Posamezna številka Din 1*50. Št. l!8o V Ljubljani, v torek 20. maja 1924. Poštnina v gotovini. Leto L > mm Q>«H«MtN9l,«M«lf|tl||lf||||||N9||t|||M9,>9H|M|M|H|Mtn9MfM9M|(|tH|M9^ I Izhaja vsak dan zjutraj, izvzemši pondeljke. J Meselna naročnina: j V Ljubljani in po pošti Din 16, inozemstvo Din 25. -a Neodvisen 0-*“ ,0 Uredništvo: WoIfova ulica št. 1/1. — Telefon 213. Upravništvo: Marijin trg 8. — Telefon 44. [p-.............................................................. ! Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. j ? Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. * j Račun pri poštnem ček. uradu št. 13.633. j 0. ....................... Domače kverulantstvo. Pod tem naslovom je priobčil v »Prager Presse* dr. Weyr zanimiv uvodnik, ki vella v polnem obsegu tudi za naše razmere. Zato objavljamo članek v njegovih najvažnejših točkah. Splošno je kritična ostrota zanesljivo merilo za dobroto človeškega razuma. Kot lastnost razuma pa predpostavlja objektivno sodbo, ki v enaki ®eri skopari s hvalo in grajo, če nista utemeljeni Narod, ki je s tem darom v Posebni meri obdarovan, se sme po Pravici nazivati kot pameten narod. Znano dejstvo je, da je čehoslovaški narod zelo nagnjen h kriticizmu in da se v tem razlikuje od drugih narodov, katerim vse domače in Lastno že zaradi tega imponira, ker je domače. Pri nas Pa se vse ostro kritikuje: naša ustava-, Politika, uradništvo, železnice, javne in Privatne razmere, skratka vse. Čudoma Pa je ta kritika dosledno negativna. To dejstvo priča o pomanjkanju objektivnosti, kar pa je zopet dokaz pomanjkanja kritične ostrote, pa čeprav se ti načeloma negativni kritiki z njo zelo radi Postavljajo. V resnici pa se prav nič ne razlikujejo od brezkritičnih slavilnih govornikov, zakaj njihova negativna kritika je ravno tako neutemeljena ko hvala drugih. Zlasti po prevratu je pri nas nastala ^la vojska teh nekritičnih kritikov. Je to poseben tip češkoslovaških kverulan-tov. če bi tujec verjel njihovim kriti-*carn, potem bi moral biti prepričan, da Tni°i1a- naša republika propasti. Za te nergače je vsaka primera z drugimi državami brezpomembna, ker po njihovem je pri nas principielno vse slabo. Pri najmanjšem povodu bijejo naši nergači plat zvona. Kriče o korppciji, kot da se nikjer drugje na svetu ne bi kradlo, ko samo pri nas; vsak zakon, ki ga sklene parlament, je po njihovem mnenju slab. Če pa ne bi bil ta zakon sklenjen, potem bi govorili, da se pri nas ne sklenejo niti najnujnejši zakoni in da vlada popolen kaos. Pri tem pa pozabljajo ti gospodje, da živimo v demokratični in parlamentarni državi, da imamo torej vlado, parlament in vse drugo takšno, kakoršno smo si zaslužili. zakaj sami smo si vse to postavili. Od vseh domačih kverulantov pa so eni najbolj nesimpatični. Izhajajo iz stare Avstrije, kjer je bilo med pripadniki naše narodnosti dosti ljudi, takozva-nih »Beschwichtigungshofrate«. Bili so to ljudje, ki so smatrali za dolžnost, da so v društvih, uradih in sploh povsod pomirjevali iz višjih državnih ozi-r°v svoje radikalne rojake in jim prigovarjali, da bi v vseh primerih bili za mirno rešitev, češ, da tisti, ki vse raz-lHPe, tudi vse oprosti. Nad vse zanimivo in za naš nacijonalen značaj posebno značilno je, da se rekrutirajo se-danii nergači ravno iz vrst bivših av-ftiijskih »Beschwichtigungshofratov«. niso sedaj z nobeno stvarjo zadovoljni in za .vse neprijetne izpremembe 1)0 h 1918 ni po njihovem mnenju kriva vojna ali stara monarhija, temveč edinole naša mlada republika, čeprav ni-80 Preje nikdlar dosti premišljali o Prednostih monarhije ali republike, so ^daj iz samega opozieijonalstva odtočil nasprotniki republike. (Pri nas seveda odločni nasprotniki monarhije. ~P> uredn.) Nobenega sledu ni več nji-“0Ve Prejšnje pomirjevalne manije. Na-Protno: vse slabosti sedanjega sistema odkrivajo z vso vnemo. Niti najmanj se ne potrudijo, da bi razumeli sedanje težkoče. Iz bivših »Beschwichtigungshofra-la +* S° postali nakrat radikalni kveru-— ’ Id so v skladu z njihovim temperamentom ali skrivni hvalivci minulih r^sov ali pa zagovorniki najbolj radi-Kahnh levih struj. ^ vrsti teh kritikastrov ni treba resno, kajti navadno izvira vse Kverulantstvo samo iz majhnih °Z1TOIV- ker jim ni dal prevrat reg®, kar so pnčakovali. Pripomniti pa lik„ J.e bivša monarhija bila ve- ^nastanek po- Jhrjuj^jh svetnikov in da obratno se-^‘h-žavavehkoboU pospešuje kve-ddantstvo. Preje je namreč vladala bSS 3e kritikoval državo, je “««1 teh pripravljen tudi na njen od- Začasna rešitev krize. Pašli le dobil mandat za poslovno vlado. Balugdžičeva konferenca s Pašičem. Beograd, 19. maja. (B) Zjutraj ob 9. uri je imel g. Pašič daljšo konferenco z g. Balugdžičem. Ker je g. Ba-lugdžič dobil od g. Pašiča zagotovilo, da radikali in samostojni demokrati ne morejo sprejeti solucije za izvenparla-mentarno vlado, je razgovarjal z g. Pašičem o poslovni vladi. Vlada bi se mogoče nekoliko rekonstruirala. Balugdžič pri kralju. Takoj po tem razgovoru z g. Pašičem je odšel g. Balugdžič na dvor in je poročal kralju. Pribičevič za volilno vlado. Ob 10. uri dopoldne je bil na dvoru g. Svetozar Pribičevič. G. Pribičevič je vztrajal na svojem stališču, da je rešitev krize mogoča edinole z novimi volitvami. Ko mu je bilo omenjeno, ke-daj bi naj bile te volitve, je izjavil, da ne gre za to vprašanje in da na stvari čisto nič ne menja, ali so volitve v oktobru ali na v februarju. Pašič dobi! mandat za poslovno vlado. Kralj je ob priliki današnje avdijen-ce ob 11.55 ponudil g. Pašiču mandat za poslovno vlado, katera bi naj imela vsega skup dve do tri seje in bi se potem prečital ukaz o odgoditvi sej do 20. oktobra. Ta vlada še ni natanko precizirana, kak značaj bi naj imela. Kralj je bil za to, da bodi poslovna in, če le mogoče, koalicijska. Ker je bil g. Pašič uverjen, da je za sedaj nemogoča kakršnakoli kombinacija o koaliciji, mu je kralj naposled ponudil mandat, da se sestavi poslovna vlada, ki bi delala v parlamentu samo nekaj dni. Izvršiti bi se morala verifikacija radičev-skih mandatov, potem pa bi bil izdan ukaz, da se seje skupščine odgode do 20. oktobra. Po 20. oktobru bi se zopet pričela reševati kriza, toda takrat z večjo nado na uspeh. G. Pašič je spre- jel mandat z rezervo, da o priliki ponovne avdijence da odgovor, kaj bi naj ta poslovna vlada delala. Ostalo je pri tem, da g. Pašič konzultira svoje ministre in da da potem definitiven odgovor. Pašič je ta mandat sprejel, izjavil pa je, da mora pozvedeti za mišljenje članov vlade o delu te nove poslovne vlade in da mu potem definitivno odgovori. Še v teku tega tedna bo sklicana seja skupščine in se bo morebiti na njej izvršila verifikacija mandatov HRSS, potem se bo pa zasedanje skupščine zaključilo do 20. oktobra s kraljevim ukazom. Beograd, 19. maja. (B) Ob 8.30 zvečer je odšel g. Pašič na dvor. Tam je bil le malo časa in je obvestil kralja, da sprejme definitivno mandat pod pogoji. ki so mu bili stavljeni na današnji ministrski seji. Nato je odšel g. Pašič domov, tako. da se o tej avdijenoi ni moglo nič več doznati. Utis rešitve krize. Beograd, 19. maja. (B) Za jutri ob 10. uri dopoldne je odrejena seja ministrskega sveta. Na tej seji bo podal g. Pašič poročilo o svoji avdijenci in se bo obravnavalo vprašanje o sklicanju seje skupščine in o delu vlade. Vest o Pašičevem mandatu je izzvala v Beogradu veliko senzacijo. Ko je kraljevo naziranje o rešitvi krize preko g. Ba-lugdžiča prodrlo v javnost, je opozicija mislila, da se bo našla kaka druga rešitev iz krize. Vsekakor pa je opozicija s tem načinom rešitve bolj zadovoljna, kakor pa bi bila takrat, ako bi bil Pašič dobil mandat za volilno vlado, ker se opozicija nadeja, da bo 20. oktobra porazila vlado. Takrat ko bodo že ratificirani radičevski mandati bo opozicija kompaktna in bo štela 180 poslancev. Radikali pa z druge strani smatrajo, da se situacija po 20. oktobru ne bo bistveno izpremenila. četudi bodo ratificirani radičevski mandati. Seja ministrskega sveta. Delo narodne skupščine. Beograd, 19. maja. (B) Od 5. ure popoldne do 8.20 zvečer je bila s.eja ministrskega sveta. Na tej seji je g. Pašič podal obširno poročilo o svoji današnji avdijenci. Nato je vlada prešla na diskusijo o vprašanjih, ki bi se naj obravnavala v skupščini za čas te nove vlade Pašič-Pribičevič. Ugotovljeno je bilo, da mora, ako se verificirajo radičevski mandati, takoj slediti ukaz o odgoditvi skupščinskih sej, ker bi sicer vlada ostala v manjšini. Kar se tiče invalidskega zakona, ki ga je obljubil kralj invalidom, se je konstatiralo, da bi bilo treba dolgo časa, predno bi bilo mogoče sprejeti ta zakon. To vprašanje bi se dalo rešiti na ta način, da bi se z začasno uredbo, dokler ni sprejet nov invalidski zakon, kar bi bilo mogoče šele v prihodnjem letu, na podlagi zakonskega načrta o invalidih uredili odnošaji invalidov. Vsa važna vprašanja bi.se rešila na podlagi pooblastila, ki se nahaja v finančnem zakonu. Sklenjeno je bilo, da g. Pašič sprejme mandat in da se izvrši verifikacija mandatov HRSS. S tem je bil g. Pašič pooblaščen. da da kralju pozitiven odgovor- Splošno razpoipženie proti nevtralni vladi. Beograd, 19. maja. (Z) Vrnitev mandata g. Davidoviča je potlačila opozicijske vrste. V političnih krogih ta neuspeh danes živahno komentirajo in iz vseh debat se moreta ugotoviti dve določeni orijentaciji. Predvsem je gotovo, da je nevtralna vlada naletela na odpor parlamentarcev, ki so glede na ustavo proti taki kombinaciji. Opozicija se pa še prav izrecno sklicuje na 1. člen ustave, ki govori, da je država Srbov, Hrvatov in Slovencev parlamentarna nasledstvena monarhija. Vladne stranke povdarjajo isto in tudi one ne bi hotele podpirati niti eno uro izvenparlamen-tame vlade. Radikali poleg tega nagla-šajo, da bi tako kombinacijo" z nevtral- govor. ki pa je bil trd in neizprosen. Sedanji kverulanti niso prav nobeni večji junaki od prejšnjih pomirjujočih svetnikov, samo da danes greše na popustljivost države, česar si preje ne bi upali. Kar je bilo tu rečeno o nergačih posameznikih, to velja v bistvu tudi za cele politične stranke. no vlado smatrali kot direktno naperjeno proti njihovi stranki. Danes vlada splošni dojem, da je izvenparlamentar-na nevtralna vlada izključena iz vsake kombinacije. Krizo je mogoče rešiti le parlamentarno. Da opozicijski blok ni dobil vlade, je največ krivo nelojalno vedenje Radiča, ki je s svojimi izpadi sistematično podiral to, kar je Davido-vič gradil. Radič je, želeč vreči Pašiča, s svojimi nepreračunljivimi in nerazumljivimi koraki prav istega Pašiča zopet dovedel do moči. Kar se tiče akcije g. Balugdžiča, je treba omeniti, da je Balugdžič iskren in vdan prijatelj hiše Karagjorgjevičev in da ima nekaj vpliva na razvoj krize. Balugdžič osebno je za parlamentarno rešitev krize in torej nasprotnik nevtralnega kabineta. Opozicijski krogi se pod mučnim vtisom spremenjenega položaja čuvajo prenagljenih izjav in kažejo razumevanje za obzire, ki jih ima kralj v svojih intencijah. Posebno velja to za Davidoviča, ki je napravil vse, da se sporazume z Radičevo stranko. Radiču pa je šlo le za to, da ga ovira v njegovem jposlu. Sestanek Mussolini — Theunis. Razgovor radi reparacijskega vprašanja. Milan, 19. maja. (T) Včeraj ob 8.30 sta prispela sem ministrski predsednik Mussolini in belgijski poslanik v Rimu Van Donsteen. Z vlakom iz Chi-assa pa sta prispela belgijski ministrski predsednik Theunis in belgijski zunanji minister v spremstvu svojih kabinetnih načelnikov. Ob 17. uri so se na prefekturi vršili prvi razgovori med belgijskima ministroma in Mussolinijem. Belgijska ministra sta obvestila Mussolinija o izidu razgovorov v Parizu in Londonu glede odškodninskega vprašanja. Nato so ministri proučevali položaj, ki je nastal po objavi poročila zvedencev. Razgovor je trajal dve uri. Danes ob 11. uri so se ministri zopet sestali. Pozneje je bilo o razgovorih izdano uradno poročilo, ki pravi, da so vsi trije ministri ugotovili, da je od- Prot!*id®vske demonstracije v Ea&rabu. Zagreb, 19. maja. (Z) Včeraj popoldne je po skupščini akademičnega podpornega društva skupina mladine odšla po zagrebških ulicah in demonstrirala proti Zidom. Te demonstracije so bile najbolj živahne pred lokali, kjer se največ zbirajo Židje. Zvečer so se demonstracije ponovile. Popoldne in zvečer je policija intervenirala. €ešk9$!