ITRV.—NUMBER 237. I Oafclanl Cal.-(Fsd. Preea.) — Največja nalog« amorttkega delavatva dane« Ja organiiira-njo neorganlairenlh delavcev, ja r*k«l Hobert Mlnor na tukaj-*njeui javnem »hodu strokoVUfll unij. — "V Edrulenih driavah bi moralo biti trldeeot miljonov organkiranlk delavoov, v raa-nioi jih j« pa le tri mlljone in pol. To j« jaha laloatno. Delav. ci morajo biti organiairani v in-duatrijakih unijah in imeti mo-rajo politično stranko, ako ho-cVjo kaj veljati in d«»»a Pred-aodnik Zdrulenih drlav ja df-nee največji atavkolomeo in da* lavei na bodo nikdar doeegll ■vojih pravic, dokler ae dobe politično oblast v avoje roke.1' Atene, B. akt. — Takotvana so-lunaka pogodba ja bila podpisana v soboto med Jugoslavijo in Urško je doselea popoien spo« JugoalovanskV poslanik, ki ja podpisal pogodbo, je dejal, da sdaj jakoneo sumnlšenjs, da ss misli Jugoslavija polastiti Soluna, osi* •tint druga BaSJ\ pogodba se v jadro glaal, d« Solun ost sns pod auverenetvom (Jriko, .Jugoslavija aa ima prosto porsbo pristanišča In ame Um aa- MofaaiHhl avijatik letal Ml milj na ura • assdnarodnl tekmi Ht. Ltais, Mo. - Nov rekord bralne je doaeg.d porotnik A. J. Wllllams, v slutili ameriške bojne mornarice, ko je v tukajšnji med« naroda! letalski tekmi letel po. vpretno 848 milj na uro. V trldaaa-tih minutah ja prelet.l ifiw» kilo* metrov (194.27 milj). Kabli je Curtisov eroplsn, klima motor BOSI konjskih sil. To js do dan* naj-višji rekord Mtrios v poUtu src Belgija naše ustraši Musaolinij«. I Mm, I. akt. — Italijanska vlada js sahtavala, da Belgija p«*Ij« »s-saj v Italijo komunista t'sppo, ki ja obtolon, da je pri nabavnih de. monetrasijsh v Uenovi ubil ne-kega fašista In potem je |>obegnll v Belgijo. Belgijska vlada je pa odgovorila ,da je Uepps poUtlšnl begun in ssto se noše vtikati v U sadsvo. Kopenhagen, 9. akt. — Ameriški aenator BoUrt M. U KolletU je priepel eem is Nra/ij. Dejal js, de M ss rsd aesnanll s metodami da nekih koneumnlh društev. Oklaago In okoliša; V sredo jas. no. Lakki jušnovahodni vetrovi i« rn|M-rst«ra f sadnjih 24. urah« najvišja M, najnlšja 49. Holnee Ms ab & &r», salde ab 5 ». oktobra, PROSVETA GLAilLO LASTNIKA Tsrcr^^. "PROSVETA" . ..t a - i 1 1 a».... cuun, imlatii. ZOPT-OO K. Uggj ,f "THE EffLIGHTEHMEMT" (N**. M-2S) r^f Ji s im »s« »kis uitiaiM. PmviK M tlltfi U*. POČASI LE PRIDE RESNICA NA DAN. t/ Naši čiUtelji se še spominjajo vesti iz Londona, ki so9pripovedovale, da so angleški* uradniki preiskali ameriški parnik "Leviathan", ko je prvikrat priplul v angleški pristan, ko je bil zopet postavljeirv službo, ako niso na njem angleški mprnarski ubežniki, ki so uskočill v Ameriki z britskih parnikov. Ta vest ni bila, drugega kot časnikarska raca, ki so jo skuhali brodolastniki. Po La Folletovem zakonu ni sploh noben mornar več ubežnik, ki se izkrca v ameriškem pristanu. Vsak mornar ima pravico, ne glede na narodnost lsdije, da zahteva svojo mezdo in se izkrca, ko se ladija zasidra v ameri< škem pristanu. Ta postava je zelo koristna za mornarje in za to bi jo brodolastniki radi odpravili. Ako mornar, ki služi na ladiji tuje narodnosti, zahteva, da se mu izplača zaslužena mezda, ko dospe v ameriški pristan, tedaj prisili brodolastnika, da ga plača po ameriški mezdni lestvici ali da mu poviša njegovo mezdo. Postava je do-sdaj učinkovala dobro v interesu mornarjev. V mornariških krogih govore, da je Velika Britanija vodila boj proti La Folletovemu mornarskemu zakonu. Največ brodolasinikov je Britov in vlada Velike Britaniji ni nobena izjema. Za to se je ta vlada potegovala za britske podjetnike — brodolastnike in ne za delavce — britske mornarje. Velika Britanija je šla celo* tako daleč, da je kaznovala mornarje, ki so zapustili ladijo v tujem pristanu. . La Follettov zakon so skušali očrniti tudi v Ameriki. Razni konzularni agenti in brodolastniški interesi so pripovedovali da bo La Follettova mornarska postava strašno škodovala ameriškim brodolastniikinp interesom. V resnici pa postava ne koristi samo mornarjem vseh narodnosti, ampak varuje tudi ameriške parobrodne interese, ker odpravlja umazano konkurenco tujezemskih brodo-lastniških interesov, ki plačujejo sramotno nizko svoje mornarje..t " • • p <»■>'• " v* v v M SLABO JC Z VARSTVOM ZA DELAVKE V KENTUKYJU. V državi Kentucky se jim prav nič ne mudi 8 varstvom za delavke v industriji V tej državi je dovoljeno podjetnikom izkoriščati delavke po deset ur dnevno ali šestdeset ur v tednu. Postave ni, ki bi prepovedala po* nočno delo za ženske. Ravno tako Še ni bila uzakonjena postava, ki zahteva enodneven počitek v tednu. Lme okoli m- njih, _ jofih ia prebivajoči]* ščih v prosti naravi. K a JfcievBasijl, pani/iramh tekom zedajik dveh let. A aamo to leto ae je pojavila tolike živahnost med njimi aa prebivanje v naravi po iotorlh, kajti zednje leto ao bili še preveč lalai. . Na vae načine si prizadevajo, da dobro organizirajo skupine dečkov in dekiie v njih klubih vsepoveod. V marsikaterem gozdu Rusije jih je po dve ali tristo. Vadijo ae v telovedbi in vaak ti prizadeva, da čimbolje izvaja vaje. — 8 pomočjo telovadnih sku pin predstavljajo različne predmete ali pe stopajo v vrste, da jih je oddaleč videti kot ogromne črko s katerimi stvorijo ime kake organizacije. j V njlgovih igrah je polno od lomnosti, Čeprav ao telovadna načeli in telovadne iolc pri njih Če silno pomanjkljive. Z veseljem sprejmejo vsako duševno hrenovki jim omogoča napredovanje v tehnični izvedbi orgenizsei-je. Za šport in telovadne igre so selo nsvdušeni, toda v tem osiru vlade velika ignoranea glede n* tehničnoat izvajanj, kar je unfev-na posledice, ker sč v Rusiji pred revolucijo ni nihče ksj prida zanimal za šport in telovadbe. . fiotoriščs dijakov sestoje is dn-eata ali več priprostih Vil, ki so sgrsjene po šumi in oddsljeae druga od druge. — V vsakem poslopju stanuje po dvajset do trideset dsčkov in deklic. Patrola deaetih mladeniče v stsnuje v eni ssmi sobi ter spi ns dolgih prič-nsh v vrsti. Štiri sli pet tskih pa trol tvori število prebivalcev, stanujoče v eni ssmi vili. Dečki in deklice so po pstrolah rasdeljenl, tods v svojih "regimentih" so vsi pomešani. Kakih osem do deset patrol z dečki in dekUoami tvori "regiment". Rusija ai na ta način prisedeva pripomoči' mladini do izobrazbe. Njen princip je, naj mladina ne dobiva vsgoje samo v šoli, temveč tudi sunaj v organizacijah po klubih. Ta način učenja bo imel brez dvoma največje uspehe in bodois tem tudi opravljene* vse one ne-priliko radi- nepoznavanja spolnih vprašenj. Tisti, ki se