cena 10 dinarjev številka 35 (688)
glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva
titovo velenje, 1. septembra 1983
Tabor ljudske fronte — Mrzlica 83
Spomin na predvojna srečanja
Mrzlica je simbol narodnega prebujanja in borbe za delavske pravice. Delavski planinski dom, ki je bil zgrajen leta 1931, je bil že med obema vojnama prizorišče množičnih manifestacij zasavskega in savinjskega prole-tariata. Nekdanji izleti na to goro so bili organizirani ob 1. maju in drugih praznikih ali dogodkih. Pripravili so jih komunisti, napredni sindikati in drugi.
Shodi so ves bolj preraščali v organizirano ljudsko fronto. Na teh zborovanjih se je kovalo prijateljstvo in tovarištvo. Utrjevala se je zavest delavstva po enotnem ' revolucionarnem gibanju. Razvite oblike tega gibanja so bile na tem območju Revirjev in celjskega območja osnova za hiter in organiziran odpor proti okupatorju. Tudi v drugi svetovni vojni je Mrzlica odigrala pomembno vlogo.
Nekdanja povezanost in skupen narodnoosvobodilni boj je kljub naravnim oviram ter oddaljenosti zbližal obe območji ter delovne ljudi in krajane z obeh strani Mrzlice. Zbližali so se na Mrzlici, Kalu, Šmohorju, potem pa na Čebinah in pri Šmiglovi zidanici, na Vrheh . . . Danes obstaja vrsta oblik organiziranega gospodarskega, kulturnega in političnega sodelovanja med Revirji, Savinjsko dolino in širšim celjskim območjem.
Zato ni naključje, da so medobčinski svet SZDL Celje in Trbovlje ter okrožni odbori Osvobodilne fronte in še zlasti občinski konferenci SZDL Trbovlje ter Žalec pripravili tudi letos 2. ljudski tabor ljudske fronte prav na Mrzlici. Ta bo v nedeljo, 4. septembra ob 11. uri.
Kot so na četrtkovi tiskovni konferenci povedali organizatorji, je ideja stara že več let. Pripravijo pa ga v spomin na redna predvojna srečanja delavstva in mladine iz Zasavja, Savinjske doline in drugih širših območij. Predvsem pa je ta množični shod namenjen obujanju in ohranjanju tradicij narodnoosvobodilne vojne ter prenašanju le teh na mlajše rodove. Organizatorji si močno prizadevajo, da bi postal Tabor liudske fronte na Mrzlici tradicionalna prireditev.
Na letošnjem zborovanju bo slavnostni govornik Peter Sprajc, udeleženec več zborovanj že pred vojno. V kulturnem programu pa bodo nastopili moški pevski zbori Sovoda iz Žalca, recitatorji ter godba na pihala iz Trbovelj ter zabavni orkester Vokali iz Prebolda, ki bo poskrbel za veselo razpoloženje tudi po prireditvi. Organizatorji pričakujejo, da se bo letošnjega 2. tabora ljudske fronte udeležilo približno 5000 ljudi z obeh strani Mrzlice.
Organizatorji tega množičnega shoda so poskrbeli tudi za prevoz. Z obeh strani Mrzlice bodo vozili posebni avtobusi do Podmeje, od koder bodo lahko udeleženci srečanja nadaljevali pot približno eno uro peš na prireditveni prostor. Na Podmeji bo dovolj parkirnih prostorov za vse udeležence. Tiste, ki težko hodijo in praporščake, pa bosta na Mrzlico vozila dva kombija. Seveda bodo ustrezno označene in urejene vse planinske poti, ki vodijo na to goro.
Iz Titovega Velenja bosta udeležence tega ljudskega tabora peljala dva avtobusa, ki bosta odpeljala ob 7.30 uri izpred Rdeče dvorane.
Občina Mozirje
Vrsta novih pridobitev
Občani in delovni ljudje mozirske občine slavijo svoj praznik 12. septembra, v spomin na ta dan leta 1944, ko je bila osvobojena celotna Gornja Savinjska dolina. Na osvobojenem ozemlju se je pričela utrjevati ljudska oblast, kar je bilo velikega pomena tudi za širše slovensko področje.
Tudi ob letošnjem slavju ne bo manjkalo novih pomembnih pridobitev in vrste drugih prireditev, ki so se z nedeljskim slavjem planincev na Menini planini že pričele.
Nadaljevale se bodo v soboto dopoldne, ko bodo na Cernivcu otvorili posodobljeno cesto med Gornjim gradom in Kamnikom. Cesto so poimenovali po 2. grupi odredov, zato bodo otvoritev združili s srečanjem borcev te slavne partizanske enote. Popoldne bodo namenu izročili še posodobljeno cesto na Gneč. V sredo popoldne bodo v Šmihelu otvorili raziskovalno postajo Slovenske akademije znanosti in umetnosti, v četrtek dopoldne, pa bo v Mozirju najprei slavnostna seja organov upravljanja Savinjsko-šaleške veterinarske postaje ob 25-letnici njenega obstoja in uspešnega delovanja. Prav tako v četrtek dopoldne bodo namenu izročili nove poslovne prostore Zgornjesavinjske kmetijske zadruge in v naslednjih dneh pripravili še vrsto prireditev in slovesnosti, kijih bodo sklenili s svečano sejo zborov skupščine občine Mozirje v prosvetnem domu na Rečici ob Savinji.
Lepih, brezskrbnih počitniških dni je konec. Sicer pa naši šolarji po dobrih dveh mesecih, ko so si na morju, v hribih ali kje drugje nabrali moči, že hrepenijo po novih spoznanjih Ob prvem šolskem dnevu jim zaželimo kar največ učnih uspehov. To še posebej velja za vse tiste, ki šele prvič prestopijo šolska vrata.
Občinski komite ZKS Velenje
Gospodarjenje 1983
Pogoji gospodarjenja v letu 1983 so še težji kot v preteklem letu. Predvsem resolucijsko prebijanje predvidene rasti cen (resolu-cijski okvir je bil 20 % rast, realno pa je pričakovati 30 % rast) je močno vplivalo na rezultate gospodarjenja. Gospodarstvo občine Velenje je ustvarilo 34 % večji celotni prihodek.
Vrednost porabljenih sredstev je bila ob polletju večja za 39 kar kaže na poslabšanje ekonomičnosti poslovanja. Dohodek se je povečal
le za 20 Izgube pa so porasle kar za 173 %. Sorazmerno dobre rezultate dosegamo pri izvozu, ki je porasel za 10,64 konvertibilni pa kar za 23 "lo. Kljub temu planiranega ne dosegamo.
Zaposlovanje je nižje od načrtovanega. Zaposlenost se ie povečala le za 0,3 °7o. Imamo pa tudi največje število nezaposlenih. Osebni dohodki so ob polletju porasli za 17,2 %, glede na enako obdobje lanskega leta. Nominalno so"oseb-ni dohodki rasli počasneje od rasti cen življenskih Artiklov, tako da so
realni osebni dohodki padli za 13,7 %. Sredstva za skupno porabo zaostajajo za rastjo dohodka. Manjša poraba je narekovala predvsem krčenje investicij v družbenih dejavnostih.
Pri tekočem gospodarjenju v DO se kot splošni pojavljajo problemi in težave z oskrbo z repromateriali, izsiljevanje dobaviteljev za plačevanje v devizah, hitrejša rast cen repromaterialov od rasti cen izdelkov, pomanjkanje lastnih obratnih sredstev, visoke obresti, visoka neplačana realizacija itd.
Bele vode „
Koristno posvetovanje
V petek je bilo na podružnični osnovni šoli Bibe Ročk v Belih vodah posvetovanje o izvajanju preventive in vzgoje v cestnem prometu občine Velenje. Organizator je bil občinski svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, ki je na posvetovanje povabil vodstva šol, vrtcev, mentorje prometne vzgoje, delavce milice, predstavnike AMD, ZŠAM, svoje člane ter druge. Udeležili pa so se ga tudi domačini — gostitelji iz Belih vod.
Po predvajanju dveh poučnih filmov o prometu, so učenci tamkajšnje podružnične osnovne šole pripravili krajši, nadvse lep kulturni program. Zatem so udeleženci posvetovanja spregovorili o programu skupnih
akcij o preventivi in promemi v/.goji v šolskem letu 1983/84. Največ pozornosti so namenili akciji »Varna pot v šolo«, za katero so menili, da mora biti dosledno in vestno organizirana, ker se ugotavlja, da je vsako leto vse več udeležencev v prometnih nezgodah prav mladih ljudi. Zlasli prvi Šolski dnevi so najbolj zaskrbljujoči, pri tem pa velenjska občina ni izjema. Poudarili so. da bo akcija, ki jo bodo v Titovem Velenju pričeli že v sredo. 31. avgusta. nadaljevali pa 1. in 2. septembra. uspela le. če se bodo vanjo vključili poleg vseh občinskih dejavnikov za varnost in vzgojo v cestnem prometu, tudi starši in drugi občani.
Svet za preventivo in vzgojo paje tokrat prvič zaslužnim mentorjem, svoiim članom ter drugim podelil ludi priznanja in značke SVP. Med drugimi je priznanje prejel tudi Informativni center. g Mugerle
nama
Veleblagovnica
Titovo Velenje
V REK namenjajo resnično vso pozornost letovanju svojihdelavcev. Ti lahko letujejo vzdolž cele Jadranske obale. V tej ozd pa so dobro poskrbeli tudi za prevoze na letni oddih Posnetek iz F iese.
Na Menini so se v nedeljo zbrali številni planinci od vsepovsod
Prisrčno slavje na Menini planini
Ogromno delovne vneme, prostovoljnega dela, ljubezni do planin ter veliko pomoči in sodelovanja združenega dela, družbeno-politične skupnosti in občanov — vse to je bilo vtkano v zadovoljstvo in upravičen ponos gornjegrajskih planincev na nedeljskem slavju. Na Menini planini so namreč v nedeljo dopoldne skupno s številnimi planinci od vsepovsod slavili novo pomembno delovno zmago.
Namenu so izročili novo Pristavo, zgradbo z gospodarskimi prostori, drvarnico in nekaj lično urejenimi sobami. To je bila prva prireditev ob letošnjem prazniku .občine Mozirje, z njo pa seje nadaljevalo tudi letošnje proslavljanje 90-letnice organiziranega planinstva na tem področju.
Prvo postojanko so si gornjeg-rajski planinci na tem mestu postavili leta 1934. že pred drugo vojho pa je pogorela. Sedanji prostoren dom so odprli leta 1959. sedaj pa vse skupaj dopolnili še z lepim gospodarskim poslopjem.
Obenem so uredili tudi spominsko planinsko pot preko Menine,
ki se bo priključila spominski poti herojske 14. divizije, obe skupaj pa bosta lepo obogatili verigo slovenskih planinskih poti.
Slavnostni govornik je bil član ustavnega sodišča SR Slovenije Tone Bole. ki je spregovoril o pomembnih dogodkih na Menini med NOB. o izjemni in vsestranski vlogi planinske organizacije, pohvalil je prizadevnost gornjegrajskih planincev, obenem pa izrazil prepričanje, da bodo planinci in vsi delovni ljudje ter občani na prelepi Menini našli prijetno zatočišče in mesto za oddih.
V imenu 100.000 slovenskih planincev je spregovoril predsed-
nik, Planinske zveze Slovenije Tomaž Banovec. Poudaril je. da bodo planinci ob letošnjem slavju odprli kar 17 novih objektov, zgrajenih s prostovoljnim Uelom in družbeno pomočjo. Omenil je tudi obetavne možnosti planinstva. ki bi ga (poleg morja) morali bolj vključiti v turistično ponudbo.
Najzaslužnejšim planincem so nato podelili številna priznanja, zlati častni znak PZS pa je prejel ustanovni član PD Gornji grad Ferdo Rifelj. Društvo je prejelo tudi pismeno priznanje in plaketo ZTKO Mozirje ter spominska darila sosednjih društev, samo pa je podelilo spominske plakete vsem organizacijam, ki so največ pripomogle k izgradnji Pristave.
V kulturnem sporedu so poleg delavske godbe na pihala sodelovali še član SNG iz Ljubljane Andrej Kurent, pevci iz Bočne in člani prosvetnega društva Gornji grad.
Veselega, sproščenega, pravega planinskega vzdušja med številnimi planinci kasneje ni manjkalo, kar le še potrjuje privlačnost Menine. ki v svoja prostrana nedrja vabi staro in mlado.
2. stran ★ fiaS C3S
AKTUALNO
Titovo Velenje ★ 1. septembra 1983
Prejeli smo
Stabilizacija na čuden način
V	uredništvo Našega časa smo od Zveze združenj borcev NOV SR Slovenije, občinskega odbora Velenje,
prejeli pismo, ki so ga borci naslovili na Centralni komite zveze komunistov Bosne in Hercegovine. Z njegovo vsebino pa so seznanili tudi CK ZKJ, CK ZKS, OK ZKS Velenje, RO ZZB NOV SRS in Uredništvo TV 15. Njegovo vsebino v celoti objavljamo:
Predsedstvo OO ZZB NOV Velenje je na 13. redni seji, dne 16. avgusta 1983 kot posebno točko dnevnega reda obravnavalo naslednjo zadevo:
V	petek 5. avgusta dopoldan, je v Titovem Velenju na zelenici pri DO HPH, pristal helikopter milice iz Sarajeva. Po krajšem času je bila k helikopterju dostavljena zmrzovalna skrinja. Ker skrinje z embalažo niso mogli spraviti v helikopter, so iz njega odmonti-rali sedeže in odstranili embalažo.
Pristanek helikopterja in opravila pri nalaganju skrinje sta pritegnili pozornost velikega števila ljudi, ki so se nad tem početjem zgražali in ga povezovali s stabilizacijo. To dejanje je v Titovem Velenju povzročilo veliko razburjenje. Ljudje se upravičeno sprašujejo, kdo si lahko danes, v času stabilizacije in vsesplošnega varčevanja .privošči prevoz zmrzovalne skrinje s helikopterjem. Ko smo se pozanimali, koliko tak prevoz stane, smo dobili pojasnilo, da velja ura poleta nad 50000
Borci ter delovni ljudje in občani se nad tem in podobnimi primeri upravičeno zgražamo, še posebej v času, ko vsa sredstva javnega obveščanja, vsi kongresi in vse konference poudarjajo potrebo po zaostritvi osebne odgovornosti, varčevanju, boju proti osebnemu okoriščanju in doslednem izvajanju sprejetih stabilizacijskih ukrepov. Prepričani smo, da prevoz skrinje s helikopterjem ni bil izveden za neposrednega proizvajalca, saj ta nima dostopa do helikopterja, temveč za kakšnega odgovornega višjega funkcionarja.
Člani predsedstva so ta primer ostro obsodili, še zlasti zato, ker so na isti seji obravnavali zmanjšanje obsega pravic vojaškim vojnim invalidom.
Predsedstvo Občinskega odbora Zveze združenj borcev NOV Velenje zahteva, da ta primer CK ZK Bosne in Hercegovine razišče, ugotovi za koga je bil prevoz skrinje in na tej osnovi primerno ukrepa. Želimo tudi, da ga o svojih ugotovitvah in ukrepih obvestite.