©v. dolg Italiji. Beneš je dosegel znižanje. Rim, 19. maja. (K) Po nekem italijanskem viru je dr. Benešu baje uspelo, da zniža češkoslovaški dolg Italiji, ki znaša 13 milijard čsl. kron, na 4 milijarde. Pri tem se je Češkoslovaška zavezala, da bo proti Madžarski nastopala z blagohotnostjo, bodisi glede na posojilo, ki naj se da Madžarski, bodisi na uvaževanje razmerja, ki vlada sedaj med Madžarsko in Italijo. ODGOBITEV POSETA NAŠEGA KRALJA V PARIZ. Beograd, 19. maja. (B) Odhod naše kraljevske dvojice v Francijo je uradno odgoden. Tudi po rešitvi krize se sestanek ne vrši dotlej, dokler ne bo tudi francoska kriza rešena. Med našim kraljem in predsednikom francoske republike Millerandom sta bili zaradi od-goditve poseta izmenjani brzojavki. AMERIŠKO POSOJILO NEMČIJI. Pariz, 19. maja. (K) »New York Herald« ima poročilo iz Washingtona, da je predsednik Coolidge odobril zakonski načrt o posojilu 100 milijonov dolarjev v korist Nemčiji. DELNA REVIZIJA FRANC. VOLILNIH REZULTATOV? Pariz, 19. maja. (W) »Populaire« poroča, da je bila izvolitev Inghelsa zaradi tega onemogočena, ker je bila v ta namen napravljena in razširjena ne-postavna lista in da zbornica namerava revidirati volilne rezultate v severnem departementu. Pariz, 19. maja. (K) Pri včerajšnji nadomestni volitvi v departementu Garde je bil izvoljen desničarski socijalist Bregouter. FAŠISTOVSKI ARGUMENTL Rim, 19. maja. (T) Danes ob 12.30 je tajnik genovskega fašja oklofutal znanega fašista Massima Rocca, ker je ta očital v odprtem pismu, da je genovski fašjo podkupljen od brodolast-nikov in industrijalcev. STRAŠEN POTRES V ERZERUMU. London, 19. maja. (K) V Erzeru-mu je napravil potres velikansko škodo. Bilo je mesto človeških žrtev. Veliko število vasi je bilo do tal porušenih. Vasi tvorijo le velikanska polja ruševin, pod katerimi so najbrže še mrtveci. Zemlja se še ni popolnoma nehala tresti. Prebivalstvo je silno prestrašeno Nekateri vaščani so zbežali na prosto polje in se niso več upan vrniti v ostanke svojih domov. škodninsko vprašanje vzrok velikega političnega vznemirjenja in gospodarske krize. Radi tega je treba to vprašanje čimprej rešiti, in sicer na podlagi zvedeniškega poročila. Glede izhoda iz položaja, ki bi nastal, Če Nemčija ne bi hotela izvesti načrtov zvedencev, so bili ministri mnenja, da medzavezniški sporazum ne bi bil mogoč. Kakor hitro bodo zavezniki med seboj izmenjali mnenja o odškodninskem vprašanju, sd bo vršila medzavezniška konferenca, Italijanska in belgijska vlada priznavata, da se mora vprašanje poravnavd medzavezniških dolgov rešiti hkrati z odškodninskim vprašanjem. S tem jd bil sestanek zaključen. Po sestanku jd Mussolini priredil na prefekturi obed v čast gostom. Japonska In ameriški priselfenlški zakon. Tokio, 19. maja. (T) V tukajšnjih političnih krogih vlada prepričanje, da Coolidge ne bo stavil svojega veta proti priseljeniškemu zakonu. Nekateri politiki govore že o represalijah Japonske, ki pa bi bile zelo težko izvedljive. Tu krožijo vesti, da bi japonska vlada, takoj ko stopi zakon v veljavo, objavila na ameriški narod svečan protest. V trgovskih krogih so mnenja, da bo prepoved priseljevanja Japoncev neugodno vplivala tudi na i zvršitev ameriško-japonskega trgovinskega dogovora. ZADNJI POZDRAV MOŠTVA »DiiXMUDE«. Pariz. 19. maja. (K) Iz Propriana na vzhodni obali Korsike javljajo, da so tam našli steklenico, v kateri je bil s svinčnikom napisan listič. Na lističu so bili napisani poslovilni pozdravi moštva z letala Duxmude. Napis se glasi: »Z bencinom smo pri koncu. Begamo. Moštvo Diixmude. Bodite zdravil Živela Francija!« VREMENSKO POROČILO. Dunaj, 19. maja. Napoved za 20. maj. Nebo se zjasni, topleje (Južni veter), mogoče že jutri zvečer, verjetneje pa poju-trajšnjem poslabšanje vremena od zapada (nevihte z dežjem). Borzna poročila. Zagreb, 19. maja. (Z) Devize: Dunaj 0.1137—0.1157, Budimpešta 0.08—0.11, Bukarešta 0—40.50, Italija, izplačilo 358.00 —361.60. Italija, ček 358.10—361.10, London izplačilo 352.30—355.30, London, ček 351.90 —354.90, New York, kabel 80.75—81.75, New York, ček 80.40—81.40, Pariz 456.80— 461.80, Praga 238—241, Praga, ček 0—239.50, Švica 1434—1444, Švica, ček 1433—1443. — Valute: Dolarji 79.50—80.50, francoski franki 450—455. Madžarske krone 0.09—0. romunski ;eji 0—42. Beograd, 19. maja. (Z) Devize: Dunaj 0.1145—0.1146, Budimpešta 0.10—0.11, Bukarešta 39-40, Italija 359.75-360, London 353.25—353.75, New York 80.75—81, Pariz 455-457, Praga 239—239.75, Solun 149.50—151.50, Švica 1434—1436. — Valute: Dolarji 77.50—79, angleški funti 346—0. Trst, 19. maja. (T) Pariz 126—127.50, London 98.25—98.50. New York 22.40— 22.50, Švica 398-401, Praga 66.25-66.75, Dunaj 0.0315-0.0325, Zagreb 27.80-28.05. Valute: Avstrijske krone 0.0315-0.0325, jugoslovenski dinarjj 27.80—28.10, dolarji 22.40—22.50, funt šterling 98.15—98.40. C u r i h, 19. maja. Beograd 6.975, New York 564, London 24.62, Pariz 31.80, Milan 25.05. Praga 16.625. Budimpešta 0.0067, Bukarešta 2.75, Sofija 4.10. Dunaj 0.00795. Berlin, 19. maja. Beograd 5.23, Dunaj 5.98, Milan 18.95, Praga 12.46, Pariz 23.94, London 18.355, Ne\v York 4.19, Curib 74.41. . . maia- Beograd 42.65, Du- naj 4.803, Berlin 8.05, Rim 154, avstrijske krone 4.78, italijanske lire 153.75, Budimpešta 3.725, Pariz 196.125, London 148.675, New York 33.95, Curih 604. Dunaj, 19. maja. Devize. Beograd 870—874, Berlin 16.60—16.90, Budimpešta 0.78—0.84, Bukarešta 345—347, London 309.700-310.700. Milan 3159—3171, New York 70.935—71.185. Pariz 4027—4043, Praga 2100-2110, Sofija 510-514, Curih 12.585 —12.635. Valute. Dolarji 70.460—70.860, bolgarski levi 496—504, nemške marke 16.10— 16.50, angleški funti 307.900—309.500, francoski franki 3985—4015, italijanske Ure 3165—3185, jugoslovanski dinarji 867—873, romunski leji 340—344, Švicarski franki 12.470—12.550, češkoslovaške krone 2067— 2103, madžarske krone 0.76—0.82. -g* it-r *% , ijeuiui ieSkoslovaški min. predsednik ivehia o pomenu zadružništva. (Govor čsL predsednika deputaciji zastopnikov zemljedelskaga, delavskega in obrtnega zadružništva.) »Do dna duše sem prepričan o tem, da je zdravi, gospodarski in socijalni jrazvoj češkoslovaške republike odvisen od popolne izpremembe naziranja našega ljudstva. Po izkušnjah, pridobljenih na kmetih in po mestih, kjer se že leta dolgo deluje v zadruž-niškem duhu, vidimo, da vstaja mesto prejšnjega, pod vplivom liberalističnih nazorov z najbrezofazimejšo sebičnostjo prepojenega in magari preko trupel svojih tovarišev, korakajočega človeka pod vplivom plemenite za-iružniške ideje nov človek. ki razumeva. da v dosego ljudske sreče ni mogoče voditi boja vseh proti vsem, temveč ia se samo s pomočjo ideje vzajemne pomoči in ljubezni k bližnjemu dajo poravnati spori v človeški družbi in se da doseči njena oplemenitev in skupnost. Zadružništvo izraža ono pravo sintezo, ki dopušča na eni strani neobhodno potrebno elastičnost poedinca v interesu napredka, in ki skrbi na drugi strani, da pride ta napredek v dobro celoti — uravnava torej med sebičnostjo posameznika in potrebo celote. Naloga sedanjosti in bodočnosti mora biti zato stremljenje, da bi se število zadružniško čutečih in delujočih poedin-eev stalno množilo, in da bi glavno mladina že iz osnovnih šol prinašala seboj znanje o tem, kaj pomenjai zadružništvo za posameznika, stanove in cel narod. Samo poštena zadružniška vzgoja, priganjajoča široke ljudske plasti k štede-nju. delavnosti in ljubezni k bližnjemu, more dati našemu malemu narodu na razpolago toliko moralno močnih značajev, da se bo mogel hitro iznebiti nesrečne dedščine povojne demoraliza-cije in si nabrati zaloge duševne in gmotne produkcije ter tako zagotoviti obstoj svojega naroda za daljno bodočnost po vzoru vseh narodov, ki se že stoletja svobodno razvijajo. Zato je tudi ena od najvažnejših dolžnosti naše države, da učinkovito podpre to za bodočnost naroda tako važni prerod, in da ne pripusti izpodkopavanja, zaupar nja v organizacijo, ki je pripravljena k žrtvam in k novemu, uspešnemu delu. Ne poznam razlike v zadružništvu, če-gar vse panoge, bodisi zemljodelska, delavska ali obrtna, so za narod enako dragocene; seveda je mogoče podpirati samo te zadruge, ki so zgrajene na zdravih temeljih, ki so zmožne življenja in ki uživajo neomaijano zaupanje svojega članstva. Delajte zaito z vsemi silami za sistematično vzgojo svojega članstva, da bi postali svetli pojavi, ki jih kaže zadružniška vzgoja že danes po naših vaseh in mestih, splošni in pripomogli k skorajšnjemu prerojenju celega našega naroda!« Besede Švehle veljajo v polnem obsegu tudi za naš narod. Propadanje Radgone. Usoda nasilno potujčenih mest na Bašem jugoslovanskem narodnem ozemlju, ki so radi intrigirania nekate-rih renegatskSi šovinistov pripadla tujim državam je povsod enaka. Gorica propada. Trst životari, Reka je gospodarsko uničena, Zadar je obsojen na smrt in tudi naši Radgoni se ne godi bolje. Za časa stare Avstrije, ko je bila Radgona po svoji velikosti in pomembnosti četrto mesto na štajerskem slovenskem ozemlju, je bila živahno trgovsko in prometno predi šče Murskega polja od Špilja do Ljutomera ter severnega dela Slovenskih goric in deloma tudi Prekmurja. V Radgono je nosilo prebivalstvo teh krajev na prodaj svoje produkte in gonilo na sejme svojo živino, tu je pa tudi kupovalo svoje potrebščine. ker Maribor in Gradec sta mu bila predaleč. Ker je Radgona., dasi sama močno ponemčurjena, vendar mesto na popolnoma slovenski zemlji, obkroženo od popolnoma slovenskega podeželskega prebivalstva, jo je naša: narodna vojska po osvobajanju tudi zasedla in skoro nihče ni takrat pri nas niti v Radgoni sami dvomil, da ostane naša. Tudi številčni renegati, ker pravih Nemcev po pokaljenju v Radgoni sploh skoro ni, so se s to mislijo polagoma popolnoma sprijaznili, samo par šovinističnih po-• tujčevalcev in izdajalcev svojega sloven skega pokol jen ja pod vodstvom zloglasnega dr. Kamnikerja je rovarilo po »h Evropi, posebno pa v Parizu proti priključitvi Radgone k Jugoslaviji. Kakor v mnogih drugih slučajih je tudi tu teh par hujskačev doseglo več nego cela masa ljudi in Radgona se je dodielila republiki Avstriji, tako da je danes zabita kot klin v naše državno telo. Po tem »uspehu« so dr. Kamniker in njegovi tovariši triumfirali kot »osvoboditelji nemške« Radgone in zahtevali od ljudstva vse spoštovanje za »zasluge«. Prvi dnevi po tej »osvoboditvi« je bilo radgonsko nemčurstvo pač pijano Maribor, 17. maja. veselja in sreče, da je prišlo v objem »matere Avstrije«, toda ti medeni tedni niso trajali dolgo. Radgončane je prav kmalu začelo srečavati spoznanje, da jih mora nova skrajno nenaravna meja vpropastiti. Mesto je potisnjeno popolnoma v naše državno ozemlje in odrezano od treh strani, od severa, vzhoda in juga države, kateri pripada. Edino proti zapadu ima odprto pot v Avstrijo potom ceste in železnice, ki vodi iz Ljutomera v Špilje. Vsled te izolacije je izgubilo mesto vsak stik s Slovenskimi goricami, vzhodnim Murskim poljem in Prekmurjem, pa tudi prebivalci avstrijskega ozemlja od Radgone do Špilja krijejo svoje potrebe raje v Lipnici ali pa v Gradcu, kjer dobe vse ceneje, nego v Radgoni. Promet je v mestu popolnoma propadel in propada še vedno. Trgovine, ki so imele še za časa naše okupacije po 10. 