zenimajo za meni-feataeije, se bodo še spominjsli tistih mladih ljudi v zelenih ersj-osh in emepksnakih klobukih: pokszsli so se ns vsesokolskem sletu v Msriboru, kstoliškem shodu v Ljubljani in pri msnjših pri-reditvsh. Nekateri so imeli klobuke, ke» kor jih nosijo amerikenftkl legio-narji, zelena srsjee, pkproste hlsče raznobarvna rutce, trakove ln podobno. Drugi šopet s klobuki, ki imajo ssvihsne krajevce, rdeče kokarde, s rdečimi pentljami, moftnimi svetloselenimi hlačami. Rekli bi skoro kakor vojsks, ki čska na vihar, da ga ustsvi kt razprši oblake. Pravljice pravijo takim vojskam Matjaževa vojska, Gubčeva vojska.! Imamo torej v »unanjih makih neka razlike med klobuki, krav | taml, hlačeml itd. AU se kaZe ratlike tudi po ideji f Nekatere urno videli korakati na VsesokoJ-skem sletu, na katoliškem shodu, btod^^o na ljubljanskem vel^- vtis očarujoče sile, videl je v njem novo idejo, ki jo vodijo naj-jačjl ia najboljši molje in jL Preroditi duševno in zmučeao ljudstvo je najtežje loge in isvesti je be mu/U le ti-ste ideja, tišts organuacijs, U bo najjačja in najsposobnejša aa to. Tiati pa, ki hočejo pri tem preporodu aodefovati, Is hodijo med r. .in>d, me dajejo sglodc,' ga ače in priprevljejo duševno revolucijo gUv. Priprosti med priprostim narodom hodijo in se pripravljajo na največji potres, ki bo eilnejši, kakor so potresi v naravi t barvaste ■rejce, ze najlepše vtcsm in naj« večje viherje prektične klobuke, z eno besedo: se najboljše gosposke ssloae in nsjpriproatejše bi. vališče v naravi. Pnprsvljeai so za sprejem v salonu, ne sramujejo ee vstopiti v kmeteko hišo, niti v neravni šotor.—1"Neprej". Osebni zaaga—socl-: eljalaa dolžnost. New York, M. T. — (Jugoalov. oddelek F. L. L 8.) — Higijcna je ona zdravoslovlna, ki ae nanaša na okranitev in zboljšanjo zdravja toUko posameznikov, kolikor občinstva. 8 tem, da se rev-nemo po njenih navodilih, 4 opremo zagotoviti javno in oeebno zdravje. Poduk o osebni higijenl je velevsžen, ker nas uši, kako nsj, pravilno oskrbujemo svoje telo in preprečimo bolesni ss sebe in tako tudi sa drngs. Vsak posameznik je samemu sebi in družini dolžen prispsvati k boljšemu zdravju a tem, da se prizadeva razvijati taks navado, ki naj prispevajo k zdravemu življenju in k ssniternim aocljal-nim razmeram. Dolžnost vsakega posameznika je biti osebno snažen, pravilno jesti, primerno ss oblačiti, vaditi svoje telo v pro- tikov s izločki neon in ust. Nemo- lavskem zletu v polni opremi. Druge vojaka ao udarniki t Ideja orgeniairenja delavske mladine ni vzrastle na ruskih trek, temveč je tuja cvetka pre naj ena na ruaka tla, — Ideja tudi Za podjetnike je ta država pravi paradiž. Kajti do-jni povsem nova. Kdo ne pozne voljeno jim je izkoriščati ženske pri delu skozi šestdeset ur v tednu. Izkoriščajo jih lahko pri delu ponoči ali po-dnevu, na delavnik ali v nedeljo. Prav nobene omejitve ni v tem oziru. Podjetniki se tudi ne pritožujejo, kajti oni ho s takimi razmerami zadovoljni in nekateri med njimi jih smatrajo celo za idejaine. Kaj pa hoče podjetniško srce več? Poljubno lahko izkoriščajo žensko delavno moč! Podjetniki se seveda ne brigajo za to, ako tako iz-koriWanje izpodjeda narodovno življenako moč. Prav nobenega sivega lasu ne dobe v glavo, ako morajo delavke radi prezgodnjega izčrpanja njih življenaklh moči vsled dolgotrajnega delavnika v prerani grob., To so sa induatrijftke podjetnike malenkosti, dokler ni dobidak nevarnosti. atem zraku in vzdrževati svojs telo v popolnem redu. Pravica ki dolžnost vsakega posameznika je, da posvgČe zadosten del sfojih dnevnih Štiriindvajsetih nr potrebnemu počitku duše in telesa v pravilno prezračenem prostoru in vzdržuje svojo nsposredno.okoli eo teko snažno kot svoje lastno telo. Vse to je v kratkem, kar zahteva osebna higijcna. V Osebna enega je odviana od pogostih kopelih. Kopanje ne le od strsnjuje prahu in kužnih anovl, marveč tudi pospešuje bormalno delovanje kole. Kola ima namreč nalogo izločevati nsporaBne snovi iz tslfse in obvarovati nežne ustroje telesa pred zunanjimi škodljivimi činitdBvMj Treba je skrbno osnaliti vso površino teless s gorko vodo in milom vsaj dvakrat na teden. Ob res, roke in nog* treba umivati vsak dan, pravzaprav js dnevna kopel priporočljiva sa vss telo. Zobe je trebs čistiti vsaj sjntraj in svečer, najboljše pa po vsakem jelu, kajti okužeaa dlesna, aohje in bezgavke utegnejo ootrupiti vae telo. Noe, grlo in kšesa morajo biti vedno snažna, da ne postanejo zavetišče aa .»odi ji ve baklo-rije. Prav dobro je znano, da le-1oČki nosu in grla vsebujejo dostikrat klice nalezljivlk bolezni. Pariti je treba na to, da ss pre preči prenašanje bolesni potom sline. Ali ste kdsj pomlslUi, koU-pet videli v Mariboru na Vsede«> ko predlbetov se is ensga ali trn- s jo ae j nemu paviljone. Druge smo ensgi gegs rszloga stavi v Človeška u«n sta? Ste-li kdaj pomislili kolikokrat se brez vzakega rszloga, ns da hi ae savedaU, s prsd dotikamo ustnic aU nosuf Ako bi slinovnice isločevsle zeleno mesto bresbhrvo tekočino, neši prsti bi bili vedno zeleno pobarvaaL Ako Se v slini in tmrklje nahajajo bolezenske klice, je lahko rasumeti, sekej se teko pogostoma nahajajo te kliee n* prstih. Prsti, na ka-terik se nahajejo kliee tujega ie-vore, vnašajo tO kliee v usta m noa ne le svojega lastnika, mar. več oni .. nanašajo te kliee šss vae, čeaar ss dotikajo. To se god no enkrat, marveč stokrat na dan. Natakarica utegne tako oneane-iiti koaeree eli žlico. Oai, ki ka-pujejo mleko v odprtih poeodeh, bi mogli najti, ako bi peeUi, od tisk mlekarjevege pelee v poao di. Človek, ki čita knjigo, si osli* »js prste, ko prelistajo. Ko stopi vsžeaite v poulično karo la saklovsle rtrenafer" od koadukterje, si le Kako veliko škodo trpi radi pomanjkanja varnostnih zakonov za delavko država sama, to je pa raz videti pri zanemarjenih družinah, katerih matere so vposlenl. Radi airomafttva ao priailjen« na dolgoumo delo, in s fem imajo podjetniki toliko več prilike krčiti mezde delavcem. J vaestranega športa, ki je že od predvojnega čass med evropskf-mi in ameriškimi narodi tako pri-ljubljeni sksutisms. '^i! DoČim-je ts šport po drugih dešslah še popolnoms udomačen, vzbuja pri nea Šele prve pgsorno-Sti la js lirše jevnoet o stesesle* stvn še prev malo poučens. Za Idejo se dene« navdušujejo prev val sloji, ln ker je zs Idejo nsjbolj snečllno: nobene srmada nI rsstla tako hitro, kskor te. A. morilke, eagleške ln poljsks čete korakajo ne svojih letnih gena-telalh vežbah v atotleočih. NI dvoma, da je moralo imeti te gibaaje tadi