Pokalna ptaftnu f gotovini. Leto LXX. ŠL 172 LJubljana, petek 30. }«li|a 1937 GAT Dia t- ^^H »4 sk I I & II s»f IHh^^h flLfl n |HB I ^ M lk ^ Izhaja vsak dan popoldne, izvzemft nedelje tu praznike. — Inserau do 30 petit vrst a Din 2, do 100 vrst & Din 2450. od 100 do 300 vrat a Din 3, vecji tnaeratt peUt vrsta Din 4.— Popust po dogovoru, lnseratnl davek posebej — »Slovenski Narode velja mesečno v Jugoslaviji Din 12-—b sa Inozemstvo Din 25.— Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN CPRAVN1STVO LJUBLJANA, Ku^im ulica it. 5 Telefon: 31-22. 31-23, 31-*4. 31-25 ln 31-2« Podružnica: MARIBOR, flUo—iMjf 1 jr»a lb — »OVO MESTO Ljubljanska e,, telefon it 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Strosarnajrerjeva vttca 1, telefon st. 65; podružnica uprave: Kooenova nL 2, telefon St. 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 10L Postna hranilnica v Ljubljani WL 10.351 „4 KONEC PRIHOVSKEGA PROCESA Včeraj dopoldne je bilo zaključeno dokazno postopanje, popoldne in zvečer so bili pledojeji, danes opoldne pa razglašena sodba Celje. 30. julija. 1 Včerajšnja razprava proti obtožencem zaradi prihovskega napada je trajala ves cLa.n od 8.30 zjutraj do 9.30 zvečer. Le opnldne je bil odrejen dveurai odmor. Dopoldanska seja je bila izpolnjena s čita- . njem izpovedi prič. ki niso bile osebno vabljene k razpravi, temveč so bile zaslišane v preiskavi, predvsem pa s pojasnili obeh Rodnih Izvedencev primari ja dr. Stelnfel-s^rja in dr. Brejranta. O strokovnem mne- i nju. kakršne sta podaJa ta dva ugledna celjska zdravnika, srao poročali že včeraj. Oba -ta se strinjala v tem, da rana, ki jo je bil pri tpopadu dobil pokojni Rudolf Dolinar, nj bila smrtna in da bi jo bil Do-linar lahko prebolel, ako M bilo njegovo telo normalne konstitucije. Zaradi zleze thvmus, ki mu je ostala iz deške dobe, pa ni imel normalne odporne sile. Lahko je : umrl zaradi živčnega razburjenja, ki je morda bilo povzroče-no po zadobljenj rani, morda pa, ali vsaj delno. Iz drugih vzro- • kov. Dobljena rana je bila nevarna le v • toliko, v kolikor bi mogle nastopiti na- knadne komplikacije. Ako te ne bi nastopile, bi se zacelila In bi Dolinar ozdravil v par tednih. Kasneje je predsednik Se enkrat pozval oba zdravniška izvedenca, da se izjavita o značaju Dolinarjeve rane ne glede na njegovo nenormalno telesno konstitucijo. Oba sta označila rano za težko poškodbo, ki je lahko smrtno nevarna le, če se pridružijo komplikacije. Zastopnik Dolina rjevega očeta celjski odvetnik dr. Ogrizek je zahteval povračilo pogrebnih stroškov, ki jih je navedel z zneskom 4.640 Din, zastopnik ranjenega akademika Planinca pa je zahteval za svojega klijenta okrog Din 8000 odškodnine, od tega 5000 Din za bolečine in 2000 Din za skaženo lice. Zagovorniki so te zadeve označili za pretirane. Branilci so predlagali še zaslišanje nekaterih prič, ki naj bi podkrepile obrambo, sodni senat pa je njihove predloge odklonil. Malo pred 14. uro je predsednik razpravo prekinil in odredil nadaljevanje za 4. popoldr Pledojeji Na popoldanski razpravi so se razvrstili pledojeji državnega tožilca in zagovorni kov. Za ta del razprave je vladalo v javnosti največje zanimanje, ker se je pričakovalo, da bodo govorniki ob tej priliki iznesli vse okoliščine, v katerih je prišlo do dogodkov pri Prinovi. £al je bil pro štor za publiko zelo omejen- Dvorana je bila sicer nabito polna, vendar pa je pred poslopjem bila se velika skupina ljudi, ki je Čakala, da izve vsaj nekaj podrobnosti. Pledojeji zagovornikov so bili zares zanimivi in kljub forsiranomu poteku pro, cesa so od vseh strani osvetlili prihovski dogodek in v zvezi s tem predočili sodnemu drvom tudi vse kar se je ob priliki prihoda in turneje Petra Zivkovica dogajal© v Ljubljani. Mariboru, Celju in dru_ gol Stvarna izvajanja govornikov so na pravila na poslušalce globok vtis in So spravila tudi smrt nesrečnega Dolinarja v pravo luč. pokazala so tudi prave krivce vseh žalostnih dogodkov, kakršnih doslej v Sloveniji še nismo doživeli. Celo državni tožilec, ki je sicer vztrajal na tem. da mora dobiti pravica zadoščenje je nagla gal. " ' - *■ ' * - - - ' v ^. Državni tožilec Ob 16. uri. ko se je zopet pričela razprava, je dobil besedo državni tožilec dr. Ivan Rus. ki je svoj govor v glavnem oslanjal na evojo obtožnico. V njem je ponovno potrdil, da govori obtožnica za vse enako, čeprav krivda po?amezn:kov ni enaka. Če nI bil v Mariboru stvorjen komplot, je bil stvorjen v Prelogah. Za vse obtožence velja paragraf 154. Vsi so vedeli za cilj: onesposobiti avtobus za nadaljnjo vožnjo ter izvajati nasilje zoper tujo imovino in osebe. Rejo je označil za organizatorja, ki je dal signal. Bil je član mnogote, čeprav se osebno ni udeležil stvarnega spopnda. Za Siliča je rekel, da si škoduje sam, ker noče priznati, da je razdelil nože v gozdu. § 154 prihaja v poštev za vse udeležence. Oni so ovirali promet avtobusa, ki je imel pravico, da se svobodno kreta. Pri tem fo ogrožali imovino in življenje, ker je kažnjivo po 5 205. Nato je govoril v zvezi tega paragrafa b 5 203 in o splošno nevarnem dejanju po § 201 in 205. Za Dolinarjevo smrt so odgovora; vsi enako. Vsi so vedeli za naklep. Svoj predlog glede Sentlenarčanov pa je utesnii na mesto na kazen robije na zapor. Na koncu svojega govora je dejal, da je treba, da se da zadoščenje nesrečnemu Dolinarju, toda. da čuti kot pravnik dolžnost, da se da popolno zadoščenje tudi vsem okoliščinam, ki so neposredno ali posredno vplivale na prihov;ke dogodke. Državni tožilec je kvalificiral tudi nastop ljubljanskih akademikov, zaradi katerega je razumljivo razburjenje pristašev jugo-slovenske nacionalne misli. Priznava, da je treba to pri odmeri kazni vpostevati. Branilci Za državnim tož lycem je prvi govoril Zagovornik glavnega obtoženca Reje odvetnik dr. MikuleriČ. Drugi zagovornik dr. Milko Hrašovec je bil branilec obtoženega Viktorja Dugine, k; mu obtožnica očita, da je zabodel z nožem pokojnega Rudolfa Dolinarja. Vsebino obeh govorov je prineslo *£ današnje »Jutro«. Dr. Sbrizaj Sledil je obrambni govor dr. Sbrizaja, ki brani Brajkoviča, Bunca in Kodrica. 2e dne 6. junija se je v Ljubljani govorilo, da se pripravljajo sistematični napadi na gg. Zivkovica in njegove spremljevalce. Dogodki zvečer so potrdili resničnost teh govoric. To se je bliskovito zvedelo. Obtoženci £o morali videti že v Ljubljani in še bolj po dogodkih v Mariboru, da so živković in spremljevalci v resni nevarnosti in da je potrebna s strani nacionalistov zaščita. Zavladalo je splošno mnenje, da je treba misliti na samoobrambo. § 154 k. z. prepoveduje v mnogoti izvrševat? nezakonita na?ilja. Obtoženci pa so bili po prejšnjih dogodkih prepričani, da je treba Sivkoviču in spremstvu nuditi obrambo, za kar so bili v srn slu § 24 2. k. z. tudi opravičeni. Celotna vožnja ljubljanskih akademikov ie že po obtožnici sami V- - - r r * ' r * •'-'"• stavek k. z. Tud; njihova vožnja iz Maribora proti Konjicam je le del izvrševanja tega kaznivega dejanja in je tudi proti temu dopustna obramba s silo v smislu § 24-2 kazenskega zakona. Moji trije klijenti prj pretepu ob avtobusu samem ni-o sodelovali in zaradi tega za smrt akademika Dolinarja pravno ne morejo biti soodgovorni, ker za napad na to osebo niso imeli nobenega dogovora z drugimi. Po mnenju danes zaslišanih izvedencev pa itak ni dokazana kavzalna zveza med dejanjem Dugine in nesrečno smrtjo Dol;nar-ja. Zaradi tega smatram, da smem s polnim prepričanjem predlagati za vse tri obtožence oprostilno sodbo, za primer pa, da smatra -codišče. da so vendarle zakrivili kaj kaznivega, pa predlagam, da se vpo-števajo vse olajševalne okolnosti: da niso imeli nečastnih nagibov in da se obsodijo le na najmilejšo in pogojno kazen. Dr. Irgolič Sledil je obrambni govor dr. Irgolica, ki je branil KlanjŠčka Franca. Poudarjal je, da obtoženci niso nikaki zločinci. Kar so storili, so storili iz idealizma kot navdušeni nacionalisti. Večino obtožencev poznam. Izhajajo iz dobrih, poštenih delavskih rodbin, kj so izpričale svoj nacionalizem že za časa Avstro-Ogrske. Te rodbine so sodelovale tudi pri reševanju naših delavcev iz nemških vplivov. Moj varovanec je iz stare, poštene slovenske družine, je miren in priden delavec državnih železnic v Mariboru in celo Pobrežje se čudi, da je bil sploh aretiran. Pridružil se je vožnji brez kakih kaznivih namenov. Ko je prišlo do spopada, se je umaknil od svoje skupine ter s tem odstopil celo od v5akega poizkusa. Dr. Goričan Dr. Gorican iz Celja je branil Mlinarja ni Paravana. Dejal je. da za obtožence ni podan dejanski stan niti v smislu § 154-2, niti v smi?lu $ 205 in § 178-2. Dogodki, ki so se odigrali v Ljubljani in Mariboru, so vzbudili v Mariboru željo in namen po samoobrambi. Kar £o storili obtoženci, je bila samo zaščita varnosti najodl čnejših javnih nacionalnih delavcev našega naroda. Postopanje ljubljanskih akademikov je predstavljalo enotno dejanje, ki bi moralo imeti svoj konec v demonstracijah v Celju. Ravno to nas:lno dejanje so hoteli obtoženci preprečiti. Ce so kaj storili, je bilo samo to, da so pobili nekaj Šip in bi odgovarjali lahko le za poškodbo tuje lastnine. Zato predlaga oprost tev svojega klijenta. Dr. Bele Brata Filipa in Mirka Primca ter TJr-bančiča je branil dr. Bele. Vse dogodke Je treba deliti v dve fazi: 1. napad na avto- bus in 2. nepredvideni pretep. Obtožnica državnega tožilca je napačna, ker vidi samo en dogodek in iz tega sledi napačna kvalifikacija in zlasti trditev, da ie je usmrtitev Dolinarja izvrSila v skupnem naklepu. Tega časovno in krajevno ločenega dogodka so se udeležili le poedinci. ki niso leteli za avtobusom, kakor to trdi obtožnica, nego so Sli k svojemu avtomobilu, ki se je nahajal v smer; proti Konjicam na stranski poti. O § 178-2 ne more biti govora za vse udeležence. Kvečjemu pride v poštev § 184-2 in 3. k. z. 1 Dugina priznal, da je sam zadal poškodbo Dolinarju. Da ni Šlo za kak skupen naklep izhaja tudi iz tega. ker ni bilo dogovora o napadu na posamezne osebe. Dejanje ni bilo protipravno, ker je to bil izrazit silobran, ki v smislu § 25. k. z. ni kazniv. Nac onalnl mladeniči niso hoteli izvršiti nasilja, nego pač obratno, da se odvrne nevarnost za življenje in zdravje Petra živkoviča in sprethstvo. Nevarnost je bila istočasna, ker je bilo nas lje akademikov trajajoče dejanje od Ljubljane do Maribora in nazaj proti Celju. Nevarnost fe ni dala odkloniti na drug nači t Nevarnost pa je bila tudi nezakrivljena, ker je Peter živ-ković zakonito prijavil svoja zborovanja. Dr. Vrečko Naslednji zagovornik dr. Vrečko je branil Milana Goriška. Vzel sem na znanje, je dejal, da je državni tožilec skrčil obtožbo, ki je predlagala kazen robije, na kazniva dejanja, ki se kaznujejo samo z zaporom. Toda tudi tega dejanja moj kli-ent ni kriv. GoriŠeV n; mi:lil in ni mogel misliti na kako borbo s katoliškimi akademiki. On ni bil udeleženec mnogote. Zaradi tega vsled slučajne navzočnosti Go-rišek ne more biti ravno tako tudi na zatožni klopi. Govornik je kritiziral dejstvo, da nastopajo akademiki tedaj kot priče, čeprav £o sami zakrivili dejanja, kaznva po kazenskem zakoniku. Peter živkovič in njegovi spremljevalci zavzemajo odlične položaje v našem javnem in nacional-življenju, tako da bi bila sramota za nas, ako bi se tem osebam zgod lo ravno pri pri nas kako podlo in nepošteno dejanje. Nacionalni akademiki so imeli izključno ta namen, da nudijo tem osebam kot najdražjim gostom zaščito. Predlaga popolno oprostitev Milana Goriška. Dr. Lipold Dr. Lipold iz Maribora je branil Ranar-ja štancarja in Siliča. Razpravljal je o organiziranih demonstracijah proti Petru živkov'ću, ki jih oblasti niso skušale preprečiti. Po vseh teh dogodkih jasno sledi, da gre tudi v slučaju obtožencev za silobran. V Mariboru domačini niso priredili prav nobenih demonstracij, šele ko so prišli katoliški akademiki. 