Predsedstvo tudi meni, da je treba takšne in podobne primere javno razkrinkati, kar bo pripomoglo k hitrejšemu razčiščevanju negativnih pojavov.
Občinski odbor Zveze združenj borcev NOV Velenje
Črne gradnje
Poenostavimo postopek pridobitve gradbenega dovoljenja
V Titovem Velenju si že vrsto let prizadevamo, da bi imeli lepa naselja, da bi občani gradili tam, kjer
je to predvideno, vendar pa žal ni
tako in črne gradnje so kljub prizadevanjem še vedno številne. O lem problemu bodo na eni prihodnjih sej skupščine občine Velenje govorili tudi delegati. Mi pa smo se o tem pogovarjali z vodjo odseka za urejanje prostora in varstvo okolja Tatjano Smid.
— Na kakšen način skušate preprečiti nedovoljene gradnje?
Tatjana Šmid: ,,Nedovoljene gradnje naj bi preprečili z ustreznim urbanističnim urejanjem občinskega prostora in pa tudi z ukrepi, ki jih izvaja urbanistična inšpekcija in komite za'planiranje v skladu z določbami zakona o urbanističnem planiranju. Izvedbeni akti, torej zazidalni načrti in odlok o urbanističnem redu, s katerimi urejtljemo občinski prostor, so .dokumenti za katerih vsebino smo se dogovorili v procesu planiranja in potrdili z odlokom na zborih skupščine. Te odločitve za vse občane niso sprejemljive, oziroma jih ignorirajo in se odločijo za drugačen način rešitve svojega problema. Tak način rešitve ima seveda za posledico nedovoljeno ali tako imenovano črno gradnjo.
Mnogo smo razmišljali o vzrokih za nastajanje črnih gradenj. Osebno menim, da je osnovni vzrok v samovolji občanov pri izbiri lokacij, ki po veljavni urbanistični dokumentaciji niso zazidljive. V primeru, da so mesta lokacij zazidljiva, pa si graditelji kljub temu ne prizadevajo pridobiti potrebnega dokumenta, ignorirajo zakonodajo, predvsem zaradi stroškov, ki bi jih imeli s pridobivanjem odločbe in zaradi zamude časa.
Večina črnograditeljev upa, da jih inšpekcijske službe ne bodo odkrile, kadar pa pride do kaznovanja, mislijo, da lahko po prestani kazni
nemoteno nadaljujejo z gradnjo.
Občani namreč niso poučeni, da urbanistični prekršek ne zastara do takrat, dokler odločba ni pridobljena. Naslednji vzrok za nastajanje gradnje brez dovoljenja je tudi v samem načinu izvajanja postopka v skladu z zakonskimi določbami, ki urejajo področje urbanizma in gradbeništva.
Zakonodaja namreč referentom predpisuje po; topek za pridobivanje odločb od katerega ne smejo odstopati in narekuje niz opravil, ki občana angažirajo do takšne mere, da se odloči za nedovoljeno gradnjo. Postopek za pridobivanje odločbe za gradnjo nezahtevnih objektov, kot so shrambe za orodje in oporni zidovi, čebelnjaki in garaže ter podobno, je odločne prezapleten in skoraj isti kot za pridobitev dovoljenja za gradnjo stanovanjske hiše. Z našo novo predvideno zakonodajo, ki bo urejala naselja in druge posege v prostor, bomo izvedli določene olajšave, ki jih bomo vnesli tudi v občinske pravilnike o izvajanju izvedbenih aktov. Kot zadnji vzrok bi lahko navedla tudi to, da je ta neustavljen proces izvajanja nedo-
voljenih gradenj odraz dela pristojne službe, ki bi se v določenih primerih lahke poslužila odločb o
izvržbi, to se pravi o odstranitvi
nedovoljenih gradenj. Tega pa
mnogokrat iz razumljivih razlogov ni storila. Tu imam v mislih ekonomsko in ne nazadnje sociološko stran problema. Prioritetna naloga urbanistične inšpekcije je predvsem preprečevanje nedovoljenih gradenj v začetni fa-
Tatjana Šmid: „'Vzroki črnih gradenj so v veliki meri v samovolji občanov"
zi. Da bi seznanili občane s problematiko teh gradenj in njihovimi posledicami, so občinski upravni organi že dalj časa skušali pritegniti k sodelovanju krajevne skupnosti ter občane poučiti o negativnostih tovrstnega zagraje-vanja prostora in upali, da bodo ustvarili pozitivno gledanje na te težave kar naj bi omejilo nastajanje črnih gradenj. V krajevnih skupnosti bi za razkrivanje tega stanja lahko veliko naredili, temu pa žal ni tako."
Kakšne gradnje so črne gradnje?
Tatjana Šmid: ,,Brez dovoljenja
v naši občini gradijo predvsem garaže, prizidke, shrambe za orodje, nekaj manj vikendov, najmanj pa je stanovanjskih hiš. Teh je bilo od leta 1980 do danes ugotovljenih le 18."
Koliko pa je v občini Velenje črnih gradenj v primerjavi z vsemi gradnjami?
Tatjana Šmid: ,,Ob pregledu stanja od leta 1980 pa do danes ugotavljamo, da je bilo v občini Velenje izdanih 3542 gradbenih dovoljenj in potrdil za opravljanje raznih gradbenih del. Nerešenih torej nelegaliziranih gradenj pa je trenutno 137, kar predstavlja 9 odstotkov vseh gradenj v obravnavanem obdobju."
Kako ukrepate, ko ugotovite, da je občan gradil brez potrebne dokumentacije?
Tatjana Šmid: ,,Nedovoljeno gradnjo ugotovi urbanistični inšpektor in izda odločbo o ustavitvi gradnje za čas, dokler si investitor ne pridobi gradbenega dovoljenja. Investitor običajno šele takrat sproži postopek, v katerem se med drugim ugotavlja, če je gradnjo
možno legalizirati glede na izvedbe ne akte s katerimi urejamo prav ti sti prostor, kjer ie črna gradnja ha
stala. Vsako gradnjo kategoriziramo v skladu z določbami veljavnega odloka o legalizaciji in kategorizacijo nedovoljenih gradenj, ki ga je občinska skupščina sprejela v letu 1977. Torej vse te gradnje uvrstimo v tri kategorije. V prvo kategorijo spadajo tiste gradnje, ki so grajene tam, kjer je tovrstna gradnja dovoljena po veljavnih izvedbenih aktih. Tako razvrščeno gradnjo legaliziramo brez problemov. V drugo kategorijo razvrstimo tiste gradnje, katerih lokacije ne odgovarjajo veljavnemu urbanističnemu dokumentu. (Primer: Stanovanjski objekt izven območja gradbenega okoliša ali pa izven območja, ki se urejuje z zazidalnim načrtom) Te objekte legaliziramo začasno. V kolikor bi namesto tega objekta v prihodnosti predvideli drugačno prostorsko ureditev, katere uresničitev bi bila z obravnavano črno gradnjo ovirana, bi pač moral investitor nedovoljeno zgrajeni objekt odstraniti na lastne stroške. V tretjo kategorijo pa spadajo objekti, ki so jih začeli graditi na takšni lokaciji, da že ovirajo izvajanje urbanističnega akta s katerim urejamo obravnavano območje. Te objekte moramo praviloma predlagati za odstranitev. (Primer: Če bi v ožjem območju vodnega vira nekdo gradil hlev, katerega odplake onesnažujejo zemljo in vodo talni-co, ki lahko pronica v zajeti vodni vir, bi morali obvezno, predvsem iz
sanitarnih razlogov takšen objekt takoj odstraniti. Ali pa na primer, če bi nekdo gradil stanovanjsko hišo na trasi, kjer naj bi gradili regionalno cesto, je prav tako treba objekt porušiti.)
Trenutno izvajamo lokacijske oglede vseh nedovoljenih gradenj, ki jih je 144 z namenom, da jih ustrezno kategoriziramo in določeno število tudi legaliziramo. V oktobru nameravamo organizirati posvet z vsemi investitorji teh gradenj in jih poučiti o načinu legalizacije oziroma postopkih, ki sledijo če gradnja ni primerna za legalizacijo."
O problemu črnih gradenj bodo torej na prihodnji seji govorili tudi delegati velenjske občinske skupščine. Nedvomno bo širša obravnava v skupščini pripomogla k temu, da bo nedovoljenih' gradenj v prihodnje manj. Prav gotovo pa se bodo delegati na seji zavzeli tudi za to, da bi postopke za pridobitev potrebnih dovoljenj za gradnjo poenostavili in čim prej uredili tako, da bi lahko občani potrebne dokumente urejali na enem mestu in jim ne bi bilo potrebno pridobivati številnih soglasij posamezno, kar je dolgotrajno in za nekatere tudi preveč zamotano. Prav gotovo bo ravno poenostavitev teh postopkov v največji merj zmanjšala število nedovoljenih gradenj.
Mira Zakošek
V razkrivanje črnograditeljev bi se morale vključiti krajevne skupnosti
Ravne
Posodobitev ceste
Pred dnevi je bila podpisana pogodba med SIS za ceste občine Velenje in delovno organizacijo HPH Velenje o modernizaciji prvega kilometra cestišča v Zgornjih Ravnah. To cestišče je namreč že povsem dotrajano in neustrezno za promet. Najprej bo asfaltirano cestišče od križišča s severno obvoznico do Cestniko-vega mostu. Vrednost del znaša 9.8 milijona dinarjev. Delovna organizacija HPH bo pričela z gradnjo v začetku septembra.
J. M.
Vpis otrok v prvi razred osnovne šole
Starše in skrbnike šoloobveznih otrok obveščamo, da bomo prihodnji teden vpisovali v prvi razred osnovne šole otroke, ki so bili rojeni v času od 1. marca 1977 do 28. februarja 1978.
Na osnovnih šolah v Titovem Velenju pričakujemo vas in vašega otroka v torek, sredo in četrtek, 6., 7. in 8. septembra 1983, na osnovnih šolah v Šoštanju in Šmartnem ob Paki pa samo v torek in sredo, 6. in 7. septembra 1983. Vpisovanje otrok bo potekalo vse navedene dni v času od 9.00 do 12.00 in od 15.00 do 17.00.
Skupaj z otrokom se oglasite na šoli, ki je najbližja vašemu stanovanju. Tu boste otroka vpisali in dobili tudi vse informacije o pripravi otroka na šolo in o njegovi vključitvi v šolo. S seboj prinesite otrokov ,,Izpisek iz rojstne matične knjige" in otrokovo matično številko občana, ki ste jo dobili ob zadnjem popisu prebivalstva.
Prosimo vas, da pokažete to obvestilo tudi sosedom, sodelavcem in znancem, ki imajo šoloobvezne otroke.
Z vašim sodelovanjem bomo akcijo vpisa otrok uspešno izvedli!
VZGOJNO IZOBRAŽEVALNI ZAVOD VELENJE
Pedagoška služba
ZVEZA SINDIKATOV SLOVENIJE OBČINSKI SVET VELENJE
Odbor za inventivno dejavnost
OBČINSKA RAZISKOVALNA SKUPNOST VELENJE
Odbor za inventivno dejavnost
razpisuje
NAGRADNI NATEČAJ 83
za najuspešnejše inovacije v občini Velenje s področja:
a)	raziskovalno-razvojne dejavnosti
b)	množične inventivne dejavnosti v OZD
c)	ustvarjalnost mladih
d)	ustvarjalnost društev (LT, D IT) in posameznikov izven OZD
e)	najuspešnejše TOZD na področju množične inventivne dejavnosti
Nagradni sklad sestavljajo: pod a)
-	nagrada 20.000,00 din
-	nagrada 15.000,00 din
-	nagrada 10.000,00 din pod b)
-	nagrada 15.000,00 din
-	dve nagradi po 10.000,00 din
-	dve nagradi po 7.000,00 din pod c)
-	nagrada 5.000,00 din
-	nagrada 3.000,00 din
-	nagrada 2.000,00 din pod d)
-	nagrada 7.000,00 din
-	nagrada 5.000,00 din pod e)
-	pismeno priznanje
Vsi dobitniki denarnih nagrad prejmejo tudi pismeno priznanje. Pravico do sodelovanja na natečaju imajo delavci OZD, skupnosti in dijaki centra srednjih šol, študentje, društva ter posamezniki izven DO, katerih rešitve so v letu 1982 in 1983 prispevale k:
—	povečanju produktivnosti dela
—	porastu dohodka
—	povečanje varnosti pri delu
—	izboljšanju organizacije dela
—	varstvu okolja
—	ustvarjalnosti na tehničnem in naravoslovnem področju,
in TOZD oz. enovite DO, v katerih na področju množične inventivne dejavnosti dosegajo zelo dobre rezultate.
Inovacije predlagajo:	%
pod a)
—	raziskovalno razvojne službe oz. sektorji, ki v okviru OZD opravijo izbor (maksimalno 21
pod b)
—	komisije za inovacije iz OZD oz. DS OZD, ki predhodno opravijo ožji izbor med možnimi inovacijami (maksimalno 3)
pod c)
—	predavatelji in mentorji pod d)
—	upravni odbori društev in posameznik pod e)
—	delavski sveti ali konference 00 ZS na nivoju DO, ki predhodno opravijo izbor (maksimalno 1 TOZD).
Ob prijavi morajo predlagatelji dostaviti naslednje podatke oz. dokumentacijo:
—	osebne in splošne podatke (ime in priimek avtorja ter morebitnih sodelavcev, izobrazbo, opis del in nalog, ki jih opravlja oz. jih je opravljal v času predlaganja inovacije, TOZD oz. DS, kjer je zaposlen);
—	kratek opis in skico inovacije z naslednjimi podatki:
a)	izvirnost — inventivnost predloga: opisati stopnjo izvirnosti predloga ^ tehnična novost in rentabilnost RR dosežka
b)	dohodek, letno ustvarjena gospodarska korist, navesti prihranek, preračunan na enoto proizvida (izdelka)
c)	varnost pri delu in izboljšanje delovnih pogojev (preprečevanje ali zmanjšanje nezgod na strojih in napravah, fizično lažje delo, čistejši zrak, boljša osvetljenost, zmanjšanje oz. odprava hrupa ter prepiha itd.)
d)	organizacija dela, uvedena inovacija je prispevala k boijši in sodobnejši organizaciji dela ter s tem k boljšim rezultatom poslovanja
e)	pojasnilo, da je inovacijo že obravnavala in priznala pristojna komisija, odbor ali delavski svet v OZD, oz. mnenje šole ali upravnega odbora društva.
Posamezniki izven OZD ali skupnosti morajo prijavi priložiti še poročilo uporabnika inovacije o uporabnosti.
Odbora ne bosta upoštevala predlogov, ki ne bodo izpolnjevali razpisnih pogojev.
Nagrade in priznanja bodo podeljene ob praznovanju dneva inovatorjev Jugoslavije - 12. oktobra 1983 in ob prazniku občine Velenje.
Odbora bosta obravnavala vse predloge, ki bodo prispeli na Občinski svet Zveze sindikatov Slovenije Velenje do 19. septembra 1983 in bodo ustrezali razpisnim pogojem.
»NAS CAS«, glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva, izdaja Center za informiranje, propagando in založništvo Velenje, cesta Františka Foita 10.