12 in več pastavljencev, životarijo danes samo še z enim in čakajo zaman na boljše čase. Od treh strani obdajajo mesto naše obmejne orožniške in finančne straže; tako je, kakor da bi bilo oblegano. Temu že danes obupnemu položaju se pridružuje še nevarnost, da prenese graška deželna vlada iz mesta vse dosedanje urade, ker se ljudstvo pritožuje, da ima v Radgono, ki je popolnoma v zagati med našo državo, predaleč. Prenos uradov je bil že lansko leto sklenjena stvar in da se to do danes še ni zgodilo, je le posledica obupnih intervencij dr. Kamnikerja. ki zatrjuje merodajno gospodo v Gradcu in na Dunaju, da bo v tem slučaju radgonsko prebivalstvo zahtevalo priključitev k Jugoslaviji. Drugo, kar ne da spati Radgončanom, je gradnja naše prekmur. železnice Ormož—Ljutomer—Murska So-bota. Radgončani se dobro zavedajo, da bo po otvoritvi te železnice konec tranzitnega prometa Maribor—Špilje— Radgona—Ljutomer in da bo potem nai progi Špilje—Radgona lahko rastla trava. S tem bo izolacija mesta popolna in vsaka nada na boljše čase definitivno pokopana. Vse te navedene nesreče, ki so zadele Radgono, odkar je pripadla Avstriji in ki jo bodo v najbližji bodočnosti še zadele, so vzbudile v njenih prebivalcih skrajno nezadovoljnost. Polagoma se pričenjajo trezniti celo tudi nekdaj najbolj zagrizeni renegati in očito preklinjajo dr. Kamnikerja kot glavnega krivca vse nesreče. Našim ljudem, ki jih pot slučajno zanese v Radgono, priznavajo očito, da jim je žal, dai ni pripadlo mesto naši državi, in zatrjujejo. da bi, če bi se dalo na glasovanje, ali naj Radgona ostane še nadalje pod Avstrijo ali naj se prideli Jugoslaviji, oddalo 99 procentov Radgončanov svoj glas za Jugoslavijo. Nam je iz nacijo-nalnih ozirov seveda žal, da tega mesta in njegove trdne slovenske okolice nismo dobili, kljub teinu pa nas iskreno veseli, da se radgonskim nemčurjem godi danes v »odrešenju« tako dobro, da bi se najraje obesili. Vedeli srno že naprej, da usoda njih in Radgone ne bo mogla biti drugačna, kakor je in smo jim pravočasno svetovali, naj naženejo svojega zlega duha, janičarja dr. Kamnikerja, toda naši nasveti in argumenti so zadeli pri njih na gluha ušesa. Danes vidijo, da smo imeli mi prav in ne njihov »odrešitelj«; toda po toči zvoniti je prepozno. Češkoslovaško - Italijanska pogodba. V petek so pričeli razgovori med dr. Benešem in Mussolinijem. Zunanja ministra sta se razgovarjala o političnih, gospodarskih in trgovinsko-političnih vprašanjih. Razgovori so samo nadaljevanja razvoja če-škoslovaško-italijanskih odnošajev, ki so šli vedno za sodelovanjem na vseh poljih, kjer imata obe državi identične interese. V tem oziru ni prišlo v vseh petih povojnih letih do nobene spremembe. Razumljivo je, da je imela sklenitev rimskega sporazuma med našo državo in Italijo blagodejni vpliv na nadaljni razvoj in končno ureditev odnošajev med Češkoslovaško in Italijo. Odveč je pripomniti, da ostane razmerje češkoslovaške do Francije in Rumunije nedotaknjeno. Sestanek zunanjih ministrov vseh treh držav Male antante, ki se vrši začetkom poletja v Pragi, bo dokazal, da se ni v odnošajih Jugoslavije in Češkoslovaške do Rumunske ničesar spremenilo. 2e prvi dan sta se zunanja ministra sporazumela o besedilu »pakta prisrčnega sodelovanja«, kakor naziva sporazum uradni komunike. Pred podpisom ostane besedilo tajno. Sicer pa zasleduje sporazum vzdrževanje miru, pospeševanje gospodarskega napredka Evrope in obrambo sedanjega stanja na podlagi pravne in politične ureditve po mirovnih pogodbah. V svojem temelju pa je sporazum sličen rimskemu sporazumu med našo državo in Italijo ter ima izrazito pacifističen značaj. Razlike so razumljive iz geografskega položaja obeh držav. Mi imamo z Italijo skupno mejo, ki ne pride za češkoslovaško-italijansko razmerje v poštev; nadalje je Češkoslovaška kot industrijska država s precejšnjim izvozom navezana na morska pota, v veliki meri torej tudi na Jadransko morje, kjer opravljajo prevozno službo velike italijanske paroplov-ne družbe. V bistvu pa stremi tudi ta sporazum za stabilizacijo in konsolidacijo podonavske Evrope. Tudi je »pakt o prisrčnem sodelovanju« med Češkoslovaško in Italijo različen od češkoslovaško-francoske zveze. Ta zasleduje povsem druge namene. V tej prevladuje problem Nemčije, s katero imata obe državi skupno mejo. Naravno je torej, da se ne bo češkoslovaško - italijanska pogodba ozirala toliko na versajsko mirovno pogodbo, kakor na sanžermensko, trianonsko’ in neuillsko. Znano je, da gre rimski sporazum med našo državo in Italijo za tem, da se ohrani stanje ustvarjeno po omenjenih mirovnih pogodbah ter za medsebojno podporo obeh .-držav. Slično klavzulo vsebuje baje tudi pogodba med Češkoslovaško in Italijo. Skoraj gotovo je tudi, da predvideva pogodba za slučaj mednarodnih komplikacij, ki bi se tikale skupnih interesov obeh držav, sporazumne ukrepe. Pakt o prisrčnem sodelovanju utegne po mnenju italijanskega tiska vsebovati tudi določilo, da sta dolžni obe državi ostati strogo nevtralni v slučaju, da bi bila ena izmed njih predmet neizzvane agresivnosti od kake tretje strani. Pogodba bo podpisana o priliki ponovnega Beneševega poseta v Rim in je bila zaenkrat samo »parafirana«. Dr. Beneš se je odpeljal v Taormino, kjer se zdravi predsednik Masaryk. da mu predloži besedilo pogodbe, ki se sestoji po njegovi izjavi novinarjem v nekaj členih. Možno je, da se pogodba podpiše o priliki uradnega poseta predsednika Masaiyka v Rimu meseca oktobra. V ostalem sta zunanja ministra določila, da se VTŠi Masarykov uradni obisk meseca oktobra. Poleg tega sta spoznala oba ministra za koristno, da se uvede neka stalnost v vprašanju jadranskih tarifov in da se ti tarifi aplicirajo tudi na Reko. V najkrajšem času se sestanejo izvedenci, da določijo neposredne tarife na železnicah. Dalje se obe državi obvezujeta, da čimprej izvršita dogovore, ki so bili sklenjeni v Rimu 6. aprila 1922 glede upravnih in finančnih vprašanj zavarovalnih zavodov. Dr. Beneševe izjave novinarjem. V petek popoldne je sprejel dr. Beneš rimske novinarje, katerim je pojasnil namen svojega rimskega potovanja. Povdarii je, da je prišel sedaj v Rim že tretjič, in da se je že dvakrat sestal z Mussolinijem. Vsakokrat je bilo ugotovljeno, da imata cbe državi mnogo skupnih interesov. Češkoslovaška politika napram Italiji se ni tekom vseh petih povojnih let spremenila. Od avgusta meseca lanskega leta se je pripetil važen dogodek. Jadransko vprašanje je rešeno, sklenjena je bila prijateljska pogodba med Rimom in Beogradom. Z Mussolinijem bosta razpravljala o vprašanjih dvojne vrste: o političnih in gospodarskih. Politična vprašanja bi se dala koncentrirati v sledečih štirih točkah: 1. vzdrževanje miru v zmislu mirovnih pogodb; 2. vzdrževanja reda v srednji Evropi, h čemur hoče Češkoslovaška pripomoči z zboljšanjem odnošajev z vsemi 'svojimi sosedi; 3. v slučaju, da bi se pojavili v srednji Evropi spori, skleneta obe državi lahko že danes dogovor, po katerem bi bili obvezani, da se vsaka v svojem območju potrudi odstraniti težkoče in pripomoči do umirjenja; 4. ker je italijansko-jngoslovenska prijateljska pogodba gotova stvar, je želja Češkoslovaške, da ostane na eni strani v zvezi z Jugoslavijo in na drugi v prijateljstvu z Italijo. Na vprašanje, ali gre za pristop Češkoslovaške k rimskemu sporazumu med našo kraljevino in Italijo, ali za samostojno pogodbo, je dr. Beneš potrdil drugo vprašanje. Končno je dr. Beneš že izrazil svojo željo, da se rešijo še vsa nerešena gospodarska vprašanja in nado, da se zboljšajo trgovinski odnošaji. ki so sicer že zelo dobri, kar je pokazal dr. Beneš na nekaterih primerih. Križev pot primorskega užitelistva. Neštetokrat smo že pisali o tem vprašanju. Pisali, ko so bili gospodarji Italije še tedaj »zasebni« fašisti, pisali, ko so prevzeli vlado in s tem državno odgovornost in pisati moramo tudi potem, ko je bil med našo državo in Italijo sklenjen prijateljski sporazum. Ni jim bilo zadosti, da so odstranili naš jezik iz šole in s tem onemogočili slovanskim otrokom ono vzgojo, ki jo mora nuditi po splošnem mnenju kulturnega sveta otroku ljudska šola, spravili so se tudi na učiteljstvo. Učitelj, ki posluša glas vesti in se zaveda svojega vzvišenega poklica, učitelj, katerega delo se ne izčrpa v šolski sobi, marveč deluje'' tudi izven šole v splošno korist in povzdigo ljudske izobrazbe, tak učitelj je v kulturni Italiji izpostavljen preganjanju. V ljudski šoli se postavljajo prvi temelji za kulturni in s tem za gospodarski napredek vsakega naroda, jasno da tudi vsake narodne manjšine. Vsaka kulturna država bi torej morala predvsem skrbeti za povzdigo ljudskega šolstva, skrbeti, da omogoči naraščanju oni način pouka, ki bo najbolj koristen, predvsem pa skrbeti, da se otroci poučujejo v materinem jeziku. Na vse tb se Italija ne ozira. Očividno stremi za tem, da bi naš živeli kulturno zaostal. Le na ta način si lahko razlagamo vse per-sekucije našega učiteljstva in vse šolske odredbe italijanskih oblasti v Julijski Krajini. S tega stališča moramo tudi gledati na slučaj premestitve komenskega nadučitelja Josipa Štreklja. Gosp. Strekelj je že 37 let učitelj. On je eden izmed onih učiteljev, ki se ne zadovoljujejo samo s poukom v šolski učil- nici. S svojim obširnim znanjem h» dolgoletnimi izkušnjami je skušal vedno pomac gati tudi v praktičnem žMjenju. Ni ga. človeka v okrajih, kjer je učiteljeval Josip Strekelj, ki mu ne bi šel vzorni učitelj ca roko z raznimi nasveti Pred vojno je M« potovalni učitelj in se je neumorno trumi da bi povzdignil kmetijstvo siromašnih Kraševcev, ki se že itak bore z materjo zemljo. Tudi po vojni ni miroval. Videl je težke razmere, v katerih se je nahajalo Prebivalstvo in s podvojeno silo se je lotfl težkega dela. Poleg ustanovitve večernih kmetijskih tečajev se je mnogo bavil z organizacijo vojnih oškodovancev, ki naj bi varovala svoje člane pred raznimi _ zapeljivimi krvosesi. Istotako se je g. Strekelj zavzemal za združitev Kmetijskih družb, ker je uvidel da je v slogi moč. Udejstvoval pa se je tudi na drugih poljih. Tako je ustanovil čitalnico, Sokola. Ciril-Metodovo družbo, pomagal je pri Hranilnici in bil svoje-časno tudi deželnozborski poslanec. Nepotrebno se nam zdi naglasiti, da je g. Stie-kelj skozinskoz narodnjak. In ta vzorni učitelj je dobil te dni nenadoma od šolskega oblastva dekret, s katerim se premešča v neznatno vasico Sto-maž. Na njegovo mesto pa pride učite« Ščuka, sedaj Sciuca. Kot razlog se navaja, da je bila ob priliki neke državne slavnosti razobešena na komenški šoli italijanska zastava. Na koncu droga pa je bil privezan šopek zelenja. O tem šopku pa ni vedel g. Strekelj ničesar. Italijani pravijo, da je bila to lipa. Sicer pa za to sploh ne gre. Vzrok je, da je hotel postati odpadnik Ščuka učitelj v Komnu in da so se hoteli komenski fašisti iznebiti moža, ki ne izdaja svoje narodnosti. Neposreden razk>2 bi pa morda tudi bil, da se je g. Strekelj kot skrutinator pri zadnjih volitvah upira* glasovanju od strani fašistov, ki so prišli na dan volitev iz Kormina in Gorice in so glasovali z izkaznicami na imena že davno umrlih domačinov. Sciuca je bil seveda zastopnik fašistovske liste in obveljala je njegova volja. Fašisti so volili, g. Strekelj p« bo moral iti. Sapienti sat! Politične vesti. = O smislu nevtralne vlade pišejo beograjske »Novosti«: V presojanju situacije je bila krona samo do gotove mere na pravem potu, ko je odklonila volitve, toda pozneje je dovedla situacijo z odklonitvijo bloka v brezizhodno zagato. Na ta način je onemogočila tudi koncentracijo, ker radikali niso hoteli pristati nanjo, ker so vedeli, da blok nima izgleda. da pride na vlado. Zato je morala priti kombinacija z nevtralno vlado kot edini izhod iz situacije. Zdi se, da se resno razmišljuje o taki vladi če tudi je morebiti komunike krone samo taktična poteza, da se radičevci pozitivno izjavijo za državo, ali da se radikali prisilijo na koncentracijo. Resen poskus z nevtralno vlado bi naletel na odpor vseh parlamentarnih skupin. Blok bo imel največ razlogov za nezadovoljnost, ker bi tako izgubil svoje pravice parlamentarne večine Radikali bodo nezadovoljni, ker bi bili odklonjeni ter bodo imeli zelo povoljno pozi' cijo kot zaščitniki narodnih svoboščin. Zanje ne bo težko izkoristiti svoje prejšnje borbe z nevtralnimi vladami kralja Milan« in kralja Aleksandra. V vsakem slučaju je treba odkloniti to kombinacijo, ker je to nevarna pot. = Nevtralna vlada — v interesu bloka. Beograjska »Reč« piše: Z bliskovito naglico se je razširil po Beogradu glas, da je dvorni avtomobil odšel v Čačak po vojvodo Stepanoviča. Vsled tega se je sklepalo. ,da je vojvoda v kombinaciji da po Davidovičevem neuspehu sestavi nevtralno vlado. Ta vlada naj bi delala s skupščino. Govori se, da ie Davidovič pristal na nevtralno vlado. Če tudi ni to dosledno od g. Davidoviča, vendar je deloma razumljivo OpozicijonaJni blok bi po verifikaciji Radičevih mandatov, ki naj bi se izvršila pod nevtralno vlado, vrgel sedanje predsedni-štvo skupščine in izvolil svoje. Ker pa i* predsedništvo skupščine najvažnejši faktor v Državnem odboru, ki postavlja predsednike volilnih odborov, bi dobil opozicijo* nalni blok na ta način v svoje roke tehnični aparat za izvedbo volitev. S tega stališča bi bila torej nevralna vlada v interesu opozicijonalnega bloka in s tem