5o se razvili nemiri in po neuspešni intervenciji pri oblasteh je sam telefoniral v St. Lenart. Sram me je bilo, je dejal dr. Lipold, ko sem moral dati navodilo, naj pridejo tako odlični predstavniki našega nacionalnega življenja na kraj zborovanja, namesto po glavni ulici, po kateri sme priti vsak človek, po stranskih ulicah. Pričakoval sem, da bomo zaščiteni, kar se pa ni zgodilo. Demonstrant je so nastopali z izredno spretnostjo. Sipe v IU. nadsropju hotela 3>Orel« so razbijali s tako preciznostjo, ki se more doseči le z vežbo. Metali so kamenje tudi s tako silo. da so v 3. nadstropju hotela poškodovali s kamenjem celo peč, ki se je nahajala na nasprotni strani dvorane. Tz tega si razlagam spontano misel, da je treba misliti na samoobrambo. V čast Maribora je treba šteti, da se noben domačin, razen g. Žebota in dveh. treh za-grizencev, ni udeležil demonstracij. Nad demonstracijami katoliških akademikov, co se zgražali celo vsi pošteni pristaši JRZ in kvalificirali njihov nastop kot pobalinstvo. Obtoženci so imeli po duš In poštenju m v velikem nacionalnem čustvu namen, da zaščitijo svoje voditelje in sprem rtvo. Ce po se zgodila nasilstva in so se ta na-sTlstva celo napovedovala, &rtupanje. Na kratko je nato še govoril zastopnik Dolioarj >vih svojcev dr. Ogrrijiek^ ki j© skušal ovreii argumente branji leev- Odgovoril mu je dr. Mlkoletič. Ob pv>l 10. zvečer je predsednik dr. >T-dovitf razpravo zaključil in spo^oCit. da bo sodile proglasilo .sodbo darve-* ob 11.30 Sodba Danes ob 12. je bila proglašena sodba. Obsojeni so; Slavko Reja na 5 mesecev strogega zapora, Dugina Viktor 3 leta robije, izgubo Častnih pravic za 3 leta, Brajkovič Slavko, Bunc Josip, Klanj-ščeh Fran, Kodrič Franc, Mlinar Ivan, Primec Filip, Primec Mirko in Ranar Miroslav na 4 mesece strogega zapora, pogojno za dve leti. Paravan Anton 4 mesece zapora; Silič Ivan 3 in pol mesece, pogojna mh dve leti, Stancar Drago 4 mesece pogojno za 2 leti, Urbancič Ludvik 4 mesece, pogojno za dve leti, Markež Vinko 5 mesecev, pogojno za tri leta. Oproščeni so Gorišek Milan, Beigott Ivan, Korošec Mirko, Kranjec Ivan, Neu-\virt Feliks in Orožen Milan. Vsem obsojenim se šteje v kazen preiskovalni zapor. Velika železniška nesreča pri Parizu Pri Villenueve — St. Georges je skočil potniški vlak s tira — Doslej 26 smrtnih žrtev — Večje število potnikov ranjenih Pariz, 30. julija. w. Pri kolodvoru v pariškem predmestju Villenueve-St. Georges, približno 20 km od Pariza, se je dogodila strašna železniška katastrofa. Vlak Pariš—St. Etienne. ki je ob 22.45 zapustil Pariz, je skočil s tira. Več ljudi je bilo ubitih in mnogo ranjenih. Objava železniške družbe Železniška dru/ba PLM je objavila: Po vesteh iz Villenueve-St.Georges je bilo pri železniški nesreči ubitih 25 ljudi in 50 ranjenih. Katastrofa se je pripetila 300 m od postaje, ki je 20 km od Pariza. Brzi vlak, namenjen v St. Etienne, je odšel iz Pariza ob 23.15. Neka priča, ki je bila blizu kraja nesreče, je izjavila, da je nesreča nastala, ker je bila kretnica napačno postavljena. Poštni voz je nadaljeval pot še kakih 30 m in potegnil za seboj \oz drugega razreda, ki je ostal nepoškodovan. Oba sta se prevrnila na nasip. Voz tretjega razreda, ki je sledil, se je popolnoma razbil. Drobci tega vo* za so pokrili progo na vse strani. Med žrtvami je mnogo romarjev, ki so se [ vračali iz Lisieuxa. in mnogo otrok, ki so se vračali s počitnic. I Reševalna dela so se takoj začela. Ob 3. zjutraj so našli prve žrtve pod kolesi. Prišli so takoj rudi gasilci iz Pariza, da pomagajo pri reševanju. Se v noči je prišel na kraj nesreče ministrski predsednik Chautemps z notranjim ministrom Marxom Dormovcm in ministrom za javna dela. Ugotovitve preiskave Prvi podatki o katastrofi pri Villenueve St.Georges v preiskavi so že pokazali, da je uradnik v zadnjem trenutku opazil, da je kretnica napačno postavljena. Hitro je stekel, da bi napako popravil, toda zamudil je nejcaj sekund. Komisija je tudi že zaslišala dva kretniearja. Zasliševali so jih celo noč. 26 smrtnih žrtev Število smrtnih žrtev železniške katastrofe se je davi zvišalo na 36. Več ranjenih umira in se bo število smrtnih žrtev v teku današnjega dne še povečalo. Kraj nesreče nudi strašno sliko. Doslej so mogli agnoscirati šele pet mrtvih. Hudi boji med Kitajci in Japonci v Tiencinn Japonci so bombardirali važnejša kitajska poslopja ter jih zažgali Tiencin, 29. julija, d Bumbaroiranje Ti_ encina je trajalo vOeraj štiri ure nakar se je razvnela mfd kitajskimi in japonski, mi četami več ur trajajoča bitka, v kateri bi skor0 kitajska vojaška policija zasedla japonsko letališče. Bcanoaroiraiaje Ti. encina in okoliških vasi so izvršila japonska letala, ki so se vsakokrat, ko so odvrgla bombe vrnila na letališč« po nove. Bombe so na mnogih krajih povročile ve_ like požare. Ko je bombardiranje poneha k), je nastala v Tiencinu tišina, Id Jo je motilo samo prasketanje gorečih poslopij. Požar v univerzi se je vkiel več milj daleč. Oddelek 200 japonskih vojakov, ki so jih tamkaj Kitajci zgodaj zjutraj napadli, je bil obkoljen ter se še ne ve. aH se jwi je posrečilo pobegniti ali pa % tili pobiti. Opustošena so bila tudi mnoga poslopja v inozemskih koncesijah ter je po£ar wm*M obstreljevanja nastal tudi v petrolejskih tankih Britisfa Asiatic Petro* Ooxnpany. Rasen univerze so japonska letala »aftgnla tudi osrednji kolodvor in glavni stan ki. tajske milice. Kitajske čete imajo v avoji posesti glavno in zahodno postajo, japonske čete vzhodno postajo, vendar pa so kitajske čete zavzele vse mostove na progi, ki vodi k njej. Popoldne je v Tiencinu zavlada] mir. Generalni konzuli Velike Britanije, Zedinjenih držav in Belgije, sku. sajo posredovati med Kitajci in Japonci, da bi ustavili medsebojna sovraštva. Šangha], 30. julrja. A A. V Pekinga je ukinjeno obsedno stanje, ker je Sangkucimg prejel od Japoncev zagotovi-lo, da japonske čete ne bodo vkorakale v mcnto. Po celodnevni borbi so Japonci gospodarji položaja ▼ Turvghovu. V bitiet proti Japoncem je nastopilo tudi nad 1000 miličnikov « Hopcja, ki so se uprli *n se pridružili 29. armiji. Kitajci se upirajo samo pri TienčiTiu, kjer b^tka se traja.. Brezuspešno posredovanje tujih konzulov Washington, 30. julija. AA. Po vesteh is Pekinga, je položaj v Tiencinu še zelo resen. Promet mod Pekingom in Tiencinom je ustavljen, ker so Japonci bombardirali postajo v Tiencrmi. Po uradni vesti iz Tien-cina so tuji konzuli zaman skušali posredovati, da bi ustavili sovražnosti. Konzuli se trud:jg se dalje v tej smeri. Huda bitka je v teku okoli vzhodne postaje. Borzna poročila. C*rla. 30. jul^a Beograd 10—, Pariz 16.3225. London 21.6860. New York 135.625 Bruselj 73.3B5. M&an 22.925, Amsterdam 240.20, Berlin 175^6, DonaJ 82J», Praga 16.18, Varšava «.T0 Bnkareftta 3.25. Postani In •stani Slan Vodnikovo inilel Stran 2 »SLOVENSKI NAROD«, potek, 90. Janja 1937. Stev. 172 „Ljubljanske novice" bodo zopet izhajale Letos bomo slovesno praznovali 140-lotnico slaven- skega novinarstva Ljubljana, 30. julija. Reporter le res ae more dovolj načuditi da «še ni doslej nibee izdal taksnih senzacionalnih novic. Čeprav jih ▼? dolga vrsta novinarjev: v Ljubljani bodo začele /opet izhajati > Ljubljanske novieec. v Ljubljani bo že čez nekaj tednov na i moderne i^ apa rat za brezžično prenašonie &\\\ na daljavo- dalje aparat. k1 pl$e na daljavo in —. Ne vam, Če smem vse to Izdati Morda bi tudi v»eea M verjeli v tel sezoni. Pri vseh teh fenzafiah koe po kapljicah: dano? ntml eno fcapljieo« ju trt pa ?-e dve. da se orcanfrem lepo navadi na natfiujše. Ker pa pri tem pouku niso poznali prave mere- se reporter ne mo re več vzdržati in vam nudi že danes debelo kapljo iz zalojze na>ih. novinarskih propagandnih minis*rov- Najbrž ve«*te. da «o >Lublan*ke Novitet izhajale že pred 140 leti. To je bil prvi slovenski Mst in Slovenci bodo leto*= praznovali iuOulfi elovenskecra novinarstva z vso upmvir>nostjo slovesno — menda smerno povedati — tudi po zaslugi naših novinarjev Ob tej priliki bodo novinarji obhajali tudi lep iubllei svoje organizaci ie- ki ie stopila v živlienje pred 30 leti. Takoj va< moramo potolažiti, da n^ ure za na vadrio jubilejne proslave, govoranoe. r.bo-rovan'a in itrnffe tlolfiO^asnoatl ki -;'e :h Je v naprej sit' i]o *avn ^lovpn^;^''1 novinarstva, to norneni-dq Ko ob tr>: priliki prireiena prvi T* v na-£; dr/avi '•az-^tavn le vrste in da To no svnfe-rn ot>=e iMuo'nnc'i tpr kako so ie Hsk mrvn-sl ^ H s Varstvom 'n « poročevalskimi pr'"omorl;! rv? svodih 7aro*tcov do dnndane«. Najprej bo^te s zanimanjem proučili kul- turno zgodoviiMfci del- ki bo zavzel paviljon J. Spoznali boste aačetke Jntjtnejl poročanja- letake, tiskovine itd. izza Saša, ko še ni bilo čaanikov in senzacij- ki dandanes mere jo *vet iz tečajev. Ne boste ee mogli naCuditi, da se je alovenaki tisk tako dobro razvijal £e v prejšnjih stoletjih« ko *mo Slovenci vendar živeli na periferiji kulturne Evrope, kajti rastavljeni« to 800 časnikov Listi bodo prikazani v okolju ovoje dobe. njenih značilnosti, da «e boste morali zanimati za zgodovinski ratvoj nagega tiska, in za to, ka-kžnim nalogam se je posvečal Pred vami bo presenetljivo nazorna --lika razvoja tiska od njaoovih začetkov do dandanes, ko modernemu po-ročevalc*tvu služijo že >daljnopis:<- stroji za pj<=anie porori! na daljavo, in aparati m brezžično oddajanje in *preiem«fije *lvk. v'dcli boste v*e naimo<1ernejge pripomočke modernega poročevatetva in ne morda le slike. Razstavljeni pa bodo h*di tiJcarniAM stroii in izdelki. Največ zanimanja bo po najbrž budilo uredništvo in tipkama v navil ionu N. kjer bodo urejevali, stavili in tiskali pravi časnik ^Ljubljanske novice« pred očmi obiskovalcev razstave. List bo izhaial vsak dan in baje celo brez zamude. Čeprav bodo urednik' imeli za vratom tiooče obiskovalcev- česar «=o itak že vajeni, ker morajo sprejemati dan za dnem tudi nepovabljene obiskovalce. Spoznali boste tudi, kako uredništva prejemajo novice, kako se zmoji reporter kako jezi glavni urednik in kako se 7-abava korektor nad tiskovnimi napaka mi • Videli pa boste tudi. kako nastane klišej- V paviljonu M bodo razstavljene >no-vine v podobi'. Tu bo tudi zgodovinska razšlava naje grafike. Razstavljeni bodo celo predhodnici dandanašnjih ilwtrira«ih listov. In veste kaj Še? Največja ljudska slikanica sveta — poslikane končnice panjev; prav za prav bo razstavljen popoln čebelnjak. Kdo ve. morda celo s Čebelami vred- Ali že veste, da so tudi govoreče in M>etc novin*1-. ne le tiskane? Videli boste novine ti*knno. "navadne^- dalje ^novine v podobi-, razen tega na bo>=.te £e gledali *fil-mane novinec v pa vil ion u K. po«!u*ali "^so-vorjene«' ali nstne novine io kan?no eeto peto V pa vil ionu K boste gledali reportažne filme in žurnale- pa tudi poučne film<\ ki bodo prikazovali razvoj tiska in posfca-r>el{ listov. V tem navil ionu Ho imela ervoi oddelek tud- radijska postaia. Vi bo izda-iala ali oddajala ustne novine. Rasen tega pa mislijo novinarii bidi *izdaiatiT ustne novine pred ol.