Zanj je bila domača beseda vselej praznik povednosti. Tedaj, ko je »ooval pesmi, tedaj, ko je prevajal bisere iz svetovne književnosti, tedaj, ko je zaživela odrska beseda v igri gledališkega dejanja. Zanj je bila slovenska beseda temeljni kamen in praznični zanos, ko je nasta-jala pesniška izpoved. Ne le poetološka nadarjenost, ampak hkrati izjemna pronicljivost v duha materinega jezika seva iz Župančičevega dela. Pa ne samo v mejnicah besedne umetnosti. Vedel in čutil je, da je materinščina tisti alfa možnosti medčloveškega sporazumevanja, ki zadolžuje vsakogar in Še posebej človeka s posluhom za lepoto izražanja, za zvonko besedo in krepko primero. Materinščina je obveljala kljub trpki zgodovini kot najdragocenejše izročilo, ki je vodilo ljudstvo skozi preizkušnje, skozi vsakdanjik, v vizije in upe. Zatorej ne le praznična beseda pesmi, temveč tudi žlahten odnos do vsakdanje govorice, do zapisane besede.
Jubilejni čas naj ne bo čas velikih besedi in besedičenj, lahko je za-
vest pesnikovega dela in zavest našega dolga. Dolga do materinščine, kakršno srečujemo v vsakdanjiku danes in tukaj. Dolga do svojega jezika, kakršnega videvamo v javni rabi ali kakršnega govorimo. Ali ni pesnik živo dojel, kako slovenski jezik živi, utripa, se razvija? Ali ni dal tudi sam žlahtnega deleža domači besedi? Ali ni njegova misel iščoče vrtala, da bi zmogel tisto, kar stoletja zasužnjeni narod ni mogel povedati tako kot »veliki jeziki«? Ali ni tudi nazorno dokazal, kako prožna je slovenska beseda, kako zvonko poje materinščina, da je prenekateri tujek nepotreben? In mi smo svobodno zrasli in smo dediči pesnikovega jezikovnega izročila in misli. Čas je, da se zamislimo. Da prerastemo spoznanje z dejanjem, da damo svoj prispevek materinščini. Pesnikov jubilej bomo svečano proslavili le tedaj, če bomo zmogli z lepoto jasnosti izraziti zapletene misli, da bo vsakdo razumel sporočilo in začutil vonj zemlje in utrip časa z bogastvom slovenskega jezika.
Emil Cesar
Vedno živo izročilo
Niso se še povsod zaprla vrata za proslavami stote obletnice Cankarjevega in Kettejevega rojstva, že slavimo stoto obletnico rojstva Otona Zupančiča. Prav je, da se s spomini ne omejimo le na rojstni dan, temveč praznujemo Cankarjevo ali Župančičevo leto; zadovoljni pa bi bili, če bi lahko ugotovili, kako globoko so Cankarjeve in Župančičeve besede in misli pričujoče v zavesti slehernega slovenskega človeka. Zgodovina nas je naučila, da je narod zdrav in močan, če je kulturna misel čimbolj enotna; enotna pa je, če rasteta kulturno in materialno bogastvo hkrati in so kulturne dobrine dostopne vsem.
Oton Župančič se je rodil v času kulturne praznine, ki je, kot že tolikokrat prej, pehala slovenski živelj v še večjo revščino in odvisnost od tujega. Tudi Slovenci smo prinesli iz davnine kulturno zakladnico, ki pa je bila zaradi tuje gosposke in tuje duhovščine čedalje bolj ogrožena. Obdržala se je le še kot ljudska pesem pri kmetu. Ko pa so se razmere vsaj malo izboljšale, se je brž oglasila najprej skromna Vodnikova, kmalu nato pa velika in bogata Prešernova pesem, polna ustvarjalnega poleta. Socialne in politične razmere druge polovice devetnajstega stoletja pa so bile take, da so dušile ustvarjalni duh vseh Prešernovih učencev. Ko je bila kulturna in umetniška zavest Slovencev že skoraj popolnoma utopljena, so se rodili štirje velikani. Izmed vseh štirih je le Oton Župančič preživel obe vojni. Skoraj petdeset let je preteklo med čašo opojnosti in Zimzelenom pod snegom.
Ob Župančiču so rasle vse današnje generacije. Z njegovimi pesmimi smo se srečevali že v zgodnji mladosti; njegova otroška pesem je bila s svojo nevsiljivo vzgojnostjo marsikdaj mnogo bolj učinkovita vzgojiteljica kot prizadevanje naših staršev. Vodil nas je v svet narave, nam jo odkrival in nas s svojim prefinjenim slogom miselno in čustveno bogatil. Takšna je Župančičeva refleksivna pesem, zlasti tista, ki poje o opojni življenjski radosti in svobodi. Takšna je tudi izpoved, ki govori o času duhovnega zorenja in iskanj mladih. Ob Zupančiču smo se srečali tudi s problemi slovenstva, z njegovo ogroženostjo v preteklosti. —Z zanosom romantično-lirske pesnitve Z vlakom je vplival na rast goreče ljubezni do domovine. Se večji pa je bil pesnikov spomenik domovinski ljubezni v pesnitvi Duma, kjer se prepletata idilika patriarhalne slovenske vasi in njena lepota z mogočnimi tehničnimi in miselnimi dognanji velikega sveta, ter pesnikova misel o humanem in učinkovitem internacionalizmu.
V	Župančičevi poeziji je toliko splošne človeške problematike, ki zajema različna življenjska področja in momente, da je v njej mogel najti vsakdo odgovor na svoja vprašanja. Oba momenta v Zupančičevi poeziji —nacionalni in socialni, sta sicer osvetljena, vendar pa premalo ovrednotena. Bilo bi prav, da ob tako pomembni obletnici popravimo zamujeno. To bo toliko laže, ker smo v mnogočem že prišli do izkristaliziranih sklepov tako o naši novejši politični kot tudi kulturni zgodovini.
Oton Župančič je bil neomajen v svoji zvestobi do slovenstva. Še danes je svetel in spodbuden zgled v poslanstvu kulturnika. Naj je bilo njegovo nezadovoljstvo nad razmerami v predvojni Jugoslaviji še tako očitno, pa bi bilo silno boleče, če bi pesnikova ustvarjalnost v korist naroda prenehala. Župančič je svoja umetniška hotenja v tem času izražal drugače, pa nič manj izvirno in uspešno. Kot prevajalec se nam je razkril tudi kot izreden poznavalec svojega jezika in kot tenkočuten estet. Z njim se je naše prevajalstvo dvignilo na stopnjo resnične reproduktivne umetnine. Njegovemu zgledu je potem sledilo več mlajših prevajalcev, sam pa je s svojimi prevodi posredoval Slovencem nekaj knjižnih del, brez katerih si ne moremo zamisliti prevodne književnosti.	_ . _
Njegovo nezadovoljstvo nad takratno politiko in nad zatiranjem resničnih ljudskih teženj pa se je kazalo še drugače —ne le s simpatiziranjem z ilegalnimi oblikami boja za uveljavitev zdravih in naprednih premikov v slovenski družbi v predvojnih letih, temveč tudi z aktivnim sodelovanjem v tem boju. Pri tem mislim na Župančičevo pomoč, ki jo je narekovala želja za popolno zaživitev Društva prijateljev Sovjetske zveze — ene izmed oblik boja najnaprednejšega dela slovenskega ljudstva v predvojni Jugoslaviji. Pa tudi drugače je z živim zanimanjem spremljal vse napredno delovanje na drugih področjih.	_
Kako nam je bilo toplo ob zavesti, da smo imeli v obdobju narodnoosvobodilnega boja Otona Župančiča! Z bojevniškim entuzia-zmom je spregovoril s preroško besedo ne le za slovenski, temveč tudi za jugoslovanski prostor in z zgledom pozval kulturne delavce, naj postanejo literarni glasniki upornega slovenskega ljudstva. Župančičev zgled je neponovljiv in enkraten. Tako se je rodil čas čudovitega sozvočja generacij od Župančiča do mladega Kajuha, čas, ko se je svojevrstno in do popolnosti izoblikoval mladostni entuzia-zem, oplemeniten s pretehtano življenjsko modrostjo. In he samo to. V slovenski književnosti tega obdobja poznamo svojevrstne in izrazite vrhunce v ustvarjanju posameznih umetniških izpovedo-valcev. Po vsem znanem moramo o taki svojevrstnosti govoriti tudi pri Otonu Župančiču, ki je po dolgih letih zaprtosti prav v tem času odprl svoje srce s tisto značilno zgovornostjo in iskrenostjo, ki jo je zahteval izredni zgodovinski trenutek. Spregovoril je v govorici, ki je doslej pri pesniku nismo poznali. Narekoval mu je ni le srd nad sovražno okupacijo in njenimi nosilci, temveč tudi nad sovražniki v lastnih vrstah. Župančičeva pesem je z intimno zavzetostjo spremljala ta boj in je zaradi tega najbolj avtentičen literarni dokument obtožbe okupatorja in dokument našega zmagoslavja.
Samo človeku s tako nesebično predanostjo je bila lahko izkazana častna naloga, da v prvih urah s krvjo stotisočev priborjene svobode razgrne tako pred politiki kot pred slovenskim ljudstvom držav-nostni program, program dela in vsesplošnega napredka. S tem pa mu je naše ljudstvo izkazalo edinstveno priznanje in hvaležnost za veliko delo. Leto dni pred smrtjo smo mu dodelili naslov »ljudski umetnik«. To pa je priznanje za veliko delo, kakršnega bi bili dotlej v slovenski kulturi deležni samo še Prešeren. Levstik in Cankar.
V	dobi popolnega razkroja družbe sj je ohranil ustvarjalno in miselno svobodo ter bo ostaU večni vodnik našega narodnega življenja.
Čas terja reformo
Dr. Stipe Šuvar je na medrepubliški komisiji za reformo izobraževanja dokaj skeptično razmišljal o uspešnosti jugoslovanske šolske reforme. Čeprav so nekateri dokaj pohiteli (Vojvodina, Hrvaška), vseeno niso bistveno dlje od drugih.
KJE SMO Z REFORMO?
BOSNA
IN HERCEGOVINA
Skupščini so predložili načrt zakona o predšolski vzgoji in usmerjenem izobraževanju. Ni radikalen. Radi bi zajeli več predšolskih in šolskih otrok v organiziran proces. (Doslej v predšolski vzgoji 3,8 % otrok). To bo zahtevalo veliko denarja. Priprave na šolo (mala šola) vodijo vzgojnovarstvene zavode in osnovne šole. Načrtujejo programsko povezanost obeh stopenj.
Na področju osnovne šole so predlagali zakon o osnovnem izobraževanju. O organiziranosti osnovne šole bodo sprejeli družbeni dogovor. Osnovna šola pri njih ne bo delovna organizacija.
Njihov smoter je zajeti vso populacijo. Popularna akcija ima ime TISOČ SOL. Grade jih s samoprispevkom. Sedaj imajo od 4. razreda dalje velik osip. Učinkovitost osnovne šole je še majhna. Program spreminjajo v cikluse. Prvi se konča s 3. razredom, od 4. razreda dalje uvajajo predmetni pouk. Četrtina osnovnega izobraževanja je v ciklusu 7. in 8. razreda. Učenci bodo začeli obiskovati osnovno šolo s 7. letom starosti, vanjo bodo hodili do 15. leta starosti.
Opažajo veliko koncentracijo osnovnih šol v mestih. Vidna je izoliranost šol od okolja, iščejo načine za povezavo. Cilj: šola je kulturno središče kraja, kjer deluje. Njena naloga je skrbeti za nadaljnje razvijanje učencev, tudi po končani osnovni šoli.
V srednji šoli je reforma že zajela prva dva razreda (I. faza). Dva projekta: osnovno splošno izobraževanje in vse šolanje po njem. Zakon o visokem šolstvu je sprejet, a ga bodo združili z novim dokumentom.
Prihodnje leto bodo sprejeli zakon o usmerjenem izobraževanju. Ta bo povezal TOZD šole z združenim delom.
Učenci se odločajo za poklic že po 15. letu starosti. Program obsega splošno izobraževanje (75 do 80%), usmerjeno izobraževanje (20 do 25%) in fakultativni program. Ta zagotavlja možnost nadaljnega izobraževanja.
Srednja šola je zelo svobodno zasnovana. Učenci sodelujejo v ustvarjanju dohodka šole. Na tak način bodo prešli v šolskem letu 1978-79.
Prehod na šolanje je zagotovljen tudi učencem iz druge republike. Učenec bo nadaljeval od znanja dalje, ki ga bo prinesel. Zakon bo preprečeval, da bi komu onemogočili prehod.
ČRNA GORA
Republiška skupnost izobraževanja jim je že premajhen prostor za izmenjavo obvestil in izkušenj. Prehajajo v končno fazo usmerjenega izobraževanja skupaj z združenim delom. Dialog v posebnih izobraževalnih skupnostih je zdaj živ in vpliv združenega dela močan. Nujni so znanje, napor in sredstva.
Povezujejo predšolsko vzgojo z osnovno šolo in osnovno šolo z usmerjenim izobraževanjem. Popravljajo mrežo srednjega šolstva, kar je prevzela republiška izobraževalna skupnost.
na delu in v šoli. O tem bodo februarja 1978 sprejeli resolucijo.
V resoluciji bo posebej odpravljen dualizem — skupne izobrazbene osnove so za poklic, za dijake in odrasle delavce. Za preproste poklice so sprejeli program 40 dodatnih ur splošne izobrazbe, za vpis na drugo stopnjo pa razpisujejo natečaj. Za prvo fazo upoštevajo teritorialno načelo vpisa, drugi vpis je na drugo stopnjo tj. v 3. letnik glede na kadrovski načrt združenega dela in želje posameznikov. Doslej je razočaranih le 10% posameznikov in načrtov združenega dela. Usmerjenost v proizvodne poklice še ni zadovoljiva, čeprav je najboljša v SFRJ.
Osnovno šolo in predšolsko vzgojo so začeli reformirati letos.
Sprejeli so tudi zakon o dokvalifikaciji učiteljev, ki predpisuje VISOKO IZOBRAZBO ZA VSE PROFILE, tudi za vzgojiteljice.
Odpravljajo strokovne izpite, tudi z zakonom, ki bo del zakona o permanentnem izobraževanju za učitelje in šole.
Hrvaška ima štiri visokošolske centre — univerze. Po zakonu si delijo delo glede na potrebe združenega dela.
Sprejeli so tudi družbeni dogovor o tujih jezikih, da bi spodbudili širšo javnost. Tako bodo na Hrvaškem poučevali že v osnovnih šolah štiri tuje jezike — francoščino, ruščino, angleščino in nemščino, ki so bili sedaj dokaj čudno razpršeni: 4,9,55 in 35 odstotkov. Zdaj velja načelo, da se bo vsakega jezika učilo 15 do 20 odstotkov učencev. Že v osnovni šoli bodo pridružili drugi tuji jezik — fakultativno in za starše brezplačno, torej na račun širše družbene skupnosti. Tem štirim jezikom postopno priključujejo še španščino in že dosedanje klasične jezike. Sedanjega stanja, ki so mu bili starši zelo naklonjeni (angleščina 55 %, nemščina 35%), ni mogoče več dopustiti.
Lotili so se tudi metodologije pouka v osnovni in srednji šoli.
Oblikovanih imajo 600 poklicev — kar 1500 strokovnjakov je delalo program. (Tudi Vojvodina je že tako daleč.) V program visokega šolstva so vključili temelje marksizma, splošni ljudski odpor, tuji jezik in telesno vzgojo, skupne programske osnove po strokah pa že za 1. razred:	poklicno vzgojo bodo
uvedli prihodnje leto v vse 4. razrede. V financiranju uresničujejo načelo »Leto za leto študija«.
Zakon o usmerjenem izobraževanju zajema srednjo, višjo in visoko stopnjo. Sprejeli so samoupravni sporazum o izrednem študiju, ki prinaša red, tj. merila. Zdaj se je vpisalo po nekaj tisoč študentov na temelju šolnine do pet starih milijonov, pri tem šola ni prevzela nobene odgovornosti. Prednost imajo tisti, ki jih pošlje delovna organizacija, vpis je po načrtu in naj zavre beg iz poklicev.
KOSOVO
HRVAŠKA
14. seja Centralnega komiteja ZK Hrvaške je sprejela akcijski program, ki so ga predložili usmerjenemu izobraževanju. Njihova prva generacija je že v zadnjem letniku srednje stopnje.
Načela usmerjenega izobraževanja v Hrvaški so: svobodna menjava dela; združeno delo in TOZD šole sta neposredno povezana, vertikalna povezanost z visokim izobraževanjem, izobraževanje temelji na samoupravnih osnovah, tisti, ki študirajo, so v ekonomskem odnosu z združenim delom; zanj se usposabljajo
5.200 učencev. Nujno potrebujejo domove za srednješolce in visokošolce.
MAKEDONIJA
Letos bo končala prva generacija usmerjeno izobraževanje na srednji stopnji. Raziskujejo, kaj so delali. Rezultat tega bo osnutek zakona. Leta 1980 bodo sprejeli prve skupne osnove za usmerjeno izobraževanje in reformo predšolske ter osnovnošolske vzgoje.
Centre nameravajo oblikovati vertikalno od srednje do visokošolske stopnje skupaj. Umetniški poklici v posebnih centrih. Pet univerz ima 30 TOZD, lani pa so odprli še pet novih fakultet (Bitola, Ohrid, Štip). Delale bodo po novem zakonu, podobno kot v SRH. V januarju 1978 bodo sprejeli zakon o akademskih nazivih.
Uvajajo nove družbenoekonomske odnose, ki so že rodili pobudo za reprodukcijsko načelo. To je že zaživelo v metalurgiji in rudarstvu, v gradbeništvu pa je nova menjava kadra med združenim delom in fakulteto. Posebne izobraževalne skupnosti bodo formalno zaživele prihodnje leto, v praksi pa nekatere že dokaj dobro delajo.
Sprejeli bodo samoupravni sporazum za oblikovanje sredstev, načelo solidarnosti je nujno. Doslej so bile občipe izključene iz tega procesa, zdaj jih vgrajujejo. Za usmerjeno izobraževanje bo skrbela republiška posebna izobraževalna skupnost in ne več sedanja splošna.
Ukvarjajo se z združitvijo pedagoške akademije in višje pedagoške šole. Za obe fazi so napravili načrt o srednjem usmerjenem izobraževanju. Samoupravna interesna skupnost izobraževanja je na ravni republike in določa merila za temeljne skupnosti. To ni dobro. Zato razmišljajo o treh mestnih temeljnih izobraževalnih skupnostih.
Gimnazije na Kosovu so usmerjene vil poklicev.
Največja težava je nerazvitost gospodarstva, zaposliti ne morejo niti 7% absolventov srednjih šol.
V visokem šolstvu so začrtali 35 usmeritev za 107 poklicev, po vojvodinskem modelu. Upajo, da bodo zmogli zaposliti 10% visokošolsko izobraženih.
Letošnjega maja bodo izdelani načrti za nove usmeritve v 20 centrih, ki bodo imeli po 1800 do
SLOVENIJA
V	skupščini SRS je predlog zakona o svobodni menjavi dela. Za poklice po dejavnostih bodo skrbele posebne izobraževalne skupnosti. Zakon o usmerjenem izobraževanju bo zajemal srednje, višje in visoko šolstvo. Pred tremi leti sprejeti zakon o visokem šolstvu je v praksi pokazal mnoge dobre rešitve. V novem zakonu je upoštevano načelo, da je usmerjeno izobraževanje del družbene reprodukcije. Veljal bo za vso republiko. Sledi kongresni resoluciji 10. in 7. kongresa ZK in sklepom predsedstva CK. Sprejet bo prihodnje leto.
V	pripravi je revizija zakona o osnovni šoli v zvezi z usmerjenim izobraževanjem. Osnovno šolo predstavlja v novem modelu CELODNEVNE ŠOLE, tovrstne šole žive že dve leti in pol.
V	novih razmerah bomo še naprej ohranjali, kar je preskusil zakon o visokem šolstvu: tripar-titnost samoupravljanja, povezavo z združenim delom, statute, učne programe in načrte po potrebah združenega dela in s prisotnostjo samoupravnih interesnih skupnosti (npr. kulturne itd.).
Pri Gospodarski zbornici se 19 komisij z 250 delegati ukvarja s klasifikacijo poklicev.
Na srednji stopnji imamo program za prvo fazo, do konca februarja pa so v javni razpravi skupne osnove. Ne najdemo konkretizacije proizvodno-teh-nične usmeritve. Pedagoško šolstvo je že prešlo v drugo fazo, sedaj poteka reforma že v 3. letniku. Prihodnje leto se bo pridružilo pedagoški usmeritvi še 5 ali 6 novih usmeritev, drugo pa po načrtu republike v šolskem letu 1979—80.
Do takrat bomo imeli poleg sedanjih 4 še drugih 19 domov, ki bodo sestavni del mreže srednjega in visokega šolstva.
Najvažnejši za sodelovanje med republikami je notranji sistem usmerjenega izobraževanja (npr. ocenjevanje), pomembni pa so tudi standardi za izobrazbo učiteljev v usmerjenem izobraževanju. Potreben je tudi dogovor o učni tehnologiji — ali so vsi dragi avdiovizualni aparati smotrno uporabljeni.
Pred dvema letoma so sprejeli program povezave predšolske vzgoje in osnovne šole. Ostali so pri 7. letu starosti za vstop v osnovno šolo, ker imajo premalo prostora in kadra v vzgojnovar-stvenih zavodih in osnovnih šolah.
Osnovno šolo so zasnovali na temelju povezave z usmerjenim izobraževanjem. Reformo bodo začeli izvajati v prvem razredu. V tej zvezi imajo vse učbenike za L, 2. in 5. razred ter normative za kadre, prostore, kakovost, ocenjevanje, dokumentacijo (zmanjšano listo) učbenike, definicijo učbenika.
Srednješolsko izobraževanje ' so zasnovali v prvih dveh letih kot splošno, v 2. razredu je lahko šolanje končano ali pa se z izborom predmetov usmeri v 20 profilov v zadnjih dveh letih. Tudi tu že imajo učbenike za 1. razred in sicer za marksizem, umetnost in zgodovino. Problem je prostor, saj jih je od 68.000 vpisanih odpadlo komaj 6.000. Zdaj že delajo programe skupaj z združenim delom. Profili so problem.
Letos so začeli v celoti z usmerjenim izobraževanjem. Na višji in visoki stopnji je najhujši problem učbenikov. Gre za mnogo večji zalogaj kot v osnovni šoli. Visoke šole so že sprejele spremenjene načrte. Do leta 1985 ali do leta 2000 bodo imeli vse smeri razvoja. Zdaj imajo tri univerze s 50 fakultetami. Kroži šala, da »vsak dan odpro novo fakulteto«.
O podiplomcih bodo sprejeli družbeni dogovor o financiranju njihovega študija. Posebne izobraževalne skupnosti bodo sprejele merila prihodnje leto. Zdaj imajo »podivjano« plačevanje. »Iz Hrvaške bežijo v Srbijo!«)
V pripravi je zakon o usmerjenem izobraževanju in o celotni reformi. Z njim želijo razširiti prosvetno-pedagoško službo tudi na visoko šolstvo. Znanje '
učiteljev bo zakonsko določeno. Ob zavodih za šolstvo bodo centri za permanentno izobraževanje učiteljev.
Do leta 1980 bo izenačen tudi materialni položaj učiteljev z drugimi delavci združenega dela. Vsako leto bo razlika za 30% manjša. To je obljubila republiška skupščina Srbije.
Trenutno pripravljajo analizo TOZD v šolstvu: investicije, solidarnost, razrednost v usmeritvi itd. Predložili jo bodo maja 1978 svoji skupščini.
(
VOJVODINA
Zakon o celotni reformi, ki že poteka, bo sprejet prihodnje leto. Vpis so uresničili 105 odstotno, kar pomeni, da imajo 5% vpisanih odraslih.
Problem so pedagoške akademije, ki se ne znajdejo v zahtevi po zaključnosti poklica in možnosti nadaljevanja študija.
Po načrtu imajo: učenje kot delo, iz dela in za delo že v 3. razredu. 70% učencev naj bi se vpisalo v proizvodne poklice in le 7 % v neproizvodne.
Namesto republiške izobraževalne skupnosti bodo imeli v pokrajini dve samoupravni interesni skupnosti za osnovno in usmerjeno izobraževanje.
Izboljšali so ekonomski položaj učiteljev (zmanjšanje obveznosti od 20 na 17 ur).