»NAŠ ČAS« je bil ustanovljen 1. maja 1965,' do 1. januarja 1973 je izhajal kot štirinajstdnevnik »Šaleški rudar«, kot tednik pa izhaja »Naš čas« od 1. marca 1973.
Uredništvo: Stane Vovk — odgovorni urednik (v. d. direktorja in glavnega urednika), Bogdan Mugerle, Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Boris Zakošek, Mira Zakošek in Milena Krstič-Pla-ninc (novinarji).
Izhaja ob četrtkih.
Sedež uredništva in uprave: Titovo Velenje, cesta Františka Foita 10, telefoni (063) 850-087,
850-317,850-316.
Brzojavni naslov: Informativni center Velenje.
Cena posameznega izvoda je 10 dinarjev. Letna naročnina za individualne naročnike je 432 din (mesečna je 36 din) za inozemstvo 900 dinaijev).
I^tna naročnina na Naš čas z rubriko Uradni vestnik občine Velenje za temeljne in druge
organizacije združenega dela, delovne skupnosti, družbenopolitične organizacije, samoupravne interesne skupnosti in krajevne skupnosti ter zasebne obrtnike m znaša 720 din in je plačljiva vnaprej.
Žiro račun pri SDK, podružnica Titovo Velenje, številka 52800-603-38482.
Grafična priprava, korekture.
tisk in odprema: CGP Večer, Maribor.
Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Za »Naš čas« se po mnenju sekretariata za informacije izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije številka 421-1/72 od 8. februarja 1974 ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov.
mmH^mH^mmmmtmmmmmmm^mm*
1. septembra 1983 ★ Titovo Velenje
IZ DELOVNIH ORGANIZACIJ
nas cas ★ stran 3
Novo ustanovljena delovna organizacija EKO
Čakajo jih še pomembne naloge
29. julijsi letos je bila delovna organizacija Elektrokovinarska oprema končno tudi registrirana. Tako je zaključeno
dveletno aktivno delo, po
sprejeti pobudi in elaboratu o družbeno ekonomski upravičenosti samoupravne organizacije Rudarskega šolskega centra.
Novo organizirano delovno organizacijo Elektrokovinarska
oprema. Instalacije, Komerciala — promet in Vzdrževanje. Te temeljne organizacije so se izločile iz delovne organizacije RŠC in se združile v
novo delovno organizacijo Elektrokovinarska oprema, z neomejeno odgovornostjo in s sedežem na Celjski cesti 9 c v Titovem Velenju. Za opravljanje strokovnih in administrativno tehniških
del in nalog skupnega pomena, pa so navedeni tozdi oblikovali delovno skupnost skupnih služb.
Skrajšano ime delovne organizacije je EKO n. sol. o., njena glavna dejavnost paje proizvodnja orodja za obdelavo kovin, lesa in plastike ter ročnega orodja; napeljave in popravila gradbenih instalacij in sicer vodovodne. toplovodne, plinske, klimatske, elektro, prezračevalne, telefonske in kotelske; proizvodnja kovinskega reprodukcijskega materiala, okovja in pribora za pohištvo; komercialni posli pri uresničevanju prometa blaga in
storitev tozdov; raziskovanje trga ter redno in investicijsko vzdrževanje proizvodnih strojev, naprav. zgradb, zunanje ureditve.
V vseh tozdih in v delovni
skupnosti skupnih služb so izvoljeni delavski sveti, komisije, delegati in delegacije za samoupravne interesne skupnosti družbenih dejavnosti in materialne proizvodnje ter za druge delovne organizacije skupnega pomena. Prav tako pa so organizirane tudi vse družbenopolitične organizacije v tozdih in v delovni skupnosti skupnih služb.
Na nivoju delovne organizacije so izvolili delavski svet, samoupravno delavsko kontrolo, skupno disciplinsko komisijo in osem koordinacijskih komisij ter odbor za izvajanje in usklajevanje skupno dogovorjenih in sa-
U s skrbnim poslovanjem preko gospodarskih težav
moupravno sprejetih ciljev ter nalog delovne organizacije EKO. Izvoljeno je tudi predsedstvo akcijske konference ZKS, konferenca ZS in ZSMS.
Dclavce novo organizirane
delovne organizacije čaka mnogo dela. predvsem pri uveljavljanju pravne vloge delovne organizacije ter tozdov in delovne skupnosti skupnih služb in seveda uresničitev načrtovanih nalog.
»Zavedamo se težav in nalog 900 članskega kolektiva v prizadevanjih" za dobro gospodarjenje z družbenimi sredstvi, ki jih je naš kolektiv ustvaril v svojem dosedanjem 25. letnem delu in razvoju,« poudarja vodja delovne skupnosti skupnih služb Kari Seme. »Zavedamo pa se tudi. da je za smel korak v nadaljnji razvoj potrebna enotnost pogledov in ciljev, koordinirano in usklajeno vodenje, spoštovanje ekonomskih zakonitosti in strokovnega znanja. Smo mlad kolektiv s kadri v katerih je mnogo znanja in osnov za uspešen nadaljnji ekonomski in samoupravni razvoj.
Kljub temu smo se odločili, da se ne bomo zapirali vase, pač pa široko odpiramo vrata mladim strokovnjakom, inženirjem in tehnikom — ekonomistom in drugemu strokovnemu kadru s področja dejavnosti delovne organizacije EKO.
Želimo zgraditi kolektiv dobrih upravljalcev družbenih sredstev, kolektiv delavcev sa-moupravljalcev. ki bodo pripadali drug drugemu in vsi skupaj celotni naši socialistični samoupravni družbi.«
Kolektiv novo ustanovljene delovne organizacije EKO se zaveda, da je le trdo ustvarjalno delo ter pripadnost kolektivu in miši širši skupnosti porok, da bodo premagali gospodarske težave svoje delovne organizacije in tako tudi celotne družbe. Vedo. daje potrebno pravilno in gospodarno deliti samo z delom ustvarjeni dinar. M. Zakošek
Vzgojno varstvena zavoda Titovo Velenje in'Šoštanj
V Titovem Velenju štirje novi oddelki
Čas počitnic, ko obiskuje vrtce manj otrok, so tako v šoštanjskem kot velenjskem vzgojno varstvenem zavodu izkoristili za posodobitev in prenovitev posameznih enot, prav vse pa so v tem času tudi temeljito očistili in razkužili.
V Titovem Velenju so preple-skali enoti Tinkara in Kekec, s sandolinom zaščitili vse zunanje lesene obloge, okna, vrata, na-pušč, popravili pa so tudi odtoke na strehi. Prepleskali in nekoliko uredili So še enoto Rožle, ki pa je potrebna temeljite prenove. Nuj-
delale enote Najdihojca, Vrtiljak. Mojca, Šalek II, v juliju pa tudi Pesje.
Dela je bilo ogromno. Posebej pa velja poudariti, da so vsa dela, razen sanacije Cicibana, opravili delavci velenjskega Vzgojno varstvenega zavoda sami. S tem so seveda prihranili veliko sredstev, ki jih bodo lahko uporabili v druge namene.
Seveda pa se v počitniškem času delavci velenjskega Vzgojno varstvenega zavoda spremljali tudi adaptacijo v domu učencev Šolskega centra. Tam bodo namreč s 1. septembrom pridobili štiri nove oddelke. Sredstva za to adaptacijo je zagotovila občinska
V prostorih Uoma učencev Šolskega cenira so uredili štiri nove oddelke vzgojno varstvenega zavoda
no pa je potrebno urediti tudi igrišče ob tem vrtcu. Veliko dela, je bilo opravljenega tudi v enoti Ciciban, saj so se temelji posedli za šest centimetrov in je bilo potrebno objekt tako povsem sanirati. Enota je sedaj že urejena, odpraviti pa je potrebno še nekatere manjše pomanjkljivosti. Razkužili, počistili ter odpravili manjše pomanjkljivosti so ludi v enotah Ciciban — blok, v Skalah, na Konovem in v Pesju.
V mesecu juliju in avgustu so
skupnost otroškega varstva. Investitor del je šolski center, nadzorni organ Majda Majcen, izvajalec del Gradiš, za notranjo opremo pa je zadolžena ravnateljica velenjskega Vzgojno varstvenega zavoda Majda Gaberšek. Enoto so delavke vzgojne varstvenega zavoda tudi same počistile. Mali šolatji (namenjena je namreč njim) pa so jo pričeli danes že obiskovati.
V velenjski Vzgojno varstveni zavod so v letošnjem letu na
novo vpisali 372 otrok in s tem v celoti ugodno rešili vse prošnje, ki so bile predložene komisiji do konca meseca junija. Ta vzgojno varstveni zavod bo tako obiskovalo v letošnjem letu kar okoli 2000 predšolskih otrok (tistih, ki redno obiskujejo vrtce in tistih, ki bodo vključeni v popoldansko celoletno malo šolo).
Tudi v šoštanjskem Vzgojno varstvenem zavodu so v času počitnic temeljito prečistili in razkužili prostore, v centralnem vrtcu v Šoštanju pa so obnovili parket. Obnavljajo pa še umivalnico s sanitarijami.
Svoje enote ima šoštanjski Vzgojno varstveni zavod tudi v Šmartnem ob Paki in v Topolšici. V Topolšici nimajo prostorskih težav in lahko sprejmejo v varstvo vse otroke. Letos jih bo obiskovalo to enoto 41. Tudi v Šoštanju so ugodno rešili vse
najnujnejše prošnje. Žal pa tudi letos nismo mogli pokriti potreb po varstvu dojenčkov. Upajo, da bodo kmalu pridobili eno varstveno družino in tako zagotovili varstvo vsaj še šestim otrokom. Vrtca v Šoštanju bo v letošnjem letu obiskovaloJ06 otrj^'
Največ težavyfSa»y Šeatjrfm ob Paki. kjet&o pjpstojčie težave »jbolj - "-i^p®vn i Ii^mJJi tagj IpoKrjftiP vse jerebe ašolskihptrok. zadnja leta tko in občani se s tem ne njazniti. V tej enoti imajc f$9 otrok v dveh oddelkih. Precej težav povzroča šoštanjskem u Vzgojno varstvenemu zavodu organizacija celoletne male šole za vse otroke, ki redno ne obiskujejo vrtca Predvsem izražajo nezadovoljstvo starši otrok iz oddaljenih krajev. Ti bodo namreč težko organizirali prevoze otrok v-popoldanskem času in si zato prfeadevajo. da bi njihovi otroci obiskovali malo šolo dopoldne.
M. Z.
Titovo Velenje je bilo že večkrat nagrajeno kot eno najlepših mest v Sloveniji. Tudi letos se poteguje za ta laskav naslov. Zato ni razumljivo, da odgovorna organizacija ne ureja vsaj takšnih najpomembnejših objektov in pridobitev skupnega ustvarjalnega dela. Fotografija zgovorno dokazuje razbijaštvo nekaterih posameznikov in neodgovornost tistih, ki bi morali škodo odstraniti.
Avtoprevozništvo in servisi
Prihodnje leto tudi tehnični pregledi
V	delovni organizaciji Avtoprevozništvo in
servisi so bili v prvi
polovici letošnjega leta uspešni. Dosegli oziroma celo nekoliko so presegli načrtovano proizvodnjo. Vendar pa so kljub temu zaskrbljeni, saj so pogoji gospodarjenja negotovi, še posebej za prevozniške in podobne dejavnosti.
V	primerjavi s planom so celotni prihodek presegli za dva odstotka, v primerjavi z lanskim letom pa je ta višji za 16 odstotkov. Tudi dohodek je večji kot so načrtovali in sicet za 4 odstotke, v primerjavi 2 enakim obdobjem lanskega leta paje višji kar za 19 odstotkov. Ustvarili so nekoliko višje sklade kot v lanskem polletju in tudi nekoliko presegli letošnje načrte. Osebne dohodke so izplačevali v skladu s planom in sicer so ti višji za 20 odstotkov.
Težav v letošnjem prvem polletju v Avtoprevozništvu in servisih ni manjkalo. V prvi vrsti izpostavljajo slabo založenost z rezervnimi deli. tako domačih kot tistih iz uvoza. Za normalno poslovanje potrebujejo na leto okoli 4.5 milijona deviznih dinaijev v te namene. Ta sredstva so uspeli zagotoviti s povezovanjem z drugimi delovnimi organizacijami v občini in izven nje. Tu pa se pojavlja še dodatna težava, saj vedne več delovnih organizacij, ki jim zagotavljajo rezervne dele, zahteva devizno soudeležbo, ki pa je seveda niso sposobni zagotoviti. Velike težave so se pojavile v začetku leta z omejitvami porabe goriva, kar jih je kot prevoznike močno prizadelo. Tudi v servisu, zaradi pomanjkanja rezervnih delov ne manjka težav. Ko so servis odprli za vse občane, pretežno namreč delajo za delovne organizacije REK. so se za dobavo rezervnih delov dogovorili z Avtom Celje. V zadnjem času pa je dobava-teh delov dogovorili z Avtom Celje. V zadnjem času pa je dobava teh delov na tržišču močno motena. Prav zaradi tega stranke pogosto nezadovoljne odhajajo, saj okvar ne morejo tako hitro odpraviti kot bi vsi želeli. Občani pa so vse bolj nezadovoljni tudi zaradi
tega. ker morajo na usluge v servisih čakati dalj časa. Povpraševanje po uslugah je namreč tolikšno, da vseh avtomobilov ne morejo takoj vzeti v popravilo. To vsekakor pomeni. da je bila odločitev delavcev Avtoprevozništva in servisov, da so odprli svoje servise tudi za javnost, pravilna. Njihove zmogljivosti pa bi bile lahko še za enkrat večje, tolikšno je namreč povpraševanja.
Poleg težav z dobavo rezervnih delov, imajo v Avtoprevozništvu in servisih, težave tudi z dobavo novih vozil. Največji izpad dohodka pa imajo ravno zaradi pomanjkanja rezervnih delov za težko mehanizacijo. Ni potrebno posebej poudaijati. kakšno škodo imajo vsak dan. kadar njihovi težki stroji zaradi okvar niso uporabni.
Ob vsakem obravnavanju kazalcev gospodarjenja sprejemajo delavci Avtoprevozništva in servisov ukrepe, da bi kljub vsemu uresničili naloge, ki so si jih zadali. Med najpomembnejše ukrepe, ki so jih sprejeli ob obravnavi letošnjih polletnih rezultatov gospodarjenje sodi zagotovitev potrebnih deviznih sredstev, ob tem pa morajo seveda zagotavljati tudi likvidnost delovne organizacije. Izboljšati morajo še vzdrževanje svojih vozil in strojev. Sprejeli so vrsto ukrepov, da bi izboljšali kvaliteto dela in na ta način zagotovili manj okvar na stro-jih.
Investicijski program delovne organizacije Avtoprevozništvo in servisi je bil za to srednjeročno obdobje dokaj obsežen. Velik del nalog so že uresničili, saj je pričel lansko leto z delom avtoservis, odprli so avtopralnico za osebna vozila ter tovornjakein avtobuse, v načrtu pa imajo tudi ureditev obrata za tehnične preglede. Tudi to nalogo bodo kot kaže uresničili še letos, saj bodo do konca leta zbrali sredstva v ta namen. Če bodo izvajalci del izpolnili svojo napoved, bo objekt usposobljen do konca leta. V prvih mesecih prihodnjega leta bodo namestili še potrAno opremo. Tako bomo torej Velenjčani že prihodnje leto lahko opravljali tehnične preglede svojih vozil v tej delovni organizaciji.
