Posamezna številka 10 vinarjev.
Slev. 58.	v udoih v ponedeljek, 12. marca 1917.	LCIB ALV.
== Velja po pošti: s
za oelo leto naprej .. K 26-— za ea mosec „ .. „ 2-20 za Nemčijo oeloletno . „ 29-— za oBtalo Inozemstvo. ,, 35*—
V	Ljubljani na dom 3
Za oelo leto napre].. K 24'— za en meseo „ .. K 2-—
V	upravi prelemam meseCno,, 1-80
= Sobotna izdaja: =
Za oe o leto.....K 7-—
za Nemčijo oeloletno. „ 9'— za ostala Inozemstvo. „ 12 —
Enostolpna petitvrsta (72 mm široka m 3 mm visoka ali n]e
prostor) za enkrat . . . . po 30 v za dva- in večkrat . „ 25 „ pri večjih naročilih primeren popust po dogovoru.
^r——- Poslano: —— Enostolpna petltvrsta po 80 T
Izhaja vsak dan izvzemSI nedelje ln praznike ob S. ari pop.
Redna letna priloga vozni red,
SMS* Uredništvo je v Kopitarjevi nliol Štev. 6/II1. Rosoplsl se ne vračajo; nefranklrana pisma se ne =s sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. =	.	P	olitičen list za slovenski narod	■	Upravnlštvo je v Kopitarjevi nliol št. G. — Račun poštne hranilnico avstrijske št. 24.797, ogrske 26.511, bosn.-hero. št. 7563. — Upravniškega tolefona št. 188.
g Dr. Mile MM. g
Iz Zagreba brzojavljajo 10. t. m.; Danes je umrl tu voditelj Starčcvičeve stranke prava, poslanec v hrvatskem saboru, nečak dr, Ante Starčeviča, dr. Mile Star-čevič v starosti 56 let. Bil je dolgo hudo bolan.
Dr. Mile Starčevič je bil vedno zna-čaien Doiitik, požrtvovalen do skrajnosti.
Dr. Mile Starčeviču bo med Slovenci trajen spomin!
Nemci K! ceio vlado.
Včerajšnja »Tagespost« prinaša oster poziv nemškim ministrom, da. naj zastavita vso svojo moč, da vlada čimprej izda zaželjene naredbe. Clam Martinic se gotovo ne bo upiral, ampak pri-pomogel, da se izpolnijo. »Če se tu ali tam pojavi odpor — ve se za taka mesta in jih vedo tudi ceniti — tedaj naj se ž njimi končno obračuna. Dejanj hočemo, besed in posvetovanj je dovolj.«
Katoliški »Grazer Volksblatt« ima dopis ocl parlamentarne strani, da so tudi nemški krščanski socialci izgubili potrpežljivost. Sedanja vlada jc imela dovolj časa, da bi pripravila vse pogrebno za parlament. V dopisu stoji tudi zanimiva vest, da se je kršč. soci-alcem ob sestavi vlade obljubilo, da bo vlada poslovnik, narodno uredbo na Češkem in izločitev Galicijo odredila z bktroijem, s cesarskim patentom, nato
()a sklicala zbornico. Kršč. socialci za-ltevajo od Clam-Martiniča, da naj izpolni svojo obljubo, ker čas sili in ljudstvo hoče imeti parlament.
Ne vemo, ali in kakšna obljube je dal Clam-Martinič Nemcem. To jc njegovi stvar. Čehi in Jugoslovani so v svojih izjavah določno izjavili, cla ne priznajo niti nemških »belangov« niti ntroa ocl strani vlade. V interesu države je samo strogo ustavnost in direktna pogajanja in sprava mecl nemškim in slovanskimi narodi. Vsaka druga pot vodi v pogubo.
LISTEK.
Sveto!«. 26
Povest iz konca 11. veka. — Spisal P. Bohinjec.
(Dalje.)
»V katero vodo?« povpraša hitro prošt.
»V Sazavo,« odvrne Kojatu, mož s sivo brado in zagorelim obrazom.
»V Saz avo?« pomišlja Svetobor. »Torej meniš, ua me pokoplje sazavski opat, da me pokoplje Cirilo-Metodijska misel?«
»V Sazavo boš padel, to se pravi, tvoji domači, tvoji rojaki ti bodo prevrnili stol, na katerega boš sedel.«
Svetobor ustavi svojega konja, beseda nekdanjega župana ga pretrese in zdi se mu, kakor bi potegnil preroški sijaj čez njegova razorana lica.
»Ti si izkušen mož, Kojata, in mnogo veš. Morda si tudi to uganil,« začne spet Svetobor.
»Vse dobro, vse najboljše ti želim, predobri knez in naš dobrotvor, toda izkušnja dobro prorokuje, slabo plačuje,« nadaljuje Kojata.
»E kaj,« se oglasi Sinil, »da ni pravice na svetu, jo bo dal Bog. Resnico sva pravila kralju s Kojato in ljud je dosegel
Hrvatski s*.
Zagreb, 10. marca.
Sabor je včeraj zaključil svoje zasedanje. Prihodnjo sejo bo predsednik sklical potom časopisja najbrže koncem maja ali v začetku junija. V tem zasedanju je bil pač važen predlog za ustanovitev medicinske fakultete v Zagrebu. Največjega pomena pa je adresa. Vse stranke so zahtevale zedinjenje Hrvatov, opozicijonalne stranke tudi zedinjenje Hrvatov in Slovencev.
Prešli zn mMm m po potresu oSkc-floviii Krslei v MM okralii.
Dne 29. jan. t. 1. jc poškodoval strašen potres na Čatežu, v Krškivasi in v okolici nad 500 hiš in gospodarskih poslopij, dalje tudi župni cerkvi in šolski poslopji na Čatežu in v Cerkljah in dve podružnici. Škode je nad 3 miljione kron in beda nepopisna, ker je večina stanovališč le za silo porabna. Zdatna pomoč za te bedne stanovalce je nujno potrebna, ker jim bo šele potem možno sezidati oziroma popraviti si svoja poslopja.
Da se olajša po potresu oškodovanim sc je konstituiral pomožni odbor, ki prosi za milodare za one, ki jih je obiskal ta strašni potres.
Milodari naj se blagovolijo poslati kar naravnost na naslov c. kr. okr. glavarstva v Krškem, ki vodi potresno akcijo.
Pomožni odbor za po potresu oškodovane kraje v političnem okraju Krško, dne 6. marca 1917.
Predsednik: Svetec Pavel, vodja okr. glavarstva v Krškem. Odborniki: Ajster Jožef, župan; Gabrič Anton, župnik v Cerkljah; Komočar Martin, župin; Zorko Franc, župnik na Čatežu; Schweiger Franc, delam v Leskovcu; Golob Ivan, posestnik; Gregorič Franc, posestnik; Kurent Alojzij, župnik; dr. Pfeifer Viljem, c. kr, vladni koncipist; dr. Pucko Jurij, c. kr. notar in Stiasny Lju.devit, c. kr. okr. šol. nadzornik v Krškem.
Slovenci v jorisi sciie oese iseir i
mm.
V znamenitem strokovnem društvu »Juristische Gesselschaft« na Dunrju se je vršila v preteklem mesecu pod predsedstvom bivšega pravosodnega ministra eks-cel. Kleina skozi štiri seje prezanimiva debata o »deželni avtonomiji«. Naravno, da se je razprava raztegnila tudi na upravno reformo in ureditev avstrijskega narod-
svoj cilj, midva pa sva žrtev te pridobitve.«
»Saj se nista potegala za Bog ve kako pridobitev,« se vtakne vmes Dobrovit. Škof Jaromir je ves nemški kakor litome-riški prošt, samo da nosi češko ime,«
Nastal je molk, šumela je Sazava.
»Pustimo preteklost in g'cjmo v pri-hodnjost,« se oglasi spet prošt. Češka bo kmalu za našim hrbtom in pred nami v daljavi se bo vedno bolj bližal blaženi jug. Tam doli so dobri ljudje, tam je milo podnebje, tam jc veselje in sreča. Le moško dalje, Kojata, in če je tvoj oče Vscbor pai kot žrtev poganskih bogov in žrcev, sc ti daruj kot žrtev krščanstva.«
»O le na jug, koder grozdje zori in limone zelene, fige rastejo in mandlji cveio. Tam doli si napravimo svoj dom, tam so naši upi, tam naša prihodnjost,« skonča Dobrovit in požene konja.«
»Tam najdemo tudi Dražno,« vzklikne Svetobor.
»Velja, s teboj v smrt! so klicali potniki brnskemu proštu.
Pot se je širila in spet ožila, rek? se jc skrivala in spet pokazala, dolina se je zvijala in spet ravnala. Konji so pihal« in vihali nosove, so kresali kopita ob trde skale in jih zasajali v močvirno zemljo. Potniki na so veseli sedeli na sedlih in ni jim bila v mislih ro 1na zemlji, ne ni ljudje, le Svetobor je na tihem mislil, Jta«
nostnega vprašanja. Kot govorniki so še nastopili poleg poročevalca dvornega svetnika prof. Rauchberga gospodje: grof Schonborn, dr. Pattai, dvorni svetnik Hu-gelmann, dvorni svetnik plem. Šuklje, prof. Brockhausen, dvorni svetnik prof. vitez Herrnritt, baron Hock, poslanec prof. Dnu-strzanski, prof. Herbaček, ravnatelj Boden-kreditanstalt Reisch in grof Kielmannsegg. Dvorni svetnik pl, Šuklje je izvajal: -Dotikati se pa moram tudi vprašanja, sproženega po cenj. predgovorniku dr. Pattaju, dasi se te stvari, ako bi bil do besede prišel pred njim, v tej debati in na tem orosioru ne bi bil lotil. A dr. Pattai je zapel visoko pesem o nedotakljivih zgodo-vinsko-političnih indvidualitetah, čudil se je dalje, da iz Slovenskega Štajerskega in Koroškega ni slišati nobenega glasu za ustanovitev okrožij ter je končno energično odklanjal upravno združenje vseh Slovencev, češ, s tem bi bilo zasnovano »kraljestvo »Slovenija«, ki bi se kakor kij vrivalo med Nemško Avstrijo in Jadranskim morjem, vsled česar bi trebalo najodločneje se upirati taki zasnovi,«
No, gospoda slavna, tudi jaz spoštujem zgodovinske-politične organizme, saj sem zgodovinar po poklicu ter kot nejurist v to znamenito družbo prišel kakor Savel med preroke. A navzlic temu, da je čut spoštovanja pred temi tvorbami opravičen do neke meje, pretiravati se ga vendar ne sme. Jaz za svojo osebo si morem prav lahko prestavljati prav vzornega, moralno visoko stoječega možaka, kateri se pa vendar do ta! ne klanja nedotakljivi zgodovin-sko-politični individualiteti n. pr. mejne grofije Istre. Saj se zgodovina prebito malo briga za obseg teh individualitet, saj je n. pr. še pred 160 leti spadala Reka pod vojvodino Kranjsko! Morda je geografično sestavo čestokrat bolj uvaževati nego zgodovinsko preteklost. Tako si razdeljene Češke niti predstavljati ne morem. Ako bi se ta dežela, katero je narava sama kakor neko izrazito celoto postavila sredi evro-pejske veline, hotela razbiti na dve kro-novini, smatral bi to naravnost kot pregreho zoper naravo, Po vsej pravici je govoril svoje dni v kromerižkem državnem zboru 1. 1849 Palacky iskrene besede: »Nikakor ne nasprotujem ločitvi Nemške Češke od češkega dela, sam bi jo predlagal, ako bi praktično bila mogoča, toda Češka je kotlina, in kotla ne morete deliti, ne da bi ga uničili,«
Pattai se čudi, da se slovenski Štajerci ne navdušujejo za okrožja. Saj je bilo to vprašanje na dnevnem redu žc 1. 1S49. v ustavnem odseku kromeriškega državnega zbora, čegar protokole je pozablje-nosti rešil profesor lipskega vseučilišča Anton Springer. Stališče štajerskih Slo-
vencev je tedaj označil njih zastopnik, eden izmed onih mnogoštevilnih velikili mož, katere je mali siromašni slovenski narod podaril veliki bogati nemški vedi, slavni profesor pravoslovja dr. Josip Kranjc. Ta je glasom protokola dejal: »Do-ler ostane Spodnji Štajer združen z Gornjim, ni se nadejati glede narodne ravno-pravnosti nobene SDremembe, ker v večini je nemški živelj. Kako se na Štajerskem ravnopravnost-tomači, je že dokazal deželni zbor lansko leto. Ker pa on ne zaupa narodnim kurijam, predlagam kot sredstvo odpomoči in ker je uverjen, da noben narod ne more napredovati v gmotnem oziru, ako jezik njegov ne živi v šoli in uradu, podpirati mora predlog poslanca Kavčiča na združitev Slovenskega štajer-ja s Kranjsko.«
Razlogi, kateri so leta 1849. bili me-rodaini za prof, Kranjca in njegove rojake, so dandanes še bolj utemeljeni nego takrat. Dotikam se le iedne stvari! Univerza v Gradcu je bila zasnovana glasom ustanovnega pisma tudi za nas Slovence, pri-četkom 50 let prejšnjega stoletja sta predavala prof. Kranjc in Skedl juridične snovi na tej univerzi s slovenskem jaziku, a kaj vidimo dandanes? Pač kliče nemška država zadnja leta sem slovenske učenjake na svoje univerze v »rajhu« — tako naravoslovca Zamika v \Viirzburg, statistika Žižka v Frankfurt, Murka v Lipsijo na stol-lico slavnega Leskiena — na graško univerzo pa niti kot privatni docenti ne moremo, izvzemši za slavistiko, kjer nas še trpe, dokler nimajo vsposobljenih Nemcev za io stroko.
Iz teh razlogov se nam Slovencem ne more zameriti, če neprestano stremimo po upravnem združenju razkosanega našega naroda. Beseda Pattajeva sicer mogočno doni, ali vendar je kaj slabo premišljena. Baš v svetovni vojski in njenih vihrah je dokazal slovenski narod, kako je važen za obstoj avstrijske države. Na tisoče in tisoče je padlo naših slovenskih junakov, aH smrt so storili, braneč Avstrijo ter v njej in ž njo svojo slovensko od prednikov podedovano grudo — niso pa žrtvovali svojega cvetočega življenja za njo, da bi se Nemška Avstrija preko slovenskih selbin pririnila do sinje Adrije!«
Vojaške vesli.