V šolskem letu 79—80 bodo začeli po novem načrtu: predšolska vzgoja eno leto, osnovna šola osem let, srednja šola dve leti; to pomeni enajst let osnovnega izobraževanja.
KAKO NAPREJ?
Najkonkretnejša je bila v razpravi spet beseda dr. Stipe Slivarja, republiškega sekretarja SR Hrvaške. Povzemam:
— Razdrobljeni smo, obsojeni na svoj krog, združeno delo se še ni dovolj vključilo. Naša naloga: aktivirati ga!
— Smo sužnji šole, kakršno imamo, jo le popravljamo, namesto da bi jo spreminjali — ključni problemi so v operativi. Našo dobro reformirano osnovno šolo, ki je odigrala veliko vlogo, je
nujno povezati s predšolsko vzgojo in usmerjenim izobraževanjem, sicer bo postala cokla reforme.	~
— Določiti je treba, kaj j« splošni start za vse, kaj ga orno- že goča in kako. Vsekakor je to zf Sl vsakogar osnovna šola in — ša še kaj! Kdorkoli gre v poklic, ce mora imeti osnovno izobrazbo- d< To mu moramo zagotoviti, če- os prav se zaposli.	to
Zdaj se pojavljajo nekatere so- ni cialne razlike šele na tretji stopnji Li (II. faza).	L
— Namesto dveh področij O izobraževanja — delovne orga- ni nizacije in šole — potrebujemo C sisteme in cirkulacijo izobraže- p< vanja. Dolžni smo ustanavljati ja zelo sestavljene organizacije vs združenega dela, ki bodo imele ni tudi šolanje. Patronat je slaba oi oblika.	ri
— Tudi ob menjavanju kadra mislimo po starem. Ne menjava- $1 nje osnovnega delovnega mesta, vi temveč del osnovne zaposlitve t C šolstvu. Le tako bomo razbili k fevdalnost univerz.	d
— Elementi dela morajo biti ci pričujoči že v osnovni šob, pa b tudi pozneje za svoj TOZD — & zdaj koriščajo otroke kot de- b lovno silo in zahtevajo za to celo d plačilo. Ocenjevanje je logično d med učenci, da bomo končno n lahko pokopali učitelja — člo- n veka s palico ocenjevanja. Kajti pedagoški pozitivizem in učite- n Ijeva oblast sta še vedno pričujo- n ča.	11
— Šolanje traja različno ji dolgo. Enake programe je mo- š goče obdelati v različnem času. i Vsak učenec ima pravico do c svoje hitrosti.	*
— Nujno je odpraviti učno d obveznost in jo nadomestiti z I 42-umo splošno delovno obveznostjo. Šolska ura je še vedno s pregrada.
— Financiranje šolstva iz > osebnega dohodka je slabo. 8 Nujno ga je obdržati na dohodku t delovne organizacije — s tem * naša reforma šolstva stoji iu 1 pade.	I
S seje v klubu delegatov 23. 12. 1977, v Ljubljani poročala JOŽA ZAGORC
□OPISNA
DELAVSKA
UNIVERZA
UNIVERZUM
p. o.
CENTER ZA IZOBRAŽEVANJE / ZALOŽBA - UČBENIKI - UČILA / CENTER ZA SAMOUPRAVNO NORMATIVNO DEJAVNOST / TISKARNA / RAZMNOŽEVALNICA / KOMERCIALA
61000 LJUBLJANA, PARMOVA 39, TELEFON: 312-133
O
Ima na zalogi za šole vseh stopenj
OJ
D
O
priročnike iz družbenega izobraževanja vse aktualne predpise
dnevnike in tiskovine za dokumentacijo pouka priročnike za učitelje in profesoije priročnike za mentorje filmske vzgoje priročnike za vzgojitelje učbenike za srednjo ekonomsko šolo učbenike za srednjo administrativno šolo učbenike za srednjo tehniško šolo (splošni predmeti, strojni oddelek, elektro oddelek, kemijski oddelek, lesni.oddelek) učbenike za delovodske šole strojne stroke priročnike za poklicne šole kovinarske stroke priročnike za srednje zdravstvene šole (venerologija, mikrobiologija, vzgoja nosečnic) priročnik za gradbene šole (Miniranje in varnost)
SRBIJA
Začeli so pri predšolski vzgoji. Do leta 1980 bodo imeli vse dokumente in v nadaljnjih petih letih bodo povsem uresničili reformo. Vedno najprej sprejmejo koncept dokumenta, ki šele po široki javni razpravi preraste v normativen akt.
priročnik za srednje usmerjano izobraževanje iz slovenskega jezika (Berilo, analiza, literarna zgodovina in teorija) ter za matematiko priročnike za dopolnilno pedagoško in andragoško izobrazbo publikacije osebnostnega izpopolnjevanja prosojnice stenske slike
tehnične pnoomočke (grafični stroj, popolni pribor za oisalno
ploščo, skicirnik, 50 acetatnih folij, komplet vodnih flomastrov,
komplet špiritnih flomastrov, snažilo itd.)
grafoskop A 4 (nov model)
spojnik za projiciranje večplastnih prosojnic
diafilm
filmi iz fizike in biologije S 8 zvočni film 16 mm film
projektor Meopta S 8 Loop sistem projektor Imac S 8 zvočni
Na voljo vam je seznam učbenikov, priročnikov in učnih pripomočkov, hkrati pa pojasnilo o cenahj rokih ter pogojih dobave
a. T c O O 7 lin.	S S”« e-.*? S •? S 'St® *? 9 F V S ^ *!f
11 jS. januarja 1978 - Stevika 1
i Celodnevno šolo ustvarjamo vsi
)-
o
K
h
O
0
1
r»
0
1 >• u a
a
v podatkih občinskih izobraževalnih skupnosti bo letos v Sloveniji 821 oddelkov podalj-^“ega bivanja in 345 oddelkov Celodnevne osnovne šole; to je dobra četrtina vseh oddelkov esnovne šole. Hkrati lahko ugo-'°vimo, da v občinah Ajdovšči-Grosuplje, Kamnik, Krško, ^eško, Litija, Ljubljana-Moste, Logatec, Mozirje, Novo mesto, “rmož, Sevnica, Tolmin in Vrh-ni nobene celodnevne šole. ^e upoštevamo še to, da oddelki Podaljšanega bivanja nimajo lesno programiranega dela, ki bi vseboval dobre prvine celodnev-nega bivanja učencev v vzgojno °rganiziranem okolju, ne mo-ten>° biti povsem zadovoljni.
«vršni odbor izobraževalne skupnosti Slovenije je obravnaval vprašanja celodnevnih šol. V^Paža, da bi bilo treba bolj kakor doslej izrabiti strokovne dosežke, ki so znani v pedagogiki celodnevne osnovne sole. Preobrazba v celodnevno osnovno »alo je dolgotrajnejši proces, zato . bila potrebna ustrezna ekspe-jjnientalna osnova in živahnejši dialog z vsemi strokovnimi usta-bavanii, posebno s Pedagoškim •nstitutom.
_ Oddelkov podaljšanega biva-bja ni mogoče preprosto spremi-nJati v celodnevno šolo, ker tudi mogoče na šoli sočasno razvi-W dveh sistemov. V celodnevno *°lo lahko prehajajo osnovne ■ole le kot celota, sicer ni mogoče organizirati življenjskega reda •ole, kakor to zahteva vzgojno delo, vgrajeno v celoten utrip krajevne skupnosti.
Za celodnevno šolo ne morejo sb-beti samo učitelji, čeprav je to njihova osrednja naloga. Povsod bi bilo treba ustanoviti interesne skupnosti za celodnevno šolo, da bi tako povezali in pritegnili vse dejavnike, ki lahko odgovorno rešujejo vprašanja razvoja šole v šolskem okolišu. Le tako se ce-
Gornja Radgona
lodnevna šola lahko razvije v vzgojno in kulturno žarišče svojega kraja. Drugače si tudi ni mogoče zamišljati uresničevanja svobodne menjave dela v združenem delu, ko gre za vzgojo kot sestavino združenega dela. Tako bo mogoče rešiti tudi marsikatero vprašanje, ko gre za neposredno delovanje krajanov v šoli, posebno tistih delavcev, ki lahko učinkovito pomagajo pri dejavnostih prostega časa in urejanju okolja ter gospodarskih razmer. Le tako bo mogoče odkriti tudi tiste skrite možnosti, ki lahko pospešijo razvoj celodnevne osnovne šole izvirno v posameznem šolskem okolišu.
Resnična je tudi ugotovitev, da pedagoški delavci niso usposobljeni za delo v celodnevni šoli. To nalogo bi morali opraviti na pedagoški akademiji ter s pedagogiko prostega časa in z metodami pedagoškega dela v celodnevno vzgojno organiziranem okolju usposobiti vsakega študenta tudi za vzgojo v prostem času, da bi bil kar najbolj sposoben prepletati učenje, delo in dejavnosti prostega časa na temelju samoupravnih odnosov. Celodnevna osnovna šola preveč obremenjuje nepripravljene učitelje — to pa se lahko kaže v preutrujenosti in vodi celo k močnejši represivni vzgoji, kar gotovo nasprotuje samoupravni vzgoji.
Še veliko bomo morali storiti za vsebinski razvoj celodnevne. šole, saj sedanji programi še niso najboljši. Doseči bo treba tako stopnjo, da bosta oba subjekta, učitelj in učenec, v celodnevni šoli sposobna skupaj pripravljati vzgojnoizobraževalno delo. To je bistveno za razvoj učenčeve samostojnosti, ustvarjalnosti in samoupravnosti, hkrati pa možnost, da se resnično spletajo dejavnosti pouka, prostovoljnih dejavnosti in spontanih prostih dejavnosti v celotnem procesu
vzgajanja in izobraževanja. Stopnja, kaj se učimo, mora napredovati v stopnjo, kako se učimo in to ustvarjalno uporabljamo v življenjski praksi dela in medsebojnih odnosov.
Oddelki podaljšanega bivanja naj bi bili nekakšna prehodna stopnja k celodnevni šoli, toda ti nimajo izdelanih enotnih programov dela. Pogosto se spreminjajo v oddelke varstva, kjer je najpomembnejše, da opravijo učenci domače naloge pod nadzorstvom učiteljice takega oddelka. Poleg tega je marsikje navada, da v oddelek podaljšanega bivanja pošiljajo le nekatere, ponavadi tako ali drugače dvomljive učence, iz več različnih razredov ali vzporednic. V takih razmerah je seveda položaj precej drugačen, kakor naj bi bil v normalnem oddelku celodnevne šole. To bo treba še temeljito proučiti in podobno, kakor so za celodnevno šolo, natančneje izdelati vsebino in naloge oddelkov podaljšanega bivanja, če naj bodo le-ti resnično sposobni prehajati v oddelke celodnevne osnovne šole.
Razvoj celodnevne osnovne šole pa tudi predšolske vzgoje je treba pospešiti, če hočemo cim-prej uresničiti enakovredno vzgojo za vsestranski razvoj osebnosti vsej mladini. To je mogoče reševati stvarno, pri tem pa kar najbolj izrabiti vse možnosti, ki so v krajevni skupnosti in družbi. Prav tu se odgovornost deli na vse: na pedagoške in družbenopolitične delavce ter na občane v vsakem šolskem okolišu, saj je to tudi edina samoupravna pot k tako pomembnemu smotru. Čakati ni več mogoče, temveč je treba revolucionarno sodelovati, spodbujati tam, kjer se celodnevna šola razvija in jo potrebujejo, ne le formalno, temveč kot življenjsko potrebo. RUDI LEŠNIK
Brez naporov ni uspeha
V občini Gornja Radgona so Prešli na celodnevno šolo že leta 1975. Sedaj ima tako šolo 14 oddelkov od 1. do 4. razreda. V Prihodnje nameravajo celod-nevno šolo razširiti tudi na višjo siopnjo, seveda če bodo zagotov-yene prostorske, kadrovske in finančne možnosti. Za pogovor smo zaprosili ravnateljico osnovne šole v Gornji Radgoni Anico Miholič.
Tako kot povsod, so se tudi v Gornji Radgoni ubadali pri uvajanju celodnevne osnovne šole s številnimi težavami. Najprej so naleteli na veliko nerazumevanje staršev, zlasti kmečkih, ki so menili, da jim šola odteguje otroke. Tako so po njihovem mnenju izgubili dragoceno delovno silo.
■	Precej nerazumevanja pa je bilo ludi zaradi denarnih stroškov, kajti kmečkim staršem je pome-
■	nil prispevek za malico in kosilo Veliko breme. Izredno dobro so sPrejeli celodnevno šolo delavci,
, aaj so bili s tem rešeni problemi, kt so jih nenehno pestili. Spet so vedeli, kje so njihovi otroci in kaj “®lajo. Ko je ravnateljica Anica Miholič govorila o težavah, ki so Jjh imeli v začetku, je poudarila, ua je bil precejšen odpor tudi pri tzobražencih. Ko so anketirali starše, je neka mati celo izjavila, da noče imeti robota. Bila je na-ntfeč trdno prepričana, da šola ne more dati otroku toliko kot starši.
■ »Celodnevno osnovno šolo smo začeli na pobudo družbenopolitičnih organizacij. Ob obisku Predsednika CK ZKS Franceta Topita so ponovno pregledali uiožnosti za prehod na celodnevno šolo in ugotovili, da bo s Prizadevnostjo vseh vendarle ntogoče marsikaj narediti. To je Pomenilo za vse nas veliko breme, hkrati pa smo čutili v sebi 'udi notranje zadovoljstvo, saj smo vedeli, da bomo tako že pri najmlajših odpravljali socialno razlikovanje. Ker celodnevna šola ni bila predvidena, smo bili odvisni samo od pomoči delovnih organizacij. Pomagali so nam Predvsem Elrad, Avto Radgona, Kmetijski kombinat in drugi.
Veliko nam je pomagala tudi krajevna skupnost, ki je pridobivala naše občane za prostovoljne delovne akcije. Ker okolje šole ni bilo urejeno, smo sami veliko pomagali, da smo ga dokončno uredili. V delovnih akcijah so sodelovali učenci, učitelji in starši. Sedaj je v celodnevni šoli 419 učencev od 1. do 4. razreda. Na šoli je 52 učiteljev. Na nižji stopnji poučuje tudi nekaj predmetnih učiteljev, posebnih kadrovskih problemov pa nimamo. Nekateri starejši učitelji so bili v začetku nezaupljivi do nove oblike šole, tri tovarišice so tudi odšle, danes pa je takšnih primerov zelo malo. Mlajši učitelji so z delom zelo zadovoljni in ga opravljajo z velikim veseljem.«
Tako nam je pripovedovala Anica Miholič. Opozorila je tudi na nekatere druge pereče probleme. V oddelkih celodnevne osnovne šole imajo izredno veliko učencev — od 34 do 35. Takšno število je prav gotovo zelo neprimerno in otežuje delo pedagoških delavcev. Tudi zmogljivosti kuhinje ne zadoščajo več, treba bi jo bilo razširiti. »Posebno skrbno poskušamo pridobivati zunanje sodelavce. To se nam včasih posreči, velikokrat pa ne. Nekateri posamezniki so nam kaj kmalu priskočili na pomoč. Člani TVD Partizan so se pri tem še posebej izkazali. Ker pa so vsi naši sodelavci zaposleni, je zelo neprijetno zapuščati delovno mesto. Tudi delovne organizacije so odklonile sodelovanje, ker so menili, da to moti delovni proces. Vsi učenci so vključeni v interesne dejavnosti, na nižji stopnji dela kar 20 krožkov. Otroci iz oddaljenih krajev se popoldne sicer ne vključujejo v delo, ker jih ob 15. uri odpelje avtobus domov. Kljub temu pa lahko govorimo, da smo na tem odročju dosegli velike uspehe, olski vrt obdelujejo naši učenci sami. V preteklem letu smo pridelali vso zelenjavo za šolsko kuhinjo, tako da smo lahko res zadovoljni. V letošnjem šolskem letu je nastopila tudi nova težava, kajti precej staršev prosi za
pomoč pri kritju stroškov za prehrano učencev. Malica stane pri nas 60 din na mesec, kosilo pa 10 din na dan. To je za nekatere res veliko, zato bo šola krila te stroške z denarjem, ki je namenjen za materialne stroške. Za regresiranje prehrane letos ne dobimo denarja. Povedati moram, da se javnost zelo zanima za delo in uspehe naše celodnevne šole. Starši so zadovoljni. Tako smo se rešili neprijetnosti, ki so nas pestile v začetku. Bili smo namreč v dveh taborih, če lahko tako rečem. Tisti, ki so bili proti celodnevni šoli, so komaj čakali, kdaj bodo lahko svoje prepričanje tudi dokazali. Spodrsljajev pa smo se bali vsi tisti, ki smo si veliko prizadevali za uvedbo celodnevne šole. Naj končam z željo, da bi lahko do leta 1980 prešli na celodnevno šolo tudi na višji stopnji. S tem bi zajeli v organizirano delo vseh 845 učencev naše šole.«
Na koncu naj zapišemo, da je v občini Gornja Radgona samo matična šola v občinskem središču prešla na celodnevno šolo. Drugje pa kljub velikim potrebam, na primer v Negovi, celodnevne šole nimajo. Sele takrat, ko bodo zagotovljeni kadri, prostori in seveda denar, bodo lahko tudi v teh krajih uvedli celodnevno šolo, kot novo kakovostno spremembo vzgojnoizobraže-valnega procesa.
MARJAN TOŠ
PIONIRJU ,'>^3 NAGRAM^t^f
XV. FESTIVALA KURIRČEK
PIONIRJA, poljudnoznanstvene revije za mladino, menda ni treba posebej predstavljati, saj ga učitelji dobro poznajo in je med učenci zelo priljubljen. Treba,pa je morda vendarle spomniti, da je PIONIR edina slovenska in tudi jugoslovanska mladinska revija, ki se ponaša z najdaljšo in izjemno tradicijo: izhaja neprekinjeno od svoje ustanovitve na partizanskem Rogu leta 1943.
Značilnosti PIONIRJA nemara najbolj objektivno povedo tile stavki iz utemeljitve za podelitev nagrade Festivala Kurirček decembra 1977 v Mariboru:
PIONIR tolmači mladim bralcem svet znanosti in kulture skozi prizmo marksizma in jih usmerja k dialektičnemu pogledu na življenje in svet. Sledi težnjam sodobne socialistično angažirane šole in se vključuje v programe interesnih krožkov ter usmerja njihovo delo. Znanstvena spoznanja posreduje na prijeten, razumljiv in za mladega bralca privlačen način. S svojim vzgojnim delom je PIONIR postal nepogrešljiv list pri vzgoji in temeljiti izobrazbi mladega rodu. O tem priča ne samo njegovo neprekinjeno izhajanje, saj izhaja že tri desetletja in pol, marveč tudi njegova priljubljenost med bralci ter njegova praktično-didaktična uporabnost.
Ni propagandno geslo, če rečemo, da postaja PIONIR prava družinska revija. Kjer je nanj naročen eden ali drugi otrok, ga z zanimanjem prebero vsi družinski člani. Se vedno pa ga dobi v roke premalo mladih bralcev. PIONIR je namenjen otrokom od 10. do 15. leta, to je šolarjem nekako od 5. do 8. razreda osnovnih šol. Otroci v tem obdobju so najbolj dovzetni za vse novo, hkrati pa sami še ne znajo razločevati med dobrim in slabim branjem. Tukaj bi bila pomoč učiteljev nadvse potrebna. Zdi se, da razširjanje PIONIRJA, katerega pomen in vloga sta tudi v tem, da zajezi kvarne vplive sumljive, družbeno nekritične literature, ni samo zadeva šolskih poverjenikov.
Humana vzgoja mladega rodu — pri tem seveda ne moremo mimo temeljite izobrazbe in nevsiljivega posredovanja miselnosti o pametni uporabi pozitivnega znanja — je največ, kar lahko storimo kot angažirana samoupravna družba za napredek človeštva, za zmago naprednih idej in enakopravnost svobodnih ljudi. Ta plemeniti cilj š'i prizadeva uresničiti tudi PIONIR. Ne zgolj s suhoparnim podajanjem, temveč tudi s tem, da spodbuja učence k sodelovanju pri raziskovalnih nalogah. Letos so razpisane teme iz arheologije (Ljubljansko barje), biologije (stara drevesa) in etnomuzikologije (ljudska glasbila).
Četudi ne bi hoteli ponavljati, moramo omeniti prispevke z naslovom Ali razumemo likovno govorico. V njih naši najboljši likovni pedagogi obravnavajo probleme likovne vzgoje, zanimive tako za učitelja kot za učenca. Na to serijo še posebej opozarjamo, ker si želimo kar najširšega kroga likovnih vzgojiteljev.
Najbrž ni učitelja ali profesorja, ki na bi poznal PIONIRJA.
Zaželeno bi bilo, da bi ga poznali ne samo po imenu, da ga ne bi dobili v roke samo po naključju, občasno, marveč da bi ga redno spremljali in z njim kot pedagogi tudi sodelovali. Uredništvu bi bili njihovi nasveti, pripombe in želje več kot dobrodošli. Takšno sodelovanje bi nedvomno izoblikovalo revijo, ki bi jo sprejeli za svojo tako pedagoški delavci kakor njihovi učenci.
Usposabljanje po posebnem načrtu
V občini Slovenske Konjice delajo že štiri šole po programu celodnevne osnovne šole. Vse so zrasle z zavzetim sodelovanjem odgovornih ljudi v občini, delovnih organizacij in prosvetnih delavcev. Te šole niso nastale po naključju, zgolj zato, ker se je zmanjšalo število učencev in so tako pridobili prostor. To velja delno le za Resnik, kjer je v celodnevni osnovni šoli 7 učencev. Vendar so tudi tu morali šolo temeljito popraviti in prenoviti, da je postala primerna za celodnevno delo. V Stranicah je 69 otrok v celodnevni osnovni šoli Veljko Vlahovič, ki je popolnoma nova in načrtovana v te namene. Tudi stara šola v Tepanju je tako popravljena, da je kot nova in ustrezno urejena za celodnevno delo 48 učencev. Vse te so sicer podružnične šole, ki delajo v sestavi centralnih šol. Popolnoma nova pa je samostojna osnovna šola Pohorski odred Slovenske Knjice, ki je bila dograjena lani in usposobljena za celodnevno delo. Obiskujejo jo 103 učenci. Tako je sedaj v občini 227 učencev vključenih v osnovne šole s celodnevnim programom (v tem podatku niso upoštevani učenci v oddelkih podaljšanega bivanja).
Letos so v Slovenskih Konjicah začeli graditi drugi del (trakt) največje osnovne šole v občini Dušan Jereb, ki bo po dograditvi prešla na delo po programu celodnevne osnovne šole.
Vse te šole pa so združene v enotni delovni organizaciji — vzgojnoizobraževalnem zavodu Slovenske Konjice. Med učitelji, ki delajo v celodnevnih osnovnih šolah, m onimi, ki delajo v poldnevnih šolah, ni nasprotij; med seboj si pomagajo v skupnih strokovnih aktivnih in drugih oblikah, skupno pridobivajo in razporejajo dohodek, usklajujejo porabo itd. Vodstva osnovnih šol v občini, ki sestavljajo ko-
legijski poslovodni organ vzgoj-noizobraževalnih organizacij, podpirajo takšen razvoj celodnevnih osnovnih šol. Spoznala so, da so celodnevne osnovne šole nujne, saj pomenijo bolj kakovostne vzgojnoizobraževalne dosežke. Pri tem imajo vso podporo javnosti, občinskih organov m združenega dela.
S šolskim letom 1977—78, to je s 1. septembrom 1977, je v celoti prešla na celodnevno delo samostojna osnovna šola Pohorski odred Slovenske Konjice. Ob občinskem prazniku, 12. oktobra 1976, je bila dograjena in odprta. Prej so jo po celodnevnem programu delali samo višji razredi te šole. Tako so si učitelji tudi pridobili potrebne izkušnje.
To šolo obiskujejo laže umsko manj razviti ali zaostali, ki imajo tako zmanjšane sposobnosti za umsko delo, da pri usposabljanju po rednem vzgojnoizobraževalnem programu ne morejo biti uspešni in potrebujejo posebne oblike in metode usposabljanja. Učni zbor šole ugotavlja, da je celodnevna osnovna šola najbolj potrebna in koristna prav tem otrokom, saj jih je večina iz socialno in materialno ogroženih družin.