aa delsv.k«, gihaaje velik vpliv, vsej aa njen del. mlediuako gibanje ls zgornjih vrstic je jasne res« | omaka llee pelee a jeallom, pred-vidno .da je te trdit«* točna > j ao vam laroči prestopni Ustek. Trdimo pe nadalje eelo. de se t Vsakdo e* pridno ukvarja s ee v delavskem gibanju sksutls«m V msrnim resnešenjem sline, in ob svojem bletvu Še4e pojavlja la fcoaeu dneve vrate ia okaa, pode be s svoje misije eelil Še mar- kištvo, otrogbve Igrale, jsrmeai, sihetefo rano gelevahege pokreta. oh katerih vieite v msstaih šslee-Hlovcaeki narod je ae nove Ide- nieeh. ograje, miaa t prodajalai- svojih toga neamrnega, hrez a in nesavedasga omaka-aje psatov e slino in me akupne posoda so pitje — kar hi moralo biti prepovedano — eo usta izpo-stavljena neštevil9 neprimernih v porabljanj, ki utegnejo povzročiti raaneleaje' bolezni. Koliko predmetov ne stavimo v uata! I-gle, sukanec, evinčnilm/, pepir.ia-ti denar, vosne listke itd. Rabimo za onukaaje avinčnika, a ustnicami vzravna vemo eukaaoe, prodno ga nataknemo v iglo. Jezik se rabi sa osukaaje poštnih k in sepirenje kuverte. O-troci si samenjnjejo sedje ia slad-čiee, ki so jih U fineli v ustih. ■ -.j y I Od otrok se vede ns sMremo pričakovati, da bi rasumevali načele oeebne kigijene. Oni ahnajo ni-stlnkta sa snago ia njikevi obrezi, oblačila, roka in noge in sploh vse, čeesr se dotikajo, je eeveda in okuleno. Ako pomislimo, da ss bolesni, kakrine so Ikrlatiea, deviea, osepaiee in o-Slovaki kalcij lahko prenalajo potom izločkov iz ust in nosu in ds otroci v starosti od dveh'do osmih let so nsjbolj dovsetni sa ts bo-lsznl, vam bo takoj jasno, kako ogromne važnosti je OSSbna higi-jena. • } Seveda ni treba prethr|tL Nekateri ljudje, katerim je atrah pred bateriji zašel v kosti, postanejo prsn.fsnatiki, kar »s tile osebne higijene. Nedavno j^i neke Ionska is strahu pred oku-ženjem prenehala se vositi po poulični kari in Js trdovratno sa-htevsls, ds bodo vse okna etsno-vanje zaprta, da ne bi prišla v dotijco z bolezenskimi klicsml od zunajL Dasi ja Uvela v hotelu, js hotela imeti svojo lastno posodo, ^edla je v svoji sobi. Taka prsti-rana psžnjs gre seveda do sksaj-nosti. Nemogoče ji se ogibati do- Grda navada. I Nekateri kandidatje starih ^ I litičnih a t ran k imajo J^do Mj^ujejo otroke na avojlhd0^ panjakih turah. Poljubi mtdiJ prihajajo ia srsa, ampak iJ*A namen loviti glasove i% I Kakor kspšnjar, ko stopi T J le in kolk razpečati svoj. hls« pnčne hv.Uti otroke, ds ao W čeprav ao Uko umazani kot keljčki", da se prikupi go.^ aji, ravnotako navihan profaaL nalai političar poljubuj. otroke de se prikupi volilkam in tje tudi voUleem, kajti tudi dosti očetov h aejdo le na evetu, ki J domišljajo, ds so njihovi otroei najlepši in najbolj pametni^ svetu. In čs otroke pohvsU š« Dfa. p°uuču-dovatelji velik Otrok jih.poljnb. ljali, in po leti logiki pasite vi sa-mi, da ss v tem ne pregmlits. rt-*V iina, je papež- neenarei o nastopil v prilog Nemoov. cosks vlada js bUs od tega levega koraka čieto pressi Za kratek čaa. „ Psriški list "Oplnion" prinals zanimiv rasgovor, ki ss js vršil med francoskim poslanikom pri sv. stoUcl gospodom Gsspsrjgp pred odhodom poslsniks is Rims. Da pa bo rasgovor vsakemu našemu bralcu jassn, moramo poveda ti vzroke Jonnartovega odhoda is Rima. V času, ko js bila napetost med Nemčijo in Francijo, naredi ruhrskegs vprašanje posebno velika, je pepel naenkrat odkrito Fran-tege pepe- WPib' koraka čieto presenečena ia je svojemu poslaniku - Jonnartu, ker je nI pravočaano obvestil, to take samerila, da js bil Jonnart na mestu odpuščen. Jonnart pa ni ^poročal o nemški orisntaeiji Va-tikane, ker mn je monsinjor Oe-aperi, ki pomeai pri Vatikanu iato, ko v Jugoslaviji suaanji minister Ninčič, vedno pravO, da je papež ze Praaeijo. Ko ss je poelsvljal Jonnart v Vatikana od Oenp&ri-je ee je BMd njima rssvil sledoč pogovor» Joansrt: "Prišel ssm. da ss ponovim od vss, ksr ss ns bova videla več." Monainjor Gaspari i "Oh, go-spod Jonnart, v nebesih se bomo veadar Is videli" "Ne, ae," salOiče poaiamk "Kako tet AU nočete priti v a* besa, gospod Jonnart" "Da, goapod monsinjor. Ju pridem v nebesa, toda tam ae bo vss, ker sts me pelteao — preverili." Dala ia aazgoda v ko- vinskih rudnikih. v —-kew jfai (Jugoslovanski oddelek F. L. I. 8.) - Tekom leta 192S se je v kovinskih rudnikih Združenih držsv delalo za 30 odito več kot leta 1931, glaaom porodil rudnižkih podjetij na federalni rudniški urad. Delalo se je vsega akupaj 20,141,293 delovnih časov (šiht), kar odgovarja povprečno 276 polnim delovnim dnem m vsakega izmed 105,997 delavcev, vpo-slenih v kovinakih rudnikih tekom lets. Prejšnjo leto j* povpreSno delsl vsak rudsr le 238 dni in število vposlencev je znašalo 93>29. V podzemlju jel. 1922 delalo 62,782 delavesv; povprečno je vsak tsk delsvec delsl 284 delov-nih dni na leto. V odprtih jamah je delalo 1*,064 delavcev s po-vprečno 254 delovnimi dnevi u vsakega. Delavcev Izven rudnikov v delavnicah in skladiščih je bilo 29,831; od teh je vsak delsl povprečno 268 dni. Prijavljene nezgode v kovinskih rudnikih izkszujcjo, ds je 1.192! smrtno ponesrečilo 344 ljudi in 26,060 je bilo poškodovanih. Ds H izračuna razmerje nezgod nasproti Itevilu delavcev in delovnim dnem, ae smatrs, da ima normalno koledarsko leto 300 polnih delov nlk dni ss vsskegs delavca Po-temteken bi raSmerje smrtnih nezgod znašalo lani 8.54 za vsakih tisoč delsvcev in rszmerje poškodb 268.48 za vsakih tisoč delsveev, Ume/no je, ds je rssmerje ne-zgod nsjvečje med onimi delavci, ki kopsjo rudo v podsemlju. U nje ssme znaša razmerje smrtnih nezgod 8L01 in ono poškodb 348.71 Za delavce v odprtih jamah mila razmerje 2.17 ze smrtne ne-sgode in 118.67 sa polkodbe. Vpo-slcnci v delavnicah in skladnih na površini rudnika iskszujejo razmerje smrtnih nesgod od 0 W in ono poškodb od 1S1.50. Ksr se iiče poedkiih vrst rud. ss je 1.1922 delalo v bakrenih rudnikih za 68 odsto več kot 1 1»■: v rudnikih Islesns rude u 2i ed-st sveč; pevilek v rudnikih snees in cinka se js dslslo za 53 odrto vel, in v rudnikih, v keterih m u-kopevejo nekovinake rade (razo« premoga), je malei povišek 10 10 odsto. OBLEOANI Na poko-v Spodnji Rebri smo epa žili nagrobni spomenik s hu;m,, jočimi verzi: Tukaj pošivs Isaisa meja. O, sdaj be mir, • saj dokler Uvela je, bU je prepir. Preljubi bralec, ti dolg* ne stoj, 4« hss as vstane, pa m skrega s t'boj t ^^ . UfOZ *dd/vU*e, tako strešno korupten in pokvarjen. "Poganjam se aa čisto in spodobno pa pošteno mesto, hr policijo hočem uporabljati za zatira-»je nepostavnosti in nereda, do-klor ostanem čikaški Župan. 