-10.
M. Zakošek
Zaradi pomanjkanja vode je bila avtopralnica letos pogosto zaprta
Turizem v mozirski občini
Obetavno število nočitev
Kljub vsem znanim nedorečenostim, s katerimi se ubada turizem Gornje Savinjske doline, podatki turističnega biroja v Mozirju vendarle kažejo, da je krenil na obe-tavnejšo pot. Dokaz za to so podatki o nočitvah, ki so jih zabeležili v juliju. Zabeležili so namreč kar 6.679 nočitev, od tega 2.079 nočitev tujih gostov. To je vsekakor spodbudna številka, ki mora okrepiti delo na tem pomembnem področju. K porastu nočitev je največ pripomogel kmečki turizem kjer so domači gostje ustvarili kar 2.749 nočitev, tuji pa 718. Zelo velike uspehe je v prvem letu delovanja dosegel tudi avtokamp v Varpo-
Ijah, saj je zabeležil kar 1.050 nočitev tujih gostov in 83 domačih.
Oba podatka sta dokaz, da vse več gostov želi letovati na deželi, v naravi, domače, sproščeno. Seveda sta tudi poslovna sposobnost in reklamna uspešnost napravili svoje.
Vse te podatke je zbral turistični biro v Mozirju, ki se poleg tega seveda ukvarja predvsem z usklajevanjem turističnega delovanja in ponudbe v Gornji Savinjski dolini, uvaja pa tudi nove oblike dejavnosti. Zan imiva novost za deželo je izposojanje kole^, dejavnost pa razširja tudi na ostale agencijske posle, kot je prodaja letalskih kart in podobno.
4- stran i ★ r»3S C§5
fc——M MM i ——
za varnost otrok
Titovo Veienje* 1. septembra 1983
STARŠI OPOZORITE SVOJE OTROKE:	^
Prvošolci in mali šolarji morajo nositi rumene rutice! Ob slabi vidljivosti morajo nositi svetlobna telesa! Pospremite otroke na poti v šolo ter jih opozorite na vse nevarnosti!
Naučite jih pravilnega prečkanja ceste!
Tudi vožnja s kolesom je nevarna in otrokom brez spremstva in brez izpita ni dovoljena! (
Kolesarji morajo dobro poznati prometne predpise
Kako hodimo po cesti
Pešec praviloma ne sme hoditi po vozišču in ne postajati na njem. Ce gre pešec po vozišču, mora hoditi ob robu vozišča. Izven naselja mora hoditi po levi
strani ceste v smeri hoje. lahko pa tudi po desni, če je zanj. glede na prometne razmere (nepregledni ovinek, usek. prepad, plaz .. ,) varneje.
VOZNIKI POZOR!
Danes so na cesti našiotroci!
Avtobusi za prevoz otrok
Kadar vozi voznik skozi naselje, mora omogočiti vključitev v promet vozilu za javni mestni promet ali posebno označenemu vozilu za prevoz otrok, kadar ta vozila zapuščajo postajališče, ki je izven cestišča oziroma kadar zapuščajo razširjen prometni pas, ki je namenjen za postajališče. Voznik javnega mestnega prometa oziroma voznik vozila, ki je označeno za prevoz
otrok mora vKljučitev v promet nakazati in se mora vključiti tako, da ne ogroža drugih udeležencev v prometu. (Tudi tu ne gre za absolutno prednost enega ali drugega udeleženca v prometu, temveč za obojestransko odgovornost. Voznik je dolžan vozniku, ki prevaža otroke in javnemu mestnemu prometu omogočiti vključitev. Voznik, ki se vključuje, pa mora to storiti tako, da drugih ne ogroža.
SVET ZA PREVENTIVO IN VZGOJO
V CESTNEM PROMETU SO VELENJE
Občina Mozirje
Ukrepi za večjo varnost otrok
Voznike motornih vozil in druge udeležence v cestnem prometu, da poostrijo budnost na cestah v prvih dneh šolskega pouka, ko bodo v promet samostojno vključeni otroci prvošolci, vrtičani in drugi šolarji.
VARUJMO NAJDRAŽJE - ŽIVLJENJA NAŠIH OTROK!
V preventivne akcije za varnost prometa vključujemo tudi pionirje prometnike
Vozniki in pešci
Voznik motornega vozila i se mora zaznamovanemu prehodu za pešce približati s takšno hitrostjo, da ne spravlja v nevarnost pešcev, ki so že stopili na prehod ali stopajo nanj, po potrebi pa tudi ustaviti vozilo, da jih pusti mimo. Voznik, ki se v koloni približuje zaznamovanemu prehodu za pešce, mora svoje vozilo ustaviti pred prehodom, če pešec z dvigom roke nakaže, da namerava prečkati cesto in če voznik glede na oddaljenost prehoda in hitrost lahko to varno stori (TOREJ NI PO-
DANA POPOLNA PREDNOST PEŠCU, DA Z DVIGOM ROKE »UKAŽE« VOZNIKU DA USTAVI, TEMVEČ OBVEZUJE TUDI PEŠCA, DA MORA NE GLEDE NA DVIG ROKE UGOTOVITI, ALI SE BO VOZILO USTAVILO IN NATO STOPITI NA PREHOD.)
Na zaznamovanih prehodih kjer je promet urejen s semaforji, pa se morata voznik in pešec ravnati po tej signalizaciji. Ustavljanje na prehodi za pešce ni dovolje-
OPOZARJA
Zakon določa:
Prečkanje ceste
Za življenja otrok smo odgovorni vsi!
Po ugodnem stanju varnosti v cestnem prometu v prvi tretjini letošnjega teta, se je to v zadnjih
mesecih hudo poslabšalo.
Zabeležili smo kar 15 primerov
prometnih nesreč v katerih so bili udeleženi otroci. To je vsekakor podatek, ki zahteva od vseh odgovornih, da nekaj ukrenejo.
Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu usmerja v teh dneh aktivnosti v zaščito slehernega pešca, kolesarja, potnika, voznika, skratka vseh udeležencev v prometu. Največ pozornosti pa namenjamo šolarjem in tistim, ki obiskujejo vzgojno varstvene ustanove. Kjer bo le mogoče, bomo opozarjali na nevarnosti, ki grozijo našim najmlajšim. Ponovno pozivamo starše, vzgojitelje in učitelje, da spregovorijo o tem z otroki, jih opozorijo na nevarnosti, ki jim grozijo na cesti in jih seveda tudi naučijo primernega obnašanja na cesti. Prav je, da jih nekajkrat pospremijo na poti v šolo, jim pokažejo najprimernejšo in najvarnejšo pot in jih seveaa opozorijo tudi na vsa tista mesta, kjer morajo biti še posebej previdni.
Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu je v dneh pred pričetkom šolskega leta opozoril vzdrževalce cestnih in prometnih označb, da jih primerno uredijo, saj so bili nekateri prehodi za pešce nevidni. Z učitelji in vzgojitelji smo se tudi dogovorili za načrtno prometno vzgojo ter za številne akcije za osveščanje in vključevanje otrok v promet.
Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu deluje na področju prometne preventive
samostojno in v sodelovanju s
člani združenja Šoferjev in avto-mehunikov. Avto moto društva, delavci postaje milice, vzgojitelji, učitelji, delovnimi organizacijami in Republiškim svetom za preventivo in vzgojo v cestnem prometu.
Pomembno akcijo bomo pripravili v prihodnjih dneh, ko bomo nadzorovali vsa križišča, nevarne odseke cestišč in dostope do šol in vrtcev.
Prvi šolski dan je še posebej nevaren, saj je večina otrok počitnice brezskrbno preživljala in so že mnogi pozabili na opozorila staršev in učiteljev o tem, kako se morajo vključevati v pro met.
Akcija pa mora biti seveda popolna in obširna. Vanjo se moramo vključiti prav vsi. Starši lahko pri tem naredite največ. Torej ni dovolj, da bodo otroci prvi šolski dan lepo urejeni in motivirani za začetek pouka. Zagotoviti moramo v prvi vrsti ludi njihovo varnost, varnosCv cestnem prometu, ki je žal še vedno kritični družbeni problem.
ZA ZlVIJKNJA OTROK SMO ODGOVORNI VSI!
Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu
Pešec prečka cestišče na zaznamovanem prehodu za pešce. Če prehoda ni, lahko prečka cesto tudi izven prehoda. To lahko stori tudi v primeru, če je prehod oddaljen več kot 100 metrov od
mesta prečkanja in seveda
če ostale prometne okoliščine to dopuščajo. Pešec ne sme prečkati vozišča izven prehoda za pešce na kraju, kjer sta na vozišču dva ali več zaznamovanih prometnih pasov (Šaleška cesta) v isto smer, kot tudi ne na nepreglednih krajih na cestah (nepregledni ovinek).
Pešec mora predno stopi na vozišče pogledati levo in desno in se mora prepričati ali lahko varno prečka cesto. Cestišče mora prečkati po
Otroci morajo ponoči in ob zmanjšani vidljivosti nositi na vidnem mestu ustrezna odsevna telesa. Nameščena morajo biti tako: da so ne glede na položaj pešca na cestišču vidna. Tako ne smejo biti višja od 1.20 metra in nižja- od 40 centimetrov. Med hojo po desni strani ceste, mora imeti otrok odsevno telo pritrjeno na levem rokavu ali na hrbtnem delu telesa. Med hojo po levi strani pa na desnem rokavu ali hrbtni strani telesa.
najkrajši poti, torej pravokotno.
Če prečka vozišče na zaznamovanem prehodu za pešce, ki je opremljen s svetlobnimi prometnimi znaki, sme prečkati samo
takrat, ko ima prost prehod
— zeleno luč. Če teh znakov
ni, se mora predhodno prepričati o oddaljenosti in hitrosti vozil, ki vozijo po tej cesti. Če se po cestišču, kjer je zaznamovan prehod za pešce vozila pomikajo v koloni, mora pešec, predno stopi na tak prehod, z dvigom roke nakazati svojo namero in sme stopiti na tak prehod šele, ko so se vozila ustavila. To velja za prehode. ki niso opremljeni s prometno signalizacijo — semaforji.
Otroci, ki obiskujejo malo šolo ali prvi razred osnovne šole. morajo na poti v vzgojno varstveni zavod oziroma šolo in iz nje nositi poleg odsevnega telesa, okoli vratu tudi rumeno rutico. Otroci, ki obiskujejo vzgojno varstveni zavod pa morajo imeti obvezno spremstvo.
Šole morajo ob sprejemu novih učencev, učence in starše seznaniti z varnimi potmi, ki jih določa prometno varnostni načrt šol.
Otroci na cesti
Avtobusi za prevoz šolarjev morajo biti posebej označeni
Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Mozirje, delavci postaje milice in drugi sorodni dejavniki v Gornji Savinjski dolini vseskozi marljivo skrbijo za večjo varnost na cesti. Med ostale raznovrstne in stalne akcije sodijo
tudi napori, da bi šolskim otrokom zagotovili kar najbolj varno pot v šolo in nazaj do doma, kar še zlasti velja za najmlajše v vrtcih in prvošolčke. Zato so v dneh pred začetkom šolskega leta tudi v mozirski občini močno okrepili dejavnost.
Pionirji — prometniki v sodelovanju z miličniki skrbno pazijo na varnost svojih sošolcev, zlasti najmlajših
Miličniki so v sodelovanju z vzdrževalci že pregledali prometne znake in talne oznake v bližini vseh osnovnih šol. Na podlagi ugotovitev so pripravili poročilo o pomanjkljivostih, kijih morajo vzdrževalci takoj odpraviti. Prav tako je postaja milice Mozirje svetu za preventivo in vzgojo dala pobudo, da skliče predstavnike vseh šol in vrtcev. Na tem srečanju bi se podrobno dogovorili o ukrepih za boljšo varnost otrok v cestnem prometu.
Seveda tudi drugih ukrepov ne manjka. Predvsem morajo vse šole pregledati in obnoviti načrte varnih poti v šolo. Ugotoviti morajo tudi. če imajo ustrezne table /a vozila, ki prevažajo otroke v šolo. Vodstva šol morajo opozoriti starše in otroke o pravilnem obnašanju v cestnem, prometu, šolarji pa morajo obvezno nositi rutice, ki so jih prejeli v mali šoli. Osnovne šole bodo prvošolčkom podelile kresničke. ki jih bodo morali uporabljati zlasti v jutranjih in večernih urah.
Dolžnost vseh je. da otroke poučijo o najbolj varnih poteh v šolo in nazaj domov. Že dolga leta se v vseh krajih soočajo s hudim problemom pločnikov.
zato ni odveč opozorilo, da naj otroci v kar največji možni meri uporabljajo stranske poti v naseljih. Otroke bodo tudi opozorili, kdo izmed njih lahko samostojno vozi kolo z izkaznico ali brez nje. pregledati pa bo treba tudi opremljenost koles.
Pomembno vlogo bodo, predvsem v prvih šolskih dneh. odigrali tudi pionirji-prometniki. ki bodo v sodelovanju z miličniki skrbeli za varno hojo. zlasti ob konicah. V tem obdobju bodo delavci milice in člani sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu na šolah pripravili predavanja za prvo.šolce in starše in jih seznanili s pravilnim in varnim obnašanjem v cestnem prometu.
Jasno je. da bodo v prvih dneh pouka delavci milice poostrili nadzor v cestnem prometu ob \seh osnovnih šolah, pomembnejših prehodih čez cesto, križi-| ščih in podobno, in s tem skušali zagotoviti kar največjo varnost : otrok. Miličniki še posebej opo-1 zarjajo vse voznike in ostale j udeležence v prometu n^ varno vožnjo na najbolj nevarnih mestih. kot so bližina osnovnih šol. avtobusne postaje in drugod.
J. Plesnik
■1. septembra 1983 -k Titovo Velenje
naši kraji in ljudje
nas cas *
Pred domačijo z ženo Angelo
Avgust Rednak naš najstarejši občan
Brez posebnega recepta v novo
stoletje
Pod vznožjem sončnih Goric stoji sredi sadnega drevja in cvetočega vrta vsa v zelenju Red -nakova domačija. V njej živi najstarejši občan velenjske občine Avgust Rednak.
Zadnjih nekaj dni je bilo ""njegovo, nekoliko odmaknjeno in mirno življenje zopet mladostno naporno. Vrstili so se številni obiski, prihajala so priznanja, čestitke. Avgust Rednak je namreč 28. avgusta slavil visok življenjski jubilej, stoletnico rojstva. Redki so, ki dočakajo takšna leta, še redkejši pa so v tej pozni starosti tako čili in zdravi, kot je Avgust. Čeprav daljših poti ne zmore več, noge so oslabele, pa še vedno stopi okoli hiše, do svojega priljubljenega čebelj-njaka. Tudi branje mu ne povzroča nobenih težav, očal namreč še vedno ne potrebuje. Le sluh je že vrsto let slaboten in slušni aparat bi mu gotovo prav prišel. Pa kaj. ko mu je zdravnik pred leti odsvetoval takšen nakup, ker je to draga naprava, on pa že precej v letih. In sedaj Avgust vsake toliko časa vpraša, takole hudomušno, če je ta zdravnik še živ.