^instvom. S to ^kaplrico^ propagand^ morate Hiti dane^ zadovoljni: sprevideli boste, da nor vinnrii prt svoji razstavi ne bodo mocli nirti pretiravati- tako Ho velikopotezna in pre] ali sle i boste priznali, da ie 5lo ra mnogo več kakor za samo propagando. Učiteljski tečaj za telesno vzgojo Ljubljana, 30. julija Zakon o obvezni telesni vzjroji naroda, izdan v januarju ltfHd. .-e ta izpolnjuj*-v večjih mestih dišave, asi. septembrom se ho začel iz-vajati v vseh — tudi vsi podeželskih obeinan. Po tem zakonu so dolžni v«i mlaileniOi od šolske dobe do 20. leta s\'ir..>-ti obiskovati nedeljske tečaje, v katerih bodo poučevaJi v prvi vrsti učitelji narodnih šot. V ta namen prireja ministrstvo za telesno vzgojo v Beogradu enomesečne tečaje za učitelje narodnih ^ol. ki l>odo pouOevaii v nedeljskih teč-ajih v svojih občinah in prirejali tečaje v urezih za ostale na^avnike mdeljskih tečaje^- <>l T. julija do 8. avgusta se vrši IV. tečaj v Beogradu, v kate>rem je 10T> Deiteljev iz, "> ioleqr aktivnih ofienrjev poučujejo v tečaju tudi razni strokovnjaki. me>i njjmi 3 Slo-vtnoi (Ulaira, Kavčič in Polič). Snov se obdelava tieorotično in pnaktiono in sicer; vojaške retloi^ie vuje, »uvijanje, čitanje xem-ljevidov lahka ailotika. plavanje. vzorne telovadne ure, orodna telovadba, zatkon o tel. vzgoji, higijena L dr. Zadnje 3 dni bodo tečajniki iz vseh teh predmetov poLaspali itpke pred po^t^no komisijo, na kar bodo prejeli diplome za vodstvo nedeljskih tečajev. Ob nedeljah, ko ao tečajniki prosti, prirejajo [K>1 voilet-voni starešine tečaja peš. kap. Kneževića poučno ekskurzije, V nedeljo, 1. avgusta prirede izlet na Oplenae in Avalo. da se poklonijo Velikemu kralju Mučeniku. Nov most zgrade Škofje Loka, 29. jidija Od-ka-r je atrahorHo neurje 1. l^^Sfi uničilo in odplavilo želefBobetoneki most čez. Poljan ^6ico, med meetom m aoaeojuni Pn*ta-lo«m. smo imeii le provizorioan mort, JaauO je bilo, da zaoasni, ki še ta z vearčooMjo zgrajeni leseni, le 3 m široki m na dweh kozah oprti moat ne bo mogel dofcro §ki-7. iti zvez-i meti Ljubljano m Škof jo Loko. Več let že se je oa^-W6Ma načudi tega šahtova po novem mostu, ki ga bodo končno re* zgradili. Novi most bodo zgradili nekoliko nižje, proti sotočju obeh Son zaradi te^a pa bodo morali toda nefcoSko preMSti hanovin-s>ko eesto. Pndobrj^no pe bo na predled-nostl in zavoju ceate Bauu>. Vatno je. 4a ne bo imel novi MeViobotooairi most aredi struge nlkakoga opornik*, take d« bo imela voda lažji odtok. Spaooao nsnenje tokaj-šnjetra prebivatatua aaiuffac jn da je odneslo prvotni moot urcidvuoui zuto, ker ae je za^ozdUe v e^ornuc, ki pa je tokrat meet sredi strupe imelt voe inogoce leoovje, ki je potem z PUaU iJua oaaolale oduornoailo mostu in ffa atednji^ tnd^ rfp dvijsnilo in nni^Mo. 5.5 m ho nori most 9*rok. rarpetfna loka pa bo 5* za- Po pol metra, bodo Mro- tlakon-ano cestišče. Ob brepovih bodo zaključevali most par metrov viaoki stebri z električnimi svetilkami. Priprave za gradnjo mostu so se že pričele. Zdaj jrrade močno betonsko sk«rpo. ki so jo 7,r. Zračna zveza Ljubljana * Celovec Ljubljana. 30. julija. * V Ameriki, v NemČ/ji, v Angliji je lc- taio »koraj že tako običajno prometno sredstvo, kakor pri nas avtomojbil. Mi pa še nismo premagali začetnega strahu pred prijetnim, „mjobninn potovanjem po /raJcu. §e vedno se borimo in najbrž se bomo še ©kaj časa borili s to največjo začetno oviro. Nobenega drugega tehtnega vzroka ni, da se zra-čo: potniški promet pri nas Se ni razvil tako. kakor zahtevata naša kulturna stopnja in zemljepisna lega naše zemlje. Ljubljana je važno prometno križišče med evropakitn zapadom ter Balkanom in Orientom. NavzJic izredno ugodni legi je pa zlasti glede zračnega prometa vse preveč zapostavljena. Prva leta sta bili vsaj edini zvear z Zagrebom in Sušakom ugodni- zdaj so nam pa še to tako zmešali, da moraš potovati vi Ljubljane v Zagreb z letalom preko Sušaka in da istega dne sploh ne moreš lurzaj. To pomeni praktično, da odpade glavni nagib za potovanje po zraku, namreč hitroet. merodajna in odločilna v poslovnem avetu. S tem je že rečeno, da avtomatično odpade znatno stevrlo potnikov in da oetanejo le tieti. ki potujejo na nafte Primorje na počitnice ali po opravkih, pa jim ni čaa tako piolo odmerjen, da bi se morali vrniti ie 'stega dne. Poleg zračne zveze • Suaukotn in preko njege z Zagrebom je Ljubljana z edino mednarodno ziučno progo preko Celovca, Gradca in Dunaja povezana rodi z inozemstvom, z gostim omrežjem zračnih prog v sosednih državah. To je za nas nedvomno najvažnejša zračna proga in iz tega vidika moramo tudi presojati naše zao-manje za njo. 2al imamo to važno zračno zvcao samo trik rat na teden, ob torkih, četrtkih in sobota*. Naša soseda Avstrija je pokazala dobro voljo in pripravljenost sodelovati z nami v civilnem aeačnem prometa in sama je dala več umestnih pobud, da bi se potovanje po znaku med obema drsa vama črna bolj razvilo. Od nas samih je v prvi vrsti odvisno, kako se bo ta važna zračna proga racvijala. ali bo promet nm. nji dovolj živahen, da nam bo ostala zagotovljena tudi v bodoče. Storiti moramo vse, kar je v naših močeh, da jo ne samo ohranimo, temveč se rapopoinimo, tako da bodo letala avatrijuka letala na nji vsak dan. Zagreb m Beograd imata več zračnih zveš z inozemstvom, le Ljubljana je tudi tu zapostavljena. Zato moramo razviti živahno propagando za našo edino arsene zvezo m inozemstvom- da bodo letela na progi L jub-rjan*—Cek>vee vedno dobro zasedena i Cerkveni prispevki v avCiitpetraki fari Ljubljana, 30. julija Te dni *o »koraj ve i fsraui šentpetrefce tare prejeli poštne položnice davčne oprave % označbo G K. d* plačajo do 1. MIL 37. predpisana zaeake. Davkoplačevalci so v negotovosti* na kaj se U davčni predpk nanaša. Woka4ari eo se mformitui: na prietoj-nih mestih, kjer so Tvedeii. da se nanašajo ti zneski na popravilo aeutpetnske cerkve, župničča itd. O tej zadevi je bmo že ponovno v naši javnosti, zlasti med prizadetimi farani. ugotovljeno, da v formalnem pojrledu nrenpis te daveoine ni v skladu z zakonom. Kakor 6-mo informirani, je v teku akcija, da se revidira postopanje upravnih oblasti pri določanju te davščine. Precej faranov m je pritožilo zoper kuh administrativni postopek pri izterjevanju te davščine, Prkožl>e, naslovljene na finančno direkcijo v Ljubljani, eo vložili kolekovane z din 20.— pri davčni upravi za mesto Ljub-ljana odnosno za okolico. Pri tožit el ji se opi rajo na sleieee okolnoeti: Poštne položnice «o brile interesentom dostavljene brez, točne naved't*\ ia katero davieino gre- Davščina CK po zakonu ni poznana. Prav tako ni označena davčna oaoova, na kateri podlagi se ta davščina predpisuje. Nadalje niti ni označena doba. na katero se predpisano plačilo nanaša. Priiadeti davkoplačevalci niso glede davščine CK prejeli nika>k-eera davčnega predpisa. kakor to zahteva zakon za vsako davščino, ki se na novo pobira Davkoplačevalcem ni bil dan glede te nove predpisane davščine noben pravni poduk. kar je bistvena formalna pomanjkljivost. Tudi te nov* davščine CK ni odobrilo finančno min;Mrstvo v Beosrradu. ki mora po § 1 finanenesjra zakona in v sm.ielu zakon* točk 63, 1 drž. zak. M. 12 i dne 2ft. VH. t«fi8. To se nanaša preri7-adote fa-rane rt. področjji mnntne občine ljubljanska, ker kaka nadomestna obvestila sreskecra načelstva za Ijubljansiko okolico ne morejo Inti merodajna 7t\ prebi-vah*e mesta Ljubljane. Mestno potrla varstvo v Ljubljani pa sploh ni interesentov na nikakršen način obvestilo o konkurenčni razpravi. 100.000 zavarovancev OUZD Ljubljana. 30. julija Najzanesljivejši znak anssmj jrospodar-sjtva je noraačanie števiJa zavarovancev OU7>D. StatisHčni podatki <~>UZD kažejo. da število zavarovancev rrojplo narašča in da jft v dru^i polovici junija že prese 17-113. z L 1934 16.600 in v primeri z 1. 1933 je zdaj ie 21.037 za varovancev več. £a *ociaJno življenja pa je ^e bolj značilno ter pomembno, kakor naraščanje šte-viia zavarovancev, pora^tf T^>vprečne zavarovane mezde, ki je znašala prejšnji meso«' že 23..rK3 din in »t j*dvignila na leto za 0.01 dm. Poraar zavarovancev in mez^l se izraža v »kupni dnevni 7Avnrovani mezdi tako: pn&j je znašala skupna /-i varovana mezda 1.990.1ii5 din. zdaj Pa 2.^?.^;o in se je torej dvignila ■! 352.TOl din. Število zavarovancev nasejra OUZD je bilo samo dvakrat rako visoko, kakor jo zdaj. in sicer 1. 1929 in 1. 