Odlikovanja, Vojaški zaslužni križec 3. vrste z vojno dekoracijo in z meči sta dobila poročnik 47. pp. Vencel Čmolik in poročnik 47. pp. Ivan Gruden. — Ponovno Najvišje pohvalno priznanje sta dobi'a stotnik gen. štaba Leon Rupnik in nadporočnik 87. pp. Josip Ulbing. — Naj-
ko bi dvignil Božeteha iz češke zemlje, i kako bi ga zavel v Možnico, cla bi tam užival slavo prvega opata.
Pozabil je na možniškega gaštalda, a zdaj mu je stopil pred oči s podvojeno močjo. Miti Svetka ne mara več zanj, si jc mislil, in gaštaldo kuje velike naklepe, da bi Svetobora povezal v ozke osklepe.
Mraz je bil na sveru, toplo na jugu.
Le osem dni je bil Svetobor odsoten iz Brna, a zgodilo se je marsikaj, kar ga je pripravilo v obupno razpoloženje. Kne-ginja Valburga je posegla v proštove posle. Menihe, ki jih je Božeteh poslal iz Sa-zave Svetoboru na pomoč, je poslala lito- \ meriškemu proštu, ostali proštu vdani du- , hovniki so se pobratili z Nemci in Val-burgi se je docela posrečilo, da je bil ves trtici Svetoborov razbit v enem tednu. Strme je poslušal prošt, ko so mu duhovniki odpovedali pokorščino glede staro- ; slovenske liturgije, s solzami v očeh jc iskal liturgičnih knjig, z glagolico pisanih, pa jih ni več našel. Razdrto jc bilo njegovo srce, gnev se je nabiral v srcu in z mečem v roki bi bil najrajši nastopil in udaril po krivcih, da mu ni klical božji Zveličan »Vtakni svoj moč v nožnico!«
Naenkrat se jc čutil tujega v domači zemlji in želel si proč — daleč, daleč za mejo. Zahrbtni Nemki sta ga prevarali in j spravili popolnoma iz položaja. Spomnil i
se je črnogledega Božeteha in njegovih besedi. Ni zatisnil očesa in noč mu je minila v strašnih podobah, ki so se spletale pred njegovimi očmi.
Na vse zgodaj sc jc /glasil Dobrovit s solznimi očmi in pravil, kar je Svetobor že sparil pri svojem prihodu. Napovedal pa mu je tudi sela, ki je dospel iz daljnega jitga. Zderad, možniškega gaštalda hlapec, jc prinesel glas iz Možnice in s Korotana.
»Možniški gospod me je poslal, da vam naznanim veselo vest, da jc gospodična Dražna v varnih rokah. Zajel jo ja na povrnitvi, ko sc jc srečal z grofom Viallom in ga premagal.«
Veselo upanje je šinilo trenutno čez lica brnskega prosta, čuvši poročilo Zde-< radovo.
»Pozdravlja vas tudi grofica Svetka ini cesarski majordom Kocelj, ki želi, da pri-dete na jug vsaj za nekaj časa. Pletejo sa važne zadeve. Hrvaški kralj Zvonimir se pripravlja na vojsko in ogrožuje Korotan in Oglej.«
Mrak je šinil na čelo Svctoborovo, ki se jc zbiralo v gube.
»Hvala ti, Zderad! Dobrovit te pogosti in potem odrineš z menoj domov.«
Dobrovit in Zderad sc umakneta, Svetobor pa se utopi v globoke misli. Iskreno pošilja svoje molitve proti nebu in poljublja svelinjioo. dar Kccljev.
(Dalie.l
višje pohvalno priznanje z meči so dobili: nadporočnik 4. bos. herc. pp. Josip Cibej, nadporočnik 87. pp. Ernest Skallitzky, nadporočnik 47. pp. Dragobert Marchig in nadporočnik 7. ul. p. Viktor Sore. — Najvišje pohvalno priznanje je dobil poročnik 87. pp. Ervin Petriček. — Srebrni zaslužni križec s krono na traku hrabrostne svetinje so dobili: nad. stražmojster 6. d»ž orož. pov. Ivan Kukovec, nad. stražmojster 7. dež. orož. pov. Andrej Pegan in nad. stražmojster 12. dež. orož. pov. t-r. Pavlin. — Vojaški zaslužni križec 3. vrste z vojno dekoracijo in z meči so dobili poročnik 27. dom. pp- Herman Kolbczen. — Fonovno Najvišje pohvalno priznanje z meči je dobil poročnik 153. črnovoi. bat, Adalbert Kastelic. — Najvišje pohvalno priznanje z meči je dobil poročnik 27. dom. pp. Josip Kavčič. — Zlat zaslužni križec na traku hrabrostne svetinje je dobil praporščak 151. črnovoj. bat. Ludovik Ada-mič. — Srebrni zaslužni križec s krono na traku hrabrostne svetinje so dobih: straz-mojstri 7. dež. orož. pov. Josip Knez, Iv. Kranjec, Ivan Kontič, Franc Golob in Jurij Sommeregger, nad. stražmojster 6. aez. orož. dov. Gustav Novak in nad. stražmojster 7. dež. orož. pov. Ivan Ha.ner. — Najvišie pohvalno priznanje so dobili nadporočnik 26. črnovoj. okr. pov. Otmar Cjo-lob. — Srebrni zaslužni križec s krono na traku hrabrostne svetinje so dobili: rac. podčastnika 27. dom. pp. Juri, Ober-maier in Alojzij Stecker, stražmojster 7. dež. orož. pov. Karel D:lena in Ivan Kar-lin, nad. stražmojster 6. dež. oroz. pov. Andrej Mastnak in Ivan Kukovec, nad. stražmojster 7. dež. orož. pov. Andre, Pe-gan, stražmojster 7. dež. orož. pov. Mihael Ravnik, nad. stražmojstri 7. aez. oroz. pov. Franc Gerbec, Anton Bukovec, Ervin Pazdera in Jurij Zabukovšek, Ivan Cvetko, Ivan Eberl in Vencel Cvrček, stražmojstri 12. dež. orož. pov Franc Jerele Martin Votič, Ferdinand Mumh, Leopold JakUč, Ferdinand Habjan, Ivan Čufer, Vat. Flis, Franc Telban in Leopold Fntz, nad. stražmojstra 12. dež. orož. pov. Jakob Kuhar in Franc Pavlin.
ceiirsci s rnmm in mrnm poslov.
Baron Hazai načelnik vsega naflomest-ništva.
Racijonalno izkoriščanje materi-jalnih sredstev je pri vseh vojujočih se državah dovedlo do ustvaritve novih, poprej nepričakovanih organizacij. x!a-cijonalno izrabljanje za brambo sposobnega moškega prebivalstva tudi m nič manj važna zadeva. Celokupni dopolnilni in nadomestni posli so vsled zakonitega razširjenja črnovojniske službe vsled potrebe, da se porabijo vsi sposobni državljani v njihovi celoti za vojno in vojnopomožno službovanje, vsled dolžne skrbi, da so mlajši m sposobnejši pred sovražnikom, dočim morajo starejši in manj sposobni opravljati pri etapi in v zaledju dragoceno in nenadomestljivo službo, vsled odredb, s katerimi naj se kmetijstvu in industriji, posebno pa vojni industriji zagotovi osobje itd., narastli v delokrog, ki ga je mogoče obvladati le z enotno organizacijo in enotnim vodstvom. Kakor smo izvedeli, je pred kratkim javljena izprememba v ogrskem deželnohrambnem ministrstvu v
zvezi z ustvaritvijo te organizacije. Generalni polkovnik baron Hazai je bil imenovan od Njegovega Veličanstva /a načelnika celokupnega nadomestniš-tva. Delokrog novega urada bo obsegal dopolnjevanje moštva in konj.
UM letalci mlimm Mliii«.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 10. marca. Uradno:
Topovi in letalci so splošno zopet živahnejše delovali. Naši topničarji so razstrelili pri Gorici nekega Capronija, ki se je pri ŠJandrežu izpustil na tla. Na Cima di Bocche južno doline San Pelcgrino so vdrli oddelki pešpolka št. 74 skosi snežne predore v sovražno postojanko; ujeli so i častnika in 20 mož.
Dunaj, 11. marca. Uradno:
Na primorski bojni črti so v nekaterih odsekih tudi včeraj živahno delovali topničarji in letalci. Italijanski letalci so metali včeraj bombe na mesta Trst, Milje, Izolo in ua Piran
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml,
Italijansko uradno poročilo.
9.	marca. Včeraj so trajne vremenske neprilike omejevale delovanje artiljerije. O malih bojih, ki so se končali za nas ugodno, se poroča s pobočja Monte Colombara, iz gornje doline Felizon (Boite) in iz doline Sexta (Drava). Na Krasu je sovražni oddelek udri v naše črte zahodno od Kostanjevice; bil je gladko odbit.
10.	marca. V dolini Travignole se je ponoči od 8. na 9. marca posrečilo sovražnemu oddelku, da jc med močnim viharjem udri v neko našo prednjo postojanko na južnih robeh Cima di Bocche, a s protinapadom smo ga takoj vrgli. Dne 9. marca podnevi običajni boji s topovi. Naše topništvo jo sipalo učinkujoč osredotočen ogenj na postajo Sv. Lucija pri Tolminu in na odsek pri Kostanjevici.
Italijani se pritožujejo, da imajo malo topov.
Lugano, 10. marca. »Stampa« izvaja: Italijansko vojno vodstvo mora računali s pomanjkanjem topov. Že začetkom vojske jili ni bilo dovolj, a se zdaj jih ni. Italijansko vojno vodstvo je bilo zato na celi tirolski bojni črti prisiljeno v obrambo. Le med Kormi-nom in Červinjanom so mogli Italijani napasti, a zadeli so na tako strneno obrambo in na toliko težkih topov, da so morali iz premikalne vojske preiti v stoječo, kakor ob Soči.
Italijanski parlamcmt.
Curih, 10. marca. (K. u.) V včerajšnji seji italijanske zbornice je poslanec Dugo-ni očital ministrom, da ne zadostuje, da so v inozemstvu plačali žito, če ga ne morejo spraviti domov. Naravnost blazno je, če gotovi poslanci govore o tem, da se bo vojska nadaljevala še eno ali dve leti, kajti vprašanje je, če bomo vzdržali do prihodnje žetve. V večih provincah Italije žene vsled pomanjkanja kruha in moke kakor tudi zaradi draginje živil že uprizarjajo hude izgrede. Žalostno bo ob koncu vojske, če bo domovina svojim branilcem morala dati v roke potni list, da si v inozemstvu poiščejo dela in kruha, ki ga v domovini ne najdejo več.
Curih, 10. marca. (Kor. ur.) V senatu je senator Mazziotti nastopil za pred-
M verzi: Dr. MM Spelo.
Knjiga Leonove družbe« v Ljubljani 1916.
»Z Bogom, večno mesto! Čez deset let, če ne prej, se vrnemo,«
Trije smo se takrat poslavljali cd Rima. In sedaj, po desetih letih, nismo izvršili svojega sklepa, zakaj Rim nam ni bil za romanje še nikdar tako daleč, kakor sedaj.
Trije smo se poslavljali: Goričan, Sta-jerc in Kranjec,
Trije? Ne! Sto in sto med nami se jih
je že iz rimskega bivanja zdajinzdaj vračalo v domovino z veselim upom: Na svidenje!
Ali kar ni zaenkrat dovolila pot, naklonila nam je pesem, kar ni bilo dano potniku, je bilo mogoče pevcu — popeljal nas je v Rim,
Glej, kamor nosi src nešteto želja, kraljica ljudstev — glej, pred mano zdaj... Na slavna tla sem stopil s spoštovanjem, odprl oko in dušo sem zavzeto ...«
Kam torej najprej?
s, ,,na Petrov grob, za brate molit, zase,« »Petrove kupole vrh mogočno se dviga
nad r^er.to: sam je nebeški ključar mestu najboljši
čuvar.«
»Meni je polno srce, hvaležen oziram sc
nate:
Eno krščanstvo samo, eden na svetu je
Ri«n.«
log komisije za podporo vojaškim siro-tam in je napadel ministra Orlanda, kor ne posveča svoje pozornosti predvsem policijskim zadevam, da bi pre-preCil vohunstvo, n. pr. v zadevi nekega inozemskega prelata.
Minister Orlando je odgovarjal, da je policija pazilu, da pa ji zunanji minister ni pustil popolnoma prostih rok, ker je šlo za nek državni temeljni zakon.
Dezertacije italijanskih vojakov.
Bas«;?, 10. marca. Dezertacije na
italijansko-švicarski meji se množe. Skoro vsak dan pobegne več italijanskih vojakov na švicarska tla.
Hiisicl napadi m višino imm oiili.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 10. marca. Uradno:
Med predvčerajšnjimi napadi na višino Magyaros smo ujeli 13 častnikov in 991 mož, Plen znaša 17 strojnih pušk, 5 metalcev min, 1 metalca granat, veliko streliva m vojnega orodja, V našem zapiralnem ognju so se izjalovili sovražni poizkusi, da bi zopet priborili izgubljeno postojanko,
Dunaj, 11. marca. Uradno:
Nobenih posebnih dogodkov. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 10. marca. Veliki glavni stan:
Nobenih važnih bojev, število ujetnikov povodom zavzetja Magyarosa se je zvišalo na 13 častnikov, 991 mož, plen na 3.7 strojnih pušk in na 5 metalcev min.
Bsrlira, 11. marca. Veliki glavni stan.
V krajno cmsjenih odsekih se je od časa do časa peživel bo<.
Prvi generalni kvartirni mojster: pl. Ludendorff.
NEMŠKO VEČERNO URADNO POROČILO.
Berlin, 11. marca zvečer. Uradno: S vzhoda se si niš važnega poročalo.
BOLGARSKO URADNO POROČILO.
Soiija, 11. marca. Uradno: Na celi bojni črte med Galacom in Sulico so na obeh straneh letali letalci. S topovi smo sestrelili sovražno letalo, ki je padlo zavito v plamen na levem bregu rokava Sv. Jurija severnovzhcdno Tulce na tla.
Ruska uradna poročila.