'Kecimo, da ni Volsteadova postaj niti vam, niti meni povolji, (l» je ne smatramo za dobro po-»tsvo. Samo dve poti sta, kako [•tališče nam je zavzeti proti njej. Po eni naj bi jo popolnoma preži-r*l>. ik> drugi pa jo uveljavljali, dakler ne bi njena krivičnoat ljudi AznevoljiU tako, da bi jo od-pravili fflasovnioami na voliščih. v fliieegl ae ljudje doslej niso *m«iili ca Volsteadova postavo W prodsjsU opojne pijače, ka-or W je ne bilo. In to je imelo za Posledico to, da je bil prepir sa-nesen na cesto, kjer ljudje etre-| v«drug drugega. Prohibieije j* prinesla morite v v mesto. "Kemo na en način se da temu pomoči. Kdo more predložiti kompromis! PreosUja asm k kamo ena pot Uveljaviti mora-'»o postavo do skrajnosti. Ko bo »"to ki s njim tudi dešela polinome -osnSena. je ljudem od-!*te pot v Wsshington, kjer sso-"«jti od pomoč, Jaa bi rsd vi- °®»ljeaa še jutri." da Ugane ostslo. Rokovanj« paket ne pošte sa inosemstvo nalaga ogromuo delo; količina te pošte raste s presenetljivo hitrostjo trkom dchi*tih let (od L 1012 do 10W) je porssU sa celih 445 odeto. Bilo je Še »lučajev, da je en edini parnik odpremil do 10,000 vroč inozemske pošte; eko bi se tr vreče uaaizale druga poleg druge, bi lila« treba proge, fteet la pol ndlj dolge. , Prihajajoča luoicmsks pošta. ~ Rokovanj« prihajajoče inozemske pošte je ravno tako zanimive kot eno odhajajoče. Prihajajoči par aiki prinašaj« dostikrat do 10,000 Vreč pošte. Ko ti parniki priplo-vejo do kvarantenske poetajs, m morajo tam ustavit if dokler zdrav niška oblast ne da dovoljenje sa vhod v pristanišče. To priliko vpo-rablja poštna oblast u prevzum inozemske poŠte. Mali poštni par-aiki se približajo oceanskemu par niku in prevzamejo vso pošto, ki jo je pripeljali V Ti poštni parniki ee pod upravo I nehajte, saj pozna železniške poštne alužbe (Bail- te tolsžilne besede, wsy Mail Service), Navadno je istočasno v obratu dva do pet ta QL — "Jo nekaj od-eepkov, ki ne bodo nikoli več apo-jeni s staro eeeto," je rekel kaaeš kodelavski zvezni senator Mag-nus Johnson v odgovor na trdi-tsv koegreenika Bede, ki je rekel pred Ekaekutivnim lubom v, Chicagu, češ, da vodi Magana Johnson vejo repoblsksnsks stran-ks sopet nazaj y naročje stare republik enake stranka. " Pripeljal sem. Adama Beda semkaj samo aa to, da pokažem čikaikumu meatu, ksj je Še ostalo od rspubiikanske stranke," je dejal Magaus Johnson. .;,. ,vv r ■ m ^ . Senator je govoril o kooperaciji v Shermenovi hiši pred dobro vdeležbo čikaških trgovcev. "Kooperacija čikaških trgov «ev je uatvarila "čikaško mesto" je dejali'Ali ssdovoljnost ia pro-ovitanjc vseh most aloni na sado-voljnosti in blsgoatanju našega kmete. Bodite do delavcev pravični t Kmet jo so Mo kakor mostni dela vsi. Stvari, ki jih produeirejo delali in kmetje, bi morale pri padati njim samim Dati dela v- kih peruikov, dostikrat jo trojica Ki Podpora« Jedsota UiUMflim O 1S04 IT. Miš šršsvl IIUm Uk.r,. nu«i» eem produka njihnegs dela je ra-žen predmet as vaško vlsde." Novi senator je smešil rasne predloge, ki streme za tpm, da bi bilo dovoljeno večje poeojllo tmotta. >", "Kmetom ni treba še več posojila," je rekel. "Projreč taodi-ta imamo že sedaj. Predvaem nam je treba odškodnine za nsš produkt. odškodnino, ki mora krki isdatke (n nekaj dobičke, da moremo ostati na kmetijah." ' Senator namerava govoriti prod čikaško delavsko federacijo, ko se dne 10. novembra vrne v We shington. . . - , JkJ ^ » ' ; * ' / Kipenj« na Portugalskem. Madrid, 8. okt. — Portugalska je sopet v revolucionarni vročiei. V severnem delu deželo se vrle izgredi. Bomba, ki se jo všeraj ras-letela r Oportu, je ranila laed drugimi tudi nekega vojaške« poveljnika. Na severu in juga jo v teku generalna atavka ielesoičer-jev. Policija Išč« tajni revoluoio-nsrni odbor. Mnogo mrtvih valod potrosa i .. , . , fsraijL Moskva, S. okt. — irTeherana po roda jo, da je mndgo ljudi" isgu-bilo življenje in več tisoč oseb j« brez strehe radi potresa dne 27. septembra v Kemersnu. ( , ■, Kopenhagen, & okt. —»" Tn je bila otvorjeaa dsnsko«ruska kreditna banka s kapitalom pot miljo-nov kron. Banka bo podpirala iz-V oa in a voz Sovjetsks Rusije. Tinai nočejo plašati rd^i^it1"* Riga, okt. Ki nek a vlsds je na zshtevo Sovjetske Rusije, da plača 50,000 zlatih rabljev odškodnine sa ubitega komlaarja na finskih tleh, odgovorila, da ne pla ša ničesar. Čičerin je v svoji noti ssdnji teden eporočU Finski, da bo Rusijs primorana izvršiti defini-tivne ukrepe, če Finska ne pleČs odškodnine. Deeot miljonov mark m voznino v Berlin, 8. okt. — Voznin« n« eeetni železnici v Berlinu je povi-Šsns ns deset miljonov mark. njih poleg enegs ssmegs preko-morskega psrniks, da pravzamo njegovo poŠto. Glavni parnik tega poštnega brodovja ss imenuju "Preaident" ln je 187 čevljev dolg in 30 vieok, opremljen z brezžičnim brzojavom in.more prevažati do 4,000 vreč pošte. Za plovbo od kvsrantlne do pomola št. 72 ob Hudeon roki rabi 25 do 50 minut, kakor j« pač plima in o«ek«. Pošta se is vslikih prekomorsklh parnikov preklsda v poštne pemi-ke, ki ob boku onih velikanov ia-gledajo kot kaki pritlikavci, a tem, da spuščajo vreče dol ekosi dolg platneni šleb. Poštno brodovje more nakladati do 5000 vreč v eni uri. Čim jo prevaelo vao pošto, od plove s vao brzino do pomola Št. 82, kjer šakajo tovorni avtomobili in železniški vosovi, ki naklsdajo poŠto m pomočjo parnih dvigal Ta majhna mornarica vrši svoj possl brez osira na vreme \ ni megla, ni vihar ne odstrsšujs vrlih mornarjev, niti v alučaju, da bi bila plovba vseh drugih priatanl ških čolnov ustavljons. Ogromni parnik "Mauretania" je nedavno privoail 11,708 vreč pošte. Tokom leta dni od konca letošnjega marca naaaj je poštno brodovje pričakalo 1*17 preko-morskih pomikov in prejelo od njih 813,110 vre« pošte. Ob eifim so ti poštni parniki prsnašali pošto is Brooklyna na £omol Št. 72, namreč 228,007. vreš. Na ta pomol prihajajo vlak* New Tork Central želesniee, ki rasfaašajp pošto dra-gsm po Združenih drževeh. Dostikrst os dogsjs, ds new-yorški poštni prod fll železniška poštna alušba odpremlja prihajajočo Inozemsko poŠto, Še pred no so ss potniki, ki so prišli istočssno, izkresli s psrniks. Interiaur. » radarjev iagakOo žhrljsajs v Gornji ftMjL B«Sa, M. okt. — Dve neeroši ste ^ Pripetili všeraj v rudnikih <^rajs ftlezije in 23 rederjev j« is-"bil« življenji, pri prvi nesreči v K1«fssn ss js podrl strop la obil isn radarjev, pri drugi v Dombro- ^ je pa ogenj v rovu zadušil 18 moi Rokovanje inozemske pošte. Vew