tudi v Radičevem interesu. To tem bolj, ker bi nevtralna vlada ne poznala ne ljudi in ne razmer na terenu, kjer ima Radič moč. = Bolgarski zemljedelcl proti zavezništvu s komunisti. Iz Sofije poročajo, da se je sofijski izvrševalni odbor zemljedel-ske zveze — umirjeno krilo — izrekel proti enotni fronti s komunisti in označuje v svojem glasilu »Zemljedelska zaščita« tako akcijo samo kot podpiranje komunistov, la sklep je gotovo posledica grožnje vlade Cankova, da nastopi proti zemljedelcem > istimi represalijami kakor je nastopila pro1 ti komunistom. J. K.: Prosveta. Selo Stepančlkovo. Zadnja skrivnost. Kdor je poznal roman in je mislil odkritosrčno, ni mogel verjeti, da bo delo na odru resnično oživelo. Malo je Dostojevski napisal romanov, v kadrih bi bila ustvarila njegova fantazija ta-Ko nemogoče, skoro blazne prizore. Nizkotni podlec, frazer ponižuje človeško dobroto, se naslaja nad njenim trpljenjem; vsaka njegova kretnja je izlagana, ustvarjena le zato, da bi se nad vso okolico sprostilo veličanstvo laži in bi vse pokleknilo pred njim. Za človeka je razumljivo, kadar se bosita dobro In zlo med seboj v vsej svoji moči in iskrenosti. Tragičen je tedaj propad dobrega. Da bi pa podlegla visoka, čista natura zoprnemu črvu, ki ga napihuje ta zlobna laž in perverzno samoljubje, ,to je za človeka odurno in protinaravno. Široka zaska duša. ki prenaša vse ponižanje kot nekaj samo ob sebi razumljivega, ter se celo obtožuje zaradi svojih dozdevnih napak In se biča s poveličevanjem svojega mnčttelja, ostane za nas daljni sen člove-fianstva in v svojih najintimnejših nagibih nerazumljiva. Da bi frazer, izlagan celo pod kožo, mogel tiranizirati to blago dušo in jo naravnost hipnotizirati, je za naše pojmovanje življenja nemogoče. In vendar smo v soboto to doživeli. So stvari, katerih ne more noben človeški razum razložiti, treba jih videti resnično žive. To zadnjo skrivnost nam je odkrila sobotna predstava. Čeprav so vse sodelujoče moči ustvarjale v teh napol blazniii scenah veličanstvene tipe,’ie hii vendar P. A. Pavlov preko vseh v tazodevaniu zadnje P. A. Pavlov. 2e v prejšnjih predstavah, ki smo jih videli pred leti. smo občutili njegovo silno moč. Vso našo domnevo je z ustvaritvijo Fome Forniča ponižal do ničevnosti. Kdo si je mogel predstavljati kaj podobnega. Svojo izlagano kreaturo je stopnjeval od kretnje df> kretnje, od pogleda do pogleda, dokier ni dosegel vrhunca v prizoru, v katerem poniža ta črv Foma polkovnika Rostjanova tako, da nam je odrekel razum. Samo groza nas je pretresala. Iz njega je govorila prava blaznost. Pripro-sta in enostavna so bila sredstva lega silnega igralca. Prepričan sem, da ga danes mogoče na vsem svetu ni igralca, ki bi še znal uresničiti Foma Forniča. Pisatelj ne nudi mnogo opazk, igralec je moral do poslednjih utripov sam ustvarjati. Kako perverzno je užival, ko je stal pred njim mogočen mož, do sraešnosti ponižan. Naravnost sladostrastni so bili pregibi roke, oči so mu blestele v nadnaravnem sijaju, prsa so se mu dvigala in za spoznanje .ie lovil sapo. To je bil magičen prizor. Človek bi menil, da preko tega vjška ne gre. Ko pa je stal pred nami, z razpetimi rokami pojoč pesem na sveto Rusijo, tedaj ie žival in dihal pred nami Rasputin, ki je hipnotiziral to Rušijo. Z odra se je zlila magična sila in je objemala gledavce. V tem se pričenja resnična tvornost v igralski umetnosti. Kdor doživlja svojo ulogo tako, da si izvabi solzo v tistem hipu, ko predstavlja izlagano osebo s preračunanimi frazami, ta ustvarja, kakor je pisal umetnik svoje delo. Skupnost v Igri. 2e večkrat se je poudarjalo, da pri Hudožestvenikih ni ne glavne, ne stranske vloge. Vsaka oseba je enakovredna v celotnem organizmu, čeprav izraža svoje življenje le s pogledi. Kdor je videl prizor za mizo, kjer sedi in plie čaj kakih 4w*t. S^eb, j? jpel pooolpp resnico pred seboj. Vsaka oseba je igrala in živela po svoje, in nobene nismo pozabili opazovati. Razpoloženje je rastlo, padalo, niti najmanjši dogodek ni ostal prikrit. Vsak pogled je izzval našo pozornost. Ne verjamem, da bi bilo možno ustvariti kaj sličnega, če bi vsi sodelujoči ne živeli življenja, katero ga morajo podati, prav tako prirodno kot svoje lastno doma. Drug primer. Bahčejev dobro pozna Fomo Forniča. Ves čas je njegov nasprotnik. Ko pa naznani šluga, da vlečejo premočenega starca domov in se vse ženske pote, kako bi mu pripravile čim udobnejše ležišče, se Bahčejev pomeša med nje tako natur no, da ti šele oster pomislek razodene mojstrstvo prizora. V takem okrožju potem resnični tvorec lahko ustvarja. Molk. Verjemite, ali ne, eni govore tudi z molkom. Ta molk ni pavza, ni izumetničena gesta, temveč beseda duše. Opazuj samega sebe v življenju in videl boš, koli-krat si govoril z molkom, Celo tisto si izrazil, česar bi z besedami ne mogel povedati. — Hudožestvehiki študirajo življenje, lahko rečem, nič manj, kakor pisatelj, ki je ustvarjal delo. Le tako je mogoče, da jim je poznana vsaka kreacija do poslednjih utripov. One koreninijo v resničnem, vsakdanjem življenju. Prav nič več, prav nič manj ne podajajo na oidru, kvečjem, da se tam zgosti, kar je v življenju razblinjenega. Kjer pisdtelj ni predpisal besede, ne kretnje, tam pa je v življenju še nekaj. To so nemi monologi. V njih se izraža ves notranji ogenj osebe. Človek molči, le pogleda, a govori jasnejše in zgovornejše, kakor če bi se vsula iz njega ploha besedi. Ta nemi monolog je poglavitni del' v ustvarjanju Hudožestvenikov. Kdor je opazoval, kako se pri njih oseba, ki sedi recimo med dru-girp' za vaufl, naenkrat tako za.thi.sdi, da opozori takoj gledavca nase, ta vč, kaj pomenijo ti pogledi. Tiha, skromna Nastja je pri čaju ves čas molčala in vendar je s svojimi kretnjami in pogledi izrazila več, kakor fiajbolj kričavi igralec. Rostjanov pobere pred prihodom Forniča francosko knjižico, ki jo je hotel pravkar poteptati. Ena sama kretnja, a v njej ves prelom v notranjosti. Svoje prave nature ni Foma Fomlč razodel z besedami, te so bile vse izlakane. Toda v tistem hipu, ko je pljuval na denar, je stal gol pred nami. Ti nemi monologi strnejo življenje, da ne vidimo samo življenja, ampak čutimo tisti notranji ogenj, kateri gori v besedah in dejanjih, a mu nihče ne ve imena. Življenskl bo]. Dickens m ril po vseh kotičkih človeške duše in se celo naslajal nad tem, kakor se je Dostojewski. Pretresljivim’ scenam se nekam hitro izogne, da lahko mirno pripoveduje. Nad vsem njegovim delom pa je sprostita misel dobre, vroče duše. Dostojevski je še v romanu dramati-čei, dočim Dickens le pripoveduje, kakor bi sedel za zapečkom. O hudih zgodbah, ki pa se vse srečno završe; kajti presilna je človeška ljubegen, da bi mogla večno trpeti. Mirno teče njegova beseda, dihajo jo blage prsi. Čar tople vere je razlit nad njo. V tem duhu so ustvarjali Hudožestve-nlkl. Zdelo se mi je, da je godba, ki je spremljala dejanje, plavala v ozračju, kakor mirna Dickensenova beseda. Celo iizi-jognomije oseb so bile nekam pravljične, daljne. Doživljali smo pravljico, kako zmaga nad vsemi nepremostljivimi zaprekami velika, nesebična ljubezen. Zadnii prizor, kjer se strne vse v mogočen, radosti poln smeh, je izvabil gledalcu solza v oči. In uresničilo se je, da človek joče tudi tedaj, kadar gled* veliko, nepričakovano srečo. Uprava Narodnega gledališča opozaii* da priobči v jutrišnji števHki jperni in dramski repertoar za tekoči teden. Abonente prosimo, da pazijo na razporedite* abonmajev. Preje repertoarja ni bilo n*0-goče razglasiti in to vsled ureditve gosto vanja Hudožestvenikov. Gostovanje g. Bukška v* naši operi. T* teden gostuje v naši operi baritonist RU' dolf Bukšek iz Osjeka. G. Bukšek je r°' dom Slovenec in je svojo pevsko karijero nastopil na ljubljanskem odru. 2e takrat J« z najlepšim uspehom pel manjše baritonske partije. Pozneje je odšel iz Ljubljane te* postal jako rutiniran in izreden bariton!**-Ze več let deluje izredno srečno na osiješki operi. Koncert mariborskih učlteljlščnic ’ Ljubljani. Ravnatelj Voglar in profesorica petja gdč. Ropasova pripeljeta v soboto dne 24. t. m. v Ljubljano ženski zbor državnega ženskega učiteljišča iz Maribora, ki pn*®“‘ tu ob 8. uri zvečer v Filharmonični dvorani svoj koncert. Koncert obsega tri Dvora kove dvoglasne ženske zbore, til Devo_ četveroglasne odnosno šesteroglasne 2«“' ske zbore, tri četveroglasne zboref ' Ropasove. dva Adamičeva, dva Pa* med njimi znano humoristično kan** »Zabe* za četveroglasen ženski jbor. solo s spremljevanjem klavirja. Obuns , vabimo na konceit, katerega so vsiur Naročajte , NARODNI DNEVNIK ju* Opozicija in Nastas Petrovič. Opo-^jonalno časopisje jc stavilo velike nade m Skalnega narodnega poslanca Nasta-Hetroviča, češ da ima na svoji strani Kotovo število radikalov. Ki delajo proti 'Jlicijelnt politiki Narodne radikalne stran-j®* Ob pr Hi ki Petrovičevega obiska v Zagrebu so trdil; tainošnji opozicijonalni kro-“• aajonaino časopisje, da jc Nastas Perovič popolnoma osamljen in da niti ni go-“>vo, ako je edini Andre Stanič na njegovi strani. Istočasno poročajo beograjski listi, zahtevajo radikalni poslanci takojšnje “"icamje klubove seje, na kateri naj se dc-SMvno razčisti akcija Nastasa Petroviča. *«W-ikali izjavljajo, da ni na Petrovičevi Fani noben radikalni poslanec in da Pc-f^vič napačno informira javnost in vodi te-1,6 opozicijonainega bloka. _ ______ • = Radičevci svečano potrjujejo ?voje ['DUbHkanstvo. Zadnji Radičev »Slobodni •***« priobčuje komunike, v katerem pra-/*> da morajo vsi vedeti, da je Hrvatska v ^nici vsa republikanska in da je popolno-jj«j naravno, ako je povdaril Radič to repu-3^nstvo v svojem proglasu. Radičevci Jr, j^do popustili niti od ene svoje politične » h e' — Pa se najdejo še ljudje, ki trdi-Sbr • radičevcl s prihodom v Beograd svoj program! Kaj takega more fjjj1. Pač le g. Davidovič in njegovi tova- aiern^ ^™er-ka svari Kitajsko pred priznanj® sovjetske republike. Iz Moskve poro-iflt V,, . ie vlada Združenih držav opozo-2nan^‘aisko vlado, da bi moglo imeti prišle Posebno radi vpliva na vpra- Z.|T vzhodnokitajske železnice, slabe po-nL 22 .P0*023) Kitajske, ker bi ta ko-ton^enial prekršitev sklepov washing-Pekin S^rence. Sovjetski zastopnik v %i infU ^aTahan je protestiral proti ameri-kj05?ervencrji, ki se smatra v moskovskih ,z,a iasen izTaz sovražnega razpolo-Zdiuženih držay proti Rusiji. stjgJ3 Kcrumpirana sovjetska ljudska ju-aflpj. ■Moskovska »Pravda« poroča, da je $vSr 4 v Petrograd najvišji ruski sodni Sta,’, j st>di 42 petrograjskih t. zv. ljud- ®favir° ’ 510 od ’• 1918 56,11 Plaju,,0 Predvsem tem, ki so jim največ fa denar so naredili vse: oproščali .^s^iufe, tatove, izdelovalce in prodajal- ce samogonke (domačega žganja), podjetnike raznih zloglasnih zabavišč itd. Kdor tem sodnikom ni bil všeč, pa so ga zašili za par mesecev. Preiskovalni sodnik Vasi-ljev je dal zapreti celo svojo ženo, od kale re sc je ločil, ker je zahtevala pred sodiščem podporo za njunega otroka. Kdo bo vrnit življenje onim nedolžnim, katere so dali ti »ljudski« sodniki postreljati in pobe siti? Ta proces stavi sovjetsko justico v čudno luč in žal ni osamljen slučaj. . == Miller and ostane. Merodajne politične osebnosti so izjavile dopisniku pariškega »Excelsiora«, .da po Millerandovem nazoru izid volitev nikakor ni postavil nujnosti, da bi odstopil s predsedniškega mesta Millerand bo poklical na vlado može., ki bodo izvajali novo. od dežele zahtevano po-iiitiko. To stori'brez posebnih pogojev — kot se je večkrat trdilo — kakor nadaljevanje okupacije Poruhrja, obdržanje veleposlaništva pri Vatikanu in da se diplomatični odnošaji s sovjetsko Rusijo ne smejo takoj obnoviti. K temu se pripominja,- da pre-zident republike nikakor ne stavi teh vpra šanj v isto vrsto, ker se mu vprašanje sovjetov in Vatikana ne zdi tako važno kakor pa zasedba Poruhrja. Sicer je pa dvomljivo, da bi se novi parlament hotel radikalno odpovedati okupaciji Poruhrja, katere učinkovitost je priznal ves svet. Ker je torej glavni problem jasen, bo šlo le za to, da se najde formula za izpremembo režima v Poruhrju, in list sodi, da to vprašanje ne bo naletelo na nepremostljive ovire. = Konferenca »Mednarodnega agrar nega bureau-ja« v Pragi. Te dni se vrši v Pragi konferenca predsedništva »Mednarodnega agrarnega bureau-ja», ustanovljenega pred tremi leti od vodstev slovanskih zemljedelskih strank (češkoslovaške republikanske stranke, poljske stranke »Polske stronnietvo ludowe Piast«, bolgarske narodne zemljedelske stranke in beograjskega »Saveza zemljoradnika«, katerim se je pridružil še v Pragi organizirani »Russkij »zemledelec«) z namenom, da širi idejo združenja zemljedelcev celega sveta — seveda predvsem slovanskih. — Kakor poročajo iz Prage, sta dospela tja tudi reprezen tanta slovenske samostojne kmetijske stranke dr. Riko Fux, član predjedništva kmetijske stranke in Tomšič, predsednik zveze zemljedelske mladine. Delegata sta takoj obiskala Mednarodni agrarni bureau, kjer sta se pozdravila s poljsko delegacijo. HarsomaniJa in znanost. ^ Sontler: .. ! ■ Gimnazija — ali meščanska šolal (Dopis iz Prekmurja.) sicej ijtinjem času so — v našem kotičku ^avil To zrtane zakulisne sile — spet H J® na dnevni red vprašanje, kaj je Oiefjt^r^bno v Prekmurju: gimnazija, ali šola? S, f. vprašanje nikoli ne bo ugodno reda*^ ce De iit>rv5tfwamirv ra7.p.n nrvtreh se- ^Sfost' (ne uPo5tevamo Tazen potreb se-2 ttttjni . ‘ zgodovinskega razvoja, ki je 1 fUo zahteval otvoritev gimnazije »o oW‘ -r° imamo, odločen boj za nje- r>Ri v in izpopolnitev. 