Q. marca. Rumunsko bojišče: Sovražnik je napadel naše postojanke severnozahodno Očne in se je polastil treh višin. Našo čete so izvedle protinapade. Zahodno Očne smo odbili tri sovražne napade.
Položaj Rusije katastrofalen.
Kcdstni, 11. marca, (K. u.) Prva seja ruske dume se je, kakor poročajo ruski listi, vršila čisto drugače, kakor je poročala petrograjska brzojavna agentura. Govori so bili zelo strastni. Vsi govorniki so opozarjali na slabo preskrbo z živili in na nesposobnost vlade, da bi rešila položaj, a kritikovali so v zmernih mejah. Po brezbarvnem domoljubnem nagovoru predsednika Rodzianka je govoril poljedelski minister Rittich, ki je opisaval žalosten položaj na trgu živil. Pooblaščenci vlade za nakup žita armadi se nahajajo pred nepremagljivimi težavami. Žito se bo sicer dobilo, a ni gotovo, če se bo dobilo tudi v bodoče. Oktobrist Šialovski je prebral na-
to izjavo progresivnega bloka, ki pravi, da sedanja vlada ne zasluži zaupanja dežele. Socialist Čeidze je ostro šibal progresivni blok, ker se ni hotel pečati z mirovno ponudbo Nemčije in je končal: Sedanja vlada se bliža propadu in bo tudi vas pritegnila vanj. Posl. Puriškevič je rekel med drugim. Nemcem prijazna stranka v naši domovini pridobiva vsak dan več tal. Vlada je demoralizirana in tišči deželo proti propadu. Voditelj progresistov je rekel, da je položaj Rusije katastrofalen. Prebivalstvo postaja vedno bolj brezupno.
Rusija pod angleškim vplivom.
Stockholm, 10. marca. Vpliv angle* škc diplomacije na Ruskem raste vid-t no in je danes že merodajen. Ne samo večina generalov, tudi ves dvor in celo car sam je sedaj pod angleškim vplivom, ki se kaže v vsaki ruski akciji, tudi v vojnih operacijah in v zunanji politiki. Glasilo stranke desnice »Kolo-kol« vodi proti temu vplivu hud boj.
Rusija se zanaša na Kitajsko.
Stockholm, 10. marca. Rusija upa, da bo vsled zbližanja Kitajske z enten-to razširila promet z Ameriko. Kitajska pristanišča bodo vporabili za dovoze vojnega materijala in municije in raz-i bremenili Vladivostok. Upajo tudi, da se bo politični in gospodarski vpliv na Kitajsko ojačil.
Ivi Mi m Frencoskeoi.
Bojevanje na zahodni fronti se jc vnovič poostrilo. Francozi so napeli vse svoje sile, da bi osvojili dne 15. februarja v Cham-pagni južno od Riponta izgubljene postojanke. Vse kaže, da ti francoski napori na-migavajo na važnost Champagnc v pomladanski vojski.
NER1ŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 10. marca. Veliki glavni stan:
Francozi so napadli južno Avre dele naših jarkov pri Laucourtu in južno Capre-aumcsnila. Z ročnim metežem smo jih vrgli; 12 mož smo ujeli. Vzhodno Reimsa so privedle naše naskakovalne čete 14 mož iz sovražnih črt. V zahodni Champagni so napredovali Rusi na obeh straneh Sros-neša pod vodstvom francoskih častnikov proti našim postojankam, Na posameznih meslih smo s protisunkom pregnali njih oddelke, ki so bili vdrli. Južno Riponta so se razvili zahodno Champagne Fe, ki je večkrat menjala lastnika, novi boji, ki bistveno položaja niso izpremenili, Tam smo ujeli 55 mož. Na zahodnem bregu Moze ni v gozdu Cheppy uspel francoski sunek. Vzhodno Moze so vdrli naši naskako-valni oddelki v gozd Caurieres; vrnili so se s 6. ujetimi častniki in 206 možmi in z zaplenjenima 2. strojnima puškama. Ostanek posadke jarka se je s hitrim begom umaknil, a ni bil ujet. Tudi pri Flirey med Mozo in Mozeljo se je nameravani naskok posrečil. Ujetih je bilo tam 15 mož. Naši letalci so sestrelili 6 sovražnih letal in dva zavezana zrakoplova. Z obrambnim ognjem je bilo sestreljeno sovražno letalo. Poročnik baron pl. Richthofen je 25krat zmagal v zračnem beju.
Berlin, 11. marca. Veliki glavni stan.
Na predpolju naše nove bojne črte ob Ancre so se včeraj razvili živalmi topovski boji, pri Irles pa boji pehote; potem, ko so bili boji končani, so se zadnji oddelki na povelje umaknili na glavno pošto-
Lepi distihi, lepi po obliki, še lepši po vsebini!
Romajmo dalje! K sv. Pavlu,
Tre Fontane. Tam nekje na pragu nas redovnik-vratar pozdravi — slovensko,
»Materin miljeni glas, domača beseda slovenska,
ali se moti uho, ali te čujem zares? ... Tebi zarana odprl z ljubeznivo dušo sem
svojo:
vsemu, kar čutil sem mlad, ti si dajala izraz ..,«
Kajne, kako neprisiljeno zveni Rimskih verzov izraz?
Naprej! V katakombe!
»,.. Tu doli v podzemeljskih rovih kopal je v steno grobar, kopal do groba jo
grob._
Dolbel nad grobom je grob in brate je vanje
pokiadal,
liho molitev moleč, zadnji pozdrav jim
želeč,
Vrste grobov pozaprl in tukaj in tam je
začrtal
nanje s preprosto roko palmo, golobca in
Mir,«
Par stavkov par potez in pred nami se tiho vijo skrivnostni podzemeljski rovi, Mislili smo že včasih tekom te vojne dobe, kakšen simbol in napis bi se postavil na skupen grobni spomenik našim junakom, in glei! Tu v katakombah smo našli krasno natfrobnico:
»V miru — Oj blaženi mir! Spočili ste v
njem se borilci, s palmami zmage v rokah, z večnimi venci
krog čel!
Ali:
»Vsa je za vami bridkost, kot v morje brez
dna potopljena, solzo je sleherno z lic božji posušil poljub.«
Ali:
»V miru za vselej na vek —■ končani so
hrumni viharji, On, ki je blaženstva vir, On je neskončni
vaš mir.«
Ali pa: — Dovolj! Čitajte, izbirajte
sami!
Iz k a t a k o m b stopimo še na oni kraj, kjer so umirali oni, katerih grobove smo ravnokar obiskali.
Ob K o 1 o se j u.
»Vi ste ostali samo, zidovi porušeni, goli, v vas je začrtan ostal rodu sramote spomin, rodu sramote spomin, poganskemu davnemu rodu
nam pa resnice izraz, vere je naše dokaz.«
Čudimo se pevcu, da je v svojih mladih letih, ko je duši naročeno »accipere« ne pa »dare«, vendar v Rimskih verzih podal toliko dokazov velikega duha in srca.
Z duhom doma in s srcem v Rimu, in zopet ?. duhom v Rimu in s srcem doma nas spremlja pesmi: sedaj po rjms]rih, sedaj po domaČih krajih.
»Danes na tujem ok6 željn6 mi uhaja čez
gore .,.«
In zdi se mu, da sliši mater, ki narc-kava pismo, ki bo zanj:
»Piši, hčerka moja, piši pismo, polno drobnih vrst, moja roka je okorna, tvoj je lahkogiben prst.«
Pesnik že ugiba materine misli:
»In toži tebi se morda po sini, morda žalobnih slutenj roj te moti, mordž sc duše ta celo polčti: da za vsekdar slovo sem dal očmi....«
Pa: »Ali sodili ste prav?«
»Mest veličino in kras, obljubljeno gledam
tujino:
lepa dežela zares, lepo nje sinje nebo — Ali da ti mi pogled omamil bi dušo mladostno,
da bi pozabil ob njem, kar sem žc ljubil
otrok?«
In tako zazvene v pevčevi duši tisti divni in predivni verzi »na t u j i z e m 1 j i;t in sicer zlasti tisti verz o zimskem večeru doma, o božiču v domači hiši, o rodni vasi o naših planinah:
»Pa sc mi dozdeva, Sabinske gore, da višajo v mraku se vam glav6...
In bolj ko sc višajo, bolj spomin do drutfih me žene, do lepših planin.*
)
janko. Po ljntem ognju med A vre in Oise niso uspeli sunki Francozov. Francozi so zvečer v Champagni ponovili svoje napade na naše postojanke na južnem robu višine 185 in na obeh straneh Champagne Ferme. Kljub nastopu močnih sil in znatne uporabe streliva smo jih povsod odbili.
Pivi generalni kvartirni mojster: pl. Ludendorff.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 11. marca. Wolffov urad poroča z zahodnega bojišča:
Pri višini 185 so se zopet razvili trdovratni boji. S sijajno napredujočim napadom se je Nemcem posrečilo, da so zopet priborili Champagne Fe s sosednimi jarki.
Sunek v gozdu Caurieres, ob katerem je bilo ujetih 6 častnikov in 200 mož, smo podvzeli po kratki pripravi s topovi. Presenetljivo so vdrli naskako-valni oddelki v francoske postojanke. Kjer so se branilci branili, so jih pobili. Ostali so pometali puške proč in so kolikor mogoče hitro pobegnili. Druge manjše sunke smo izvedli z najboljšim uspehom pri Flirey in pri ?runay; ujeli smo tam 29 mož. Sovražni poizvedovalni sunki, so se izjalovili pri Buoquoy in južno Avre pri Avocourtu.
NEMŠKO VEČERNO URADNO POROČILO.
Berlin, 11. marca zvečer. Uradno: Ob Ancre, med Aisne in Oise, v Champagni in na obeh straneh Moze so živahno streljali
Grozni boji pri Ancre.
Curih, 11, marca. »Tagesanzeiger« javlja iz Pariza: V mirnih nočeh se čuje streljanje ob Somme celo v notranjem Parizu, kar dokazuje, kako besni da so boji ob Ancre in da se je posebno število težkih topov pomnožilo.
Francozi pričakujejo napada na Calais.
»Hamburger Fremdenblatt« poroča iz Curiha: »Ziiricher Post« beleži sodbe francoskih listov o nemških načrtih. Ugibajo, ali bodo napadli Nemci na zahodu ali na vzhodu. »Matin« pravi, naj sporazum računa na to, da bodo Nemci kmalu napadli v smeri proti Calaisu. »Rappel« pa sodi, da bo Nemčija v prvi vrsti poizkušala poraziti Rusijo. Ne dvomimo, da bo nemški cesar nadaljeval svoj tozadeven načrt in vse pripravil na tak konec vojske, ki bi razkosal Rusijo.
Na francoskem bojišču preurejajo čete.
Bern, 11. marca. »Corriere della sera« poroča: Radi zadnjih nemških strategičnih izprememb ob Somme so pričeli zopet premeščati Angleži in Francozi svoje čete,
Francoska zbornica.
Pariz, 9. marca. (K. ur.) Zbornica je nadaljevala včeraj razpravo o interpelaciji glede gospodarskega položaja. iPosl. Monzie je izjavil, da se je pričet-kom vojne mislilo, da je v Franciji preobilica živil, kar je čisto napačno. Tu je iskati vzroke krize. Še oktobra 1916 je izjavil minister Clementel, da položaj ni vznemirljiv in da se more počakati na žetev, ne da bi bilo treba cene kruha povišati. Kakor premogovno tako je tudi to krizo povzročilo pomanjkanje prevoznih sredstev. Edino sredstvo za izboljšanje položaja je za enkrat gradnja ladij. Sicer spravi vlada deželo v gospodarski propad, ki je predhodnik revolucije. Bivši poljedelski minister Ferdinand David je izrazil bojazen, da bo žetev 1918/19 izkazovala isti pri-
Dalje, dalje! Mimo Marije Snežnice! Ne mimo! Nesimo ji pozdrav:
»In vsem je Mati, vsem po zemlji širni, nikogar nje ljubezen ne zameta, do sebe vabi vse pod šator mirni,«
Pesnik ji je poleg par drugih pesmi posvetil petero (oziroma sedmero) sonetov; »Sin mater i.«
Horacij dulce et utile, veleva. »V Kampanji« najdemo »Dulce«: San Pastore, Tivoli, Ob Tuskulu, Fraslca-ti, Genazzano, Castel s. Pietro. Sladki spomini I
Ali odromamo?
"... O koliko dragih spomino v, koliko miljenih sanj, koliko radostnih ur, koliko ljubljenih src zapuščam ob Tiberi
Tvoji...
Z Bogom moj prvi oltar, ki na njem sem v
sladkem trepetu i darom najvišjim Bogu, kar sem imel, daroval ...«
Zato pa šc nekaj iskrenih »S i o n-s k i h glasov« v slovo, še nekaj molitev Večnemu. Zakaj, Ti si; »Oče naš« in Vse je Tvoje«, »T i si povsod« in »V tebi same m«, »Ob neviht i« in Smrti« najdeni »Nebesa«.
Že naslovi lepo slovesno pojo. Rimski verzi — topli odmevi iz večjega mesta, pa tudi jajgni odmevi z našega IdGUULi.
manjkljaj kakor prejšnja. Povsod vlada potrata, posebno pri armadi. Neobhodno potrebno je, da sc napravi za armado in civilno prebivalstvo vojni kruh. Z uvedbo krušne izkaznice jo treba urediti vso mlinarsko industrijo. Dalje je potrebno, da sc pripuste mobilizirani kmetje k delu. Zbornica jo nato odgodila nadaljevanje debate.
Bern, 11. marca. (Kor. ur.) Predvčerajšnja seja zbornice je bila zelo burna. Za zaupnico vladi je glasovalo 256 poslancev, proti 178 poslancev, 40 se jih je vzdržalo glasovanja, 77 poslancev je pa bilo odsotnih. Pri drugem glasovanju je vlada dobila 295 glasov, ker je prišlo v zbornico nekaj poslancev, ki pri prvem glasovanju niso bili navzoči.
Rifeot o koncu vojske. Genf, 10. marca. V proračunskem odseku je Ribot na več vprašanj levice izjavil, da ne bo več moral zahtevati naknadnega kredita, ker, kakor sodi osebno, se bliža strašno borenje svojemu neposrednemu koncu.