Tork. (Jugoelovaiuki od-deiek F. L. X. S.) — Odhajajoča tnoasmsks pošta. — Količina pošte aa inosemske dršsve, ki se roko-vodi v New Torku, je postala tokom zadnjih let tako ogromne, da je bilo potreba odksssti isti vss prostor v posebnem ogromnem po-•lopju. Tu rssvrščftj« pošto ss vsnk kot svsfs, in ker vsaka Inozemska država ima svoje po* Io« odrejlbe in evoj posebni našin po atopsnjs. kar treba vss snst! in vpoštevsti, ss od nradnikof tsgs oddelka aahteva. da mejo vse to. Oni morajo sneti, ksterim potdm gre pošu v poedine dršsve. in morajo paziti na odhod paraikov, p« katerih se dotjčna pošta more pošiljoti. Velik o.Utw(ck iuozem-ake pešte pošOjejo prWeljen«l, zls»tl oni, ki so bili le krstko časa tekaj. Oni imajo U preeej ssotne pojme o tem. k«k« treba pravilo« sdrseirsti taka pisma. Seveda, ako lokalni poštni arsd. kj«r je pošiljatelj dal pismo, tiskovin« sli paket na pošt«, vsej toliko ugane iz asalovs. da js pošiljatev asm« njena v inizimstti, «s Ms bres odloga odpremlja v New Torki salegs ne^forškegs urada pa je. in potem ste bili prišli ssmkaj a svojo ženo." ' "Da — in niti slutil nisem, ds st« vi tukaj." "Ja« sem vss bila videla, ko sts prihsjsli po stesi in hvaležn« sem vam bila, da ms niste pozdravili." "Nisem vss bil sposaal. Aelc ,,drugo jutro . . * M "Ds, ko sem stal« ob travniku in gledala roše." "In pobledeli sts takrat, ja« pa sem ss bil takoj spomnil ua ona pisms, ki sem vsm jih bil pisal. " Vaša žena mi je bila dejala te-daj — še veste t — A, to je tisto gospodična, ki ti je piearila taks ideolaa pisma! — Za ksj ste jih bili pokasalif Hieer pa ne odgo vorite — saj j« vse, vse en«." "Z«k«j tako t". "Vee je vseeno: ljubezen, zdravje, smrt — vse je «feeno." "Ali vaša plenu ed takrat?" "So biis drugsčns. ke j ne ? -Ah, moj Bog, ksko sem svšsto ve-revela v vee to, kar sem vam bila v piealat v prerejenje človeštva, šadežno ljubezen materinsko, dobroto čloVekovo, v Ijnbeeen vsemogočno, vseobeešno, vse od- ptfiodoše " "Ia niti slutili niste, kak« m-Io st« mi bili v dobroto ia kaki sslo eem ee bU posdrsvil ob vaših besedah." "Mlatile eem ia obšetiia. Saj eie bili ostra veli od duševnih ne mirov ~ tedaj, ko sU mi bili pi-osli ono pismo - ps - pastir« te. pnsiivs." zdi, ds so toHrevalki posobns »r etef Da ni nikjer toliko roš lu ts kih bujnih barvf Zdi »< mi. ks kor bi bil« to pesem, tika zapeka v tihi lepoti, ko še arec ne bije več. ko duša uiti ae dahne več. In te majhne, majhne sence 1 PogUju v nek a bilka ima svojo senco, vsaka cvetka avojo temno liso, vsak kameaček evoj temni apomiu." In sedeta v travo, in gora eo modričsste in pota Hlasta in luč rožnstagkakor dih rdsčih, žsmo-tastih roL Ona je zamišljena, oči sro sa-ujavo v daljo, lica so bleda. "Gospodična, vi ste bolni.u . Globok je njegov pogled in prav v sredo duše se sazre in o-oa ie zdrzne in Mrdi. "l»a," pravi ln se nasmehne. "Zdej vem, sskaj vam je vee eno. Ali glejte, gospodična, po* adravlte se ... " v " — okrevate, apet boste dobri in življenje je tako lepo. Ah — do dna vae ali bolje — vse te fraze. Prizaneaite mi vsaj Vi t njimi." "VssJ jaz!" "Vsaj yi, ki ate mi . . . Pa po-glejte, poglejte, zdej tone aolnee sa gore!" Nasmehne se trudno ln iztegne počasi roko. "Kako eekate besede 1 Hudo vam je." "No maram, da vidite to. Ne maram. Nič mi al hudo, vaa mi je vseeno." "8aj okrevate . . . " "Nič več o temi Pa, da vam povem: čemu sdravljenje, okrevanje? Kaj je človekt Kaj asm jazf Čemu mi bo zdrav js t" "Ali bolessn js hudsi muks je." "Ko bo muka, me ne bo več.V "Sami ae boatet" "Ds, ko bo čas." "Zsres mi je hudo, da vas vi-dim tsko ispramenjeno. In kako sts mi pisali i krasno je življenje, lep je svet, veseli bodimo, da žl-vimo. In verovsl sem vsm, otO U ste me, sli ste isgsli!" i "Nisem lagalu; povedala ssm vam že, da jc bila to moja trdna vara." "Kako aem pil sdrsvje U vaših bsssd! 6el sem ns pot, pomlajen, poživi jen ..." Ona ae hipoma okrene k njemu ln bessdc so kakor ogenj, hitre, sikajočo,* plamsneče. " — poživi jen s ljubeznijo, ki sem jo dihala vat«." K strahu ae' zdrzne on in grosa gs obide. "Gospodična I". " — vate in si jo vssl v dušo ln si šel ln si jo vili v drugo in si se poročil ..." "Ali jaz mislim . . . Odkod te besede T Nič takega nfeem videl v pismih, ki bi me ... " "Veaalo, kaj not Ah, nič, nič tega. — Ali tega ne veš, da so koprnele za tistimi besedem! druge, žerkejše, še bolj vroče; ds sem prečuls noči in is naslsjsla v m i •dih nate; ds shm te poadrav- kdajf" "Pestiva, i < i*. —i.. •» wW .IMBi . • « "Poglejte travnike! Ali Znamenje (Nor. 30-23) pomeni, da vsm poteče na ts dan. jo pravočasno, do ne nota vimo. Ako Ibto ne prejmete, je (jen, kar ol bil je val list plaftan in ga prejmete, je Ijem voled napačnega naolo-va, pišite nam dopieoieo k navodil« otarf ki novi oooWv Naši saatopnikf štvonl tajniki io stopniki, pri Naročnina %a celo leto je $5.00 in *a pol leta pe |2J0. člani S. N. P. J. pUAaJo os pol loto $1J0 ki so cslo.lsls GLAVNI ŠT AN. 0007-00 »O. LAWNDALE AVS.. CHICAOO. ILLIMptO. lavrševalni odbor: UPPSAVNI ODSEK.) . Nsšsišslh VUerol Celekae, n»riih A««re» VMrlek. S. P. O.t. H... »i. MMtmi, p«., fl. irnMk Honbew T-eh, UpOk belelik... HJU^UeirtiaSi WFHrJCWl VejrUk, «Us»a jJTlev^talk. POOOTNI ODSEK. , Ukm Uošervr—4. p i sšssŠMk. 40? W. Nsy 8tt 0prta«flsM, III., Marti« t*W«»thee. !•• SfO, OkU, Fr«4 A. Vi«*r, Im OTS. ftt*, Mtas.. TeršelliI« U, MsašsesesvSIe, P«. Mm Ooeleh, 414 W. He» Si., «pri>|FMi, lil. . , i' ■'., -A* fiKii ■ ■'■■ , i, • ! aOLNIŠKI OOOtKi u OMKONJK OKSOftiSi Sls« Nevah, 9-4-4»O, teST-00 S*. Uwe4ale Av. VZHODNO OKSOSJKi SAPADNO OKROŽJE i m AmmJKM ■ M* Uteh. \ 'j.' Nadaomi odbor: •• r F-mk lati a. p-4-4mO. 0080 W. SOiK Si, Ckl-.., III., Fr«mk Pmeee Av^. CUvele«4, O.. WUIUn. Slllee, 0404 Člelr Si« Združitveni odbor: VRHOVNI KORAVNIKi De. P. J. Ker«. 