Nova organizacija vzgojnoi-zobraževalnega dela je velik korak naprej pri vzgoji in usposabljanju teh otrok. V celodnevni šoli imajo vsi učenci enake možnosti za delo in enake možnosti napredovanja po svojih sposobnostih. Precej je tudi odstranjen vpliv okolja, iz katerega posamezni učenci izhajajo.
Razumljivo je, da je taka šola lahko nastala le ob posebni skrbi občinskega vodstva in z izredno podporo družbenopolitičnih in delovnih organizacij občine Slovenske Konjice. Šolo so sodobno opremili z didaktičnimi pripo-
močki, z avdiovizualnimi sredstvi, igračami in drugimi učili. Zato lahko uvajajo nove, sodobne učne oblike in metode vzgojnoizobraževalnega dela.
Šola ima sodobno opremljeno in organizirano kuhinjo, v kateri pripravljajo hrano še za učence nekaterih sosednjih šol. Vsi učenci šole Pohorski odred Slovenske Konjice dobijo v šoli malico, kosilo in po potrebi še popoldansko malico. Zaradi socialnega stanja družin, iz katerih otroci izhajajo, ima okrog 65 % otrok ali brezplačno ali pa regresirano prehrano.
Šola je na zelo lepem prostoru, severno od najlepšega parka ob konjiškem gradu. Čudovita okolica in igrišča v parku so kot nalašč za telesno vzgojo, šport in rekreacijo. Telovadnice sicer nimajo, zato uporabljajo za telesno vzgojo ob slabem vremenu večnamenski prostor ali pa gostujejo v telovadnici bližnje II. osnovne šole Slovenske Konjice.
Težave imajo z zdravstvenim varstvom otrok. Šola nima zdravstvenega osebja. Otroke celodnevne osnovne šole bi morala vsaj enkrat tedensko obiskati medicinska sestra, če bi bilo potrebno pa tudi zdravnik. Za sedaj še ni znano, zakaj zdravstveni dom Slovenske Konjice ne uresniči te zamisli.
Z delom šole so zadovoljni vsi: učenci, ki radi prihajajo v šolo, z uspehi in načinom dela pa tudi starši, s katerimi je šola tesno povezana.
Delovni kolektiv sicer ni brez težav. Primanjkuje jim stanovanj. Večina učiteljev se vozi na delo iz drugih krajev, organizacija dela v taki šoli pa jim vzame ves delovni čas. Kljub vsemu pa ta mladi šolski kolektiv zavzeto uresničuje smotre in programe celodnevne osnovne šole. FRANJO MAROŠEK
čim bolje se bomo pOZrfflli

Občinska izobraževalna skupnost Trebnje
Prizadevanja za enotnost šol
Mnogo spodbud, akcij in rešitev smo zabeležili v pogovoru s tajnikom občinske izobraževalne skupnosti Trebnje Janezom Kranjcem in ravnateljem osnovne šole Mirna Vladimirom Silvestrom. Občinska izobraževalna skupnost Trebnje dela na območju dveh centralnih šol — Trebnje in Mokronog, treh samostojnih — Mirna, Šentrupert in Veliki Gaber in šestih podružničnih šol. Lahko trdimo, da ni področja dela te skupnosti, ki ga ne bi strokovni delavci, aktiv
Pri naši izobraževalni skupnosti imamo poklicnega tajnika in predsednika. Tesno sodelujemo s šolami, sindikatom in samoupravnimi interesnimi skupnostmi. Temeljito proučimo pobude, ki jih dobivamo z vseh strani. — Janez Kranjc (Foto: S. J.)
ravnateljev, izvršni odbor in drugi organi ter delegati skupščine resno in zavzeto obravnavali, če je pomenil korak k napredku.
Posebni dohodki za težka delovna mesta
Čeprav spadajo posebni dohodki za težka delovna mesta v skupino prejemkov, ki so jih pred leti uvedli v mnogih občinskih izobraževalnih skupnostih in jih kasneje tudi v večini primerov ukinili, so se v Trebnjem lotili vrednotenja težavnosti delovnega mesta, povsem svojevrstno.
Ti posebni dohodki znesejo učiteljem v Velikem Gabru in podružničnih šolah od 400 do 2.000 din mesečno. Pojem težko delovno mesto vsebuje sestavine težavnih življenjskih razmer, kot
11 let samoprispevka
Občani trebanjske občine že
11 let plačujejo samoprispevek za izgradnjo in temeljito obnovo osnovnošolskih zgradb. V teh letih so zgradili I. fazo prizidka pri osnovni šoli Mirna, podružnično šolo Trebelno, osnovno šolo Mokronog in Veliki Gaber. Temeljito so obnovili tudi vse druge šole.
Osnovni šoli v Mirni (lastna sredstva in prispevki organizacij združenega dela) in v Trebnjem (prispevek republiške telesno-kulturne skupnosti) sta dobili šolska igrišča.
Konec letošnjega leta bodo v trebanjski občini odločali o uvedbi četrtega samoprispevka.
Letos bosta dobili telovadnici šoli v Velikem Gabru in Šentrupertu; za osnovni šoli Trebnje in Mirna pa bodo pripravili dokumentacijo.
V naslednjih letih bodo zgradili II. fazo osnovne šole Mirna in novo šolo v Trebnjem. Sedanje načrte bodo prilagodili potrebam celodnevne osnovne šole.
S.	J.
so prometne možnosti, preskrba z živili, zdravniška pomoč, pošta in telefon, osnovne obrtniške storitve (frizer, krojač, čevljar, mehanik, itn.), odmaknjenost od kulturnega središča in dostop do šole.
Vse te sestavine se ocenjujejo po posebnem točkovnem sistemu. Občinska izobraževalna skupnost daje letno za ta dodatek nad 270 tosoč din.
Premalo zaupanja
Najprej povejmo, da obiskuje osnovne šole v trebanjski občini okrog 2700 učencev. Vsako leto jih-je za okrog osem odstotkov manj. Mlajša generacija ima manj otrok, občuten pa je tudi prehod s kmetijske v kmetijsko-industrijsko občino.
Od 95 do 110 učiteljev, predvsem učiteljic, vodi vzgojnoizo-braževalni proces. Zakaj razpon v podatku? Veliko učiteljev odide v druge poklice, v tovarne, zavod na Dobu, zaposlijo se kot referenti na občinski skupščini in v samoupravnih interesnih skupnostih. Odhajajo učitelji telesne, glasbene in likovne vzgoje, slavisti.
Ne le zaradi osebnega dohodka in stanovanj, temveč tudi zato, ker je učiteljski poklic izpostavljen kritiki vsakogar in zaradi premajhnega zaupanja, ki ga ima družba do prosvetnega delavca.
S štipendijami, sedaj imajo 38 štipendistov, so rešili kadrovske težave na podružničnih šolah. Še vedno zelo primanjkuje fizikov in matematikov ter učiteljev vzgojnih predmetov. Za pomanjkanje matematikov, tako menijo v Trebnjem, je kriv tudi prezahteven, potrebam osnovne šole neprimeren program na pedagoški akademiji.
Z izobraževanjem ob delu so močno izboljšali izobrazbeno sestavo učiteljev. Vso pohvalo zaslužijo učitelji oddelka posebne osnovne šole v Mirni in vsi
Glosa
V vrtincu hotenj
Prosvetni delavci bi zaslužili več zaupanja. Vladimir Silvester (Foto: S. J.)
tisti, ki so z marljivim študijem pripomogli, da je danes na šolah v trebanjski občini za petino manj tistih brez ustrezne izobrazbe.
Še vedno smo pri učiteljih. Težava, na katero je opozoril ravnatelj mirenske osnovne šole, se pojavlja ne le pri njih. Uspešno je treba »prepeljati« učenca do konca šolskega leta ali predelati vso učno snov. Razumljiva naloga, ki pa jo je težko uresničiti, če so v 20. ali 40-član-skem kolektivu, v katerem prevladujejo ženske, v enem šolskem letu kar tri učiteljice predmetnega pouka na porodniškem dopustu. Kako zapolniti vrzel, ki je nastala zaradi njihove odsotnosti, če ni strokovno in pedagoško ustrezno izobraženih ljudi za nadomeščanje? So se na sindikatu, komiteju za vzgojo in izobraževanje in zavodu za šolstvo že kdaj vprašali, kaj storiti v takem primeru.
Samoupravni sporazum o ustvarjanju prihodka,delitvi dohodka, osebnih dohodkov, z merili za nagrajevanje delavca po deseženih uspehih so pripravili
Rade se pohvalijo. Občinske izobraževalne skupnosti, žal jih ni veliko, ki v preteklih letih niso ukinile podružničnih, vaških šol. Tam, kjer tedaj niso gledali vsega le »skozi dinar«, ampak so dali prednost družbeni in politični vlogi šole, je vas še danes mlada, Živa, skratka, ima prihodnost.
Ne bomo pisali o vaških šolah. Bolj nas zanimajo pokrajinska središča, ki imajo dandanes do manjših mest skoraj tak odnos, kakršnega so imela nekdaj mesta do vasi. Uresničevanje usmerjenega izobraževanja je te dni najbolj vroča tema pogovorov v srednjih šolah. Ne da bi bili proti uresničevanju zamisli, nasprotno. Gre predvsem za to, kje bodo centri usmerjenega izobraževanja. Nekateri razumejo center kot vzgojnoizobraževalno ustanovo, v kateri bi vsaj na prvi stopnji kalili prihodnje domače strokovnjake, drugim pa je bolj všeč center kot zbirka sodobnih, košatih Zgradb. Kraja prihodnjih strokovnjakov iz sosednjih, manjših občin jih ne vznemirja. Tudi »krona bi jim padla z glave«, če bi iz središča hodili poučevat v sosednja, nekoliko oddaljena mesta.
Je potrebno, da bo zaradi vrtinca hotenj vsak dan nekaj sto mladih potovalo iz manjših mest v večja? Kljub temu da imajo že sedaj v nekaterih manjših krajih ustrezne srednje šole, da imajo učitelje, da se med mladimi in me-
stom ter njegovim gospodarstvom in družbenim delovanjem tako plete vse trdnejša vez. Nismo proti uvajanju usmerjenega izobraževanja, smo pa proti temu, da bi močnejši izžemali šibkejše. Zakaj bi se moralo v večjem mestu po desetinah kleteh drenjati na stotine mladih, da bi mesto lahko udarjalo po vsej pokrajini na plat zvona in zahtevalo ustrezne prostore za novi center usmerjenega izobraževanja. Za te prostore pa bi odteklo iz manjših mest kar precej denarja, strokovnjakov in mladine.
Je danes pošteno mižati na obe očesi in se spuščati v vrtinec (kakšnih?) hotenj, ne pa videti Zgradb in osebja, ki ga že imajo sedanje srednje šole? Bomo čez deset, petnajst let ugotavljali tako, kot pišemo danes o vaseh, ki smo jim vzeli šole? Tedaj smo se izgovarjali na denar. Sedaj, pri srednjih šolah, denar prav gotovo ni vzrok za tako ravnanje, ampak so to bolj lokalni interesi velikih mest. Ta si hočejo na račun majhnih (na Gorenjskem pravijo, da je to javna tajna) zgraditi centre, potegniti v svoje tovarne, šole in zavode prihodnje izobražence in se tako obogatena postavljati pred javnostjo.
Bomo dovolili, da se bodo uresničile take težnje močnih ? Mar se ne bomo že čez deset ali petnajst let kesali in se izgovarjali, da nas ni na to nihče opozoril?
S. J.
za vse osnovne šole. Osnovno vprašanje, ki se je pojavljalo, je bilo, od kod denar za nagrajevanje kakovosti. Osnova predstavlja 80 odstotkov, so določili v samoupravnem sporazumu, del za nagrajevanje po kakovosti dela pa 20 odstotkov. Odkod s 1.
1.	1978 vzeti teh 20 odstotkov denarja? Ali to pomeni, naj delavcem za 20 odstotkov znižamo mesečne dohodke, da bomo lahko vsake pol leta določili vsakemu odstotek za kakovost.
To je le vprašanje. Kakovost učiteljevega dela ocenjujejo in nagrajujejo na mirenski šoli že nekaj let. Zato namenijo letno nekaj starih milijonov din. Precej je tudi drugih sestavin nagrajevanja delavcev šole, ki jih prinaša zakon o združenem delu in jih imajo na mirenski šoli že uvedene.
Prva je Verjetno ta, da pavšalnih dodatkov že zdavnaj nimajo več. Vel|a za vse, od snežilke, preko učiteljev do ravnatelja. Delavci so se strinjali s tem stališčem, da nihče ne nasprotuje visokemu osebnemu dohodku, ki je pridobljen z delom. STANE JESENOVEC
Pogovor na igrišču
V nekaj vrstah
Standard učenca — Vsi učenci osnovnih šol v trebanjski občini lahko dobijo šolsko malico. Okrog 450 otrok dobiva malico zastonj.
V vseh petih centralnih ali samostojnih šolah imajo učenci na voljo kosilo. Izobraževalna skupnost krije stroške osebja. Okrog 30 učencev dobiva kosila zastonj.
Prevozi — Vsak dan prepeljejo z avtobusi in s kombiji, ki so last občinske izobraževalne skupnosti, okrog 950 otrok. Za prevoze odštejejo letno okrog 10 odstotkov prihodka občinske izobraževalne skupnosti.
Učbeniki — Že od leta 1973 imajo na šolah v trebanjski občini brezplačne učbenike. Izobraževalna skupnost kupi vsako leto nove učbenike in jih razdeli šolam. Lani so dali za nove učbenike 270 tisoč din.
Šola v naravi — Poletno šolo v naravi imajo organizirano od leta 1968 v Tasalem pri Puli. Občinska izobraževalna skupnost se je pridružila organizaciji in plače-
Z Ljubom Vidmarjem, 7. e, Marjanom Špeličem, 7. c in Brankom Primožičem, 8. a smo se na igrišču osnovne šole Jožeta Slaka-Silva v Trebnjem pogovarjali o njihovi zunaj šolski dejavnosti.
Že na začetku pogovora so ugotovili, da bi bila njihova dejavnost še bolj razgibana, če bi imeli na voljo dovolj prostora in če bi se več Trebanjcev odločilo za vodjo posameznega šolskega krožka ali skupine.
Ljubo Vidmar obiskuje glasbeno šolo (3.r, klarinet), dela v modelarskem krožku in sodeluje v pevskem zboru. V glasbeno šolo, natančneje v oddelek glasbene šole Trebnje, se odpravi ob torkih in petkih. Vadijo v kulturnem domu, ker v šoli ni prostora. Okrog 15 je klarinetisov. Priključil se je že trebanjskemu pihalnemu orkestru, ki ga vodi prof. Ivo Matuš. Orkester mu plačuje šolnino za glasbeno šolo.
v
Branko Primožič
Ljubo Vidmar
Pri modelarskem krožku je letos naredil letalo Cirus in ladjo Bučo. Dejal je, da bi morali sošolci bolj redno hoditi h krožku.
Mladinski pevski zbor ima okrog 50 pevcev in pevk. Povezan je z oddelkom glasbene šole in ga vodi Valerija Rančigaj. Pripomnil je, da ni vedno prijetno peti, saj je človek v ponedeljek in četrtek po šesti šolski uri že kar utrujen. Na uspešnem nastopu pa je le poplačan ves trud. Meni, da bi se moralo še več sošolcev vključiti v krožke.
Marjan Špelič je v košarkarskem in odbojkarskem krožku šolskega športnega društva in v planinski sekciji. Pohvalil je rokometaše, ki so dosegli lani II. mesto v Sloveniji. Ni zadovoljen s tem, da na tekmah igrajo le boljši, oni iz rezerve pa vedno »sedijo«. Imeti bi morali več priložnosti, da bi se lahko izkazali.
Branko Primožič hodi v 4. razred glasbene šole (klavir), sodeluje v glasbenem in modelarskem krožku. Pripomnil je, da je sedaj nekoliko popustil v teh dejavnostih, saj se bliža konec njegovega osnovnošolskega šolanja in ima učenje prednost.
Kljub temu je z veseljem povedal, da imajo v šoli tudi strelski, recitacijski, dramatski, likovni, gasilski krožek itd.
Menil je, da so vozači tudi pri njih prikrajšani za precej dejavnosti in da bi morali čim hitreje uvesti celodnevno osnovno šolo.
In kaj menijo trebanjski šolarji o zimskih počitnicah?
»Takrat naj bodo, ko bo tudi pri nas sneg,« so rekli.
S. J.
Marjan Špelič
vanju šole leta 1972. Njej so s< priključile tudi tovarne (Dana Trimo), skupnost otroškega vat-stva in temeljna telesnokulturni J skupnost. V desetih letih so naU' čili plavati vse otroke iz trebanj' ^ ske občine. Šola v naravi se je razrasla v vse poletje trajajoče U’, c tovanje otrok in odraslih v Taša-leni. Lani je tam preživelo počit- « niče okrog 800 ljudi.	v
Mala šola — Organiziran« p imajo 120-urno malo šolo. Za- s, radi kadrovskih in prostorski si težav ne morejo uvesti celoletni d male šole v nekaterih bolj od’ n maknjenih krajih.	A
Podaljšano bivanje — Leto! Sl imajo na osnovnih šolah sedet* u oddelkov podaljšanega bivanja z V tem šolskem letu so odprli tf h nove oddelke. Tudi razvoj po- p daljšanega bivanja ovira po- n manjkanje prostorov. Načrtu- ti jejo uvedbo podaljšanega biva- p nja na večjih podružničnih šolat r, (Nemška vas, Dobrnič).	si
Celodnevna šola — V začetki £ drugega polletja naj bi prešla n* ti celodnevno delo osnovna šola ' sj Mokronogu. Zaradi pomanjka-^ nja učiteljev (in stanovanj zanje) z še ne vedo, koliko oddelkov b°t< imelo celodnevno osnovno šolo- ?
Strokovna predavanja — Ob" o činska izobraževalna skupnost e Trebnje organizira za učitelj« si vsako leto osem predavanj s po- v dročja družbenopolitičnega izo-j\ braževanja. Nekaj predavanj of' a ganizirajo tudi posamezne šole Šolska samouprava — Učitelj j, mirenske osnovne šole niso za z dovol jni z odnosom republiškeg* 0 in občinskega sindikata do say( moupravljalcev kar zadeva uve 1 javljanje sindikalne liste. Če jilG daje sindikalna lista možnosti, di „ odločajo o sredstvih, ki jih bod< ^ dobili za prehrano, letovanja nagrade itn., se jim zdi zahteva e naj o uporabi, npr. bonov za pre ^ hrano, odloča občinski sindikaln ?| svet (če v organizaciji združe'v nega dela nimajo na voljo obrab p družbene prehrane ali, če delavCy£ njegovih storitev ne morejo upo- n rabiti) nezaupnica kolektivom £ Učiteljev osebni dohodek -'tl Tajnik občinske izobraževalu' 7 skupnosti Trebnje in ravnatelj osnovne šole Mirna menita, naj učitelj dobiva tolikšen oseba v dohodek, kot ga zasluži in n1 11 * * V j, manj kot ga zasluži. Koliko je to u Lahko4.000 ali pa 12.000din,Čp je toliko zaslužil...	n
5. J.	h
k
Materialni izdatki «
c,
Za materialne izdatke so v tre; ^ banjški izobraževalni skupnosti sprejeli svoja merila. Zavedaj«
se, da ni mogoče imeti na šolah‘C
800 učenci in 4.000 kvadratnim
metri površine enakih izdatke'^
kot na šoli z 260 učenci in 3.00i
kvadratnimi metri površine. Pra' o tako tudi ne more biti na obel ^ šolah enako število snažilk. Za ti 1 so določili, da prispevajo za ma terialne izdatke na oddelek 2 ^ tisoč din in ne 18.500 din, kot do^ ločajo normativi Izobraževalmfe skupnosti Slovenije. K tej odlo^ čitvi so jih vodile potrebe osnov 1 mh sol.	.
Tako priznava občinska izo e braževalna skupnost Trebnje VZl redne materialne izdatke učenca porabni material za poul in priprave na pouk, zdravila £ u prvo pomoč, stroške za učne pri f, pomočke in stroške za elektrik 0 in plin. Za stroške na oddelek p „ priznava šolam izdatke za zav* rovalne premije, PTT, potne i 7 reprezentančne stroške, pisarni „ ški material, material za čiščenj n in vzdrževanje, vodarino, ogrc % vanje, bančne stroške, popravil 0 osnovnih sredstev, oglase i j, transportne storitve.	g
S. J.	n
tem bolje bomo dGldlLoJ
i januarja 1978 - Števlka 1
** ----------------------------------
Prvi korak je najtežji — Prvi korak je najtežji — Prvi korak je najtežji - Prvi korak je najtežji — Prvi korak je najtežji — Prvi korak je najtežji - Prvi korak je najtežji
Odgovorno in pogumno

Verjetno se ljudje malokdaj to-l‘k° razgibajo kakor v trenutkih, Ko je njihovo delo v žarometu post zornosti. In to je prav zdaj. V or-n2' ionizacijah združenega dela so v ar leh dneh sprejeli merila za vredni r}otenje dela. V tem trenutku je ui' 0i'° treba prevetriti vse, kar se je n j' ^kopičilo v dolgih letih, ne da bi ra' bj'° natančneje vrednostno opre-\C' deljeno.
J^esrniselno je govoriti, ali je A Uc‘telj razrednega pouka manj Vreden od učitelja predmetnega f P°oka. Tako sploh ni mogočepo-
d)	S^aVi^, vprašanja. Razumljivo, da K ( d0 °^a delavca enakovredna, le tn aa opravljata vsak svoje delovne do naloge, ki se med seboj razlikuje-
l°' Prav tako ni mogoče reči, da
*	iov. delovne naloge razrednega e. Stelja lažje, ker pač dela v ra-Hti Ye^u z tnlajšimi učenci. Hitro bi
0 “kko rekli, predmetni učitelj P P°zna le svoj predmet in njegovo tu- ^^diko, razredni učitelj pa tnora poznati dokaj dobro več ^ . Pfedmetov in več metodik. Tudi a ‘ako ne prijHi daleč. Vsak zase tk( ^ lisPosobiiena Prav za naloge, kl jih morata opraviti, kakor sta ™ ‘udi otroški zdravnik in zdravnik ka-?^ne Prakse vsak zase stro-lie) kovniaka, ne da bi bil tisti, ki dela bo r ?lrok‘, kaj manj vreden. Prav lo ak° Pa ie resnica, da tudi dva ra-. Zfedna ali predmetna učitelja ne i05l °Pravita svojih nalog popolnoma ,'uuko, četudi imata enakovredni
e)	strokovni diplomi. Sicer pa je tudi P/P^e, če sta enakovredni, -..uvsezadnje se nihče ne vpraša, ole 01 ‘e bd študij odličen ali komaj teli Zad°s‘en- Morda je celo prav, da za-,</--n* vnaPrej bistveno, kajti ra-
2i zllcna kakovost naj se pokaže pri sa- °Pr?vljanju delovnih nalog. In to eJfl dsti oreh, ki ga ni lahko streti.
•	■ -	je resnica? Gotovo to, da ra-
d>-n‘ ljudje različno delajo in da
’ i(ni nujno, da so uspehi vseh ra-n ja ^dnih ali predmetnih učiteljev ^di enakih diplom povsod lre enaki- Pa še vemo, da niso! Re-aln Sn‘ca Pa je lahko tudi neprijetna rfe Ustega, ki se manj trudi, manj raf Ve’ mani zmore in manj hoče, pa ^Pdjetnejša za tistega, ki ustvar-Ialn° dela, ne prešteva vsake mirt rju“ce> uspeva in doseže več. In ^ kaj je pri tem pravično? Vsekakor alH<T’ da pogledamo resnici v oči. te| loda ne z jezo, s sovraštvom in ^nestrpnostjo, temveč človeško in *h/azumno> Pa se pomenimo tudi o vZr°kih, zakaj so uspehi različni. to .	^ so za to tudi razlogi, ki jih
i Hje ‘reba človeško upoštevati. Zato
Da i.o _______i___ _________ _________
praksa bo v vsaki temeljni organizaciji združenega dela pokazala, koliko so trdno in dobro zastavljeni. Vsekakor jih bo treba spremljati in si sproti pomagati, da bo pot nagrajevanja po delu, spremljana z načelom človeške solidarnosti, pravična, pa tudi
samoupravna in koristna za vzgojo otrok in mladine. Včasih neprijetno dolžnost pa je treba sprejeti pogumno odgovorno. Nihče »od zgoraj«, namreč ne bo določil vrednosti dela, ki ga samoupravno organiziramo. Sami si krojimo moralo, socialistično, in ravno to je zdaj najgloblja preizkušnja naših človeških moči in zrelosti. Ne smejo nas zamotiti trenutne slabosti, spodrsljaji, neugodna doživetja ob prvih od-
ločnih rezih. Sami najbolje vemo, kaj in koliko resnično delamo. Pa še to: izkušnje imajo svojo vrednost, mnogi niso imeli formalne izobrazbe, toda mnogo so se naučili v dolgih letih med delom. Toda tudi med njimi so razlike: so manj in bolj ustvarjalni, manj in bolj zavzeti! Vse to rešiti ni lahko, toda pogumen korak smo že storili.