Grey nevarno obolel, Hamburg, 11. marca. »Times« poročajo: Bolezen prejšnjeoa angleškega zunanjega ministra je nevarna.
BOJI V Mi.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 10. marca. Veliki glavni stan;
Jugovzhodno Berata praske; sicer nobene izpremembe.
Prvi generalni kvartirni mojster: pl. Ludendorff.
BOLGARSKO URADNO POROČILO.
Sofija, 11. marca. Uradno:
Na celi bojni črti so to topovi le slabo delovali. Pri Bitolju in na Mogleni so streljali s puškami, z minami in s strojnimi puškami. Na niž!ni Seresa boji med patruljami, Neka angleška s strojnimi puškami oborožena stotnija je poizkušala po pripravi s topovi prodirati proti Čifliku Tewfiku južno Seresa, a jo ;e pregnalo streljanje. V Vardarski dolini in ob obali Oriana so letali letalci,
Radcslavov o položaju na bojišču.
Sofija, 10. marca. Radoslavov je na posvetu vladne stranke izvajal: Odločilnih dogodkov sicer ni bilo, a položaj armad sporazuma je tak, da lahko zaidejo vsako uro v večjo nevarnost. Radi podmorske vojske sovražnik zdaj ne more računati z ojačenji. Izvajati more za to le delne napade in je velika ofenziva zanj takorekoč izključena.
Lakota na Grškem.
Dunaj, 11. marca. Radi zapore po sporazumu je, kakor se zanesljivo poroča iz Rotterdama, v Prevesi, Janini in v drugih krajih umrlo veliko ljudi na lakoti.
Na Pireju so brezposelni pristaniški delavci demonstrirali proti sporazumu. Diplomati sporazuma so morali sami deliti kruh grškemu prebivalstvu.
Turcfia v vojsKi.
Ljuti boji ob reki Tloris.
Carigrad, 10. marca. Uradno: Boji na obeh straneh reke Tigris so postali sinoči ljuti. Napad potili sovražnih bataljonov proti našim postojankam na južnem bregu Tigrisa smo z našim ognjem z velikimi izgubami za sovražnika odbili. Sovražnik je ostal pred našimi postojankami, deloma se jc moral umakniti.
Amerika se adleči i. marca?
Frankobrod, 11. marca. (Kor. urad,) »Frankf, Ztg.« prinaša poročilo »Agencc Havas« iz Washingtona, da je \Vilson podpisal dekret, ki sklicuje kongres za 18. marca k izrednemu zasedanju. Wilson je naročil mornariškemu ministrstvu, naj ladje oboroži. Predsednika so pri tej odredbi podpirali vsi ministri.
Bern, 10. marca. (Kor. ur.) Poročilo, da jo Wilson žo ukazal, naj se oborože ameriške trgovske ladje, je uradno, kakor poroča »Agenzia Radio«. Ameriška vlacla jo zapovedala, naj oboroženo ladje ne ozirajoč sc na nemško zaporo ali na druge ovire potujejo v vsa pristanišča sveta.
Wilsonov nastop proti obstrukcioni-stom v senatu.
Eern. Iz Nc\v-Yorka: Predno je VVilson obolel, jo na demokratični slavnostni pojedini besno napadel obstruk-cioniste v senatu. Rekel je: Prepričan sem, cla bi ne bila vojska nikdar izbruhnila, če bi se vsi narodi vladali po demokratičnih načelih. Za pogoj trajnemu miru smatram, cla nc bo noben narod proti svoji volji vladan in cla mu nc bo vsiljena nobena vlada, katere ne pripozna. Ce pomislimo, kaj vue se je v 40, letih irotfilu v. Alzaoiji-Lorral, dobi-
mo živ zgled, kakšne razmere se morajo v bodoče zabraniti. Končno je Wil-son reke!, da bo po njegovi sodbi Amerika pri obnovitvi svetovnega miru odlično sodelovala.
Proti obstrukcionistom.
»Berliner Tageblatt« poroča iz Genfa: Senator \Valsh je v senatu očital obstrukcionistom izdajalstvo. Rekel je: Sledimo zgledu senata 1, 1861, ki je obdolžil podpredsednika in 10 senatorjev izdaje in razveljavil njih senatorsko čast.
Wi!son predsednik vojnega odseka.
Rotterdam. Wilson je sprejel predsedstvo novo ustanovljenega vojnega odseka.
Poslanik grof Bernstorfi.
Kristijanija, 11. marca. (Kor. urad.) Parnik »Frederik VIII.« z grofom Berns-torffom na krovu je odplul v Kodanj.
Prelom med Avstrijo in Ameriko od-goden.
Newyork, 7. marca. (Kor. ur.) Wolff poroča: »Associated Press« javlja iz Washingtona: Tu so uradno naznanili, cla odpira odgovor Avstrije Ameriki glede na podmorsko vojsko vrata nadaljnjim pogajanjem. Začasno odgodu-je prelom, ki se je smatral kot neizogiben, odkar so se prekinilo razmere z Nemčijo. Avstrijski odgovor sicer vzdržuje neomejeno vojskovanje, kakršnega jo pričela Nemčija, brani ga, a sestavljen je v prijaznih besedah. Na noto se bo odgovorilo. Če ne bo kaj nepričakovanega nenadoma povzročilo prelom, česar se pa bodo najbrže na obeh straneh izogibali, najbrže Združene države ne bodo izsililo takojšnje odločitve. Uradno ne bodo zavzeli stališča nasproti avstrijskemu obvestilu, dokler ne bosta predsednik Wilson in državni tajnik Lansing skrbno proučila uradnega obvestila.
Lord Northcliffe na delu za vojno napoved
Združenih držav.
Rotterdam, 10, marca. (K. u.) »Nieuvc Rotterd. Courant« navaja iz nekega govora lorda Northcliffe: Če izbruhne med Ameriko in Nemčijo vojska, bi bilo želeti, da prevzamejo Američani del vojske, morebiti osvojitev Belgije. »Nieuve Rotterdam-sche Courant« pripominja: Izjava lorda Northcliffe je nekaj posebnega. Ravno zato, da se Belgija osvobodi in iz nobenega drugega razloga ni Anglija napovedala Nemčiji vojske — zdaj naj pa ta posel prevzamejo Američani,
Rotterdam, 10. marca, (. u.) Časnikarski trust lorda Northcliffe je sklenil z osmimi večjimi listi v Združenih državah pogodbo, ki jo podpirata angleška in ameriška vlada. Pod protektoratom Morgana se je ustanovil političen klub, ki bo politiko teh listov širil povsod v Združenih državah. Iz Anglije se jo odpeljalo na propagando v Ameriko 14 časnikarjev. Lord Northcliffe se bo tudi sam podal v Ameriko.
Wilson pridobil Stoneja.
Geni, Wilsonu se je posrečilo, da je pridobil senatorja Stoneja in Gamminsa za izpremembo senatovega poslovnika.
3000 ameriških tvornic dela za vojsko,
Rotterdam, 10. marca. 3000 tvornic v Ameriki dela za vojne dobave,
Roosewe!t pravi, da morejo Združene države zbrati 5 milijonov mož močno armado,
Genf, 11. marca. »Petit Journal« pravi, cla Roosevelt popolnoma pritrjuje Wil-sonu. Združene države naj posnemajo zgled sosedne Kanade, ki je posala na vojsko 400.000 mož in ponudila 50 000.000 dolarjev. Po tem zgledu bi morale zbrati Združene države armado 5 milijonov mož in porabiti 5 tisoč milijonov frankov. O svojem načrtu glede na ustanovitev posebne evropske legije je izjavil, da mora za zdaj odkloniti vsako pojasnilo.
Boasevelt se hoše podati v Evropo.
Haag, 10, marca. Iloosevelt je govoril nov vojni govor. Rekel je, cla mirovno gibanje razdira ljubezen do domovine. Mirovno gibanje slavi detomor in maže zaslavo Združenih držav. Ameriki grozi zdaj velika nevarnost. Združene države so morejo udeležiti mednarodnega miru le, če sc udeleže mednarodno vojske. Oborožil bo zato svoje legije in sc podal ž njimi v Evropo.
Amerika gradi počasi vojne ladje.
Genf, 10. marca. Agentura »Radio« poroča iz Ncwyorka: Ameriškim ladjedelnicam sc jc naročilo, naj zgradbo vojnih ladij pospešijo. A šlo ne boi Križarki »Ten-nessee« in »California« morajo graditi še poldrugo leto, Dreadnought »Mexico« je dograjen šele do polovice, drcadnoughta »Mississippi« in »Jaahio« sta dograjena šele do dveh tretjin.
V Združenih državah ne grade veš zasebnih ladij.
Basel?, 10. marca. Francoski listi poročajo iz Newyorka, da je ameriška vlacla ustavila v vseli ladjedelnicah zgradb« zasebnih ladij. Mornarje že vpolilicujojo pod orožje.
Ameriško Japonski sindikat.
Gsnf. »Temps« poroča, da se je ustanovil v Tokiu ameriško-japonski sindikat, ki bo kopal rudo v vzhodni | Aziji.
Brezžična zveza Nsmčije z Mehiko,
Washington, 10. marca. (K. u.) Reuter je poročal: Vlada je bila poluradno obveščena, da je Mehika zvezana brezžično naravnost z Nemčijo. Uvedla sc je preiskava. Opomba Wo!ffovega urada: Ustanovitev brezžične postaje v Mehiki bi bila seveda le pravica mehikanske vlade, Pristavek Reuterjevcga urada: »Uvedla se je preiskava« je nerazumljivo vmešavanje Združenih držav v notranje stvari popolnoma samostojne Mehike.
Rotterdam, 10. marca. Angleški listi poročajo, cla je glavno mesto Mehike brezžično zvezano z Nemčijo. Brezžična postaja je najkrepkejša v Mehiki. Iz Evrope sprejema že nekaj časa poročila. Nadzoruje jo vlada. Zasebnih poročil ne sprejema. Nemške ladje in podmorski čolni zato natančno poučeni, kdaj so odpeljejo ameriške ladje, in tudi o drugih važnih dogodkih.
Američani zapuščajo Mehiko.
Ncw York, 10. marca. Konzuli Zdru-ženili držav v Mehiki so nasvetovali svojim državljanom, naj se vrnejo domov.
Ameriki sovražen pokret v Mehiki.
Genf, 10. marca. Lyonski listi poročajo: Združenim državam sovražen pokret se v Mehiki vedno bolj širi.
Posledice poojsl. ene podmorske volne.
Poročilo nemške mornarice.
Berlin, 11. marca. (K. u.) Uradno:
Podmorski čolni, ki so se vrnili, so zopet potopili parnike in jadrnice, ki obsega, jo skupno 42.177 ton; zaplenjenih je bilp 1109 ton s solitrom.
Načelnik admiralnega štaba nemške mornarice.
5 italijanskih ladij potopljen:h.
Berlin, 10. Uradno: Naši podmorski čolni so potopili italijanski parnik »Porto di Smyrne« (2576 ton) in štiri italijanske jadrnice ter neki grški 1215 tonski parnik.
S parikom mendi utonilo 625 ljudi.
London, 9. marca. (K. u.) »Reuters javlja iz Haaga: General Bothe je naznanil južnoafriškemu parlamentu, da je zavozil 21. februarja v megli transportni parnik »Mendi«, s katerim je vozila zadnja skupina južnoameriških delavcev v Francijo, v neki drug parnik. Utonilo je 10 Evropcev in 615 domačinov.
Nad 40 angleških obrežnih strašnih ladij potopljenih.
Rotterdam, 10. marca. (Kor. urad.) Uradno se poroča, cla so Angleži februarja izgubili nad 40 obrežnih stražnih ladij.
4 ruski transportni parniki potopljeni
Stockholm, 11. marca. Poveljnik ruskega brodovja na Črnem morju poroča, da so se potopili minuli teden 4 vojni transportni parniki, ki so vozili iz Scvastopolja v Armenijo. Najbrže so zavozili na mine ali so pa bili torpe-dirani.
Potop ruskega podmorskega čolna.
Stockholm, 10. marca. Zanesljivo so poroča, cla sc je koncem februarja potopil neki ruski podmorski čoln.
Pokvarjeni angleški načrt.
Amsterdam, 11. marca. »Standard« izvaia: Posledice umikanja Nemcev ob Ancre so taktično važne. Angleži so stali že popolnoma pripravljeni, da prično svojo veliko ofenzivo, zdaj morajo prekiniti vse svoje priprave in se prilagoditi novi nemški črti, kar je seveda zelo težavno. Napovedana velika ofenziva sporazuma se mora za to odgoditi na daljši čas.
Nove zgradbe podmorskih čolnov.
Berlin, 10. marca. Nasproti poročilom, da so Nemci izgubili veliko podmorskih čolnov, izvaia VVolffov urad, da so jih izgubili lc malo in veliko manj, kakor to trde v sovražnem in nevtralnem inozemstvu. Na podmorsko vojsko morebitne izgube nič ne vplivajo, ker trajno zgrade veliko več podmorskih čolnov, kolikor bi jih potrebovali, da vzravnajo še večje izgube.
Francoska tolažba radi podmorske vojske.
Genf, 10. marca. Francosko mornariško ministrstvo izjavlja, da pomiri Francoze, da zdaj francoske ladjedelnice hitro grade nove vrste podmorske čolne in da izdelujejo orožje proti sovražnim pomorskim čolnom.
Prepoved Španske.
Madrid. (K. u.) Španska vlada je mornarjem prepovedala vdinjati sc na ladjah, ki vozijo rudo v zaprta ozemlja, katere spremljajo vojne ladje.
Oborožitev ameriških trgovskih ladij.
Washington, 9. mare«. (Kor. urad.) Reuter: Sklenilo sc ie. da sc skli&c
v	>
V	*
16. aprila izredno zasedanje kongresa. Imen ladij, ki naj sc oborože, ne bodo objavili. Povelje o oborožitvi bo poslal predsednik naravnost mornariškemu oddelku. Topove za oborožitev ladij so pripravili v mornariških ladjedelnicah ob obali Atlantskega oceana.