Avgust Rednak se je torej rodil 28. avgusta 1883 leta v Šaleku pri Velenju. Kot mladenič seje v Celju učil vrtnarstva, nato pa je moral za tri leta v Dunajsko Novo mesto k vojakom. Bil je pri dragonerjih. na kar je še posebej ponosen, saj je bilo takrat to sila imenitno — jahati iskrega konjiča s svetlečo sabljo ob boku. Ko je leta 1914 izbruhnila prva svetovna vojna, je moral še za tri leta na fronto v Galicijo. O teh hudih časih in o tej človeški moriji nerad govori, saj je bil pri težkem topništvu, kjer mu nikakor ni bilo lahko. Po končani vojni se je vrnil domov in se zaposlil v bližnjem velenjskem rudniku. Nekaj več kot sedem let je delal v dokaj težkih, neurejenih pogojih. Ker so bile plače zelo slabe, saj kot sam pravi, včasih v štirinajstih dneh ni zaslužil več kot za dve steklenici vina, si je poiskal novo zaposlitev v Tovarni usnja v Šoštanju. Na
zahtevo žene takratnega lastnika Tovarne usnja Šoštanj Vošn-jaka in precej proti svoji volji, je prevzel Vošnjakovo vrtnarijo na Marovški graščini — sedaj sanatorij Ravne. Tu je gojil najrazličnejše rože in zelenjavo ter skrbel za čudovit park. cela tri desetletja, vse do upokojitve leta 1952.
Prvič seje poročil leta 1912 z izvoljenko Alojzijo, ki mu je v srečnem zakonu rodila tri hčere in štiri sinove, od katerih pa so trije že umrli. Žena mu je umrla leta 1965 in ker se v samostojnem gospodinjstvu ni znašel, se jc že naslednjo leto drugič poročil. Njegova druga žena Helena je umrla leta 1978. Naš vrli jubilant pa še vedno ni hotel biti vdovec in zato se je leta 1979 poročil v tretje z ženo Angelo, s katero sedaj preživljata jesen svojega življenja v slogi in zadovoljstvu.
Sicer pa Alojz pravi, da ni bil poročen le trikrat, ampak pravzaprav štirikrat. Njegovo prvo izvoljenko iz dunajskega Novega mesta je namreč dan pred poroko povozil avtomobil.
V svojih mladostnih letih pravzaprav ni imel posebnega konjička, saj je imel preveč skrbi s številno družino in z delom, ki je trajalo od jutra do večera. Tudi pozimi ni bilo nič bolje, ker je moral kuriti v cvetličnjaku skoraj dan in noč. da lončnice in druge rastline niso pozeble. Po upokojitvi seje za nekaj časa zaposlil še na šoštanjski ekonomiji, kjer so pridelovali zelenjavo za potrebo družbeno prehrano. Povsem brez konjička pa le ni šlo. Že 45 let je namreč vnet čebelar. Za to je prejel tudi čebelarsko odlikovanje Antona Janše.
In kako je dopolnil teh dolgih sto let? Je imel kakšen poseben življenjski recept? Na to niti sam ne zna odgovoriti. Živel je pač pretežno v naravi, ob zmerni domači hrani in pijači ter solidnem življenju. Nikoli ni kadil, rad pa žveči tobak, na to se je navadil med delom v jami.
Za visoki jubilej zaželimo našemu domačinu in občanu tudi mi še veliko zdravih in srečnih let, ki naj jih preživi v krogu s svojimi dragimi.
B. Z., V. K.
_ V soboto so predstavniki krajevne skupnosti Šoštanj svojemu najstarejšemu občanu pripravili slovesen sprejem v vili Široko, ki so se ga udeležili tudi predstavniki skupščine občine Velenje in njenih družbeno političnih organizacij ter najožji sorodniki. Vsi so mu iskreno čestitali ob njegovem visokem jubileju.
OO ZSMS Skorno - Florjan
Marljivejši pri uresničevanju nalog
Skoraj v vsaki krajevni skupnosti Šaleške doline imajo mladi svojo družbenopolitično organizacijo. Zal je med njimi
le malo prizadevnih. To
velja tako za mestne, kot tudi za vaške osnovne organizacije ZSMS.
Med takimi, ki se s svojim delom niso mogli kaj prida pohvaliti, so bili tudi mladi iz krajevne skupnosti Skorno— Florjan. Letos pa je nekoliko drugače, saj prizadevno uresničujejo zastavljen delovni program. Mladi iz te krajevne skupnosti niso imeli vse do konca lanskega leta prostorov, kjer bi se zbirali in sestankovali. Brez strehe nad glavo res ne moreš biti prizadeven, z malo dobre volje in ob večji meri zagnanosti, pa to ne bi smel biti edini izgovor za nedelo. Takole pravi predsednica mladinske organizacije Skorno — Florjan Renata Vrčkovnik: »V zadnjem času je naša osnovna organizacija ZSMS res aktivnejša. Gotovo so k temu pripomogli novi prostori v domu družbenopolitičnih organizacij v kraji. S tem smo mladinci veliko pridobili. pa tudi tesneje smo se povezali med sabo. V naši mladinski
organizaciji so trije aktivi Skorno. Pohrastnik in Florjan. Čeprav se je sodelovanje izboljšalo pa še vedno ni takšno kot bi moralo bili. Morda tiči vzrok za to v oddaljenosti aktiva Skorno
od ostalih dveh in zaradi lega.
ker imajo ti mladinci svoje prostore.«
Na akcijah najpogosteje vihtijo krampe in lopate le mladinci aktivov Florjan in Pohrastnik. V zadnjo, večjo akcijo. 24 ur malega nogometa, pa so se vključili tudi mladinci iz Skorna.
Mladinska organizacija Skorno — Florjan šteje nekaj več kot 200 članov. Seveda vsi niso marljivi pri izpolnjevanju svojih dolžnosti. Dela jih le okoli 40.
»Trudili smo se že. da bi v naše vrste pritegnili še preostale nede-lovne člane. Vendar nam to do sedaj še ni uspelo. Za letošnji dan mladosti smo pripravili sprejem novih mladincev v osnovno organizacijo ZSMS. Sprejeli smp jih nekaj čez 20. čeprav je bilo na to svečanost vabljenih precej več. Tisti, ki so bili sprejeti, pa že sedaj ne obiskujejo sestankov, kaj šele da bi delovali v akcijah.
Vendar vseh ne smemo metati v en koš.« je še dodala sogovornica.
V dneh. ko smo pripravili tale pogovor, so se mladi iz Skornega. Florjana in Pohrastnika marljivo pripravljali na veliko športno, zabavno prireditev.« To je naša prva večja prireditev doslej. Dela
je ogromno, zato smo morali
vključiti pri pripravi, organizaciji
in sami izvedbi prav vse mladince. tudi tiste, ki se dela kaj radi »otepejo«. Seveda je bilo to težko. K dobri volji, želji in vztrajnosti, da bi 24 urno igranje malega nogometa uspelo, smo morali vložiti vse sile. Upamo, da

Renata Vrčkovnik
bomo to prireditev dobro izpeljali. Ob pomoči mladincev iz Topolšice. ki so gostje maraton skega igranja malega nogometa smo pripravljali igrišče.« Veseli pa so tudi. da so se v njihova
prizadevanja vključili Se ostali
krajani. Prireditev naj bi v prihodnje poslala tradicionalna.
Čeprav imajo člani osnovne organizacije ZSMS Skorno — Florjan delo razdeljeno na komisije. poprimejo vsi za vse, tako na delovnih akcijah, kot na kulturnih in zabavnih prireditvah v kraju. Letos so pripravili že dve delovni akciji, v mesecu juliju pa so se odpravili na trodnevni izlet na Smrekovec.
»Do konca leta nas čaka še nekaj nalog. Nadaljevali bomo s klubskimi večeri, na delovnih akcijah bomo pridno pomagali krajanom. manjkali pa ne bomo tudi na kulturnih prireditvah,« je poudarila predsednica Renata Vrčkovnik.
Posebnih težav mladi v tej krajevni skupnosti nimajo. Primanjkuje jim le denarja. »Blagajno« polnijo z organiziranjem plesov. Z dobrim delom in tesnim sodelovanjem vseh organov, organizacij in društev v kraju, bodo prihodnje leto pri uresničevanju nalog gotovo še uspešnejši.
TOK Kmetijstvo — DE Titovo Velenje
Obirajo zgodnje vrste jabolk
V Erini temeljni organizaciji Kmetijstvo — delovna enota Titovo Velenje ugotavljajo, da je letošnja letina jabolk za 30—40 odstotkov boljša od lanske. Ob tem poudarjajo, da je kakovost jabolk nekoliko slabša, ker je nasade kar trikrat prizadela toča, enkrat celo močnejša.
Desetega avgusta so že pričeli z obiranjem zgodnjih vrst jabolk, z obiranjem poznih vrst. za ozimnico, pa bodo pričeli okrog 15. septembra. To so predvsem zlata parmena, jona-tan. delišes in novejše sorte, kot so mulsu. spartan. idered. jonagold in druge.
Skupno bodo na 18 hektarjih, kolikor obsegajo nasadi v Šmartnem ob Paki in v Titovem Velenju, obrali okrog 400 ton jabolk, kar je precej več kot lani. Zgodnejše sorte, teh je precej manj. kot poznih, obirajo delavci delovne enote Titovo Velenje sami. Pri kasnejšem obiranju jabolk za ozimnico, pa si pomagajo na več
načinov. Tako k sodelovanju povabijo osnovnošolce in srednješolce. Doslej so z. njimi zelo zadovoljni in upajo, da bo lako ludi vnaprej. Za vsa ta in ostala jesenska opravila pa ponudijo delo ludi sezonskim delavcem, brez katerih hi vsa jesenska opravila postorili zelo težko, ali z zamudo. Zlasti pri obiranju jabolk so jim v veliko pomoč občasni obiralci, ki so se doslej že ničkolikokrat izkazali. Mimogrede povedano, tudi lako prislužen denar pride prav. Še posebej se bo obiranje splačalo lelos. saj bo obiralec za zaboj nabranih jabolk prejel 15 do 18 dinarjev.
Tudi na odkup, ki bo polekal na več načinov, so se pri TOK Kmetijstvo Šoštanj marljivo in vestno pripravili.
Največ jabolk, predvsem bolj kakovostnih vrst. bodo prodajali v F.rinih prodajalnah. Imajo seveda tudi redne kupce, ki vsako leto kupijo večje količine jabolk za ozimnico, manjše količine pa bodo prodajali kar na nasadih. »Cene so zaenkrat le še približne, vendar se končne ne bodo bistveno razlikovale. Starejše vrste jabolk bodo veljale med 15 in 20 dinarji, novejše od 25 do 26. druga vrsta bo za 10 do 15 odstotkov cenejša, tretja vrsta, oziroma industrij-
sko sadje, pa bo po 6.5 do 7 dinarjev.« je dejal Matjaž Jenšterle, vodja velenjske delovne enote. Če bo yreme ugodno in bo organizacija obiranja
tekla, kot so si začrtali, bodo letošnji obilni pridelek jabolk pospravili pravočasno in brez večjih težav.
B. Mugerle
V V*";
- . t & t "■ • ; i T 9 %y t. . z. * v. .
« T* sS	•
J+- 1+0 • ¥ - ••« a * ..	'
fi m ^
/i
mM 4'
7 Ž«*«**?
Letina je količinsko boljša od lanske, kakovostno pa zaradi toče nekoliko slabša.
w ' ** " jL
' OP **,t & *
V Gornji Savinjski dolini je pospravljanje krompirja v polnem zamahu. Letos se lahko pohvalijo, da celo dolgotrajna vročina ni bistveno vplivala na pridelek, ki je v glavnem obilen, če že ne rekorden. Takole je krompir obrodil v okolici Bočne pri kmetu Ročniku v Podhomu. (jm)
Jakob Grošl
Njegova strast - teki
Zanimiv človek. Prijetno je klepetati z njim. Ima zelo veliko konjičkov. Čeprav najprej ni hotel pristati na pogovor, je potem povedal precej zanimivosti
Po poklicu je ekonomist, po misel-nosli pravnik. To je ugotovil sam. Že deset let dela kot inšpektor pri SDK. Delo mu je všeč. saj je zelo živahno, veliko je v stiku z ljudmi. Težave mu povzroča samo množica menjajoči!) se predpisov, posebno tistih, ki so v zadnjem času zelo pogosti — omejitveni.
Športje njegova velika ljubezen. Na svoj 25. rojstni dan se je včlanil v Atletski klub Velenje, še pri 35. letih paje
uradno tekmoval. Njegova strast so teki — od 1500 metrov pa vse do maratona. Največji uspeh mu predstavlja 12. mesto v maratonu, ki gaje dosegel leta 1975 na državnem prvenstvu. Se sedaj veliko teče. Tudi po dvajset kilometrov na dan. Do pred dvema letoma pa je bil njegov tekaški trening sestavljen iz jutranjega teka na delo — ne v službo, je poudaril — in nazaj v Šentilj. Na eno stran je 6 kilometrov. V to gaje bolj kot kaj drugega silila nuja. Kajti šele takrat se je odločil, da bo napravil vozniški izpit. Prej ga je bilo vedno strah, da v križišču ne bo nikoli prav izračunal, kdaj je na vrsti. Splohje bil ta izpit najtežja šola v njegovem življenju. Prav pa pride, zaradi hitrosti.
Tek na smučeh. Bil je eden izmed začetnikov v velenjski občini. V Šentilju je čudovita proga. Tam je velikokrat. Dvakrat se je udeležil množičnega teka na smučeh, samo zato daje doživel tisto posebno vzdušje. Na športnih igrah SDK je »gospodaril«.
Ukvarja se ludi z astronomijo. Opazuje kraterje na luni. Saturnov obroč. Jupitrove lune . .. Svoje bogato znanje bi rad prenesel na mlajše, pa ne najde hvaležnih poslušalcev.
Fotografija'. Tudi z njo se ukvarja ljubiteljsko. Ima še mnogo zamisli. V njem je tudi veliko pesniške žilice. Piše pesmi, ki pa jih še ni objavil nikjer. Pravi, da jih bo. ko bo čas za to.
Mnogi se ga verjetno spominjate po člankih, posvečenih atletiki, ki jih je pLsaLzaNaščas. Veliko stvari pa ima še v načrtu. In z mnogočem se še ukvarja. Dan mu je največkrat prekratek.	mk„
Plesni klub Titovo Velenje
Kdaj novi prostori?
Že nekaj časa nismo kaj več zapisali o delovanju vedno aktivnega velenjskega plesnega kluba. Redno so prihajala le obvestila o uspehih njihovih plesalcev
na različnih turnirjih. Sedaj pa
smo pripravili pogovor s trenerjem Lojzem Fidejem o veliki težavi, v kateri so e znašli.
Plesni klub je leta 1979 podpisal pogodbo z domom RŠC o uporabi plesne dvorane, ki velja do sporazumne prekinitve. Poleg njih je ta prostor kasneje uporabljal še odbor za kulturno dejavnost delavcev iz drugih republik. V začetku julija pa so doživeli presenečenje. Receptor doma jim je sporočil, da morajo v nekaj dneh izprazniti dvorano, ker bodo uredili v teh prostorih otroški vrtec.