4 V ^e’ da je tvorilo Prekmurje tn- Ts^ih Časih neko enoto, tako v rajj, p'?“\eTn. kakor tudi v narodnostnem ^ tajnp -i1 te* en'oti 90 delovale vse javne vii ^z,r.uk°v proti Valentinčiču. Vladi-$> PartKa j1 Stupanu. Sila proti Mrzlikar- — »i iwueiu, ki sta lmeia se pripiše ničla, ker sta odsto- pila.od turnirja. Pri nadaljevanju prekinjene partije inž. Zupanc-dr. Veber (iz 6. kola) zmaga slednji. Stanje po 8. ko’u: Furlani 7 (1); Stupan 7; Valentinčič 6A; Jos. Vidmar 6; Jerošov 5 (1); Ciril Vidmar, Mrzlikar po 5; Iskra 4 (1); Sila 4; Pleveli 3Vi (1); inž. Zupanc 3 (1); dr. Čadež 2Vi (1); Vladimirovič 2Vi\ Bezrukov, Kragelj, dr. Veber po 2 točki. e*nica o stanju turnirja za ljubljansko šahovsko prvenstvo po 8. kolu dne 19. maja 1924. !?e igralca: >J^anko Sila Furlani ^ekosl. Iskra Jerošov ^-^rkoKragelj f. :— ^HiMržlikar £ž^nc Pleveli an Rodfe ^^O^Valentinfi F. Veber Vidmar Vidmar Ift v^Bezruk imirovič :-§iZadnek ,n^ V. Zupanc Nobeno svetovno telo ni danes tako popularno kakor naš najbližji zunanji sosed planet A^ars. Že nekaj desetletij se o tem planetu govori in piše vse mogoče in vedno znova prihajajo v svet novi načrti, kako bi se »stopilo ž njim v stik«. Kadar zaznamujejo radio-aparati kake znake, ki se zdi, da ne prihajajo z naše zemlje, vedno se spravlja ž njimi v zvezo planet ‘Mars. Zadnje čase srnp čitali celo o nameri postaviti na vrhuncu Jungfrau skupino velikih reflektorjev, s katerimi bi se dajali svet-lobni signali »prebivalcem Marsa.« Angleški pisatelj Wels jfe napisal fantastični roman, v katerem pripoveduje o napadu Marsovcev na zemljo, sin velikega ruskega pisatelja In filozofa Leva Tolstega ie napisal drug roman, ki se odigrava na Marsu iti ki ga v prevodu prinaša ravno sedaj nek slovenski dnevnik. Take in enake literature, ki je v posredni ali neposredni zve^i z Marsom pa ima svetovna literatura še obilo. Leto za letom raste zanimanje za Mars ■— marsomanija cvete. Široke in znanstveno nepoučene mase čitateljev časopisja, ki slišijo dan za dnem o tem planetu, sprejemajo vesti o Marsovih prebivalcih že tako sigurno, kakor da o njihovi eksistenci sploh ni nobenega dvoma. Toda čimbolj prevladuje med ljudstvom in lajiki vera v eksistenco ljudi na Marsu, tembolj se v znanstvenem astro-nomičnem svetu utrjuje prepričanje, da so na tem planetu klimatične in atmosferične razmere take, da kako organično življenje ni mogoče, kakor ni n. pr. na luni. Zanimalo bo torej gotovo vprašanje, kako je sploh prišlo do tako sigurnih govoric o prebivalcih na Marsu. Prvi povod za to je dal napačen prevod italijanske besede »cana-ie«,_ katero je vporabil astronom Schiapa-relli za označbo nekih temnih prog na planetovi površini. »Canale« pomeni v italijanščini vodni pretok, bodisi umeten ali naraven, Nemci pa, ki besede niso dobro razumeli, so jo prevedli enostavno kot »Kanal*, kar pa pomeni v nemščini vedno le umeten vodni pretok. Tako se je zgodilo, da so potem iz te napačno prevedene besede začeli lajiki logično razvijati teorijo o Marsovih prebivalcih. Če se nahajajo na Marsu »umetni kanali«, potem so jih morali napravit^ samo človeku podobna bitja — so izvajali — in potemtakem eksistirajo na tem planetu bitja stare kulture, ki presega našo zemeljsko. — Od takrat dalje se je pričela doba najbujnejših fantazij o Marsu, ki traja že skoro 40 let. Vsled popularnosti, ki si jo je Mars pridobil po posredni Schiaparellijevi zaslugi, so mu pričeli tudi poklicni in nepoklicni astronomi znastveniki posvečati polno paž-njo. Vsak se je hotel proslaviti s tem, da odkrije na Marsu kaj posebnega, kar bi potrdilo eksistenco živih bitij. Tragedija tega raziskovanja pa obstoja ravno v že poprej omenjenem, da se namreč Iskanje po dokazih eksistence prevrača v dokaze o neeksistenci. Prvi, ki je intenzivnejši raziskoval Mars je bil omenjeni Schiaparelli: pričel je z opazovanji krog leta 1877. Dosedanji rezultati vseh opazovanj so dokaj pičli in to je vse, kar vemo o Marsu pozitivnega; vse drugo je zgolj fantazija. Prvič vemo, da rabi planet za svojo pot okrog solnca 687 dni, torej nekaj manj kakor dve zemeljski leti; tako dolgo je torej njegovo leto. Krog svoje osi se zavrti v 24 urah in 37 minutah, torej znaša njegov dan samo 37 minut več nego naš zemeljski. Njegov premer znaša 6.750 km., je torej skoro za polovico manjši nego premer naše zem’je. Specifična teža njegove mase znaša samo 4, dočim znaša zemeljska masa 5.56. Od solnca je oddaljen 1.5 astronomičnih enot ali za eno tretjino več nego zemlja, v km izraženo znaša razdalja med solncem in Marsovo potjo približno 228,000.000 km, med potjo naše zemlje in njegovo pa 79 milijonov km. O Marsovi površini vemo prav malo pozitivnega; tudi v najboljših astronomičnih daljnogledih se odražajo le svetlejši in temnejši deli, drugega nič. Ce bi smatrali svetlejše dele za celino, temnejše pa za morja, potem bi lahko rekli, da sestaja Mar- sova površina po V\ iz kopne zemlje ir. le po % iz morja. Morje bi se potemtakem nahajalo le na severni polovici Marsa. Toda ta^ predelitev svetlih in temnih delov ni točna, z boljšimi daljnogledi se kmalu opazi, da tudi »morja« niso gladka, kakor bi morala biti, če bi bila res prava morja, ampak sestojajo zopet iz svetlejših in temnejših delov, prav tako kakor znana morja na luni, o katerih danes pozitivno vemo, da niso morja, ampak le glajše planote. Morda bi pri isti povečavi kakor je možna pri iutii vsled njene veliko večje bližine, ugotovili za Marsova morja prav isto. Razen tega so tudi celine preprežene z več aii manj ravnimi temnejšimi črtami; to so tisti slavni »kanali«. Te črte so pa tako nesigurne, da jih nekateri opazovalci pri sla^ejših teleskopih in refraktorjih vidijo, dočim jih drugi_ pri boljših ne vidijo in razen tega jih vidi še^vsak drugače. Mogoče je torej, da so te črte, ti »kanali« samo optična prepara slabejših daljnogledov. Ce pa tudi v resnici obstojajo, so ti »kanali« tako ogromno široki, da bi jih živa bitja nikdar ne mogla napraviti, ampak samo prirodne sile. Razen tega vidimo na obeh polih v različnih letnih dobah bele kape, ki se ob nastopu toplote (kadar se eden ali drugi pol obrne k solncu) počasi krčijo proti tečajni točki in nazadnje skoro popolnoma izginejo, da se ob nastopu mraza zopet pojavijo in povečajo. Iz tega bi se dalo sklepati, da je to sneg — je pa lahko tudi ogljikova kislina v kondenziranem stanju. Vse do tu navedeno, kar vemo o Marsu v znanstvenem oziru, pa ni tako važno za eksistenco življenja na tem planetu, kakor vprašanje atmosfere, zraka! kjer ni zraka, ni organičnega življenja. Pri razreševanju tega vprašanja je važno to, da se na Marsu nikdar ne pojavljajo oblaki, ki bi, če bi eksistirali, morali zakriti pokrajine, nad kate^ rimi vise, tako da bi našim očem ne bile vidne. Tudi drugi poizkusi dognati na Marsu atmosfero, zrak, so pokazali, da najbrže manjka, če ne popolnoma pa je vsaj tako redek, da se ne da niti daleko primerjati z gostoto našega. Spektralna analiza sama, najzanesljivejše sredstvo je pokazala, da oddaja Mars svetlobo prav tako, kakor jo prejema od solnca. Če bi imel Mars atmosfero, bi se morale v spektru pokazati temne apsorpcijske črte, teh pa ni. Med znanstveniki vlada torej danes skoraj nedeljeno mnenje, da na Marsu ni zraka, če pa je, mora biti tako silno redek, da bi v njem ne moglo živeti nobeno živo bitje. Poleg tega pa govori proti življenju na Marsu še neka druga okoliščina. Specifično tehta njegova masa kot omenjeno le 4, dočim tehta zemeljska 5.56. če smatramo, da sestoja Mars iz iste materije kakor naša zemlja, kar je tudi skoro več nego gotovo res in izračunamo diferenco med specifično težo in njegovim premerom z ozirom na našo zemljo, potem ugotovimo, da je Marsov premer za 860 km prevelik! Če pomislimo, da znaša debelina vodnega plašča naše zemlje pri enakomerni razdelitvi po vsej njeni površini pri specifični teži 5.56 in premeru 12.760 km 2.5 km, potem mora znašati vodni plašč Marsa celih 430 km! Pri taki debelini vodnega plašča pač ne more moleti iz oceana nobena kopnina, če pa prištejemo k temu še to, da na Marsu prav za prav ni zraka, potem vemo, da tudi ne more obdržati sprejete solnč.ne toplote ampak stoji pod vplivom vsemirske-ga mraza. V tem slučaju mora biti površina 430 km debelega vodnega plašča — globoko zamrznjena! Potemtakem je nazadnje docela izključeno, da bi se na tem ledenem svetu nahajala kakršnakoli žrva bitja! Takj so torej nazori modernih astronomov o toliko opevanem Marsu. Po teh navedenih rezultatih dosedanjega raziskavama Marsa se razblinjajo v nič vse lepe fantazije o Marsovih prebivalcih in o njihovi kulturi in vsi poizkusi »stopiti ž njimi v stik« so le brezmiselni napori vročičnega hrepenenja človeka, ki bi rad razrešil skrivnost svojega obstanka s tem, da bi odkril tudi na drugih svetovih sebi enaka bitja. Krvava noi v Tomplievcih. Na sobotni dopoldanski razpravi proti Carugi in tovarišem je nadaljeval predsednik senata z zaslišavanjem o roparskem napadu v Tompojevcih, kjer je bil umorjen gozdar Pirkmajer. Predsednik še enkrat vpraša Čarugo, če je bil navzoč pri napadli. Čaruga: »Ne«. — Predsednik: »Prpič pa trdi, da ste bili navzoč«. — Čaruga:, »To ni resnica«. — Predsednik mu nato pokaže puški, kateri je o priliki napada ukradel. Čaruga: »Ne poznam pušk«. — S tem je bify zaključeno zasliševanje Čaruge, na kar je pričel predsednik zasliševati Pavla Prpiča Velikega. Predsednik: »Prpič, ali ste razumeli obtožnico?« — Prpič: »Sem.« — Predsednik: »Ali se priznavate krivim?« — Prpič: »Tako, tako, nekaj že.« — Predsednik; »Pripovedujte nam, kako je bilo v Tompojevcih?« Prpič nato obširno razlaga o napadu in pravi, da sta k njemu prišla Tomac in Šega in ga v Čarugovem imenu pozvala, da naj gre z njima v Tompojevce. Ko je prišel na dogovorjeno mesto, ni našel tamkaj Čaruge. Predsednik: »Zakaj ste v preiskavi iti pred orožniki drugače izpovedali?« — Prpič: »Bal sem se batin.« — Predsednik: »Kdo je streljal na nadgozdarja?« — Prpič: »Šega je to napravil. Jaz sem bil v tem času na dvorišču.« — Predsednik: »Vi zopet vse preobračate. Zakaj ste svojčas drugače izpovedali?« — Prpič: »Orožniki!« — Na petkovi razpravi je senat sklenil, da pelje Čarugo in Prpiča v bolnico k logarju Tomljenoviču. Sklepa senata se pa ni izvršilo, ker je Tomljenovič na popoldansko razpravo v soboto prišel sam, da izpove o napadu kot priča. Logar Tomljenovič je pod prisego izpovedal: »Dne 10. oktobra 1923 zvečer sem zapustil pisarno in sem šel preko dvorišča proti nadgozdarjevi hiši. Na cesti sem zapazil dvoje orožnikov. Šel sem jima nasproti. Spoznati jih nisem mogel, ker ie bil mrak. Eden izmed orožnikov me je ustavil in ostro vprašal, če Je tukaj gozdarjeva hiša in kje da se nahaja blagajna. Jaz sem dozdevnim orožnikom, odgovoril: »Notri«. Kmalu nato sem videl, da prinaja se pet orožnikov. Naenkrat so me obkolili m namerili karabinke proti meni. Jaz se nisem preplašil, ker sem bil tisti trenutek uverjen, da se je morala zgoditi pomota. NaipreJe je vstopil v hišo orožnik, ki me je nagovoru. Za sita sem stopil isu In za menoj ostali orožniki. Komaj smo stopili v sobo, je že eden izmed dozdevnih orožnikov zagrabil za revolver in ustrelil nadgozdarja Pirkmajerja. Takoj nato je zadel strel tudi rtTen«. Drugi strel me le zadel, ko sem ležal že na tleh. Nato sem se po tleh priplazil do vrat. na kar je bil proti meni Izpaljen tretji strel. Slišal sem jok in krik gospe Pirkmajerjeve: '»Joj, moja desna roka!