1930.. L. 1920 je bilo nad 100.000 znvarovaiioev od 13. junija «lo 3. novembra; višek je bil 11. avgTista i 102.796 člani. L. 1930 je pa bilo nad 100.000 zavarovancev od 7. maja do 5. oktobra z viškom 7. junija, ko jih je bilo 103.729. Nevarna razbojnika na Vrhniki Ljubljana, 30. julija Na obrežju Ljubljanice pod Vrhniko so ljudje opaaili te dni dva neznanca, ki sta se polastila velikeg-a športnega čolna, last trgovca Mirka Verbiča z Vrhnike. Ljudje. ki so poniali Verbičev čoln in vedeli, da ga lastnik neznancema najbrž ni posodil, ho brž obveatili Verbiča in mu povedali, da sta sumljiva neznanca odplula s eolnom proti PodpoCi. Verbič je nemudoma zasedel svoje motorno kolo in se odpeljal tja, kjer •ta ae bila neenanca ukrcala. Veo presene-eeai je našel tam kolo I evidenčno št. 98.6S4, za katero se je kasneje izkazalo, da je bilo ukradeno Antonu Omejcu z Vrhnike. Polep koleea je našel tam Se nabasan ' nahrbtnik, v katerem je bilo 5 novih pla-I scev aa kolo. 9 žag: za žaganje železa ter lesa. pol hleba kruha, vee konzerv, zavoj čaja, kos salame in sira ter nekai drugih jest vin. Verbič je zasledoval tatova čolna ob obrežju Ljubljanice in ju dahitel pri Pod-pecX Stala sta na čolnu, ki je bil tedaj privezan k bregru. v kopalni obleki, zporaj tik brega pa sta imela kraj klobuka obleko v klobuku pa polog drugih predmetov tudi samokres in nabito polno Ustnico. Verbie se je ustavil z motornim kolesom žs precej pred njima in se neopaženo splazil do obleke neznancev, ki jo je odnesel od brega na travnik in vzel tudi samokresa. Potem je pa stopil s samokresom v rolo k bregu, da sta ga neznanca opazila. Pozval ju je, naj zapustita ukradeni čoln. V tistem trenutku pa je že tudi eden po-tasnil izza kopalnih hlačk samokres ter ga nameril na Verbiča. Ker se je Verbiču zdelo, da bo lopov streljal, se je previdno umaknil in odhitel nazaj do svojega motornega kolesa, da bi se odpeljal v Podpeč po orožnike. Videč, da je Verbič odšel, sta razbojnika nemudoma skočila na breg^ poiskala obleko in se oblekla, potem pa privlekla iz čolna Se eno kolo. Čoln. ki je vreden 3000 din, sta prepustila toku in je sam odplaval proti Ljubljani. Lopova pa sta zasedla kolo in jo ubrala kakor je mogel Verbič od daleč videti, proti Notranjim Verbič je se ugotovil, da se jima je najbrž zaradi preobremenjenosti kolo pokvarilo, nakar sta zavila za grmovje, kjer sta najbrž skušala kolo v naglici popraviti, pa se jima to ni posrečilo. Odtrgala pa sta na kolesu evidenčno številko In gn pustila na krajo, kjer so ga kasneje naSli brezovsM orožniki. Sama sta pa zavila ' v gomd In bsrlntta. Verbič je takoj obvestil oiT>*niako postajo v Podpeei. Orožniki iz Brezovice in Pod-peči so pa zaman zasledovali nabojnika. Ukradeni čoln so našli sele naslednjega dne na vodi že blizu Ljubljane. Verbič je opisal orožnikom lopova tako, da vae kaže, da sta bila to znana Jože Bradesko m Franos Ro-kavec, ki sta se pritepla do Ljubljanice iz svojih skrivališč za Polhovim gradcem. Razstave VL Mariborskega tedna Maribor. 29. jubja Na razstavišču Mariborskega tedna je kakor na mravljišču. Kako tudi ne. saj srno tik pred otvoritvijo te za Maribor tradiei-jonalne prireditve. Na letošnjem VI. Mariborskem tednu bo kar 18 razstav večjega obsega, ki bodo V3e brez izjeme zelo zanimive in bodo obiskovalcem nudile mnogo koristnega. Razstava tekstilne industrije bo prikazala lep razvoj te za Maribor tako važne industrijske panoge. Zanimiva bo tudi splošna industrijska razstava.Pra-va posebnost bo velika obrtna razstava, ki ima namen prikazati našim ljudem, da moremo glede obrtniških izdelkov uftpešno tekmovati s tujino. Modna revija je v rokah konferenciera Boža PodkrajSka. ki bo t vedrim humorjem nopestril modno revijo domačih krojačev. Poljedelstvo, vinogradništvo in mlekarstvo bo pokazala posebna razstava velikega stila. Zanimiva bo tudi velika trgovska razstava pod geslom domače blago, dobro blago. Prvič na Mariborskem tednu bo jugoslovanska fitopatološka razstava namenjena našim kmetovalcem, ki jim obisk te razstave še posebej priporočamo. Prav tako bo privlačna ornitološka razstava s svojimi zanimivostmi. Tujsko prometna razstava Putnika Maribor bo imela vsedržavni pečat, ker bo z velikimi fotografskimi posnetki prikazala lepote nase cele domovine. Isti namen ima tudi razstava Jugoslovanske izložbe za propagando turizma. Tisk. kartonažo in knjigroveštvo bodo na VI. Mariborskem tednu pokazala mariborska grafična podjetja. Čijih adoves je znan v celi državi. Razstavo kipov in starega kmetskega pohištva pripravlja zgodovinar in banovinski arhivar g. prof. BaS. Prav zanimiva bo tudi nkvaristična razstava mariborskih in graftkih Rkvaristov. Mnogo pozornosti bo gotovo deležna tudi razstava Društva združortni klubi. Iz škofje Loke — Tujski promet, še nVkoTi m hrua tujska perona pri na«; tako živahna kafcor je leto*:, škofja I»ka r*&& tumM mnopo Tsnim:-vosti in prav topi *o tudi izleti v hitnjo okolico. Letos je bilo v prostorib deske šole nastanjerrh Midi 4? dijakov feriaine kolonije, ki so ostali tu štiri tf»dne in s*e prav te dni poslavljajo od nus. Med le*ov-»Tnrji je mnotro Reofrrajoanov. p.i tudi mno^ ino zemcev. Priznat'; j^* treba Tiijpko-prrhmerne-mu dru^vu, da je mnogo storilo ra dvitr lajša»l i' prometa, a tireh« l>o ae preoej dela, da 1k> škofja I^oka re^ rzomo letovi.Ve. kjer pe bt vitak dobro počuti in zadovo-lje«n odhajal, koriš* bolo pa imeli od teira tudi domačini. — Ustanovni *»bčni zbor Muzej»kejfa društva. V petek se je vršil on 17. v mjo pomoč. Pripravi jnlni o Uvir }f bil izvoljen v celoti za prvi upravni odbor. Pi*ol je teto« zrfo dobro obrodil in zato ae bo v prihodnjih dneh gotovo Ae bolj po-cenil. Tudi krompir as je pocenil in se ga ponuja sedaj novega se po i.— din k*, bo pa v prihodnjih dneh mv>tcrvo ie cenejši, ker ga ponujajo kmetje Še po O.Afi do 0.75 din aa kg. Pač pa je ostala astertjava le precej draga. Tako so ponujal* brajjjevke paradižnike po din 5.—, zelje po din 4.—, papriko za po 3 komande aa 1.— din. Zlaati draco pa je pri nas še sadje. Tako ao prodajali jabolka, hruške in slive po 5.— din kp. Tudi jajca imajo staro ceno 14 za ko-vaoa. Iz Trbovelj — Spremembe pri komandi oroiniStva. Komandir tukajšnjega orožniSkega voda, poročnik g. Zivan Petrovič je premeščen v Jastrebarsko na Hrvatsko, na njepovo mesto pa je prišel r>odporočnik er. Milose-vič. dosedaj vodnik kranjskega žandarme-rijskega. voda. Obema oficirjema želimo na novih službenih položajih mnogo srr^č^ in uspehov. — Turneja in oddih slavčkov. V prvi polovici avgusta poleti tukajšnji Slavček na Gorenjsko, kjer bo ostal 8 do 10 dni. Priredil bo koncerte 5. avgusta v Kranju. 7. avgusta na Jesenicah. S. avgusta pa na Bledu. Sodelovalo bo okrog 90 malih pev-čkov. ki se hočejo pri tej priliki navžiti tudi lepot naše Gorenjske in se nekoliko odpočiti v prelepem gorenjskem planinskem raju. Ni dvoma, da bodo nasl slav-čki tudi tokrat dosegli zaslužen moralen in gmotni uspeh, saj ie mladinski zbor na najodličnejši umetniški viSini. Prebivalstvu na£ih gorenjskih mest pa bo iapomiena davna želja slišati TTbove^kega sin veka. — Delo naSih gasilcev. Tržki gasiJci se marljivo pripravljalo na proslavo svoje !V>-letnice. Nova gasilska orodjarna, Id bo ta dan svečano izročena svojennu namenu, je že pod streho in bo ta impozantna .stavba res v ponos ne le naiim gasilcem, marveč vsemu gasilstvu. Zunanje lice na prostranem gasilskem vrtu je sedaj docela spremenjeno in prenovljeno. Vse kaže, da ta jubilej ne bo le praznik na*ih gasilcev, marveč naj bo to prasni k cele trboveljske doline in njenega prebivalstva. To dokazuje tudi dejstvo, da je prevzel pokroviteljstvo nad jubilejno proslavo predsednik tukajšnje občine g. Jakob Klenovšek. ki je sam vnet podpornik gaailstva. Posebno slavnosten pečat pa bo dala proslavi odredba gasilske zajednice, da se vrsi na dan proslav* 5. septembra delni zlet gasilskih čet v Trbovljah. Domači umetniki so ie Izdelali bre*plačno osnutke za plakate in zletni znak. Posamezne čete so svoje prijave prirediteljem že poslale in že po sedanjih pri-ja\ah čet sodeč obeta biti ta jubilejna proslava impozantna manifestacija gasilske ideje v rudarskih revirjih. -- ŽtvUskl trg. Na živilskem trgu je bilo v sredo zopet precej živahno. Povrtina se je od zadnjega tržnega dne precej pocenila in tako so prodajale kmetice kumare že po 1 din kg, fižol pa po 2.— do 3.— din k^. KOLE DAK l>aae#: Petek *> iufcia, ka^obcam | Ah* Jon in Senon. Vitodrag- DANAŠNJE r K 1 R E D I T V E KINO MATICA: F'oMednji noga« KINO IDEAL: Izdajalci-KINO UNION: Zaprto. KINO MOSTK: ^Ho*arvska rapsasljs« ;n ?Modern; Robinzon l)KN KM LEKARNE l>ane<: Dr. Picooli Tvrčeva regira ♦>. Hpra\-iln ccrkw in župnišča. 7 nc*\-imi dwičinami Je po\'sc>d na svetu križ. I.iudje iih nixo \*eseti in tega iim nihČC ne more samerit; \\i na\\*dne ihn-ke gođrnfaio Vti d.n-kophtče\-a!ci. \r]e-ma je pa da\'ek 7a cerk\\?ne potrebe /Vr>-N temu ne godmjaio \*«d. Eni so celo n.n--duseni zanj. ker pra\-iio. da je edino pravilno, da verniki sami prispe\ • popravilo ccrk\*e ali 7 a kar je pač treba. Mlačni \\'rniki *ewda n/sy> na\-du*en> niti za ta dm*e-k. Rrez\*erci. če bi iih bilo k;ij pri nas, bi pa nemara godrnjali in 7ab.r\%-Ijali nanj še boi j kakor g<*drnia')o davkth plačevatci na \te da\'ke. Postne položnice davčne upra\y so torej faranom Švntpctrske fare vrođafff ,n Č4) pritožbe ne bodo nič zaleftle, bt> treb. vek plačati. \ašel bi se pa praktičen i/hod iz teg0 nerodnega polo/aja. da hi bi! \-olk sit in koza cela. Eni farani Untpctrsl- % re so kot rečeno na^^duf^cni za no\*o J.r no. drugi pa godrnjajo Kaj če bi nn />•/-»tili na\*dušentm faranom tudi na gtn.lrni.t-če odpadajoči del davka"7 Mi smo prepričani, da ie njiho\rt navdušenje fskrm globoko in da bi kot dobri verniki ne odstopili, da bi \*erjeli nesramnim tazem, ki se trosijo, kakor da bi biti narod ni,tki osnovali ta neljubi pretep? In Če že morebiti sami pri sebi mislijo, da bi bito le mo-gpče kaj tacegat zakaj ne počakajo, da se preptičajo? Res je. da smo Slovenci, kakor Slovani sploh, velika prekrotkt in poh!e\*ni ter pustimo rm'nati s seboj kakor se komu ljubi. Ali čas je, da pokaiemo mNm nde. dm se enkrat krepko stopt na noge ter konec naredi počenjanju tacih banditov v fraku. I parno ter za trdno se nad jamo, da se bode o tej stvari kaj zgodilo ter da ae pravični kazni izročijo taki nesramni ohre-kovalci. ki ne kradejo dobrega imena le posameznim osebam, temveč celim za\*o-dom, kterih v svoji velikogermanski navdušenosti trpeti ne morejo; in ktere bi nai-raje pihnili z enim pihljejem iz sveta. Hvala Bogu pa se bodo tlačile . . . — kremae je v Nemčiji 1. 1936. Nemčija ima sedaj največ krema torijev. v*eh M ift Ideja kremacije fce v Nenuaji neverjetno r.ri in kakor s*1 kaže. uživa tudi v»o £**** poro in naklonjenost olJn**ti. V tarnam TUr-irnu »o trije veliki kr**jnator".j:, v katerih je bilo lami vpepeljenih okroor 20.000 umrlih. V v*eh 11& krematorija -o izvršili lani 76.704 vpepeljitve, od vaega |»očetka pa ^o konca lanskega leta SMn.4*i-v, torej *koro te mrilijon. Prvi krematorij je bil zirrajen r Nemčiji 1. 1$7£ v 0-oThi. Umnor >o pivpelj*- val porabljajo in te poiKn-no prosimo, naj naročnino pravočasno poravnajo. — Vojvoda VVindsornki na poti v Dalmacijo? g Koroškega poročajo, da sta vojvoda rq vojvod inja Win'ic*or-ka v <«rMo popoldne odpotovala iz dvorca VVesserleonbur** v Be* nofke, kamor ti za nekatera letovišča na Gorenjskem. Posledica i**, da odhajajo ie'ovifčarji od naj= v «>-.-.in L* države- posebno v Italijo. Knako j** tudi v Dalmaciji kjer no lelos c1-nc precej vieoke. V Splitu so mi podražila živila od 10 . Kif>r **° **ene znatno niž»c. vnaj v mani-?Hh letoviščih. Danes poslednji*! Prekrasno filmsko delo POSLEDNJI POGAN v grl. vlogi lepa MALA in LOTUS Predstave danes ob 19.15 in 21.15 uri — Jahta bivšega ejrlptskega kralja od-plula izpred Raha. Dobrih 14 dni je bila za- s:drana pred Kal m mi krasna jahta bivše-a i p't^kr^a kralja F nada >Nimed A-llah«.Ta .nh?a jo menda najlepša na svetu in mornarji j: pravijo »Pesom ladij, c Bivni ecipt-*kj kralj he mudi 7daj v Karlovih Varih. Prebivalstvo Kal>a je priča Uovalo njega ter vojvodo Wiiv i->orskeo- projra bivšega oiript^ke^ra kTalja mu je podarila dragoceno zlato uro s kraljevini gr-ln»in in krasno /lato verižieo. Ni i^jključeno. da se bosta vkreala vojvoda Wind^ors-ki in njetjova soprogi na juHto kje dnicrje v J ►almaciji, Zagrebu preti stavka natakarjev. Vse kalft, da 1m> izbruhnila v Za/rrebu splošna - ivka natakarjev. Pene? popokliie bo shod v>ch natakarskih orjranizacij. ki l»odo no- ■ iNile mirno poravnati spor med natakarji in lastniki zagrebških kavarn. Če pa ne ho .