Obramba ameriških obali proti podmorskim čolnom,
Genf, 10. marca. Lyonski »Progres« poroča iz New Yorka: Norfolk, Baltimore in Washington bodo utrdili proti presenečenjem pomorskih čolnov. Ladjedelnice v Hampton Road so zavarovali z mrežo jeklenih žic; Trajniame Moroe, Old Point in Comfort so zato deloma, Nordfolk je pa zadostno zavarovan. Zabraniti sicer ni mogoče podmorskim čolnom v zaliv Chesa-peake do Baltimore in VVashingtona, a ponoči bo mreža storila svojo dolžnost. Neki polagalec min polaga neprestano podmorske mine z namenom, da zabrani nemškim pomorskim čolnom izhod iz Washingtona. Voditeljem ladjedelnic so naznanili, da jih bodo zaplenili, čc ne bodo naročil vlade hitro izvedli.
Nemški podmorski Solni ob Irancoski obali.
Pariz, 9. marca. (Kor. ur.) »Petit Journal« poroča iz Cherbourga: Pred kratkim se je večkrat poročalo, da so pripluli nemški podmorski čolni ob francosko obal v Kanalu. Zelo obžalujejo, ker so tam pred leti podrli obrežne trdnjave in odpeljali topove. Boje se namreč napada na severno francosko obal in so straže zelo pomnožili.
Posledic podmorske vojsko v Franciji.
Bern, 10. marca. (Kor. ur.) O zadnji seji francoske zbornice poročajo lyon-ski listi, da je posl. Boret ljuto napadal vlado. Minister Heriot je rekel, da tvori najresnejše vprašanje preskrba z žitom. Do bodoče žetve se bo prebilo, to stoji, a preskrba po letu 1917 se mora urediti. Obžaluje, ker mora nastopati kot omejevalni minister in da kot minister prehrane ne sme položaja optimistično soditi. Priznati mora, da so potopi večkrat zmedli razdelitev žita. Posl. Sembat je rekel, da ne bo napadal svojega naslednika. Glede na potope se preveč zanemarjajo neposredne posledice, kakor zvišanje voznine in zavarovalnine.
Carson o podmorski vojski.
Lugano, 10. marca. »Corriere della sera« poroča 9. t. m. iz Londona: Carson je odkritosrčno govoril o težavah, ki jih podmorska vojska povzroča Angliji. Nisem pesimist in ne optimist, a poiožaj se mora presojati tako, kakršen je: Podmorska vojska zelo škoduje angleški plovbi. Nemcem se je posrečilo, da so povsod, celo ob Rti dobre nade, v Adenskem zalivu in ob indijskih obalih posejali svoje mine. Naloga angleške mornarice, ki mora paziti na vsa morja, je težavna. Položaj je resen. Sredstvo za boj proti barbarskemu načinu vojskovanja se dozdaj še ni našlo. Cela dežela sodeluje, da se trenutne težave premagajo.
Nemčija preskrbi nevtralesm premog.
Rotterdam, 10. marca. »Courant« poroča: Nemci so izjavili, da lahko pokrijejo ves premog, kar ga nevtralci potrebujejo.
Izostalo angleško strelivo.
Berlin, 10. marca. »Zurcher Ztg.« poroča: Radi poostrene podmorske vojske je izostala meseca februarja ena tretina angleškega uvoza.
Mehika prepovedala uvoz oboroženih trgovskih ladij.
Genf. Mehika je prepovedala oboroženim trgovskim ladjam voziti po nevtralnih mehikanskih morjih.
Nemčija preskrbljena z živili do žetve.
Bsrlin, 11. marca. (K. u.) Wolff poroča; Ameriška trgovska zbornica v Berlinu objavlja v Weekly Reportu« 3. marca obširen članek, ki izvaja, da bodo zaloge Nemčije zadostovale do bodoče žetve. Opozarja se, da so v Nemčiji pridelali leta 1916. 14,500.000 ton pšenice in ječmena, a 1. 1915, 13,008,000 ton.
ii.
Bern, 11. marca. (Kor. ur,) Lyonski listi poročajo, da so generala Gomeza s celim generalnim štabom prepeljali v Hava-no, kjer bo sojen radi veleizdaje. Sant Ja-go so zasedle vladne čete, s čemur je vstaja dejansko končana.
Prelom s KilaisSo.
razmer med Kitajsko in osrednjimi državami je dejansko zopet odgoden.
Poljski predli glede Mm
Kakor poročajo lvovski časopisi, so Poljaki glede preuredbe Galicije stavili sledeče predlogo: Dežela naj dobi zakonodajni zbornici odgovorno deželno upravo za notranjo upravo, pravo-sodstvo, nauk, javno varnost in deželno kulturo. Zakonodajna zbornica bo imela dvo zbornici. Skupnemu državnemu zboru naj se odvzame: ugotovitev temeljnih načel za pouk v ljudskih, srednjih in visokih šolah, kazenski zakon, policijsko, kazensko in civilno zakonodajo; zakonodajo o rudarstvu, o organizaciji sodnij in političnih oblasti, občinsko zakonodajo, ustanovitev galiških trgovskih zbornic, zakonodajo o Jcreditnih in zavarovalnih zavodih in o domovinski pravici. Za Galicijo zahtevajo tudi kameralna posestva, prosto razpolaganje z domenami, gozdovi, solinami, rudniki, petrolejem in nafto.
Mm poročiti.
Načelnik generalnega štaba v nemškem glavnem stanu. Berlin, 11. marca. (K. u.) Wolff poroča: C. in kr. načelnik generalnega štaba, general pehote Arz pl. Straussenburg, je prišel danes v nemški glavni stan na posvet o operacijah.
KaroIyi proti madžarskim aneksijonistom.
Uredniku »Nepszave« je grof Karolyi izjavil, da je z veliko nevoljo poslušal poslanca Betlena, ki je zahteval združitev Srbije in Rumunije z Ogrsko. Madžari imajo komaj 4 odstotke nad polovico prebivalstva in bi bili oslabljeni, če se vzame v državo milijone zavednih Srbov in Ru-munov. Položaj Madžarov žc sedaj težaven, bi postal obupen.
Kriza na Ogrskem, Budimpešta, 10, marca. Prihodnji teden bo opozicija v zbornici javno zahtevala koncentracijsko ministrstvo, katero vladna stranka odklanja. Vendar se imenuje že lista novih ministrov. Zunanji minister orof Czernin je imel razgovore z voditelji opozicije Andrassyjem, Apponyjem in Karolyjem.
Obsojeni zarotniki na življenje angleških ministrov. London, 10. marca. (K. u.) »Reuter« poroča: Danes so razglasili obsodbo proti tistim štirim osebam, ki so se zarotile, da bodo umorile ministrskega predsednika Lloyda Georgeja. Gospej Weeldon so prisodili desetletni, Alfredu Mason sedemletni in Winnie Mason petletni zapor. Ha-viet Weeldon je bil oproščen.
Iz Petrograda v Turin, Lugano, 10. marca. (K. u.) Italijanski listi poročajo: Italijanski člani petrograj-ske konference, ki so se vrnili, pripovedujejo, da so se vozili iz Petrograda s posebnim vlakom na že izgotovljeni železnici v Murman, nato pa z ogromno oboroženo angleško pomočno križarko skozi severno ledeno morje na Škotsko. Z največjo previdnostjo se je prej preiskala nevarnost podmorskih čolnov, poleg tega je križarko spremljalo več angleških vojnih ladij. Potovanje Petrograd-Turin je trajalo 15 dni.
illVi
Curih, 10. marca. Kitajski poslanik v Parizu je izjavil v »Petit Journalu«, da je Kitajska z Nemčijo že diplomatske odnošaje prekinila.
Genf, 10. marca. »Eclair« in »Escel-.sior« pravita o položaju na Kitajskem, ,la je dejansko smešno zmeden. Prelom
—	Štajerski škofi za preskrbo živil revnim slojem. Graški škof je izdal pastirsko pismo, v katerem se obrača na kmet-sko prebivalstvo svoje škofije in ga poziv-lje, naj odda škofijskim uradom živil za delavce, ki morajo težko delati. Kakor poroča »Marburger Zeitung«, pripravlja enako akcijo tudi lavantinski knezoškof dr. Napotnik.
Oprostitev planšarskega osebja. Na predlog trgovinskega ministrstva so odredila osrednja vojaška oblastva, da se more za čas od 1. maja do 15. oktobra t, 1. oprostiti od vojaške službe neobhodno potrebno planšarsko osobje. Ta odredba se nanaša na vse starostne razrede, v kolikor oni, ki naj se oproste, ne spadajo k armadi na bojiču. Za zadnje bo svoječasno izdana posebna odredba. Prošnje za oprostitev je vlagati kakor v prejšnjih letih pri krajevno pristojni politični okrajni oblasti.
—	Za kadilce. V finančnem ministrstvu so deputaciji državne zveze trafikantov izjavili, da bo resen čas še precej dolgo trajal. Tobačni izdelki se razdelijo po vseh kronovinah enako. Generalni ravnatelj tobačne režije je dejal, da so množine tobaka tako razdeljene, da bodo zadostovale za dve leti. Več tobaka oddajati je nemogoče. Nakaznice za tobak se na Dunaju ne bodo obnesle, z enotno cigaro tudi ni nič, ker so stroji urejeni za mnogostran-sko fabrikacijo.
snoBiiajie se mm tepcev!
Odlomki iz spominov.
Spisal A. M.
Ob Dnjestru.
Po slavni bitki pri Krasnigori nas je v drugič smehljajoč pozdravila zelena pomlad na belaveških višinah. Krasen monument Waldstatten Urauelle« vsakogar spominja na naše bivanje v tamkajšnjih lepih krajih. Od tu smo sc pref.ncs.ui na romantične blehnarške j^ore, kjer smo dočakali prvi velikopotezni predor. Med zasledovanjem smo pa krenili druga pota. Korakali smo v Varano, važno ogr. križišče, odkoder nas je vlak zapeljal v Delatin, Začetkom junija smo si po kratkem a ljutem boju pri Krasni priborili pot v notranjo Galicijo. Neusmiljeno je žgalo solnce to brezdrevesno žitno morje, mi pa smo hiteli, hiteli proti sinjemu Dnjestru. Črni dimi so se dvigali nad Horodenko, mahali smo jo naprej po globoki zarezi proti Horodnici, kjer so nas sprejeli tanki in bas-glasovi ruskega topništva. Pred nami je lahno valoval mogočni Dnjester, Mogočna reka se ti je zdela pod zaščito ruske artiljerijc — nezavzetna. Pod zaščito neprodirne teme smo se s čolni prepeljali. Vsekakor prijazen ni bil prvi pozdrav z mogočnim Dnjestrom.
Komaj smo se udomačili v teh žežav-skih pokrajinah, že smo čez mesec dni stali na drugem dnjesterskem odseku. Stotina topov vseh vrst nam je pripravljala prehod črez reko ob Brodsku. Že popoldne smo s čolni pristali na nasprotnem brdu, v razrušenem Synkovu. — Sedaj tu, sedaj tam; do januarja 1916 smo ostali zvesti zadnjesterskim postojankam.
i) Počitnice v Zaleščikih. Omilili, utihnili so boji — nastopil je zimski odmor. Kdo izmed nas bo kdaj po-zabij na priljubljene postojanke Dzvviniacz —Bedrykowce? Primanjkovalo nam ni ničesar in šc najmanj — zabav; i v strelskih jarkih je svirala polkcvna godba.
Toda glej, ravno v teh časih se je dogodilo nekaj, na kar nismo bili pripravljeni
—	še manj pa navajeni. Šli smo namreč prvič na oddih v mesto Zaleščiki.
Kdo bi popisoval veselje in radest nas vseh, ko smo sredi oktobra 1915 nenadoma korakali v mirno ozadje in še celo v mesto? Primerna stanovanja, trgovine, nekaj lepih stavb, gostilne, civilizirani ljudje, to vse je učinkovalo neverjetno! No. tudi oporekati se ne sme, da bi se naši fantje ne znali prikuoiti! Ni čuda torej, da nas nikjer ne morejo pozabiti! Z našim prihodom je zadobilo mesto takoj drugo lice. Na glavnem trgu je večkrat svirala gedba, razvila se je promenada. Vsi lokali so bili nabito polni. Podjetnim Abrahamovičem so kar žarele oči, ker naši fantje so bili oe-tični in »šplendidni«. Kdo bo varčeval v vojni — veseli se! dokler je čas; to je bilo in trdi vedno ostane geslo bojevnikov.
Na vernih duš dan na smo izkazali v Zaleščikih zakopanim junakom primerno čast in spoštovanje. Sicer otrpnelo voj-ščakovo srce, prevladuje na takem mestu duri: mehak postane kot otrok.
Malo časa za to svečanostjo se je pa razlegalo po celem mestu veselo in glasno
petjo---
Po treh tedr.ih smo odš!' v Bedrykow-ce. se razuma, vsakdo s trdnim sklepom, da bo za prihodnje počitnice prihranil pri-
merno vsoto---
In prišli smo res čez dober poldrug mesec nazai. Ponoči je bilo, a na Silvestrov večer: kdo bi torej mislil na enonočno spanje? Sprejeli so nas vsi odprtih rok. Zadovoljno so si meli roke--lokavo so mežikali — prijazni Židi. Jedli pili in peli
smo--srečno novo leto!--Zvečer
10. januarja (1916) smo se poslovili. Prebivalstvo nas je živahno pozdravljalo — rosnih oči--
Težko v noč sopihajoč — sprejela nas jc plodonosna besarabska stran --
j.) D o p u s t. Že medtem se je udejstvila moja srčna želja, moje dolgo hrepenenje — šel sem na dopust. Ure so postajali dnevi, meseci, jaz pa sem si iedva ogledoval — brez zanimanja — vabljivo Budimpešto. Nikjer nisem imel obstanka, nestrpen sem postajal vedno bolj, V Ljubljani sem moral zopet čakati, dobro, da sem naletel na znanca iz prejšnjih časov; v Postojni sem prav glasno zabavljal na avto — povsod zapreke I V temni noči sem prijadral do Ajdovščine in brez oddiha sem jo mahnil domov, — S pozdravljanjem ni bilo ne konca ne kraja; zdi se mi, da je že isto noč znalo celo »mesto«, da sem prišel. — In Mirjam, Tinko, Tonček so na vse zgodaj škrebetali pred mojo spalnico in se pripravljali na slavnostni pozdrav na stlica, ki stlelja---
Na vse zadnje se razume, jc vse zopet prihrumelo nad mene ter me solznih oči ogledovali, kako me je prestrojila vojna»
--Mladi naraščaj je pa že nestrpno ča-
kak čc jim je stlic kaj plinesu iz vojne--
Mirjam mi je skrivaj zaupala, da je mama
kupila mičkeno Luško--
Pripovedovanja ni bilo nikdar dovolj,
—	Opcldnn se je pa na mizi prijazno smejal — pvezes med kokoši in še marsikaj — —
Prehitro so pretekli kratko odmerjeni dnevi, nikogar ni vznemirjalo votlo bobnenje ob Soči, Težkega srca ter s pretežkim nahrbtnikom sem vstopil v avto, kateri je pa sedaj tako hitro vozil, da sem se razburil, —
Še en skok v---»sto sreči« —<
— in že sem jadral proti cilju--
Vojaški pozdravi.