« (Priča je pričel pri tem krčevito jokati.) Čez nekaj časa — nadaljuje Tomljenovič — sem zapazil, da se vodja roparske tolpe približuje k meni, in da je nameril pištolo proti meni. Ko je ugledal kri, se je obrnil in odšel. Slišal sem strel zunaj hiše, na kar so prišli naši orožniki. Pri napadu je bil v sobi Pirkmajer s štirimi otroci, ženo in z enim gostom. Cisto izključeno je, da bi vodja tolpe najpreje udaril Pirkmajerja po čelu, kakor zatrjuje Čaruga. — Predsednik: »Kako je bil vodja oblečen?« — Priča: »Imel je orožniško uniformo in tri zvezde.« — Predsednik: »Opišite ga.« — Priča: »Bil je majhen, nosil je zaliske in male brke (točen opis Čaruge.) — Nato so pred pričo pripeljali Čarugo. Priča: Jaz ga ne poznain.« — »Ali bi lahko vsaj približno potrdili, da je bil on napadalec?« — Priča: »Lažje bi rekel, da je bil kot da ni bil, ampak z gotovostjo ne morem trditi.« — Pred pričo se je nato pripeljalo tudi Prpiča, katerega tudi ni spoznal. Za Luko Toonljenovičem so bile zaslišane še razne druge priče, izmed katerih je jet-nišničar Ante Šarič potrdil, da 'mu je Čaruga priznal udeležbo pri umoru v Tompojevcih. Čaruga takoj nato zanika vsako priznanje. Osijek, 19. maja. (Z) Danes je V razpravi proti Čarugu in njegovim tovarišem prišlo do naglega preokreta, ki je popolnoma ovrgel način Čarugine obrambe. Včeraj je bil Prpič ves dan potlačen. Sinoči pa ie zaprosil, če more govoriti s čuvajem, kar mu je bilo dovoljeno. Prpič ife v navzočnosti dveh prič izjavil, da Je bij Čaruga vodja razbojstva v Tompojevcih in da je on ubil nadšumarja Pirkmajerja. Tajin-stveni Šego ni nihče drugi, kakor sam Ca-ruga. Ob pričetku današnje razprave je predsednik odredil, da Carugo odvedejo iz dvorane. Čaruga, ki ni vedel za kaj gre, je počasi odhajal ta dvorane. Predsednik je vprašal Prpiča, kaj jc izjavil včeraj, nakat je Prpič popolnoma preklical svoje prepričanje od sobote in pojasnil, kako se je dogodil zločin v Tompojevcih. Izjavil je, da je bil vodja zločina sam Čaruga in da jf Jova Stanisavljevič-Čaruga umoril Pirk-mayerja. Šego da je Čaruga. Nato ]e bil priveden Čaruga v dvorano. Predsednik je z odločnim glasom začel izpraševati Čarugo, ki je gledal debelo, kakor da pričakuje nekaj strašnega. Predsednik: »Prpič je priznal, da ste vi bili v Tompojevcih in da stf vi umorili Pirkmayerja.« Čaruga: »Ni res, imam priče.« Ko sta bila Čaruga in Prpič konfron tirana, je prišlo med njima do prepira Prpič je nagovarjal Čarugo, naj prizna Caruga je zaklical: »Nimam pojma 0 Stvari.« Prpič opozarja Čarugo. da se ne more izogniti usodi, četudi dobi danes vrv okoli vratu. Caruga: »Lažeš.« Prpič: »Ti lažeš! Bil si tam.« Čaruga: »Imam priče, da nisem bil.« Nato je prišlo na vrsto razbojništvo nad Tomo Slavkovičem. Prpič je priznal, da je sodeloval pri zločinu, in da ie bil tudi Caruga tam. Čaruga: »Lažeš.« Pri zaslišavanju o razbojništvu v Gu-nji je Prpič priznal, da je tam sodeloval, toda Čaruge da tam ni bilo, temveč da jih je vodil Prpič Mali. Na predsednikovo vprašanje, zakaj je v soboto tajil, da bi bil Čaruga soudeležen v Tompojevcih, je Prpič izjavil, da je tako govoril, ker mu je tako naročil Čaruga. Poslal mu je mal listič in mu dal navodila v tel smeri. Prvo društvo hiSnih posestnikov v Ljubljani je imelo v nedeljo dopoldne v veliki dvorani hotela »Union« svoj redni občni zbor, ki je trajal celo dopoidne. Zborovanje je otvoril in vodil g. Ivan Frelih, ki ie pozdravil navzoče med njimi g. dr. 2ivojina Moskovljeviča. podpredsednika »Udruženja kučevlasnika v Beogradu«, zastopnika zagrebškega društva predsedn. polk. pL Čač-koviča in njegovega tovariša g. Šantla, predsednika Karlovškega društva in bivše* ga župana g. Modruiana, nato zastopnika ljubljanskega gremija in zastopnike ljubljanskih dnevnikov. Prebral je pismeni pozdrav iz Bleda in iz Krškega. Ugotovil je da je imelo društvo lani 1239 članov, Spomnil se je tudi umrlih članov. Nato J« podal kratko sliko društvenega delovanja v preteklem letu. Povdarjal je razne uspeh« društva, kakor glede podaljšanja stanovanjskega zakona, glede odprave kuluka o reviziji zakona, o taksah in o zopetni vpeljavi davčnih plačilnih nalogov, ki so i Srbiji in na Hrvaškem še vedno v rabi ii jih je baje odpravila ljubljanska oblast sa m a. Nato je prebral g. Josip Jeki obširen li temeljit referat glede stanovanjskega zakona in njegovega ozadja, ki obravnava v bistvu stanovanjsko bedo in njeno odpomoč o gradbi novih hiš in o napravi podstrešnil stanovanj, ki bi gotovo veliko odpomoglt bedi in bi nudila večje število cenejših manjših in srednjih stanovanj. Zaključek njegovih izvajanj je bil: Proč s stanovanjskim zakonom, kar so hišni posestniki seveda z velikim navdušenjem burno odobravali. Blagajnik g. Urbanič je podal blagajniško poročilo, ki izkazuje 923 Din 45 v prebitka. Volitev odbora se je izvršila z vzklikom. Izvoljeni so bili sledeči: Ivan FreUh, Fr. Ks. Stare, dr. /. Regali, dr. Lovro Požar, Josip Urbančič, Makso Hrovatin, Jože Pirc, Antort Adamič, Aleksander Glad, kanonik Sušnik, Simon Kmetec in Avgust Jenko. Za računske preglednike ga. Antonija Kadivc in gg. Josip Tribuč in Ivan Jeglič. Govorili so nato g. dr. Požar, ki je poudarjal, da obhaja društvo drugo leto tridesetletnico ustanovitve in potresne katastrofe ljubljanske, ki je dala prvi impuls za združitev posestnikov. Na predlog dr. Požarja sta bila nato imenovana za častna člana društva g. dr. Gregorič in pa g. Frelih ki sta se v iskrenih besedah zahvalila za izkazano čast to zaupanje. V imenu beogradsklh hišnih posestm-kov je pozdravil zborovalce g. dr. Moskov-ijevič, ki je predvsem povdarjal cilj udruženja in sicer zavarovati zasebno lastnino, govoril dalje o posetu mednarodnega kongresa posestnikov v Parizu, o zenačenju hišnih davščin za celo državo, o zasigura-nju imetja in o vprašanju kreditov. V imenu zagrebških tovarišev ie pozdravil zborovalce g. Cačkovič, ki je go* voril o ustanovitvi strokovne zbornice hišnih posestnikov, o povzdigi poljedelstva in posebno o vprašanju gasilstva. Karlovčan g. Modrušan le pozval navzoče k strumni organizaciji vseh posestnikov hiš in zemljišč. Nato so se obravnavale še nekatere notranje društvene zadeve, nakar je bilo dopoldansko zborovanje zaključeno. Popoldne se je vršilo zborovanje občne Zveze. Prišli so delegati Iz vseh večjih krajev Slovenije In Kranjske Ir iz Štajerske. Prisostvovali pa so zborovanju tudi vsi že zgoraj omenjeni dopoldanski gostje. Tudi pri tem zborovanju je nastopila »Zveza« v smislu dopoldanskih izvajanj z vso odločnostjo proti stanovanjskemu zakonu Pri volitvah so bili izvoljeni sledeči odborniki: predsednik Ivan Frelih, I. pod- predsednik Franc Ks Stare, II. podpredsednik dr. Pavliček. V centralni odbor zs Slovenijo pa Ivan Frelih, dr. Pavliček, dr. Marn in Franc Stare. : Posnemanja vredno. Neki londonski list prinaša sledeče: 4, 0: 4, 11; 4, 24; 4, 27; 4, 30; 4, 35 : 4. 40; 4. 42: 5. 3: 5, 4; 5. 16; 5. 22; 5, 30; 5, 41; 5, 45; 5, 50 itd. To pa ni morda vozni red kakega londonskega kolodvora, tudi niso to borzni tečaji, marveč časovna tabela govorov v angleškem parlamentu dne 6. maja. Colonel Croft je pričel govoriti c-b 4. uri. Govoril je 11 minut. Njegov naslednik je bil že za dve minuti daljši; tretjemu pa so zadostovale za izraz njegovega mnenja samo tri minute. Njemu sledi »dvemlputni Cicero«, kakor se je izrazil »Evening News*. Rekord pa je dosegel deveti govornik S svojim enominutnim govorom. * Vedno zadnje novosti \ SAMO { © šelenburgova ulica 3 f % Gričar & Mejač. / Dnevne vesti. — Imenovanja ▼ naši vftJskL Za pomočnika komandanta ljubljanskega vojnega okruga je imenovan polkovnik Josip Novak, za načelnika topniškega oddelka dravske divizijske oblasti polkovnik Milan Radoji-ČK. za načelnika intendanture dravske divizijske oblasti adm. podpolkovnik Jelenko IgovK, za upravitelja savskega klav. skladišča adm. kap. Matej Gruden, za upravitelja skladišča pri 3. tov. za izdelavo vojaške oblek adm. kap. Janko Strupeh, za načelnika veterinarskega oddelka bosanske divizijske oblasti vet. major Ivan GrOm. za načelnika intendanture vrbaske div. oblasti intend. podpolkovnik Franjo Bevk, za upravitelja skladišča pri 9. tov. za Izdelavo vojaške obleke adm. major Milan Napria, za načelnika veterin, oddelka moravske div. oblasti veter, major dr. Svetislav Valenta, za načelnika veter, oddelka dravske div. oblasti veter, major dr. Ivan Keber. — Različnost delovnega časa v pisarnah državnih uradov. Iz krogov sodnih uradnikov nam pišejo: Predno je stopil v veljavo sedanji zakon o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih, smo imeli v naši državi za vsako pokrajino poseben zakon glede civilnih nameščencev. S tem zakonom se je urejevalo razmerje uslužbenca do delodajalca, t j. do države. V teh zakonih in v k istim izdanih naredbah je bil tudi odrejen za posamezne stroke delovni čas v posameznih pisarnah. Iz tega sledi, da so bile tudi po uradih v Sloveniji drugačne uradne ure nego n. pr. na Hrvat-skem, v Srbiji itd. Nad tem se ni nihče s pod tikal, ker se brez enotnega zakona za celo državo ni dalo to razmerje urediti. Sedaj imamo zakon o civilnih uradnikih, ki je stopil s 1. septembrom 1923 v veljavo. Vsakdo je pričakoval, da se bo po tem enotnem zakonu uredil tudi enotno delovni čas, t. j. ob delavnikih 7 ur in ob sobotah 6 ur. Toda to se ni zgodilo. O vzroku ne bomo poizvedovali, gotovo pa je, da se tiste točke zakona, ki se tičejo dolžnosti nameščencev rigorozno izvršujejo, dočim tiste, ki se tičejo pfavic, ne. Tako n. pr. ni velika večina nameščencev dobila za maj niti predujma niti plače po novem zakonu! — Nadalje je nerazumljivo, zakaj ima uradnik pri glavarstvu in davčnem uradu 7 urni delavni čas, dočim ima njegov kolega pri sodišču 8 urnega. Sicer ni pri vseh sodiščih enako. Sodišča v Sloveniji imajo po mestih in nekaterih večjih krajih nepretrgane uradne ure, t. j. 6 in pol, dru-na imajo po 7 ur, tretja zopet delajo po 8 ut dnevno. Take razlike gotovo ni, kakor da je to odvisno od volje in razpoloženja vsakokratnega predstojnika. Navadno so sodišča, ki imajo 8 urnik, na deželi, kjer imajo poleg drugih neugodnosti še to smoio, da morajo delati 1 uro več kakor pa njihovi kolegi po večjih krajih in mestih. — Ce se Je moglo tako zastarelo postopanje preje upravičevati, to sedaj ni mogoče, ko imamo za uradnike enoten zakon, ki velja za celo državo, -t- Krivično je tudi,,da morajo eni delati 1 uro dnevno več za isto plačo nego drugi njihovi tovariši, zlasti še 'pri enem in istem resortu. Pričakujemo, da bodo merodajni činiteljl odredbi pri vseh sodiščih 7 urni delovni čas, kot ga imajo drugi uradi. — Ravnateljstvo Bolnice za ženske bolezni v Ljubljani naznanja, da z današnjim dnem omeji sprejem novih bolnic in nosečih samo na najnujnejše slučaje. — Ravnateljstvo. — Beograjske študentke proti policiji. Preteklo nedeljo je združenje beograjskih študentk sklicalo na beograjski univerzi protestno skupščino raui postopanja zagrebške policije proti Leposlavi Petrovič, ki se ie kakor znano vsed nastopa policijskih organov zastrupila. —• Ustanovitev kmetijske šole v Novem Sadu. Ministrstvo za poljedelstvo je odobrilo kredit za zgradi*ev poljedelske šole v Novem Sadu. Z zgradbo nove šole se bo pričelo še Jekom julRa. — Iz državne službe. V območju ljubljanske gradbene direkcije so odpuščeni iz državne službe: pisarniška pomočnika pri direkciji v Ljubljani Siva Marinšek; nadalje cestarji Josip Pavlin v Novem mestu, Alojzij Dorner v Mariboru, Ludvik Hujs in Franc V ez v M m skl Soboti: Anton Dežman v Ljubljani; hiii. Joško Bricelj, pripravnik IX. čin. razr. pri direkciji v Ljubljani, gradhrtnl sve-mk Franc Žužek, višji komisar Josip žužtk in Gabrijel Hrovat, ^fer — vsi trije pri Erekciji v Ljubljani; Avguštin 8i;b. Šofer placementom, ki ie pa v drugem polčasu preprečil marsikak siguren godi. Tudi krilska vrsta je bila razen Wasserlaufa precej šibka. Najboljši je bil Ig napad pod vodstvom rutiniranega Grd*#ia, akoravno se ni mogel prav razviti. • V drugem polčasu pa je Ilirija, predvsem krilska vrsta po malem popuščala in gostje so se vedno bolj uveljavljali. Tudi sedaj^ je bila _ najboljša napadalna vrsta domačinov, ki je vsekdar resno ogroževala Haškova vrata, da je le prišla v fronto. Zelo povzpeli so se pri Hašku krilci, predvsem pa srednji krilec Zebič in Wasserlauf, ki je v momentih pokazal svojo prvorazredno kvaliteto. Dobro se je bila obramba Ilirije. Hašk je na koncu tako silno napadal, da se ]e cela Ilirija povlekla zadnjih 10 minut v obrambo ter s tem rešila svojo zmago. 