je že eno leto prakticirala 12če službe pri kaki »tari babici v Trstu kit pomagalka. Pismene ponedbe z pogoji pod ..MLADA BABICA- na Inseratni odde-lek Edinosti._**17
Rpiifpi nn7nr ! Dobuupeijana brivnica
IVI/I JJUAUI • trez konkurence se po ceni prode; ugodni pogoji in gotova ekzisttnca. I-totam se sjiejme dobi o i7urjen brivt-ki pomočnik Naslov pove lnaer. oddelek £d;nrgt.i.	149t>
Anstrijansko jvManki društvo na flionice
: „DALMATIA" :
VOZIŠ I H S D
veljaven od 16. julija 1910 do nove odredbe.
Proga TB3T-HETK071Ć A
Odhod iz Trsta v ponedeljek ob 5. uri popoludne. Dohod v Trst v soboto ob 6. uri zjutraj.
Proga T R3T-METKOVIĆ B
Odhod iz Trsta v četrtek ob 5. uri popoludne. DohGd v Trat v sredo ob 6. uri zjutraj.
Proga TBBT-METHOVlC C
Odhod iz-Trsta v soboto ob 5. uri popoludne Dohod v Trst v četrtek ob 6. uri zjutraj.
Proga TBST-KOBCTTLA.
Odhod iz Trsta v torek ob 5. uri popoludne Dohod v Trst v ponedeljek ob 6. uri zjutraj.
Bogomil Fina
r^bivši urar v Sežani :
ima svojo rovo
E PROOAJALNICO: OR
v TBSTTU --fulioa V. Belimi 13
(na'j.<rctijcerk\i «v. Ant. nov)
F UsaHourstne uerižlce
£ IO TOVARNIŠKIH CENAH
■BBanaaBsssrss
Svetloba, stotih streč
s stroškom l1/* stotinke na uro Brez tekočine, brez dima, brez vsake mrežice. — LlIČ Ea betlžitl
„TITUSU je najbolji, najbolj perfektni
in cajbolj ekenomični način razsvetljave. Cenik zastmj.
GASPARI & MICHELICH
ulloa F. Venezian št. 16, Trst.	TELEFON 24-19
Vesti tz Goriško.
x Začetek šolskega leta se bliža. Treba bo raznih potrebščin, kakor knjig, pisalnih in drugih stvari, oblačil obuval itd. Vse te potrebščine se dobe v veliki izberi v naših narodnih trgovinah. Kdor bo grešil proti našemu geslu, ta ni več naš, ta je izdajica !
x V nedeljo je bilo v Gorici vse mirno. Lahi so bili po sobotnem shodu sklenili, da se bodo v nedeljo zjutraj postavili v velikih množicah pred „Trgovski dom" in pred ljudski vrt, kjer bodo čakali Slovencev, da jih napadejo. — Mislili so lamreč, da bodo imeli tam Slovenci ob tem času protestni shod, kateri seveda sploh ni bil napovedan.
V nedeljo zjutraj pa ni bilo nikogar na določenem kraju; le tu pa tam so bili poskrili Lahi v dvoriščih raznih hiš okoli „Trgovskega doma". Ko so se prepričali, da Slovencev le noče biti, so se razšli. •
Radovedni smo, če bodo tudi tako za-plotno čakali v laških botegah na Slovence, če se bodo le-ti prikazali na vratih ?!
Zahvala. Tukajšnje županstvo mi je izročilo 50 K (petdeset kron) za šolske potrebščine šolske mladine komenske občine. To svoto sem porazdelil na štiri dele v razmerju občinskega davka posameznih občin in sicer: Komen, potem Sveto, Volčjigrad, Tomaževica-Malidol oddavši dotične svote šolskim vodstvom v Komnu, Svetem, Tomaževici in v Volčjigradu v ta namen.
izražam tem potom županstvu v imenu učiteljstva in uboge šolske mladine najsrčnejšo zahvalo ! Bog povrni stotero !
Krajni šolski svet v Komnu.
Anton Leban, pred.
Druge slovenske de eie
„Sokol 4 v Ilirski Bistrici priredi dne 18. t. m. v prid „Sokolskemu domu" veliko ljudsko veselico z javno telovadbo. Ta dan je naš praznik, praznik bratov Hrvatov, Srbov in reških Slovencev, ki pridejo k nam s svojimi vrlimi Sokoli s posebnim vlakom.
Za zabavo bo preskrbljeno dovolj ; ob sviranju vrle „Voloske godbe" in bratske sokolske godbe iz Herpelj in slav. pevskih društev se bo v pozdrav našim gostom razlegala „Lepa naša domovina" in „Slovenec in Hrvat".
Tujci v Opatiji. Od 1. januarja do 7. sept. 1910 je obiskalo Opatijo 35.290 gostov ; potem 3309 pasantov, torej skupno 28.599 oseb. — Od 1. do 7. septembra
Zasebni dekliški licej
trgovski kor z, gospodinjska ljudska iola Šolskih sester v Trsta, Via Pasqaale Beaeaghi številka 14
Izborna lega, krasen razgled na Adrijo, park in igrališče, moderno opremljeno poslopje : električna razsvetljava, kopališče, telovadnica. Učni jezik nemški, poleg tega francozko, angleško, italijansko in kurza za slovenščino. — Letna penzija 600 K ; šolnina : za licej 160 K, za trgovski kurz 100 K, za gospodinjsko šolo 200 K, za ljudsko šolo 100 K. — S prihodnjim šolskim letom se otvorijo
prvih pet licejalnih razredov. Na zahtevo se dopošljejo prospekti.	Na zahtevo se dcpošljejo prospekti.
3!
L