,,2e nekaj časa se je res govorilo o tem, toda pričakovali smo, da bomo pravočasno obveščeni in si bomo lahko našli nove prostore," pravi Lojze. Tako pa smo kar naenkrat ostali na cesti. Prosili smo, iskali, povsod pa smo naleteli na gluha ušesa. Vrtec je širši
družbeni interes, so rekli. Pa saj nismo bili razočarani zaradi graditve vrtca, zavedamo se njegove pomembnosti. Prizadel nas je nepravilen odnos, ki so ga pokazali do nas s tem, ko nas niso
pravočasno obvestili. To nam je nakopalo precej težav. Kam z vso
opremo v dvorani; kar čez noč tega ni možno rešiti. Problem smo za silo uredili. Stvari smo, kolikor se je le dalo, spravili pri članih doma. Mi pa nismo imeli kam iti.
Tako govorijo prizadeti. Zanimalo nas je, kaj o tem menijo tisti, ki naj bi bili za to odgovorni.
S plesnega dvoboja Titovo Velenje: Esslingen
Titovo Velenje
Darilo galeriji
Upokojena učiteljica iz Pirana Mija Pečarič, je te dni podarila Kulturnemu centru »Ivan Napotnik« iz Titovega Velenja umetniško sliko pokojnega moža Hermana Pečariča — Umag, olje, 1954, z edinim namenom, da bo slika stalno razstavljena v velenjski galeriji.
Herman Pečarič (1908-1981), je poleg slikaijev Avgusta Černi-goja in Lojzeta Spacala tretja velika osebnost primorske likovne umetnosti. Na ozkem tematskem polju — morska obala, pristanišča, ribiške barke, sonce, oljke, vedute obmorskih mest — ter s
svojo dosledno zvestobo morju in bližnjemu obalnemu zaledju je Pečarič nedvomno vodilni slikar »istrskih motivov« in pravi poet domačega okolja. V umetnikovem slikarstvu se prepletajo problemske iztočnice različnih likovnih smeri od poimpresionis-tično obarvanega realizma, kamor sodi tudi naša slika, do najsodobnejših oblik likovnega angažiranja. Na podarjeni sliki »Umagzzvonikom«je slikar iskal svetlobne odtenke, vzdušje in ozračje, kar mu je tudi v celoti uspelo.
Delavci Kulturnega centra »Ivan Napotnik« Velenje so sli-karjevi vdovi iskreno hvaležni za lepo in dragoceno darilo.
Herman Pečarič: Umag (olje), 1954
V domu RSC smo se pogovarjali s tov. Beričnjkom. Povedal je, da do vseh teh nesporazumov ni prišlo po njihovi krivdi ali zaradi kakršnega koli nerazumevanja. Že dolgo časa je bilo jasno, da bo v teh prostorih vrtec. Zaradi zakasnitev z ureditvijo gradbeno-tehnične dokumentacije ter ostalih stvari potrebnih za gradnjo objek* ta, pa je prišel investitor v časovno stisko. Tako je pričel z gradnjo otroškega vrtca v naglici. Zato domu ni uspelo vseh pravočasno informirati. Prizadet ni le plesni klub, ampak so okrnjene tudi druge dejavnosti, katerih prostor je bil v domu RŠC.
,,Zelo nam je žal, da plesni klub teh prostorov ni mogel ohraniti. Sodelovanje z njimi je bilo zelo dobro. Zavedamo se tako družabne kot turistične pomembnosti plesa. Ne bi želeli, da zaradi vsega tega delovanje mladih plesalcev usahne. Pomagamo jim tudi pri iskanju novih prostorov, da bi lahko čim prej začeli spet plesati."
Za zdaj so vsakodnevni treningi prekinjeni. Za delovanje so jim sicer ponudili prostore Rdeče dvorane, toda ti so popolnoma neustrezni. Nujno pa potrebujejo svoj prostor, kot doslej, kjer ne bodo vezani na čas, kajti to je pri plesu nemogoče. Denar za najemnino imajo, saj so se tudi zato odpovedali pripravam.
„Toliko načrtov smo imeli!" pravi Lojze. Res je, Predvsem bi radi naučili plesati čimveč ljudi. Nameravali so organizirati veliko plesno prireditev Evropa pleše, toda ob vseh teh težavah to ne bo mogoče. Če se bo tako nadaljevalo, lahko izgubijo celo plesno sezono.
Rešitve za zdaj še ni. Nihče ne ponuja pravšnje. Take, da bi se dobro izteklo za vse, ne samo za mamice, ki bodo septembra pripeljale svoje malčke v nov vrtec. Rešitev je potrebno najti tudi za mlade velenjske plesalce' |) v-
Pomagamo vam vrtnariti
Kaj bomo delali v septembru?
Dnevi se krajšajo, hladneje pO' staja, poletje bo kmalu mimo in rastline se že pripravljajo na bližajočo se jesen. Našim sobnim okenskim in balkonskim rastlinam
moramo sedaj nameniti še malo več
pozornosti, kot v poletnih mesecih. Predvsem moramo sproti čistiti vse odcvetele cvetove in porumenele liste, saj pospešujejo razvoj najrazličnejših bolezni.
Na vrtnicah, gomoljnih bego-nijah, nageljnih in drugod se rada pojavlja pepelasta plesen. Zatiranje te bolezni je dolgotrajno in težavno. Uporabljamo Karathan ali kakšno drugo škropivo.
Proti jeseni, ko so temperature nižje, lahko pričakujemo, da se bo pojavila pelargonijina rja. Pelargo-nije poškropimo z euparenom.
Rastlinam, ki so bile poleti zunaj na prostem, posvetimo še prav posebno pozornost. Ne pozabimo jih pravočasno prenesti v prezimovališča. To velja predvsem za azaleje in kamelije, ki že nastavljajo popke.
Septembra pričnemo utrjevati kakteje in jih pripravljati na zimo. Ce so bile rastline v zaprtem prostoru to naredimo s prezračevanjem, tiste, ki so bile na prostem, pa so že pripravljene na prezimitev. Z gnojenjem prenehamo, vodo pa omejimo na polovico. Božičnemu kaktusu namenimo stalno mesto, ker bo začel nastavljati cvetne popke. Lahko ga gnojimo z gnojilom za kakteje, da med cvetenjem ne bo omagal. Zalivamo ga malo.
V okrasnem vrtu moramo vso skrb nameniti trati. Te sedaj ne gnojimo več, le močno zasenčene in vlažne površine lahko konec meseca rahlo posujemo z živim apnom. Tako se bomo še pred zimo izognili zametkom mahu pa tudi plesni bomo bolj zanesljivo uničili. Trdovratne plevele poskušamo uničiti z izkopavanjem korenin. Za nove trate izbiramo predvsem tiste, ki dajejo dovolj gosto travno rušo.
Jesenske trajnice so sedaj v polnem cvetju, pa tudi nekatere poletne nam še krasijo okolico doma.. Trajnice, ki cvetijo zgodaj spomladi bomo morali presaditi še to jesen, vendar septembra še ni zadnji čas.
Poletne enoletnice nas bodo razveseljevale do prve slane, če odcvetela socvetja odstranjujemo. Pripravimo tudi zemljišče za čebulnice.
Za nove saditve dreves in grmov-nic ob ugodnem vremenu izkop-Ijemo jame. Dno jame bomo pognojili s hlevskim gnojem ter rahlo prekopali. Do saditve bo gnoj že preperel in bo bolj primeren za rast miade rastline.
Na zelenjavnem vrtu izpraznjene gredice pripravimo za nove setve. V začetku meseca ne pozabimo posejati zimske solate. Radiču, posebno zelenemu solatniku, ki bo ostal čez zimo na prostem, porežemo listje, da se bo do zime še obrasel. Endivjo belimo, na novo pa posadimo jagode in rabarbaro.
Za sadjarje je napočil težko pričakovani mesec, saj bo september prinesel sadove njihovega celo-
Svetujemo vam
Ste že obiskali prodajalno Mojca?
Že nekaj časa je v ulici Petra Stanteta-Skale, v krajevni skupnosti Edvarda Kardelja, odprta ljubka prodajalna Mojca. Čeprav jo je res malo težko najti, bo vaš trud gotovo bogato poplačan, ko boste zašli vanjo.
Svojo že prej bogato izbiro so pred kratkim popestrili še z bla-
gom. ki so ga prej prodajali v trgovini Marta na Celjski cesti ! Zato Mojca že nekaj časa ni več samo otroška trgovina, ampak imajo v njej za vsakega nekaj. V času. ko mora marsikdo na vsak dinar gledati bolj, kot je bil navajen nekoč, bo vesel že zlasti nizkih cen. V Mojci boste lahko našli zelo lepe pletenine, tako moške, ženske kot otroške, perilo, srajčne bluze, nogavice, metersko blago, zavese, volno . .. Vse to je
Strokovna ekskurzija za delavce, zaposlene pri obrtnikih
Občinski svet Zveze sindikatov Slovenije Velenje organizira za vse delavce, zaposlene pri obrtnikih v soboto, nedeljo in ponedeljek od 10. do 11. septembra izlet ,,Po poteh revolucije", z ogledom Dubrovnika in Banja Luke. Odhod bo v soboto, 10. septembra ob 14.40 uri izpred hotela Rubin v Žalcu. Prijave sprejema do 7. septembra 1983 Občinski svet Zveze sindikatov Slovenije Velenje — Jurič, telefon 850-154.
ceneje zaradi druge kvalitete, ki pa se od prve največkrat ne loči po drugem kot po ceni. Da pa ne boste mislili, da v njej prodajajo samo drugovrstno blago, vam lahko povemo, da v Mojci najdete tudi prvovrstne izdelke. Še pose-bebno bogata je izbira pletenin. Mojca je odprta vsak dan od 7.30
do 19. ure, ob sobotah pa do 7.30 do 13. ure.
Mogoče je prav Mojca tista trgovina, ki ste jo pogrešali in iskali. pa niste vedeli zanjo. Zato se le napotite tja. prijazne prodajalke vam bodo pomagale, da boste našli v njej tudi kaj zase in za vašo družino.
Trgovino Mojca je malo teže najti, trud pa največkrat ni odveč
letnega dela. Jabolka in hruške obiramo v daljših presledkih, saj bomo pridelali več kakovostnejšega sadja. Obrano sadje moramo pravilno sortirati in uskladiščiti. Shramba mora biti hladna, zračna in primerno vlažna.
Pozne sorte hrušk in jabolk še do sredine meseca škropimo proti zavijaču, sorte občutljive na škr-lup, pa proti jesenskemu škrlupu.
Drevesa, ki so močno obrodila, moramo podpreti.
V vinogradu še vedno obstaja nevarnost pozne peronospore, še posebej je ta nevarna v mladih
vinogradih. Sedaj je tudi zadnji čas, da si zagotovite kakovostne trsne cepljenke za podsajevanje. September pa je najprimernejši mesec tudi za rigolanje in obnovo vinograda.
§
Rudnik lignita Velenje
n. sol. o., Titovo Velenje
Rudarsko elektroenergetski kombinat Franc Leskošek — Luka DO RUDNIK LIGNITA VELENJE
Kadrovska služba
Komisija za delovna razmerja pri DS Kopalnica
objavlja
dela in naloge
VODENJE DELOVNIH SKUPIN IN VZDRŽEVANJE
Pogoji:
—	KV vodovodni in toplovodni instalater
—	3 leta delovnih izkušenj z atestom za elektro in avtogeno varenje
Kandidati naj vložijo pisne prijave z ustrezno dokumentacijo v roku 8 dni od dneva objave na naslov: Kadrovska služba DO RLV, Prešernova 10, Titovo Velenje.
Prijavljene kandidate bomo pisno obvestili v roku 15 dni po opravljeni izbiri.
Delovno razmerje se združuje za nedoločen čas.
Srečno!
Center srednjih šol Titovo Velenje
TOZD SREDNJA ELEKTRO, KOVINARSKA IN RAČUNALNIŠKA ŠOLA Trg mladosti 3, Titovo Velenje
V šolskem letu 1983/84 nameravamo organizirati naslednje jezikovne tečaje:
a)	s pričetkom 22. septembra ob 17. uri stavba II začetni tečaj angleščine
začetni tečaj nemščine
b)	s pričetkom v oktobru
tečaj angleščine za zunanje trgovinsko registracijo v sodelovanju z VEKŠ Maribor
c)	s pričetkom v februarju 1984 angleški tečaj 2. stopnje nemški tečaj 2. stopnje
Informacije in prijave v tajništvu tozd EKŠ.
DELAVSKA UNIVERZA VELENJE
OBJAVLJA VPIS V 7. IN 8. RAZRED OSNOVNE ŠOLE ZA ODRASLE
Pogoj za vpis je uspešno končan 6. oz. 7. razred osnovne šole in starost nad 17 let. Vpišejo se lahko tudi mlajši kandidati, če so že zaposleni. Šolanje je brezplačno. Pouk bo organiziran v popoldanskem času, v šolskem letu 1983/84 pa lahko opravite oba navedena razreda.
DELOVNE IN DRUGE ORGANIZACIJE obveščamo, da smo sami ali skupno z njihovimi izobraževalnimi oz. kadrovskimi službami pripravljeni organizirati v izobraževalni sezoni 1983/84 naslednje izobraževalne oblike:
—	tečaje za pridobitev strokovne usposobljenosti z interno veljavnostjo
—	tečaje s področja varstva pri delu
—	tečaje za skladiščne delavce
—	tečaje za usposabljanje delavcev zavarovanja (vratarje, čuvaje)
—	tečaj prve pomoči
—	tečaj higienskega minimuma
—	jezikovne tečaje in
—	druge, posebej dogovorjene izobraževalne oblike (permanentno in funkcionalno izobraževanje, usposabljanje enot CZ, predavanja s specialno tematiko ipd.)
Ob tem pripominjamo, da bo program DRUŽBENEGA IZOBRAŽEVANJA z vsemi potrebnimi informacijami posredovan delovnim in drugim organizacijam v posebni brošuri. ZAINTERESIRANE OBČANE obveščamo, da bomo na področju splošnega izobraževanja organizirali in izvedli v primeru zadostnega odziva tudi naslednje izobraževalne oblike:
—	tečaje nemškega jezika — začetne in nadaljevalne,
—	tečaje angleškega jezika — začetne in nadaljevalne,
—	tečaj slovenskega jezika za občane iz drugih jezikovnih področij SFRJ, 1
—	začetne in nadaljevalne tečaje strojepisja,
—	začetni tečaj stenografije,
—	tečaj šivanja in krojenja — izbirate lahko med BAGAT in DOT sistemom,
—	tečaj strojnega pletenja,
—	tečaje ročnih spretnosti (vozlanje, tapiserije, ročno tkanje),
—	tečaje gospodinjstva (priprava jedi) in
druge tečaje, za katere bodo dali pobudo občani sami in bo zanje ugotovljen dovolj velik interes.
ROK ZA PRIJAVO ZA VSE NAVEDENE OBLIKE JE 16. 9. 1983.