I
Srčne pozdrave pošiljajo fantje 17. pež-
Eolka iz bolnišnice v Meranu: J. Dolenc, M. uštoršič, A. Butkovič, J. Tratnik. J. Podobnik, F. Kostan. — Prisrčne pozdrave pošiljamo vsem prijateljem in čitateljem »Slovenca«: desetnik Sušter Anton, doma iz Trebnjega; Jožef Krajnc iz Gornjega Grada, Štajersko; Markič Valentin iz Kanalsko dolino. — Prisrčno pozdrave pošiljajo iz bolnišnice v Frohn-leitnu: Alojzij Cuderman, Lipičar Pavel, Za-goričnik Franc, Goltec Franc, Cerar Fortunat, Čopek Josip, Lokošek Blaž, Posteržin Franc, Ivošak, Kovačič, Fakin, Zmazek, Muser, Gole-raj Primož, Kocjan, Osterc, Smrekar. — Z ruskega bojišča ob reki Stoliod pošiljata prisrčno pozdrave od nekega gališkega dom. pp. Slovenca Tavčar Jakob, Rečica pri Bledu, in Praznik Josip. Vel. Lašče. — Podpisana pošiljava iz Tirolske mnogo srčnih pozdravov vsem Slovencem in vsem bralcem »Slovenca« in »Domoljuba«. Posebno pa še pozdraviva vse borovniške farane. Fr. Turšič, Val. Debevc. — Mnogo pozdravov pošiljajo primorski fantje in možje s severnega bojišča vsem Primorcem: des. Franc Kalin, cnol. prostovolj. desetnik Drago Banič, des. Anton Vedramin, četovodja Gleščič Andrej, enol. prost, poddes. SlamiS Vinko, enol. prost. Gomišček Gabrijel, Štakolič Ciril in Rožič Ivan iz Šmartnega v Brdih in četovodja Bovčar. — Mnogo slovenskih pozdravov s sneženih tirolskih višav pošilja pra-porščak	Peček Franc. — Iskrene po-
zdrave pošisjajo slovenski fantjo z južnega bojišča od neko možnarske baterije vsem slovenskim dekletom: Jos. Novak, Novo mesto; Ivan Smole, Šmarjo-Sap, Dol. — Martin Saks, Šmartno pri Litiji; Anton Kragel, Tolmin; Franc Slapnik, Motnik; Jos. Bertl, Tolminsko; Josip Krapež, Koroško: Viktor Batič, Spod. Šiška, Ljubljana; Jos. Flegarič, Štajersko; Jos. Toplak, Ptuj; Ivan Lenarčič. Logatec; Filip To-par; Anton Glavič iz Št. Vida pri Zatičim; Mihael Janželcovič, Ptuj; Petor Svctič, Tanča gora; Franc Brodar, Moravče; Anton Košir, Tržič. ~ Slovenski fantje c. in kr. pp. »Ce-sarjevič« pozdravljajo vse domače, znanke, znance in prijatelje. Vsem, ki so za nas v skrbeh, naznanjamo, da ko nam na bojnem polju še vedno izborilo godi. Tudi dobra vinska kapljica jo tu. Lilleg Ivo, enol. prost, des.; četovodja. Ivan Križnor; Birtič Pavel, narednik Rožanec Janez, četovodja; Zupane Anton, desetnik; Jernej Golob; Benedik Valentin, en. s des.; Novak Kari, des.; Jožef Jerman, četov. — Srčne pozdrave pošiljajo Ludovik Grum, rač. podč., Alojzij Žagar, predm., Vinko Škrbino, Toni Peter in drugi. — Srčne pozdrave pošiljajo iz Moravč slovenski fantje in možje: pešci: Pernat Josip, Švigl Ivan, Kuhol Ivan in narednik Božič Anton. — Slovenski fantje in možje s koroških gora, ki so polno snega, pošiljamo vsem čitateljem »Slovenca« prav : rčiys pozdrave: H. Tarkni, narednik, Sp. Stoj.; čet. A. Vidmar iz Budanj pri Vipavi; poddes. Se-molič A., pešca Veligošek F. in Kozmafin F., vsi pri strojnih puškah. — Srčne pozclravo pošiljajo iz mrzlih	slovenski fantje: četov. Puniš Konstantin; des. Dcfar An te in Torčič Ludvik; poddes. Leban Ivan in Paulič Ivan; pešči Rosič Andrej, Lojk Leopold, Gruden Ernst, Zanko Peter in Božič Josip. — Strelci z Goriškega pošiljamo srčne pozdrave vsem prijateljem in občinarjern občine Dorn-berg: Franc Rejic, Zalošče 2'J7; Jožef Saksida; Jožef Vižintin; Alojzij Haroj; Fr. Rojic, 313, v.-i iz Zalošč; Berce Alojzij, Bcrce Andrej. Bran-kovič Alojzij, Kavčič Fr., Anton Doplihar, Alojzij Budilne, vsi iz Dornberga, in drugi. — Vsem slovenskim dekletom in fantom pošiljamo veselo pozdrave iz sneženih in mrzlih
vrhov slovenski fantje , _ inf. Aloš Peter, Kuge!j Stanislav, Ivati Pavlovtč in Mate Vincenc. — Najsrčnejšo zahvalo za »Slovenca« in obenem mnogo pozdravov na vse pošiljajo iz rezervne bolnišnice št. 4 na Dunaju XVIII., Autonigassc i, sledeči rojaki: Jan. štolan, .Tos. Majdič, Stef. Fišer, Ivan Jamšek, Kari Trušr.ovec, Fr. Vončina in Peter Gričar. Lepe pozdrave pošiljamo vnem bralcem »Slovenca« stražarji Adrijo: des. Ant. Novak, prestrelec Franc Hribar, topničarji Martin Mesec, Matija Ferjan in Joško Lotrič. — Iz tirolskih planin pošiljamo pozdrave materam, očetom in vsem poštenim dekletom slovenski fantje: FerjančiC J. iz Vipavske Planine; Verli J.; Prime J., Ilir. Bistrica. — Josip Kofol, nad. bolnišnica Bolcuu (Tirolsko), pošilja nebroj najsrčnejših pozdravov vsem čitateljem in čitateljicam »Slovenca« v Drebočniku in pri Sv. Luciji ob Soči. — Vsem Slovencem in pa Slovenkam, posebno pa sorodnikom in znancem pošiljamo prisrčne pozdrave od 'J7. pp.: des. Mesesnel Stanko iz Goč pri Vipavi; poddesetnik Šemrov Ludvik iz' Sežano pri Trstu; stotnijski telefonist Cej Anton iz Lok pri Gorici; Cej Eldis iz Trnovega pri Gorici; M"va Angel iz Boršta pri Bazovici; Križmančič Mihael iz Bazovico pri Trstu. Vsi zdravi in veseli. — Najsrčnejše pozdrave pofiiljamo s Krasa vsem bralcem »Slovenca«: Martin Derganc, Kal-Semič; Jožef Stariha, Sela, Semič; Martin Papič; Umek Jakob, Cerkno, Primorsko. — Najlepšo pozdrave s sneženih vrliov vsem domžalskim fantom in dekletom, posebno članom domžalske godbe pošilja Jakob Pavlič. — Pozdrave vam pošiljamo pred odhodom v strelske jarke na primorski bojni črti sami slovenski fantje: san. podč. Lenarčič Rudolf; poddeset. Sancin Pavel; pošec Rafiš Ivan. Logar Franc in telefonisti Lovšin Rudolf, Pečauer Ivan in Kimovec Ivan. — Srčne pozdrave vsem Slovencem in Slovenkam pošiljajo: fantje domačega planinskega polka: Čeiovodji Andrej Mi* helič in Fr. Martine; desetnika Vinko Muller in Andrej Žigon; poddesetnika Janez Hribar, Kari Prauz; pešci Ivo Paznar, Miško VVintar, J. Poličk, D. Štrumbelj, Janez Cankar, Josip Cernovic. — Anton Husič iz Gribelj; Anton Kariš, Merče; Josip Grdina, Movraž] Anton Ilovar, Malo Trcbeljovo; Jakob Bregar, Bruck; Alojzij Slave, TomaJ; Peter Kocjančič, Mare-zige; Alojzij Pavlin, Št. Peter pri Gorici; Fran Mlač, Horenjo Fran Samsa, Ilirska Bistrica! Miha Dobrez, Celje; Ignacij Klemenšelt, Dolenjsko; Floriian Kus, Gorenjsko. — J. Uršič, i'-Pirman, Muh«, Gaci, Jereb in tovariši. - Fran Dromelj iz Rudnika; Anton Kramar iz Ilovice, Fran Svetek in Jakob Breskvar iz Bizovika. —
<
Leopold Terpin iz Solkana; Ivan Skoliber iz Sv. Urbana pri Ptuju; Fran Čas iz Sv. Miklavža pri Slov. Gradcu. — Predmojstra Fr. Obreza, Selšček pri Begunjah, in M. Gamze, Sv. Jurij ob Pesnici; topničarji Jožef Levpušček iz Levpe pri Kanalu; A. Bizjak iz Podberška-Bača, P. Fundn. iz Štjaka, J. Bufolin iz Sv. Mihaela pri Gorici, J. Perjevec iz Sela pri Gorici. — Četovodja Anton Kranjc iz Mokronoga; desetnik Slatinšek, Grobelno; Jakob Janša, Bled; Jože Križnik, Motnik; Ivan Vidic, Novo mesto; Jos. Novak, Ljubljana; Andrej Cvenkelj, Brezje. — Desetnik Alojzij Šturm, poddesetniki Zvonlto Kopitar, Fran Crjan, Fran Žagar Jn Ivan Lavrič, infanterista Andrej Lombar in Fran Mrzclj — vsi iz Ljubljane. — Četovodji: Jožef Holz iz Ptuja, Matija Rozman iz Ljutomera in Jožef Skorjuk iz Maribora; desetnik Simon Bozjak iz Ptuja; Ev-stahij Roth iz Gomilskega; Alojzij Turnšclc iz Vranskega; Ivan CotiC iz Sv. Mihaela pri Gorici; Ivan Smrekar iz Št. Pavla pri Ljubljani; Jožef Bratkovič iz Novega mesta; Anton Gra-šič iz Kranja; Simon Majherc, Ivan Neuhold, Ivan Blala, Matija Kerbles, Avgust Kern, Ema-nuel Stadler, Fran Kirhengas in A. Cernig (Vipava), Fran Wolf — vsi odlikovani z železnim zaslužnim križcem na traku hrabrostne svetinje.
Pogrešani vojaki.
Pogreša se Josip Rebec iz Hrašč pri Postojni, Notranjsko. Zadnjič, ko je pisal pred kakimi 5 meseci, je imel naslov: K. k. Lir. 5, M. g. Abt. bei Landst. k. k. Reg. 1. Kdor bi kaj vedel za njega, se prosi, da blagovoli to sporočiti njegovi materi Frančiški Rcbcc, Ilrašče pri Postojni. — Ako bi kdo vedel kjo se sedaj nahaja Franc Kaužek, ki je služil pri pešpol-ku št. 80, naj sporoči njegovi materi Mariji Kaušek, posestnica, Dobje 2, p. Mimapeč. — Pogreša se od maja meseca 1916 Alojzij Lav-lič iz Gradišča 5, Primskovo, ki je služil najprej pri 17. pešpolku, pozneje pa pri 20. peš-polku. Kdor o njem kaj ve, naj sporoči na naslov Anton Lavrič, Gradišče, Primskovo, pošta Šmartno pri Litiji, Dolenjsko.
Dsievne novice,
+ Cesar se je v soboto nenapovedan z avtomobilom pripeljal v Dunajsko Novomesto v terezijansko vojaško akademijo. Odredil je alarmiranje akademskega bataljona in nato podrobno nadzoroval zavod.
—	Častnim kanonikom lavantin-skega stolnega kapitlja je imenoval cesar župnika in dekana v Braslovčali, g. Jakoba H r i b e r n i k a.
Dnfcjvniška vest. Župnijo Št. IIj pri Velenju je dobil č. g. Franc Schrci-ner, kaplan v Žalcu.
Železni zaslužni križ na traku hrabrostne svetinje je prejel častniški sluga Anton Kavšek pri 22. pp.
Prehranjevalni svot. Na mesto dosedanjega aprovizačnega sveta v notranjem ministrstvu, sveta pri vojnem žitnem uradu in sveta za krmila pri po-Ijedlskem ministrstvu stopi prehranjevalni svet, ki se ne bo pečal samo s sedanjimi vprašanji prehrane, ampak tudi z bodočo žetvijo. Minister Hofer je v ta svet poklical 88 oseb, med njimi nekaj žen.
-f Milejša cenzura v Avstriji. Kakor poročajo »Miinch. N, N.«, je avstrijska vla-Ida izjavila,da bo v cenzuri dovolila gotove 'olajšave in izpremembe,
V proslavo odlikovanih. Vojaška tpoveljstva so po okrajnih glavarstvih poslala na občine sezname odlikovanih ivojakov. Dolžnost občine je, da se ti seznami skrbno shranijo ali pa zapišejo v kale poseben občinski zapisnik. Naj še poznejši rodovi vedo, kdo se je v lej krvavi vojski posebno hrabro boril za domovino.
—	Brat poslanca Pibra, Stanje Pi-ber Matevža, brata poslanca Pibra, bivšega hotelirja na Boh. Bistrici, ki je bil meseca septembra 1915 v bližini Tržiča na italijanski fronti v levo kole-bo ranjen in bil na kliniki dr. Eisels-bergerja na Dunaju operiran, se je iz-flatno poslabšalo. Pred enim tednom je bil prepeljan nazaj v domovino ter leži sedaj v Ljudskem domu.
