.THE OLDEST AND MOST POPULAR SLOVENIAN NEWSPAPER IN UNITED STATES OF AMERICA. amerikanski Slovenec PRVI SLOVENSKI LIST V, AMERIKI. Geslo: Za wo in narod — m pravico in rasnico — od boja do zmagal GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU. — S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGO. — ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDIN JENIH DRŽ/V AH. (Official Organ of four Slovenian organization«.) NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH. ŠTEV. (No.) 56.__CHICAGO, ILL., ČETRTEK, Ž2. MARCA — THURSDAY, MARCH 22,.1928. ? ! LETNIK XXXVII. nemčija PODPIRA RUSIJO V ŽENEVI. — ZAHTEVA, da se RAZPRAVLJA O SOVJETSKEM MIROVNEM načrtu. — SOVJETI PROSIJO POMOČI V ZED. DRŽ. — značilni GOVOR LITVINOVA. Ženeva, Švica. — Rusija, Nemčija in Turčija odločno zahtevajo od lige narodov, da prične na konferenci z diskusijami o sovjetskem mirovnem načrtu, a za njihove zahteve se nihče ne briga. Sovjeti so se o-brnili na Zed in j ene države s posebno prošnjo, naj jih podpirajo. Vel. Britanija je največja nasprotnica načrtu, vendar tiha. Kakor je že bilo po-inčano, je 20. februarja, ko se-' if začelo zasedanje varnostnega komiteja, ruski opazovalec, tloris Stein predložil načrt konvencije za splošno razorožitev. pisan s strojem na -'>7 straneh, ki bi po mnenju sovjetske vlade zadostoval, da se loseže popolna varnost. Načrt vsebuje v določni in paragraf-J :ti obliki zahtevo po popolni! razorožitvi v štirih letih. Ar-J .lade konvencijskih držav naj} -e reducirajo za 50 odstotkov, '■aloge za oboroževanje naj se t nič i jo, gradnja bojnih lad j n letal naj se ustavi. Do pock a štirih let naj se vse armr-ic razpustijo, orožje in letala izpremehijo za mirno uporabo, vojaški proračuni pa črta-' jo. Dovoljeno naj bo malo šte-iilo pomožnih čet z malim o-•ožjem za carinsko varstvo in ^a lastno varstvo pred roparji. Vojaki in oboroževalni de-avci naj se prevedejo v industrijo, kontrola razorožitve pa m.j se poveri stalni mednarodni višji komisiji in komisijam .■ posameznih državah, ki naj »bstojajo iz članov parlamen-a. Z načrtom se ne strinja Vel. 'ritanija, naklonjena mu tudi li Italija in kakor se vidi tudi "ranc-iji ni všeč. Iz tega je razvidno, da imajo posamezne države v glavah druge muhe in bodo orožje še /potrebovale, ore j bi ne bilo umestno, da bi ra uničile. V ponedeljek je zastopnik sovjetske Rusije, Maxim Litvi-iov grozil in prosil, v svojem yovoru v Ženevi, naj začnejo razpravljati o načrtu. Nihče -azen Nemčije in Turčije se ni yanil. Litvinov je v svojem govoru naglašal, da je dolžnost, Amerike, da podpira sovjetski! lačrt, ker tudi Kelloggov na-•rt vsebuje točke, slične sov-[etskim za preprečenje vojn. Ker oborožene sile nimajo Irugega pomena, tako je rekel Litvinov, kakor za povzročanje novih vojn, katere pa hočemo preprečiti, je logično, da bi morali vsi narodi podpirati sovjetski načrt. -o- st. francis jez porušila razstrelba? Los Angeles, Cal. — Od tukaj prihajajo poročila, da so našli dokaze, da je bil St. Francis jez, ki se je porušil in |e nastala poplava, v kateri je prišlo ob življenje veliko število ljudi, podminiran. Dokaze ima v rokah okrajni pravd-nik Asa Keyes. Podrobnosti še niso izdale oblasti, bodo pa v kratkem objavljene. fašistovski terorizem Italijanski zagrizeni fašisti napadejo škofa v slovenski mi-noritski cerkvi sv. Antona in ga iztirajo iz cerkve, ker ni hotel prečitati vernikom papeževe enciklike v italijanščini. / . —i / Dunaj, Avstrija. — Poroča se. da je kakih 12. italijanskih fašistov napadlo tržaškegav škofa Khasiga (morda Kasič^ ali Kasidž) v slovenski minorit-ski cerkvi sv. Antona, ker ni hotel prečitati svojim vernikom razposlane papeške enciklike v italijanščini. Ker je škof vstrajal odločno na svojem stališču, so ga baje nagnali iz cerkve, pravi poročilo. Kakor znano iz zadnjih nekaterih poročil so italijanski fašisti zopet začeli terorizirati slovanske manjšine v Italiji. Največji .škandal pa je za Italijo, da dopusti svojim fanatikom, da napadajo celo sveče-ništvo v cerkvah pred altarjem. Pač kulturni škandal, ki nima para v zgodovini! kardinaTmundelein na p0yratku. Kardinal Mundelein prejel od sv .očeta darilo. — V soboto se bo vkrcal na parnik Be- i rengaria. -o- Rim, Italija. — Njega Emi-nenca, George Kardinal Mundelein, se je v ponedeljek poslovil od sv. očeta in se vrača v domovino. Sv. oče je pri slovesu podaril kardinalu zaboj knjig za njegovo knjižnico. Pred odhodom ga je obiskalo več članov Sv. stolice tn se poslovilo od njega. Kardinal je v sredo odpotoval iz Rima v Pariz. V soboto se bo vkrcal v Cherbourgu na parnik Berengaria. -o- OGENJ POVZROČIL $150,000 ŠKODE. Chicago, 111. — V kleti tri-nadstropnega poslopja na 6319 So. Ashland ave., je izbruhnil ogenj, ki se je z neverjetno naglico širil in delal velike težkoče gasilcem . Prebivalci so se še pravočasno rešili na varno. Mrs. Julia Hilts, stara 83 let, je bila še v zadnjem trenutku rešena iz gorečega poslopja. Škoda povzročena po ognju je cenjena na $150,000. -o- OBLETNICA KMETSKE VSTAJE NA OGRSKEM. Budimpešta, Ogrsko. — Tukaj so slovesno obhajali obletnico kmetske vstaje, ki je bila leta 1848. Pri tej priliki so o-grski socialisti demonstrirali za republiko, policisti na konjih so intervenirali in večje število demonstrantov aretirali. -—O- — Los Angeles, Cal. — Nesreča, ko se je podrl St. Francis jez, je zahtevala 449 človeških žrtev. 272 trupel so dobili, ostale pa še ne. . ^ ■ \ ------—- ....i uin .........r^Trgj Slika nam predstavlja mesto Santos v Braziliji, kjer je prišlo veliko število ljudi ob življenje, ko se je del hriba Mount Serrat porušil. Da se je mesto otelo večje katastrofe, sr hrib z dinamitom razstrelili. MESTO PRIZADETO PO PLAZU. boji na hondurski meji Ameriški letalci metali bombe na Sandinove upornike. — Letalo je bilo petkrat zadeto od krogel upornikov. — Letalec ranjen. -o- Managua, Nicaragua. — V bližini Mura. 80 milj severno od E1 Chipote, v bližini hon-durske meje, so letalci Zdr. drž. izsledili skupino Sandino-vih upornikov, na katere so metali bombe. Uporniki so imeli veliko število mrtvih. Poročilo pravi, da je padlo par sto mož. Letalo, v katerem je bil Capt. Francis E. Pierce, je bilo zadeto od petih krogel. Kapitan je bil ranjen v nogo, njegov pilot, Michael Wodar-cyk je ostal nepoškodovan. Wodarcyk je pred tremi tedni ubil voditelja skupine upornikov, ki so ubili pet ameriških vojakov. -o- hči al smitha pri sv. j • očetu. Rim, Italija. — V torek se je nahajal v Rimu Maj- John A. Warner in soproga, ki je hči newyorskega guvernerja Al Smitha. Odlična ameriška gosta sta bila sprejeta v avdijen-co pri sv. očetu. v -o- ANGLEŽI DOBILI ZLATE RUDNIKE V PANAMI. Panama City, Panama. — Panama korporacija, angleško podjetje s kapitalom $12,500,-000, je dobila pravico do nakupa 12,300 akrov sveta., kjer so zlati rudniki, uključivši znameniti rudnik znan pod imenom ''Holy Ghost", ki je najbogatejši v deželi «n so ga že Španci izkoriščevali v šestnajstem stoletju. —-—o- VISOKA STAROST. Pasco, Wash. — Tukaj je u-mrla najstarejša Indijanka v južnovzhodnem delu države Washington, v starosti 105 let. Bila je slepa in je zanjo skrbela Ooblast Franklin okraja. -o- NAGLA SMRT. Rockford, 111. — Dennis M. Egan, bančni čuvaj, se je pri igri "basketball" mrtev zgrudil na tla. Vzrok" smrti, srčna kap. KRIŽEM SVETA. — Washington, D. C. — Dva tisoč vladnih uslužbencev je demonstriralo za večjo plačo. Skupaj so se zbrali pred spomenikom na Pennsylvania Avenue in-korakali proti kapi-tolu. — Basra, Irak. Vojna je izbruhnila v puščavi. Neko perzijsko pleme v Pušutuku je prekoračilo mejo v bližini A-mara. Napačili so Beni lama-a rodu Goofuoh. Po hudem boju so se napadalci umaknili, s seboj pa so odvedli 15,000 ovac. — Chicago, III. — V boju s policisti je bil ustreljen v restavraciji na 2344 Lake cesti Louis Padersonik. katerega je policija zasledovala radi soudeležbe pri ropu na vlak v Evergreen Park, kjer so napadalci dobili $133.000. — Washington, D. C. — Senator Ferris iz Michigana je v nekem tukajšnjem hotelu na bolniški postelji, za pljučnico. Njegovo stanje je opasno, star je 75 let. — Minneapolis, Minn. — V Bakson Park, Fla., je umrl Thomas O'Connor, star 62 let, ki se je povzpel od voznika na mesto predsednika Purity Bakeries korporacije, ki ima kapitala 29 milijonov dolarjev in lastuje 39 pekarn. Kot voznik kruha si je prihranil $1,800, s katerimi je pred 29 leti začel malo pekarijo, ki se je razvila v veliko podjetje. - , — New York, N. Y. — V Brooklynu je umrla gledališka igralka Nora Bayes. Svojih o-trok ni imela, za svoje pa je vzela štiri sirote, za katere je skrbela, da niso trpeli pomanjkanja. V i 5 -o- $10,000 PLAČAL ODKUPNINE. Chicago, 111. — Neznanci so ugrabili Milton Helda, ko je stal pred svojo hišo na 8229 Eberhart avenue. Nič hudega sluteč, so mu trije moški, vrgli vrečo čez glavo in ga odvedli. Odkupil se je z deset tisoč dolarji. —,—o—- OGENJ UNIČIL FARMO. Chicago, 111. — Južno od Li-bertyville je ogenj popolnoma uničil Hawthorn farmo, last Samuel Iasulla. Škoda je*celi jena $10j 000. — ■ ■ ■ o-- • —- Širite "amer. Slovenca- letalske vesti. Mrs. Miller preletela 13,000 milj. — Med potjo imelfi več lahkih nezgod. — Poizkusi z zrakoplovom Italia uspešni. Sydney, Avstralija. — Capi. W. N. Lancaster m Mrs. Keith Miller, sta v ponedeljek pristala z letalom Red Rose na tukajšnjem letališču, ko sta preletela 13,000 milj iz Anglije. Mrs. Miller je prva ženska, ki je preletela tako daljavo. Letalca sta imela med potjo več lahkih nezgod. V bližini Mur,-tok, Vzhodnja Indija, sta treščila na zemljo in oba sta za-dobila lahke poškodbe. Za nadaljnji polet je bilo treba instalirati nov motor, Minatitlan, Mehika. — F. Trubee Davison, pomožni vojni tajnik, in Maj. Gen. James E. Fechet, načelnik Stric Samn-ve; zračne flotile. sta v sredo poletela v Panamo. Rim, Italija. — Vodilni zrakoplov Italia, s katerim namerava general Vmberto Nobi'e poleteti na severni tečaj, jo napravil že več poizkusov, ki so bili v vsakem oziru uspešni. St. Louis, Mo. — Airplane Express služba med Chicago in St. Louisom bo čez mesec dni otvorjena. Tako poroča American Express kompanija. Pensacola, Fla. — Letalski inštruktor poročnik John L. Len h art, je utonil, njegov učenec, C. A. White, se je rešil, ko je morsko letalo, s katerim sta krožila nad tukajšnjo bližino padlo v vodo. -o- koliko jug0sl0yan0y sme v ameriko. New York, N. Y. — Od 1. julija 1928 bo veljala nova u-redba o kvotah priseljencev na podlagi poročila tajnikov trgovinskega, delovnega in zunanjega ministrstva. Skupna kvota se zniža od 164,867 na 153,685. Za Jugoslavijo je določeno 739, torej toliko Jugoslovanov se bo lahko po novi kvoti priselilo" v Ameriko. Ce do prvega aprila ne bo druge ureditve,: bo 1. julija stopila v veljayt* nova priseljeniška kvota. Iz Jugoslavije* KAJ PRAVI ANGLEŽ O VO DITELJU SLOVENSKE LJUDSKE STRANKE. — ALBANSKO - ITALIJANSKI OL-y NOSAJI NAJ NE VZNEMIRJAJO JUGOSLAVIJE. — DRUGE ZANIMIVE VESTI. It - x _____ Dr. Korošec v svetu. Sir Arthur Evans je na sestanku s časniškimi poročevalci rekel o dr. Korošcu sledeče: "Slovenci," tako je dejal ta vplivni Anglež, "so jako raz-boritr, solidni in nadarjeni. Spoznal sem jih še kot mladenič, ko sem 1. 