-!«>, |j Inido poma^rali natakarji b skrajnim Brod »tvom, u stavko. Zanimiva arheološka najdba na dnu Dra*e. V 1 »sijeku čistijo strugo Drave. Delavci po naleteli v strugi na ostanko start« j-.i rimskega mostu, z^rrajenoma pod carjem Ksdnjsnom prol 1820 leti. (Otkopali so več kamenitih plošč p raznimi omamenri. Na eni pM9 je napipk M kaže, da je bil ta most nokoč ifi obnovljen, ne da se jia ugotoviti, kdo in kdaj ira je obnovil. -— Legija koroških borcev naproša vse tovariše s severne fronte, da ji v svojem in pa v splošnem interesu čim prej pošljejo na vpogled odlok, s katerim jim je bila preii leti zavrnjena prošnja za priznanje dobrovoljstva. Relokran.islci planinski dan na Mirili gori nad Semtčem priredi v nedeljo, 1. avgusta, podružnica SfPP v Cmomiju. Začetek bo okoli 11. Jopo'-ino. Na sporedu so nastopi belokranjskin pevskih zborov in skupine narodnih noš z belokranjskimi plesi. Iz Ljubljane in vse Dolenjske je d<->bra zveza z jutrinjnn izletniškim via-kom do postaje Semič, od koder je do vrha Mirne gore dva 'iri udoone peshoje. — Izlet rarajMin^lrili obrtnikov v Maribor- \'očj;j skupina varaždinskih obrtnikov priredi v nedeljo izlel v Maril»or. da »-i ogledi pri red! I ve in razstave Maril>omk^-ua ledna Ir.lctuiki «»i ogledajo »udi fateko elektrarno. j Bonn dela v Ljubljani sprejme pekovskega pomočnika, kuharja za francosko kuhinjo, sedlarja in ličarja, čevljarja za splofimo delo, ključavničarja-orodjarja. dva hiapea in R železostnigarjev. Paalniita se možnosti izletov z naj-medernejšmi avijoal »Oaitft»-fi n« 1'draTi alj Vrbnko \?/.-m. Informacije pri »Potni-k», \reme. Vremenska napovedi pravi, da Y*n Novosti* 'z nedolžnegra dogodka v ftmar-jeti pri Rimskih toplicah, kjer je Jana Žabukovnik ugrabila 15-letno hčerko Marijo. Poldrugo stran dolgo poročilo pri-občujejo o tej ?senzacijonalni ugrabitvi«, Orožir-ške postaje v Sloveniji bale iSčejo bivšo slufkinio Jano Zabukovnlk. ki je Živela preil 10 leti v Zagrebu, kjer ie rodila hčerko. Ko jo j« pomeje Bapustil mož, je odnesla svojega otroka v občinski urad v Velenje, kamor je ml mož pristojen. Pu- stila je tam otroka, čai, da ga na more rediti. Vzela g« te k aofoi Ustnica pekarne v ftmarjati Antonija PoJot. ki nima laat-nih otrok. Osem let je imela malo Marijo pri eobi, zdaj je pa naenkrat ptiala mati ponj o in organizirala pravo ugrabitev. Občina Velenje namreč ni hotela ugoditi prošnji Jane Zabukovnlk. eet, da mora otrok ostati pri Pole tovi. Tako materi ni preoata-jalo drugoga nego nasilno odpeljati lastno hčerko. Poletova je pa takoj odpotovala v Zagreb in zahtevala Marijo nazaj. — Tudi telefonsko aparate kradejo. V noet na sredo je bilo vlomljeno v barako za tehtanje vagonov v Vevčah in odnesen na žkodo vevike papirnice telefonski aparat za lokalni promet znamke >Hekaf>hon< vreden A00 din. — Tatvine na deželi. V Ivanjcih ie bik* vlomljeno v hiio po«ee*itt(a Avgusta Zor*« in ukradene več ob'eke ter arebrna ^epna um. Zorko ie oškodovan za 600 d«n — V nfajikam vrhu «o neznanci obiskali vijii čarijo Mirka Megijea in odnesli par jrumija slih ''evljev, neka} ženske obleke dvj para *M»ndelL vo-aiko ;>e!erino, ve? jedilnega vr' l>ora in tehtnico za tehtanje vina. škoda zna^a 800 din. — V treovino L 5*raBJ5ka v Selicu pri Sv. Juriju ?o vdrli v r*?tr*trk ponori šfirjc orožnikom Že znan: lom ki in odnfvdi za I000 din manuiakiumega blaga- galanterije in ieotvin. Iz Ljubljane —lj ftlrti akeijfOcl odbor za ureditev ko-I(Mtvor>kega vprašanja v Ljubljani. Akcijski odbor za ureditev kolodvorskega vprašanja v Ljubljani je na svoji seji v ponedeljek 26. t. m. sklenil, da se pritegnejo v čirfti akcijski odbor naslednji uradi odnosno korporacije: banska uprava, komanda dravske divizijske oblasti, vojna delegacija pri ljubljanski železniški direkciji, generalna direkcija državnih železnic v Beogradu, direkcija državnih železnic v IJubljani. direkcija pošte in telegrafa v Ljubljani, tehnična fakulteta univerze kralj« Aleksandra I. v Ljubljani, Zbornica za TOI. Delavska zbornica. Inženjerska zbornica. Zdravniška zbornica. Združenje in-ženjerjev in arhitektov sekcija Ljubljana. Klub arhitektov*, Združenje graditeljev. Zve za industrijcev, gremij trgovcev, Društvo za ceste. Zveza za tujski promet. Avtomobilski klub kraljevine Jugoslavije. Touring klub. SPD ter projektanti in predstavniki tiska. Prva seja Širšega odbora bo v torek 3. avgusta ob 10. v veliki dvorani mestnega poglavarstva v Ljubljani z naslednjim dnevnim redom: 1. konstituiranje odbora. 2. program dela, 3. volitev pododseka. —lj Na ribjem trgu je bilo dane; Hh le 7a manjši »po«t«. Prodajalci dobro vedo. da meščani ob koncu meseca konzumiraio t»i-di znatno meni rib, Čeprav ribe navadno kupujejo lnidje. ki j:m ni treba računali na pr^fe. kdaj ho »prvega«. Trcr >e bil eeaea založen le i. nekaterimi vrstami morskih rib. Pmriajali ro sku«e no 18 din kg. *ardelice po 16 in hana po 24 do 88 din. Med (Mad-Kovo^lnimi ribami so bilo nn proda i nan:o .^u'ke in postrvi, če izvzamemo nekai kilogramov .-muči. donavske ribe. Cene so ne-spromenjene. Po nalivih v torek s*> je zopet dvignila 2Tl« iina Cerkniškega jezera in zato je gibalo* otežkočen. Xelo Pf4nfc pojav je, da bi poleti naraščala voda v Cerkniškem jez-eru. Ob teni časti go v normalnih letih na dnu pre^iljajočega jezera kobili. — lj »Presekan« Gruberjev prekop. če verjamete aJi ne, pred dnevi so presekali Gruberjev prekop. Ob razvodju ali na Špici delajo v strugi; del struge je povsem izoliran, da voda ne teče v njem. vendar pa prekop v spodnjem delu ni suh in voda teče po njem kakor vedno, le nekoliko manj je je zadnje čase. Vendar je ta tehnični čudež povsem preprost; večina vode odteka skozi mesto po Ljubljanici, precej pa tudi po lesenem žlebu, ki je položen na desnem bregu prekopa tako, da zajema vodo tik pod gladino in jo odvaja nad izolirano strugo (bolje rečeno zajezeno z zemljo) na drugo stran jezu. Delo je zelo tvegano, kajti tudi ob manjšem deževju voda toliko narase. da začne teči čez Žleb v zaprto strugo. V torek zvečer je zaradi plohe voda vdrla v zaprti del struge in ga zalila, da v sredo niso mogli delati. V strugi imajo približno mesec dni dela: utrdili bodo levi breg pokopa, ki doslej še ni bil tlakovan ter reguliran, in zbetonirali bodo na dnu po,;iTgo za začasno zapornico, ki jo bodo lahko, ko bo potrebno, zasidrali na pripravljeni podstavek. Brep bodo morali posebno dobro utrditi, ker dela voda tam zaradi krivine vrtince in bi spodjeiala brežmo. Zato bodo naredili tako zvani kamnomet, kamnito steno, zasidrano med piloti. Delo bo končano čez mesec dni. če pojde vse po sreči, s Čimer bodo končana tudi v Gruberjevem prekopu regulacijska dela v strugi —lj Kopalne obleke, Karničnik, Nebotičnik. u— Opozorilo upnikom delavcev, zaposlenih iz socialnih fondov. Nekateri brezposelni, zaposleni pri javnih delih in pla-čevani iz socialnih fondov. dolgujejo zasebnikom razne zneske. Upniki so se doslej obračali na mestni socialno-politični urad a prošnjami, da odteguje dolžnikom, zaposlenim iz socialnih fondov, v obrokih dolžne zneske od njihove delovne mezde. Mestno poglavarstvo opozarja upnike na sklep socialno-političnega odbora mestnega sveta, sprejet na seji dne 21. julija t. 1., po katerem se smatra mezda teh delavcev ne kot zaslužek, ampak v bistvu kot podpora, zaradi Česar se pooblašča socialno politični urad, da v bodoče odkloni odte-govanje dolgov od mezd delavcev, začasno zaposlenih iz socialnih fondov. —lj Popravek, z ozirom na Va^o notico, ki Me jo objavili v p^tek, dne 23. julija 1 **:57. št. IGfV na strani .*?.. stolpec 8. zgoraj. i>o«l na.slovom: »Trav'^i zel-^ni . . .*, Vat prosilo, dl v >miiilu § 26 zakona o tisku izvolite objaviti v Vavem cen}, listu (Medice uradno pojasnilo, oziroma popravek: g priključitvijo ckoli^k'h nijnii je prev7^1n mestna o'^ina v oskrbo ca "ti km ol^in^kih ee** t reda. Z malimi isjemami so bile v*-prevzete ceste zapuščene ali celo nedoirra-jeo<*\ SQ**tj velja to za Rožno dolino ki ima ca 60°'• neutrjenih ee?t, od tega 20 do .Wo še nedograjenih. Pri tnliftsni dolžini prevzetih cest ie razumluvo, da mestno delavstvo ne more povsod eorotl čistiti plevel« po jarkih in vozaču eeet, nač pa opra vije to postopoma in nredvsem tam, kjer je potreba čiščenja najv^ja, dasi >e bilo že ponovno ćuti pripombe i*z javnosti, da je tekamo delo brezplodno in zgolj po*ra*a čas«. Tud? ie učinek pletja. na naj l*o Ee tako teme'jUo. lp kratkotrajen, ker ne plevel v dveh ali treh tedpilj *pet »**M*« pfstoake, pavanje vozišča pa ni samo zamudno in dmr/o, tttn^ee ji tebmenm oweev Hjdi no, ker ponpeeuje meteorni vedi uničevati gornjo plast vozišča. Vzrok, da ceete zara-šea plevel, je ta, da. je vosiaee trn potrebo prometa preširoko. Rast pteveU se da od-•»trmniti le tako, da se ceetidfte vsako leto poekropi s kemičnimi preparati, k{ plevel uničijo, ali pa da se costiefte tWkuje. Prvo aH drugo p« bo mogoče napraviti šele tedaj, kadar bodo na raspolago ra to potrebni krediti. Za predsednika dtrefctor meetnih uradov ■ Jančigaj. u— Dar mestnim feveiem. DedičH pok. g. Josipa Eberla, zlatarja v Ljubljani, so nakazali mestni občini znesek Din 3.000, W g* je pokojnik volil v svoji oporoki v prid mestnim revetem. Za plemeniti dar se mestno poglavarstvo najlepše nahva!juje. —lj Masa zadušnica za pok. Rajkom Prinčicem bo 2. avgusta ob || 8. uri v frančiškanski cerkvi. —lj Hitro prijet tat. Gostilničar Ivan Ro-beinik na Viču 49, je v sredo prijavil, da mu je bila ukradena 88 din vre4na, debela go$. njegova soseda Marija Virantovapa* da ji je ponoči zmanjkalo iz hleva pet kokoši ter angorska zajklja- tako da je bčia oškodovana za okrog -400 Din. Stražnik j« kmalu ugotovil, da je prišla mastna gos na raženj v bližnji go*Iilni in je gostilnirnrka tudi izdala proIko«. — Iz podstrešne hi>c št. 15 na Kongresnem trgu je nokdo od-nesel v sredo dve svileni in dve volnoni niožki «rajci vredni 400 din- — Janezu Ov#cneku je nezt;anec Oflvil pri kolesu, ki Lra ic imel v Podianski oliei 19 asnamer svetilko, vredno 280 din. — Iz tro^tilni^ke veže na Mestnem tr<^u "2. pa |a nekdo ukradel delavcu Francetu LenareUa dva para li i n r in neka; druge ol !e\c v vreru vihnijo /e več dt»i ernc mstsva za-rndi smrti Xj. Beatesti patrijarha V.trnave. Včeraj, na dan poureba y> bil v ptBjtOlItTai kapelici par:t*roti, ki se ga je udeležila množica pravoslavnih vernikov. ?.a'n*' atu/be 'ožje *:e je mol dragimi udeW.i! tuli mestni p->vHjn:k general Cede Stenojlović 7, oficirskim skorosa, Bsestni župan dr. Javan in emogi nrcdp*fa\ siiki državndi in saino-upravn;h oHlasti, društev in kort»oracij. — Program VI. Mariborskega tedna. Kakor vsako leto je tudi za letošnji1 Maribor-^ki te ien ntfte! lep ilustriran j-ro^rniin, ki vsebuje vr*e ra/stavne. kuham-', športne in druge prireditve, ki *e vršijo v okviru VI. Meriboaikeg^ tedna. Program ^^ dobi brezplačno pri \*i'-li Piitnikovili po AJeksaa I rovi cesti 8B, — Iz vojaškega urada. Razpisan je natečaj za spra jem g<'jr*ncev v zrakoplovno pod-afiaJnaVo .