08SS Si. Clslr Av* Oerolssš, O. . gt. eSUcIki. ki 4i i.aAM., vmeege, is> VSE ZADEVK V EVE« S BLAGAJNIŠKIMI POftU se peMliejo ns nsStevi OteeejaUtve S. N. P. J« 0007-00 Se. Uvnšsle Ave« Cbkaf^ III. Vso mpllelko aloda BOalaaaa Im m ^L laeolaoaloem nJkoam «o nal oallllala M a ■ TT^----1 » pstieip^a v pa« o^eve ee p««"/«*" P.nlšnm, SPOdšOSlIlH nadaesmnns ^JLma A&mme maaloo Im gaOM 1 v mooeermo^n naeuvm| eiga* Vsi dsplsl te dro«4 spM, •aaMsIls, eglasl, oarošalas te saleb vse bar o# asi soslsvi Pfoifolo i ljela v jutrih i da eem te čakala, Čakala la te te)(o neskončno —" Beseda ae odtrgo, potem dihn« v šepetu "... in te tako neskoučao ljubila." * "Pavla 1" Prime jo ss roko in ji poglede v bledi obraa. Oči eo jI uprte, be-ssda šs diha na ustnih. "Ps sakaj nisi povsdalsf Niti slutil uissm." "Niti slutil nisi, ds ssm sploh zmošna ljubezni, ds sem sploh ksj drugega kakor tolažnloef" "Psvls, odpustil" "Kaj? Da ms nisi videl, ko »l ms glsdalf" "PavlaJ" In potegne jo k sebi in jo ob-jama. "Usmiljenje! Ne." Olavebel je Zginil. P«nl mm Im Lalala nlnea osnmla i mwwj psi oeteia psmvv ▼omoo i ''VoSkoloSi as^r^lulliii^IdkoF joiltk« so-Tuno. O lova »o žil »od kolols no4 Mmoi MM vit MNA mi io loM| MORO VMB POvOl« IM8m pMvMOl MftM Histoljl šo Ml Miššio Tono immsu v I KPmO 0I8Š M pfMMMNIl, i Saj« aSMieM iNf.H Odločno se mu iivije ia rok in. pstflki' * "(Jospod Melner ..." Ali v trenutku ooltane besedi, trdno ao ga oklene in ga pritisne k sebi, močso, močno in gs poljubi lu izgine sa drsveal., , "Kod hodiš, da te iščem!" s« oglasi njogova šens na poti in pristavi t "Ali ne bi odpotovala jutri!" ,"Haj res," pritrdi oa ln ves ssiodon je. CENIK KNJIG Književno Matica 8. N. P. J. Je Izdala sledeCe knjige: Slovanske-Angleške 8 lova i ea — telo poučna in lahko rssutnljlva knjiga aa učenje angleščine, s dodatkom rasnih koristnih informacij« st sns samo •»,«•»«.,»«»>.*•<•,»•»•«*>#83.00 Zekea Biegenealje — tolmači naravno sakono In splošni rasvoj, knjiga Is kater« samorote črpati mnogo naukov sa telesno In duševno dobl'0 . M I « M M M M • « M V. « I I M f I • I M M 1»IŠ Pater Malaventurn—v Kabareta — sanimlva Oovest Is Uvljenja ameriških frančiškanov, In doživljaji rojaka, isvrstno spopoinjena s | slikami............................... tej s d« M — resnična povest In prsvs ilustracija doslej skritega dola žlvljonjs slovenskih delavcev v Ameriki *«».»,,»..*.,«*< 1.00 .-L Hlggism—krsana povoji, ki jo Io spisal Uptoa Sinclair, po- ..... ...... •»•>•4. Za sms rbieaae io 00 leto «iJa pol lolo UM. tn $4jOO» so vso lato po $b-00. Tednik strne m $1.70? Clanl doplačajo V«7» UrSAVNIlTVO "PROŠVETA" S l.nwndsle Ave., CMICAOaiLŠ. alovlti ameriški piaetelj slovenil pa Ivan Molok Vae te knjige ao trdo in lično vgaano ter so i ozirom aa vsebino in kakovost matefljala salo po-oonL Kdor naroči vse te knjigo obenem, dobi vollk popust Književna Matioa HNPJ. ladaja knjig« aa ko-ristno aabavo in pevsdifo ter pravo laobraabo slo-venskegs naroda v Ameriki, aato rojaki in rojaki nje —sesiU po njih t Pošliite poštno aakasalco (Money Ordor) ali pa ček, ali pa kar denar ali poštne snemke na naelov: KNJIŽEVNA MATICA S.N.P.J., seae šesta umrfsi« CHICAOO, ILL. [tu mrtviš: Ange!ec. (Konce.) Lenka je čepela pri poatelji m ■e je rezgovarjala t Lono: J "Leto* dobim saei za božič —" Kdo jih bo pe vozil!" "Konjiček —" \ "Hej je leeen," je drešiie Lona zamišljeno. "Dobim živega in poreŠem: hili, po bo neredil; hulfiš "Ae materino moč bi poskusile," se je obrnile žena medtem proti možu. Domislile ee je zdrs vile, ki je čule o njem semo en kret v prev mledih dneh. Tskret je slišela, keko je previle bebi-ee meteri njeni in zde j ji je po tolikih letih zakrnelo nenedome v glsvi — kskor de stoji bebiee pred njo in naroča: — Ah, ker je mladega sveU, ho ves brez milosti in prsvege razsvetljenje. Če boč imele še kaj otrok, ne meči popkov štren! To je — msterina moč! Kader je najhujše sile, zdrevi s prahom te mo-, či ... Ne rezheljeno železo na-trosi prehu in drži cunjo nad njim, de se bo močno nakedtle, pe zevij otroke vanjo I Če to ne porn^ge, potem ni več pomoči ne tem zvetu. Teko jo previle materina babi-aa in k temo zc je zdaj zatekla Lona. Imela je vse teke relikvije svojih otrok in tudi Bimijevo je hrenile s veliko skrbjo. Ne to reč ae pušker nI apoznel iu je rekel mirno: "Kekor veš — pe naredil" Lona je etopilz k itari skrinji, a Lenke je pravile malemu s f "Take lepe očke višnjeve imel, Ti še nizi Job, kajne, da ne f Ti boš angelec, pa boš imel srebrne seni in zletege konjička, boš sedel in ae boš vozil, da bo delelo ein, cin, cin," mu je igrela z malo ropotuljko in mu je eilile Igračo v roke. "Joj, Uko mrzle roklee ima," se je savzela e pogledom proti Lo-ni in ee je odmaknila od postelje. Žena je bila utopljene v iskanja in je pogledala izpod pszdu-hs i "Prideni, Lenka, prideni, d* ga ns bo seblol To sirotle —" Msls js pridete drv, čeprsv Je ■ II tm bilo v sobi vroče kakor v krušni peči. — Mihi jg bil medtem izpilil zopet en obroček in si jč oddahnil: Moram, drugače ni nič! "Kaj," se je zavzela Lona. "No, se ve — kaj bo brez očeta, ssj veš —" • "Meri bi pomagelt Tiste tvoje nenmnoeti — prazne mernje. Semo zgego deleš ne svetu," ee je dvignila Lone iznad skrinje, ko je nošle lek. "Bomo videli," je odvrnil mož in se je začel oblečiti. Otrok se ves čes ni oglasil — tudi oči ni zavijal in g/okemi ni več genil ne nobeno straa. (Ilovica je počivala rtnŠt in nekoliko na deeno stran, s iz polodprtih ust so počssi lezle rjsvksste pe ne. v Lone je vzele — prev kekor je velevelo sporočilo — prtiČ in je zevile popek vanj ter je začela z bukovim leeom na bukovem 4esu treti in pripravljeti prešek. Ko je zmela, je veula na žareče železo in v hipu je bile vsa soba polna dima in dušečega vonje. Mihi je beč tisti kip zeprl vrata in je slišal še za seboj, kako ksttjsts lens in Lenks ... K trgoven ni imel dsleč, zato je šel počasi, de bi legije premislil in si uredil vse besede. To je tako nerodna reč. Kolikokrat je še bil e tem namenom tam, a vselej brez uspehe. Vse zsltonj! Besede ni mogla z jezika in KiM je moral nepoeled vendar dpino v! "Bo že — kekor bo," je jire-kel pred vrati in je stopil v trgovino. V prodajalni je bilo nekaj,ljudi in pušker je bil zelo zedovoljen « to okolščino. — Ko bo sem — je pomislil in je obetel ze vrati. V grln ga je tesnilo in nogo so bile nekam alabe. Tudi očale eo bila teko j orošene, teko de ni moge'. resločiti ničesar. Ko je čistil steklo, se je v miilih rezgovarjal, ker je pričakovel, da bo prašel on! t "Kej pa, filmi!" "No, sove — hudo je, ksdsr bo-gstin reveže," mu bo odgovori'., ps bol Tsko bo najpreje prišel na previ tir ... Ko pa je Lenkin oče ugledal puikerje, je prešel kekor človek, ki prodeje: "No, kaj bo. Mihit" " Počkar je bil iznenaden in raz-očsrsp. V- j "Kaj takega, da jo nasmehnil in je stopil ljudem. "Bom potlej, ko sam —" je pomislil zese, je nil požirek žganja in se je začel razgovariati o zimi ia o mrazu. Tudi na Bimija je neneeU beeeds, toda po njem so ga izpraševeli 1# drugi ljudje, ne trgovec. Seve, ljudem pe ne more previti takih reči. fotlej bi se mu še smejali — ljudje, ki i nujo tsko strupene jesike ... Kupec je odhajal za Aipeem, dokler niste ostala e trgovcem e~-me. Puškarju je bilo srce in