1875. prvikrat potoval po jugoslovanskih deželah zaradi znanstvenih prou-čavanj. Njihov način življenja, njihova naprednja civilizacij a mi je že tedaj imponirala ; in dobro se spominjam vtisa, ki sem ga dobil, ko sem z Dunaja dospel v Maribor in stopil na slovenska tla. Dasi se je dalo shajati z nemščino, sem vendar opazil, da se vsak raje poslužuje narodnega jezika. Povso-di je bil red in snaga, tudi tam, kjer je bila revščina. Pismenost je bila že tedaj v Sloveniji na visoki stopnji. Ni me torej iznenadilo, ko sem za časa mirovne konference \ Parizu, po svetovni vojni našel tamkaj elito slovenskih intelektualcev in rodoljubov. Med njimi se je posebno odlikoval dr. Korošec kot neomajni predstavnik svojega naroda. Bil sem pozval italijanske delegate, da se se-stanejo z dr. Korošcem, da skupno pretresamo celo vpra-šan i e it a 1 i ja n sko-j u gos 1 o v a n s k e razmejitve. Toda dr. Korošca ni bilo mogoče premakniti z njegovega stališča. Ne spominjam se, da bi i>i 1 kdajkoli slišal koga tako odločno govoriti, kakor je tedaj govoril dr. Korošec z Italijani. Občudoval sem ga. Dejansko je bil tedaj v Parizu nam vsem težko in vsi smo čutili svojo odgovornost. Meni je posebno ljubo, da se dr. Korošec in njegova stranka danes v vedno večji meri udeležujeta državnih poslov, ker slovenski element jamči za zanesljiv napredek in prinaša srbsko-hrvatskemu delu jugoslovanskega naroda svoje posebne lastnosti. Država je mlada in ni dvoma, da je treba mnogo storiti in mnogo popraviti. Kar se tiče zunanje politike, mora Marinkovičev pakt s' Francijo pozdraviti vsak ljubitelj miru in vsak ljubitelj Jugoslovanov. Nihče ne more zameriti podpisnikom tega j pakta. V vprašanju italijansko-al-j banskih odnošajev, mislim, da ni razloga za bojazen. Albanski narod dobro poznam ; nikdar ne bi dopustil, da bi tuja sila zaposedla njegovo deželo. Svobodno se more prepustiti Albancem, da se sami branijo; in naj bi začasno tudi padli pod tuj jarem, to ne bi dolgo trajalo. Zelo sem se razveselil, ko sem čital, da se je rok za obnovo jugoslovanisko-italijanske-ga pakta podaljšal. Obe sosedski državi moreta imeti samo korist od dobrih medsebojnih odnošajev. Belgrajska tendenca, ki se v zadnjem Ča&t manifestira za prijateljski stik z Sofijo, mora obrodit i dober sad. Kar se pa tiče jugoslovanskega izhoda na Egejsko morje, mora vsak priznati, da je to za Jugoslavijo dejanska potreba: a najidealnejše bi bilo, ako bi se mogle zgraditi chv progi na Solun, ena grška in ena jugoslovanska." Smrt. Dne 2!. m. m. je umrl v Ptuju nenadne smrti ugledni trgovec z manufakturo g. Anton Mohori. T'.olehal je na srcu i?' ga je tudi ta bolezen položila v prerani grob v najlepši nvtški dobi. -o- Tridesetletnico župnikovan jr. je obhajal g. Josip Čižek. dekan in častni kanonik v Jan-nini. Ob tej priliki so občine jareninske župnije imenova-v slavljenca častnim občanom. Tela jareninska dekanija -e raduje tega slavnostnega dogodka. Saj pa slavijenec tudi zasluži, da se ga slavi. C,, k :-nonik Cižek je znan narodni delavec, prijatelj ljudstva, kateremu je stal v težkih časih kot dober svetovalec ob strani. Za svoje delovanje v prid svobode slovenskega naroda na jezikovni meji, i»> 1»i 1 kanonik Čižek preganjan od avstrijskih vojnih oblasti. Nemčurski hudobneži so ga denuncirali. Oi> začetku vojne 1. 1 !H 1. je bil a-retiran in orožniki so ga od gnali v graške vojaške zapore. Ničesar drugega ni zakrivil g. Čižek. kakor da je bil zve.-t svojemu narodu in svojemu ljudstvu. — Starodavna Ju-renina. prva naša trdnjava v Slovenskih goricah pa je ponosna. da je njen dekan dose-kel zdrav tridesetletnico p!o donosnega ž u p n i kovanja. -o- Samoumor. V ponedeljek 27. marca ro je vrgel v Zagrebu pod vlak 30 letni Ivan 1'ndrič iz Zagreba. Kolesa so mu odrezala gi;«-vo. Širite amer. slovencaj DENARNA NAKAZIL4 ZA JUGOSLAVIJO, ITALIJO, itd. Vaša denarna pošiljatev bo v starem kraju hitro, zanesljivo in brez odbitki izplačana, ako se poslužite naše banke. Dinarje, ozir. lire smo včeraj poši-ljali po teh-le cenah: 500 Din .......................$ 9.35 1,000 Din _________________ 18 40 2.500 Din '_____________ 45.75 5,000 Din___________ 91 00 10,000 Din ----------------- 181.00 100 Lir ............................$ 5.00 200 Lir ----------------1__________ ii.5o 500 Lir _________________________ 27.75 1000 Lir -----------------------54.50 Pri večjih svotah poseben popust. Poštnina je v teh cenah že vračunana. Zaradi nestalnoiti cen je nemogoč« vnaprej cene določevati. Merodajna so cene dneva, ko denar sprejmemo. Nakazila se izvršujejo po pošti ali pa brzojavno. IZVRŠUJEMO TUDI DENARNE POŠILJATVE IZ STAREGA KRAJA V AMERIKO. Pisma in pošiljke naslovite na: zakrajsek * česark, 455 W. 42nd ST. NEW YORK. N. Hw 3 Četrtek, 22. marca 1928. • &MEjR I KRNSKI SL'O VENEC - I ^______. , T-—M feri in najotarcjii tloyuiald giit The First and the Oldest Slove-_, x Ameriki, nian Newspaper in America* Ustesorljta 1st« Utt* Eatabli»b«d 1191. Uhaja tsale Han runo asddj, do- Itaned daily, except Sunday, Mon-iMdeljkov in diievor po pra tnikih. day and the day after holidays. Izdaja in ti»ka: Published by: EDINOST PUBLISHING CO. EDINOST PUBLISHING CO* Naslov credništva in uprave: Address of publication office: £|49 W- 22nd St., Chicago, ILL 1849 W. 22nd St., Chicago, I1L Telefon: CANAL 0098 Phone: CANAL 0098. Naročnina) Subscription: Za celo leto ___$5.00 For one year______$5.00 Za pol leta _2.50 For half a year__2.50 Za Chicago, JEanado in Srropo: Chicago, Canada and Europe: Za celo leto _______$6.00 For one year _____________—.. ,$6.00 Za pol lete ■ , ___3.00 For half a year______3.00 POZOR:—Številka poleg vašega naslova na listu znam, io kedaj imate list plačan. Obnavljajte naročnino točno, ker I tem veliko pomagate listu. DOPISI vazneea pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na ured-taiitvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list.—Za zadnjo številko v tednu |e čas do četrtka dopoldne.—Na dopise brez podpisa se ne ozira.—Rokopisov nredništvo ne vrača. Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. Za sporazum med narodi. Sporazum med narodi! Ta želja živi gotovo v srcih vseh, ki so preživeli in pretrpeli grozote svetovnega klanja. Pridejo sicer trenutki, ko v človeku vzkipi, ko se pesti stisnejo in bi človek najrajši udaril. Ko se pa razburjenje.poleže in pride zopet do besede zdrav razum, potem naša notranjost zahrepeni po trajnem, poštenem miru. Drugače tudi biti ne more. Prestrašno je bilo razdejanje, ki ga je povzročila nesrečna vojna, preveč je bilo uničenih telesnih in duševnih dobrin, preveč je bilo krvi in solza, da bi si človek resno zaželel tiste čase nazaj. Ali pa je upanje, da bo do tega sporazuma prišlo? Kako lepo bi vendar bilo, ako bi se narodi med seboj sporazumeli in bi mirno in svobodno drug ob drugem živeli in delali. Odpadla bi dušeča vojaška bremena, odstranjena bi bila vsakodnevna moreča nesoglasja in vsa prizadevanja bi bila usmerjena samo v dobrobit posameznika, družine, naroda, človeštva. Očarljiva je slika, ki zamami naše oko, če se zamislimo v tako bodočnost. Ravno tako, ker je tako očarljiva, skriva pa nevarnost, da je varljiva. 1 Mnogo je važnih nagibov in tehtnih vzrokov, ki govore za sporazum in mu dajejo temelj. Naj prvo lahko z gotovostjo trdimo, da živi v vseh narodih hrepenenje po sporazumu in miru. So sicer posamezniki in tudi skupine ljudi, ki radi mrzle sebičnosti ali vrtoglave čft-stihlepnosti nasprotujejo pobratenju med narodi, toda teh je tako majhen odstotek, da bi ne smeli imeti besede. Nadalje zahteva razvoj celokupnega svetovnega gospodarstva prav odločno, da se ustvari sporazumno sožitje vseh narodov. Pomislimo samo, koliko zaprek delajo gospodarskemu življenju carinske meje. Kako trpita radi njih industrija in trgovina, koliko škode imata kmet in delavec. Tudi izraba naravnih zakladov bi bila olajšana in njih ' dobrine bi odpadle enakomerno med vse narode. Stroški za porazno oboroževanje bi po sporazumu skoro docela odpadli in bi ne tlačili več davkoplačevalcev; med ljudstvi bi bile zamorjene kali slepega sovraštva, mir ogrožujoče imperialistične težnje bi bile pokopane. Vsi ti momenti tvorijo močno gibalo za sporazumno delo. In mnogo je že tudi poštenih mož, ki verujejo v zmago svetle in osrečujoče mirovne misli in\si pošteno prizadevajo,,da bi j; zravnali pot in jo dovedli do cilja. Vendar se pa ne smemo vdajati »lepilnim nadam. Mnogi iskreni prijatelji sporazuma trde, da je v doglednem času neizvedljiv: preveliki so prepadi, ki zijajo med posameznimi državami. Nasprotstva, ki so jih ustvarile zgodovina, samolju-bj e, dobičkaže 1 jnost in hrepenenje po nadmoči, so tako velika, da jih v bližnji bodočnosti ne odstrani najboljša volja. Drugi so proti sporazumu, ker pravijo, da bi po sporazumu zamrle gonilne in bodrilne sile človeštva. Bojni in uporni duh bi bila uničena in človeštvo bi se vtopilo v udobju in v lenobnem uživanju. Naj zaključimo! Misel za sporazum med narodi je take . vzvišena, ogrevajoča in zdrava ter korenini tako globoko v ! vsem človekovem prizadevanju in hotenju, da ji je zmaga prej i ali slej zagotovljena. Vendar pa bo zmagovita šele tedai, ko bo naslonila svoje temelje na životvorno moč krščanske resni- i ce. Potem bo premostila nasprotstva med narodi in bo našla < vire ustvarjajočega življenja. \ VESTI IZ SLOVENSKE METROPOLE NA.ZAPADU. Pueblo, Colo. Pueblo se malo oglaša po ča-j sopisih, res premalo, čeravno j ne spimo, vendar da se nam dremlje, ne moremo tajiti. Kar j se doma zgodi, se nam zdi tako vsakdanje, da se nam ne vidi a vredno kam zapisati. Svet bere in bere, več nego premišlja, vendar je treba metati kaj med . druge novice, da je vsaj sorta, i Oglašajo se semtertje Mr. Janez Germ, Pepa Meglen, Reza Centa, Peter Čulig in prav redko kak drugi, vsaj kar se tiče v katoliških listih. Vzroki, da nekako zaostajamo, so zelo plehnati. Ako sem koga prezrl, naj pa zavpije, zato ima glas in namazan jezik. Ravno je izšlo "Letno poročilo" in marsikdo se veseli, da :je storil svoj delež za farni in cerkveni napredek, in še bolj se farani skupno veselijo, da. ne mlatimo prazne slame, ampak skupno korakamo tako, da se dela čast sv. veri in tudi našemu narodu. Nekaterih imena se bliščijo še bolj prominentno v poročilih drugih cerkva, kar seveda ne smemo grajati. Vsak ima svoj prav in včasih pametne nagibe. Pri svojih, s svojimi se zanimati plemenito, vzvišu-jemo poleg svetega dela tudi š^ skupno moč, narodno ime-nitnost. Najbolj izdatno se kaže za-1 nimanje v fari s cerkvenimi ko-verticami. Kovertice so se res pomnožile namoč pohvalno. — Cerkvenemu odboru ni več treba trkati na vrata faranov, pridejo sami na dan. Vidiš vse v Letnem poročilu. Vse, kar je včasih dobro reči odboru ali tudi drugim prijateljem fare: Kje je vendar tvoje ime? Alf pa: Kaj res ne fJremoreš bolje? Nekaj čvrstih fantov in nekaj zalih deklet, ki gotovo služijo in dostikrat še več zaslužijo kakor stari farani, pa vendar še sedijo na revni klopi, ali pa še niso našli prostora. Oni ostanejo revni in mršavi, ker ne spoznajo, da je treba biti hvaležen, da se nam odprejo boljše in sijajnejše prilike. Zakaj bi pustil jarem in veliko težo drugim, ko so vendar moja pleča dosti močna? Lepa, res požrtvovalna darii^ za lansko Veliko noč bodo dregnila marsikaterega ter mogočno vzdignila, da stopi korajžno v vrsto, kamor spada. Za veselo Velikonoč mora letos zopet vse odmevati po cerkvi. Mr. John Germ se je dosti zgodaj podstopil, da iz-klenka skupaj najboljše pevce < za cerkvena opravila. Mrs. i Katie Jerman, četudi dalje od naše cerkve, se nujno trudi, o-gladiti zmožne glasove ter jih spretno izvežbati, kakor je treba. ' A Mlajši svet, možje in mlade- < niči, so tudi organizirali pev- t ski zbor in se marljivo vadijo, I da se pokaže, kaj vse premore 11 mladi naraščaj. Treba je samo pravega požrtvovanja in i>le menitega navdušenja za umetnost in čast Najvišjega, potem vidimo in slišimo uspehe brez mere in meje. Zmožnosti ne. manjka. Stari in; vendar še vedno mladostni "Preširen Club" pripravlja se za prijetno in brez-dvomno izvorno zabavo začetkom junija. Le naprej! Farani se pripravljajo za močno