^►lo v Novem Sadu Poboji za sprejem so razvi(ini na me^tnetn vojaškem BJVnaa v Mariln>ru. — kaj pravi občina • brezposelnih delavcih. Mes>tno iKtirlava-r^rvo v Maril>oru raz-irlaša; 1H>Ihvci, ki so bili aSBeateaj pri onaV nih delih mestne občine ter bili ra-l.i pomanjkanja iredatea i aaataajam gTadfceue-seaone nupijauajii, »e dan na dan pritožujejo na mestnem socialno-polltičnem oddelku, da ae morejo dobiti dela, češ. mariborski jHidjetniki sprejemajo v delo samo de-iavce z dežele Ker premosti .službodajalcenr pri izi>iri delovnih moči ne omejuje noben pozitiven «akon. nas'ane vprašanje, kaj s številnimi breapatelnioM delt vaj h Maribora, ki so že leta brez *lužbe. Apeliramo na uvidevne mariborske pod j etnik«0-, da se pri najetju delavcev ozirajo predvsem na mariborske brezposelne delavce, sicer se bodo morali kvftj v nedoglednem i čai?u po-lpira-ti. meščanstvo r»a obremenjevati z novimi davki. — Trije komiki Josip Povhe. Anton Ha-rastovič in Milan Košić bodo pri predstavi Sna kresne noči« v mestnem parku razveseljevali g-ledalce s humorističnimi nastopi in dialogi ter na koncu predstave z grotesknim plesom takozvanim ber^omask-om. Pri uprizoritvi bodo sodelovali tudi konjeniki ter zato opozarjamo občinstvo, da upošteva odredbe rediteljev in ne hodi ob oarnjenem prostoru, kar je to v interesu varnosti gledalcev. Is Ljubljane sta prispela dramska prvaka Slavko Jan in Vida Juvanova, ki ie pridno vadita z ostalim aaaaaaalaas. Vaje so wee se na grieda-liakem prostoru v mestnem parku. Z odrom na ogromno zanimanje za vse pred-atave »Sna krasne noći« opozarjamo občinstvo, da m. nabavi vstopnice v pred proda ji v Jadraneki straži. Maribor, Gregorčičeva ulica 27, teL 29-70. — Vsekal se je. Ko je včeraj zvečer sekal Metni KHnik Ijrnae Babic is Jezdereke ulice drva. se js po nesrečnem nakljuoja veckai v desno anteno m si adrobfl kost ter zadat »evsjooo rano. rV**odovaoea ao reAevslcl orrpeljali v taksen jo rM*aoo. — 5mrf najstarejšega Jugoslo*'**** Na*i javnoeti gotovo n: znano, da je pr* Sv. Duhu na Oatrem vinu ilvel 120-letni očanec. ki je bil gotovo najstarejši Jugoslovan. Je to leta 1817. rojeni posestnik Ivan Kura, ki je preteklo nedeljo umrl. Starček je bil do zadnjega izredno zdrav in čil ter se je rad zanimal xe dogodke sodobnosti. Njo* govegs pogreb* se je udeležila ogromna mnoš ea ljudi. šolanje med nebom in zemljo Sredi junija se je pričela na Blokah šola jadralneca letenja Ljubljana. 30. julija Sredi junija se je začela na Blokah šola. ki je marsikdo še ne pozna in ki je tudi ne najdete v nobenem seznamu. Šola ja,- dralnega letenja. Morda mislite, da učenje jadranja po zraku ne zasluzi imena Šola? V resnici gre za pravo šolanje, ki ni lahko in ki ima pravi fioLski značaj, kolikor se tiče teorije. Letanje med nebom in zemljo se seveda ne more primerjati z dnijrimi vrptami šolskega pouka, a zaradi tepa gra ne kaže omalovaževati, temveč zasluži Se tem večje upoštevanje. Zdaj so na Blokah že vse skupine mladih letalcev, jadralcev, ki so člani jadralnih sekcij Ijub/ijanskejra Aerokluba. Na Blokah se pa zadnja leta šolajo tudi člani drugih sekcij, odnosno klubov, n. pr. iz Maribora. Ptuja. Sarajeva in s Sušaka. Tečajniki in njihovi učitelji letos tabore že na zemljišču, ki je določeno za letalsko šolo. kjer bodo — upaimo — vsaj prihodnje leto stala solidno zidana poslopja. Marsikdo je pričakoval, da bodo stavbna dela končana že letos, toda doslej baje še niso bila niti razpisana. Ljubljanski Aerokhib ima več jadralnih sekcij; najmočnejša sekcija je -Pionir . Vse sekcije so zelo delavne, od Pioniri?*. ~Ikarusa*. ^Galeba 13* pa do ^Stične*. Na Blokah sta prav za prav dve Soli: >Pionir* združuje člane vseh sekcij razen >Stične'-v skupni šoli. kjer poučiiiejo trije njegovi člani, ki imajo "Zvanični CV izpit, ^Stična pa dela sama zase. -^Stična ima tudi svojo delavnico v Stični. Vodja te sekciie in njen učitelj je Ambrožič. Druge sekciie imajo svoje delavnice v Ljubljani. Poročali smo že. kako izdeluje io jadralna letala cl»ni sekcij, po večini dijaki, sami in s kakšno vnemo se posvečajo lepemu sportu in pr-o-jCevanju osnovnih letalskih in tehničnih vprašanj. Nedvomno vas bo zanimalo, kako napreduje 'rradnja naivečieira jadralnepra letala pri nas. nemške tipe >Rhonbussard*. To letalo izdeluje ^Pionire, ki je plačal za gradivo, načrte in instrumente 36.000 din. Upajo, da bo letalo ali. kakor v splošnem imenujejo brezmotorna letala s srbohrvaškim imenom, jedrilica dogrrajena prihodnji mesec ter da jo bodo lahko preizkusili še v tej sezoni. Od tejra letala si obetajo zelo mno-ro in najbrž bodo naši najboljši jadralci dosegli z njim prej ali slej jugro-slovenski rekord v vztrajnoetnem letu in morda tudi v letu na daljavo. To letalo je po strokovni terminologiji visoko zmožno, ni pa namenjeno za akrobacije. Pionir« ima zdaj začasno delavnico v Faj-ferjevi kolarski delavnici v Trnovem. Pri vseh neštetih težavah, ki ovirajo mlade idealiste v njihovem resnem delovanju in stremljenju, je vprašanje delavnic skoraj najtežje. Klub nima denarja, da bi lahko najel primerno stalno delavnico. V sobici v Gradišču pač lahko izdelujejo samo manjše sestavne dele letala, nikakor pa ne večjegra letala. Zato so morali najeti večjo delavnico, ki je sicer dovolj dolga, a preozka. Razen tega se pa bodo morali iz nje izseliti v začetku septembra. Zdaj že sestavljajo letalo. Spodnji del trupa je že obložen z vezanimi ploščami, furnirjem, ki je v treh plasteh do 2 mm debel. Tanek je torej kakor papir. Ogrodje je vse gotovo, razen prečnega nosilca za krilo. Letalo bo imelo 15 m razpetine. Doslej je šlo vse po sreči in lahko upamo, da bo letalo v štirih tednih povsem gotovo ter pripravljeno za start. Zdaj je večina članov >Pionirjac na Blokah, zato dela klulkiv mizar, ki je specijalist za gradnjo letal, največkrat sam. Klub prireja skoraj vsakih 14 dni letalske prireditve v raznih krajih Slovenije. Pri prireditvi sodelujejo navadno tudi člani letalske sekcije. V nedeljo je bila letal, prireditev v Kočevju, ki jo je pa zasledovala nesreča, vendar ae je vse izteklo po sreči. Ko je športno letalo >Pelikan« priletelo nad Kočevje, mu je počil cilinder in pilot se je moral spustiti z ustavljenim motorjem. I^etalo je moralo ostati v Kočevju. Dokler ne bodo dobili nadomestnega dela, se ne bo moelo dvigniti. Ker je sodelovalo še eno motorno letalo, prireditev ni mnogo trpela. Tudi zračnih krstov je bilo okrog 100. Pač pa so bili gie*ialci prikrajšani, ker niso mogli videti tudi v zraku brezmotor-nega letala. Motorno letalo ga je sicer vlekla iz Ljubljane proti Kočevju, toda pri Ribnici sta obe leteli zašli v močne zračne vrtince. Jadralno letalo je zelo premetavalo, da je jagralec delal neproste i Ijno lopinge. zato je bil prisiljen se odpeti od motornega letala ter spustiti. Po letalo n*\ prišli a transportnim vozom in ga odpeljali v Kočevje, kjer so ga razstavili. Prihodnja letalska prireditev bo v Novem mestu, najbrž 8. avgusta. SOKOL — Sokol I. L?iib«jana-Tabor o^ve^Vi svo-j-e članstvo, da je preminul n.«trov dolcroU*t-a| in 7\v<': član brat Andrej Volčič, katerega pojrreb bo v *obo»o 'M. t. m. oh ]w>\ 17. nri i/ BVtvaeaSSS na Vidovda.n»kj resi Pozivamo eIant*rvo. me blagopokojnima na radnji jM>?i v ci m večjem številu v crvilu i maskam 7/dravn! Uprava, — Zlet radovljišketra sokoUkeeja okrožja. Dne 1. HSjasts as t Pednarte zlet radoviji-- k ft^a t*> k oUk e trn o k aj| |a> na k a-t e-re^a n n -bomo vsa prijatelj*' sokolske misi: Po vseh predpripravah MSlef, l>o to prireditev ver-jeaa stila. Javne telovadb■ ea aaaaaals uspehe amotrnejra dela v telovadnicah, godbe 44). pešpolka bo dala v aian^ti ^e poseben pečat. Pa telovadb; l*o narodna s*ba-va, kjer je že pripravi jen prav lep prodor v ze!:ni naravi. V razveaVfla an arlrejen tn- di sročolov g krasnim doint-ki. Pridi'e v tiele;W> vsi v Poln.vrt! Posebno pa va'iimo člaasrvo v krojih! Z ir>.3<) |VOJ \"^ako!cmi iavni na?Uop. Tred nas!oiK>m l»o defile .-*>-kolskih pripadnike* pred spoajiaannmi •#• koinpi.ra riteaaeea kralja Aleksandra I. *e-diajtelja. Sokol Domžale?, ki ^e arediSft© \>ega rH>kol>kee do radniejra ra#a jačale pod pritiskom nemških aajeljester, »»ai je namreč "Sokol c lako rekoč matica vseh nacionalnih orjjanizaci i v Domžalah. V SOLI 1'Citeljiea razJatja otrokom žaljenje mačke in miši. Potem pa pravi: Zdaj vam zastavim ugsnko. Fdcn pride, deset jih pa pobejjnc. Kaj fc to? — Gospod nadzornik! — odgovore otroci v en tjla^. Kupajte domače blago! MALI OGLASI Beseda 60 par. davek posebej. Prefcttei. urjave beseda Din 1.—, davek posebej Za pismene odgovore glede malin oglasov je treba priložiti znamko. — Popustov sa male oglase ne priznamo. Beseda 50 par, davek posebej. Najmanjši znesek 8 Din BIJ BET '»-ter In vsa lahka letna oblačila v elegantni izdelavi nudi ceneno PRESKBR. S* pstra ceate 14 Na NOVUANOVI stojnici v Šolskem drevoredu pri zmajskem mostu se prodaja teletina a g—, 10— in 12— Din kg, kakor tudi govedina in drugo po najnižji ceni. FBANC NOVU AN. mesar. 50PAI ENTL.ANJB ažuriranje, resen je zave*, peri. Ia monodramo*, irumbnie. Veli« ka taloga perja Po o\75 Din »JulHana«« Gospnrvetaka 12. «1 LBT0VI3CE IM KOPALIŠČE priporoča: IVO SORLI. Gorenta vaf — Poljanska dolina. Beseda 50 par, davek poaebe]. Najmanj« imate k • DU> NAJBOLJ« TRBOVFLJSia #%prcnog ^JT^ brci prah«, #\ tsOKS, SUHA DRVA. L POGAČNIK Bohoričeva 6 — Telefon «0—6» 24 L KVR2E SLIVE »reve trde kg 2.25 Din« Ia jabolka, hruške debele kff 3 t>in po 50 kx rajnoeilia franko voz-nina U. URECUSLER. Tuila. 