RUDI LEŠNIK
n1 VČ0kih’ zakai so uspehi različni.
i
Pa je potreben pogum, dobra rfera pristne odgovornosti in tudi humanosti, da resnica ne bo K/uta, temveč sprejemljiva v med-cl°veških odnosih.
— v Ponekod so se prav v zadnjem tre C,asu ljudje razdelili v tabore, ost v ^ da bi morali reševati vpra-|aj< Sanji, ali smo za razredne ali za ^■P^dmetne učitelje. Pred seboj liffl lP}ara zavzeto pismo tovarišice ko' ^aslelčeve, ki vprašuje, ali ni uči-f)0( ‘fljiea v prvem razredu osnovne 'ra' S°^e bila tista, ki je mojemu [)e\0‘roku odprla »ves svet« šolanja, ^nadaljnjega spoznavanja in iska-rna nia- Seveda, izredno pomembna 2'N učiteljica prvega razreda in že do pedagogi so trdili, da naj iW°d? elementarci le najboljši uči-Toda tudi vzgojiteljica je 10' dunes v vlogi, da odpira otroku svet. Svojevrstna je naloga vzgoji-izoteV‘ce in svojevrstne so naloge ra-e zZredne učiteljice, česar nihče ne flfnore zanikati.
Razrednega in predmetnega 3 ri Ub‘telja usposabljamo tako, da P J lrnata enako stopnjo izobrazbe, ^ n' °^a v^j°> za!o je s tega gledišča ava ^miselno govoriti o različnih e j ‘thodiščih na temelju izobrazbe.
irni k>ruS0 je sPet vprašanje, če je delo ■ na razredni stopnji zaradi moč-\ r}ejšega vzgajanja kaj več vredno ml kakor na predmetni. Celotna . osnovna šola je proces vzgajanja in izobraževanja, pa tega ni mo-8°če ločevati niti vnaprej pre-Vrednotiti. Bistveno je naloge
____ VzSajanja in izobraževanja, ki jih
N Povsod skladno z vsestranskim razvojem osebnosti potrebno podrobno opredeliti in opisati, da b° lahko razvidno, kako jih ta ali drugi pedagoški delavec bolj ali ^rnanj uspešno opravi sam in v so-—f delovanju z drugimi, ki jih je ,reba pritegniti v proces.
Zdaj so storjeni prvi koraki:
Zahtevnost dela na razredni ali predmetni stopnji
Glede na polemiko, ki se je razvila v 20. številki tega lista v rubriki »Iz naših šol« želim osvetliti nekatere dileme in s tem prispevati k reševanju tega problema. Uvodoma pa bi rad poudaril, da ne nameravam polemizirati z avtorji, ki osvetljujejo to problematiko vsak s svojega stališča, ampak bom poskušal strokovno in neprizadeto nakazati pot k rešitvi.
Zakon o združenem delu in kasnejše razprave o njem so jasno opredelile pojem delovnega mesta in delovnih nalog. Popolnoma nesprejemljivo je še naprej se sklicevati na delovno mesto in ga uporabljati kot osnovo za pridobivanje osebnega dohodka. V ta namen pridejo v poštev le delovne naloge, ki jih opravi delavec v določenem času, obsegu in kakovosti. Za vse druge oblike dela pa bo delovno mesto še ostalo, predvsem kot organizadjsko-planska kategorija.
Različna mnenja o delovnih mestih v osnovni šoli so se pojavila že pred leti, ko smo poskušali ocenjevati uspešnost pedagoškega dela. Že takrat smo ugotovili, da je odločno nesprejemljivo le delovno mesto učitelja za razredni in predmetni pouk, kajti očitno je, da se v nekaterih elementih zahtevnost dela razlikuje. Predvsem pa so to delovne razmere. S prehodom na delovne naloge pa bo tudi to vprašanje lahko zadovoljivo rešeno, seveda, če bo volja za to in če se ga bomo pravilno lotili. Menim, da bomo morali analitično proučiti vse predmete, ki se poučujejo v šoli, in jih opredeliti kot delovne naloge. Posebno pozornost bomo morali posvetiti razred-
nemu pouku, ker vemo, da je predmetov več in jih poučuje en sam učitelj.
Poleg opredelitve delovnih nalog je nujno spregovoriti še o izobrazbi ali diplomi, ki se v tej razpravi omenja. Ustrezna izobrazba, ki se izkazuje z diplomo, ne pomeni še osebnega dohodka ali vrednosti dela, ampak je le pogoj za opravljanje določenega dela ali naloge. Le-te pa vemo, da niso vedno enako zahtevne, čeprav se za nekatere res določa enaka izobrazba (ki pa še ni strokovnost). Iz tega sledi, da ne moremo govoriti o manjvrednem delu, ampak le o večji ali manjši zahtevnosti dela, ki jo pa lahko ugotovimo le z enotno metodo. Večja ali manjša zahtevnost dela, ki upošteva tudi izobrazbo, pa pogojuje tudi različno »vrednost dela« kot abstraktno kategorijo. Zaradi boljšega razumevanja zahtevnosti dela navajam elemente, ki le-to opredeljujejo, čeprav mislim, da so že precej znani.
1.	Strokovnost:
—	izobrazba ali profil poklica, delovne izkušnje, funkcionalna znanja.
2.	Odgovornost:
—	za lastno delo, vodenje, materialno in družbenopolitično.
3.	Napor:
—	umski in fizični (v tesni povezavi)
4.	Delovne razmere:
—	mikroklima in druge delovne razmere
Iz teh elementov je razvidno, da je izobrazba le del te zahtevnosti in da je za enako zahtevano izobrazbo delo lahko različno ovrednoteno. Zato lahko mirno trdimo, da imajo vsi delavci z isto stopnjo izobrazbe enak rang,
Pomembne naloge
Člani izvršnega odbora republiškega odbora Sindikata delavcev vzgoje in izobraževanja Slovenije so na svoji seji, 29. decembra 1977, razpravljali o prednostnih nalogah, ki jih bo treba opraviti v prvem trimesečju letošnjega leta. Izmed skupnih nalog, ki imajo trajnejši značaj, so posebej poudarili tele:
—	nadaljnje dograjevanje samoupravne organiziranosti šol in drugih ustanov, ki se ukvarjajo z izobraževanjem;
—	uveljavljanje delegatskih razmerij in proučevanje možnosti za oblikovanje enot samoupravnih interesnih skupnosti v šolah;
—	dograjevanje in samoupravno uveljavljanje sporazuma dejavnosti o skupnih osnovah in merilih za razporejanje dohodka in delitvi sredstev za osebne dohodke;
—	aktivnost pri uveljavljanju koncepta usmerjenega izobraževanja, oblikovanju posebnih izobraževalnih skupnosti, izobraževalnih centrov, domov za učence ipd.
Izvršni odbor je obravnaval tudi predlog, ki so ga naslovili odboru člani sekcije šolskih svetovalnih delavcev.
Sekcija šolskih psihologov, pedagogov in socialnih delavcev predlaga h gradivu izvršnega odbora Sindikata delavcev vzgoje in izobraževanja za nagrajevanje po delu v vzgojnoizobraževalnih organizacijah (objavljeno v Prosvetnem delavcu, št. 17 z dne 21. 10. 1977) tele dopolnitve:
K 2. točki je treba dodati kot predzadnji odstavek: Šolskega svetovalnega delavca: svetovalno delo, priprave na delo in drugo
osebni dohodek pa bo različen glede na zahtevnost dela.
Če pa želimo odgovoriti na vprašanje, katero delo je bolj zahtevno ali več »vredno« — na razredni ali predmetni stopnji, pa moramo upoštevati poleg omenjenega še tole:
Vsake parcialne in »ad hoc« rešitve, ki so iztrgane iz celote, ne prispevajo k reševanju problema, temveč ga še zaostrujejo. Zato mora biti način obravnave načrten in dovolj strokoven, če želimo verodostojne in uporabne rezultate. Na to vprašanje naj odgovorita predvsem analiza in vrednotenje delovnih nalog po enotni metodologiji.
Pot do te rešitve pa ni tako preprosta, kot se zdi na prvi pogled. Nesprejemljivo in družbeno nedopustno bi bilo, da bi vsaka delovna organizacija (šola) zase iskala izvirne rešitve, kajti to je primarna naloga strokovnih ustanov, skupnih komisij ali panožnih sporazumov. Vsi ti so dolžni izdelati temeljna izhodišča in metodologijo za izgradnjo celotnega sistema delitve sredstev za osebne dohodke, vendar ne v taki obliki in meri, da v posameznih okoljih ne bi mogli upoštevati posebnih interesov in samoupravnih pravic delavcev. JANEZ ŽENI
Eden je premalo
Novi način plačevanja po delu je zaostril osebno odgovornost učiteljev in močno poudaril storilnost posameznikov. Pri tem pa se lahko zgodi, da bomo nesorazmerno povečevali veljavo individualnega učnovzgojnega dela učiteljev tudi zaradi osebnega dohodka na račun učnovzgojnega prizadevanja delovnega kolektiva kot celote.
Vsi vemo, kako pomembno je delo posameznega učitelja, kako pomembna je vsaka dobra učna ura, vsaka učiteljeva beseda, kretnja, mimika, njegovo ravnanje v kaki situaciji, njegov zgled. Vse to drobno, vsakdanje delo gradi osebnost mladega človeka. Čeprav je uspešnost šole vselej odvisna od uspešnega dela njenih delavcev, ne smemo pozabiti, da je učnovzgojno prizadevanje v šoli morda bolj kolektivno kot delo v kateremkoli drugem poklicu.
Nezasluženo pohvalimo novega razrednika petega razreda, češ da ima najboljši razred, z drugimi besedami, da je najboljši razrednik, ko je znano, da je vse, kar so učenci v tej šoli doslej pridobili, delo njegovih predhodnikov, učiteljev od prvega do četrtega razreda. Enako velja tudi za prezgodaj izrečeno grajo. Sizifovo delo bi bilo naprezanje razrednika na predmetni stopnji, če bi izločili prizadevanja razrednega učiteljskega zbora. Priznati moramo, da so v vzgojo in izobrazbo osmošolca vloženi napori vseh učiteljev, ki so delali z njim osem let.
Redkokdaj se je zgodilo, da je zmogel razrednik sam rešiti težji vzgojni problem, uspeh pa navadno ni izostal, če so se zadeve lotili vsi člani razrednega zbora in so jim pri tem pomagale strokovne službe. Zato bi bilo napačno, če bi hoteli vse opraviti sami, če bi svoja izkustva ljubosumno hranili zase, če ne bi iskali pomoči kolektiva, ali pa bi jo celo odklanjali. Mislim, da so poleg razprav na konferencah o učencih še vedno veliko vredni kratki pogovori med učitelji, ko ti izmenjavajo svoja spoznanja in usklajujejo nove akcije, naj bo to v zbornici, na hodniku, celo pri malici, ali ob kaki drugi priložnosti. Ohranimo ta način tudi v prihodnje, kajti to ne samo krepi občutek pripadnosti delovnemu kolektivu, temveč omogoča tudi bolj uspešno delo.
Rezultat vzgajanja in izobraževanja je veliko odvisen tudi od notranje zgradbe posamezne šole, organiziranosti in sistema, ki tam velja. Zanj je odločilna vloga ravnatelja, njegova sposobnost za delo z učiteljskim zborom in z učenci, vloga socialnega delavca, šolskega psihologa in pedagoga, pomemben pa je tudi prispevek vseh tistih delavcev na šoli, ki niso neposredno povezani z učnovzgojnim procesom. Pogosto ne razmišljamo o tem, da je nekaj drugega biti hišnik ali snažilec v šoli, v nenehnem stiku z otroki, ali pa opravljati to delo v neki poslovni zgradbi. Ne bilo bi napak, če bi bilo tudi tehnično osebje seznanjeno s tem ali onim problemom in bi se temu primerno ravnalo.
Delovni kolektiv bo dosegel postavljene smotre le tedaj, če bo enoten v učnovzgojnih prizadevanjih, če bo usmerjal in pravilno razvijal svoje interese in ne bo dovolil, da bi nastajali spori, ki bi razbijali njegovo celotnost. To je prvi pogoj in člani učiteljskih kolektivov ne smemo nanj pozabiti.
VELIMIR BATIČ
delo z učenci, učitelji in starši.
K 3. točki: predzadnji odstavek: Obveznost šolskih strokovnih delavcev je 42 ur tedensko. V ta čas so vštete priprave ter strnjen in gibljiv delovni čas. Količino strnjenega in gibljivega delovnega časa naj določijo v skladu s potrebami šole v samoupravnih aktih. Če šola nima specifičnih pogojev, predlagamo naslednje: 30 ur strnjenega delovnega časa, 7 ur gibljivega delovnega časa in 5 ur za priprave.
Če poučuje svetovalni delavec tudi v razredu ali opravlja drugo delo iz rednega programa dela z učenci, se ta čas upošteva enako kakor za druge pedagoške delavce.
V	4. točki naj bo nov (četrti) odstavek: Šolsko strokovno delo se izvaja v skladu s splošnim okvirnim programom in v skladu z letnim konkretiziranim programom posamezne šole.
V	razdelku Struktura delovne obveznosti je treba dodati na koncu nov odstavek:
Šolski strokovni delavec
1.	Neposredno svetovalno delo
v strnjenem času	75	%
2.	Gibljivi delovni čas	15 %
3.	Priprave na delo — širše
in neposredne	10	%
K poglavju: Teze za pripravo pravilnika je dopolnjena 9. točka s temle stavkom: Svetovalnemu delavcu se zaradi raznovrstnosti, obsežnosti in zahtevnosti dela vrednost delovnega mesta lahko poveča za 50 točk.
Za sekcije šolskih pedagogov, psihologov in socialnih delavcev KATARINA GRČA, l.r. ALEŠA MEŠKO, l.r.
TONČKA ŠTUCIN, l.r.
BREZALKOHOLNI NAPITKI FRUPI V ŠOLSKIH KUHINJAH
Za šolarje je zelo pomembno, da imajo v šolskih kuhinjah na voljo zdrave brezalkoholne napitke.
Med predšolskimi otroki, učenci in študenti so sadni sokovi in druge brezalkoholne pijače zelo priljubljene, saj so bogate vitaminov pa tudi osvežujoče in prijetnega okusa.
Podjetje SLOVIN slavi letos 30-letnico ustanovitve. Za svoje kakovostne proizvode je prejelo odlikovanje maršala Tita in priznanje zlati Merkur.
Solarje je treba obvarovati alkoholizma in njegovih posledic. To si prizadeva uresničiti tudi podjetje SLOVIN, in sicer tako, da oskrbuje tržišče z bogatim izborom brezalkoholnih pijač. Strokovne komisije so z zlato medaljo nagradile SLOVIN oranžado in ribezov sok. Tudi drugi napitki so zelo kakovostni — to dokazujejo vsak dan velike količine prodanih brezalkoholnih pijač. Posebno priljubljeni so tile FRUPI napitki: jabolčni bistri sok, jabolčni mešani motni sok z dodatkom pasionskega sadeža, pomarančni mešani sok, ribezov mešani sok, borovničev mešani sok, breskov kašasti mešani sok, marelični mešani kašasti sok in pomarančni sirup. Posebej je treba omeniti gazirane napitke: Cockta, Jupi, Silver soda in Schvveppes napitki (Tonic VVater, Bitter Lemon, Dry Grapefruit, Bitter Orange).
Na šolskem sejmu, ki bo kmalu v prostorih Gospodarskega razstavišča v Ljubljani, se bodo šolski mentorji in šolarji lahko prepričali o kakovostnem izboru brezalkoholnih pijač podjetja SLOVlN iz Ljubljane, Frankopanska 18.
Podjetje SLOVIN pošilja občasno v šole svoje predstavnike, ki pripravijo pokušnjo najznačilnejših proizvodov brezalkoholnih pijač, hkrati pa boste dobili tudi pojasnila o tovrstnih napitkih in njihovi nabavi. Ob tej priložnosti bodo strokovnjaki natančno pojasnili učencem, kako koristne so brezalkoholne pijače za človekovo zdravje.
Direkcija brezalkoholne dejavnosti
.OVIN
ljubljana
100-ietnica Zi^iančičevega rojstva — 100-letnica Župančičevega rojstva — 100-letnica Župančičevega rojstva — 100-letnica Ži^ančičevega rojstva - 100-!etnica Župančiče
Veš, poet, svoj dolg?
Poezija kot doživljanje lepega. Poezija kot izpoved. Kot poetova zavezanost rodni grudi, domovini. Kot doživljajsko premišljevanje o svetu in življenju. Kot notranja nuja. In kot dolžnost. Čar praznovanja 100-letnice rojstva Otona Župančiča ima lahko tolikšen odsvit, kolikor nam je živo v zavesti ta in ona pesem iz bogate bere njegove pesniške ustvarjalnosti. Kolikor zazveni v nas nanovo pesnikova beseda, raznolika in v bogatem razponu liričnih možnosti. In še posebej: pesnikovi stihi, ki spremljajo slovenskega človeka od otroških let do zatona življenja. Malo jih je po svetu, ki so oboje zmogli s tolikšno ustvarjalno polnostjo: od vedrine otroške zvedavosti, igre, od impresivne očaranosti ob naravi, impulzivni spontanosti ljubezenskega žara, pa do iskanja filozofskega sozvočja z življenjem, naravo in s poglobljenim zorenjem v sebi, do preraščajoče zavesti skupne, narodne preskušnje, socialnega občutja, ki slednjič iz vojne vihre preraste v uporniško pokončnost in v klic za skupni' boj in svobodo. Pesniku, ki je vse življenje težil k harmoniji, je življenje naprtilo tudi dvom in bolečino, življenjske preskušnje, skozi katere se je kalil kot človek in pesnik. Jubilej bi bil zgolj pozlata, če ne bi zazvenela Župančičeva pesem v nas. To je čas, ko znova razpoznavamo poeta, odkrivamo pozabljeno in še nepoznano. Kakor je s stihom Veš, poet, svoj dolg? meril sebi in drugim dolžnost umetniške osveščenosti, tako se je zapisal v čas in prostor, ki ga je njegovo pesniško darovanje preseglo. Če se tako odzovemo bleščečemu zvenu Župančičeve lirike, potem je Župančiču posvečeno leto tudi naš jubilej.
MENI SE HOČE...
Meni se hoče širokih ravnin in svobodnega obzorja, meni se hoče mogočnih višin, vladajočih zemlje in morja.
Meni se hoče čarobnih moči in neba, ki se koplje v zarji, in goščav, kjer hrupa človeškega ni, in v vrhovih vale se viharji.
In viharjem bi dal svoje črne strasti in v morje bi potopil bolesti, da mi duša očiščena v soncu živi, polna jasne, ponosne zavesti!
Teoretik ti hodi s svojimi merami in vaganti med gibkimi lepotami sveta in duha, in mu niso lepote, dokler jih ne potrdi njegova toga shema. Z metrom operira, ritma ne čuti; od zunaj polaga merilo na to, kar se da pojmiti samo odznotraj, z intuicijo sočutja in sožitja. Kako naj pojmi abstrakt-než ritem, prvotni pogon in zagon, iz katerega je poteklo, v katerega se toči vse živo božje od sonca in planeta do srca in pesmi, ko pa stoji izven njega? In samo z intuicijo, v sočutju in sožitju z ritmom, moreš romati skozi stvari in tuje duše in značaje.
Ritem in metrum
SEBI
Kličeš, drevo, mladoletja? Cvetja, petja z drhtečimi prsti, v mrazove prosečimi kličeš, drevo?
Hočeš, srce, razodetja, hočeš razvnetja ponosnega? Dvoma dovolj neizprosnega ti je, srce?
Stoj, ko drevo brez zavetja! Višji si, bolj te pretresa vihar, višji si, bližji nebeški ti žar, dalj gre oko...
Prešerna ljubiti pa se pravi ljubiti lepoto in resnico in pravico; ljubiti slovenstvo brez šovinizma in ljubiti človeštvo in vse narode brez hlapčevstva in poniževanja; enak z enakim. Prešeren ima svojo visoko knjigo, ki govori o človekoljubju, o bratstvu vseh narodov, nam je pridobil pravico stati v krogu kulturnega človeštva kot majhen, a ne brezpomemben člen.
Beseda o Prešernu mariborski mladini
VERZI
Kadar sem poveseljačil, rekli so mi dekadent, kadar sem se predrugačil, rekli so mi dekadent.
Dekadent si, če preklinjaš, in če moliš, dekadent; dekadent, če se spreminjaš, če stojiš, si dekadent.
Vidiš — to so naši stari: ker si mlad, si dekadent.
S poprom in soljo skopari, pa ne bodeš dekadent.
Pred mladostjo se postaraj, pa ne bodeš dekadent, a sicer še tak gomaraj, si in bodeš dekadent.
V slovenščini je shranjena vsa skrb in gorečnost naših reformatorjev, ves up in strah Prešernov, vsa šegavost mladega Levstika in grčavnost njegovih poznejših let, eleganca Stritarjeva, otožnost Gregorčičeva, borbenost in tišina Cankarjeva, jecljanje Aleksandrovo, melodioznost Kettejeva. Strune vseh teh morajo brneti v tebi, ako hočeš slovenski besedi dati vso polnost in sočnost pravega občutja.
Pismo o slovenščini na odru
zala se je v borbah zoper nasilje, prinesla nam je svobodo, in novi svet in novi red na njem bo poverjen njeni skrbi. In to je velika naloga, prav tako važna kakor vojskovanje. In neogibna potrebna priprava nanjo je učenje, učenje, učenje. Večji od mene so izrekli to vodilo in zapoved.
Poročila, pisma, pogledi
Franc Bemeker: Oton Župančič
gledati v najstrašnejše prepade, prek katerih mora človeštvo na svoji poti v bodočnost, in ker ga ne potare in uniči spoznanje, da je Zgodovina naroda neprestana, zagrizena in neusmiljena borba z mračnimi silami zla, s tiranijo, nazadnjaštvom in izdajo, ki ga vklepajo v verige in mu ne dajo dihati. Res, da se oglaša iz te pesmi tudi dvom in obup, toda dvom in obup vzvišene in krepke duše, ki je bila in je ostala zdrava, da se strup ni mogel dotakniti njenega jedra; nič ne more omajati čvrste vere in zavesti, da nekoč vendar mora zmagati pravica, pa četudi šele za neko daljnjo poko-lenje.
Skrb in bojazen za jezik razumništva, ki preveč brede po tujih vodah in zanaša v domačo govorico ne le tuje izraze, temveč tudi tujega duha. Z neprestanimi nevarnostmi se ima otepati naš časnikar, ki je prečesto odvisen od neslovenskih in neslovanskih izvirnikov; ako ni jezik čvrsto podkovan, se kmalu izbosi in ne presaja več misli in duha, marveč preklada besede kot polena.
MARŠALU TITU za rojstni dan
Vojsko je ustvaril iz nič, prešinil jo z duhom je novim, da bila mu je v roki blisk, ki sine, udari, izgine, povsod pričujoča kot zrak in vedno nevidna kot veter.
In ljudem se je v sanjah prikazoval jahač na belem konju, ki pred njim se na daleč razmikajo vrste sovražne.
ja
U,
Zdaj v miru se kaže njegov nam junaški lik. Neprenehoma snuje, in kadar s preprosto besedo osvetli položaj, sedanjost prelije v bodočnost; in kot na ukaz prostovoljno krog njega se zgrinja
g(
Zi
je
n,
'S
tu
Č£
se strinja v strumne brigade kipeča mladina.
delovno ljudstvo,
»Govori, in kladivo naše povzelo bo tvojo besedo, po zemlji naši jo pelo, jo neslo na vzhod in zapad in vero budilo v vse lepšo podobo sveta.«
Naš jezik v novi dobi
majna vera v bodočnost — vse to je ujeto v knjige in spravljeno nam in potomstvu v potrdilo in bodrilo.