zanimiv "June Frolic" na cerkvenem vrtu, kar je vsako leto izdatna pomoč za faro. Zanimivo rajanje, splošno raz-veseljevanje našega naroda ir. njih prijateljev, je že letni običaj. Letošnji cerkveni odbor hoče prekositi vsa podjetja prejšnjih let. P. C. Z. -o- SV. M1SUON V WAUKE- • GANU. Waukegan, 111. Kakor je bilo poročano že v tem listu, da se bo vršil sv. mi-: sijon v naši župniji, in res, sv. misijon se je pričel 11. marca in končal 18. marca. Vodil ga je č. g. Odio Hajnšek, še ne dolgo tukaj med ameriškimi Slovenci, a vendar že dobro poznan kot goreči misijonar in izvrstni govornik. Njegovi lepi in podučili govori so privabili veliko ljudi v cerkev. Vsak dan med tem misijonskim časom, posebno pa ob večerih, je bila cerkev natlačeno polna vernikov. Vsakemu je bila dana prilika, ako se je hotel poslužiti. da je opravil misijonsko spoved in prejel sv. obhajilo, in tako bil deležen milosti, katere deli sv. misijon. Posebno lepo je pa bilo zadnji dan misi-jona, ker je cela župnija skupno prejela sv. obhajilo in zvečer pri sklepu pa, je bila obnovitev krstne obljube in posvetitev Presv. Srcu. O, častiti gospod misijonar, s kom pa naj vam poplačamo vaše delo in trud, ki ste ga imeli z nami tukaj. A misijonsko delo je delo za Boga in ga tako rekoč človeške roke ne morejo poplačati; ampak vendar č. g. misijonar, naj bo naše plačilo vam to, da bomo ostali zvesti onim obljubam, katere smo naredili sedaj za časa sv. misijo-na, in pa to, da bomo molili za vas, da bi vas ljubi Bog ohranil pri dobrem zdravju, da bi še lahko oznanjevali božjo besedo med ameriškimi Slovenci. Zakaj, misijonsko polje je obzirno, a delavcev je malo, in pa, če kedaj nas obiščete, da boste lahko dejali, niso me varali, ker so mi obljubili za časa sv. misijona, ostali so dobri katoličani. A. K., faran. —-o- MALO POJASNILA. Bridgeport, O. V listu "Prosveta" Št. 64 z dne 16. marca je bil priobčen dopis iz Bridgeporta, O., v katerem rojak Joseph Snoy na široko opisuje delovanje pomožnega oddelka za vzhodni del Ohio za stavkujoče premo-' gar j«. • • •• • i Kar se tiče tega dopisa, nimam popolnoma nič proti nje-jnu, razun nekoliko točk, v katerih se zaletu je, v ii^t Amer. Slovenec in se tudi tiče društev spadajočih h KŠKJ. v Bridgeport, O. V prvi vrsti se zaletuje v Amer. Slovenca ter ga imenuje z "naprednimi listi". Oprostite rojak Snoj, do sedaj ste ga še vedno imenovali za "nazadnja-ka", kako to, da se je tako hitro preobrnil, ako je A. S. priobčil članek iz "Delavca", tikajoče se zadeve kot v njemu omenjeno, je to gotovo popolnoma svobodno, čemu se pa ponatiskuje v "naprednih listih" stvari, tikajoče se nazad-njakov? Veste, rojak Snoj, v Bridgeportu smo imeli še vedno lepo slogo med rojaki, kar sami pripoznate, ter nismo T" javnosti pred baci vali razna prepričanja, kajti Amerika daje svobodo v tem oziru vsakemu po svoje, kadar pa začneta kot že zgoraj omenjeno, se pa tudi v javnosti lahko nekoliko pogovorimo. Želim pa, da tega ne bo potreba in vam svetujem, da pustite list A. S. pri miru in bo vse O. K. Kar se pa tiče podpore in društev KSKJ., naj omenim, da se mi je sporočilo, da se dobi podpora pri vas in sem tudi članstvu navzočim pri seji isto naznanil, koliko je prejelo podpore, ne vem. Sem zadovoljen, da je vse v redu, kar tega tiče, toda v"vašem dopisu pišete, da ste delili pomoč tudi tem, akoravno ni odbor prejel podporo ali pošiljatve od katere katoliške organizacije. Mr. Snoj, ali je v resnici pripomoglo samo ljudstvo, katero ne spada h katoliški organizaciji? Koliko je pa članov, kateri spadajo h KSKJ. in h SNPJ.? Veliko število, kaj ne? In ako so pomagali pod vodstvom vašega truda, čemu jih še nadlegovati zopet od KSKJ., vsaj : smo vendar le priprosti delavci I in ako pomagamo tukaj ali tam, vendar gre za dobro stvar, kadar se otira solze in pomaga revnemu ljudstvu. Ali ni res tako? Zatorej dajte tudi katoliškemu Slovencu nekoliko priznanja in nikar ne predba-civajte, da se ni dobilo nič od katoliških organizacij. Vaša delovanja v tem oziru so dobrodelna, za kar vsa čast: zavedati se pa morate, da ako ne bodo katoličani sodelovali z vami, da bi ne bilo toliko uspeha. Kar se tiče mene osebno*, sem katoličan in si štejem v dolžnost, da z vami sodelujem kolikor je v moji moči, da vam je in bo mogoče vaše ideje glede podpore izvršiti, dokler se gre za v korist ubogega delavca. Ako pa imate neprilike s komunisti, s tem si stvar pa uredite, kakor je po vaši moči: r.i bilo pa druzega za pričakovati, kajti je bilo seme, katero se je sejalo in sedaj se pa žanje, čemu ni bilo pa dovolj opreznosti ob pravem času. Kar se pa tiče glede našega gl. uradnika KSKJ., on lahko\ pojasni zadevo sam, kajti on je , bil in je tudi sedaj vedno akti- : ven v vseh stvareh tikajočih ^e ' 1 delavskega stanja, posebno pa Slovencem. Zatorej Mr. Snoj, ne gladite po eni strani, po drugi pa s krtačo drgnete, le bodite dostojni in mi bomo tudi z vami. Lepše je, da imamo mir v naselbini kot v preteklosti, mesto prepira in nezadovoljstva, kajti isto ne bo koristilo ne vam, ne nam. Anton Kochevar, ' preds. št. 23 KSKJ. -o- IZ URADA PODRUŽNICE ŠT. 2 S.Ž.Z. Chicago, 111. Ponovno se opozarjajo vs.? članice, da se vrši redna seja v četrtek, 22. marca, ob pol 8. uri zvečer v cerkveni dvorani. Na tej seji se morajo plačati ali pa vrniti vse vstopnice za naš zadnji "Bunco Party". Na ta večer pričakujemo eno govornico iz mesta, zatorej ne pozabite se udeležiti. Odbor. -o- NOVOSTI IZ KIRURGIJE. Na zadnji seji Avstrijskega društva za eksperimentalno fonetiko je predstavil docent dr. Stern zdravnikom tri paci-jentke, ki so jim morali na dunajski kliniki za bolezni v grlu izrezati goltanec. Vse tri paci-jentke so med demonstracijo govorile, ena med njimi, starejša dama, na kateri so bili to operacijo izvršili že pred šestimi leti, je celo pela! Dr. Stern je razložil, na kakšen način je dosegel ta čudež. Namesto da bi norabil pljuča za proizvajanje zračnega toka. ki ga govorilni organi v ustih spreminjajo v zvoke, se je dr. Stern v ta namen poslu-žil— želodca. Iz tega nenavadnega dihala zajemajo vse tri pacijentke na poseben način tisto množino zraka, ki jim je potrebna pri govorjenju. In ta znajo tako dobro, da jih v zasebnem in javnem življenju ne-dostajanje glasovnih organov j v grlu prav nič ne moti. Docent je na isti seji predložil zanimivo pripravo, tako z van i stroboskop, iz katerega se je po njegovem izumu pred sto leti razvil sedanji kinematografski aparat. Stroboskop je sedaj z nekimi spremembami uporabila zdravilna vedn za proučavanje tresnega pojava v glasnicah. Tega opazuje- j jo nekako tako, kakor so prej s pomočjo istega stroboskopa opazovali tresenje strun in podobnih pojavov. Takšna uporaba v kirurgiji ni brez pomena, ker vpliva nepravilno tresenje glasnic na barvo in moč človeškega glasu, nepravilno tresenje pa je čestokrat samo posledica kakšne bolezni v -jrr-lu, ki se je človek morda niti ne zaveda. S kirurgičnim stro-boskopom bodo takšne bolezni odslej lahko dognali in jih pravočasno ozdravili. Dr. Stern meni, da se bo ta koristni aparat razširil tudi na šole za petje. V Berlinu se je posrečilo dvema učenjakoma, Simon.-u in Ilirschmannu, odkriti način, ki pospešuje rast človeškega telesa. Z vbodilno iglo sta predrla tako zvano hipofizo. žlezo. ki služi notranji sekreciji v lobanjski votlini. Eksperiment Est modus in rebus. — Mi bi rekli, vse ima svoje meje. Le duševni proizvodi Petra Zgage je nimajo. Prav res, take osta-rijske kvante, kakoršne pripoved uje Peter Zgaga z dne 17. marca, ki gredo na račun slovenskih deklet v New Yorku, morejo priti le iz kakih bezni-ških revirjev. Prav smilijo se nam tisti, ki morajo take bez-niške duševne proizvode pre-bavljati. Vrlo slabo mora iti. da je treba meriti in udarjati na instinkte . . . Sicer pa kakor-šen mož, take besede . . . I Teoretičnost in praktičnost. —"Končno, draga moja," je dejal ženin nevesti, ko sta prišla i z cerkve, "končno sva vendar eno." "Teoretično pač." je odvrni-Ia nevesta, "toda iz praktičnega vidika bo pa le najbolje, da naročiš kosilo za dva." Sleparski prosjak. — V gostilno pride berač, stopi k mizi 1 in iztegne roko. v kateri drži listek z napisom "gluhonem". Gost: "Vi da ste gluhonemi? No, kaj bi pa rekli, če vas zgrabim za vrat in vržem na cesto?" Berač: "Prav nič. ker ne ču-jem in ne govorim." i Uradna pot. — Branko (v družbi) : "Pričkala sta se osel in polž, kateri je hitrejši, in jv> polž sprejel stavo, da bo prišel prej na cilj. Kaj mislite, kdo je zmagal?" "No, osel," so odgovorili vsi soglasno. Branko: "O.Jie! Polž je prišel prej. kajti osel je ubral kakor vsi osli uradno pot . . ." Prošnja za milost. — Obtoženec ni bil zadovoljen z zagovorom svojega odvetnika. Ko je odvetnik končal, je vprašal predsednik obtoženca: "Ali imate še vi kaj pripomniti v svojo obrambo?" Obtoženec: "Ničesar, gospod predsednik, prosim samo, naj I bo sodni dvor prizanesljiv mojemu zagovorniku." Čarodejnik. — Kako napraviš, da sneg gori? Vzemi pesi snega, naredi kepo. na robu kepe skrij košček bele kafre, ki se ne razloči od snega, kafivi zažgi in vsakdo bo verjel, da sneg gori. če ne bo vedel, kako si napravil. Sovražnik zakona. — "Za. vas bi bilo vsekakor bolje, da bi se oženili, mesto da tako popivate !" "Mi ne pade na um! Raje grem z mačkom spat, kakor pa s kako neumno gosko!" —-o- ŠIRITE AMER. SLOVENCA! se je izvršil na deklici, ki je v rasti zaostala. V štirinajstih dneh je dekle zraslo za več centimentrov. £WjjjjHje-kel je, .d«; "m****; &o jč šla v službo in zato ni čudno, da je padla v nesrečo, ko je prišla v roke tako slabemu človeku, kot je Per Martensson. Odkar pa se jp njegova mati zavzela zanjo, se je vedno dobro obnašala. "Ne more biti prav, če bi jo zopet zapodili," je rekel. "Lahko bi zopet zabredla v revščino." ^ ffi^gg Toda Hildur ni hotela popustiti. "Če ostane to deklie v Nerlundi, ne morem jaz nikdar tja," jk rekla. "Take osebe ne morem trpeti v svoji hiši." "Ti ne veš, kaj delaš," je rekel Gudmund. "Nihče še ni materi tako dobro stregel kot Helga. Vsi smo veseli, da je prišla k nam; prej je bila mati večkrat sitna in slabe volje." "Saj te ne silim, da jo pošlji stran," je rekfe Hildur, toda videlo se je: če Gud-TOttftd'V'fceg .stvari ne bi izvršil njene volje, bi bila odločeua odstotpiti od poroke. "Dobro, naj bo tako, kot ti hočeš," je rekel končno Gudmund. Uvidel je, da radi Helge ne more postaviti na tehtnico vse svoje bodočnosti. Bil pa je zelo bled, ko je tako popustil in ves večer je bil molčeč in zlovoljen. Ta stvar je namreč Gudmunda prestrašila, da Hildur mogoče ni taka, kot si jo je predstavljal. Ni mu ugajalo, da je uvelja-yila'svojo voljo preko njegove; najhuje pa je bilo: ni si mogel utajiti, da je krivično postopala. Rekel si je, da bi z veseljem odnehal, če bi se ona pokazala velikodušno; toda zdelo se mu je, da je bila le majhna in brezsrčna. Od tedaj naprej je Gudmund vedno, kadar je prišel s Hildur skupaj, čakal, da bi se to, kar je mislil, da bo našel v njej, zopet pokazalo. Ko pa je bilo njegovo nezaupanje vzbujeno, ni trajala dolgo, da je o-pazil, da marsikaj ni tako, kert br si želel. Četrtek, 22. marca 1928. AMERIKAWSK1 SLOVENEC Stran 8 O NASI TEKMI! NAPREJ ZASTAVA SLAVE!" Da, ko gledamo na izredno veliko naudušenje v nekaterih naših odličnih slovenskih naselbinah, kakor v Jolietu, Milwaukee, Pueblo, Sheboygan, Clevelandu za "Amerikanskega Slovenca" v tej sedanji kampanji slabih časov, nas navdaja naudušenje, da bi vzklikali s pesnikom Simonom Jenko, "Naprej zastava Slave!" — Naprej za list "Amerikanski Slovenec"! Da, naselbine, kakor so gori omenjene, bodo ostale v zgodovini ameriškega slovenstva za vedno na najčastnejšem mestu zapisane. Hvala Vam možje in žene! Vaše naudušenje za najstarejši slovenski časopis v Ameriki je merilo vaše velike slovenske zavednosti. Vaše naudušenje, Vaša ljubezen do slovenskega tiska je porok, da ima slovenstvo v Ameriki še močne korenine. Te dni kajpada bodo najhujši odločilni tekmovalni boji po naših naselbinah. Naj navedemo par pisem, ki smo jih prijeli od naših junakov generalov iz naselbin, kjer se vodi ta naudu-šena tekma. Iz Jolieta nam piše naš ugledni zastopnik Mr. John Kramarič: "Dragi mi urednik A. S.: — Tukaj Vam spet pošiljam 39 novih naročnikov. Danes teden bo število še večje. (To je namreč uspeh agitacije zadnje nedelje). Prosim pošljite mi takoj še štiri rezitne knjižice, ker z eno samo knjižico, kjer je samo 25 rezitov se ne upam več na fronto. Kakor zgleda bo treba še jako hudo vojsko. Ali jaz pa Mr. Ancel se ne podamo, do zadnjega ne. Bitka bo huda, toda Joliet se ne bo podal tako zlepa. Naj le letijo krogi je, a mi jih bomo odbijali nazaj. . ." Iz Clevelanda, oziroma iz Collinwooda smo prejeli te dni tudi vest, da so začeli živahjio kampanjo. Mr. Mike Poklar iz Collinwooda piše za objavo: "G. urednik: — Joliet kriči, da bo odnesel uro. Jaz pa pravim ne bo jo! Tudi Milwaučanom jo ne privoščimo. Jaz som šel en par ur okoli in sem jih takoj dobil 19 novih naročnikov. Zdaj bomo pa malo bolj resno prijeli in potisnili Joliet in Milwaukee v kot. Bitka bo zanimiva proti koncu. Pozdrav vsem naročnikom in eitateljem tega vrlega lista!" — Mike Poklar. Tudi od drugih krajev se čuje razne vesti o živahni kampanji. V Sheboygajiu in So. Chicagi gotovo sestavljajo nove bombe, ki znajo prileteti vsak čas na pozorišče. Tudi zapadna slovenska metropola Pueblo bo še dvignila svoj glas. .