Naročila in prijave za razpisane izobraževalne oblike sprejemamo vsak dan, razen sobote od 7. do 12. ure, ob ponedeljkih in sredah pa tudi od 15. do 18. ure. Naš naslov je: Delavska univerza Velenje, Titovo Velenje, Titov trg 2. Prijavite se lahko tudi po telefonu na številko 850-153. Vse zainteresirane še posebej opozarjamo na izjemno ugodne cene naših izobraževalnih storitev.
VSEM TISTIM, KI SO SE ZA NAVEDENE IZOBRAŽEVALNE OBLIKE ŽE PRIJAVILI, SE SEVEDA NI POTREBNO PONOVNO PRIJAVLJATI.
KOLEDAR
Četrtek, 1. septembra — Egidij Petek, 2. septembra — Doroteja Sobota, 3. septembra — Gregor Nedelja, 4. septembra — Rozali-ja
Ponedeljek, 5. septembra —
Lovrenc
Torek, 6. septembra — Ljuba Sreda, 7. septembra — Regina
KINO
REDNI KINO VELENJE
Četrtek, 1. 9. ob 17. in 19. uri TOPLA BRATA — italijansko-francoski. komedija. V gl. vi.: Ugo Tognazzi Četrtek, 1. 9. ob 21. uri BALKAN EKSPRES — domači, komedija, v gl. vi.: Dragan Nikolič
Petek, 2. 9. ob 11. uri Emanuella —KRALJICA SADOSA — grški, erotski. V gl. vL: Laura Gemzer Petek, 2. 9. ob 17. in 19. uri SVINCENICASI— nemški, drama. V gl. vi.: Jutta Lampe Pelek, 2. 9. ob 21. uri VONJ TELESA — domači, drama. Zmagovalec festivala v Puli! Sobota in nedelja, 3., 4. 9. ob 19. in 21. uri
EMANUELLA —KRALJICA SADOSA — grški, erotski. V gl. vi.: Laura Gemzer Sobota, 3. 9. ob 21. uri NEKAJ VMESNEGA — domači. V gl. vi.: Miki Manojlovič, Dragan Nikolič Nedelja, 4. 9. ob 17. uri OTROŠKA MATINEJA — MODRA PTICA — ameriško ruski, bajka.
Ponedeljek, 4. 9. ob 17. in 19. uri
CHARLIE IN WENDY-KAKO IZGUBITI NEDOLŽNOST — ameriški. V gl. vi.: Tim Choate Torek, 5. 9. ob 17., 19. in 21. uri CHARLLEI IN WENDY-KAKO IZGUBITI NEDOLŽNOST — ameriški,. V gl. vi.: Tim Choate Sreda in četrtek, 6., 7. 9. ob 17., 19. in 21. uri
ZVER V ČLOVEKU — ameriški, znanstveno-fantastični. V gl. vi.: Roni Koks
KER BO ZARADI ZAMENJAVE STOLOV ZA SPREJEM NAŠIH OBISKOVALCEV, SPOSOBNE SAMO POLOVICA DVORANE, BOMO OD 6. 9. DALJE VRTELI TRI PREDSTAVE DNEVNO (ob 17., 19. in 21. uri)!
FILMSKO GLEDALIŠČE VELENJE
Ponedeljek, 5. 9. ob 20. uri SMRT GOSPODINA GOLUŽE — domači, drama. V gl. vi.: Ljubiša Samardžič. Režija: Živko Nikolič
KINO DOM KULTURE VELENJE
Četrtek, 1.9. ob 20. uri SVINČENI ČASI — nemški, drama. V gl. vi.: Jutta Lampe
KINO ŠOŠTANJ
Sobota, 3. 9. ob 16.30 uri OTROŠKA MATINEJA — MODRA PTICA — ameriško-ru-ski, bajka. SOBOTA, 3. 9. ob 20. uri SVINČENI ČASI — nemški, drama. V gl. vi.: Jutta Lampe Nedelja, 4. 9 oh 18. in 20. uri CHARLIE IN WENDY-KAKO IZGUBITI NEDOLŽNOST — ameriški, v gl. vi.: Tim Choate Ponedeljek, 5. 9. ob 20. uri EMANUELLA — KRALJICA SADOSA — grški, erotski. V gl. vi.: Laura Gemzer Sreda, 7. 9. ob 20. uri TOPLA BRATA — italijansko-francoski. V. gl. vi.: Ugo Tognazzi
KINO DOLIČ
Petek, 2. 9. ob 21. uri EMANUELLA — KRALJICA SADUSA — grški, erotski. V gl. vi.: Laura Gemzer Torek, 6. 9. ob 21. uri ZVER V ČLOVEKU — ameriški, znanstveno-fantastični. V gl. vi.: Roni Koks
DEŽURSTVA
ZOBOZDRAVNIKI V
ZDRAVSTVENEM DOMU VELENJE
Od 8. do 12. ure v zdravstvenem domu Velenje, sicer v pripravljenosti na domd!
Sobota, 3. septembra — dr.
Romana Lah, Kidričeva 17, Titovo Velenje.
Nedelja, 4. septembra — dr.
Romana Lah, Kidričeva 17, Titovo Velenje.
G/BANJER
KRAJEVNI URAD ŠOŠTANJ Smrti:
AČKO STANISLAV, upokojenec, Titovo Velenje, Vojkova 4, star 60 let; ALOJZIJA NOVAK, •upokojenka, Kavče št. 18, stara 77 let; MIHA HROVAT, upok6je-nec, Škale št. 58/a, star 76 let; MARIJA RESN1K, družinska upokojenka, Goriška ccsta št. 4, stara 79 let.
POROČILA STA SE:
CAVNIK MIRAN, roj. 1961, dežurni v jami, doma iz Raven in IVICA PEJOVN1K, roj. 1963, ekonomski tehnik, prav tako iz Raven.
MALI OGLAS!
KUPIM ALI NAJAMEM zemljišče za vrt in sadovnjak v bližini Titovega Velenja. Telefon 850-291.
PRODAM zastavo 750 letnik 1974. Informacije po telefonu 850-422 dopoldne.
PRODAM RENAULT 4 — TL po ugodni ceni ter razne dele za Fiat 750. Ivan Jevšnik, Ravne 166, Šoštanj.
V VARSTVO VZAMEM OTROKA, lahko na obe izmeni. Naslov v upravi lista.
PRODAM Brako prikolico, staro 4 leta, dobro ohranjeno. Cena 40.000, 00 din. Sešel, Efenkova46, Titovo Velenje.
PRODAM pianino ,,Belarus". Naslov v uredništvu.
IŠČEM LOKAL za lahko popoldansko obrt, do 20 kv. m v središču ali okolici Titovega Velenja. Pisne ponudbe pošljite na upravo lista pod šifro ,,Obrt".
PRODAM šotor za 4 osebe, In-duplati, komplet oprema (blazine). Telefon 852-768 od 15. do 18. ure. Cena 12.000,00 din.
UGODNO PRODAM foto aparat Minolta, zoom 35 — 70 mm. Telefon 852-768 od 15. do 18. ure.
ZAPOSLIM ključavničarje in strugarje z znanjem rezkanja. Ključavničarstvo Rogel, Šmartno ob Paki, telefon 884-158.
OPEL REKORD, letnjk 64, prodam za rezervne dele. Ogled v nedeljo dopoldne. Gabrijel Rajh, Podvrh 1, Braslovče.
V KOVINSKI GALANTERIJI zaposlimo orodjarja, veščega dela tudi na štanc linijah in obdelovalnih strojih. Kandidat mora imeti tudi smisel za vodenje in samostoj-
iio kreativno delo. Ponudbe sprejemamo na naslov Ivan Krefl, dipl. ing., Nazarje, ali po telefonu 831-955 zjutraj ali zvečer.
PRODAM S1MCO 1000 LS, letnik 1971, registrirano do junija 1984. Preskar, Podgorje pri Letu-šu, 5 Šmartno ob Paki.
PRODAM BRAKO PRIKOLICO staro 2 leti. Informacije po telefonu 851-579 po 15..uri.
URARSTVO ROMAN BASTL popravlja vseh vrst ure hitro in kvalitetno. Se priporoča URARSTVO ROMAN BASTL, Stante-tova 19, Titovo Velenje (Pri trgovini Mojca)
PRODAM: ali nov Jugo 45 ali dve leti staro Zastavo 101 Medite-ran. Janez Novak, Šercerjeva 13, Titovo Velenje. Telefon 851-540.
POTREBUJETE NAPISNE TABLE, napisne ploščice, in-ventarne ploščice tablice za označevanje in oštevilčenje, nalepke itd. . . .? Pravi naslov je Anica Petkovšek, Cesta IV/11 Titovo Velenje. Telefon 850-583.
UŠEL Ml JE BELI PAPAGAJ. Sliši na ime Piki. Na nogi ima obroček z datumom 27. 3. 1983. Doma za njim zelo žaluje papagaj Jaki. Prosim vrnite mi ga! Dean Lah, Kidričeva 17, Titovo Velenje. Telefon 851-865.
Tekmovanje za carja in carico
V soboto, 20. avgusta, so se velenjski ribiči zbrali na tradicionalnem tekmovanju za ribiškega carja in carico ter družinskem tekmovanju pionirjev in cicibanov za leto 1983.
Izredno lepo vreme je ob velenjsko jezero privabilo kar 146 tekmovalcev, ki so skupaj ujeli 26 kilogramov rib. Tekmovanje je bilo povezano tudi z družabnim srečanjem, na katerem so se ribiči in njihovi družinski člani še bolj spoznali med seboj. Sodelovali pa so tudi gostje iz RD Šoštanj in RD Ljubno.
Pri cicibanih je zmagal Matej Zlodej, 2. je bila1 Andreja Ladika. Najuspešnejši pionir je bil Robi Klemenčič, za njim pa sta se uvrstila Franja Selič in Oto Majhenšek.
Ribiška carica je postala Milica Vovk, 2. je bila Anica Hribernik in 3. Matjana Klemenčič. Z ulovom 3650 gramov težkega krapa pa si je naziv ribiškega carja prislužil Ivan Penava, 2. je bil Branko Vrečar, 3.. pa Jože Hribernik.
V SPOMIN Mineva leto dni, odkar nas je zapustil
Karli Vrečko
Vsem, ki ste ga imeli radi in ki po-stojite ob njegovem grobu, hvala.
NJEGOVI
m-J
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame, babice in prababice
Marije Jesenšek
iz Titovega Velenja, Prešernova 9 a
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so jo pospremili na njeni zadnji poti, ji
darovali cvetje in sočustvovali z nami. Posebej se zahvaljujemo zdravstvenemu osebju bolnice Topolšica, dr. Hribarjevi ter zdravniškemu osebju Slovenjgraške bolnice.
Zahvala velja tudi Organizaciji Zveze borcev levi breg, pevcem, godbi, DO ESO, Merx, TOZD INŽINIRING. Posebej hvala sosedom Tomšičeve, Prešernove in Splitske ulice!
Žalujoči: hčerke, sinovi z družinami in ostalo sorodstvo.
ZAHVALA
Ob nenadni izgubi drage žene, mame, stare mame in
tete
Marije Camlek
iz Titovega Velenja
se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, pomoč in darovano cvetje.
Zahvaljujemo se tudi zdravniškemu osebju bolnišnice Topolšica, godbi za zaigrane žalostinke, pevcem za zapete pesmi, govorniku Mihi Valenciju za tolažilne in lepe poslovilne besede, župnijskemu uradu Sveti Martin v Titovem Velenju za opravljen obred in vsem, ki so jo pospremili na njeni zadnji poti.
Žalujoči: mož Vinko, hčerka Heda, sin Vinko z družinama ter vnuki Alenka, Boštjan in Valerija ter ostalo sorodstvo.
ZAHVALA
Po dolgotrajni in težki bolezni nas je v 61. letu starosti za vedno zapustil dragi mož, oče
Stanislav Ačko
invalidski upokojenec iz Titovega Velenja
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom in znancem, ki ste nam v najtežjih trenutkih pomagali ter darovali vence in cvetje, nam izrekli
sožalje in ga pospremili na zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo dr. Pustovrhu za skrbno nego na domu, godbi REK za zaigrane žalostinke, častni straži in govorniku društva upokojencev.
Zahvala velja tudi REK TOZD Kopalnice, TOZD Jama Škale, ESO Strojni obrati in TUŠ Šoštanj. Prisrčna hvala tudi duhovniku za opravljen pogrebni obred.
Titovo Velenje, 20. 8.1983 Žalujoči: žena Nada, sinova Štefan in Ivo ter ostalo sorodstvo.
ZAHVALA
Po dolgi in težki bolezni nas je v 51. letu mnogo prerano zapustil naš ljubljeni mož, oče, sin in stric
Vinko Strakelj-Mišo
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste nam v najtežjih trenutkih pomagali, mu darovali vence in cvetje,
nam izrekli sožalje ter ga pospremili na zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo za humano pomoč družinam Uranjek, Horvat, Perovec ter prijatelju Nukiču. Zahvala tudi internemu oddelku C bolnišnice Slovenj Gradec, posebno dr. Budni, dr. Vero-niku, dr. Masletovi ter sestram in strežnemu osebju. Dr. Menihu in dr. Lazarju pa se zahvaljujemo za lajšanje bolečin ob težki bolezni. Zahvaljujemo se tudi govorniku tov. Milošu Volku in govorniku iz TEŠ tov. Edu Stropniku za izrečene poslovilne besede, enako tudi duhovniku za opravljen pogrebni obred. Zahvalo izrekamo tudi
pevskemu zboru in godbi.
Žalujoči: žena Milka, sinova Mladen in Davorin, sestra z družino, oče
ter ostali sorodniki
ZAHVALA
Pretreseni ob spoznanju, da nas je za vedno zapustil naš ljubi mož, oče in stari oče
Ivan Pustinek
se zahvaljujemo vsem za sočustvovanje, darovano cvetje in številno
spremstvo na pogrebu.
Zahvaljujemo se zdravstvenemu osebju Bolnice Topolšica za skrb in lajšanje bolečin, govornikom za poslovilne besede, pevcem za zapete pesmi, duhovniku za opravljen obred ter sosedom in znancem za
pomoč v težkih trenutkih.
Še enkrat vsem iskrena hvala!
Žalujoči: žena Justina, sinova Ivan in Jože z družinama, hčerke Jus-tika, Pepca, Helena, Lojzka, Ivica, Darinka in Anica z družinami.
Gornja Savinjska dolina
Na volitvah izbrali boljše delegate
V občini Mozirje so sprva ocenjevali delovanje delegatskega sistema na vseh ravneh le ob izteku mandatnega obdobja. Kaj kmalu so ugotovili, da je to premalo, da je treba priza-devnejšemu uvel javlja-nju delegatskihrazmeri j in oblikovanju novih nalog nameniti stalno skrb in pogosteje spremljati dosežke ter odpravljati pomanjkljivosti. Jasno seveda je, da je uveljavitev delegatskega sistema, kot ogrodja celotnega političnega sistema in nepogrešljive sestavine samoupravljanja, v tem času pomembnejša kot
kdajkoli prej.