■ Za teden knjige
Mladosti čaša, polna preobilja Z opojnostjo, čarobo sladkih sanj — kako prenesti s šibko jo roko varno do cilja, ko en sam spotik, en sam 'tresljaj lahko jo že razsuje! Iz Veronike Deseniške
OTON ŽUPANČIČ V POGOVORU Z IZIDORJEM CANKARJEM Meni je poezija izliv neke napetosti v človeku. Ta izliv je tem bolj krepak, tem bolj v zvezi z življenjem, tem več globin in več širin odseva, in čim intenzivneje je poet Živel z umom, voljo in strastmi'
Kritiki in esteti
Knjiga je najzgovornejša priča, da se narod zaveda sebe, da živi, da hoče živeti. V njej je ohranjena
o Župančiču
IZJAVA
Dokler pravica je ob tla teptana, resnica brez sramu zasramovana, dokler laž, verolomstvo je v časteh, dokler svobodo ljubiti je greh;
dokler visoki netijo razdor, svetniki pridigajo bratomor, ljubezen kot desetnica brez doma od vrat do vrat za črno skorjo roma;
dokler nasilstvo in izdajstvo vlada, ponos, moštvo kot piškav sad odpada dotlej v temnico smradno sem zaprt, in od življenja ni mi hujša smrt.
JOSIP VIDMAR
Veliko vznesenega hrepenenja, ki dviga tega duha, meri v daljine, jasnine vedre. V njegovi pesmi se neprestano razgrinjajo in širijo daljna, visoka, jasna prostranstva. Bodisi kadar poje o očeh kondorja — o te oči, v višinah čarajoče, bodisi kadar govori sebi, čigar pogled sili v daljine. Njegovo hrepenenje plava kvišku in toži o zvezdah svetlih, nedosežnih, o sinji dalji, o jasnini, ki je tako daleč. Njegov divji upor zoper demone noči kipi navzgor.
Župančič sedemdesetletnik v delovni sobi
Župančič je nedvomno popolnoma izviren človeški pojav tolikšnega formata, kakršna sta v našem slovstvu samo še Prešeren in Cankar. Kajti zdaj, ko gledamo na celoto, je ono naše razlikovanje človeka od umetnika v tej osebnosti odveč in obe polovici te bitnosti se morata strniti v enoten človeški lik, ki je čisto poseben osnutek in zamisel onih moči, ki ustvarjajo človeški rod.
Seveda je važna sestavina Župančičeve fantazije tudi tema, toda to nasprotje luči se pojavlja v njegovi poeziji ravno samo kot nujno potrebni kontrast in ne kot pravi življenjski element njegove domišljije, skratka, kot nasprotje, poleg katerega šele pride sleherni pojav do popolne izrazitosti. Njegov element je samo luč, ki se v svojih tisočerih oblikah pojavlja najmanj v dveh tretjinah vsega njegovega pesniškega gradiva. Literarne kritike (1934)
IVANU CANKARJU
Zakaj ti si bil človek notranjosti in sanj. Pri nas pa si še vedno nismo v svesti, da umetnikove sanje niso sanjarije, puhle, v zraku viseče, nego da so poslednja resnica in najgloblja modrost, dp katere more narod pronikniti. In da so njegove slutnje, češe tako motne, komaj pd daleč uzrte, z jecljajočim jezikom izrečene, prav tako zanesljive vodnice v bodočnost, kakor vsi drugi kažipoti človeškega duha.
TELESA NAŠA
Telesa naša — vrči dragoceni, v njih shranjena vsa dediščina davnin; peko nas v prsih šoki njih ognjeni, kipeča sla radosti, bolečin.
Vzgon bitij nerojenih kri nam polje, življenja njih, ki bodo, rije v nas, in kal s kaljo se za prvenstvo kolje, bodočnost oblikuje svoj obraz.
Nje volja je močnejša nego naša, in vkup nas biča. ženo in moža — preklet, kedor voljan je ne prenaša, sam se izobčil je izmed sveta.
narodna preteklost, naša usoda, kakor se je preoblikovala iz stoletja v stoletje. Živa in čista beseda naših največjih mož, njih misli in čustva, njihova pretresenost pred veličastnostjo svetovnega dogajanja, skrb in bolečina, njihov pogum, njihova borba in neo-
OB STOLETNICI GORSKEGA VENCA Junaška in še enkrat junaška pesem! Ker poje o brezprimer-nem junaštvu v borbi za svobodo in lepšo usodo domovine in vsega sveta, in ker se pesnik ne boji po-
Sklepi, načrti, obljube, velik razmah ustvarjalnosti. Dane so bile slovesne obveze. Ena najlepših pa, od katere si je obetati največ koristi za bodočnost, je obveza, da se bo mladina tudi z vso vnemo učila. Verjemimo ji: izka-
FRANC ZADRAVEC Kar je Ivan Cankar na začetku tekočega stoletja opravil v slovenski prozi in dramatiki, je Župančič opravil v poeziji: revolucijo slovenske pesniške besede in oblike. Biti revolucionar v pesniški besedi pomeni zbrisati z nje literarnost in na temelju narodne govorice in praoblik ustvariti nove besede, starim pa izvabiti nove estetske in pomenske odtenke. Župančič je z izjemno jezikovno intuicijo opravil to delo na podlagi belokranjskega in centralnih narečij. Renesansa slovenske pesniške besede in njene vitalnosti pa se je izvršila v takih često svobodnih pesniških oblikah in mnogih prostih ritmih in verzih, da imamo na črti treh pesniških zbirk Čez plan — Samogovori — V zarje Vidove tudi novo poetiko slovenske lirske pesmi.
Zgodovina
slovenskega slovstva 5 — Nova romantika in mejni obliki realizma (1970)
JOŽA MAHNIČ Župančič se pri prevajanju ni oklepa suženjsko posameznih besedi; nasprotno, mesta, ki niso bistvena, včasih celo izpušča. Zi njegovo prevajanje je značilno, da kongenialno poustvarja predvsem duha tuje umetnine, ti sicer s specifičnimi izraznim-sredstvi slovenskega jezika. Zate odlikuje njegove prevode na en strani živa vsebinska neposrednost izvirnika, na drugi pa sočnost domačega, slovenskega izražanja. Kadar mu splošni slovenski besednjak ne zadostuje, se zateka v svoje belokranjsko narečji ali pa sam tvori nove izraze.
JOSIP VIDMAR	s
Župančič je pesnik bodrosti, z poguma in radosti. V tem je tako ti izrazit, da je Cankar priporočal „ naši kritiki, naj pokaže, kako ji v »najmlajša generacija vsa prepo- ^ jena z njegovim duhom samozo- n vestne moči irt zaupanja v življa k nje«. Danes je mogoče trditi, da ji ravno Župančič vsaj deloma prebudil in razvil med Slovenci tisti C moralne energije, ki so jim bile V s drugi svetovni vojni potrebne, S n čimer je izpolnil veliko zgodovin- k sko misijo.	*
d
Župančič je stopal po svetu ve- r-selo in zanosno, čutil se je vame- s-ga, zaupal je moči, ki ga je vodila. 11 Nasprotja usode je premagoval l d odločnostjo in trdnostjo. Melan- Z holijo je poznal samo v časih, ko » mu je srce onemelo in morda še, v ko se je bližal zadnji postaji svojega življenja. Toda še takrat jo ji . premagoval s prekipevajočo lju- b beznijo do življenja in sveta. Bil ji c globoko čuteč, poln duha ih fan- s tazije, hkrati pa bi se moglo govo- v riti pri njem o nekakšni naivnost- u srca, ki ni poznalo skepse in zdva- j janja, marveč preprosto in zaup- s Ijivo vero v svet, v njegovo resni- 0 co, vase in v svoje poslanstvo. Slovenske razprave 1970
8
Evropsko kvalitetna je pri v našem pesniku posebej njegovi s, oblikovalna sila: adekvatnost ir k niansiranje izraza, sugestivnost o metaforičnih zvez, ritmična raz- n gibanost in muzikalno bogastvo h verza. Tu Župančiča med Slo- p venci doslej nihče ni dosegel in gi p verjetno tudi ne bo, ker bi stop- v njevanje njegove oblikovne sili pomenilo že prehod v goli forma- ^ listični artizem.
Oton Župančič 1955	1
e-«
'
Vinica ima šolo sredi življenja
Z ljudmi, pokrajinami in njihovimi posebnostmi je tako kot z gorami — ali te osvojijo takoj ali pa se jim raje odpoveš...
Najbrž je bila tista sreda, 23. januarja, pred sto leti, vsa bela, tiha in mirna pod globokim sne-Som. Takrat, sredi zime, ko je čas Za kaj drugega kot za kmetovanje, le dala Bela krajina Slovencem Oajbolj zvočnega poeta, najbolj lgrivega otroškega pesnika, virtuoza besede — Otona Županči-ca. Po sto letih od tega dogodka
najmanj rodovitna, a naseljena. Če je reka še tako čista, turisti je še niso odkrili. So pa vse možnosti za kmečki turizem. Programa nimamo. Nujno potrebujemo tovarne. Brez skrbi, program varstva okolja je čvrst in lepota naše reke zagotovljena. Tovarne, ki so dlje kot 20 kmodsredišča Vinice, ne morejo zaustaviti bega iz teh
N°vo tovarno v Vinid Novoteks je odprl ravnatelj osnovne šole ^nton Troha z učend. Delovni kolektiv je tako izrazil namen novih , "elovnih mest in dal priznanje šoli za poklicno vzgojo.
ti S<! Z-me druSačne, a nihče še ni ra-■0 Z °^tl zakaj. Po petdesetih letih je ■ I tudi pesništvo drugačno. V pri-:e "terjanju se srce, ki je oboje doži-o- le!°’ vendarle sramežljivo nagiba v	s koreninami v naši do-
"lačiji. Toda to je že privatno raz-
jt *Q*--
e' Gričevnata lepotica onstran tl Gorjancev je to pot presenetila s V snežno tančico — »pesem srebr-S uih in pesem zlatih valov« —in je n' yjub januarju obetala pomlad. 'Se do Vinice sem znova občudovala pridnost tega ljudstva: te-e' rus as te njive zorane čakajo e- semen, lehe vinogradov s klicaji i>. trtnih kolov obetajo dišeče groz-i dje in žlahtno, svetu in domu i- Znano žametno črnino — :C »shrambe mu polniš in vina mu e, vračaš za znoj«, r
j<
•i-
i1

o-
sli
3-
3'
li-
ni
e-
n-
U
o,
f
it
ri-
te
C'
a-
Vinica je po velikosti tretja krajevna skupnost črnomaljske občine. »Toda ima najmanj zaposlenih: komaj 16%. Želimo jih vsaj30%. Prostora imamo za 50 uspešnih kmetij.« Tako se je začel Pogovor z ravnateljem osnovne šole Vinica Antonom Troho. Podatek je izzvenel kot spoznanje vZgojitelja. Podrl mi je vse ro-rnantične načrte o zbiranju gradiva za reportažo o šoli v Župančičevem rojstnem kraju. Saj, kaj naj reče oče Cicibanu, ki sprašuje °b uri svojega časa, o kolesju tiktakanja resnice? —»Izmeri daljo ‘n nebesno stran!« — Zato vendar pride Ciciban v šolo, da mu vZgojitelj pokaže najuspešnejše Poti v življenje. Odločil se bo sam. y tem je Belokranjec enako samosvoj kot vsak drug Slovenec — Zrasel iz revščine, trpkega pridelka, občutljive samote, iz zagrizene hotenosti: »pa so srca tiha in močna, njihov ponos je brez besed...« — Je neka različica med osnovo: imeti ali pridobiti...
n' Okrog šole se pojavljajo sku-Ptnice otrok. Žubori otroški r smeh, a še vedno previdno zamre, ko zagleda tuj obraz. Samo poteze ostanejo odprte vtisu in pogledovanje je oprezno. Najbrž P vtdi tukajšnji otrok v teh prebli-skih več kot mestni. Kajti ta živi v i/i hrupu. V Vinici in še posebno okrog šole, ta stoji na zelo pri-Z' mernem kraju, je še mir. Mir de-’0 lovnega dopoldneva, ko lahko T Poslušaš s srcem, dobrodejen za V Prišleka, morda dolgočasje za 3' vsak dan...
It
j. » Vinica ima radij 15 in več kilometrov. Ob Kolpi, s katero me-Pmo 40 kilometrov, je zemlja
krajev. Kajti kdor vstane ob pol štirih — »od štirih do ene, od osmih do treh«... —da ujame na Vinici avtobus ob petih, bi se lahko vrnil domov čez slabih 12 ur, a počaka na avtobus ob brizgancu tu in ob sendviču tam ter zapravi tako še dve uri. Kdo bi mu meril in zameril, če prinese ob mesecu domov malo ali nič, saj
Iz src rasto v srca mostovi — knjiga s 6.000 pismi, ki so jih zbrali člani krožka OZN za svojega ljubljenega maršala Tita.
odplačuje tudi tak ali drugačen dolg. Zračunali so si, da je gospodarneje oditi v tujino. Žraču-nali. —»Mate, jo, moj Mate!... jih nikoli več k tebi ne bo?«
S šolskega dvorišča vidim zeleno, mirno reko. Šumi slap — jez, ki ga ne vidim. Ob šolskem igrišču je parkec — poletna učilnica. Zdaj počiva. Vetrnica miruje. Tudi zmaj — pošast iz korenine in kamniti kuščar v travi, bela od slane, sta otrpla in nič pravljična.^
»Tovarna mora biti tu. Na ozemlju krajevne skupnosti. Eno Že imamo. Novoteks. Razširili jo bodo. Dela bo še za 600 ljudi. Tudi Iskra, ki ima veliko posluha za približevanje dela ljudem, nas ogleduje z zanimanjem. Center strokovnih šol, ki ga pričenjamo graditi v Črnomlju, bo sicer zavrl nameravano povečanje viniške šole, a nič zato. Važno je imeti kruh doma. Važno je imeti možnosti za srečo. Šolniki upamo, da bomo že letos začeli z zelo sodobno poklicno vzgojo: dogovarjamo se, da bodo učenci opazovali in kaj malega pomagali kar na resničnih delovnih mestih: dve
uri pri poštnem okencu, pri odpravi in sprejemu paketov, si ogledovali poštarjevo delo, kako je v pisarni krajevne skupnosti, pri gasilcih in še kje. Morda se nam bo posrečilo dobiti v šolo tudi kak stroj iz tovarn, ki nastajajo. Učence bi radi že v šoli pripravili za prihodnje delovno mesto in jih resnično poklicno vzgajali.«
Šolski hodnik je okno v svet. Reprodukcije svetovnih mojstrov risbe in barve so kot želja ob obetih številnih diplom. Stoli ob mizicah vabijo k revijam. Svet je odprt. Možnosti je veliko. Izbirati je težko, a z izbiranjem ni danes nikomur prizaneseno. Odločitve so usodne, a nujne.
»Kmetom so traktorji prinesli lažje delo, dobička pa še ne. Rešitev vidijo v kmetijski zadrugi. Kako naj kmetujejo, kaj naj pridelujejo, naj jim pove strokovnjak. Biti mora tako uspešen, da ga bo mogoče plačati iz dobička, tak je sklep sestanka. Z izboljšano Živinorejo in pridelovanjem vrtnin za Belsad bi precej povečali dohodek 71 odstotkom prebivalstva, ki jim je kmetijstvo še vedno glavni dohodek. — »Sveta si zemlja in blagor mu, komur plodiš«...
Noben šoloobvezni otrok ni v Nemčiji. Zdomce so prepričali, da so jih pustili doma. Sola je prevzela skrb za njihovo vzgojo bolj kot marsikje drugje. Izseljevanja je že precej manj. Tudi učenci ne groze več s sanjami o Novi Zelandiji, Avstraliji, Ameriki... »Kljub temu smo imeli pred desetimi leti na viniško šoli 486 otrok, letos jih je 256, torej kar 230 manj. Še drugače povem: namesto običajnega vpisa sto otrok letno se jih je letos vpisalo v prvi razred 14 (štirinajst). —»Jerala je gledal predse in si mislil: Prekleto, prekleto! — Ni čudno, da nam nobenega otroka ne uspe obdržati doma. Bistri so, prilagodljivi in sposobni.«
Premagana grenkoba je v glasu Antona Trohe. Najbrž se je ne zaveda. Ni obsodbe. Toda tudi zadovoljivega odgovora zanj osebno ne slišim v tonu njegovega glasu. Kar 14 njihovih učencev se je lani vpisalo v pedagoške šole. Vsi učitelji na šoli so ustrezno strokovno usposobljeni. Tudi stanovanja imajo. Lepa šola je sicer premajhna, pravijo, za celodnevno, a se vseeno pripravljajo nanjo. Menda ne bodo postali odvečni tudi vsi ti aktivni učitelji, ki so srce razvoja krajevne skupnosti?! Žarčijo novo pedagoško misel v slovenski, jugoslovanski in celo svetovni prostor s klubom Organizacije združenih narodov. Povezani so s 46 družbenimi organizacijami in društvi. V šoli je magnetoskop. Interna televizija. Metode dela z besedilom, demonstracijo in laboratorijske vaje niso novost. Otroci delajo samostojno, skupinsko in v dvojicah. Pri rednem pouku uporabljajo grafoskop, televizijo in radio. Pogozdujejo. Sami vzdržujejo okolico šole. Sposobni so dela v ilegali. Pouk v desetih skritih učilnicah je potekal po vojnem načrtu. Skoraj v vsako družino prihaja vsaj en mladinski časopis. — To ni vse. Je le grobo naštevanje dejavnosti šole, ki je osnovna za učence in kraj v najplemenitejšem pomenu te besede. In še to: v občini Črnomelj ustanavljajo skupnost osnovnih šol. Predsednik iniciativnega odbora je Anton Troha.
Nekateri živimo s predstavo urbaniziranega kraja. Iz zavesti so nam ušle domačije na samoti sredi izkrčenih brezovih gozdov in na odmaknjenih robeh. Dragocene so, ker klije življenje tudi tam. — »Zimzelen pod snegom...«
Mehko se zvija asfaltna cesta v višine sneženih Gorjancev. Že od jutra imamo sonce v očeh. Vinica se pripravlja na proslavo obletnice rojstva Otona Župančiča. Koderkoli je hodil, vračal se je »in pil nje prelesti in pil nje bolesti«. Pričakovali ga bodo Cicibani, svojega pesnika, in mu povedali »iz veka v vek, iz roda v rod krvi gre tek, duh išče pot« —»saj okrog in okrog prostost šumi. Vseobsežna je, neizmerna...«
JOŽA ZAGORC
SANOLABOR
p.o.,61001 LJUBLJANA, CIGALETOVA 9
TRGOVSKO UVOZNO PODJETJE, MEDICINSKI INSTRUMENTI, APARATI OPREMA ZA BOLNICE, LABORATORIJE IN LEKARNE
TELEFONI: 317535, 311540, 311260, 317355
ŠOLE.
izdelki našega podj'etja so zelo primerni za opremo osnovnih, srednjih, višjih in visokih šol
IZ SVOJIH ZALOG VAM PONUJAMO:
LABORATORIJSKO OPREMO:
ZA POUK BIOLOGIJE, KEMIJE IN FIZIKE
•	pohištvo
•	aparate
•	steklovino
•	kemikalije
•	pribor
POTREBŠČINE, POSEBEJ ZA ZDRAVSTVENE ŠOLE
•	zaščitna sredstva
•	tekstil in obutev za vse profile zdravstvenih delavcev
•	učila za pouk nege bolnikov
•	instrumente za pouk biologije in anatomije
SREDSTVA ZA CIVILNO ZAŠČITO
•	omarice za prvo pomoč
•	torbice za prvo pomoč
•	komplete za dezinfekcijo in dekontaminacijo
Naročila pošljete lahko po pošti ali pa jih oddate osebno v naši trgovini.
Blago dostavljamo enkrat tedensko v večje kraje Slovenije s svojim kombijem, v odročne kraje pa ga pošiljamo po pošti.
Informacije dobite v naši trgovini po telefonu ali pismeno.

B ‘5 ' ^
IZDELUJE PO SVOJIH IN TUJIH PROJEKTIH:
#	jeklene nosilne konstrukcije za visoke gradnje
#	žerjave in žerjavne proge
#	jeklene cestne mostove
#	vrata, okna in predelne montažne stene v posebni secco izvedbi
#	balkonske in stopniščne ograje
#	regale za skladišča
#	ventilacije ter žaluzije in druge ključavničarske izdelke
RADIO IN ŠOLA
Počitniške oddaje
Tako kot vsako leto bomo tudi letos med zimskimi počitnicami ponovili nekaj starih, že skoraj pozabljenih oddaj. Marsikatera izmed njih ni »čisto šolska« in je torej kot nalašč za poslušanje med počitni-	
cami. Iz arhiva smo izbrali tele:	
f 23. jan.: Miloš Crnjanski — Roman o Londonu	N H. program
24. jan.: F. Bevk — Pastirci	I. program
24. jan.: Radirka, svinčnik in pero	II. program
25. jan.: Kam in Tam (vietnamska pravljica)	II. program
26. jan.: Pavliha se ogreje	I. program
27. jan.: S. Makarovič — Miška spi	I. program
27. jan.: Tolstojeve pripovedke	II. program
30. jan.: Makedonski roman	II. program
31. jan.: Kako so naši pradedje tlačanili	L program
31. jan.: Lublanske Novize	II. program
1. febr.: Lepotica s Pokljuke	II. program
1. febr.: Socialna neprilagojenost	L program
2. febr.: Pajac in Peter	L program
2. febr.: Grdi mali raček	II. program
3. febr.: Tik-tak	I. program
3. febr.: Snežec	II. program
V		)
RADIRKA,
SVINČNIK IN PERO
Avtor oddaje Frane Puntar je z veliko fantazije ustvaril radijsko pravljico in z njo spodbuja odrasle pri delu z otroki.
»Nekoč v davnih časih je bilo, je od Lune sem prikolovratila ogromna radirka. Zadela je ob Zemljo, da se je vse streslo, se kot Žoga odbila od nje pa spet padla nanjo, odskočila ter po tisoč vse manjših in manjših skokih in skokcih obležala vrh zelenega griča. Mesec in dan je počivala, potem pa se je ozrla s hriba navzdol in se zadovoljno zahehetala v tolsti podbradek. Tam spodaj je dremala prelepa dolina z modrim potočkom in zeleno belimi hišicami. Zelena so bila okenca,
rdeče strehe, beli zidovi. Kot skala, ki se utrga z gore, se je radirka pognala navzdol in, glej, koder se je kotalila, povsod je ostal za njo samo siv kamen.
Kje je prelepa dolina, kje potoček, kje hišice? Kje so drevesa, rože, metulji, kam so odplavale ribe, žabe, raki in gosi? Travnata preproga je izginila, črički so utihnili, kobilice ne skačejo več s travne bilke na travno bilko. Prišla je ogromna radirka in spremenila deželico v mrtvaško, sivo puščavo.«
In potem?
Potem spet vse znova: s svinčnikom, barvicami in peresom in z otroško pesmijo. Zemlja je spet lepa.
Oddaja je kot nalašč za počitniške dni, ko lahko otroci rišejo in barvajo, ne da bi jih preganjale šolske skrbi.
France Bevk:
Pastirci
Radijska priredba Pastircev, ki so nedvomno eden izmed najbolj toplih prikazov otroškega življenja, skuša kolikor mogoče neposredno in skladno opredeliti bistvo Bevkove pripovedi, hkrati pa biti ilustracija celotnega dela.
KAM IN TAM — VIETNAMSKA PRAVLJICA
Motivno je ta pravljica zelo podobna Pepelki, vendar pa je zrasla in se oblikovala v čisto drugačnem svetu, zato bo nemara primerjava še toliko lepša. Vendar pa otroci pravljico laže doživijo, če jim kdo pove, kaj je budizem: vera, ki uči, da se človek večkrat rodi in doseže blaženost — nirvano. S takim verovanjem se namreč srečamo v pravljici, kjer dobra Tam zaradi mačehe in njene hčerke Kam doživi mnogo hudega, a se vedno znova rodi: kot zlata ptica, kot drevo, kot plod thi in nazadnje spet kot prelepa deklica.
PAVLIHA SE OGREJE
Oddajo smo uvrstili v počitniški program zato, ker je ta čas najbolj primeren za igre z lutkami. Ker vsi učenci nimajo lutk, smo v oddaji opisali tudi postopek izdelovanja lutk in pripravo lutkovne igre z najpreprostejšimi sredstvi. Oddaja govori o dedku, ki je na klopi našel lutko. Bila je bolna in mraz jo je tresel. Odnesel jo je k babici, ki jo je pozdravila. Lutka —Pavliha —doma zaživi, vendar ji je dolgčas, zato si želi
Ženico Marjano in prijatelja Kljukca. Dedek in babica sta želji ustregla in ko so bile lutke narejene, sta vnučkom zaigrala tako, da so se vsi nasmejali do solz.