• Najhujši boji hodo nastali te dni. Kakor zgleda se bote udarile te dni v odločilni bitki naselbini Joliet in Milwaukee. Kar se tiče posameznih tekmovalcev, je sedaj na vrhu Mr. Joseph Ancel s svojimi 122. novimi naročniki. Kar se tiče pa naselbin, pa še vedno prednjači Milwaukee, tam so jih nabrali skupaj vsi tekmovalci 153. novih naročnikov. Zatem pride Pueblo, s svojimi -10 novimi naročniki. Za tem Walkersville, Mont, in za to Cleveland, Ohio tako zvana Bela Ljubljana ameriških Slovencev. Za tem pa korači Sheboygan. Težko je sicer ugibati še sedaj, kdo bo ob koncu kampanje na vrhu liste. Eno je gotovo, da tisti, ki bo te dni izrabil še vse možnosti in trenutke, ki so na razpolago za agitacijo. Kdo pa bo ta, pa pokaže nam vsem zaključek. Pazite na prihodnjo poročilo ! Pazite kdo bo na vrhu liste prihodnjič! TEKMECI. Dosedaj imajo skupaj kredita za sledeče število naaročrakov: Mr. Joseph Ancel, Joliet, 111. ..........................................................122 Mrs. Lucija GreRorčič, Milwaukee, Wis. .....................................90 Mrs. Ivanka Urankar, Milwaukee, Wl9..........................................52 Mrs. Josephine Meglen, Pueh)o, Colo. ......................................40 Mrs. Mary Kotze, Walkerville, Mont........................................ Mr. Poklar, Cleveland, O................................................................19 Mr. Michael Progar, Sheboygan, Wis...........................:-----------------16 Mrs. M:; Glavan, Collirtwood, O.......................................................14 Mrs. Dorothy Dermes, Steelton, Pa.............................................12 Mr. Anton- Bakše, So. Chicago, 111...............................................11 Mr. Geo. Pavlakovich, Driver, Colo............................................10 Mrs. J. Kastelic, Eveleth, .Minn. ........-.........................................10 Mrs. Frank Ulcar, Gilbert, Minn_____________________________________________ 7 Mr. Michael 'Kapsh, Colora&> Springs, Colo............................ 6 Mrs. Jennie Intihar. Noble, 0. ,......................................................... 6 Mrs. Anna Loport, Steelton, Pa..................................................... 6 Mr. Frank Ursich, Milwaukee, Wis..........................................5 Mr. Frank Misjak, La Salle, II!................................................... 5 Mr. Jos. Sicherl, Chicago, 111.................................................... 5 Mrs. Tony Rozinka, Eveleth, Minn......................................................5 Mr. John Kovacič, West Allis, Wis___________________________________________ 4 Mrs. Angela Laurich, Milwaukee, Wis.................................... 4 Mrs. Anna ..Lumbert, Farrell, Pa____________________________________________________ 4 Mr. Mike Tomšič, Houston, Pa.................................................... 4 Mrs. Marie Prisland, Sheboygan, Wis........................................... 4 M rs. Marv Plantan, West Linn, Ore. .......................................... 4 Mr. Anton Habich, Aliquippa, Pa.............................................. 3 Mrs. Ursula Ivšek, Rock Springs, Wyo..................................... 3 Mr. J. J. Peshell, Ely, Minn_____________________________________________________ 3 Rev. B. Ambrozich, O.F.M., Detroit, Mich............................... 3 Mr. A. Strukel, La Salle, HI.......................................................... 3 Mr. Louis Smrekar, Joliet, 111.............................................3 Mrs. Anna Breznick, Forest City, Pa............................................. 3 Mr. Marko Bluth, Joliet, 111...................................................... Mr. .John Bartol, San Francisco, Cal________________________________________ 2 Mr. Frank Kurnik, Cievelant, O...............................................2 Mr. Marcus Golavasich, Wilkesbarre, Pa................................ 2 Mrs. Mary Mihelich, Lorain, O...........-.................................... 2 Mr. Luke Terhlen, Chisholm, Minn.......................................... 2 Mr. ..John Tisel, West Allis, Wis............................................... 2 Mr. Anton Zakrajsek, Kansas City, Kans.............................. 2 Rev. K. Begelj, New York, N. Y.............................................2 Mr. John Gričar. St. Charles, Mich.........................................2 Mr. John Poljak, Argo, 111...........................................................j 2 Mr. M. 2ugel, Chicago, 111. ............................................................... 2 Mrs. B. Globocnik, Chisholm, Minn........................................ 2 1 Mr. Jos. Fabian, Joliet, 111....................................................... 2 Mr. Joseph Grdina, Cleveland, O................................................. 2 Mrs. Anna Dolinšek, Galesburg, 111________________________________________ 2 Mr. Jacob Drasler, Moon Run, Pa................................................ 2 Mrs. Jennie Stirn, Chicago, 111................................................... 2 Mr. Joe Urajnar, Sheboygan, Wis. ............................................... 2 Mr. Anton Udovich, Milawukee, Wis........................................... 2 1 Mr. Anton Zorman, Chicago, 111.....................................'.......... 2 i Mrs. John Starovasnik, Park City, Utah ___________________________; 2 Mr. J. Resnik, Cleveland, O. ......................................................"" 2 Mr. Frank Kovačič, Cleveland, O............................................... 2 Mr. Balantich, Chisholm, Minn......................................;.____________ 2 Mrs. Jennie Gerbeck, Indianapolis, Ind...................................... 2 Mr. Anton Grdina, Cleveland, O.................................................... 2 Mr. Stefan Kolmanich, Cleveland, O............................—2 Mr. Andrew Košir, Waukegan, 111. ........J................................. 2 ; ; Mrs. A. Mlakar, Redore, Minn............................................ .2 Mrs. M. Okičič, Pueblo, Colo................................................" 2 Mr. Frank Roblek, Chicago, 111.................................................. 2 Mr. A. Satkovich, Cairnbrook, Pa.............................................2 Mrs. Mary Sever, St. Clair, Pa.___________________________________2 Mrs. A.- Schneller, Virginia, Mirni, ______________________________ 2 Mrs. feiary Strukel, Cleveland, O. __________________....„.„,______.,.,„ 2' To in ono iz širokega sveta. Na sliki vidimo mesto Amman v Transjordaniji in njenega emirja, Abdullaha. Hedjaški kralj Ibn Saud je napovedal Iraku in Trans jordani ji sveto vojno. Nad državama ima mandat Velika Britanija, ki je z vsem potrebnim preskrbljena, da napad odbije. Več let že dobiva Ibn Saud od angleške vlade letno po $300,000, da miruje in živi v miru z arabskimi rodovi. SVETA VOJSKA GROZI TRANS JORDANI JI. SPOMINI NA MOJE TRILETNO POTOVANJE SKOZI MONGOLIJO. Moje potovanje mi je pred-očilo, kako velikanska je Azija, posebno Mongolija. V Ken-tejskih hribih severno od Urge vidi človek neskončna slemena, divje skale, spodaj pa košate borove gozde. Svetla gorska pobočja padajo v divje temne soteske. Nikjer ni nobenega človeka. To je nenavaden pogled za vsakega, ki je clo-zdaj poznal samo kulturne evropske dežele. V Mongoliji sploh ni mest. Edina središča so budistovski samostani s šolami, okoli katerih se razvija trgovina in obrt. Na našem potovanju smo našli veliko dragocenih zgodovinskih spomenikov. V dolini Hangaj smo ostali tri mrzle mesece, ko ni bilo misliti na pot. Sli smo dnevno na lov, da vjamemo in nagači-mo redke planinske živali. Zabeležili smo na zemljevidu izvor reke Orhon in sploh smo delali vsak dan. Bivali smo v šotoru, kjer je bilo lepo toplo radi neprecenljive male pečice. Naši zaboji so nam služili kot mize za knjige, zvezke in fotografije, katere so nas sporni-j njale na daljno domovino. Toda severo-zapadni sneženi viharji so vedno nagajali po dnevu in ponoči. Leden veter je si-pal droben sneg skozi stene šotora iz klobučevine in upihoval sveče. Rešiti smo morali naše dnevnike. Rano v jutro smo imeli vedno 15 stopinj pod ničlo. Lasje so primrznili k blazini med spanjem in smo jih morali odtrgati, če smo vstajali. Poleg, v bližini vročega studenca, so stanovali ubogi Mongoli. Zvečer so spali ljudje skupno s teleti, brejimi ovcami in malimi jaki (košat azijski bik). Mongoli spijo goli, zaviti v kožuhe. Mala deca je fcploh naga in se ne boji mraza. Goli podijo po snegu živino, ki se pase par kilometrov daleč, goli ; veslajo na kosu leda po razburkani, gorski reki. Začetkom pomladi 1. 