Pomembna sestavina delegatskega sistema so vsekakor delegatske skupščine. Dejstvo je, da se vrsta slabosti na tem področju pojavlja tudi v tretjem obdobju delovanja delegatskih skupščin, pojavljajo pa se tudi nove. ki so razumljiva posledica hitrega razvoja delegatskega
sistema. Pripombe delegatov se
še vedno nanašajo na neustrezna
gradiva, na pomanjkanje kratkih izvlečkov z bistvom predlagane rešitve, prav tako ni pripravljenih več različnih rešitev, strokovne službe pa imajo še vedno odločujočo vlogo pri oblikovanju sklepov. Še vedno imajo preveliko vlogo predlagatelji. strokovne službe in izvršilni organi. Na sejah skupščin se o uresničevanju posameznih sklepov poroča predvsem formalno in premalo vsebinsko. Zaradi vrste formalnih in izvr-
šilnih zadev so seje prepogosto nezanimive in suhoparne ter zato zmanjšujejo zanimanje delegatov.
To so seveda bistvene ter več ali manj znane pomanjkljivosti, v zadnjih obdobjih pa vsekakor ne manjka tudi kakovostnih sprememb in dosežkov. V večini delovnih organizacij delegacije
niso več prepuščene same sebi,
deležne so pomoči strokovnih služb in vedno bolje sodelujejo s samoupravnimi organi in družbenopolitičnimi organizacijami.
V večini okolij tudi ugotavljajo, da so na zadnjih volitvah izbrali boljše delegate, da je udeležba na sejah delegacij zadovoljiva in da ni več tako bistvene kakovostne razlike med delegacijami za družbeno-poli-tične in interesne skupnosti. Delegati ugodno ocenjujejo tudi ločeno zasedanje zborov občinske skupščine, slabo oceno pa so
si prislužile delegacije za republiške delegatske skupščine.
Pomembno je. da se vloga delavskih svetov znova krepi, udeležba na sejah je redna, pa tudi razprave so vse bolj kakovostne in poglobljene. Med po-mankljivosti sodi precejšnja mera uveljavljanja posamičnih interesov, pa tudi izvršilni
organi delavskih svetov se premalo vključujejo v oblikovanje
predlogov samoupravnih odločitev in v izvajanje sprejete politike organov upravljanja.
V krajevnih skupnostih poudarjajo. da so imeli precej težav pri izbiri kandidatov za najodgovornejše funkcije. Vzrok zato leži tudi v tem. da na krajevne skupnosti prenašamo vse več nalog in odgovornosti, zato je tudi obremenjenost posameznikov večkrat prevelika. Obogatiti bodo morali predvsem delo skupščin krajevnih
skupnosti, ki nimajo prave vloge in pomena, razmišljajo pa tudi o zamenljivem mandatu v skupščini. Sveti krajevnih skupnosti so delavni, v endar je večina njihovega dela usmerjena v razreševanje komunalnih zadev, vse premalo pa urejajo vprašanja družbenih dejavnosti in gospodarstva.
Poravnalni sveti delujejo dobro, z najnovejšo aktivnostjo pa želijo oživiti tudi delo potrošniških svetov. Ostali izvršilni organi večinoma opravljajo dodeljeno delo. premalo pa sodelujejo pri oblikovanju in sprejemanju samoupravnih odločitev. Za sise materialne proizvodnje ni posebnih delegacij, zato zastopajo delegati večinoma le stališča delavskih svetov, oziroma svetov krajevnih skupnosti. Posledica tega je pogosto dolgotrajno sklepanje sporazumov s področja dejavnosti teh sisov.
Med krajani Lokovice
„Nič nam ni pretežko", zatrjujejo!
Poročali smo že. in še bomo, da so krajani Lokovice zapisali v delovni Drogram za to leto zelo zahtevno in težko nalogo
— izgradnjo vodovoda. Naložba jih bo veljala kar 14 milijonov 780 tisoč dinarjev. Precej denarja so jim za uresničitev te načrtovane naloge dale šoštanjske termoelektrarne, nekaj so zbrali s samoprispevkom, nekaj denarja pa bodo prispevali še sami.
Martin Razbornik
Kljub temu sredstev nc bo dovolj. Na zborih krajanov so se odločili da za prostovoljno delo. Vsako gospodinjstvo mora opraviti okoli 170 udarniških ur. S tem bodo prihranili kar 2 milijona 80 tisoč. Kot že nekaj vikendov zapored, so tudi zadnjo soboto in nedeljo razvrstili za izkop zadnjih metrov primarnega voda. Ob obisku so nam povedali tole:
Martin	Razbornik,
predsednik gradbenega odbora: »Izgradnja vodovoda je zelo zahtevna. težka, za krajane pa nadvse pomembna naloga. Že pred dvema letoma smo razmišljali o gradnji, vendar nismo imeli dovolj denarja. Letos pa smo k tej
načrtovani nalogi končno pristopili. Krajani se marljivo udeležu-|eio udarniških akcij, saj so za '3600 metrov dolgo vodovodno pot porabili že preko 4900 prostovoljnih ur. ČezSOkrajanovjeod 17. maja dalje na vsaki akciji pridno vihtelo krampe in lopate. Delo je bilo težko, saj je trasa vodila čez skalnato področje, lapor in kamenje. Z dobro voljo smo tudi to uspešno premagali. Upamo. da bo do konca oktobra iz naših vodovodnih pip že pritekla čista pitna voda.«
Pavla Rosec: »Brez udarniškega dela v današnjih stabilizacijskih časih pač ne gre. Krajani komaj čakamo, da bomo lahko
■ vmk
Marinko Radoja

rr-
^sJP^PISlS !!!*>. a* '^SiS®.44

Prostovoljnih akcij so se pridno udeleževali stari, mladi, gosilci, mladinci...
uporabljali čisto pitno vodo. Cela naša družina se pridno udeležuje udarniških akcij. Doslej smo opravili že več kot 140 prostovoljnih ur. Če bo treba, bomo še krampali in lopatali. Z vsako uspešno opravljeno prostovoljno uro smo bliže uresničitvi naše najpomembnejše naloge, bliže svojim željam in načrtom. Marsikje je bilo delo prav garaško, teren velikokrat razmočen, pa smo kljub temu zmogli. Nič ni težko, če je treba. Kadar je udarniška akcija, mora delo doma počakati. Najbolj pridna je bila naša družina v mesecu juliju.«
Marinko Radonja: »Čeprav še nisem krajan Lokovice, sem se vključil v prostovoljno delo. Že eno leto čakam na gradbeno dovoljenje. Do sedaj sem opravil 154 udarniških ur. Kopanje vodovodnih poti je bilo kar naporno, še zlasti od zbiralnika navzdol. Krajani dobro vemo. da dela vsak zase. zato se udarniških akcij tako pridno udeležujemo. Od vodovoda bomo imeli vsi koristi. Brez udarniškega dela danes ne gre, saj denarja ni dovolj niti za najnujnejše stvari. Z dobro voljo ter pripravljenostjo nam ni bilo ničesar težko.«
Titovo Velenje
Mojstri
bele žogice
Od petka do~ nedelje se bodo na novih peščenih igriščih ob Plevelo-vem jezeru pomerili najboljši slovenski teniški igralci. Velenjski te-
niški klub je prevzel izvedbo ,,Tedijevega memoriala," ki šteje za republiško prvenstvo.
Moški in ženske bodo nastopili posamično, moški pa še posebej v dvojicah.
Prvovrstni športni dogodek, nad katerim je prevzel pokroviteljstvo ESO, si velja ogledati.
Naš čas v \ hišo v Šaleški m Gornji Savinjski
PREGLED KOBIL IN PODMLADKA — Veterinarji Savinjsko-šaleške veterinarske postaje vsako leto pripravljajo preglede brejosti za kobile pasme haflin-ger ter preglede in žigosanje podmladka za obe sosednji občini. Možni so tudi pregledi lipicancev, pa tudi kupoprodajni posli med rejci.
Nogomet
Druga zmaga
Nogometaši velenjskega Rudarja so v 2. prvenstvenem kolu v slovenski nogometni ligi nastopili prvič pred domačim občinstvom. Razpoloženi strelci gostiteljev so izdatno napolnili nasprotnikovo mrežo, saj so enajsterico Kopra premagali z rezultatom 4:0.
Zmaga ni bila tako lahka, kot kaže rezultat. Ze v prvem polčasu je bilo jasno, da so gostje prišli v Titovo Velenje po točko. Vendar so domači , obrambni igralci uspešno obVanili vse napade Koprčanov. Čeprav so imeli Velenjčani v prvem delu srečanja veliko terensko premoč, si v protinapadih niso pripravili niti ene zrelejše priložnosti za zadetek.
V drugem polčasu je gostom zmanjkalo moči. Velenjčani so znali to dobro izkoristiti. Mrežo Koprčanov je v 60. minuti srečanja najprej zatresel Čelič, na 2:0 je povišal rezultat Naveršnik, nova Rudarjeva moč, ki je bil v nedeljskem srečanju eden od najboljših igralcev na igrišču, nato je bil znova uspešen Čelič, v 88, minuti pa se je Navršnik po napaki gostujočega vratarja še enkrat vpisal med strelce.
Za Rudar so zaigrali: Cvetkovič, Buškovič, Nabernik, Mišetič, Čelič, Jalušič, Naveršnik, Zirdum, Kljajič, Boškovič, Kaligaro, Vule-tič, Beliš.
L. O.
Kegljanje
Uspeh
Šoštanjčanov
Na kegljišču v hali Golovec v Celju, se je končalo 1. kolo regijskega tekmgvanja za posameznike. 120 tekmovalcev se je na dvodnevnem tekmovanju borilo za 36 prostih mest, ki so vodila v 2. kolo. Tem tekmovalcem pa se bo pridružilo še 20 najboljših iz lanskega prvenstva.
Velik uspeh so dosegli tekmovalci iz Šoštanja, saj se jih je v 2. kolo uvrstilo kar 5: Franc Tamše, Stane Fidej, Leopold Fidej, Vlado Križovnik, kot prva rezerva pa bo imel pravico do nastopa tudi Siniša .lovanovič.
Tudi 2. kolo bo na kegljišču v hali Golovec. 56 tekmovalcev se bo v septembru borilo za 36 prostih mest, ki bodo vodila v 3. kolo. V septembru pa se bo pričelo tudi tekmovanje v 1. regijski ligi. Šoštanjčani bodo v 1. kolu drugega dela gostili tekmovalce Tekstilne iz Prebolda.
Judo
Priprave na novo sezono
Pq uspešni lanski sezoni, ko so velenjski judoisti dosegli 7. mesto med 30 ekipami v Sloveniji, so si za novo sezono zastavili še višje cilje.
Posebno pozornost so posvetili ligi, kjer imajo letos velike načrte. Prav zato so s pripravami začeli že prvega avgusta. Člana kluba, Franc Verko in Jože Kranjc, sta se udeležila trenerskega seminarja v Portorožu in tudi uspešno opravila trenerski izpit.
Članska ekipa se je udeležila velikega mednarodnega turnirja za pokal mesta Pule. V zelo močni konkurenci, saj so sodelovali judoisti Nizozemske, Kosova, Pule in vseh najboljših domačih klubov, so Velenjčani dosegli ekipno odlično peto mesto. Med posamezniki se je najbolj izkazal Zeljko Zgonjanin, ki je dosegel 2. mesto v lahki kategoriji.
V septembru se bodo člani pod vodstvom trenerjev Apata, Verka in Puglja udeležili še priprav v Mariboru, ki jih bo vodil priznani poljski trener Jaskolski, nosilec nojsterskega pasu — 7. dan. V naslednji sezoni se bodo za ekipo borili naslednji tekmovalci: Kranjc, Rošer, Zgonjanin, Razbornik, Lukanc, Dadič, Zacirkov-nik, Cestnik, Šmon, Gregorc, Vrhovšek, Laznik, Slatner in Zupane.
T. D.
VOZNIKI POZOR!
Danes so na cesti naši otroci!
MALA ANKETA
Šola...
Začelo se je! Danes je prvi šolski dan. Učilnice in hodniki šol so polni veselega čebljanja. Seveda, povedati je treba sošolcem, kje vse so bili in kaj vse so doživeli. Pa
koliko zanimivega so videli! Prav vsi so si med počitnicami nabrali dovolj moči, da se bodo lahko uspešno spoprijeli s tako resno stvarjo kot je šola. Tudi nas je zanimalo, kako so preživeli počitnice, zato smo jih malo pred pričetkom pouka nekaj ustavili in povedali so nam:
Boštjan Gorjup:
»Končal sem 1. razred OŠ Gustava Šiliha. Bil sem na moiju. Šel sem v kolonijo na Debel' rtič. Tam sem se kopal. Doma pa se s kolesom vozil okoli hiše. Nekaj dni sem bil tudi pri stari mami v Zrečah. S prijatelji Robijem, Mihijem in Evelino sem se cele dneve igral. Z bratom pa sva včasih obiskala tudi bazen. Pa berem tudi! Najraje »kavbojske« knjige.«
Dušan Hribar: »Končal sem 3. letnik kovinarske šole. To so bile moje zadnje j počitnice in iz-1 koristil sem jih, kolikor se je dalo. Najprej sem bil petnajst dni na Pelješcu, potem pa sem se s kolesom odpravil še za nekaj dni v Koper. Ostale počitniške dni sem preživel s prijatelji na bazenu, veliko časa pa sem posvetil tudi svojemu konjičku, kolesarjenju. Ker rad berem, sem pogosto vzel v roke kakšno zanimivo knjigo. Dva meseca počitnic sta kar prekmalu minila.«
I	Simona
Ig Diklič: Le
I t Jm tošnje počitnice ■	sem preživela
S ■	še dokaj brez-
akT^SI skrbno. Konča-1	lasem 8. razred
osnovne šole in se vpisala v prvi letnik srednje družboslovne. Najbolj vroč mesec v letu sem preživela na bazenu in teniških igriščih ob jezeru. Štirinajst lepih ani pa sem skupaj s starši preživela v Vrsar-ju. Veliko sem brala, seveda pa smo marsikatero »rekle« tudi s prijateljicami. Kdor zna izkoristiti proste trenutke, mu ne more biti dolg čas. In jaz jih znam. Kljub temu. da sem počitnice preživela brezskrbno, mi je misel včasih ušla v novo šolsko leto, ko mi bo verjetno prineslo veliko novega. Spoznala bom nove sošolce, predvsem pa bom morala več časa preživet ob knjigah.«
Z	Andreja
Drofelnik:
»Imam mnogo konjičkov, zato mi v počitniških dneh ni bilo niti malo dolg čas. Še prehitro so minile. Veliko časa sem preživela zunaj, na velenjskem bazenu, tudi kotalkala sem. Zvečer pa sem rada sedla pred televizijo ali pa napisala kakšno pesem. Z mamico sva šli za nekaj dni v Moravske toplice, kjer je bilo lepo. Zadnje počitniške dni paje treba pomisliti tudi na šolo, zato sem pobrskala po zvezkih in knjigah iz 6. razreda in malo obnovila snov.«
Kljub temu. da so počitnice trajale dva meseca so bile marsikomu še prekratke. Toda nič ne pomaga. Novo šolsko leto se je začelo. Najbolje je čim prej pozabiti na brezskrbne počitniške dni in se spet resno lotiti dela. Le tako bodo počitnice prihodnje leto spet lepe. Pa. veliko lepih ocen!
mkp. T. P.