—	Predavanja v Idriji. Katoliška delavska družba v Idriji prireja vsako prvo nedeljo v mesecu ob 4. uri popoldne jako zanimiva predavanja. Opozarjamo na to idrijsko občinstvo in jc vabimo k najobilnejši udeležbi.
—	Smrtna kosa. V Št. Jerneju je dne 8. t. m. po kratki bolezni umrl Anton M a j z e 1 j v 62. letu. Ker je imel prejšnja leta slovečo gostilno in izvrševal tudi mesarsko obrt, je bil na daleč okrog poznan. Kropili so ga z vodo iz Jordana, katero je g, župnik še leta 1910. osebno iz Jerihe prinesel. .— Umrl jc v Tržiču 1.0, t. m, g. Blaž Pravst, čevljar. Rajni je oče g. kaplana iz Doba. Bil je vrl somišljenik S. L. S. in mnogoletni član društva sv, Jožefa. Naj počiva v miru! — Umrla je v Strgojnci na Štajerskem županova žena Marija Ž u m e r. — Umrla je v Zagorju ob Savi gospa Emilija Mihelčič, stara 84 let, mati trgovca g. Riharda Mi-helčiča.
—	Postaje Lesce, Podnavt, Kranj, Škoija Loka, Medvode in Vižmarje bodo v kratkem bistveno razširili. Politični obhod in ogled se vrši v Vižmarjih in Medvodah 22., v Škofji Loki in Kranju 24., v Podnartu 27. iu v Lescah 29, marca. Načrti so že potrjeni.
Iz davčne službe. Davčni kontrolor Jožef Pihler v Slov. Bistrici je imenovan za davčnega upravitelja in vodjo davčnega urada istotam.
—	Hitrejše reševanje prijav za vzdrževalne prispevke. Domobransko ministrstvo je z odločbo z dne 25. januarja 1917 izdalo na »deželno komisije za vzdrževalne prispevke« sledeča naročila: Ker so se pripetili slučaji, da posamezne »deželne komisije za vzdrževalne prispevke« niso s potrebno hitrostjo reševale od gospodarskih pomožnih uradov predloženih jim zahtevkov po vzdrževalnih prispevkih v smislu zakona z dne 26. decembra 1912, se naroča, sklicuje se na že ponovno izdano tozadevne ukaze, da morajo »komisije za vzdrževalne prispevke« razpravljati o pismenih zahtevkih, ki jim dojdejo od »gospodarskih pomožnih uradov«, nujnim potom. O tem naj se obveste tudi »okrajne komisije za vzdrževalno prispevke«.
Razpisana mesta pri tržaškem ravnateljstvu državnih železnic. Z dnem 1. julija 1917 sprejme se za obseg c, kr. ravnateljstva državnih železnic Trst nekaj upravičencev do uradniške službe, ki morajo biti izšolani srednješolci. Prosilci naj vložijo prošnje takoj, najpozneje pa do dne 30. marca t. 1. pri ekspozituri tega ravnateljstva v Ljubljani ter naj priložijo listine v dokaz izpolnitve sprejemnih pogojev: 1. starost od 17. do 35. leta (krstni ali rojstve-ni list); 2. avstrijsko državljanstvo (domovinski list); 3. poštenost dosedanjega življenja (spričevalo o dobrem glasu "iz najnovejšega časa); 4. uspešen obisk srednje šole, koje zrelostno ali odhodno spričevalo daje pravico enoletnega prostovoljstva (polletna spričevala zadnjih dveh letnikov ter spričevali zadnjega pol leta in zrelosti oziroma odhoda, kateri naj se predloži pozneje (pri trgovskih akademijah najpozneje do 1. avgusta t. 1.); 5. popolna telesna sposobnost za izvršujočo železniško prometno službo (spričevalo preiskave po železniškem zdravniku); 6. znanje nemškega službenega jezika v besedi in pisavi, v slučaju potrebe tudi drugega deželnega jezika (kar naj dokažejo šolska spričevala in potrdi neformalni izpit po uradniku uprave državnih železnic). Prosilci, ki izpolnjujejo vse te zahteve in ki niso dolžni vojaške službe, se sprejmejo s činovnim redom z dne 1. julija t. 1. kot dobrovoljci s pripomočkom 50 K na mesec (in z dotično dra-ginjsko doklado), ki se jo prične izplačevati z dnem nastopa službe.
—	V slovenske roke sta prečili v Mariboru dve hiši: V/egschaiderjevo hišo v Bismarckovi ulici jc kupil trgovec Maho-rič, Brucknerjevo hišo pa odvetnik dr. Fermevc.
Cene črni kavj so zvišali reški kavar-narji, in sicer 4 vinarje za čašico.
—	Prememba imena. C. kr. narac-stništvo v Gradcu je z odlokom z dne 19. januarja 1917 dovolilo spremembo imena »Presiček« v »Presnik« za tvrd-ko K. Presiček na Zdolah, oziroma nje sedanjo imejiteljico gospo Jožcfo Presiček in njeno celo obitelj.
—	Obesil sc je posestnik Franc Drnovšek iz Potoške vasi, občina Kotre-dež. Možu se je zmešalo.
Omejitev časnikov na Ogrske.«. Vsled pomanjkanja papirja ne smejo izhajati dnevniki ocl nedelje od 9. ure zvečer do 9. ure v pondcljck zjutraj.
lj Zopetnš nastop gospe ZoHje Zvo-narjeve radostno beležijo tudi hrvatski listi ter izražajo željo, naj bi zopet nastopila na kraljevem hrvatskem gledališču v Zagrebu. Kakor smo že poročali, nastopi gospa Zofija Zvonarjeva v sredo, 14. t. m,, na odru deželnega gledališča v Ljubljani, kjer priredi velezanimiv dramatični večer. Občinstvo opozarjamo, da se sedeži razpro-dajajo danes, jutri in na dan predstave od 4, ure popoldne dalje pri blagajni v deželnem gledališču.
lj Leon Dragutinovič umrl. Osješki listi poročajo: Ravnatelj tukajšnjega hrvatskega narodnega gledališča, gospod Leon Dragutinovič, je danes (7. marca) zjutraj ob 3. uri v svojem stanovanju vslccl srčne kapi nenadoma preminul. Bil je 43 let star, oženjen in oče treh otrok. Dne 3. t, m. je bil Dragutinovič na prebiranju, a vsled srčne napake ni bil potrjen. Navidezno je bil ravnatelj Dragutinovič zdrav in krepak mož ter je neovirano izvrševal svoj poklic, za katerega je ves gorel. Včeraj je še prisostvoval izkušnjam za prerni-ero lbsenovega »Stavbenika Solnesa« in za »Carmcn« ter je bil še zvečer do 9. ure v gledališču, kjer je osebno dajal odredbe za drugi dan. Nato je šel v kavarno hotela Central, kjer je bil stalni gost. Tu jc ostal med prijatelji do 11. ure, nakar sc je podal gomov. Nc da bi čutil najmanjše slabosti se je podal k počitku. Krog pol 3. ure zjutraj se je pa nenadoma prebudil in potoži! soprogi, da čuti hude bolečine na srčni strani. Predno jc mogla soproga poslati po zdravnika, ie DraiUitinovič izdih-
nil, Vest o prezgodnji smrti nad vse popularnega, v vseh krogih priljubljenega gledališkega ravnatelja sc je bliskovito hitro razširila po mestu in vzbudila vsepovsod najtoplejše sočutje. Ravnatelj Dragutinovič je štiri leta vodil hrvatsko gledališče v Os-jeku in dosegel velike umetniške in gmotne uspehe. Bil je izredno nadarjen, misleč igralec. Že v najzgodnejši mladosti ga je vleklo nekaj h gledališču, vleklo z neodo-ljivc silo. Zato je že kot mlad deček pobegnil iz domače hiše (njegov oče je bil znan zagrebški trgovec) ter se prijavil za člana Lazičeve gledališke družbe proti mesečni plači 20 novčičev. Kasneje je prišel na zagrebško gledališče, B5lo mu jc tedaj 18 let. Tu je deloval dve leti, nato je osnova! lastno potovalno družbo, s katero jc prirejal predstave največ po Dalmaciji, Bosni in Slavoniji, Nato je bil angažiran kot karakterni igralec v slovenskem gledališču v Ljubljani. Tu je deloval polnih 10 let ter postal režiser t.cr višji režiser, Ko sc je zaprlo ljubljansko gledališče, je Dragutinovič zopet zbral potovalno družbo, s katero je nekaj časa potoval, večinoma po Dalmaciji. Deloval jc kot igralec tudi v Srbiji in gostoval v narodnem gledališču v Nišu. V Trstu ie ustanovil stalno slovensko gledališče. Kot ravnatelj tržaškega gledališča je deloval štiri leta. Poznejeje prišel v Osjek, kjer jc bil tri leta ravnatelj narodnega gledališča. Blag mu spomin!
lj Poostreno natlzorslvo na mesarskem trgu. Zadnji čas je začelo prav zelo primanjkovati meso na mesarskem trgu. Vzrok temu ne m ovc biti nihče drugi kot mesarji, ki prodajajo blago, zlasti teletino, čo le morejo pod roko in na debelo. Da se temu o d po more, je nujno potrebno najstrožje nadzorstvo mesarskega trga iu tudi sodelovanja občinstva. Mesarji smejo prodajati meso v Šolskem drevoredu v splošnem le na drobno. Mesar, ki se tega nc bo držal, ne bo dobil več živine in sc ga bo odstranilo s trga. Občinstvo naj vslccl tega vsak slučaj, ko bi mešalne hotel vsake količine na drobno prodati, sproti javijo tamkajšnjemu tržnemu. stražniku. Umevno je, da je pri-moran vsak mesar, dokler ima meso na razpolago, dati meso vsakomur in ne le stalnim odjemalcem. Na vsako tako pritožbo se bo mesarje brezobzirno zasledovalo. Časi so preresni in mesar, ki danes noče še imeti ozirov do trpečega ljudstva, ne zasluži, da bi še naprej izvrševal obrt. V večjih množinah (čez 2 kg) sme mesar oddati meso le na posebna nakazila mestne aprovizacije, ki se izdajajo za zavode in gostilne in izjemoma za vojaške oddelke. Kdor kupi meso na ta način, ima nakaznico pokazati mesarju ter jo pozneje pri izhodih izročiti službujočemu stražniku. Stražniki pri izhodih na mesarskem trgu imajo tucli naročilo, da pazijo zlasti na tujce, ki bi hoteli odnašati špeh ali meso v kovčekih, nahrbtnikih in drugih pripravah. Mesarji smejo dova-žati in izvažati meso edinole pri vhodu poleg Jubelej. mostu. Ako se mesarji ne bodo hoteli pokoriti odredbam mestne aprovizacije, bo treba prav rosno misliti na to, da bo morala iz javnih interesov prodajati meso na drobno mestna aprovizacija sama.
lj Ustrelil sc je v Ljubljani štabni zdravnik dr. Artur Bauer. V pismu, ki ga je zapustil, navaja kot vzrok samoumora bolezen.
lj Umrli so v Ljubljani: Marijn Luk-man, zasebnica, 79 !et, — Doroteja Jenko, rejenka, 2 leti. — Dr. Artur Bauer, štabni zdravnik. — Leopoldina Rejc, krojačeva hči, pet mesecev in po!.
Izgubila se jc iz voza od Tržaške ceste na Južni kolodvor temnordeča odeja s črkami A, P. Pošten najditelj naj jo odda proti nagradi pri A. Planinšek, Koli,".ejska ulica št. 8, Trnovo, ali pa pri upravi tega lista.«
Cile m fivslri.
Dunaj, 11. marca. (K. u.) Čilski poslanik je izročil v zunanjem ministrstvu odgovor na avstrijsko noto z c-ne 31. januarja glede poostrene podmorske vojske. Čilska vlada poudarja da ne more priznati poostrene podmorske vojske, ker bi sicer kršila svojo nevtralnost, katero je doslej vedno varovala. Čile si pridržuje prostost delovanja in bo v slučaju, če bo kaka njena ladja napadena, zahtevala, da se priznajo njene pravicc.
Primorske novice.
£mrt odlične žene. V ponedeljek dne 5. marca jc zatisnila svoje oči po kratki bolezni gospa Alojzija Sporu, roj. Dollenz, soproga g. Gregorja Sporna, inšpektorja c. kr. drž. železnic v pokoju. Pokojnica jc bila lici odlične vipavske rodbine, ki jc v nekdanjih časih uživala največji ugled po vsej do-
1 jn j(
Umrl jc v Trstu inženir arhitekt g. Dominik Pultflier.
— V Pliskovici je umrl dne 5. t. m,
za pljučnico posestnik Franc Š i r c a, brat frančiškanov p. Marjana, ki jc sedaj v Pazinu, in p. Ambroža, ki je pa že 5 let, v Ameriki. Njihov 891ctni očo jc starosta v občini.
Umrl j3 v Trstu 34 letni vit. Rafael Luzzatlo; pokojnik je bil od leta 1873. do 1897, zelo vpliven član tržaškega občinskega sveta in deželnega zbora; bil je tudi državni poslancc.
Siclci jc doživela. Primorska bo-: gunka Angela Ilovič v vurberškem gradu jc dne 3. marca t. 1. obhajala svoj stoletni rojstveni dan. V ta nanicn jo bila v gradu cerkvena slovesnost 7. zahvalno pesmijo. Posestnik grada, češki plemenitaš grof Ilerberstein je slav-ljenko obdaril z denarjem in jedili ter je pogostil vso drugo begunce v gradu. Stara ženska je še prav bistrega uma ter je zbrane goste s šalami zabavala.
Velcizdajniški proces. Svoj čas sta bila pred izjemnim sodiščem v Gradcu radi veleizdaje obsojena grof Karel pl. Martini in občinski tajnik Fran Cantani, oba iz Mezzo Corone, in sicer prvi na 8 let, drugi pa na 10 let ječe. Obsojenca sta vložila ničnostno pritožbo, katero je najvišji sodni dvor te dni odbil.