1926 v marcu smo odšli na jug k vznožju Gobijskega Alta j a. Tam sem se ločila od ostalih. Z 11 velblodi in tremi konji sem o-pazovala prihod ptic-selivk. Že drugi dan sem imela hude izkušnje. Prenočili smo sredi puščave skoro brez vode. Zjutraj smo pohiteli k vodnjaku. Toda kmalu se je pričel vihar. Živina ni mogla naprej po gostem snegu. Mongolski vodniki sc postali zmedeni. Venomer so se obračali zdaj v to zdaj v ono smer in so končno priznali, da se jim ".vrti v glavi" od vetra in mraza. — Vprašaj mašinco, so mi rekli, da ne bomo poginili. Mislili so na mojo busolo, morski kompas, s katerim sem risala zemljevide. Busola je določila jugo-zapadno smer in sem jaz prevzela vodstvo. Korakali smo pet ur v temi. Sneženi vrtinci so nam jemali vsak vid. Lepe kocinaste velblodje glave so postale debeli sneženi griči. Psi so cvilili in padali vznak. Ob 6. se je sprednji vel-blod vlegel, nobeni sunki ir. prigovarjanje niso pomagali. Njemu so sledili ostali velblodi, ki so vedno slabejši in manj razumni kot njihov vodja. Morali smo prenočiti. Veter nam je skoro odnesel šotor, in končno smo zaspali izmučeni, prezebli, brez vsakega čaja. Lačno živino smo pokrili z odejami, da ne bi zmrznila. Nihče ni spal, ker smo se bali, da nas bo burja zasula. Ob zarji smo skočili ven. Mongoli so takoj ugotovili, da nas "mašinca" ni varala. Zaželjeni vodnjak je bil samo 5 km daleč. Moje delo je dobro uspevalo. Natančno sem zarisala o-brežje velikega jezera, premerila njegovo globočino in zbrala do 400 ptic ter kakih 20 večjih sesalcev, divjih oslov, antilop, planinskih kozlov in jar-cev. Zdaj, ko so pozabljene vse težave, se mi zdi prosto, popotniško življenje najlepša in najbolj svetla doba mojega življenja. —Gdč. E. K. -o- NAKRADEN MUZEJ. V neki prodajalni umetnin na Potsdamski cesti v Berlinu so v zadnjem času opazili, da nekdo redno izmika umetnine. i Uvedli so strogo nadzorovanje kupovalcev in kmalu zasačili . neko gospo, ko je zmaknila lep kip iz bronza in ga spravila v platnena torbo. Presenečena ženska se je izgovarjala, da je to prvič, da si je hotela na tak način prisvojiti umetnino, toda > . .. . . niso ji verjeli in izvršili na nje- i nem domu hišno preiskavo. Tu | so pa dobro zadeli! Našli so L celo stanovanje nabasano z ' broncami, brušenim steklom in nristnim porcelanom, tako predstavljajo zbirke cel muzej in mnogo tisoč mark vrednosti. Ženska, ki živi v zelo dobrih gmotnih razmerah, je po daljšem obotavljanju priznala, da je večino zbranih predmetov po trgovinah nakradla, o-stalo je pa plačala. Izkazalo se je, da je plačala v takih slučajih, ko so jo zasačili; zato je trgovci potem niso naznanili. Gospa Frobsch, tako se piše tatica, izjavlja, da je kradla iz velikega zanimanja za umetnine. Stara je 35 let. -o- ČLOVEŠKA POKVARJENOST. Pred dvemi leti so napovedali zdravniki smrt 30 letni Marti Itong, ki je težko obolela na jetiki. Dekle, uboga šivilja, je odpotovala v Lurd in je tam ozdravela. Vesela se je povrnila v rojstni kraj Gienne, kjer je vsem pripovedovala o svoji sreči. Mestni župnik je daroval zahvalno sv. mašo. Marta je pričela delati kakor prej pred boleznijo. A človeška pokvarjenost nima mej. Kmalu so pričele Martine delodajalke, oziroma sorodnice dobivati nepodpisana pisma, ki so blatila čast dekleta. Policija ni mogla ugotoviti osebnosti neznanega dopisuna. Obre-kovalci so pričeli kovati vroče železo. Končno je našel v nedeljo župnik tako pismo na svoji križnici. A tudi s tem še niso dosegli hudobneži vsega, česar so želeli. Pred tednom je napadel Marto zvečer, ko se je vračala domov, v temi nek neznanec. Oklal jo je šestkrat z nožem. Marta je ostala pri življenju, a je omedlela radi strahu in izgubljene krvi ter ne ve povedati, kako je izgledal napadalec. Istega večera sta našla župnik in Martin brat na vratnih kljukah sledeče pismo: "Zdaj j*e dobilo čudežno dekle, kar zasluži. Upamo, da bo izdihnila ter bo rešeno naše mesto poganskih bajk." Napad je tako razburil ves kraj, da so poklicale oblasti preiskovalne sodnike in detektive iz Orleansa, glavnega deželnega mesta. Res čudno, kako daleč more Iti protfversk! fanatizem! Mr. John Vranichar, So. Chicago, 111_________________________________________ 2 Mr. John Werlich, Cleveland, O................................................. 2 Mr. Anton Darovic, Cleveland, O............................................ 2 Mr. Martin Murota, Chicago, III_______________.._________________________2 Mr. Jos. Kranjec. Montreal, Canada ......................................_ 2 Mr. J. Sagadin, Chicago, 111.............................................. 2 Mrs. Anna Plemel, Northome, Minn.___________________2 Mrs. A. Okolish, Barberton, O___________________________________.....____2 Mr. John Breznik, Harviell, Mo. ___________________________________ 1 Mrs. Angela Mlakar, Redore, Minn______________________________________l Mr. Tom Peternell, Rice, Minn. ________________________________________ l Mr. Jacob Prestor, Sheboygan. Wis. _____________________■_______1 Mr. Jos. Zalig, Calgari, Alta., Canada _________________________________ 1 Mr. P. Majerle, Kansas City, Kans____________________________________ 1 Mr. Frank Gabriel. W. Pullman, 111____________________________________i Mr. Louis Russ, Pueblo, Colo____________________________________________j Mr. Steve Vučko, Hamilton, Ont., Canada _______________________l Mrs. U. Ambrose, Joliet, 111_____________________________________________________ l Mr. Frank Bizjak, Chicago, HI______________________________________________" i Mr. Frank Cemas, Homestead, Pa___________________________________ 1 Mrs. Angela Resnar, Grand Haven, Mich ____________________________ 1 Mr. Grzetich, Argo, 111. ____________________________________________________________ j Mr. Stephan Jenko, Bulger, Pa. J___________________________________■ j Mr. Anton Malesich, Steelton, Pa. ___________________________________ 1 Mr. Anton Okolish, Barberton, O_________________________________JI i Mr. Frank Perme, Cleveland, O. ___________________________________; j Mr. Anton Slane, Neelyviile, Mo._____________■_____ ^ Mr. John Iller, Fordson, Mich.____j Mrs. Johanna Kocjan, SWboygan, T^fts. ....... , - -,„ j Mr. Louis Koshier, Mellen, Wis. „, ,,,, , J, ^ Vojni spomini geta. Ludendorfa Lansko leto smo objavili vojne spomine angleškega ministra lorda Churchilla, ki je bil slikal tedanje vojne in politične razmere z angleškega \idi-ka. Prav bo, če čujemo zdaj še nemško plat, kako so vodili politiko in vojno na nemški strani. Zato smo sklenili obja-vitt zdaj vojne spomine nemškega generala Ludendorfa, ki je bil eden najprominentnejših nemških vojaških voditeljev v svetovni vojni. Komentar o teh vojnih spominih pa prepuščamo javnosti.—Op. ured. * $ :!s I. Zadnja svetovna vojna nima primera v vsej človeški zgodovini, odkar postoji svet. Neka nezapopadljiva bojna manija je objela in prešinila ves svet in človeška kri se ni prelivala še nikdar v taki množini, kakor v zadnji svetovni vojni. Nemčija se nahaja v osrčju Evrope in je bila vsled tega najbolj izpostavljena napadom od vseh strani. Zato je bila zadnja svetovna vojna za Nemčijo vojna za biti ali nt? biti. Bila je vojna nemškega ljudstva v najširšem pomenu besede, vojna, ki je razdejala privatno in javno življenje, i Nobenega dvoma ni bilo, da so sovražniki Nemčije imeli en sam cilj, to je, uničiti Nemčijo ■ kot svetovno silo. Dne 1. okto-' bra 1914 je pisal tedanji francoski zunanji minister Del-casse ruskemu poslaniku v Pa-- rizu, Izvolskemu, "da je glavni cilj antante uničiti ekonom-1 sko in politično moč nemškega i cesarstva". Neizogibnost vojne z vsemi njenimi grozovitimi posledicami ni bila uvidevana od strani Nemcev pred nastankom sovražnosti, ko sem se jaz že trudil, da se upelje polnoobvezna vojaška služba. Neizogibnost vojne. Oboji, politični in vojaški li-derji, niso upoštevali ne uvide-vali dovolj raznih slučajnosti, ki so ogrožale Nemčijo. Nemci so bili politično nezreli. Niso umevali, ne razumeli stališča drugih ljudi. Največ naših diplomatov je bilo tušmarjev. To je edino mogoče pojasnilo, ki pove, da so se Nemci zavedali svoje velike nara-. M3 moči, niso pa se zavedali,' kaj drugi narodi mislijo o njih, za-, ;o tudi niso pravilno vporabili ne izrabili svojih virov v m:da-jevar.ju vojne. Pod uplivom političnih strank, ki so pod uplivom tajnih in nepoštenih političnih trustov, ki so močnejši, kakor organizirane vlade, v takem stanju je bila Nemčija kar ob* sedena z bojaznijo, da ji bodo njeni viri kmalu pošli. Ta bojazen jo je zadovoljevala le s polovičnimi zmagami na bojnem polju. Stališče prevelike previdnosti in prevelikega svarjenja ni dobro in čestokrat več in bolj škoduje, kakor koristi. Kajti številnokrat se je že izpričalo, da kadar narodi vodijo borbo za obstoj, pridejo do zmage edino, ako se otresejo vsakega strahu in se borijo z vsem navdušenjem in vso svojo močjo. Koncem meseca avg. 1. 1910, ko sem jaz prevzel vrhovno komando vred s poljskim maršalom Hindenburgom, ie trajala vojna že nad dve leti. Centralne sile: Nemčija, Av-stro-Ogrska, Turčija in Bolgarija, niso dotlej še dosegle določenega napredka, ki bi vodil k častnemu miru. Naraščajoči pritisk. Volja sovražnikov do vojno ni bila zlomljena. Obstojal je nekak zastoj na vseh črtah. V i vseh vojnih teatrih v Franciji, Rusiji, Italiji, na Balkanu in v Mali Aziji smo prepustili inici- • jativo našim sovražnikom. Vse-■ povsod so sovražniki podvzfr- mali protiakcijo. Tipični primer vse aktivnosti naših sovražnikov je bil v tem času na zapadnem bojišču, ko i so Francozi vred z Angleži vodili velikansko ofenzivo ob reki Somi. Skoro istočasno pa je • na vzhodni fronti vodil prav živahno ofenzivo ruski general Brusilo v, s katero je občutno in temeljito premagoval avstrijske armade. Istočasno so napadali Italijani in Avstrijci so morali pustiti Italijanom več zelo važnih postojank. Tedaj v tem kritičnem trenutku se je še Rumunija pridružila zaveznikom vzlic svojemu Hohen-zollernskemu kralju. Na morjih se je nemško brodovje glorijozno odlikovalo v boju pri Skageraku dne 3. maja 191G. Toda vedno nara-ščaječa blokada Angležev je postajala čedalje učinkovitej- (Dalje na 4. str.) Denar v Jugoslavijo brzojavnim potom! MI RAČUNAMO: Za uMrifln dolarju i Za dinarja: $ 5JM)----9 GJL6 200 Din_____| 4.45 10.90 --------11*25 500 Din_____ 9.80 UuOO —18.S5 1000 Bin___ 18.90 20JH)------21.46 1500 Sttn____ 28.00 25JH)--2€M 2B0O Din__8T.0Q 85.90--86£G 8009 Din__55*40 6%M------51.09 4690 Din_ 78.50 78.99 --------77,80 5090 Din____ 91*0 100.00 --------108.90 10600 Din___ 182.00 200.00 --------------204.50 15900 Din____ 278.00 800.00 --------806*09 20000 Din__ 868.00 400.00 --------407.50 89990 Din___ 548.00 500.00 --------509.00 40900 Din____ 724.00 809.40 — 610.50 59009 Din _ 902*0(2 700.00 ----712.00 60000 Din__ 1082.00 800.00 --818.60 70900 Din____1360.00 900.60 ------------914.00 80000 Din_ 1441.00 1000.00 ------1015.00 90000 Din_ 1920.00 Za pošiljke po pettl ce spreJasa same MoMjr Orders, American Hrpress ček, ali pa bančni draft, Osebnih čekov po pofttfl ne sprejemamo. Nobenih drugih prbtoJbSn in nobenih odbitkov s Evropi. Metropolitan State Bank 2901 WEST 22nd STREET, CHICAGO* BX» Uradajoo: Dmtm od 9t00 aMraj 4a popoldne. Ob torkih in aobotfe do 8tl0 armlm* KAPITAL IN PREBITEK« SWMWOaQ PROMET IN VIRI NAD $3^00,000.00 Stran % AMEftlKANSKt Sj-OVfeNfiC četrtek, 22. marca 1928. VOJNI SPOMINI GEN. LUDENDORFA. (Nadaljevanje s 3. str.) ša, ki je povzročila zelo hude posledice in težave doma. Narod je bilo treba vzbuditi. Polni maršal Hindenburg in jaz sva se sporazumela meseca avgusta 1916 pomesti ves sistem takozvanega "modrega gospodarstva vseh uporabnih sredstev in virov", katero je prevladovalo v Nemčiji dotlej. Centralne sile, posebno Nemčija, so bile obsojene na počasno a gotovo smrt. Nemško ljudstvo je bilo torej treba vzbuditi do popolnega umevanja položaja, da je njihova usoda na tehtnici in da vsak in vsi, ne glede na starost ali spol mora biti pripravljen žitvovati življenje samega sobe za ogroženo domovino. Hindenburgov program za vojno industrijo in takoimeno-vani "opmožni službeni akt" jo bil takoj uveden. Ta je določal, da vsi oni, ki'niso bili poklicani v vojno službo, morajo služiti v raznih oddelkih vojne industrije. 100 divijzij proti Rusom. Seveda se niso dosegli uspehi teh odredb, kakor se je pričakovalo. Vrhovni komandi ni biio dovoljeno iste izvršiti, kakor jih je ona zasnovala. Vse kar je mogla, je bilo sugerirati iste vladi. Ko bi bil jaz le vedel takrat, da upliv tajnosti, ki so šle preko naših meja, je bil močnejši nej. o vlada kateregakoli nai o-/la, ' i bil nastopil drugače. \raši sovražniki so imeli to-j da i veliko številčno premoč na , ob i" frontah. Rusija je bila še j ve \ o v vojni, kar je potrebo-j va' > več, kakor 100 nemških tli.: :ij za boj proti Rusom. Ob-j rii movati smo morali v, naši-j mi ■ . vražniki zaporedoma, on-i krat z enim, drugič z drugim Romunija, naša najnovejša sovražnica, je bila takoj napadena 1. 