2e v prvih 20 min. so imeli Zagrebčani kar 4 goale v mreži, od katerih pa ni priznal sodnik g. Hus dvojih radi offsida. Sploh je imel sodnik vse prej kot lahek jx>sel, vendar je rešil svojo nalogo zelo dobro ter je baš v odločitvah glede offside-goailov dokazal, da je naš najboljši sodnik. Šele proti koncu pride Hašk naprej po lepi kombinaciji in Križ I. zmanjša Tezultat na 2 : 1. Za Ilirijo sta scortala Oman in Vidmajer. Po pavzi ni igrala Ilirija tako dobre volje, vendar je v kratkem razmahu zvišala rezultat na 4 : Lep center Vidmajerja spremeni Pammer v 3 in iz »11 metrovke« doseže Omaiyčetrti goal. Hašk se povzpne slednjič na višino in skoro neopaženo ter z mirnostjo, ki je presenetila domačo obrambo, doseže po Grdeniču svoj 2 goal. Najlepši goal pa zabije kmalu nato iz 20 metrov z nizkim ostrim strelom internacijonaJec Zmaja, ki se pa drugače tvi mnogo izkazal. boju za JI. mesto v prv. tabeli I. razreda so na zelo siguren in efekten način poraziu svojega favoriziranega rivala. S svojo odlično skupno igro, smiselno kombinacijo j* odločno požrtvovalnostjo je Hermes ze™ nadkriljeval Jadrana ter sploh odigral svojfl najboljšo tekmo. Slab je bil celokupen Ja' dran. Boril se je sicer tudi požrtvovalna vendar je bik) to vse premalo za dosego zmage. Moštvo je igralo brez skupnosti » tudi brez smisla. Redki poedinci, ki so B®* pravili sem in tja kako premišljeno potezo» niso mogli preprečiti katastrofe. Najboljše moči je imel Hermes v n®* padu (osobito Pleš II in Rozman), nadalje V srednjem krilcu Jesihu ter celokupni obratn-bi. Pri Jadranu je ustrezal le vratar. Peča® in Jamnik. _ Jj Tekma, ki se je vršila na igrišču rtr morja, je bila tipičen boj za točke, v®®1? ie s strani Hermesa nudila športen užitek V splošnem je bil Hermes nadmočen; rc v prvi polovici drugega polčasa se je Jadra® oprostil ter vztrajno, toda neuspešno oa-padal. Goale so zabili Zalokar in Rozman« »11 metrovko« proti Jadranu pa je zastre* IjaJ Pleš. Moštvi sta nastopili v postavi: Hermes-Mihelčič — Pleš I. Prešeren — Zemljak, J«' sili, Marinko — Klančnik. Gruden, Pte| *£ Zalokar, Rozman. Jadran: Vidmar —. , ner II.. Pečnik — Pokorn, Brcar, Vončina*'’ — Somer II, Druckcr, Rape, Martinak, Ja®' uik. , Sodil Je g. Krairiarčič dobro in no ter imel to ostro tekmo vedno v ro*sa*» OSTALE TEKME. Ilirija, rez : Slovan, komb. 6:2 0 • Slovan, ki je igral s 3 rezervami, ie *>l* pavze boljše moštvo. Ko je pozneje P°Puv” se je Ilirija zelo povzpela ter v kratkih P‘ sledkih dosegla 5 zgoditkov. ___ _ Jadran rez. : Hermes rez. 1 : O-stvena tekma. Ilirija Jun. : Panonija 8 : 2. KOLESARSTVO. Otvoritvene dirke kolesarske »IlirU®* V nedljo si je otvorila Ilirija koles|j^ sezono z dirkami na progi Št. Vid pri km 2. Prireditev je prav dobro . uspel* “ je bi! tudi arangement dirke dober. je poleg nmogobrojnega občinstva stvoval tudi divizijonar Stojanovič. N »v pozornosti so vzbudili s svojim zelo nim nastopom Mariborčani. Rezulta« sledeči: Dirka novincev na 3 km: Start^ 1 HERMES : JADRAN 2 : 0 (1 Prvenstvena tekma. 0). . Ne malo presenečenje so povzročili Siškarji s svojo zmago nad Jadranom. V dirkačev” Wegiič'(lU sIsL^ot V. Maribor, izven konkurence) 5:37, 2. ^e^ kar Fr. (II.) 5:48. Junijorji na 5 km. 8 dirkačev: K. likar Iv. 10:10.1, 2. Ladič 10:33, 3. W " 10:43 (vsi 11.). i Glavna dirka na 10 km. 7 dirk^S' 3-Solar J. 18:18.2, 2. Škrajnar A. Bar A. (vsi Ilirija). l. Dirka gostov na 10 km. 17 isama svaiuv lia iu um. i/ _ Dvorak (Edelweis, Maribor) 18:9.4, bergoj (Perun) 18:10, 3. Pahor E. 18:10.2. Vojaška dirka na 5 km. 8 dirka^Y 1. Umek 8:56.4, 2. Plavcak 8:57.4, 3. Handikap dirka na 5 km. 1. Vese?1^ (+ 40 sekund) (Delav. kol. klub Ma^), 9:32.1, 2. Nabergaj (+ 5 sekund) (Per 3. Pahor E. (Perun) (4- 10 sekund). k _ Tolažilna dirka na 3 km: 1. (Danica, Ježice) 5:20.4, 2. Bračič {Ede^«”' 3. Glavič (Primorje). - Izpred sodišča. UKRADENO BLAGO STA PRODALA. Ivan Pajk je prinesel s svojo ljubico Ju-ljjano Petričevo nekega dne h krojaču Smer-ciču v Hočah blago in naročil, da naj na-pravi Petričevi novo obleko. Čez 8 dni se je Pajk skregal s Petričevo. Naročil je svoji materi, naj gre h krojaču in vzame b!a-SO nazaj. Krojač Smerčič je izročil Majkovi materi zahtevano blago nazaj. Nato je Pajk prodal blago Brandlovi go-spodinji Rozi Wagnerjevi v Strossmayerjevi ulici št. 5 za 500 k. Slučajno se je pa tudi ugotovilo, da je bilo blago ukradeno posestniku Potočniku v Pohorju. Pred okrožnim sodiščem v Mariboru je bil radi tatvine obsojen Ivan Pajk na 10 dni, niegova mati na 8 dni in Roza VVagner na 50:— Din globe oziroma na 24 ur zapora. BOMBO V FAROVŠKO KLET. Kaplan France Lužar pri sv. Urbanu pri Ptuju je nekega dne zasačil svojega organista Ludvika Prečnika pri cerkveni taitvini. To je pa organista zelo ujezilo. Odločil se je da se maščuje in govoril je po fari, da če bo že on moral iz Sv. Urbana, bo moral odriniti tudi kaplan. Organist Prečnik je hotel se na poseben način kaznovati kaplana Lužarja. V družbi z Antonom Kolaričem in Gabrijelom Vezjakom je dne 3. aprila vrgefl v kaplanovo klet granato z namenom, da razstreli kaplanovo zalogo vina. Granata *? P^ 'e nekoliko poškodovala posodo v kle-“•rrl obravnavi dne 12. maja so bili Prečnik, Kolarič in Vezjak vsak obsojen na 5 mesecev težke ječe in plačati morajo kaplanu 100 dinarjev za poškodovani sod. PES UGRIZNIL TRI OSEBE. pa vendar ni popadljiv. Miha Verbek, klo-bučarski pomočnik. Spod. Šiška, ima psa, ki je momentano radi kontumaca vedno zaprt v šupi za barakami. Za barakami se Igrajo otroci, ta tl so Izkopali luknjo pod šupo, skozi katero je pes ušel na prosto ter ugriznil tri osebe. Lastnik pravi, da pes ni popadljiv vsaj njemu ta lastnost ni bila znana. Skače po ljudeh in prijema z zobmi ženske za krilo ter vleče »za špas«. Če je pri tem ranil z zobmi tri osebe, je to moral biti le slučaj. , Od pozvanih prič pride le ena in ta Izpove, da je pes skočil proti njej ta jo malo ugriznil pod kolenom. Pa ni bilo od sile. Psa pozna in ve, da ni popadljiv. Odškodnine ne zahteva. Sodišče smatra dejanski položaj za dovolj pojasnjen ter obdolženca oprosti. VLOMILEC OPROŠČEN. Josip Sever, delavec, ki je že opej£ vano svojega brata okradel, je viom« davno v stanovanje svoje matere v nTTre. nu, da tam kaj ukrade. Zasačili so ga, v den se mu je namen posrečB. jeyo Mati ga je ovadila, ter se je z ^ pečalo že deželno sodišče, ki pa i0 ’f xr stopilo okrajnemu, da preganja Sevfr)® dl prestopka po § 525. . ^to Obtoženca ni k obravnavi. ^ l( njega stopi mati pred sodnika, češ, sj" (e pri delu, ki ga je tako težko dobil, jk jaz vse povedala. Odpustite mu, P^po-kakor sem mu odpustila jaz. Saj se 0° boljšal. Kot priča zaslišana izjavi mati no, da mu je odpustila, ker sedaj odgovori na tozadevno sodnikovo nje. da »ne stavi predloga na kazn°^7^i' Vsled tega je moralo sodišče ženca oprostiti. / 8 320 S. K. Z. bil ■vala Josip Jerob, upokojeni oficija!« $ ie obdolžen, da ni prijavil neke ose0^a fJa tri noči v njegovem stanovanju sPfL’ ovadbo policije mu je sodišče po** tet°^ zenski nalog na plačilo 25 dinarjev- ' „es pa je vložil ugovor o katerem se razprava. v Ker se je dognalo, da je —fll dotfčna oseba v njegovem stanova«" > vo-njegove vednosti ta celo proti Je* HI — prenočišče so Ji dale hčerkJJge roba v njihovi sobi — je M oproščen. ZARADI IGRANJA PREPOVEDANE 10 ^ Je bil obsojen milar Oblak na 1®® <8®ar) globe. Gospodarsko in kulturno df***lv0 y{. priredi v nedeljo 25. t. m. veliko selico n« vrtu g. Počevavnika na cesti. ___________________________________ ^ Iz strankarskega življenj Mestni odbor NRS in načelstvo . NNS sklicujeta zaupni sestanek svojio Stašev za Kolizejski okraj V gost. pri ^ vem svetu« (Gosposvetska c.) dn* ' .gfri °b 8. url zvečer. Ker je na dneVIiel^tey združitev obeh odborov, oziro®1^ " novega odbora je dolžnost vsakega * nega pristaša, da se sestanka ude* stopivših Borštnika in MUivojeviča, dr. Jos. Birsa in inž. Debeljak. Slučajnosti. Dr. Štefančič iz Maribora predlaga, naj se osnuje v Mariboru glavni odbor »Jadranske Straže«. Predlog je zbor soglasno sprejel. Delokrog mariborskega odbora se določi naknadno pri seji. Za tem je dr. Mam zaključil lepo uspeli občni zbor. Lastnik: Konzorcij »Nar od neto Dnevni^*** Glavni In odgovorni urednik* Železnikar Aleksander. Tiska »Zvezna tiskarna« « Ljubih m Gospodarstvo. Maš efektni trs- V naši državi je za širše občinstvo efektni trg skoro neznan pojav. Znano je *icer, da obstojajo razne delnice; da pa se tudi z njimi kupčuje, je že manj znano. Naše Prebivalstvo še ne nalaga svojih prihrankov v akcije, radi česar tudi ni interesira-»> na efektnem tržišču, na katerem so udeležene v glavnem banke, industrije in pa nekateri premožni posamezniki. V kolikor kimajo v rokah delnic ti, jih je treba plačevati na zunanjih efektnih tržiščih, od katerih prideta za naše delnice v poštev zlasti Dunaj in Praga. Za enkrat tudi še ni Pričakovati, da bi se zainteresirala naša širša publika za efektni trg, ker danes efekti nc nudijo tiste koristi, ki bi jo lahko. Temu * seveda v prvi vrsti kriva bilančna politika posameznih podjetij, ker se odtrga premik del čistega dobička od razdelitve in tobe potem delnice manjše dividende, kakor bi jih dobile, če bi se uporabil čisti do-Mžek res v glavnem za delničarje. Naš efektni trg je že od nekdaj močno ^visen od dunajskega efektnega trga. Kako velika je ta odvisnost, nam dokazujejo Soc&i zadnjega časa. Dunajski trg je bil n&mreč do nedavno eden najvažnejših v srednji Evropi, Špekulacija proti francoske-1111 franku, ]{} je doživela popoln fijasko in ▼ kateri je bil zlasti Dunaj močno udele-^ ie uničila za dolgo dobo dotedanjo važnost dunajskega trga za Srednjo Evropo. a nas Pa je obdržal Dunaj še vedno svojo r*linjo važnost, kar je razlagati tudi z že Vajeno člnjenico, da je poleg Prage Du-®aj edini važnejši trg za naše efekte. Posle-®a Ponesrečene špekulacije proti franc. je dobila ostra baisse efektov na du-«kl borzi; tečaji so silno nazadovali. Ob-Pa so pričele odtekati delnice naših jetii z Dunaja nazaj v našo državo; se- nv so tedaj njihovi tečaji že močno ^nieni. ^^41 trg je sprva skušal omejiti, oziro-lih nadaljnje nazadovanje efekt- eNev, vendar brez trajnega vidnejše dj UsMia. Baisse na Dunaju je vplivala tu-*o?Da ^ tTS v toliki meri, da ni bilo mo-Dele Ustaviti nazadovanja efektnih tečajev. j n° zboljšanje se je sicer doseglo, ven-Y . vsi naši gospodarski krogi niso ^r|eli, da bo to zboljšanje trajno. Moglo bl se vendar zgoditi, da se prepreči dalj-^ Padanje tečajev že radi boljših izgle-J 23 re^ev krize in pa tudi zato, ker je vela kontermina na borzi zopet občut jj* Izgube. Tudi zopetna stabilizacija dinar Pri tem ne bo brez vpliva, tako da sme-j^^upatf, da je baisse naših efektov, kon- Kalabriia in Jugoslavija. * Sedaj, ko se vrše pogajanja med jugo gensko in italijansko delegacijo za skle-trgovinske pogodbe, je v Italijanskem - 18 veliko zanimanje za potek teh poga-Neki kalabrijski list Je objavil te dni gospodarskega strokovnjaka barona icela, ki navaja smernice za skleni Pogodbe zlasti z ozirom na interese 'ije na odnošajih z Jugoslavijo. Marincola bo trgovinska !?v te 1*1% t mnenju ^*°dba med Italijo in Jugoslavijo v veliki k*1 Pospešila Izmenjavo gospodarskih do-UVj) ®ied obema državama. Italija mora ^ "JI rogato živino, konje, drobnico, T^se agrarne proizvode, dalje Koie&a^Je francoskega franka. Po znani akciji v zaščito francoskega franka’s strani francoske banke in s pomočjo ameriškega kapitala se je frank umiril in kazal nekaj časa stabilno tendenco. Vendar ta stabilnost ni trajala dolgo, kajti kmalu se je začel tečaj franka drobiti in to kolebanje se je polagoma toda vztrajno nadaljevalo. Vzroke temu ponovnemu gibanju franka pripisujejo francoski gospodarski krogi raznim faktorjem. Ne manjka seveda takih, ki vidijo vzroke nazadovanja franka