Oddajo je napisal Frane Puntar.
PAJAC IN PETER
» Vse kar je prav, ampak nekje je le razlika med otrokom in pobalinom,« pravi v svojem besedilu avtor oddaje. Gre namreč za problem, kako vzgojiti v otroku čut, da ve pravo mero, prek katere ne sme, če hoče ostati dostojen, tovariški, obziren. Otrokovo vest predstavlja v oddaji pajac, nepomembna lutka. Peter sicer že hodi v šolo in nagačena lutka ne more uravnavati njegovega dejanja, vendar pa mu je lutka, ki jo ima iz otroštva, spomin ob njegovih drobnih pregreških (če so domači zvedeli zanje). Kot otroka so ga starši namreč navadili, da je pajac »izginil«, če je ušpičil kakšno nerodnost. Brez plohe besed so ga opozorili, naj gre vase in se popravi.
Tokrat gre v oddaji za Petrovo »junačenje«. Andrej je nov v razredu, ni eden tistih, ki se na mah uveljavijo in v razburjenosti še jeclja. Peter ga noče sprejeti v svojo skupino, smejejo se mu in še natepejo ga povrhu.
Tu se zgodba zaplete. Deklici, ki sta zbežali z Andrejem, srečata Petrovega očeta in ta z vprašanji privrta do dna.
Peter pride domov s tesnobo in ko vidi, da je tudi pajac izginil, se tesnoba v njem še poveča, vendar pa mamino zasliševanje vzdrži. Pajac ga v sanjah popelje med prijatelje, ki ravnajo z njim še slabše, kot je ravnal on z Andrejem.
Potolaži ga mama in se z njim pogovori. Peter spozna, da se je zelo grdo vedel in da imajo vsi ljudje napake. Najvažnejši pouk pa je tale: napaka — takšna ali drugačna — še ni cel človek. Še najmanj, če je nisi sam kriv.
LUBLANSKE NOVIZE
V	oddaji smo predstavili nastanek prvega slovenskega časnika, njegovega ustvarjalca Vodnika, mecena Zoisa in čas, v katerem so Novize nastale.
Ta čas preporoda na Slovenskem je izredno zanimivo obdobje slovenske zgodovine tako v gospodarskem kot v duhovnem pogledu. Pojavljajo se prva pomembnejša prosvetna besedila, razvija se slovensko kmetijstvo, to je čas Napoleonovih reform in Ilirske province.
V	oddaji je poleg prikaza Vodnikovega časnikarskega dela zbranih tudi nekaj zanimivih novic: o pripravi za odganjanje ponočnih tatov, o balonu, o cepljenju koz pa tudi o prihodu Francozov v Ljubljano in podobno.
GRDI MALI RAČEK
Oddaja obravnava problem skupin, ki mnogokrat odklanjajo posameznike, izjemne po videzu, vedenju in drugih lastnostih. Ni nujno, da je posameznik, ki ga skupina odkloni, slab, nesposoben, manjvreden. Posamezniki, ki jih skupina odklanja zaradi kakšne lastnosti, po kateri se razlikujejo od večine, imajo lahko sposobnosti ali lastnosti, zaradi katerih jih druga skupina, v kateri so te lastnosti cenjene, postavlja na prvo mesto. Ta problem odklanjanja posameznika je pisateljica Ela Peroci izpeljala iz Andersenove pravljice Grdi mali raček.
SNEŽEC
V tej oddaji bomo poslušali pesem Snežec (Šolske pesmice, Gallus, Mladinska knjiga), spoznavali jo bomo analitično po elementih: ritem, melodija, besedilo, oblika.
MIŠKA SPI
knjiga.
Posamezne zgodbe iz te zbirki bo v oddaji pisateljica tudi sami prebrala.
Psihološko pretanjena okvirni Zgodba o razvajeni mišji princesi ki ji ni pred spanjem nikdar do' volj pravljic, je imeniten okvi’ iskrenim in svežim, prešerno razigranim zgodbam. Kot bo čutil tudi v nosi oddaji, je izrazih predvsem avtoričina sposobnost, da zaživi kot neposredna pripovedovalka. Tako ima to njenO delo velik odmev v bralcu in poslušalcu.
TIK — TAK
» V zlati skrinji mlin droban, teče, teče noč in dan.«
Avtorica Mira Voglar je napisala glasbeno pravljico o mesti Tik — tak, v katerem so živeli sami urarji, na ulici pa si lahko celo srečal koga, ki je peljal uro na sprehod v otroškem vozičku. Najimenitnejša je bila ura Muzika, ki je stala sredi parka in jo ji bilo slišati in videti povsod. Najbolj zanimivo pa je bilo, da ji igrala trikrat na dan in je zaigralo vsakokrat drugačno skladbico. Zjutraj je vsakogar prebudila, zvečer ob osmih pa je prebivalce uspavala. Ob teh pa je zaigralo skladbico, ki je imela tako moč, da med poslušanjem nihče ni mogel mirovati.
Ob koncu oddaje znajo poslušalci pesem:
Tik tak, tik tak, tik tak, tik tak.
Kadar zlato sonce sije in je beli dan, neutrudno ura bije, tik tak, tik tak, tik tak, tik tak.
Tik tak, tik tak, tik tak, tik tak.
Ko ponoči vse miruje v lepem svetu sanj, neutrudno ura čuje:
Pisateljica Svetlana Makarovič
je za zbirko Miška spi dobila Levstikovo nagrado, ki jo podelijo tik tak, tik tak, najboljšemu izvirnemu leposlov- tik tak, tik tak, nemu delu pri založbi Mladinska bim, bim, bam.
ARMAbA SMO VSI
Obrambni vzgoji še večji poudarek	^ ^
Učenci in učitelji osnovne šole Janko Premrl Vojko s Črnega vrha nad Idrijo so ob koncu lanskega šolskega leta prvič organizirali obrambni dan šole. Pravijo, da je uspel, saj so se veliko naučili in si pridobili novih izkušenj. Zato bo letošnji obrambni dan še boljši, še popolnejši. Ob tem je član aktiva zveze rezervnih vojaških starešin v šoli OTON COLJA še posebej poudaril:
»Že pripravam na prvi lanski obrambni dan v naši šoli smo posvetili veliko pozornosti. Vsak učenec je bil natančno seznanjen s celotnim načrtom obrambnega dne. Povedati je treba, da so pri pripravah na obrambni dan prizadevno sodelovali tudi učitelji.
Vsako akcijo ali naloge posameznikov in skupin smo ocenjevali. V naš obrambni dan so se vključili tudi vojaki iz bližnje vojašnice.«
— Ali so se tudi učenci tako resno lotili posameznih nalog, ki jih predvideva načrt obrambnega dne?
»Moram reči, da smo bili nad njihovim delom, prizadevnostjo in resnostjo prav presenečeni!«
— Pri lanski organizaciji in izvedbi obrambnega dne v šoli ste si pridobili nekatere izkušnje, Id jih boste letos zagotovo uporabili ...
»Nedvomno, vendar nameravamo letos bolj poudariti le nekatere elemente in poostriti merila za ocenjevanje.«
— V šoli imate aktiv zveze rezervnih vojaških starešin, z vami tesno sodelujejo tudi vojaki in oficirji iz sosednje vojašnice. Kako se šola povezuje z dogajanji v krajevni skupnosti, kar zadeva obrambne priprave?
»V šoli imamo aktiv zveze rezervnih vojaških starešin in odbor za splošni ljudski odpor, kjer vključujemo posredno v posamezna dela tudi učence, posebno tiste iz višjih razredov. Tako kot naši učenci sodelujejo
tudi vojaki in njihovi predpostavljeni s posameznimi nalogami v obrambnih pripravah naše krajevne skupnosti. Odveč je morda poudarjati sodelovanje naše šole s krajevno skupnostjo, vendar naj povem samo to, da ima naša šola v krajevni skupnosti organizirano celo narodno zaščito.«
— Korak naprej pri razvoju in krepitvi obrambnih sposobnosti so nedvomno tudi obrambni krožki. Je v vaši šoli tovrstna dejavnost že zaživela?
»Obrambni krožek je že začel delati in če velja načelo, da je toliko zanimanja, kolikor krožek daje, in da se ob delu ustvarjajo interesi, potem lahko že sedaj trdim, da bo tovrstna dejavnost prav kmalu povsem zaživela. V to so usmerjena tudi prizadevanja aktiva zveze rezervnih vojaških starešin v šoli, ki vodi obrambni krožek.
— V vašem pionirskem kotičku sem opazil poleg številnih časopisov in revij tudi revijo »Naša obramba«. Jo učenci radi prebirajo?
»Sodeč po tem, kakšni so listi te revije že po nekaj dneh, menim, da učenci zelo radi segajo po tovrstni literaturi.«
— V vojaške šole se vpiše vsako leto več učencev tudi iz Slovenije. Ali se učenci vaše šole zelo zanimajo za vojaške poklice?
»Naš aktiv zveze rezervnih vojaških starešin si prizadeva, da bi kar največ mladih in sposobnih fantov usmerili v vedno bolj zanimive in privlačne vojaške poklice. Ne moremo se še pohvaliti s kakšnimi posebnimi uspehi, pa vendar se je nekaj fantov že odločilo. Večina med njimi se ni »prebila« skozi dokaj zahtevne komisije. Temu primeren je seveda tudi odziv mladih. Letos je na primer v osmem razredu samo deset fantov. Nimamo še natančnih podatkov, če se je kdo odločil
DAMJAN PETROVČIČ: »Zakaj ne v vojaško šolo, si ne znam odgovoriti. Delavec bom!«
za vojaške šole ali poklice, čeprav jih začenjamo poklicno usmerjati že v šestem in sedmem razredu. Zanimivo je tudi to, da skoraj vsi učenci naše šole radi prisluhnejo pogovorom vojakov in njihovih starešin, se zanimajo za njihovo delo, naloge, življenje, radi si ogledajo filme, ki prikazujejo življenje in delo mladih oficirjev in podoficirjev, vendar, žal, ostaja le pri tem!
Ne vem, kje so slišali, da Slovenci nismo dobri vojaki, da ni to poklic za nas. To so morda včasih govorili starejši, zdaj pa ni več tako. Nasprotno! Nisem še videl slabega in površnega sloven-
DRAGO POŽENEL: »Šel bom na srednjo gradbeno...«
skega oficirja ali podoficirja. Ce je bil med temi kdo še posebno natančen in strog in hkrati pravičen do svojih podrejenih, je bil to zagotovo Slovenec.«
— Za trenutek se zopet lahko
»preseliva« k pogovoru o obrambnem dnevu in preideva na tiste posebnosti, ki obrambni dan še bolj obogatijo. Zanima nas, katera bi bila pri vas tista posebnost, če bi pripravili obrambni dan zdaj, ko je okrog Črnega vrha polno snega?
»Nekaterim skupnim elementom obrambnega dne, naj bo to poleti ali pozimi, se zagotovo ne bi mogli ogniti. Zdaj pa bi dali
Kolikor je krožek zanimiv, toliko je v njem učencev. Sodeč po tem je za obrambni krožek v šoli veliko zanimanja. (Foto: T.V.)
večji poudarek prav smučarskim veščinam. Smučanju namreč v naši šoli že več let posvečamo še posebno pozornost. Smučarski teki so med našimi učenci zelo priljubljeni. Vsakoletni množični trnovski maraton je veliko pripomogel, da se zanima za teke skoraj vsak učenec. Veliko smučarske opreme imamo v šoli. Učenci si lahko sposodijo ali čevlje ali smuči za teke ali za alpske discipline. Vadijo pa seveda pod strokovnim vodstvom. In prav to telesno pripravljenost in vzdržljivost posameznika je treba upoštevati, kadar govorimo o pripravah, načrtih in prizadevanjih v splošnem ljudskem odporu!«
O tem, kaj bi bilo treba v prihodnje še storiti, da bi bili obrambni dnevi v šoli še bolj zanimivi, še bolj strokovno dovr-
šeni in kateri poklic ju najbolj privlači, sta dva izmed osmošob cev takole odgovorila:
DRAGO POŽENEL: »Vojaški poklici me ne privlačijo, čeprav sem z njimi dokaj dobro seznanjen. Odločil sem se, da se jeseni vpišem na gradbeno Srednjo šolo. Z delom obrambnega krožka sem zadovoljen, obrambni dnevi pa bi bili za nas mlade še bolj privlačni, če bi lahko streljali tudi z vojaško puško ali pištolo!«
DAMJAN PETROVČIČ: »0 delu in življenju v vojaških šolah zvemo v naši šoli kar precej. Tudi zanimivi so ti poklici, vendar menim, da vojaški poklic ni zame. Zakaj ne, si ne znam odgovoriti! Takoj, ko bom končal osemletko, bom šel za delavca v Ajdovščino!«
TONE URBAS
Najboljši na strelskem tekmovanju
Lanskega 17. decembra je bilo v prostorih kasarne Ljubo Šercer strelsko tekmovanje med ekipami srednjih šol bežigrajske občine v Ljubljani. Pobudo za tekmovanje je dala Gradbena tehniška šola, ki je tekmovanje tudi organizirala. Namenjeno je bilo počastitvi dneva JLA in Titovih jubilejev. Pobudo za to prvo tekmovanje so zelo radi sprejeli Vojaška gimnazija, Center strokovnih šol, Poklicna gradbena šola ter poveljstvo in vojaki vojašnice Ljubo Šercer, ki so nam tudi ponudili brezplačno uporabo strelišča.
Tekmovanje je odprl podpolkovnik kasarne Ljubo Šercer Ivan PA VLIN in nam zaželel dobrodošlico. Obenem je odprl strelišče, ki so ga zgradili vojaki te kasarne s prostovoljnim delom. Po končanem tekmovanju nas je povabil na ogled učilnic in kabinetov in na skupno vojaško kosilo.
Pokroviteljstvo je prevzela Zveza telesnokulturnih organizacij, ki je tudi strokovno pomaga-
la.
Dogovorili smo se, da borne taka tekmovanja organiziral vsako leto in vanje vključili št druge srednje šole na območji občine Bežigrad. Tekmovanje bc organizirala vsako leto drugt šola. V naslednjem letu ga bo Vo jaška gimnazija.
Letos se je najbolje izkazalo ekipa Gradbene tehniške šole ifi prejela prehodni pokal. Tisto ekipa, ki si bo ta pokal priborilo tri leta zapovrstjo, ga bo lahko obdržala. Trije najboljši strelci st dobili medalje, vsaka ekipa pl diplome za L, 2. in 3. mesto in H sodelovanje. Diplome so podelil tudi strelcem, ki so dosegli 4. in J mesto. _______________________A
Gradbena tehniška šola je prispevala denar za nakup pokala, medalj in diplom. Taka tekmovanja naj bi postala tradicionalna, njihov namen pa bo organizirati strelstvo za čimveč mladik ljudi.
MAJDA VAVTAR
Več prakse v usposabljanju učiteljev
Eno izmed meril za presojo kakovosti usposabljanja učiteljev v kadrovskih šolah je prav gotovo odnos teh šol do prakse, do tega, kako posamezna šola ceni učenčevo (študentovo) praktično poskušanje učnega in vzgojnega dela. Sodobnejši koncepti usposabljanja učiteljev dajejo večji poudarek prav organizaciji učnovzgojne prakse študentov.
Ni torej naključje, da je v kon-Ceptu, usmerjenega izobraževanja učiteljev pri nas še posebej Poudarjen pomen učnovzgojne Prakse za delo prihodnjega uči-tslja. Med prvimi izhodišči za Usmerjeno izobraževanje pedagoških delavcev je zahteva, naj Se praksa organizira že v tretjem |n četrtem razredu usmerjenega izobraževanja pedagoških delav-cev. V skladu s tem najdemo tudi v Predlogu (Predlog za reformo 5'stema izobraževanja pedagoških delavcev, Prosvetni delavec, 28. marec 1975, str. 3, 4) posebno določilo o tem, kako naj se ^gotovi v usmerjenem izobraževanju tudi organizacija učnovzgojne prakse, zaradi katere s° se dolžne kadrovske šole potovati s svojimi naravnimi laboratoriji, to je z učnovzgojno bazo.
Če pripisujemo praksi pri usposabljanju prihodnjih učite-ijev tak pomen, bo morda prav, ue si vsaj v grobem predstavimo njen pomen, saj nas prav pri ustreznem snovanju in organiziranju učnovzgojne prakse čaka Se veliko dela. Za sedaj bomo Poskušali opozoriti predvsem na ove značilnosti, ki jih usmerjeno tzobraževanje pedagoških delav-cev v svojih (čeprav začasnih) Programih posebej poudarja.
Prva značilnost je ta, da uvaja usmerjeno izobraževanje v učno Prakso razmeroma zgodaj, to je v 3- in 4. razredu usmerjenega izobraževanja. In druga, da učnovzgojne prakse ne razumemo enostransko kot učno prakso, saj obsega vsa področja vzgojnega dela v šoli.
Kaj nam praksa pomeni?
Če uvajamo prakso s programom za usmerjeno izobraževanje v vse faze usposabljanja učiteljev, potem mora imeti na različnih stopnjah različno vlogo ali pomen.
Didaktično-gnoseološki pomen. Učna praksa nam lahko pomeni vir spoznanja, izhodišče za spoznavanje zakonitosti. To je pomembno zlasti tedaj, ko učenci še nimajo dovolj kakovostnega znanja iz posameznega predmeta ali predmetnega področja, v našem primeru iz peda-\ gogike, psihologije in didaktike. Rezultati takšne prakse rabijo učencem kot elementi, na katerih po induktivni poti pod skrbnim učiteljevim vodstvom spoznavajo zakonite zveze med pojavi. Tovrstna praksa, ki rabi kot vir, bo organizirana predvsem na stopnji srednjega usmerjenega izobraževanja, čeprav tega osnovnega značaja ne bo povsem izgubila tudi na stopnji višjega usmerjenega izobraževanja (hospitacije). Ker gre tu v bistvu, za opazovanje vzgojnoizo-braževalnega dogajanja, bi lahko tej praksi rekli tudi — opazovalna; kot taka pomeni šele začetek nekega procesa, ne pa njegov konec. Tovrstna praksa je v usmerjenem izobraževanju toliko pomembnejša, če vemo, da so programi pedagoškega področja grajeni tako, da predvidevajo induktivno pot pri razumevanju zakonitosti vzgoje in izobraževanja.
Učnovzgojna praksa pa je tudi merilo, po katerem presojamo, ali učenec razume teoretično spoznanje in ali ga je sposoben ustrezno uporabiti v praktičnem delu. Gre za prakso na bolj kakovostni ravni, kakovost tej praksi pa daje predvsem učencev aktiven odnos do dela. Seveda pa lahko tako prakso organiziramo tedaj, ko praktikanti že teoretično poznajo poti poučevanja, s praktičnim delom pa preverijo svoje zmožnosti. Zato bomo to vrsto prakse uvrstili v program na stopnji dosedanje pedagoške akademije, ki bo tudi v usmerjenem izobraževanju usposabljala
kandidate za neposredno delo v šoli. Ta praksa bo organizirana na kakovostno različnih stopnjah: kot učni nastopi, vodenje skupine otrok v prostovoljni dejavnosti, vodenje pogovora s starši, psihološko opazovanje učencev, razreševanje konfliktov med učenci itd.
Psihološki pomen prakse.
Ustrezno organizirana in vodena učnovzgojna praksa pomeni tudi najbolj naravno motivacijo za učiteljevo poklicno delo. Tak pomen ima praksa še posebno na stopnji srednjega usmerjenega izobraževanja, ko so se učenci sicer že odločili za smer (razredni pouk, naravoslovje, družboslovje itd.), pa jih prav praksa potrjuje v njihovi odločitvi, ali pa pri njej učenci spoznajo, da bi se jim kazalo preusmeriti na drugo področje.
Seveda ni odveč poudariti pomen, ki ga ima praksa za učinkovitejše in racionalnejše učenje.
Pri tem pa ne smemo prezreti dejstva, ki kaže na družbenopolitični pomen prakse v procesu usposabljanja učiteljev.
Ustrezno organizirana praksa pomeni tudi boljšo, bolj naravno skrb šole in učiteljev za lastno reprodukcijo. To bo tedaj, ko bo učenec, ki se je odločil za pedagoški poklic, čim večji del svojega praktičnega usposabljanja opravil v šoli svojega domačega kraja. Na drugi strani pa pomeni zavzetost in odgovornost, ki jo bodo pokazali učitelji pri mentorskem delu z učiteljskimi kandidati, povraten vpliv neposrednega pedagoškega dela na vsebino in metode dela kadrovskih šol. Za tak vpliv bodo morale biti kadrovske šole čedalje bolj zavzete. Tako nam celotna organizacija učnovzgojne prakse poleg tega, da je sestavni del strokovnega usposabljanja učiteljev, pomeni tudi novo kakovost povezovanja kadrovskih šol z njihovo naravno »uporabniško« bazo.
Ob odprtju razstave risb in grafik Pionirskega doma v Ljubljani. Študija za svobodno ustvarjalnost
i Mekatere oblike boja proti učnemu neuspehu
(Nadaljevanje iz prejšnje številke)
0	,	_ Nedvomno pa
ji ,anko poteka tudi nasproten pro-[jj Ces: zaradi boljše kakovosti pe-jt dogoškega dela se realni učni nj uspeh dvigne, nominalni (izražen ^ v odstotkih napredujočih učencev a| °b koncu šolskega leta) pa ostane v enak. Znano je,. da se merila za
ocenjevanje zaostrijo v situacijah, kose raven znanja učencev zvišale- Težnja učiteljev k normalni distribuciji ocen je pri tem zelo očit-
g	Glede sistema ocenjevanja in
1	napredovanja ne nameravamo I obnavljati mnogih spoznanj o 1 slabostih v načinih preverjanja ji Znanja, saj so ugotovitve o nee-I konomičnosti, subjektivnosti in 1 drugih pomanjkljivostih šolskega
ocenjevanja med pedagoškimi j teoretiki in praktiki zelo popular-ne- Vendar se glede na admini-| strativno funkcijo ocene, zaradi katere učenci napredujejo ali po-" navijajo razred, ne moremo izog-niti nekaterim problemom na poit dročju preverjanja, ocenjevanja it ln napredovanja, št	Motivacijska vrednost ocene je
ji Vredno velika tako v smeri poit speševanja kot zmanjševanja p učnih uspehov. Stopnja izobra-o 7-be vpliva na socialno-ekonomski položaj posameznikov, zato je le družbeni pomen spričevala velik, ifl °cene pa so središčni problem, s
0	katerim se ukvarjajo starši, šola in It vsa družba. To omogoča učite-'<( Ijcm, da z grožnjo negativne st ocene spodbujajo učno aktivnost ji učencev, pri čemer se je v šoli izo-Zt bkkovalo za preverjanje in oce-il njevanje tipično ozračje strahu z j. vsemi negativnimi pedagoškimi
1	ln psihološkimi posledicami: d tcz.drava tekmovalnost med 'a, učenci, ponižanje in zasramova-o- nie tistih, ki dobijo nezadostne j/, ocene; mentalni blok, ki lahko za rj. 25% zniža učenčeve uspehe pri \ih Preverjanju(16), ugašanje intere-
; sov za učno snov, redukcija moti-
vov za učenje na težnjo po dobri oceni ipd. Ozračje represije z ocenjevanjem se kaže očitno tudi v dejstvu, ki ga lahko ugotavljamo v različnih deželah, da so ocene v prvem polletju bistveno nižje kot ocene ob koncu šolskega leta, kajti učitelji že na začetku šolskega leta pritisnejo na učence Z ostrejšimi merili, s katerimi zbudijo strah, da bi lahko ob koncu leta v zahtevnosti nekoliko popustili. Ocena je v rokah učiteljev močno orožje, s katerim se bojujejo proti lenobi ter nedisciplini posameznih učencev in celotnih razredov (nihče ne more zdiferencirati, koliko negativnih ocen je »disciplinskih« in koliko zaradi resničnega neznanja — po daljšem času tega ne zmorejo niti učitelji sami). Usmerjenost učiteljev k uporabi negativne ocene za spodbudo učenčeve učne dejavnosti ponazarja tudi znano dejstvo, da dobi učenec za neznanje kaj lahko takoj negativno oceno, njegovega znanja pa niso pripravljeni tako hitro nagraditi.(8) Kritiki tradicionalnega preverjanja in ocenjevanja so se usmerili predvsem na psihometrične pomanjkljivosti teh procesov. Negativne posledice »spraševalne atmosfere« za otrokov vzgojnoizo-braževalni napredek jih ne zanimajo. Uvajanje standardiziranih postopkov (testov, minimalnih učnih norm) omogoča bolj ekonomično in tudi objektivno podobo otrokovega znanja, toda temeljne slabosti ocenjevanja, ki jo vidimo v slabih posledicah spraševalnega ozračja, ne od- -pravljajo težav, ampak povzročajo celo nove. Ko so pred leti v NDR izdelali za vsak predmet kar najbolj objektivna merila za ocenjevanje osnovnošolskih učencev, se je število ponavljal-cev precej povečalo. (8) To je bil očiten akt pedagoške birokracije, ki je onemogočal učiteljem, da bi upoštevali posebne razmere za
dejavnost šole kot celote in posameznih učencev. V takem sistemu učenec ni več subjekt globalne pedagoške presoje, temveč postane »enotapopulacije« v določeni enoti merske lestvice. Zaradi tega se ni treba čuditi, da imajo tradicionalne subjektivne in globalne ocene učiteljev kljub svojim psihometričnim pomanjkljivostim višjo prognostično vrednost kot sodbe na temelju raznovrstnih merskih pripomočkov.(17)
Administrativno funkcijo šolske ocene in sistem napredovanja učencev iz razreda v razred določajo regulativne šolske zakonodaje. Zakonsko določilo sicer samo po sebi ne more neposredno vplivati na kakovost pedagoškega dela, lahko pa s svojo močjo oblikuje »politiko« šol tistih področij, na katera se nanašajo. Z zakonskimi predpisi določeni sistemi napredovanja učencev so trdno povezani z naravo šolskega dela, predvsem z učenčevo vlogo v vzgojnoizobra-Ževalnem procesu.