kri mu je tiščelo v glavo, da ae je ie začel bati vzegs hudegs. vffi*; "de merico boste dali," je po nudil češico trgovcu in je sklenil z vso močjo: "Zdsj!" Srebrni! je zulo žgsnjs in je sedel ne pult. "No, kejps — križ je pa na svetu tek —" se je odkešljal po-časi in je zopet segel po žganju. Trgovec je pobobnel s prsti po pultu in je pritrdil t "Je res, res —" Mihi mu je pogledsl i oči in ae je pjunsčil: , "Takole sirotle, pe še bres o-četa —" "Kajne," je pomiloval tudi trgovce s zstegnjenim glasom. Tedsj se je odločil Mihi s poslednji pogumom svojega bitja: "Saj je rekla rsjniea ne zadnjo uro, da ni bres —" V tem mu je vsels besedo Len ks, ki je pritekle vse upeksua domov: » "Je že engelec, Širni! Tako«*e-tlo gleda in Lona ga umivajo — Mihi je rasširil oči, da so mu kanile solze na izzušena lieei 1 "Js rekla rajna, da bo is kako. ksjne! Zdsj je pa prišla ponj —" Oddahnil si je in se jo odpravil domov. "Zdsj mu itak ni tfeba očeta," je mislil ssdovoljno, ko se je poslovil. Trgovec mu je se-vil neke j drobnarije, kakršna je pdtrebna pri takih mrliČklh, a ms la je neročela hitro: "Pa svetarnieo pripeljite e ne boj, eo rekli. Ali pa grem ksr jsz ponjo." Komsj je izrekls, je še odheze le... < r Ko je prišel Mihi domov, .sta ženski že oblačili mslege. Lon ■■ 1 -......... '• je jokale, Lenks ps js držala svečo v rokah. ' ' "Angelci mori učke," je po, AU veš. sakaj se 1 iko miI notMM s ^annor n mm ee dobiš pri Književni matici 8VPJ. Med dvema stoloma o ----- Drugi dan J* močno deševalo. "Brinjevo'brdo ime meglen klobuk, to keže, de bode dolgo deževje in mi še stelje nimemo, repe je tudi še na polju, hu-hn-hul" je jediko-val stari oče Luha Kolodej doli na vešnem pragu; slo vrems opazuje. , . 'i f! ? Nikoleju pa je bilo te vreme po volji. "Zdaj ne more še odpotovati, danes še ne, In «videl jo bodem!" šepeče on ssm v sebi in nasls-nje šereče fielo na hladno steklo svojega okna. * Teke raaburjen še nikdar ni bil nego od eno-šl do idej. Vee ee mu je zdelo kekor senje, ali znel je, de je velika resnica. "Ona, aamo one rszumevs in govori jezik mojega sree, ona mora biti moja," to ee mu misli o gospodični Lujizi ponavljale v vseh rszll-ksh; o Tončki n! mialil ki otresal se je je. Pissl je bil gospodični nsvsesgodsj v jutru kratko, a atrastno pisemce, v katerem jo je rotil, de denes naj ne odide, pa da mu nazaeni, kje more ne ssmem s nje govoriti, ksr mors in hoče. . _.„Odgovor dojde. PiasU mn je, ds sarad sls-bega vremena danee ne odpotuje še, morda eelo še jutri ne. Nsj prido ob mraku pod ss motni kozolec, ki stoji za mejo pod njih hišo. A nsj tako pride, d s ga nihče ne opazi. Te dan je bil dolg dan Nikolajevege šivljenje. desi ao jeacni baje dnevi kratki in je melo do mreka. fte pred mrakom ja Nikolaj stal pod zezne-monovsnim koaoleem. sree ran je nemirno bilo, ko ee je vedno ozirsl po oglu, izza keterega je morala priti. Naposled je prišle, krsane ienaka kekor kreljiea. Kakor boječe se je okoli in okoli ozrla in rekle: "Ko hi naju kdo videlf" "In ko hi naju videl vea svet. jas bi mu sakll-esl, kskor sem vsm tnoči rekel)" vzklikne Ni- MoJ, - "Počaai. prijet elitM reče one ia mu ljnbes-nivo odksše sedeš poleg aebe ns nakopičeni slami "Vi si« prensgel." "Ne. ne .. "Patt Dajte meni iagovoritl. Ne snočajo besedo se na sklicujte, llitrs je hila. Jas vam je ae samerim. Veader. gospod Nikolaj, vi veate, da ao še drugi, ki Imajo pravico za vas zanimati ee, in ki h! vam zamerili, ko hi vas bili slišali." "Ne omenjajte mi.. "Prosim? Vi ate saročeni, zaročeni z mojo prijateljieo, a tako govorita a menoj T Ne isvim II tako postopaaje bolj Iz lehkomlselnosM, nego ie globokega čute? Odgovorite mi aa tal" "Na videe ml smete lckkomiaelBoet očitati, ali le na videe. Mieer pe mi recite, kar hočete, ro-rite, kaj aej storim, de dokešem globokoet ču-teaja evojega do vae, le de vee ..." imeti vedno došlemu. ženske, ki je prišU svetit, se je ekrenfle in je ugledele puška- Bi "Pri vas ste pa zdravili Še nr-lieka," je povedele s šaljivo o-troškim glasom. Miki je gledal preda* in nI vedel, kej bi. Zdelo se mn je, de se je zgodilo nekej čudne ge — pe je za mahnila z rokama: "No, sove — 'zdaj je tako prav —" Lona se je sklanjala k malemu, mu je brisala pene ras usta in je ponevljsla topo: ''Vidiš, vidiš; engelec moj —" Otrokove osteklenele oči pe so strmele z mrliško modrostjo naravnost v strop — Časopis, ki govori V Parizu prične v kratkem izdajati list "Journal sgna fil" (Čssopis brez Šic). Ts list, oziroma bojle reče no, uredništvo lista bo dnevno o-skrbovalo v Parizu 250.000 naročnikov, v Franciji pa 600.000 potom brezžičnih telefonskih aparatov v najnovejšimi vestmi. Ob gotovi uri bo stopil naročnik k telefonu in slišal bo vse najnovejše vesti. Na ta način ne bo človeku treba prekiniti z delo min izvedel bo pe vse dogodke na najhitrejši In na najcenejši način. Casopi al ps ne bodo imeli več sitnoeti niti s papirjem, niti s pošti in žičnim telefonom. Bresšični srečni žarki Francoski letalci eo opezili, de ae r zednjem času ponevljajo zelo oc-goeto letalske nesreče francoskih potniških aeroplanov, ki voaijo iz Prage v Pariz in sicer vedno v bli žini mesta Fuertha. Dolgo niu mogli * razložiti vzrokov teh nezreČ. V zadnjem času pa so pri šli ne domnevo, da so nemški u posebne HflHJ(|m tape li^l razdalje vae medene ee*tavini| roplknav. Ko ns bili o u m ■ lče«l angleški Učenjaki, so ii\ ^če, kJ snanost ie dolgo časa peča > problemom. Dejstvo je, da ae I Umbi Nanose, velike ■■ brezžične poaUjo, izvel ekaj HO^HPp^li po loiul nik Žarkov celo avtomobilsko] ^■na&dvoma. da m to iznajdbo Ukoj porabili vJ ki krogi, znajo naši zanamci ■ veti še vae atrahovitejeo vojno za kuhanje PIVA doma ■■ . .ne » zalegi slad, hneijl «... tn vsa draga potrebščine. Poakuiiu se prepričajte, da je dom. pn „ kuhani vedno le najbolj« t« ni nejli. Dobiti je tudi sbirko " steklenic in raznih lonca*. ud Ml vam dostavimo aaroiUo po Iti, točne v vsa G roe arijam, dajaine j > paas pn eaeju informacije na frank OGLAR, 0401 g«»*Hor Avaaaa, mmmm ■ ■ Člani in prSatelji S. N. P. J., tukaj je a za vasm ■■ M '' Prijatelja sva si lehko, bret ia seetre, dregi gospod Kolodej, več ne moreve, ne emevn," dahne ona in ga s svojim pogledom poglede, s pogledom, ki »u je poeegel notri v dušo." "Ne smevsf Kdo more breniti, eko kočeve, eko hočete vif" vsplameni on. "Dolžnost prljsteljstvsI" "Nič, nikdar! Moja bodi, biti morUl Zakaj kstor te želim, sekaj si mi odkrila bogato sree, si m! odkrila dušo svojo, zakaj si ss mi pokaaala, ds mi kočeš zdsj, ko sem