1860 OBUČITE Vis MARIBORSKI TEDEN od 31. julija do 8. avgnsta 1937. (50% popusta na železnicah od 29 julija do 10. avgusta 1937.) VELIKA GOSPODARSKA LX KULTURNA REVUA! Industrija — Tekstil — Obrt — Trgovina — Kmetijska razstava — Prva fitopatološka razstava — Pokusnja vin — Zgodovina — Umetnost — GrafiCna razstava — Tujski promet — Modna revija — Akvaristična — Kuncerejska — Golobarska razstava — Razstava malih živali — Kongresi — Koncerti — Gledališke predstave na prostem — Sport — — Veselični park na razstavišču. — Mariborski otok, najlepše kopališče v Jugoslaviji, zeleno, romantično Pohorje, gostoljubni, lepi Maribor VAS VABIJO ! Makulaturni papir proda uprava ^Slovenskega Naroda14 Lfisbljaiia, Knafljeva ulica *tev. 5 NARODNA "liSaTAPNA I UUBL3ANA I KNMUeVA* izvršuje vss FRsn? aamam PRKPROSTB IN ifAJFlMMJŠM Stran '4 >SLOVBKSEl NAROD«, p*tak. SO. julij« l*r,. Sfcv. 172 Žalostni spomini Malenkosti, ki so izdale zločince in omajale niibovo zakHutJeAMt pred preiskovalnim godnlkom Ljubljana, 30. Julija. Ljudje radi hranijo spomine pa naj jih shranjeni predmeti ob tej ali oni priliki spomnijo na vesele ali žalostne dogodke v preteklosti. Človek je pač tako bitje, da S eno nogo tiči vedno v preteklosti z drugo pa na mestu nerodno prestopa, 6e je navaden človek, če je pa kaj več, stopi z drugo nogo v tako zvano bodočnost. Seveda mu nihče ne more jamčiti, da se bo pri tem spotaknil in telebnil. Na svetu so pa tudi ljiKije. ki zbirajo vesele in žalostne spomine po svoji shiž_ beni dolžnosti. Taki ljudje so tudi na sod-nijl- V sobi št. 94 devajo v dve veliki omari, ki sta z Zabnicama zaklenjeni, da ne more kdorkoli vtikati svojega nosu vanje, predmete, ki so žalostni spomini na veli_ ke in majhne zločine. zamašek z Lmamoo Sleparji, ki so za. velike vsote prodajali navadno jedilno sodo za pravi kokain, prestajajo težke kazni v zaporih, v omari je pa samo nekaj spominov na njih drzne sleparije. Pred meseci so bili ti predmeti corpora delicti. katere so sodniki in iave_ denci ogledovali, zdaj fin samo Se spomini. Zanimiva je steklenica z zamaškom, ki je izdal sltparje. Steklenica je originalna, opremljena z vsemi garancijskimi znamenji tovarne, ki dobavlja kokain. Le luknjica v zamasku ni originalna ideja tovarne, temveč originalna ideja sleparja. S pomočjo te ideje je slepar olajšal ne_ vedneže za 60.000 din. Prav j kokain je stresel iz steklenice in jo nato napolnil s sodo. samo tanka plast pod zamaškom je bila pristnega kokaina. Kupec ni opazil luknjice v zamašku. ko ga je odstranil in preizkušal beli prašek v steklenici. Zadovoljil se je tudi s preizkušnjo vrhnje pla_ sti v grlu ?teklen:ice in je — nasedel. ZBIRKA VETRIHOV Zbirka vetrihov v omari priča o iznajdljivosti vlomilcev. V Ljubljani nima men. _ sten spomin na grd zločin. Preiskovalna komisija je potrebovala kot corpus delic-tt za dokaz morilčeve krivde travo, ki jo je poškropila kri padle žrtve. Krvave sledove so tedaj našli tudi na bližnji skali, od katere so odkrušili velik kos in ga uvr. stih med corpora delicti. Te skale ni bilo več v omari- ŠKATLICA S PEPELOM ~ V cigaretni škatlici je pepel, ki ie spomin na vflik proces proti prevratnim, elementom. Ko so detektivi vdrli v stanova. nje nekega ljubljanskega revolucionarja, je v peči gorelo, čeprav je bilo poletje. Ko so detektivi opazili, da je peč vroča in ko so odprli vratica peči, s© našli samo de žareč pepel, katerega so skrbno pobrali iz peci ko je ugasnil. I*epel je osumljenca Izdal in je bil eden izmed dokazov za nje- govo krivdo. Strokovnjaki so na upepeljenih koščkih listov lahko prečitali besede in dele stavkov in na ta način dobili dokaze, da je osumljenec zažgal pismo, ki je kazalo na osumijentčeve ilegalne zveze. SVETILKA S KAPLJICO KRVI V kotu leži navadna dinamo svetilka, kakršne imajo kolesarji. Za lahka ni nič posebnega na tej svetilki, izvedenec je pa na njej naše! kapljico krvi, ki je bila mo_ čan indic proti nekemu osumljencu, da je kriv smrti žrtve, katero so našli mrtvo ob cesti. Kapljica krvi je omajala trdo_ vratnost osumljenca, ki je trddl^ da je nedolžen. Ko so mu pokazali sled na svetilki ,se je v njean nenadoma omehčala za. krknjenost. Na to kapljico krv j ni bil pri-pra/vljen in je ni upošteval, ko si je izmisli svoj zagovor ker o tej kapljici ni nič vedel. Svoj zločin je naposled priznal. To so samo nekateri spomni na velike zločine. V omari so pa še drugi spomini, kakor debele trgovske knjige, spomini na lažne konkurze in na poslovne sleparije. V zgornjem predalu so knjige, kakršne najdeš v vsaki knjižnici. Prišle so po ne_ dolžnem v omaro Ko so plenili prepove dano literaturo, s© pograbili kar jim je prišli pod roke. Morda plenilci niso bili čisto gotovi, ali ne spadajo tudi zupaačič^ Cankar in Jurčič pod prepovedano literaturo. Pestra je tudi zbirka nožev, ki so prerezali nit življenja temu ali onemu ne. srečnežu v krvavih pretepih in ubojih, naposled ne smemo izpustiti tudi nekaj revolverjev raznih kalibrov s katerimi so zločinci ustrelili ali obstrelili svoje žrtve. Gornjesavska dolina ima dobro sezono V Podkorenu in Gozdu-Martuljku je letos toliko leto* viščarjev, da je težko dobiti sobo Jesenice, 29. julija Nastopila je doba velikih počitnic. Komur količkaj dopuščajo denarna sredstva, gre za nekaj dni ali tednov z doma na morje, na deželo ali na planine, da se razvedri in odpočije. Manj premožni so šli na planine ali iz mest na deželo, da si pri sorodnikih, prijateljih in znancih, pri dobrih ljudeh ali kar v pastirskih domovih preskrbe zavetišče, ki pa se marsikomu izmed njih bolj prileze, kakor velike palače bogatašem v svetovnih letoviščih. Premožnejši so Šli ali gredo na letovanje v bolj znana letovišča, kakor so Rateče-Pla-nica, Podkoren, Kranjska gora, CSozd-Martuljek, Mojstrana, Bohinj, Preddvor, Do- i brna, petični pa so odšli ali se pripravljajo v Rogaško Slatino, na Bled, na naše Primorje ter v italijanska planinska in morska letovišča, kjer baje naših ljudi letos kar mrgoli. Velik dotok letoviščarjev je dobila letos Zgornja savska dolina in to po vsej dolžini od Mojstrane do Planice. Posebno lep obisk letoviščarjev zaznamuje idilični Podkoren in romantični Gozd-Martuljek, kjer je menda toliko letoviščarjev, da je že težko dobiti sobo. Porast števila letoviščarjev v Ratečah-Planici, Podkorenu in Martuliku, pa ne gre veliko v Škodo Kranjski gori, Mojstrani in Bohinju, pač pa v precejšnji meri BU-du, na katerem je bivanje za državne in zasebne nameščence predrago. Kakor vse kaže, bo letos romantična Savska dolina imela rekordno Število letoviščarjev. Vlaki, ki vozijo na progi Jesenice-Planica, so navadno polno zasedeni. Po cesti brni vsak dan nešteto avtomobilov vseh znamk in oblik od navadnega ?Forda« do najdraž- jih in elegantnih limuzin. Domačini si zadovoljno manejo roke spričo ugodne sezone, ki je prinesla v nekoč zapuščene vasi novo življenje in blagostanje. Vaški očanci, ki sede ob nedeljah pod vaško lipo ali stoje pred cerkvijo, modrujejo o gospodi, ki je prišla v tako lepem šte^'Ju k njim na oddih. Zadovoljni si prižigajo pipe in cigare v prešerni zavesti, cia je njih domaČa niča in rodna vas na njih stara leta dobila v goste toliko gospod?, ki bo ob koncu ce zone dobila lepe (t&Jftiee za nakup najpotrebnejših stvari, za popravo hiše, odplačilo dolgov in obresti, za davke in bo morda še kaj ostalo za slabe Čase. Iz Celja —c K otvoritvi Sokolskega doma v št. Petru v Savinjski dolini se bodo odtpeljali sokolski kolesarji v nedelja 1. avgusta ob 13. z dvorišča Narodnega doma v Celju. Vabljeni so vsi pristaši sokolske misli. —c Huda nesreča v tovarni. V torek se je ponesrečila v tekstilni tovarni Berjrmann in drujr 221etna delavka Zofija Novakova z Lave pri Celju. Pri delu jo je zgrabil s*'roj za diesno roko in ji zmečkal vse prste. Novakova se zdravi v celjski bolmioi, —c S sekiro se je vsekal v torek v desno nogo 37letni Ivan Kolar iz Završ pri Št. Vidu pri Grobebiem in se hudo poškodoval. Prepeljali so ga v celjsko bolnico. —c Nesreča ne počiva, V sredo si j» zasadil lUetni mesareki vajenec Milan Vnovič iz £avodne pri Celju pri delu v mesrtni klavnici po nesreči nož ti-k pod levo oko in se močno poškodoval. V Zasra ju pri Koprivnici se je polila 381etna dninarica Ma- rty» Čebulni*** z vročo mastjo in se hudo opekla po obeh nogah. Ko je poeeeta&ova žena Antonija Esihova na Bukovju pri Frankoiovem zajemala v torek zvečer pri vodnjaku vodo, jo je železna ročica udarili po desni roki in jo močno poškodovala. Pred dnevi je neki kolesar na cesti v S*. Petru pri Leđcem podrl 79etao dninarje-vo ženo Jero Oblakovo iz St. Petra imi tia n ji poškodovala desno roko. Ponesrečenci se zdravijo.v celjski bolnici. —c Celjska razstava, na kateri bodo zastopane obrt, trgovina m industrija, bo svečano otrorjena t nedeljo 1. avgvsta ob 9. dopoldne v mestni narodni *ck. Rasna-vn jo zelo pestra in boearta. Urejen ja tudi lep veseliČni paoetor. Kaistav* bo odprta do 15. avgusta. Obiskovalci razstave imajo n« železnicah ugodno** poiovicoe voznine. —o Cel jakj iahovakl klub je igral * sredo a kombiniranim prvim m droffkn mo-si*ooi šahovski mate h z ofieirji celjske gar-nnge ki zmagal v razmerju 8:0. —o Plavalne tekme celjskega Sokola se bodo pričele v nedeljo 1. »vpueta ob 8. zjutraj v Rimskih toplicah. Originalen nakit Marije Luise Nosila ga bo Greta Garbo v napoleonskem ffjfam, Id ga izdelujejo v Ameriki V Ameriki izdelujejo napoleonski film, ki v njem predstavlja Greta Garbo Marijo Luiso. Ne\vyorski muzej je posodil v ta namen Greti Garbo v njem shranjeni originalni nakit Marije Luise. Vrednost tega nakita je neizmerna- če zgodovinske vrednosti sploh ne računamo. Zdaj je točno znano, koliko je Napoleon plačal za nakit, srca. kajti Marija Luisa ni bila nečimerna in na avstrijskem dvoru so jo vzgajali k skromnosti. Napoleon je presojal vsako zeu sko po svoji prvi ženi Joeeflni Taacner, vdovi po grofu BeauharnaisRi, ki je bila frivolna, nezvesta in zelo vrtoglava. Njen sloviti napoleonski nakit je zagonetno izginil šele v zadnjih letih in njegova usoda Se vedno ni pojasnjena- Josefina Beauh&rnais je imela iz prvega zakona dva otroka, Evgena in Hortenzijo, ki ju je Napoleon adoptira!. Zelo lepo Hortenzijo je omozil s svojim bratom Ludvikom tako, da je bil v eni osebi njen očim in svak. Ludvika je posadil potem na holandski prestol. Napoleon je kupil Hortenziji dia-dem iz zlatih listov in cvetov, posutih z briljanti v teži 300 karatov. Diadem je veljal 1,200.000 frankov. Diadem je prišel v last bivšega avstrijskega nadvojvode Leopolda Salvatorja. Ko so izbruhnili leta 1919 v Avstriji nemiri, je odpotoval Leopold Salvator v Španijo, toda bal se je vzeti s seboj dragoceni nakit. Izročil ga je vzgojitelju svojih otrok nekemu Stepanku. Nadvojvodov pobočnik v Španiji je bil bivši kapitan avstrijske armade Josef Korvin. Le-ta se je zvezal v Madridu z Italijanom Danielijem in nadvojvoda mu je naročil, naj pripelje z Dunaja sloviti diadem. Tu se pa izgubi zadnja sled za dragocenim nakitom. Korvina dolgo ni bilo nazaj v Madrid, ko je pa prišel, ga je policija aretirala. V tem Času je umrl tudi nadvojvoda Leopold Salvator. Korvin je trdil, da je izročil diadem njemu, toda nadvojvodova žena Blanca o tem ni ničesar vedela. Zadeva je prišla pred sodišče, Korvin je bil obsojen na leto dni zapora in na povračilo škode. Toda diadema niso našli. Zanimivo je bilo, da je leta 1920 Italijan Danieli podlegel težkim poškodbam, ki jih je bil zadobil, ko se mu je prevrnil avto. A vse to je kazalo na zločin. Nesreča se je namreč pripetila kmalu potem, ko je bil prišel Korvin Iz ječe. Sloviti Hortenzijin diadem pa je brez sledu izginil. Papeške cigare Iz zgodovine je znano, da so i i države večkrat napovedale vojno zaradi malenkosti. Holandska se je sprla s Francijo pod Ludvikom XIV. zaradi kolajne. Zdaj preti podobna nevarnost med Nemčijo in Avstrijo. Avstrijska tobačna režija je namreč spravila v promet cigare »Summer Ponti-fex«. Nove cigare imajo širok pas, na njem je slika papeža Pia XI. s primernim slavo-spevom. Te cigare so prišle v promet tudi v Berlinu in drugih večjih nemških mestih kjer je še vedno veliko povpraševanje po dobrih avstrijskih cigarah in cigaretah, katerim dajejo kadilci prednost pred slabimi nemškimi. Hitlerjevski tisk je začel ostro kampanjo proti prodaji teh papeških cigar, češ, da ni v skladu s častjo nemške države, da bi se na njenih tleh prodajale cigare, ki provokativno časte papeža, s katerim je Nemčija v idejnem boju. Svoj delež pa dobiva tudi avstrijska tobačna režija, ki je baje vrgla na trg te vrste cigare samo iz umazanih trgovskih nagibov kot prikrito demonstracijo za tiste, ki Še vedno skrivaj nasprotujejo hitlerizmu. To polemiko z zanimanjem zasledujejo na Alzaškem, ker spominja na analogno zgodbo in provokacijo od strani Nemčije. Leta 1912 je namreč spravila nemška tobačna tovarna na ozemlju Alzaške v promet havanske cierare o^ri imenom Del-casse kot provokacijo proti bivšemu - fraT coskemu zunanjemu ministru, ki ga je bila Nemčija z grožnjami prisilila k odstopu in ki je bil tvorec iskrenega sporazuma Francije z Anglijo, naperjenega proti Nemčiji. Razlika med takrat in zdaj je pa precejšnja. Alzačani novih cigar niso samo odklanjali, temveč so celo bojkotirali prodajalne, kjer fo bile na prodaj, dočim gredo v Nemčiji papeške cigare demonstrativno zelo dobro v promet. ' 11.000 mišk redi V Memel Hemsteadu v Angliji živi neka ni rs. Blowerova, ki ima zelo rada miši, saj jih redi 11.000. Drobnim glodalcem posveča vso pozorno-t, toda njena ljubezen do miši ni povsem nesebična. Miši ji prinašajo tudi gmotno korst. V Angliji je namreč mnogo navdušenih prijateljev miši in Blowerova hoče znatno razširiti svojo mišjo farmo tako, da jih bo redila blizu 250.000. Blowerova razlkuje 32 vrst miši. Izmed vseh se najbolj množe rdeče miške. Največja redkost je pa bela miš s črnim gobčkom. Človek bi ne verjel, da ;o Angleži tako veliki čudaki, da se silno navdušujejo za miši in da plačujejo bele miške s črn m gobčkom po 10 do 30 funtov šterlingov. Pri nas dobiš za ta denar že dobrega konja ali celo par volov. Največje dohodke pa ima Blowerova od prodaje mišjih kožic za okras damskih oblek. Za eno samo obleko se porab; 400 kožic in taka obleka stane do 70 funtov šterlingov. Srce Amerike Pod Ameriko mislimo tu severoameriške Zedinjene države. Njihova glavna žila je baje trg Times Square v New Yorku, kjer je osredotočeno vse ameriško življenje s svojim trgovinskim vrvenjem in lovom za dolarji. Toda vsaka žila odvodnica ali do-vodnica je odvisna od srca. A kje je srce Amerike? Ce bi hoteli najti njeno srce res v tem smislu, da bi vodila iz njega žila na Times Square, bi ga iskali zaman. Ce pa si mislimo srce Amerike v zemljepisnem pomenu, je to mesto, ležeče točno v sredini Zedinjenih držav. In v tem primeru je odgovor lahak. ! Tako srce Amerike je v državi Kansas ■ mestece Fort Riley. Tu stoji tudi spome- nik, ohnlsfr v spomin na generala Ogdena, ki Ja ustanovil tu trdnjavo. Iz katere je nastalo mesto. In ta obelisk je zemljepisno središče sli srce Amerike. Sna w se stara V ponedeljek je proslavil Bernard Shaw Si letnico rojstva. Na zunaj se skoraj ni nič izpremetul. drli se še vedno pokonci, njegov obraz je &e vedno Kvei in dolgo belo brado skrbno neguje. Poglobile se niso niti trube med živo iskrečimi se očmi n celo i© Še vedno ^coraj t rez jfub- Toda Shajava častihtepnost, da bi dočakal «U> let, je nekam popustila. Vsak človek je star tako* kakor sam hoče- — je dejal Shaw nekoč. Zdaj pa sam priznava, da je človek v njeeovih Letih ie star. Ko je nedavno umrl sir Jani* IVarrie, o katerem je dejal Shaw, da je ostal vedno otrok, je slavni pisatelj izjavil, da čuti, kako se bliža tudi njegova zadnja ura. Svojemu pri>aie»lju je dejal nedavno: tJnVsM ni sramota, pač je pa sramota utoniti v pozabi- — Iz teh besed zveni nenavadna rc signacija- kajti Shaw je govoril dOfU>i o smrti vedno «amo šaljivo. Vse torej kaže-da se Shaw kljub svoji telesni in duševni svežosti 9tara. Bil je pa vedno zagonetka in njegovega duševnega staranja n«1 smerno jemati preveč re^no, t>aj so voirfrio pridno deku in 6e bo zdrav, bo delal £o v^ let. Njegovi prijatelji so pa presemeoeni, d.*} nima glede bodočnosti nobenih načrtov. Shaw ne misli na nobeno potovanje ve>r, toda v tem 5e ne smemo videti dokaza, da re<* ne bo vec potoval. Z Jezice — Sokolski prapor. Med elansfcvom nn>o-ga Besniš }& Stiesls jribani- za razvit jo sokolskega prti pora. Društvena uprava je v to svrho sklicala za solM>to, 31. t. m. ob 90, v Sokolski dorn se-: a nek vsejra čianstva, da sliši njepovo mnenje in porazdeli i»elo. PrajM>r naj bi bil razvi* v zaiVtku junija prihodnjega le-ta, izdelale M ga Besel evinie. — Zlata verižica. Krov; cerkve up jtjo prestor za odtok deževnice. Pri tej priliki so i>ri kojianju fsflai naleteli na okostji in dobro ohranjeno zlato verižico, k i je kot, obt^rtk okrog vratu krasila mrli*-.!, Okro^ farne1' c-erkve je bilo svr.j ras prvo na>e ro-kopališče, zato *o včasih, ko so kopal; >i-mo za ogromne mlaje, redno natoSsU taidi na okostja. Tudi pri kopanju kleti za *e- | dan jo šolo so tedai izkopali številna okostja naših davnih oV-anov. Svet okro^ cerkve je bil še nedavno prijeten park, poln lepo rastočih okrasnih drevos. 7Aay pa je •tam OSMO iS prostor a raz.ne ljud-ko i£rre in ves» lice ter 7a kravji pašnih. V pogledu k ras i t ve prostora okrog farne cerkve smo šli torej zelo navzdol. Sobota- 31. jiib.ia 12: Plošča za ploščo, pisana zmes godba vesela n pesnic'0 vmes. — 12.45: Vreme poročila. — 13: f'a.s- spored, obvestila. — 13.1 o: l*lošea za ploščo pisana zmes £odba vesela in pesmice vmes^. — 14: Vreme. — 18: Za delopust (igra radijski ork«*der). — 18.40: Mizarska obrt v fet. Vidu. — 19: Cas, vre m«, poročila- spored, obvestila. — 19.30: Nac. ura: Dubrovčani in ideja osvor bojenja iSavjet Burina. prof.) — 19."A): Pregled sporeda. — 20". O zunanji politiki (g. dr. Alojz>ij Kuhar) — 20.30: Temno! Te»nipo! V 90 minutah okrog sveta- Muzikalno počitniško potovanje za radijske poslušalce — 22: Cas. vreme, f*>ročLla- spo red. — 22.15: Koncert radijskega orkestra. — Konec ob 23. uri, Andre Aj-mandy: 51 Princesa Symianoua Roma.n — Zaljubiti se v ženo? ... Mož vašega kova? Trpeti! ... To je vendar otročarija, fant moj, to je groteoika. Z vašo zunanjostjo in v vaših letih. Z vašim imenom! Saj imate pravico ozirati se po najnedostopnejših. Ce nama morda hoče ta osebi-ca kljubovati, bože moj, zaradi tega naju še ne sme boleti glava. To opraviva z izpremembo ciija — in to bo vse! Toda gianmo, giavno, nobene solzavosti, dragi moj! Vzbujajte čuvatva in pazite nase, da se ne ujamete, od tega je odvisen vaš uspeh! Brez odgovora je Robert prenesel to lekcijo praktičnega življenja. Čemu tudi bi biia diskusija? Cantaloube in on se ne bosta nikoli — nikoli, to je dobro čutil — strinjala v nazorih. Cantaioube ni vedel za to, kar je vezalo nekoč Stašo ki nje. ga. Priznati mu, govoriti iz srca', mar bi to v resnici ne pomenita naleteti na nerazumevanje moža, ki mn je bM denar vse na sveta? — Drevi, Cautatoobe Isveste vse; ne vprašujte me prej. Cantasonfae je odšel, sam s seboj dokaj nerado. ti voljen, ne da bi si hotel to priznati. Ob razburjenju svojega varovanca je namreč čutil, kako se drami v njem drugi Cantaloube, dostopen vsem glupim čhivetvorn; sočutju, vefokodusnosti in kdo ve Čemu še, tisti, ki je posegel v njegovo življenje, samo da bi mu diktiral neumnosti, ki ga je tiral v pustolovSčme, a posledica je bila samo ta, da mu je praznil žene. i Cantaloube, ti padaš, stara korenina, si je očital. Toda pri svoji slabosti in morda baš zaradi nje je gojil do svojega varovanca nekakšno prijatelj. abvot trdo sicer, toda tega prijateljstva ni mogel premagati in jezil se je sam nase, da mu je dostopen. Bourjal, stoječ v hotelski veži na preži, je za. šepetal: — No, torej ali gre? Cantaloube je skomignil z rameni in zamrmtral: — Ali hočeš to vedeti ?___Ta tvoj Brancelin, to je pravi tepec. In premagujoč svojo jezo je hitel naprej. Potem je pa pripomnil sam pri sebi: — In tudi jaz sem na najboljši poti, da postanem tepec. VIL NEPRIJETEN SEL Brancelin se čez dan nki ganil ni iz svoje sobe. Ves dan je presedel na svojem balkonu, od koder je opazoval jahto m avto, kajti eno in drugo bi mu moglo odkriti Stasino navzočnost. Avto se ni pojavil. Jahta je bila zasidrana na Š^nnem morju in noben čodn se ni ločift od nje. — Caka na noč, — je pomislil sani pri sebi. Robert ni obedoval Cantaloube je bil dosegel, da je šel zvedenr z njim v obe^dtaico. Robert je pa privolil v to šele potem, ko ga je zamenjal Bourjal, ki m,u je dal potrebna navodila. Razen tega si je bil pa izgovoril, da bo postavljena njuna miza tako, da bo •videl skozi okno na morje, na zaliv in na Promenade des Anglais. Hitro so jima prinesdi večerjo, a Robertu jed ni posebno dišala. Bil je preveč raztresen. Po večerji je naročil, naj mu pripeljejo iz gara. že avto, potem je pa šel poiskat Cantalouba v hotelski cvetličnjak. Cantaloube je bil slabe volje, kadil je debelo cigaro in pil konjak. Brancelinova molčečnost mu je šla na živce. — Ali bi lahko vsaj zvedel, kdaj se bo zastor. dvignil? — To ni ocMsno od mene, — je odgovoril Bran-celin lakonično. Cantaloube je tlesknil s prsti. — No, toda priznati morate, da imam dober značaj, — je zamrmral. Odsoten v duhu Brancelin ni odgovoril. Cantaloube se je čutil užaljenega, zleknil se je v naslanjač in puhal dim iz svoje cigare kakor tovarniški dimnik. Naročil je še konjaka, a Brancelin je neprestano zrl skozi okno. Ko je odbila "i deset, je Brancelin vstal. — Vprašati ste, kdaj se dvigne zastor? — je dejal z glasom, ki ni obetad nič dobrega. — Mi»lin% da se ne motim, toda tale čoln pomeni tretji zvo. nec Sledeč Brancelinovemu pogledu je Cantaioube vi. del, kako se je od jahte ločil čoln. Vražja strela, je pomislil, kaj če ima Hawkstone svoje prste vmes ... Toda Brancelin je bifl že na pragu. Cantaloube ga je dohitel bas v avtomobilu, ki je oddirjal, čim je sedel vanj in sicer na eno izmed promenad parka Aiberta I. — Ali vidite čoln? — je vprašal Brancelin. — Da. — Pazite torej nanj in opozorite me, cim prispe do obale. Jaz bom pazil na obalo. Tam so stali avtomobili, toda Robert je zaman iskal med njimi Stašin avto. Ne bo zamucMa, če so poslali čoln po njo, je po. misil. Minilo je nekaj minuit. Čoln se je ustavil pri obali. — Zdaj bomo pa videli, — je dejal Robert. Izstopil je mož, ki je proti vsemu pričakovanju poalail čoln nazaj ... potem pa krenil sam po obali. Robert je takoj spoznal v njem moža, ki je spremljal sira Ismaela Hawkstona na svečanosti v Madisonu. Na njegov migljaj je prispel k obali velik razkošen avto. Mož je vstopil in avto je krenia proti Antibesu. fk*M» Mfr P^Mtti — 9» »Navodno Oskarno« Fran Jona — ?* upravo in mseratm del usu Oton Cnristoc — Vsi v i^m^am.