Odprl v
Si* kinematograf „jflflria"
Elegantna dvorana, sestavljena po najmodernejših načrtih.
Vsaki torek, četrtek in soboto nov program.
VSTOPNINA: L mesto 30 Tin., otroci in vojaki 20 Tin. II. mesto 20 vin, otroci li yojafc 10 v.

-. ■ ■ •jggP
UMETNI ZOBJE
PIomfcir&Dja sobov
Izdiranje -obiv brez
vsake hft,o'iino
Dr.J.Čermak
: soioz3ravr>ik :
V. Tusclier
koncesij, zobni tehnik
— T^ST
ciici della Cacerma št 1 . II, a
M
M
V« lik izbor
H
izdelanega perila, ovratnikov zapestnic srajc, nosr?:vic in rokavic. — Žepne ruti» tneat od Kron 1 dalje. — Rokavice iz kože od K 2-30 dalje. Dežniki od Kron 2*50 dalje — Vse to se dobiva v NO Vi PRODAJALNI^
ENSIGO ZEBQU£HICK
Trst, Passo S. Glcvanni 2 [Nasoroti Novim cbokorn)
Jfr
ž*-
Na tisoče zdravnikov in profesorjev priporočajo in uporabljajo našo
higijenično CD^TAM" (patentirano). LITERATURA: Dr. iznajdbo ,jOr H- I	med. R. Braun, Dr. Winterberg, Dr.
A. Donath, Dr. Schinausky, Dr. Kramer. NAROČITE V LEKARNAH
3 K 50 St, franko (Tudi V znamkah). :: Išče se razprodajalce.
GLAVNI ZASTOPNIK HINKO GRISI — TRST
kemična tvorniea Kassovia, AViesbaden (Nemčija)
	- X •	^pS1	
1 . v .-. b.-' ' - " w . •' , ,• 'rt**			
Na Opeiuali!
FRIDERIK SCHWARZ
Trsi, Via Valdirivo št. 3. Trst
mlinov COMP.
■ BBB
Prol parni mlin BeKescstUn
Akcijska družba parnih mlinov Baja. — Zastopnik za Trst, Go-riŠko, Istro in Dalmacijo.
Zastopnik : znanih ; SZMOLENSKY & hh SZA6ATKA
Prodaja vsakovrstne mrtvaške predmete: krste, vence, voščene sveče itd. itd.
M zastonstvo Noveia Poeetea Pofijetja iz Trsta, Corso 49
Sprejema naročila pogrebov itd. itd.
JOSIP MRZEK, Općine št. 170.

- li
RiHARD NOVAK & C.
i Pekarna in slaščičarna s <	prodajo moke
[Si TEST — ULICA FARNETO ŠT. 13

Postrežba: točna. CEI1E ZMERNE.
HOTE
isLA
70 sob, električna razsvetljava, lift, kopelji. CENE ZMERNE, ffi 1. KČGL.

©TJEJL BALKAM