1916 in eliminirana s po-: zorišča. Naša okupacija Romunije nam je odprla nove ekonomske vire, ki so bili za nas velike vrednosti. Petrolej in polje-deljski pridelki v Romuniji so bili ekstremne važnosti za centralne sile, katerim je bil vsak import ustavljen tekom^ vojne iz nevtralnih držav. Anglija najnevarnejši sovražnik. V kolikor se je tikalo naših bojišč, je bilo vse, kar smo mogli storiti, da smo vprizarjali ofenzive eno za drugo. Ta novi taktični sistem, ta-koimenovana "uporaba vseh tehničnih pomoči", se je uporabljal zdaj v večji meri kot prej. Tudi defenzivni boji so se vodili v bolj obratnem smislu. Ako bi bili napadi naših sovražnikov skupno prirejani pod skupnim poveljnikom, je gotovo, da bi mi kaj takega ne mogli vršiti. Naš posebni cilj je bil varčevati z moštvom in istega nado-meščavati s str< ji. Jaz sem se eventuelno nadejal uspeti v balanciranju našega moštva -sovražnikovim moštvom, take da bi mi ultiinatično podvzeli ofenzivo. Razlika med nami centralnimi silami in zavezniki je bila pri moštvu in v gospodarskem oziru tako velika, da le kaka iznenadena akcija bi zamogla predrugačiti položaj. Zato smo bili takoj na jasnem, da do ta-; ke spremembe bi prišlo edino, če se začne na celi črti in z vse-| mi močmi ogrožati Anglijo gospodarico morja. Jaz sem smatral Anglijo za našo najnevarnejšo sovražnico, ker gospodarski viri Velike Britanije so skoro neizčrpijivi. Mino sredstvo, ki bi uničilo angleško gospodarsko moč, smo smatrali neomejeno in brezobzirno vojno s submarini I v angleških vodah. Ta program i je bil malo poprej preložen in |odgoden iz vzroka, ki je nas ! zapletel v neprijazne politične razmere z Združenimi državami. Mi smo pričakovali, da tesna kampanja s submarini proti Angliji bi eliminirala dovoz vojnega materiala iz Amerike. V nobenem drugem slučaju ni bilo videti konečne zmage kakor ravno v tem. Nameravali smo tudi ustvariti s submarini močno blokado okrog angle-ga otočja, kar bi katastrofalno uplivalo na gospodarsko življenje Anglije, prav tako, kakor je na nas uplivala angleška blokada. (Dalje prih.) -o- STO MILIJONOV FRANKOV ZA MNOGOGLAVE DRUŽINE. V Parizu je te dni umrl lastnik velikega bazara "Samari-tain", ki je zapustil francoski akademiji 100 milijonov frankov. Iz tega zaklada se bodo izplačevale rente družinam s številnimi otroci. -o- KITAJSKI RABLJI. National Geographical Magazine prinaša pretresljive slike iz Kantona, kjer vpostavlja-jo oblasti red po hudi meščanski vojni. Cilj javnega ob-glavljenja je seveda strah, svarilo vsem bodočim zločincem. A v resnici vpliva usmrtitev, kakor pri nas v Evropi, • nasprotno: nudi množici zverinsko, za živce kvarno zabavo. Za to se ne bi smele izdajati nobene vstopnice o priliki ■ u-smrtitev. Kitajski rablji uporabljajo otl pamtiveka 3 različne nači- ne usmrtitve, katere upošteva tudi današnje kitajsko pravo. Za najtežje zločine: veleizda-jo, umor staršev ali žene — je odmerjen "Cing či" t. j. "dolgo in mučno razkosavanje v tisoč kosov." Rabelj ima nalogo čim počasneje upihniti življenje. Zato odreže nos, ušesa, prste na rokah in nogah itd. Šele na koncu prebode srce in povzroči smrt. V resnici je ma-lokateri zločinec deležen Cing-čija. Navadno mu privoščijo popreje opij ali opojno riževo žganje — hanšin, in je potem brez zavesti. Ali pa plačajo sorodniki rablja in ta najprej prebode srce ter razkosa že mrtvo telo. . Druga, milejša kazen je ČauJ obglavljenje. Določena je za navaden roparski umor, tatvine uradnih pečatov in dr. Tukaj igra denar zopet veliko vlogo. Zvezana žrtev včasih že kleči in pričakuje meč. Met-tem še baranta rabelj polglasno s sorodniki obsojenca, da mu pusti na kak način glavo pri životu. Mrtvi brez glave lahko doživijo na onem svetu hude pokore in kazni. Zadnji vzrok t. j. neloclji-vost glave in vratu, govori v prilog Ciau-ja, obešenja, ki se zdi Kitajcem najmilejša kazen. Kitajsko obešenje je namenjeno slučajnim morilcem, ponarejevalcem denarja in de-ci, ki žali stariše. Obešenje bi, bilo pravilneje označiti kot davljenje. Zločinec pomoli glavo iz kletke ter mu stisnejo vrat konopci, ki so pritrjeni na tramovje kletke. To je ovratnik, podoben oni železni "ga-roti", s katero pošljejo zločince v smrt na južnem Francoskem ali Španskem. PO NEDOLŽNEM OBSOJEN NA SMRT. Nemški listi poročajo o sledečem slučaju: Meseca marca 1924 je bil pred deželnim sodiščem v Eisenachu na smrt obsojen zidar Johann Leister, ki je bil obtožen, da je ustre-jlil svojo ženo. Neposredno se ■mu zločin sicer ni dokazal vendar se je bil Leister pri za -jslišavanju večkrat zapletel v j neresnične izjave. Tako je med drugim tajil, da. bi bil ime! j kak revolver v hiši, a se je na-jsprotno dokazalo. Leister je tr-jdil, da ga je ponoči zbudil že , jnin krik in ko je planil n-1 stopnice, je videl bežati iz his-dva moška. Ženo je našel v p< stelji ustreljeno. Bil je obsojen na smrt, a potem pomiloščer na dosmrtno ječo. Sedaj so s; oglasile priče, ki izpovedujejo, da so dotično noč videle od Leister j evih bežati dva neznana moška. Razen tega so strokovnjaki dognali, da strel n; mogel biti oddan iz LeisLerk-vega revolverja. Sedaj se bo proces obnovil. Naročite knjige iz seznama Naših knjig. I. POVESTI IN ROMANI. Agitator. Roman. Janko Kcrstnik .80 Barvaste črepinje. Zbirka več kratkih povesti ____________________________ .35 Bele noči.—Mali junak. Romana. Dostojevski .................................. .50 Bitka pri Visu leta 1865. Črtica i t avstr. zgodovine .......................45 Beli rojaki. Zbirka povesti. Eng. GaiiRl ........................................ .65 Carski sel. Jules Verne. Povest z ruskih poban, v dveh delili. Vsak del po .............—..............50 Cesar Maks in Mehika. Doživljaji Avstrijcev v Meksiki.............. .25 Colomba. Povest po znanem franc, pisatelju Prosper Meri mec ------------------------------------ .65 Četrtek. Napeta povest iz londonskega življenja ............-..........-75 Črna smrt. Fr. Ks .Meško. Pretresljiva povest ........................— .75 Cujte nas. R. Vrabl. Kratke, zelo podučile zgodbice -----------------------25 Detela, zbrani spisi. 1. z v. Hudi časi, z^od. povest. Blage duše, veseloigra ....................................70 Detela, Takšni so. Zgodovinska povest. — Begunka. Drama v treh dejanjih ...............................- .40 Don Kišot iz La Manche. Pustolovski doživljaji ..............-......... .50 Duh v Kentervillu. Angl. pravljica ...........................................35 Dušica. Roman. Prv^ del........ $ .75 Dve sliki. Fr. K s. Meško. Dve povesti s podeželskega življenja .50 Fabijola, ali cerkev v katakombah. Povest iz rimskih časov.....45 Furij. Burna novela iz niladeničc- vega življenja ...........................— Glad. Knut Hamsun. Roman....... 1.25 Gladiatorji. Zgodo. roman iz 1. 70 po krist. 2 zvezka skupaj.......... 1.50 Golobovi. Novela s podeželskega življenja ..........-............................ 1-25 Gospodarica svt. a. Avanturističen roman ....................................- >00 Gozdarjev sin. F. S. Finžgar. Povest slov. mladeniča .....................30 ; Homerjeva Ilijada. Fr. Omcrza. Starogrška pravljica .....................45 Igralec. F. M. Dostojevski. Roman iz spominov mladeniča.....75 . Ivan Cankar, Zbrani spisi. 2. zv._ 2.50 ; Izdaiavec. F. V. Slcmenik. Zgodovinska povest iz turških časov .45 Iz dni trpljenja. Andrej Rape. Iz modernega sveta. I". S. \ inž-gar. Napet roman iz dela v. ži\- ijvMij.i .. - ........ l-50( Kratke povesti .......-.................. »50i Izlet g. Broučka v XV. stoletje. Svatopiak Čeh ..................-...........50 Iz življenja za življenje. Kratke, poučile povesti .......... ................20 Jagode. J. Stritar. Knjiga za od- rastlo mladino ..............................50 Jaromil. CVška naiotlna pravljica .30 Jcmač Zmagovač. H. Sicnkie-wivj/.. Poljska povest. Med plazovi. Pcve.it tirolskega gorskega /.upnika ................................... -35 Juan Miseria. j'. L. Čeloma. Španska [love s t ..........................-...........50 Junakinja iz Stajra. Povest iz bo- ja mod katol. in prot. vero........ 1.50 Jutranja zvezda. II. Rider Haggard. Roman .... .......................... 1-00 Jurčičevi zbrani spisi. Vsak zvezek po ..................................------ i-oo 1. zvezek: Narodne pravljice in pripovedke. — Spomini na deda. — Jurij Kozjak. — Jesenska noč med slovenskimi polharji. — Domen. — Dva prijatelja. 2. zvezek: Jurij Kobila. — Tihotapec. — Urban Smukova ženi te v. — Kloštcrski žolnir.— Grad Rojinje. — Golida. 3. zvezek: Deseti brat. — Nemški valpet. 4. zvezek: Cvet in sad. — Hči mestnega sodnika.— Kozlovska sodba v Višnji gori.—Dva brata. 5. zvezek: Sosedov sin. — Sin kmetskega cesarja. — Med dvema stoloma. 6. zvezek: Doktor Zober. — Tugomer. 7. zvezek: Lepa Vida. — Lipe. — Pipa tobaka. — Moč in pravica. — V Vojni krajini. — Pravda med bratoma. 8. zvezek: Ivan Erazem Ta-tenbach. — Bojim se te. — Črtica iz življenja političnega agitatorja. — Telečja pečenka. — Šest parov klobas. — Po tobaku smrdiš. — Zenitcv iz nevoščlji-vosti. — Andreja Pajka Spomini starega Slovenca. 9. zvezek: Rokovnjači. — Kako je Kotarjev Peter pokoro in učitelj.—Veronika Dcseniška. 10. zvezek: Slovenski svetec Ponarejen; bankovci. delal, ko jc krompir kradel. — Kako sem se jaz likal. Jak. Ale-šovcc. Povest slovenskega trpina. 1., 2. in 3. del skupno.............. l.'£5 Kapetanova hči. A. S. Puškin. Ruska povest ............................... 1.0U Kazan, volčji pes. J. O. Curwood. Kanadski roman ........................ 1.00 Kmečki punt. Avg. Šenoa. Povest iz časov tlačanstva kmetov.......95 Knezova knjižnica. X. zvez.: Ant. Knezova ustanova. — Gospod Lisec. — Žcnitev Ferdulfa, vojvode _________________________________________- 1.00 Kralj gora. Edm. About. Francoska povest ................................ 1.C0 Kresalo duhov. P. A. Shechan. Roman iz irskega življenja ........ 1.00 Krištof Dimač. J. London. Povest iz burnega življenja iskalcev zlata v A laski ................................ 1.50 Krištofa Šmida spisi. Vsak zvezek ,65 1. zvezek: Ljudevit Hrastar. — Golobček. 7. zvezek: Jagnje. — Starček z gore. 8. zvezek: Pirhi. — Ivan, turški suženj. — Krščanska obitelj (družina). 13. zvezek: Sveti večer. 15. zvezek: Pavlina. 16. zvezek: Roparski grad.— Ptičje gnezdo. — Poškodovana slika. — Tiskovna pomota. — Spominčica. — Diamantni prstan. 17. zvezek: Brata.— Različni sestri. Krištof Kolumb ali odkritje Amerike, Zanimiv zgod. roman______ .60 Krivec. Jos. Kostanjevec. Roman iz podeželskega življenja ...........50 Križev pot. Roman češkega duhovnika ....................................... 1.20 Lisjakova hči. Jos. Stare. Povest iz ljubljanskega življenja ...........50 Ljubljanske slikr. Jak. Alešovec. Podoba ljubljanskega sveta pod drobnogledom ..............................75 Ljudska knjižnica. I. !u Z. zvezek. Znamenje štirih. A. C. Doyle. Zanimiva detektivska pove-t.— Darovana. A. Dcstal. Zgodov. povest iz dobe slov. apost. . 1.25 Mali klatež. Mark Twain. Povest iz resničnega življenja .......*..........60 Mali lord. Povest iz angleškega sveta z zrlo napeto vsebino.........90 Mali svet naših očetov. A. Fo-ga/zaro. Roman iz Gornje Italiji \/. časov avstrijske vlade 1.25 Malo življenje. Dr. Fr. Detela. Velezanim. pov. iz kmet. življ. .75 Mati božja dobrega sveta. Povest iz časov turških bojev ...............45 Mimo ciljev. Milan Pngclj. Več kratkih povesti ............ ...............50 Mistcrija. pi> trpljenja in strahot slo-\enskili vojakov nud svetovno vojno............... . 