Posreii mm s mmm
Išče se Marija škarija z dvema otroko-ma iz Gorice, ulica Ponte Isonzo. Ako bi kdo kaj vedel, naj blagovoli naznaniti Jožefi C.e-pcrli v Dravljali 2t. tOC, pošla Št. Vid 11. Ljubljano. — Išče so družina Bregant iz Gorice, Tržaška cesta št. 85. Svoj naslov naj naznani »Posredovalnici za goriške begunce v Ljubljani« Dunajska cesta 38. — Išče se Olga Ma-rušič v/. Gorice, ulica Torione št. 1. Ko bi kdo kaj vedel, naj blagovoli naznaniti Viktoriji Marvin. Lossoa št. 40, Nižjo Avstrijsko, ali pa »Posredovalnici za goriške lx gunce v Ljubljani«. — Franc Frfolja i/. Eela, glav. Sežana na Primorskem, sedaj v Fliichtiingslager, Brix-legg (Tirol) vpraša za Jožefa Frfolja. — Rozina Rijavec na Št. Viški gori št. 165 išče .Tožefo Munili, stan. v Gorici, V';1 Votturini št. 13. Naznaniti Rbzlnl Rijavec na Št. Viški gori 165, pošta Slap ol) Idriji, Primorsko. — .Tožefn
si liri podpisanem Ed. Meznaršiču v Metliki, Dolenjsko. — Uljudno se prosi, ako kdo ve, kje se naliaja Jakob Medved iz Drežniee na Goriškem, kot njegova družina vpraša po njem iz Italije. Naslov od njega prosi Ivan Gregorčič, k. u. k. Vvachkomp. Kr. V, Feldpost GOS. — Kje se nahaja Marija Gorkič u Sovodenj, (po domače ; Placarjeva«), nazadnje stanujoča v Mirnu pri Gorici (pri pokopališču). Kdor bi kaj vedel, naj sporoči Ahniri Gorkič, GroB-Inzers-dorf Nr. 141, Po-1 Zi:-.ter?dorf. Nieder-Oster-reicli. — Isro se Franc Batič in njegova hči Marija Iz. St. Petra pri Gorici SI. 5. Ko bi kdo kaj vedel, r nj blagovoli sporočiti Ani Batič v Ajdovščini št. 170, ali pa »Posredovalnici za goriške begunce v Ljubljani«. — Iščem svojega sina Antona Faganel iz Ozeljana pri Gorici; služil je pri 58. pešpolku, etapna pošta 174. Od meseca junija no vemo nič o njem. Dalje bi rada zvedela, kje se nahaja sorodnik Anton Boben (ali Beber?), ki je služil pri 37. dom. pešpolku kot čast. sluga. Prijazna obvestila prosim na naslov: Marija Faganel, begunka, vas Dorfarji št. l(i, pošta Škofja Loka. — Živec Anton, k. u. k. Reservcspital Nr. 14, Filiale, Zimmcr Nr. 16 a, Muthamasso I, Wien XIII., išče Valentina in Marijo Živec iz občino Vitov-Ije na Primorskem. — Valentin Podgornik iz Bili št. 135 pri Gorici, išče svojo sestro Marijo Podgornik; kdor bi vedel zanio, naj sporoči na. naslov: Valentin Podgornik, Train-Stafel 3/4, bojišče. — IV; nčiška Trampuš in Jožefa Rogelija iz Vojščire na Krasu naznanjata bratu Trampuš Alojziju, k. u. k. schwore Ilaubiz-kolono Ni'. 24./0. K., da se nahajata že štiri mesece v Kočevju St. 272 na Kranjskem. Radi bi zvedeli za njegov naslov. — Iščem svojo roditelje Andreja in Jožcfo Nanut iz št. Andreža št. 263 pri Gorici. Andrej Nanut, c. kr. orožni-ška postaja Sv. Ivan Baderna, Istra. — I.ebr.n Amalija, bei Ilerrn Ivan Konig, Grafendorf 5, Niecler-Osterrcicli, išče Magdaleno Mavrenčič babica, Gorica, via Dcgana 22.
Kdor že pri najmanjšem prchlajcnju kašlja, mu bo pesobno clobro storilo vsakodnevno izpiranje ust in grla s Fellerjcvim ftuidom iz rast-linskih esenc z zn. »Elza-fluid«, Taisti oživi kroženje krvi po nežnih celicah grela i;i vratu in jih
tal ro naredi odpornejše proti vplivom mraza. _
Fellerjcv rastlinski iluid nadalio antiseptično učinkuje in uniči bolezenske kali, ki pri dihanju dospo v grlo. — Izpiranje vratu in gvla s Fellcrjevim »Elza-fluidom« je tedaj nujno priporočati ljudem, ki hitro dobe kašelj. Med več kot 100.000 zahvalnimi pismi jih jc jako mnogo, ki hvalijo odličen učinek tega izbornega domačega zdravila pri pokašljevanju in podobnem zlu. — Fredvojne cene: 12 steklenic »Elza-fluida« stane poštnine prosto samo 6 kron. Naroča naj se naravnost pri lekarnarju E. V. Feller, Stubica, Elzatrg žt. 134 (Hrvatska). Istotam se naročajo tudi tek vzbujajoče, lagodno odvajajoče Fcllercjeve rabarbara-kro[;'i-cc z zn. »Elza-kroglice«, 6 škatijie za 4 K 40 vin. poštnine prosto — Odlično odvajalno sredstvo, katero tako ženske kakor tudi moški in otroci brez pomisleka lahko zauživajo; ne dražijo čreves, učinek jc vedno zanesljiv in je vsakdo zadovoljen, kdorkoli jih le crkrat pokkusi. — Obo;e gori priporočenih domačih zdravil naj bi bilo vedno v vsaki hiši pri rokah.	(_ct_)
O dobičkanosni uporabi zajčjih kož.
V izložbi Katoliške Bukvarne obrnjeni proti stolni cerkvi jc uredilo vodstvo c. kr. zajčarne 5. armadnega poveljstva zelo podučno in zanimivo razstavo o koristni in dobičkanosni porabi kož domačih zajcev. Nc sr.mo za različna oblačila, preproge, rokavice itd, porabna zajčja kožuho-vina bodisi v naravnih barvah, bodisi umetno barvana nudi rejcu veiiko korist, tem-vei: se tucli zajčje kože, strojene kot usnie. ori nas dnserlai niso znale cenit'
Razstavljena so raznovrstna plemena nagačenih domačih zajcev, vzrejenih v zaj-čarni p"d Rožnikom. Desno in levo visi vzorec, kako se koža naone na desko. Nižje vidimo umetno barvane kože, največ pa jih je v naravnih barvah tako n. pr. sre-breca velikana in kože različnih križanih plemen, potem vzorci posnetkov skunk, zobel, nerz itd. Na karton nalepljeni manjši vzorci so združeni v zbirko in predoču-jejo možnost barvanja kožuhovine različnih plemen. V zbirki so zastopani pa tudi vzorci usnja iz zajčjih kož prav dobro uporabnega za obuvalo, poglajeno usnje itd.
Gospod stotnik avditor dr. Voszka, vodja c. kr. zajčarne, bo izdal v par dneh s pomočjo Katoliške Bukvarne tudi natančno navodilo, ki rejca točno pouči, kako se kože doma koristno in plodonosno porabljajo, kako se zajca zakolje, kako se ga razkoži, kako se kože sušijo in sploh kako se s kožami ravna, da nam nudijo korist in dobiček. Rejci domačih zajcev naj si ogledajo to razstavo in naročajo v Katoliški Bukvami dr. Voszkovo navodilo za uporabo kož, katero jim da Katoliška Bukvar-na na razpolago. Lansko leto izdana knjižica istega pisatelja o reji zajcev pa velja 80 vin, po. pošti poslana 1 K.
Naročajte nabitke iz usnja, s tem prihranite podplate. Cena z žebljički za en par za gospode K l-80, za dame K 1*50, za otroke K 1'20. Zaradi r'rage poštnine priporoča se naročiti za več p:;rov skupaj. Dobe se pri Peter Kozina & Ko. v L'u-bljani.
8 zidanih poslopij,
z opeko krita ob okrajni cesti ležeča, pol ure od kolodvora večjega trga in četrt ure od premo-gokopa odda; jena, z vrtom, travnikom, hosto 2 oralov, se radi družinskih razmer prodana Spodnjem Štajerskem. Ta poslopja so se rabila za neko tovarniško podjetje in je tudi mali mlin poleg. Cena 25.000 Iv. Plrčila ugodna. Ogh«p sprejme upravništvo tega lista pod štev. t20
Lepa
se ceno proda radi rodbinskih razmer. Posestvo obsega nad 50 oralov, večinoma prav dobro zemljišče ter lepi deli gozda ter leži blizu Beljaka. Kmetija je zelo pripravna za mlekarstvo. Pojasnila daje lastnik Jan. Wiesflecker v Klečah p. Podravlje, Koroško. — 575
do 2 m dolg, cepljen 10 do 30 cm v prerezu kupuje
isleifsse, aiee,
Ponudbe s skrajno ceno, množino in rok dobave naj se vpošljejo! Točno plačiio. — Kulantno poslovanje! Kupujem tudi mehak, bukov, hrastov les, okrogel in žagan.
2

za natakarski poklic
(Schankbursch-a) išče za za takoj kolodvorska re~ in	stavracija. Ponudbe na:
598 Mat, Dolnflčar,
kolodu. resiavrater w Ss. Petru na Krasu.
V bližini mesta ležeča
inadstroon
se proda. Ponudbe na upravo tega lista pod šifro »Kupčija«.
Sprejme se priden, pošten, močan
i.	.> •	v \
(Ljubljančan ali iz okolice) proti dobri tedenski plači. — Oglasi pri Ivan N. Adamič, vrvarna Ljubljana, Sv. Petra cesta št 31.
Sprejme se tako] proti dobri plači več
Naznanilo.
inaanE7JH«Bi«SE?raMi»ir.!i!c."T3ni
Slavnemu občinstvu vljudno naznanjam, itn sem prevzel po svojem ranjkem tastu Anton Drukarju, mizarskem moj-.0 ~— ... stru i> Kranju -------
r mizarsSo oSrf
| prodajo mrtvaških krst, kakor tudi ' -----: pogrebno podjetje. =====
lurij V/endling _
f ^ - miz. mojster prej Ant. Drakar Kranj.
^ ____ gfi
------------znamka
mgg.ai iWrniMmratitari	ssansusast* <ŠT~JB>
jo najbolj zdrava in tudi najcenojša
Dobi se pri lekarnarju Trnkoczyju v Ljubljani zraven rotovža. Glavne zaloge: Na Dunaju v lekarnah Trnbocay: ScfcSnbrun-narslrasse $09, Joseistadtcrsirassa 25, Rade-ckyp)atz -3; v Gradcu: £ackstrasse 4. 37
Išče se starejša
'»a 81 ®®
J
otrok. Sprejme se le z dobrim spričevalom in referencami. Ponudbe se naj pošljejo na upravništvo „Slovenca" pod št. 592.
Nekaj njiv m
v ljublj. £» olcol. ali j8.SLB.sCii
Civilen, stalen, soliden gospod, ki je cel dan v službi, išče manjšo
če mogoče s prehrano za 1. ali 10. april 1.1. Prijazne ponudbe se prosijo na »poštni predal 35 Ljubljana«.	601
Raviintoljstvo trgovskega in podpornega društva v Ljubljani javlja tužno vest, da je njegov mnogoletni redni član gospod
trgovec
včeraj zvečer mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb bode v torek dne 13. t. m. ob 5. uri popoldne iz hiše žalosti Jurčičev trg št. 1, na pokopališče k Sv. Križu.
Dragega pokojnika priporočamo v blag spomin.
Ljubljana, dne 12. marca 1017.
mm
se vzame v najem ozir. se
Ponudbe i navedbo cen na upravo lista pod šifro »Posestvo 5S0«.
dobro izvežbana, ki jc bila že samostojna gospodinja, vajena vseh gospodinjskih del, išče mesta h kakemu gospodu. Naslov pove uprava tega lista pod št. 616.
548
S mesecev breja sc zaradi pomanj-
_ _ kanja krme proda.
Več se izve v župnišču v Vremah, p. Vremski Britof, Notranjsko,
Sekal tisoč Štiriletnih
ni. I|i i l 1 I I W LI I WPBi Pl IjMI
Antonija Majze-j roj. Maro < naznanja v svojem in v imenu svojih otrok vsem prijateljem in znancem prežalostno vest, da s^ je njen iskrenoljubljeni soprog, oziroma oče, brat, svak in stric, gospod
posestnik, mesar in gostilničar
danes popoldne, po kratkem trpljenju, preselil v boljšo večnost, v 62. ietu svoje starosti. *šis»	Pogreb predragega pokojnika se vrši dne 11. t. m. ob 3. uri
popoldne v Št. Jerneju na Dolenjskem.
Sv. maše zadušnice se bodo brale v tukajšnji farni cerkvi. Pokojni se priporoča v blag spomin in molitev.
št. Jernej, dne 8. marca 1917.
jffliKJgi.'*-^!'™*^*™ rmer'"- natcaHaHromrasi
za konjska oglavja plet. z žel. rinko (Pferdehalftern geflocht.); popolnoma odgovarjajo močnosti Cocus konjska oglavja plet. z žel. rinko ter stane tuc. K 28*80 — brez odbitka proti takojšnjemu plačilu. — Pošilja se po poštnem povzetju.
Ivanka Leskovic roj. Meden naznanja v svojem ter v imenu vseh ostalih sorodnikov prežalostno vest, da je njen iskrenoljubljeni, dobri soprog, oziroma brat, svak, zet in nečak, gospod
trgovec in posestnik, solastnik tvrdke Leskovic & Meden
v nedeljo dne 11. marca ob 7. uri zvečer, po dolgi mučni bolezni, previden s tolažili sv. vere v 35. letu svoje dobe mirno preminul.
Pogreb nepozabnega pokojnika bo v torek dne 13. marca 1917 ob 5. uri popoldne iz hiše žalosti Jurčičev trg št. 1 na pokopališče k Sv. Križu.
Sv. maša zadušnica se bo darovala dne 14. marca ob 10. uri dop. v stolni župni cerkvi sv. Nikolaja v Ljubljani.
V Ljubljani, dne 12. marca 1917.
Hrana in stanovanje preskrbljeno. Več pove gosp. Anton Steiner, mestni tes. mojster, Ljubljana, Jeranova ulica 13.
t