pošeljive roko stegnil po vešji sreči, nego sem jo upel doseči, odtegniti vse, odtegniti sebe T Ne, ne beši, "ostani pri meni, •račamojal" Poljubi ji roko in one se ne hreni "In ti me res ljubišt" vpraša ona kakor v misli sstopljens. "Vprašati moreš šef Po moji snočnji in se* dan ji ispovedlf AU ti snoči ni globoko v dušo sveznelo, kskor js meni globoko iz duše prišlo, po sili, ns vem ksko, ne kdsj t ds te ljubim!" "In kaj poreče one!" Zs trenotek prevleče Nikolsjevo čelo obisk nessdovoljetvs, s precej previ i 4'Ker hoče! 8em U jas dolšsn zato, ker sem dlinekdaj prenaglil, svojo boljšo, svojo nejvečjo srečo šrtvovedf Nisem 1" "Niel, to je ree. Ali peč, prijetelj moj, eko hočeš ti mene ljubiti, morel bi me epoštovsti. Ka-ko ps me moreš spoštovati, ako itorim, kar ti hočeš, in ti dem sree, kstero ti nI neprijazno, jas, prijateljica nje. Tončkin* ki ims tvojo beeedo, In Uko neko pravieo do tebe! Ne bi li to nelepo bilo od mene!" "Me govori mi teko!" vsklikne on. "Ne o-čitej mi ene moje zmote, ker le zmote je bils moja razmera a njo. Ne sili me, de bi bil neerečen; in nesrečen bi bil, ko bi morel na nje strani biti sdaj, kar sem videl v tvoje sree, kar poznem tebe, duše moje! Ti ei blage, ti o prijeteljstvu nč moreš drugsče misliti in govoriti, kskor govo. riš. AU še je kej grehe v tem, mojmiej hode, edino moj, jas vse na sebe vzamem, samo ne odrekaj mi, brez čeeer mi je zdaj življenje nič: ljubezni avojei" žareče ao ae staknile ustne s ustni v dolg poljub. Deš je zečel liti in je poluglesno padal na alemnato streho, pod kstero ste bile. nekoliko še škropil po štreni do njiju eedeše. XXI. Prihodnji den pe je bilo brrs dešja. Sicer je goeta in pusta mokra megla pokrivele do!, ali vositi se je bilo še moči. seto eo ae Kraljevi od peljali. Priatav je bil še prej pri Prideau vee jo-ratnaL Vendar je Tončke štela, ko eo ji povede-U, de ee podviaski vos bliše. ne pregu in priče-ko vele ga. Prepričana je hila. da se bode ije prijateljica gospodične Lnjizs. dasi se js šs pred-včerajšnjim poslavljala, ustavila Se na aadnji po. ljub. Ko jo bil vos prev bllsa. stopi s praga in gre proti eeeti. (Dalje prihodnjič.) Nudi se vam ugodnost in tepa prilika, kakorsne se ni bilo v zgodovini jednote! Sedaj imate priliko do Kastnega avtomobila! Dobite lahko grafofon a alovenaktmi 5 modi! Pošljemo ram pisalni stroj s slovanskimi črkami! Dobita lahko zlato uro m verižice n Jsdnsttnfm nsonogranmin, snmepojnik ali founUin poni DokiU razno podučne in dragoca. na knjigo! — PA VSE TO BREZPLAČNO!!! Vse, kar jo treba storiti, je, da se malo po. trudita za pomnožitev našega članstva. In to ni teiko. S. N. P. J. je dobro poznena! Slovi povsod kot najboljša in popolnoma ter vsestransko zanesljiva organizacija, zato js lahko pri-dobiti bodla! rojakinjo nU rojaka, da postane njen član. Vsak se rad pridruži naši mogočni delavski zadrugi, aamo če ga pravilno nagovorite ter mu malo obrazložite; kako lahko pristopi in koliko prednosti In ugodnosti ter zaščite bo deležen pri nas. To kampanjo nlamo uvedli za to, kar nam drugače ni mogoče dobiti novih Članov! Naii organizacija bai sedaj najlepše napreduje in raste. SNPJ. pridobi več na novem članstvu v enem mesecu, l^akor pa druge slične organizacije celo leto! Ampak vemo, da je še veliko ro. jakov, ki še niso v društvu. Vemo, da so vsi ti delavci in kot taki morajo imeti dobro podporno društvo. Je jik še precej, ki se na zanimajo za organizacijo, dokler so mladi in zdrs-vi, ko pa zbola aU Če jih zadene neareča in ko postanejo stari, pa le iščejo milosti pri na« is postanejo našo breme. Vso te jo tre\m poiskati, vse te podučiti in spraviti v naše vrste. Nij bodo dsleini naUk- dobrot in naših dolžnosti. <' V ■ Naši Člani šo bili zmeraj agilni in delavni, za to smo pa tako sijajno vspeli in zgrsdiH tako veliko, Uko mogočno organizacijo. Poznali in spoštovali so nje velike načela in plems. niU Ideje, pa so sanjo delali netimorno in se žrtvovali — vse brezplačno, In prepričani smo, da bodo delali in agitjrali z isto idejalnostjo, pa z večjo navdušenoetjo tokrat, kajti čsks jih lo posebna nagrada v obliki raznih predmetov, ki so navedeni spodaj. Tokrat ne boste delali zastonj lb se samo žrtvovali, kot je bilo prej, ko je bila naša organizacija še šibka in finančno nejaka ter jo ja bilo treba postaviti najprej na trdne noge, — SNPJ bo kmalu dvsmiljon-ska organizacija in ja v stanu, da vam izkaže hvaležnost za vaš trud in požrtvovalnost s primerno nagrado. Toda, ker ae Vam U prilika nudi eamo med prvim junijem in zednjim no-vembrom t. 1., zato ne odlašajte, — zavihajte rokave in' pojdite na delo Ukoj! Požurite m in pftekušajto dobiti to krasni avtomobil! In v slučaju, da ja pri vaa premalo rojakov in nimate prilike dobiti toliko članov, di bi dobUl avtomobil se potrudite za pisalni stroj ali kaj drugega. Vsak ima priliko do dobitki kake nagrade, pa naj bo naselbina še tako majhna. Glavni odbor je odločil za našakeM »tante sledeče nagrade: J Za pridobitev M M novih ČlanoV- •i «i V) . -Avtomobil (Ford Touring Car, model 1923, factory priče). Fonograf z desetimi slovenskimi ploščami. Veliki pisalni stroj s slovenskim črkami. Corona pisalni stroj (ročni) s slovanskimi črksmi in peš knjig K. M. ■■ Corona ročni pisalni stroj s slovenskimi črkami, ali p« zl1" to uro z verižico. Zlato uro s jednotinim vrezkom ali pa kake druge tukaj Omenjene predmete iste vrednosti. JI Pet knjig K. M., samopojnik (Fountain Pen), dveletna rit-j ročnina na dnevnik Prosveta in priveeek zs uro. Pet knjig K. M., samopojnik in dveletna naročnina m dnevnik Prosveta. Pet knjig K. M., celoletna naročnina na dnevnik ProfveU ] in samopojnik. Pet knjig K. M.'ali pa celoletna naročnina na dnevnik Prosveta in 2 knjigi K. M. Celoletna naročnina nn jdnevnik Prosveta ali pa tri K. M. ] Poljetna naročnina na dnevnik ProeveU ali pa dve knjig« 'Siovenako-Angleška Slovnica ali pa katerekoli knjigi K. M. ^m^m SO jo troka dvojno Hevfrj Vpoitevait** Gori navedemo nagrado veljajo tudi aa Mtadiaeki oddelek, otrok, ali dvo otroka za cmoga člana, da so doki ista nagrada. Tn kampanja jo v vol javi od 1. junija pa do 30. novembra tega lota. Nagrade ze bo Ao-bila sa vee tlsU nove člane in otroke, ki bodo spoznsni sposobnim za sprejem v teku tefs čaaa. Udeleže aa lahko konteeta posamezni člani in društva kot cnloU. Društvo je oprsji Ičono da nagrade le, če dobi v teku tegs konteeta najmanj 26 novih članpv, posamezni*« » pa opravičeni do katoreaibodl gori navedene nagrade, če dobo zehtovano število novih tw | nov Novopridoblfcai