1.50 Na negotovih potih. IV.učna pov. .30 Na različnih potih. PoVest za dei iit od 11. uo 34 .leta...............35 Narod, ki izumira. Zanimivosti iz življenja in običajev Eskimov.....25 Narodna biblioteka, 4. snepič. V gerskem zakotju. \. Koder. Za-uimiv.; povest i.: gorskega »'-kraja . .30 11. snopič. Za kruhom, i i. Sk n-kiewicz. Prctrc>fiiva povest a- meriskih izseljene-, v ... ______ ..... .30 Narodna biblioteka. 7. snopič: Krvna osveta. Povest čerkeakega častnika ..............30 8. in 9. snopič: Nesrečnica. Ivan Turgenjev. Povest iz ruskega življenja ...............................45 12. snopič: Črtice iz življenja na kmetih. Andrejčkov Jože. Kratke, vesele povesti ..............- .30 20. snopič: Amerika, ali povsod dobro, doma najboljše. Poučna povest .............................30 21. snopič: Boj s prirodo. — Treskova Uršika ........................ .30 25. in 26. snopič: Beatin dnevnik. Lujiza Pcsjakova. S srce segajoč roman .............................45 35. snopič: Kratke povestice iz pristnega slovenskega življenja, Andrejčkov Jože ...........30 36., 37. in 38. snopič: Žalost in veselje. Andrejčkov Jože. Velezanimiva povest .....................75 39. snopič: Solnce in senca. Jos, Bcdenek. Gorenjska povest .30 40. snopič: Svitoslav. Burna povest Slovenca .............................30 57. snopič: Nekoliko iz ruske zgodovine ..........................„.........30 58. snopič: Zaroka o polnoči. Basnigoj. Povest slovenskega Visokošolca ..................................30 59. snopič: Več kratkih, zanimivih povesti. Andrejčkov Jože .30 60. snopič: Emanek, lovcev sin. Doživljaji mladega dečka. — Berač. Povest iz vaščanske- ga življenja ______________________________30 Narodne pripovedke. 1. zvezek: Dominicjs .....................................35 Narodne pripovedke. ..4. zvezek: Dominicus ................. ...............40 Narodne pripovedke in pravljice. S. Sckolov .........„.........................35 Naseljenci. Ameriška povest ........35 Naša leta. M. Pugelj. Zbirka kratkih povesti ...................................... 1.00 Naše življenje. Ks. Meško. Črtice iz življenja ..............................75 Naši ljudje. Dr. A. Remec. Kratke povesti iz slov. življenja.......40 Na valovih južnega morja. Pripovedka ..................................... .35 Ne v Ameriko. J. Alešovec. Poučna povest povzeta po resničnih dogodbah ................................85 Nevesta s Korinja. Fr. Jaklič. Povest ........................................ .50 Nihilist. Iz ruskega življenja .........40 Obiski. Izidor Cankar. Slike iz značajev naših pisateljev .......... 1.25 Obrazi. Ciril Jeglič. Vesele črtice .85 Ob tihih večerih. K s. Meško, Kratke črtice ................................ 1.00 Oče budi volja Tvoja. Iv. Pregelj. Zanim. pov. iz istrskega življ... .50 Odiseja. Andrej Kragelj. Starogrška pravljica ........................... .45 Naročilu je pridejati potrebno svoto v postnem Money Ordru, bančnem draftu ali znamkah. Vsa pisma naslovita na: Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILL. JACOB GEREND FURNITURE co. 704-706 West 8th Street, Sheboygan, Wis. Priporočamo naš pogrebni zavod. Dobite nas podnevi in ponoči. Imamo tudi vsakovrstno pohištvo po zmernih cenah.! Tel.: 377-J — 4080-W. ........................................---------------------------------- mj w r Jewels On ilie Cor. 8th Str. and New York ave., Sheboygan. Wis. Merchants & Miners Bank CALUMET, MICHIGAN Glavnica $200,000 ^ ffi^J/ Preostanek $200,000 Nedeljeni dobiček........$190,000. GORDON R. CAMPBELL predsednik TIIOMAS HVATSON, podpredsednik FRANK J. KOHLHAAS, V. P. in blag. E. H. MANGER, pomožni blagajnik W. G. CUDLIP, pomožni blagajnik PETER TALENTINO, pomožni blagajnik. IZVRŠUJE VSA BANČNA POSLA ZANESLJIVO. IZŠEL JE novi slovenski molitvenik z velikim tiskom IMENUJE SE: Sestavil in priredil Rev. Kazimir Zakrajšek, O.F.M. Molitvenik je lično vezan v močno elegantno usnje, male žepne oblike, fin papir, mojsterski tisk, zlata obreza; na kratko: to je molitvenik, kakoršne-ga si vsakdo želi. Veseli ga bodo starejši, ker je tisk velik in razločen, veseli ga bodo mlajši, ker je priročne oblike in lahko čitljiv. Cena $1.50 NAROČA SE PRI: Knjigarna Amer. Slovenec 1*49 WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILL. Naznanilo in zahvala. Globoko potrti v srcu naznanjamo vsem našim sorodnikom, prijateljem in znancem,, da je nemila smrt »am ugrabila ljubljeno ženo in predrago mater. t HELENO OMAN, roj. Križaj dne 9. marca t. 1. ob 7:10 uri zvečer, po hudi in mučni bolezni. Pokojna je bila rojena v Naklem pri Kranju na Gorenjskem 1. 18£3. V Ameriki je bivala 18 let. Bila je članica društva Marija Pomagaj, štev. 78, K.S.K.J. n društva Krščanskih že^a in mater. Najiskreneje zahvaljujemo vse članice, kakor tudi vse prijateljice in znanke pokojne, ki so jo obiskovali i.i prišli kropit, ko je ležala na mrtvaškem odru in poprej v bolezni. Posebno se zahvaljujemo za obiske v bolezni in ob smrti družinam Mr. in Mrs. James Čuda, Mr. in Mrs. Ivan Kušar, Mr. in Mrs. John Terselich, Mr. in Mrs. Felix Namors, Mr. in Mrs. Tone Cučnik, ki so nam stali ob strani tudi potem v uri najhujše preizkušnje. ! Prisrčna hvala tudi Rev. Anselm Murnu, župniku in Rev. Aleksander Urankarju, pomožnemu župniku za obiske v bolezni, ko sta jo tolažila na smrtni postelji in ji prinašala tolažbe s sv. zakramenti, kakor tudi za prekrasne pogrebne obrede opravljene v cerkvi sv. Štefana in za spremstvo pokojne na pokopališče. Dolžnost nas veže tudi, da iskreno zahvalimo Mr. Frank E. Palacza, pogrebnika in njegovega pomočnika Mr. Louis Žefrana, ki sta tako lepo oskrbela vse potrebno za pogreb pokojne. Prav iskrena hvala vsem pa tudi za vence in cvetlice, ki so jih položili na krsto pokojne v zadnji pozdrav. Ti so bili: Mr. in Mrs. James Čuda, Mr. in Mr*. Ivan Kušar, Mr. in Mrs. Ana Dolinšek, Mr. in Mrs. John Flor- I jančič, Mr. in Mrs. Terselich, Mr. in Mrs. Tone Čučnik, Mr. in Mrs. Felix Namors, Mr. in Mrs. J. Škrlep, Mr. in Mrs. Tintera, Mr. in Mrs. Vičič, Mr. in Mrs. Dontzer, Mr. in Mrs. Zitka, Mr. in Mrs. Gosner, podjetje Kadlec and Sons in sodelavke podjetja Lepman Brothers. Obenem iskreno zahvaljujemo vse ostale Slovence in Slovenke, katerih vseh imena se ne moremo spomniti, prav vse, najprisrčneje zahvaljujemo za vse, karkoli so storili za pokojno bodisi v času njene bolezni, ali za časa njene smrti, ko je ležala na mrtvaškem odru, kakor tudi najlepša hvala vsem onim, ki so se udeležili njene pogrebne maše in njene zadnje poti na pokopališče do groba. Hvala prisrčna prav vsem za vse! Ti blaga ljubljena žena ter draga mati naša, pa počivaj mirno v ameriški zemlji, naj Ti sveti večna luč in spočivaj se v Gospodu po tem velikem trpljenju v življenju, katerega si tako junaško prestala, dokler se ne ! snidemo vsi tam gori nad zvezdami pri Bogu, kakor nam govori sv. Križ. Žalujoči ostali: JOHN OMAN, soprog; JOHN, sin in MONIKA, hčerka. :Cicero, Illinois, dne 17. marca 1928. j Četrtek, 22. marca 1928. ! |------— i I Iz življenja m sveta. | Amerikanski sLoVenec ■ ■ ■<■■— -■■ ■• Straft 8 GENIJALEN GOLJUF. Te dni so zaprli v Parizu Dimitrija Rubinsteina, enega najgenijalnejših goljufov naše dobe. Dimitrij Rubinstein je bil rojen od judovske rodbine v Harkovu, kjer je bil skraja skromen bančni uradnik. Cez 10 let je bil v Petrogradu predsednik rusko - francoske banke. Kmalu je postal carjev prijatelj in imel intimne zveze z znanim pohotnežem Rasputi- nom. Postal je državni svetnik t in bil carjev bankir. Njegovi nasprotniki so ga med vojno spravili na zatožno klop/ ker da je konspiriral s sovražnikom, a se je ta naj loka ve j ši vseh judov sijajno izmazal. — Ko je izbruhnila revolucija, jo je že, preden so prišli boljševi-ki, popihal s polnimi žepi na Dunaj. Tu j j osnoval banko ! Merkur, prišel v upravni svet Komercialne in Eskomptne ; banke in končno v Kontinentalno banko. Ko je le-ta skra- ^ hirala, je bil zaprt, a takoj iz- i puščer. Mož je bil specialist i za izr.iazanje pred sodnijo; u-spelo mu je vsakokrat dokazati ne samo, da on ni nikogar ogoljufal, ampak nasprotno — : da so drugi njega! Samega sebe je naznanil, vedoč, da se mu ne bo moglo nič dokazati, ; pač pa da bo razprava zanj < dobra reklama! Vilo je imel v Hietzingu in je skrajno razkošno živel — jedel je iz zlatega posodja z zlatim pribo- . rom. Bil je splošno znaa, debeluh, strašno prijazen in intimen ter se' dal vleči, pri čemer pa je vedno plačal račun drugi. O njem in njegovi istotako debeli "Sari" so krožile razne anekdote. Tako n. pr. so zlob-1 ni jeziki pripovedovali, da ie ! nekoč gospa Rubinstein, ko se je sprehajala s svojo prijateljico po Pratru, srečala svojega dragega soproga s drugo ' žensko. Prijateljica vzklikne: < "Glej, tvoj mož z gospodično ' X.!" — Žena ponosno odgovori: "To je naša metresa!" — No, gospod Rubinstein je po dunajskem tlaku prenesel svoje delovanje v Berlin, kjer je * tudifustanovil Merkur. Pripa- 1 dal je vsem strankam, kakor je kazalo — nekaj časa se je 1 « izdajal celo za člana bavarske ljudske stranke, ko je ustanovil z nekaterimi gospodi te stranke neko podjetje. Podajal se je vedno v deželo, kjer . ie padal kurz. Iz Avstrije v Nemčijo, iz Nemčije v Francijo! V Nemčiji so ga sicer tudi zaprli, a istotako kmalu osvobodili. L. 1923 je v Pari«u dobil v svojo posest večino akcij i "Banciue Centrale de Com- j merce", plačal pa jih je z de- , loma potvorjenimi, deloma ne- : pooblaščeno izdanimi akcijami londonske Depozitne banke! Zdaj je podjetni mož, ki je gotovo tudi v Jugoslaviji v izvest- ; nih "gospodarskih krogih" do- J bro znan, v Parizu pod ključem. Gotovo pa ni izgubil nade,. da se tudi v Parizu — izmaže. -o- , ŽIVALI IN SODSTVO V SREDNJEM VEKU. V starem in še v srednjem veku so prištevali domače živali k družini in so tudi v kazenskih procesih igrale prav važno vlogo. Tako pravi neka prav stara določba nemškega ljudskega prava sledeče: Če je bil popolnoma samotno, brez družine živeči mož ponoči roparsko napaden, naj vzame seboj tri slamice iz svoje slamnate strehe, svojega privezanega psa, mačko, ki je sedela ob peči, in petelina, ki je čuval kokoši, jih privede pred sodnika ter izpriča zločin. Domače živali so torej lahko nastopale tudi kot priče. Na drugi strani pa so bile te živali odgovorne za. zločine svojega gospodarja. Če se je ta tako hudo pregrešil, da je zaslužil smrtno kazen — in to je bilo v tistih časih kaj kmalu, — so sicer nedolžne živali, zločinca in še kačo povezali skupaj ter vse skupaj utopili. Posebno dolgo se je to godilo v Draždanah, kjer so imeli na Labskem mostu v tleh kar posebna vratica, skozi katera so spuščali krivce v Labo. Pa ne samo gori naštete ži- j' vali, temveč tudi druge so prišle pri takih eksekucijah ob življenje. Radi sodomstva je 1 bil 1. 1578 v Freiburgu neki kmetski mladenič iz Oberscho-naua s kravo vred, v Quitzinu ] pa 1. 1705 neki drugi z dvema 1 konjema živ sežgan in "njihov * pepel potem v zrak razpršen". 1 Še pogosteje so sežigali Jude, 1 ki so jih obešali na grmado z ^ glavo navzdol, ob njega pa privezali dva psa, ki sta vsled 1 vročine zbesnela, presunljivo 1 tulila ter nesrečnika pred 1 smrtjo neusmiljeno ogrizla. — ' Kakor so sicer cenili psa, veljal ( pa je za nečastno žival. Leta 1 1729 je v Bruslju nek vojak : zašel v hude škripce, ko je o- 1 pazil na cesti poginulo žival, ' jo prijel ter obrnil, da bi po- s gledal, kaj je. Pa je na njego- 1 vo srečo sodni dvor proglasil J mrhovino za volka. : j. Prav često se je sodni proces vršil proti živalim samim. Ta- j ko so 1. 1456 v Oppenheimu j dve svinji, ki sta požrli male- } ga otroka, živi zakopali, leta ^ 1553 pa je radi istega pregre- * ška v Sachsenhausenu rabelj pobil več svinj in jih potem j zmetal v Maino. L. 1621 je v Leipzigu krava sunila neko go- spo tako nesrečno, da je ta * umrla. Sodni senat je nato po dolgih razpravah — na pomoč J je bila pozvana celo Lindenau- j ska juridična fakulteta — raz-sodil, "da naj se nagnusna žival na samotnem kraju pobije ali ustreli in s kožo vred po- 1 koplje." Bolj milo je bilo soje- i no 1. 