Sistem delnega napredovanja je značilen za zakonodajo in šolsko prakso tistih držav, v katerih je učna vsebina natančno predpisana v zelo podrobnih učnih načrtih za vsak razred; pri tem so določeni tudi standardi, ki jih mora učenec s svojim znanjem doseči, če naj napreduje v višji razred. Taki »akademski«, neempirični standardi, določeni zunaj šole, pritiskajo na učitelje in jih silijo k temu, da zahtevajo od učencev doseganje minimalnih učnih norm ne glede na njihove duševne zmogljivosti. Razvojne in individualne značilnosti učencev so v takem sistemu drugotnega pomena; delo v teh šolah je uniformirano, prevladuje frontalni pouk, enaka hitrost in enake metode dela za vse učence. Nujna posledica vsega tega je visoko število ponavljal-
cev, kar pa je v tak sistem že »vračunano«. Zato pedagoški delavci menijo, da je osip naraven in nujen pojav, ki odbere boljše od slabših. Visok odstotek ponavljalcev je zato zlasti v nižjih razredih osnovne šole, kasneje je zaradi že opravljene selekcije število ponavljalcev manjše. Danes so le še redke države, ki so ta ne-dinamični sistem napredovanja učencev iz razreda v razred, ohranile v svoji šolski zakonodaji. Izkazalo se je, da s tem praktično izključujejo možnost, da bi vsi državljani dobili osnovnošolsko izobrazbo. Pomen te izobrazbe pa je v dobi znanstveno- tehnične revolucije zelo velik. Slovenska šolska zakonodaja v povojnih letih sicer ni silila pedagoških delavcev v tako trdo selekcijsko politiko, vendar je delo v šolah praktično potekalo tako, kot terja model šole z delnim napredovanjem.
Sistem splošnega ali avtomatičnega napredovanja je zasnovan na spoznanjih o velikih individualnih razlikah med učenci istih razredov in na ugotovitvah, da ponavljanje razredov ne daje zaželenih pedagoških učinkov. Pouk je v takem sistemu prilagojen razvojnim in individualnim posebnostim učencev. To pa zahteva temeljito in objektivno proučevanje učencev, diagnosticiranje sposobnosti, interesov, izobrazbene ravni, pa tudi stalno in strokovno ocenjevanje učenčevega učnega napredka in razvoja drugih osebnostnih sestavin. Na temelju tako pridobljenih spoznanj načrtuje učitelj delo za vsakega učenca posebej. To delo pa zahteva pedagoško in psihološko zelo usposobljenega učitelja in dobro razvito šolsko svetovalno službo. Toda tudi ob ugodnih okoliščinah za delo v teh šolah nastajajo nekatere težave, zaradi katerih je avtomatičen sistem napredovanja uveljavljen v
Sestavljanka iz lesa — Na razstavi Inovacije — gospodarstvo, ki smo si jo lahko ogledali v prostorih Ljubljanske banke v Ljubljani in jo bodo prenesli še v Novo Gorico in Maribor, je 21 organizacij združenega dela prikazalo 26 izdelkov, novosti, ki so v redni ali poskusni proizvodnji. Med temi izdelki je tudi sistem zložljive igrače, ki ga je predstavil Industrijski obrat »Pohorje« iz Doba pri Mirni. Igračo, izdelano iz lesnih odpadkov, je oblikoval prof. Niko Kralj, dipl. inž. arch. Med obiskovalci je zbudila precejšnjo pozornost. Navedimo še to, da so novosti sad sodelovanja med Raziskovalno skupnostjo Slovenije, Ljubljansko banko, organizacijami združenega dela in mnogimi raziskovalnimi in znanstvenimi ustanovami. (Foto: Stane Jesenovec)
KAJ OBSEGA
UČNOVZGOJNA
PRAKSA?
Odgovor na to vprašanje v resnici pomeni prelomnico glede na tisto, kar nam je praksa pomenila doslej. Zakaj gre?
Doslej je pri usposabljanju učitelja prevladovala samo ena stran učnovzgojne prakse. Usmerjena je bila na pouk, teoretično razumljen kot izobraže-valnovzgojni proces, v resnici pa so se učiteljski kandidati praktično usposabljali le za izobraževalni del vzgojnoizobraževal-nega procesa ali za delo pri konkretni uri. Pouk je resda.največji del učiteljevega dela v šoli, vendar ne edini, v zadnjem času pa manjši kot nekdaj. Zato je tudi organizacija pedagoške prakse prispevala k enostranski usposobitvi prihodnjega učitelja, ki je bil bolj posredovalec izobraževalne vsebine kot vzgojitelj. Če je bilo tako pojmovanje prakse še kar ustrezno za nekoliko starejšo šolo, tedaj sodobna šola take enostranosti ne prenese več.
Če koncept učnovzgojne prakse v usmerjenem izobraževanju poudarja celostnost in povezanost izobraževalnovzgoj-nega dela in skuša v skladu s tem prakso tudi organizirati, mora organizacija te prakse upoštevati tudi vse prvine vzgojnoizo-braževalnega dela.
Treba je poudariti, da se kadrovske šole sicer trudijo, da bi bili prihodnji učitelji usposobljeni za sodobno šolo, zato vnašajo že sedaj v svoje programe sodobnejšo vsebino teoretičnega dela. Res pa je, da bo ta trud zaman, če študent ne bo ob teoretičnem spoznavanju tudi praktično preizkusil svojega znanja pri vzgojnem delu (vodenje razredne skupnosti, samostojno učenje, vodenje dejavnosti prostega časa itd.).
Res pa je, da nas prav na tem področju čaka veliko dela. Prav tu trčimo na nebogljenost pri usposabljanju prihodnjih učiteljev. Treba bo izpostaviti vse pomembnejše prvine učiteljevega dela, ugotoviti možnosti za organizacijo vzgojne prakse tega področja, najti ustrezno zvezo med teorijo in metodiko vzgojnega dela itd.
Vse to pa pomeni, da prav vzgojna praksa ali zahteve, ki izhajajo iz njenih nalog, lahko vplivajo na to, da bodo učitelji bolj vzgojitelji in ne predvsem slavisti, matematiki, geografi itd. Še posebno, ko gre za učitelja osnovne šole.
V tem pomenu je učnovzgojna praksa, ki izhaja, iz temeljne učiteljeve vloge, samo konkretizacija sodobnih teženj pri usposabljanju učiteljev sodobne šole.
VELJKO TROHA
tako redkih deželah: razlike med učenci se v tem sistemu še povečujejo, predvsem glede znanja, s tem pa odpade eden izmed nujnih pogojev, da bi pouk lahko poteka! po tradicionalnem vzorcu šolskih razredov; če namreč ni neke znosne stopnje homogenosti glede ztumja učencev, ni mogoč pouk v organizacijski shemi šolskih razredov. To pa ponekod vodi k radikalni reorganizaciji šole, v odpravljanje razrednega modela, k napredovanju po predmetih ali celo samo po učnih temah (nongraded scool). Kakovost dela v takih šolah je lahko sicer zelo velika, zahteva pa dobro materialno osnovo in visoko usposobljenost učiteljev.
Napredovanje z minimumom ponavljalcev je neka kompromisna sistemska rešitev, ki poskuša združevati izobraževalne normative s spoznanji o individualnih razlikah. Šolska zakonodaja v
LITERA TURA
1.	Pedagogičeskaja enciklopedija; Sovj. enciklopedija, Moskva, 1966
2.	Puti preodolenia vtoro-godničastva, Prosveščenie, Moskva, 1966 (Redakcija Do-mencev i. dr.)
(. Budarnij, A. A., Ob odnoj iz vozmožnosti preodolenia vto-rogodničestva, Sovjetskaja pedagogika, XXX, 1966, št. 7
4.	Markovac J., Deprivacije i neuspjeh učenika u školi. Pedagoški rad, 1969, št. 9—10
5.	Uzrociponavljanja i isklju-čivanja, Beogradsko školstvo, 1971, št. 13
6.	Deutsch M., Die sociale Umwelt des Kleinkindes undsein spdteres Schulerfolg, v: Vorsc-hulerziehung als Fdrderung ,so-cialbenachteiligten Kinder, Ernst Klen Verlag, 1971
7.	Strmčnik F., Šoli je potrebna vsestranska pomoč, Naši razgledi, 1972, št. 17, letnik XXI
8.	Fdrderung zuriickblieben-der Schiller, Pedagogik, 1968, št. 1
9.	Oberlintner R., Problemi
tem sistemu omogoča, da napredujejo učenci tudi z negativnimi ocenami, če obstajajo možnosti, da bo učenec vrzeli v znanju izpolnil v naslednjem šolskem letu; omogočeno je tudi pogojno napredovanje tistih učencev, ki ne opravijo popravnih izpitov. Vse to pa zahteva prav tako temeljito proučevanje učencev in individualiziran postopek z njimi kot v šoli z avtomatičnim napredovanjem.
Zakonska določila o ocenjevanju in napredovanju učencev v SR Sloveniji se približujejo modelu šole z minimumom ponavljalcev. Zanimivo in potrebno bo proučiti, s katerimi motivacif skimi ukrepi so učitelji nadomestili mobilizatorski vpliv, ki ga je imela pretnja s ponavljanjem razreda na prizadevnost učencev, na odnos staršev do otrokovega učnega napredka in na odgovornost učiteljev za kakovost pedagoškega dela.
dodatne pomoči v praksi, DZS, Ljubljana, 1962
10.	Dralle IV., Programmier-ter Unterricht ohne Sitzenblei-ben, Die deutsche Schule, Hannover, 1966, št. 7-8
11.	Štor G., Zu einigen Pro-blemen des Zuriickbleibens von Schiilern, Pddagogik, Berlin, 1967, št. 7
12.	Lempp R., Lernerfolg und Schulversagen, Kosel Verlag, Miinchen, 1971
13.	Galešai. dr.. Vzroki osipa v osnovni šoli, Obzorja, Maribor, 1972
14.	Hohn E., Der schlechte Schiller, R. Piper — CO. Verlag, Miinchen, 1967
J 5. Goreli W., Lernstdrungen beim Schulki ,d, Verlag L. Auer, Donamvorth, 1966
16.	Heiland H., Schiller und Lehrer, Aloys Henn Verlag, Ra-
tingen- Wappertal- Kastellaun, brez letn.
17.	Frost Giinter, Vorhersage des Studienerfolges, Wester-mann Verlag, Braunschweig, 1975
J. P
lip bled
LESNA INDUSTRIJA BLED Ljubljanska 32, tel. 064/77-384
IMA NA VOLJO IZDELKE ZA GRADNJO NOVIH OBJEKTOV, POPRAVILA IN PREUREDITVE:
—	vzgojnovarstvenih zavodov
—	osnovnih, srednjih, višjih in visokih šol
—	šolskih delavnic, domov za učence in študente
—	in drugih namembnih objektov
IZ SVOJEGA PROIZVODNEGA PROGRAMA PRIPOROČA:
ISO-SPAN zidake za toplotno in zvočno izolacijo in montažne vezi, ki zelo zmanjšajo stroške za gradbeni material
O vrata vseh vrst: vhodna, sobna, kabinetna, garažna dvokrilna in garažna dvižna obloge iz masivnega lesa: ladijski pod, stenske in stropne obloge ter obloge za napušče Ml KO garniture za balkone, terase, otroške sobe, vzgojnovarstvene zavode, primerne tudi za manjše prostore v počitniških hišicah, bungalovih itd.
postelje ANTON za vzgojnovarstvene zavode ter za domove učencev in študentov stikalne opaže STIK-4 za gradnjo temeljev
Sobna vrata LIP BLED
Kabinetna vrata z odprtino
Vhodna vrata, sistem VARIO
Postelja Anton

me
nei
nil
nji
/e
skt
nil
ga
Sl,
It
Josu Plišiču
Slavko Vuk
edeli smo, da ugaša, da ne more preboleti izgube, ki ga je zadela ed sedmimi meseci, ob smrti njegove življenjske družice.
‘Vegovi nekdanji in sedanji sodelavci smo čutili in trpeli z njim. Kot Svarun —s svojo belolaso glavo, visok in vedno premišljujoč, je ne^Pot iz stare šole v novo. In medtem ko je vcepljal modrost v mlade, n'Tirne S^ave> Je kd° ve kolikokrat pomislil, da se njegov sin Smiljan l*dar ni vrnil s poti, ki jo je hodil kot 18-letni partizan. n.. °nosno je tajil očetovsko bolečino v delu z učitelji, učenci, z nekda-Jlfni borci, z vaščani. Vsi so iskali pri njem pomoči, nasveta. Tako mu J Potekalo in se izteklo življenje po 84 letih.
sk^ i6 °b moriu’ na otoku Krku. Šolal se je v Torinu, na Polj-n v Mariboru. Nazadnje je delal, kot bi bil slutil, da se bo tu skle-1 njegov življenjski krog, spet ob morju, v Dekanih pri Kopru.
Stat'smo nemt- Ne najdemo pravih besed, ki bi povedale, kako smo a spoštovali in koliko mu dolgujemo za vse, kar nam je dal. jPomln nanj je prerasel smrt.
BENČINA
G
ragica Mihalj
^Podila se je pred 57. leti zavednim slovenskim staršem v Škrbini na .rasij- Svoj prvi kruh je služila v Milanu in Rimu. Klic krvaveče domo-lne je segel do nje, vključila se je v NOB. Kot bolničarka je pomagala njenim borcem in jim lajšala bolečine. Svoje revolucionarno delo je naljevala tudi po vojni v boju za dokončno priključitev Primorske k 0vj Jugoslaviji.
t r‘ delu z mladino, ki jo je vodila na manifestativne nastope v Trst in 0t}co, je spoznala, kje je njeno mesto: postala je učiteljica.
, 'Jd leta 1948 je v najtežjih razmerah učiteljevala po vaseh slovenske stre: v Sečovljah, Baredih, Kortah, Krkavčah in nazadnje polnih dvojina podružnicah in centralni šoli Dekani —vse do letošnjega juni-’t/ ie. zaradi upokojitve prenehala.
vZgojila je številne generacije mladih. Vsem je hotela dati za življenje a{,ragocenejše vrednote: znanje, poštenost, ljubezen do domovine in ocloveka.	—
^eč kot deset let je bila mentorica pionirske organizacije, članica od-0ra sindikata, sodelovala je pri organizaciji RK, udeleževala se je kr-?l^aialskih akcij in spremljala učence po partizanskih poteh po vsej
Zunaj šole je aktivno sodelovala v svoji krajevni skupnosti, v odboru VeZe borcev, sekretariatu zveze komunistov in bila ena najuspešnejših “stopnic Prešernove družbe.
‘ezk° je v nekaj besedah zajeti vse njeno bogato življenje. Nikoli ni ja: ne morem, ne utegnem. Še ko se je s poslednjimi močmi oklepala Oljenja, je bila z duhom med učenci. Težko verjamemo, da je ni več ed nami, tako zelo je bila zakoreninjena v delo in življenje. v delu za mladi rod se je vsa razdajala kot najbolj dobrotljiva mati.
USTA kleibencesse
^gojnoizobraževalni zavod
^GORJE OB SAVI
OSNOVNA ŠOLA TONE OKROGAR
azpisuje prosto delovno mesto
' učitelja razrednega pouka za celodnevno osnovno šolo za določen cas (porodniški dopust)
mene prijave pošljite v 15 dneh po objavi na naslov: Vzgojnoizo-razevalni zavod Zagorje ob Savi, Šolska cesta 1.
Lanskega ! 7. novembra smo pokopali na Vrhniki tamkajšnjega dolgoletnega učitelja in vzgojitelja ter enega najuglednejših kulturnih delavcev — Slavka Vuka. Dosegel je visoko starost 81 let, in vendar ga je ugrabila smrt še prezgodaj. Težko ga bodo pogrešali ne le njegovi najbližji sorodniki in ožji prijatelji, temveč tudi vse ustanove, pri katerih je pokojnik ves čas uspešno in nesebično sodeloval. Vest o njegovi nepričakovani smrti nas je boleče presenetila, saj smo se s Slavkom srečali pred nekaj meseci, ko je bil še ves mladeniški na našem vsakoletnem prazniku goriš kih učiteljiščnikov. Nihče ni slutil, da ga bomo tako kmalu izgubili.
Slavko Vuk je bil rojen l. 1897 v Sovodnjah ob Soči. Kot tisočeri drugi je moral zaradi fašističnega nasilja zapustiti svoj rojstni kraj in se umakniti v Jugoslavijo, kjer mu je bilo dodeljeno učno mesto na Vrhniki. Kmalu je tu zaslovel kot odličen učitelj, kot izredno simpatičen, marljiv in vesten mož- Posebno pozornost je posvečal kulturnim društvom, ki so imela v njem vedno zanesljivega in nesebičnega pomočnika. Ves navdušen je bil za telovadbo, petje in lov. Lovsko društvo na Vrhniki je bilo ustanovljeno tudi s Slavkovim prizadevanjem. Po vojni je zavzeto sodeloval pri obnovi slovenskega šolstva v našem Primorju. Še v zadnjih mesecih svojega življenja, ko je bil že upokojen in bolehen, se je Živo zanimal za vse probleme naše narodne skupnosti.
Ogromna množica pogrebcev se je zgrnila na dolgi poti od šole Ivana Cankarja, kjer je pokojnik ležal v avli, pa do pokopališča. Za krsto so stopali Vukovi sorodniki, nešteti občani —njegovi nekdanji učenci, v svojih prazničnih uniformah so.se zvrstili številni gasilci, zastopniki Zveze borcev, ves zbor lovcev, več kot tisočglava množica domačinov in njegovih znancev iz bližnje in daljne okolice in na čelu vseh domača godba. V imenu šol, kolegov in domačinov se je pred šolskim poslopjem od pokojnika poslovil upokojeni ravnatelj S. Vovk, nato pa sta zapela šolski in domači pevski zbor. Ob grobu sta spregovorila zahvalne in poslovilne besede zastopnik učencev, v imenu lovcev pa zastopnik tega društva. Pevci so zapeli še » Lipo«, iz lovskih pušk so odjeknili streli, lovski rog pa je zatrobil Slavku v zadnje slovo. Ostala je tiha hvaležnost njegovih učencev, sodelavcev in prijateljev.
ERNESTŠVARA
Na fotografiji: ob 60-letnici mature — na sestanku nekdanjih goriških učiteljišnikov pred 1. svetovno vojno. Med njimi sta učitelja — 91-letni Alojzij Hreščak (3. z leve) in prof. Venčeslav Čopič (5. z leve). Drugi z leve je umrli vrniški učitelj Slavko Vuk
Obvestilo
Diplomirani biolog išče zaposlitev.
;olski CENTER ZA BLAGOVNI PROMET, J UBLJANA, Poljanska cesta 28 a
azpisuje prosto delovno mesto za poučevanje
" ubrambe in zaščite in " telesne vzgoje
a nedoločen čas.

i0.8°.K visoka strokovna usposobljenost.
njave z dokazili o izobrazbi sprejema tajništvo centra.
■nisHa za volitve in imenovanja in kadrovska vprašanja AHČINE OBČINE SLOVENJ GRADEC
z;Pisuje delovno mesto
Ravnatelja osnovne šole Franjo Vrunč Slovenj Gradec
Kandidati morajo imeti poleg splošnih pogojev visoko, višjo ali srednjo strokovno izobrazbo in najmanj 5 let ustrezne pedagoške Prakse.
^rednost imajo kandidati z višjo stopnjo izobrazbe in daljšo pedagoško prakso.
°8e z življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev _rejema komisija za volitve in imenovanja in kadrovska vprašanja 15 1 Po objavi razpisa.
Ni vseeno, če učitelju manjka izobrazba
Verjetno je še precej pedagoških delavcev, ki nimajo “strežne izobrazbe za opravljanje delovnih nalog. Izobraže-vahra skupnost Slovenije ima za dokvalifikacijo takih delavcev Posebna namenska sredstva, s katerimi lahko pomaga tistim ““lovnim organizacijam, ki so že porabile svoj denar za izobra-fevanje delavcev. Ob vlogi Lesarskega šolskega centra v Mariboru se je pojavilo vprašanje, kako da podobnih zahtevkov ni iz “rogih šol. Ali ne vedo za to možnost, ali pa ne porabijo niti svojega denarja za izobraževanje delavcev. Vsem, ki nimajo ^trezne izobrazbe, je vendar treba omogočiti, da si jo pridobijo- O pojavu bo treba natančneje razpravljati in proučiti, kako 1 v prihodnje take zadeve bolje reševali, tv- L.
Komisija za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve pri OBČINSKI SKUPŠČINI CELJE, objavlja po zakonu o srednjem šolstvu (Ur. list SRS, št. 18-67 in 20-70)
razpis
razpis za prevzem nalog ravnateljev
šolskega kovinarskega in metalurškega centra Štore
Pogoji:
—	visoka strokovna izobrazba in izpolnjevanje pogojev za učitelja srednje šole;
—	5 let delovnih izkušenj na področju vzgojnoizobraževalnega dela;
—	da je kandidat družbenopolitično aktiven in da pri svojem delu uveljavlja načela socialističnih samoupravnih odnosov;
—	da predloži ustrezen pismen predlog o načinu uresničevanja programske usmeritve in nakaže svojo vlogo pri uresničitvi tega programa
TOZD dom učencev Štore
Pogoji:
—	višja strokovna izobrazba;
—	5 let delovnih izkušenj na področju vzgojnoizobraževalnega dela;
—	da je kandidat družbenopolitično aktiven in da pri svojem delu uveljavlja načela socialističnih samoupravnih odnosov;
—	da predloži ustrezen pisni predlog o načinu uresničevanja programske usmeritve in nakaže svojo vlogo pri uresničitvi tega programa.
Rok za prijavo je 15 dni od objave dalje.
Komisija za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve pri OBČINSKI SKUPŠČINI CELJE, objavlja po zakonu o osnovni šoli (Ur. list SRS, št. 9-68, 14-69 in 28-71)
razpis
razpis za prevzem nalog
ravnatelja Zavoda Ivanke Uranjekove Celje
Za ravnatelja delovne organizacije je lahko imenovan, kdor izpolnjuje poleg splošnih pogojev tudi tele:
—	da ima najmanj višjo izobrazbo pedagoške smeri;
—	5 let delovnih izkušenj z duševno prizadetimi otroki;
—	da je družbenopolitično aktiven in pri svojem delu uveljavlja načela socialističnih samoupravnih odnosov;
—	da predloži ustrezen pismeni predlog o načinu uresničevanja programske usmeritve in nakaže svojo vlogo pri uresničitvi tega programa.
Rok za prijavo je 15 dni od objave dalje.
NOVE STROKOVNE KNJIGE
Beogradski izdavačko-grafički zavod, Beograd, Bulevar vojvode Mišiča 17:
Dimitrij Sergej: Za novi univerzitet.