edinole v špekulaciji, ki jo pripisujejo nemškim, angleškim in holandskim finančnim grupam. Brez dvoma ima špekulacija tudi sedaj svoje prste vmes, tem bolj, ker skuša sedaj izravnati svoje prejšnje izgube. Vendar je ta špekulacija le eden izmed večih vzrokov, ki povzročajo zopetno gibanje franka navzdol. Nemško časopisje navaja za vzrok nazadovanja franka pred vsem dejstvo, da so francoski izvozniki zadnji čas v zelo veliki meri nakupovali devize za frank, radi česar je moral frank nazadovati. Tudi ta argument ni verjeten, ker so mnogi francoski izvozniki ob času boja na valutnem trgu, ko je divjal frank v višino, odlašali s pokritjem z devizami in ker so se tedaj skušali kolikor mogoče iznebiti tudi že nabavljenih deviz. Sedaj je postala potreba po devizah večja in zato je povpraševanje pognalo te,čaj franka navzgor. Tudi izid francoskih volitev in preori-jentacija na levo ni bil popolnoma brez vpliva na francosko valuto, dasiravno temu faktorju ni pripisovati tako velike važnosti, kakor jo pripisujejo gotovi krogi. Brez vpliva pa, kakor rečeno, tudi izid volitev ni bil, ker je povzročila preorijentacija francoske politike na levo nekako negotovost doma, kakor tudi v inozemstvu. Podoben pojav so doživeli s svojo valuto tudi Angleži v -času, predno je prevzela sedanja delavska vlada oblast v roke. Iz izkazov francoske banke pa je tudi razvidno, da so intervencije za frank precej zmanjšale postavke inozemskih vlog pri francoski narodni banki. Zato je bila ta postavljena pred alternativo, ali riskirati še nadaljno oslabitev deviznih rezerv, ali pa prenehati z intervencilo, oziroma jo omejiti. Odločila se je po vseh znakih za poslednjo. To pa je povzročilo preokret na deviznem trgu. Intervencije francoske narodne banke so silno dvignile frank oziroma znižale tuje devize. — Zato so se izvozniki, kakor smo že omenili skušali znebiti svojih zalog in1 so naravno tudi prenehali z nakupovanjem deviz. Cim pa je francoska banka prenehala z intervencijami, je postala potreba po devizah zopet živa, kar Je frank spravilo navzdol. Vse to gibanje franku ne more 'škodovati, ker je francoska banka tako močna, da bo brez napora zmagala vsak eventuelnl napad na frank. Sicer pa s strani špekulacije ni pričakovati v doglednem času hujše akcije proti'franku, ker jo je zadnji poraz dovolj poučil. ce Ima v rokah Anglo-Persiau družba, ki oddaja 16% čistega dobička Perziji in od katerih ima 51% delnic angleška vlada. Ta družba je producirala 1. 1923 27 mili. bare-lov, ki jih porabi največ angleška mornarica, katera 90% kuri s petrolejem. Samo to ozemlje, ki so ga začeli eksploatirati Angleži 1. 1899 pa angleški mornarici in industriji ne zadostuje, zaprli so v Indiil možnost Neangležem izrabljati petrolejske vrelce, ki danes (1923) s produkcijo 7 milj. barelov zadostuje potrebam cesarstva, vrgli so se na Zadnjo Indijo ter skupno s Holandci eksploatirajo Holandske kolonije s produkcijo 15 milj. barelov v 1. 1923. Sa-halin, Kamčatko so prevzeli Amerikanci Sinclair. Isti je zgrabil za petrolejske vrelce severne Perzije po angleškem umiku od tam in iz Baku 1. 1919. Mozulsko ozemlje je ostalo še odprto, kljub Sykes-Pikotovi pogodbi, ki ga daje Franciji, so v času največjih nevarnosti 1. 1918 Francije ga znali od nje izmanevrirati, kar je ta v San Remu potrdila proti 25% eksploataciji Francije, ki pa zato dovoli prost prevoz angleškega petroleja po ceveh k Sredozemskemu morju, kot prosto uporabo železnice. Ameriške pioteste po San Remu so rešili s tem, da je Standard-Oil dobila 25% delnic in da je današnje razmerje v mozulskem petrolejskem ozemlju med Anglijo, Francijo in USA kakor 50 : 25 ; 25. Rezultat vidimo: Od Abesiniie preko južne Perzije, Indije na Sundsko otočje vladajo Angleži, na Sundskem otočju kot Royal Dutsch — Sbel Co skupno s Holandci, in prehajajo kot taki v Mehiko in USA. Amerikanska Standard Oil je udeležena v Mozulu, torej izven Indika. Sinclair v severni Perziji, na Sahalinu in Kamčatki. In ko Angleži sami eksploatirajo avstralske vrelce, vidimo, da ni Indik angleški samo politično in vojaško, temveč tudi po monopolu ene najvažnejših današnjih surovin na njegovih obalah. USA Izrabljajo danes s polno paro svoje vrelce, da zadoste lastnim potrebam. Angleška ozemlja sicer ne morejo zadostiti potrebam Anglije, vendar angleški vrelci še daleko niso izrabljani kot so amerikanski In v tem je Iskati jedra za veselje Lloyd Georgea, ko je rekel po Versailles, da je bodočnost za 50 let zopet angleška, in za žalost Halliganovo. —a— ?© in orto. Suntiansen. les — premog jjL^Se sirovine, ki jih dobavlja iz Ame-iU0 Anglije. Mnogo teh proizvodov bi le ®a dobavljati Italija v Jugoslaviji, ker Sodh država najbližja In bi trgovinska po-4 vplivala tudi na pocenitev transport-^ stroškov. Nasprotno pa bi mogla do-Uo !latl Jugoslavija iz Italije stroje, tekstilca °^e Itd. V tem smislu bi bilo tre- 'ežk tr2°vinsko pogodbo, kar ne bo {j,, j1’ ^er se medsebojni interesi ne izklju-bt Č' ^več izpopolnjujejo. V glavnem (tarif . t^ha doseči olajšave pri tranšportu tahrt ,n carinL Vprašanja zavarovanja Za Izvoženo blago bi mogli najbolje mCe k^Čui zavodi, ki imajo svoje podruž-v eni,- odnosno drugi državi. SW7 021 rom na to, da obstojajb v Jugo-težave pri prenosu deviz in valut, yjj Pisec, da naj skušata najti delega- Smerna pota, da se temu odpomore, ^ olajša Izmenjava dobrin, morda tako, ,y ustvarijo med Jugoslavijo in Italijo Potfedu taki odnošaji, kakor že ob-med Italijo to drugimi zapadnlml j **vanii. jJj* obe državi bi bilo po mnenju Ma-Vitjn* v®Uke koristi, da se omogoči neo-floijT*. bajava žita, za olja itd. Italija la sedaj žito lz Rusije In Amerike, U40T ln katere Je izvažala pred d* Ki X ^vstro-Ogrsko. Marincola smatra, “Sodn i* JugosIavi*a naprirodnelše in naj-o« tržišče za kalabrijske proizvode IH* »ato mnogo obeta od sklenitve trgo-^_^*P08odbe z JugoslavlJoi. Zgraditev kmetijske Sole v Novem ^tedelsko ministrstvo je prejelo &b bobnih. Tarzan se je spomnil dum-dum slavlja torej vedel, kaj se bo zgodilo. Bil je radoveden, če se bodo lotili še žive žrtve ali če jo bojio pn ubili. Krog vojščakov se je bolj in bolj ožil. Pl * sali so divje razposajeno po taktih trušča bobno • Zdaj je nekdo zapičil svoje kopje v ujenika in o tako znamenje petdesetim drugim. 2ene in otroci so kričali od veselja. Vojščaki so tekmovali med seboj v divjosti in brezsrčnosti, s katero so mučili ujetnika, ki je bil še pri zave,.j Zdaj je nekdo zapičil svoje kopje v ujetnika in d8J bili vsi zamaknjeni v prizor pri kolu. Dan se je umaknil temni noči brez meseca le ognji v neposredni bližini orgije so obsevali dM prizor. Polahno se je spustil prožni mladi niož ^ mehka tla. Naglo je pobral puščice, to pot vse, K je vzel s seboj dolgo vrv in jih povezal v butaro. Predno se je pa odstranil, ga je obšla Pre.v*®i nost. Oziral se je okrog sebe, če bi ne m°2e* čudnim bitjem kakšno zagosti, da bi videli, “a • še pri njih. Novo! Ljuftiteljem moderne glasbe in plesa! Ravnokar došle najnovejše skladbe plesov: Shimmy, i, — Fox „ — Blues Song — Vatz Samba — Song Java Original — Java Boston Double — Fox Zahtevajte cenik! Cene konkurenčne! ZVEZNA KNJIGARNA LJUBLJANA, Marijin trg 8. Zvezna tiskarna in knjigarna ftolfova ul. 1 V Ljubljani Marijin trg 8 Izdeluje vsakovrstne tiskovine, knjige, brošure, poslovne knjige, bloke, note, tabele, vstopnice, razglednice, naro-čilne knjižice, lično, hitro in po konkurenčnih cenah. AAA AAA Moderna knjigoveznica. strs ‘TO Lep, črn premog s 4—5000kalorij, franko Ormož tona d Din 300 prodaja Slovenska pre-mogokopna družba z o. z. v Ljubljani, Wolfova ulica štev. 1. Poljedelski stroji Mlini Zase Gatri Lokomobile na bencin sesalni plin in paro Motorji Opekarne Lastna livarna železa in kovin Krožne peči Stroji za cementne izdelke Vsakovrstne sušilnice Transmisije Mlinsko kamenje umetno in naravno K. & R. Ježek, Maribor. Centrala: Blansko (Č S. R.). Zahtevajte prospekte in ponudbe! Razširjajte »Narodni Dnevnik"! L. N. TOLSTOJ: suiti v prevodu Frana Pogačnika je izšla kot zvezek 22 »Splošne knjižnice". Cena broš Din 14-—, vez. » 20’—. Zn knjigama, Ljubljana, Marijin trg 8. tihitakt Jesenice. Stavbna vodstva; LJUBLJANA, DOMŽALE ZAGREB, zvršuje privatne in industrijske stavbe, proračune načrte, cenitve, posebni oddelek za arhitekturo. Utemeljeno 1870 Tovarna umetnih brusov in osi priporoča v nakup svoje, svetovni glas uživajoče izdelke: Swaty-kamen, znamke »Almnin«, Swa-ty-kamen .Diamond, in »Swatyn«, najboljše povlačilne kamne za britve, nadalje po* vlačilne kamne za orodje, Swaty-kamefl .Rapid« v vseh zrnatih vrstah in Swaty-kamen »Grlzlith«, kožne kamne za odstranitev kurjih očes in trde kože ter pile z* nohte »Swatyn., brusne kamne za kose. znamke »Swatyn«, iz izvrstne brusne tvarine. Veliko skladišče pravih belgijskih kaffl' nov in odlomkov, kakor tudi gladilnih 10 Carborundum-piošč vseh mer in -aznlh zrn. Najboljše žagine brusne plošče v treh velikostih in dveh Jakostih. Vsakovrstna brusilna in likalna sredstva in končno naravni brusni kamni ter drčainikl. MALI OGLASI Cena oglasom do 20 besed Din 5-—; vsaka nadatlna beseda 25 para s davščino vred. Gmotno siabejšim slojem dovoljuje uprava poseben popust pri inseriranju ■E Jii ‘/i Emendolc, Groyer, Trapist (polnomasten), po pošti od 5 kg naprej kupite vedno najceneje v mlekarni Ivan Kos, Bohoričeva uL 28, Ljubljana. z dvema stanovanji In kletjo, poleg tudi vrt, se proda v bližini Garnizijske bolnice v Ljubljani. Naslov v upravi lista. za jedilno sobo, moderno In solidno izdelano, kakor tudi druga stanovanjska oprema se proda za nizko ceno. Avgust černe, Zg. Žižka 122, Miti' L in II del v nemškem prevodu se dobi za nizko ceno v Zvezni knjigarni, Ljubljana, Marijin trg štev. 8. 7 tednov stari na prodaj Cesta Mestni log 31. Službe želi mesta h kakemu priletnemu vdovcu ali samskemu gospodu kot gospodinja, kjer bi opravljala vsa hišna dela. Jo tudi dobra kuharica in varčna gospodinja. Nastop takoj ali s 1. junijem. Ponudbe pod „Dobra gospodinja" na uprave Usta. Trgovski poslovodji vsestransko naobražen želi pre-meniti mesto najraje na deželo, gre tudi kot pomočnik. Cen), ponudbe pod „Marljiv“ na upravo lista. z prvovi stnimi uspehi gospod. Hodi tudi na dom. Honorar od ure 6 Din. Ponudbe pod „Pouk“ na upravo „Nar. Dnevnika1*. samski, se išče za žago veneci-janko, — vešč mora biti brusiti žage Nastop takoj. Ponudbe na Dr. Šandor Goyan, Zagreb, Aka-demlčkl trg. Potnika alt zastopnika z dobro provizijo Iščemo za obiskovanje trgovin z mešanim blagom, kateri bi vzeli na pot tudi našo kolekcijo. Ponudbe na trgovačko poduzeče K. Mahorčič, Zagreb, Petrova ulica 35. l p»»i»uv* idealno dekle, išče sebi enako srce. Dopisi s sliko „Nl meni enake“. dobro situiran, star 25 let, želi znanja v svrho ženitve z enako gospodično Šivilje imajo prednost. Ponudbe pod \ ,Junij“ na upravo lista. stara 22 let z večjim piemože-njem, želi znanja v svrho ženitve s primerno situiranim gospodom. Ponudbe na upravo lista pod ..Bodočnost". simpatične zunanjosti želi znanja z gospieo v starosti 18—22 let. Le resne ponudbe s sliko, ki se vrne pod »Jadran« na upravo lista. Diskretnost zajamčena. vgovst mlad, naobražen in v zelo dobri poziciji želi znanja s simpatično značajno gospodično do 24 leta s primerno izobrazbo iz boljše rodbine. Neanonimni dopisi s sliko pod „Realen“ na upravo Nar. Dnevnika. gospodično ali vdovo, ki bi imela svoj dom, oziroma premoženje. Sem 27 let star, drž. uslužbenec ter imam lastno pohištvo in denar. Resne ponudbe pod »Srečno« na upr. lista. bi gojil za prihodnje leto semena buč, kumar in čebulčka? Obvezujemo se prevzeti vsako množino pridelanega semena Nadaljna pojasnila in potrebno seme na razpolago. Semenska trgovina Sever & komp Ljub-ljana, Wolfova ul. 12, 2l pn pohištva ali sličnih stvari iz Ljubljane do Karlovca odstopim polovico vagona po dogovoru. Naslov y upravi lista. državni uradniki 1 Kdor se je slikal v atelije-u ..Helios" Ljubljana Aleksandrova cesta št. 5, dobi legitimacijo za Din 5 —. Veličan Bešter. v malih oglasih I za 6 oseb se poceni Naslov pove uprava pove uprava i Dnevnika«. V Din se SL primeren prostor za k> LjtfP* obrt, v neposredni bli»,mjavljene, obtoječe iz velik® >Dj», nlce in lokala ter najraje ob kaki glavni Py |Wta točki. Ponudbe na upr®'^*'*' Viktor M ^ I. ljubljanska cvetličarn®*