Aleksandar Bukvič: Preverite svoju inteligenciju. Zadaci i rešenja. Mbsse Jbrgensen: Škola koju su osnovali učenici. Eksperimentalna gimnazija v Oslu.
Cankarjeva založba, Ljubljana, Kopitarjeva 2:
Dr. Vid Pečjak: Poti do znanja. Metode uspešnega učenja. 2. popr. in dop. izd.
VZGOJNOIZOBRAŽEVALNI ZAVOD VELENJE TOZD OSNOVNA ŠOLA BRATOV LETONJE ŠMARTNO OB PAKI
razpisuje delovni mesti:
—	učitelja fizike in tehnične vzgoje. Pogoj: končana PA Delovno mesto je razpisano za nedoločen čas.
Na voljo je družinsko stanovanje;
—	učitelja razrednega pouka v 5. razredu Pogoj: končana PA
Delovno mesto je razpisano za določen čas od 17. 2. 1978 do 30. 6. 1978.
Prošnje sprejema komisija za medsebojna razmerja delavcev 15 dni po dnevu objave.
------------------------
Obvestilo
Rdeči križ Slovenije poziva občane in delovne ljudi navedenih občin, da se odzovejo na krvodajalske akcije, ki bodo JANUARJA 1978. Prijave sprejema občinski odbor Rdečega križa, v delovnih organizacijah pa aktivist, odgovoren za krvodajalstvo.
Dajanje krvi je dokaz človečnosti, zato pričakuje RKS, da se bodo odvzema krvi udeležili vsi zdravi občani. j^j^UAR
LJUBLJANA-BEŽIGRAD	17.
LJUBLJANA-VlC-RUDNIK	18.
LJUBLJANA-CENTER	19., 20.
LJUBLJANA-ŠIŠKA	24., 25.
LJUBLJANA-VlC-RUDNIK	25.
LJUBLJANA-BEŽIGRAD	27.
LJUBLJANA-CENTER	31.
RDECl KRIŽ SLOVENIJE
\__________________________________________J
VA
VIATO R
Turistična agencija Ljubljana, Trdinova 3
tel.: 314-544


Lienz od 1.985 din dalje ^/\/
Podklošter od 2.550 din Sella Nevea od 1.700 din Speikboden od 2.500 din
us

Zimske počitnice lahko piezivite tudi na morju. Ugodne cene za tri- ali večdnevno bivanje v hotelih od Portoroža do Makar-ske.
Posebna ponudba za prevoze šolskih skupin na enodnevna smučanja ob športnih dnevih. Organiziramo prevoze, enolončnice in nabavimo smučarske karte. Pokličite telefonsko št. 310-933 ali 316-871 in dobili boste podrobna pojasnila.
■
Pred prvo »Lobiramo«
Otroški svet v sliki
Nesluteno bogate in raznovrstne so dejavnosti prostega časa. Skoznje se človek lahko razmahne do meja svojih sposobnosti in svoje ustvarjalne domišljije. Razvoj znanosti in tehnike omogoča ob spremenjenih medčloveških odnosih tako ustvarjalno preživljanje prostega časa, kakršnega človeštvo še nikoli doslej ni zmoglo. Prosti čas zbuja splošno pozonorst, ker se začenjamo zavedati, kako zelo pomemben je za vsakdanje življenje posameznika in družbe.
Svetovna strokovna organizacija za prosti čas in rekreacijo (WLRA) pripravlja v ženevski razstavni palači sredi aprila I. mednarodno razstavo o življenju v prostem času pod naslovom »Prosti čas — človekova pomembna življenjska potreba«. Razstavni program zajema šport, taborništvo, konjičkarstvo, vrtičkarstvo, fotografsko in filmsko dejavnost, glasbo, svet iger, priprave za vzgojne ustanove, izlet-ništvo in dopustništvo, literaturo
s področja prostega časa, organizacije in šole za prosti čas, dejavnost različnih društev in klubov, področje zabave. Skratka: prikazuje 13 različnih področij, pomembnih za prosti čas mladine in odraslih.______
»LOISIRAMA 78«, kakor se imenuje prva tovrstna prireditev, načrtuje hkrati mednarodni simpozij o različnih vidikih prostega časa v odnosu do kulture. Ob tej priložnosti bodo v Ženevi tudi mednarodne glasbene, gledališke, filmske in druge razstavne prireditve in različni športni nastopi, atrakcije in tekmovanja ter zabavni programi. Obeta se torej celosten pogled na dejavnosti prostega časa, kakor so se do sedaj razvile v svetu.
Gotovo pomeni taka razstava spodbudo za razvoj pedagogike prostega časa, hkrati pa odseva tudi težnje industrije za prosti čas.
Kritičen obiskovalec se bo ob taki razstavi nedvomno obogatil z novimi spoznanji, ki so lahko
Kurirčkove literarne naorade 77
V petek, 16. decembra so se končale sklepne slovesnosti petnajstega jubilejnega jugoslovan-
Samo na videz dobro
Iz leta v leto se srečujemo s pojavom, da se začasno financiranje na področju družbenih dejavnosti vleče tja do konca leta, to pa pogosto povzroča negotovost. Tokrat se odločno odmerja rok konec aprila, ko naj se konča prehodno obdobje. Na izvršnem odboru izobraževalne skupnosti pa so podrobno osvetlili zakon o začasnem financiranju zlasti tisto točko, ki govori o obračunavanju in plačevanju prispevkov po stopnjah, veljavnih z zadnjim decembrom 1977. Prav to pa je le navidez dobro, kajti ugodna globalna razmerja se takoj porušijo, če to proučimo po posameznih občinah, ki ob valorizaciji programov prekoračijo kritično mejo. Tako bi primanjkljaj znašal npr. v Laškem 48,1 %, v Ljutomeru 27,5 %, v Mozirju 15,5% itd. Posebno kritično bi bilo v nedopolnjevanih občinah; primanjkljaj bi bil npr. v Postojni 68 %, v Tržiču 29,6 %, na Vrhniki 19,5 % itd. Da bi takšen pojav omilili, so predlagali spremembo zakona. Prispevki za financiranje dejavnosti samou-
pravnih skupnosti na področju dejavnosti iz oseb-
družbenih dejavnosti nega dohodka in dohodka, za katere je osnova osebni dohodek ali poslovni sklad, naj se obračunavajo in plačujejo po poprečnih stopnjah v letu 1977. Vsekakor je treba tudi navidez dobre predloge kritično osvetliti, saj so tudi v njih še lahko skrite slabosti. Prav to zahteva samoupravna odgovornost, zato ni vseeno, kako delajo delegati in kako se poglobijo v gradiva za seje. Gotovo bo treba zdaj povedati, kako bo z akontacijami iz leta 1977 in le-te dvigniti v prvem četrtletju, da ne bo prehudega zaostajanja.
R.L.
PROZA
Podeljeni sta bili dve nagradi. Prejela sta jih književnika Alak-sander Kujundžinski iz Skopja za črtico DOBROVOLEC (šifra: Dan sproti nova godina) in Miroslav Slana-Miros za novelico LET RANJENE KURIRKE, (natečajska šifra: Piavo more).
irosvetiii delavec
List izdajata republiški odbor Sindikata delavcev vzgoje in izobraževanja in Izobraževalna skupnost SRS — Izhaja štirinajstdnevno med šolskim letom — Ureja uredniški odbor. Direktor in glavni urednik Rudi Lešnik, odgovorna urednica Marjana Kunej, tehnična urednica Tea Dominko.
Naslov uredništva: Ljubljana, Poljanska 64, telefon 315-585. Naslov uprave: Ljubljana, Nazorjeva 1/1, telefon 22-284, poštni predal 355-VII.
Rokopisov in fotografij ne vračamo.
Letna naročnina: 70 din za posameznike, za šole in druge ustanove 120 din. št. tek. računa 50101-601-16915.
Tiska ČZP Ljudska pravica. YU ISSN 0033-1643 Po mnenju Republiškega komiteja za vzgojo in izobraževanje je list »Prosvetni delavec« prost temeljnega davka od prometa proizvodov (glej 7. točko 1. odstavka 36.člena zakona o obdavčenju proizvodov in storitev v prometu).
koristna tudi pri nas v razvoju celodnevne šole, prostega časa v delovnih organizacijah in krajevnih skupnostih ter urbanistični in drugi politiki pri reševanju vprašanj, ki jih odpira prosti čas.
L. R.
in grafiki
V Bežigrajski galeriji so tokrat presenetili s svojevrstno razstavo —Z izborom otroških slik in grafik, ki so nastale v Pionirskem domu pri likovnem pouku, v gra-
škega Eestivala Kurirček. Slovesnosti so bile v Mariboru in okolici od 14. do 16. decembra. Letošnja novost: od povabljenih 50 književnikov jih je prišlo na Festival Kurirček, 32, vsi pa so nastopali po mariborskih šolah in v šolah v Murski Soboti, Tinju na Pohorju, Sladkem vrhu, Selnici ob Dravi in drugod.
Tudi pionirji so pripravili književnikom prisrčne programe. Vrhunski je bil brez dvoma četrtkov otroški nastop v DOMU JLA, kjer so se otroci izkazali kot recitatorji, pevci in plesalci.
Žirija, ki so jo sestavljali Mirko Petrovič iz Beograda — predsednik, Slavko Jug-Kočevar, Maribor in Aleksander Popovski iz Skopja, je skrbno pregledala besedila, ki so prispela na literarni natečaj FESTIVAL KURIRČEK 77. Ugotovila je, da zaradi poprečne kakovosti ne more predlagati za nagrado prispevkov iz zvrsti dramske umetnosti-dramskih prizorov. Žirija je sklenila nagradni sklad spremeniti tako, da podeli več nagrad za poezijo, ker so bili tovrstni prispevki boljši.
Žirija je podelila tele nagrade:
Levstikove nagrade za priznanje in spodbudo
Konec decembra je Mladinska knjiga svečano podelila Levstikove nagrade za najboljše knjižne stvaritve preteklega leta. Vsakoletna razdelitev Levstikovih nagrad je več kot priznanje nagrajenim avtorjem, več kot spodbuda; je opozorilo na doseženo stopnjo leposlovnega, poljudnoznanstvenega dela in na ilu-stratorske zmogljivosti v naši mladinski knjižni produkciji. Osemindvajseta podelitev govori o ustaljeni praksi in o presku-šeni uravnanosti Levstikovih nagrad. Za vsakogar, ki se posredno ali neposredno srečuje z mladinsko književnostjo, pa je lahko Levstikova nagrada dragoceno sporočilo o letnih dosežkih bogate bere tovrstne literature.
Žirija je podelila leposlovno nagrado Jožetu Snoju za fantazijsko pripovedno delo Avtomoto mravlje in za zbirko otroških pesmi Pesmi za punčke. Obe knjigi sta izšli preteklo leto pri Mladinski knjigi, pisatelj pa v obeh delih, različnih po obliki, usmerjenosti in vsebini, združuje samosvoje leposlovne prijeme, estetsko prepričljivost in posluh za starostno dobo, kisla ji knjigi namenjeni. Tako pripovedno delo kot pesniško pomenita obogatitev mladinskega leposlovja.
Ive Seljak-Čopič je po mnenju likovne žirije pri treh knjigah — Afriške pripovedke, Robinzon Crusoe in Knjiga o Titu — prikazal izreden posluh za troje vsebinskih in starostno različnim mladinskih knjig, ki jim je dal ustrezno opremo in likovno vsebino. Naj gre za barvne ilustracije ali pa za črno-bele risbe, povsod je našel inventivne rešitve s prilagojeno likovno govorico. Žirija meni, da kažejo te sposobnosti izredno kakovost domačih tovrstnih likovnih vključevanj v mladinska dela.
Za poljudnoznanstveno slikanico Kras je prejel Levstikovo nagrado Rajko Pavlovec. Žirija je ugotovila, da je avtor znal poljudno in dostopno posredovati pojem krasa in kraških pojavov in vse tisto, kar spada v okvir teme in starostne zmogljivosti. Rajko Pavlovec je na zanimiv način zgostil besedilo, ga trdno naslonil na slikovno gradivo in dosegel nevsiljiv poučno-vzgojni smoter.
Filmskovzgojni delavci so zborovali v Celju
POEZIJA
Dve prvi nagradi: pesem Pred spomenikom malom kuriru (šifra Primorac) avtorju B. Joviču iz Beograda in pesem Mala partizanka (šifra »Mala partizanka«) avtorju Nikoli Vujčiču iz Novega Beograda.
Dve drugi nagradi: pesem sprejmite me (šifra: Sprejmite me) avtorici Mileni Batičevi iz Maribora in pesem Napoj se vode s izvora (šifra: Jasen) avtorici Katici Pšak iz Varaždina.
V tednu domačega filma, ko je potekalo v Celju več strokovnih posvetovanj in delovnih srečanj, je bil tudi občni zbor filmskovz-gojnih delavcev pri ZKO. Udeležba' članov tega združenja je bila rekordno majhna; to je seveda v nasprotju s potrebami, ki se kažejo na področju filmske vzgoje. Nesmiselno bi bilo tajiti, da je združenje filmskovzgojnih delavcev v zadnjih letih zašlo v krizo, se oddaljilo od kontinuiranega dela in se zadovoljilo s komaj sprotnimi, najbolj ustaljenimi oblikami dejavnosti. Menimo pa, da smo lahko optimistični in zaupamo nanovo izvoljenemu odboru.
Veliko je subjektivnih in objektivnih razlogov za to, da ni bilo vse opravljeno tako kakovostno, kot bi bilo želeti. Vzrok
Še navzkriž s potrebami * v
Že vsa leta opažamo nasprotje med vpisom v šole in resničnimi potrebami združenega dela. Lani so se učenci predhodno vpisovali, pa so bile večje možnosti, da bi vpis načrtneje usmerjali. Informacija o številu novih oddelkov v šolskem letu 1977—78 kaže, da bo treba še bolj skrbno razvijati poklicno usmerjanje in svetovanje, da bi se mladina vključevala
v izobraževanje ustrezno s potrebami združenega dela.
Število srednješolskih oddelkov se je povečalo za 53, to je za 3198 ali 4,7 % več učencev. Najvišji skok je v zdravstvenih šolah (8,4%) in v gimnazijah (3,6 %), padec pa v poklicnih šolah (3,2%), šolskih centrih za blagovni promet (3,2%) in glasbenih šolah (2,2 %); to pa gotovo ni zaželeno.
Na vse to bo treba pomisliti ob predhodnem vpisu v marcu, hkrati pa podrobneje proučiti, kako je s poklicnim usmerjanjem in svetovanjem v celotnem procesu vzgajanja in izobraževanja. Ne smemo spregledati, da ima pri tem gotovo pomembno mesto razvoj dejavnosti prostega časa in celodnevne šole.
R. L.
fičnem oddelku Draga Hrvac-kega in slikarskem oddelku Lada Pengova. Oddelka obiskujejo predšolski otroci in osnovnošolci.
Tovrstne razstave so pri nas redke, nemalokrat pojmovane kot manifestatija neke dejavnosti in nič več, zanimive predvsem za likovne pedagoge. Ne da bi po vsej sili hoteli videti v likovnem izražanju mladega rodu že neko estetiko, nekaj, kar sodi v umetnost, pa po drugi strani spet ne moremo reči, da gre zgolj za poskuse, zgolj za vajo, za vizualizacijo nečesa, kar otrok vidi in izrazi. Marsikaj bi lahko ob tem povedala psiholog in likovnik hkrati, povezano. Odkrivanje otroškega sveta skozi sliko ali grafiko odpira odraslim —pedagogom in staršem drugačne in predvsem prvinske vzgibe. Svet, ki se predstavlja ne le z motiviko, temveč predvsem z njeno realizacijo.
Razstava prikazuje raznoliko slikarsko in grafično motiviko, ki kaže na različne tehnike, in seveda tudi na različno zmogljivost otrok. Morda so še posebno atraktivne slike velikega formata. Naj gre pri takem delu za skupinsko realizacijo ali za individualni delež, take slike kažejo prehojeno
Čilemu 90-letniku prof. BOŽU RAČIČU iskrene čestitke in najlepše želje ob visokem jubileju!
pot v likovni zmogljivosti otrok-Če je pri slikarskem postopku ne- \ posredno viden rezultat otroške slike, je pri grafiki zadeva nekoliko bolj zapletena, za uvajajo- \ čega otroka gotovo tudi precej bolj postopna, da lahko pride do rezultata. Pri pestri tematični širini je opaziti, da prevladujejo mnogo bolj odsevi realnega sveta — mnogo manj pa je fantazijske eruptivnosti. Zanimiva razstava, ki ne zasluži vzvišenega in podcenjujočega odnosa do otroških del!
I. G.
Visok delovni jubilej

je prav gotovo prezaposlenost vseh, ki se ukvarjajo s filmsko vzgojo. Prav filmska vzgoja zahteva ustaljen ritem dela, saj tovrstno znanje ni pridobljeno ne na univerzi ne na pedagoški akademiji, marveč dejavnosti ZKOS, tj. na seminarjih, srečanjih, prireditvah.
Po poročilu o delu filmskovz-gojne sekcije je sledila živahna razprava, ki je soglasno potrdila, da se mora filmska vzgoja utrditi, v šolah osnovne in usmerjene stopnje. Usposobiti je treba ljudi, ki so zavzeti za filmsko vzgojo in poskrbeti za potrebne pripomočke. Seveda je bilo povedanih veliko resnic in še posebej poudarjeno eno izmed temeljnih spoznanj, da je treba podružbiti celotno problematiko filma in tovrstno vzgojo. Z novimi samoupravnimi odnosi si lahko obetamo več kot zgolj preraščanje stare miselnosti. Prav gotovo zaslužijo priznanje tisti entuziasti, ki požrtvovalno opravljajo nelahko delo. Morda je javnost premalo seznanjena z dejavnostjo filmskovzgojnih delavcev. Pred leti so bili doseženi zavidljivi uspehi, in ne dvomimo, da se bodo taki uspehi ponovili in tudi pomnožili z vključevanjem drugih avdiovizualnih medijev. Zavedati se moramo, da je prav mladina najštevilnejši odjemalec teh medijev, pedagogi pa ne morejo biti do tega brezbrižni. Dosedanje izkušnje bodo novemu odboru v oporo, zlasti še, ker si lahko obeta vsestranko podporo mnogih, ki sta jim filmska kultura in vzgoja blizu. Postalo je jasno, kako potrebno je gojiti kulturo in estetiko filma, ne zaradi sladokusnih, ozkih teženj, temveč zato, ker je film poleg televizije najbolj razširjen medij. Še zdaleč ni mogoče pričakovati, da se bosta okus in mišljenje gledalcev o filmih take in drugače vrste spremenila kar čez noč, sama po sebi. Gre torej za dolgotrajen proces estetsko-idejnega oblikovanja, osveščanja človeka, ki zna v današnjem času presojati vrednote in ideje filmske umetnosti. Združevanje filmskovzgojnih delavcev bo prav gotovo kos nalogam.
L G.
V soboto, 17. decembra 1977, je bila dvorana Zadružnega doma v Jevnici, to je kraj med Ljubljano in Litijo, polna do zadnjega kotička. Poleg mnogih domačinov so se tu zbrali zasavski in drugi zborovodje, predstavniki družbeno političnega in kulturnega življenja litijske občine, med gosti pa sta bila tudi predsednik republiškega komiteja za kulturo Andrej Ujčič in predsednik mesta Ljubljane inž. Tone Kovič. Jevniško kulturno-umet-niško društvo je priredilo slavnostni koncert ob 50-letnici zbo-rovodskega dela učitelja Mihe Vahna, ki je vse svoje življenje posvetil glasbi.
Luč sveta je zagledal leta 1910 v Ljubljani. Peti so ga učili že starši, kasneje pa se je vključil v društvo »Slavec«. Igranja na klavir se je učil pri znanem slovenskem skladatelju Emilu Adamiču. Učiteljevati je začel že pred drugo svetovno vojno blizu avstrijsko-jugoslovanske meje, kjer je že vodil prvi zbor.
Tudi v ujetništvu, kamor ga je pahnila vojna, ni miroval, saj je učil zbor poljskih ujetnikov. Ko so ga zaradi bolezni izpustili, se je priključil narodnoosvobodilnemu gibanju in postal partizanski učitelj v Adlešičih v Beli krajini; tam je prevzel zbor za skladateljem Maksom Pirnikom.
Po NOB ga je pot zanesla sprva v Kresnice, nato pa v Jevnico, kjer je učiteljeval 28 let. Najprej je začel učiti petja otroke. Ob pomoči glasbenika Pavleta Kalana je poskusil z enoglasnim petjem, in kmalu so jevniški Škorčki, kakor sta imenovala mlade pevce in pevke, postali redni gostje ljubljanskega radia;
z njimi je zborovodja Miha Vahen prekrižaril Slovenijo po i in počez. Poleg Škorc
dolgem in počez. Poleg Skorč-kov je vodil še moški, ženski in mešani zbor v Jevnici, rad pa je pomagal tudi v okoliških krajih, kjer niso imeli zborovodij. Sam je poleg vseh teh obveznosti sodeloval še v učiteljskem pevskem zboru Emil Adamič do leta 1976. Bogate izkušnje je prenašal na svoje pevce in pevke. Jevničani so svojemu zboro- ^
>1
vodji, ki kljub upokojitvi še
v
vedno vodi zbore, razen šolske-
ga, pripravili res prisrčno prireditev. Slavnostni koncert se je začel z nastopom otroškega zbora, ki ga vodi učiteljica Stanka Pregelj, nadaljeval pa S petjem ženskega, moškega in mešanega zbora pod jubilantovim vodstvom. O njegovi petdesetletni zborovodski poti je spregovoril predsednik skupščine Kulturne skupnosti Litije Marjan Oblak, odlikovanje predsednika republike Tita — red republike S srebrnimi žarki —pa mu je izročil Andrej Ujčič. Poleg omenjenega odlikovanja je prejel Miha Vahen še priznanje Kulturne skupnosti Litija, ter nešteto daril ki so mu jih poklonili domačim zbori Zasavske pevske skupnost ter dolgoletni prijatelji in sodelavci. Najprisrčnejša pa je bila čestitka delegacije iz Adlešičev, ki je prihitela na slovesnost v narodnih nošah.
Čestitkam ob jubileju se našemu Mihi pridružujemo tudi vsi prosvetni delavci litijske občine, ki ga že dolgo poznamo in ga cenimo zaradi njegove vztrajnosti in neugnanosti.
Dragi Miha, še na mnoga leti BORIS ŽUŽEK
Razstava v Kranju
Ob koncu lanskega leta je v galeriji Mestne hiše v Kranju razstavljala skupina Junij. Gre za manjšo predstavitev (glede na prostorske možnosti) Junijcev, kot smo jo videli poprej v Ljubljani. Mednarodno ubrana skupina slikarjev, kiparjev, grafikov, fotografov, karikaturistov je dokaj raznotera v izrazni govorici posameznikov, v njihovih hotenjih in izrazilih. Prav to je ena od posebnosti te skupine, ki jim je skupna težnja po raziskovanju in dinamičnosti, odločna želja preseči pojmovanje likovnih izrazil in možnosti moderne klasike in ne nazadnje, da odprto tvegajo v odpiranju novih izraznih možnosti. Pri tem jih ne moti, ampak druži odkrita raznolikost koncepta, možnost različne konstrukcije in dedukcije, iskanje takega likovnega izražanja, ki je v bistvu mednarodno razumljiv in odprt. Za obiskovalca bo pri Junijcih med drugim upadljivo, kolikšen
delež imata fotomontaža, foto grofija, povezovanje fotograf *-skega in in grafičnega, pa osti ko rikatur, sicer toliko zapostavljt nih v likovnem vrednotenju. Pt tintrideset likovnikov od srednf generacije do mladega rodu tak predstavlja sveža hotenja in irO pulzivno mednarodno sodelovO nje.
V Prešernovi hiši sta razstav Ijala France Boltar in Nejč Slo par. France Boltar je slikar sred nje generacije in navezan na izro čilo realizma. Kot krajinar se j1 omejil na gorenjski svet, zlasti rt kmečke domačije; z realističnih konceptom zrcali tipiko tega svet in z barvnimi poudarki zajarh-razpoloženja. V kletnem prostofi je Nejč Slapar razporedil strog1 geometrizirane grafične izretf Eksperimentiral je v zlaganj-likov, pri tem pa ni izrabil vsd prostorskih možnosti in možno sti, ki mu jih daje gradivo.