1670 na Dunaju ščene, ki £ je nekega častivrednega mest- i nega svetovalca vščipnilo za i bedro; dobilo je eno leto in en i dan samotnega zapora. Šestde- s set let pozneje pa je bil tak 1 zločinec obsojen na smrt, 'ker je napadel frančiškana in ga tako zdelal, da je umrl. Te živali so sodili tako kot! ljudi, ker so pač spadale k dru-" zini. Enkrat pa je celo volk po-; stal deležen te dvomljive časti.' Dolgo časa je razsajal po okolici Eschenbacha velik volk ter kradel ovce, nekega dne pa je pri takem lovu padel v vodnjak, ko je ravno skočil za petelinom. Kmetje so ga brž izvlekli iz vodnjaka, ga oblekli v človeško obleko ter slovesno obesili za vrat na bližnje drevo Še celo muhe so si nekoč privoščili ter jih zatožili pred sodnim dvorom. Po vseh formalnih predpisih so vodili proces proti njim in obtoženim živalim je bil določen celo zagovornik, ki jih je tako spretno branil pred strogimi sodniki, da so bile radi majhnosti in mladosti'' oproščene. O takih procesih sc ohranjeni zapiski vse tja dr 10. stoletja. V tistem času nekako je sodni svet v Wormsu izdal določbo, da naj se pomore čebele, če so koga do smrti opikale, vendar pa "je kljub temu dovoljeno vživati njihov med". Sladkosnedneži pa so tudi bili. Innsbruški sodni arhivi poročajo o zanimivi pravdi proti kobilicam. Poleti 1. 1338 na sv. Jerneja dan "je prišla iz Tatarske" ogromna jata kobilic ter vpadla na bozensko ozemlje. Akti pravijo, da jih je po sklepu sodnikov domači župnik "iz prižnice ob prižganih svečah slovesno proglasil za pregnane iz dežele." Slično se je godilo kobilicam 1. 1579 v Lausanni. Za branitelja jim je bil določen neki Perrodet, znan prepirljivec, kot ga opisujejo anali, ki pa je mafco pred glavno razpravo umrl. — Ker niti njega niti kobilic ni bilo k razpravi, so bile obsojene in contumaciam in pozvane, naj nemudoma zapuste deželo. Na isti način so postopali v Autunu s podganami, ki jim je bil zagovornik zelo odlični jurist Chassenez. L. 1451 je lau-sanski škof- v javnem procesu obsodil pijavke na prognan-stvo in sploh "dosegel čudesa v preganjanju teh škodljivih kreatur", kot ga hvali kronist v svojem poročilu. Župan občine Contrisson v Franciji, po imenu Crisson, je imel podoben proces proti mišim. Kljub vsej škodi, ki so jo napravile po poljih, si jih niso upali pokončati niti jim odtegniti hrane, češ, Bog jih je u-stvaril in jim človek ne sme krajšati življenja. Pomagal jim je šele župan, na čegar predlog so občani mišim določili za pašnik posebno zemljišče z izrecno prepovedjo, da ven ne smejo uhajati. V opravičbo svojega ravnanja se je lahko skliceval na "precedenčne slučaje", ki jih v obilici našteva neka v 16. stoletju izdana knjiga o procesih proti živalim. Tako je v 13. stoletju lausanski škof pregna! jegulje, ki so "zastrupljale Ženevsko jezero", v točno odrejeni zaliv, odkoder jim je bilo strogo. prepovedano uhajati ven; leta 1516 pa je troyeski sodnik obsodil gosenice na prcT-gnanstvo v pust kraj z grožnjo, da jih, če še pridejo nazaj, zadene strožja kazen. REVOLUCIJE NA ZEMLJI V ZVEZI S SOLNČNIMI PEGAMI? Dunajski astronom Otto Myrbach primerja pojave senčnih peg s pojavi revolucij na našem planetu in prihaja do zaključka, da obstoji med obema pojavoma neka' vzročna odvisnost. V letih francoske revolucije 1. 1870. do 1871. L. 1917., v dobi ruske revolucije so se zopet pojavile pege na solncu v obilnem številu. Rus Čiževskij je napisal o tem leta 1924. prezanimivo knjigo. Leto za letom je opazoval solčne pege ter jih primerjal s političnimi dogodki v Rusiji in grafičiii kurvi obojih sta se presenetljivo ujemali. Čiževskij obeta na temelju svojih opazovanj, da napoči v 1: 1927. do 1929. na zemlji doba najstrašnejših kriz. Imenovani Myrbach pripisuje tudi manjše revolucije in posamezne politične umore viharjem na solncu in njegovim pro-tuberancam. Požig dunajske justične palače spada v dan največjih solnčnih peg. Sarajevski atentat in napoved vojne Srbiji sta med seboj oddaljena ravno za eno solnčno rotacijo in v obeh primerih je stalo solnce v isti legi napram zemlji. Kakor vidimo, se moderni ljudje silno nagibi je jo k nazo-i rom srednjeveških astrologov, ki so trdili, da je življenje na zemlji odvisno od vsemirnih teles. -o- Pojasnilo. — On se je prima-jal v spalnico. — Ona: "Koliko pa je ura?" — On: "Tam nekako okoli desete bo." — Ona: "Pa sem ravnokar slišala, da je bila eno." — On: "Ti dušica zlata, kdaj si pa še slišala, da bi ura bila ničle?" Sirom Jugoslavije. Nesreča. Hlapec lesnega trgovca gospoda Lingla v Aušah je peljal plohe iz Pohorja domov. Na ostri strmini zavora ni mogla' vzdržati prehudega pritiska težkega tovora, voz se je zaletel v konje, jih vrgel na tla in vlekel naprej. Starejši konj se je še rešil, mlajši pa si je zlomil pri padcu tri noge. Ubogo žival so na mestu nesreče zaklali in mrtvo spravili domov. -o- Pustolovščine Slovenca v Subotici. Pred nekoliko dnevi je bil v Subotici aretiran vojaški begunec Anton Repar, rodom iz Ljubljane. Bil je odveden v preiskovalni zapor v Subotici, kjer je ponoči razbil zid in pobegnil. Zjutraj ga je neki detektiv opazil v kavarni Corso. Ker se mu je zdel sumljiv, je zahteval od njega, da se legitimira. Repar ni imel nikakih dokumentov in ni hotel drugače govoriti, kot samo francoski. Predstavil se je kot Ivan Noye. Zaprli so ga v policijski zapor, kjer je pričel pretepati ostale jetnike. Pri ponovnem zaslišanju je priznal, da je on zasledovani vojaški begunec. Govoril je že prav lepo hrvaščino. Nato so ga prepeljali zopet v vojaški zapor, odkoder pa je opoldne na nepojasnjen način zopet pobegnil. Umrli so v Ljubljani v času od 20. do 25. febr.: Marija Lozar, zaseb-nica, 67 let, Qosposka 12. — Franc Permuš, nadsprevodnik v pokoju, 74 let, Kolodvorska 5. — Leopoldina Nadižar, šivilja, 18 let, Verovškova 32.— Franc Mlakar, mestni delavec, 72 let, Gerbičeva 3. — Julij a-na Peterkovič, delavka, 22 let, Jernejeva 7. — Marija Krzna-ri, občinska uboga, 68 let, Vi-dovdanska 9. — V bolnici so v istem času umrli: Franc Čolnar, delavec, Podgorica 30. — Janez Brejc, bajtar, 41 let, Ko-vor 16. — Fridolin Rupret, posestnikov sin, 22 let, Adergas 8. — Valentin Pezdir, vratar, Zalog št. 2. — Alojzij Janko-vič, delavec, 13 let, Črni vrh 101. -o- Na železniški progi najdeno truplo. V ponedeljek, 20. febr. zgodaj zjutraj so našli v Zagrebu na železniški progi ob Savski cesti truplo nekega človeka, ki | mu je vlak odtrgal glavo. K-.i kor so iz najdenih dokumente1, i dognali, je bil mrlič 30Ietni kovaški pomočnik Ivan Hundrič, ki je iz neznanega vzroka izvršil samomor. -o- Zlato poroko sta obhajala 16. m. m. v Stopi-čah pri Novem mestu posestnik Janez Pipan in njegova žena Uršula. -o- Žrtev spiriti3tičnih budalosti V noči od Robote ra nedeljo, 26. febr.. se je obesil v svojem stanovanju v Mariboru vratar na Koroškem kolodvoru Anton Šavperl. star 52 let. V soh 'o je bil zvečer v službi. Pokojnik j zapušča ženo in pe' i"1 ■■ roskrV llienih otrok. Savp^rl je bil j splošno spoštov: l Zadnje dni je bi i precej zamišljen. Zvio I mnogo je posečai spirit !•'.'i v.v1 seje pri nekem A nlorm Ke"k-' -u ter z velikim zanimanjem sledil n;zodet i,Mn medijev. — Večkrat je trdil, da jc i-:v?:k ! o izveličanju s:--fomorik-.1 v na onem svetu, d očim tan; z ločile, mnogo irpe. Če je spiriU.-iu i neumnost gnala v s mrl vrlo .m moža. potem je to že drit"-i •■'■>•-tev te pogubne bolezni v Studencih. Neka žen:-ka j,- m ..'ti tega namreč pred km^im zblaznela. Kakor so k.v< . pokojni Savperl «»:/•;•*'•':. bo takoj po svoji srn".vi j'.r i prvi spiritisticni seji. novomeška POROTA. Uboj z nožem. Najsi?*;* . ; navada fantov v Sloveniji i da se za vsako makenk«'rt • -»o rečejo in potem koljejo z n .! Ni v Sloveniji porotnega usedanja, na katerem se ne hi ravnaval kakšen uboj, navad no z nožem. Tudi pomlad n' porotno zasedanje novomw-< porote se je začelo z uboj v-n Zagovarjal se je Fra ic r,V rodom iz.Malenc pri \ vici, delavec v Zupeci ! je na sirov nrčin v trobi h za bodel v Cerkljah iz majeva nja Franca Urbanca, lako < •.; je na zadobljenih ranah umrl. Surovež je dobil tri leta težke ječe. Uho mu je odgriznil. Jo i o Kočevar, rojen v Grmu kil:, pristojen na Rako, je v podk -janosti odgriznil v Dobrušk". vasi Jožetu Globevniku levo uho in mu torej prizadejal ko telesno poškodbo. Kočevar je ijil obsojen na mesec dni a-pora in 7810 Din odškodnine. Dva roparska merilec obsojena v smrt na vešalšh. Tukaj sta se zagovarjala pred poroto zločinca Jože Slapšak,, rojen v Talčah, pristojen v Škocjan, Anton Skomina, roje: \ Lul:< ce, pristojen v Klanjec. Obtožena sta bila rop a rs e.-va u'v»o-ra Franceta in Terezije Put ; -ve v Skovcu. Oba sta fcnar.a kot malopridneža in sla po zločinu kovala še nadaljuj 1 um Grozila sta tudi s požigi. P- • rotniki so vprašanje o kri di • umora soglasno potrdili, :v.\ kar [stii bila Slapšak in Skomini ■ >-! $ je v smrt na ve -u o P1 ima biti obešen Skomin :. cl*::* ; na Slanšak. Ko ie Skomina :•-I ; . ' .. - ' . , :sai obsodbo, je ostal pepoli m;, miren, doe i m j;: Slap- k NA PRODAJ j Prisiljen ?em prt.'!; ti V >YO " i S - /.ifi. I.trnjr. CKNKI: K k:ir me-j J ne slane. potrdit!i v.*. S.V-'"- jj 5 c- p »vine. '' i tli nn H« uth za 2 1 -,',5(.n — 12-107 S. Iiacine Ave., j J Chicago. 1 If. t'-lS-i , j I'RODA v) \. F A i\ M H, 0 >»b Ii ' t. M, v. J k- sja. < >r"i-t > pripre: t kar na s\ »icui <. — Mr: , Hrr -t r!:::a tu.'i :«r za .: ! • i. 'asno istrs-žite ta <• :'.:> i:i . a p. Iti* * : Vašim imenom in naslov »i i niči; !••» prav :•: v-di-n v-Mi p -' . I---! navodila či-t.i hrezp'-i-iM. !'•-j -ite takoj, fla ne po.ahitr, Naznanilo in zahvala. S žalostnim srcem naznanjamo vsem našim prijateljem in znancem tu v Ameriki in stari domovini, da je dne 11. marca zvečer t. 1. preminul in v Gospodu zaspal najin brat MIHAEL STANIŠA po dolgi in mučni bolezni, previden s sv. zakramenti za umirajoče. Pokojnik je bil rojen pred 65 leti v Regrči vasi pri Novem mestu na Dolenjskem. V Ameriki ie bival 38 let, večina v Chi-cagi. Bil ie član društva sv. Jurija, štev. 960, Kat. Boršt. in Slovenske podporne družbe sv. Mohorja. Tem potom najlepše zahvaljujemo zlasti Slov. podporno družbo sv. Mohorja za krasni venec, ki ga je družba položila na njegovo krsto in najlepša hvala društvu sv. Jurija, ki je darovalo za sv. mašo z Requiem mesto venca. Iskrena hvala vsem članom, ki so pokojnega obiskavali v bolezni in ga tolažili in potem, ko so ga prihajali kropit, ki ie ležal na mrtvaškem odru. Hvala tudi vsem, ki so se udeležili njegovega pogreba, |kakor tudi najlepše zahvaljujemo krsto-nosilce, ki so jih določila društva, h katerim je pripadal pokojni. Iskrena hvala pa zlasti čč. gg. duhovnikom od sv. Štefana, tako Rev. Anselm Murnu, župniku, kakor Rev. Aleksandru Urankariu, ki sta hodila pokojnika tolažit v bolezni in mu prinašala v tolažbo sv. zakramente. Istotako hvala za lepo pprav-Ijene pogrebne obrede in sprejem pokojnika na pokopališče. Najlepše zahvaljujemo tudi Mr. Frank E. Palacza pogrebni-ka in njegovega pomočnika Mr. Louis J. Žefrana, ki sta tako lepo uredila in oskrbela niegov pogreb. Konečno še enkrat hvala vsem, karkoli so storili za pokojnika v dnevih njegove bolezni in za časa njegove smrti, ko se je nahajal na mrtvaškem odru. Ti dragi brat pa, ki si dokončal pot tega trdega zemeljskega življenja spavaj v Gospodu in naj Ti sveti večna luč in spočij se dokler se veseli ne snidemo tam gori nad zvezdami, kakor nam to pripoveduje sv. Kriz. Žaluioča ostala: FRANCES ŠENICA (roj. Staniša, sestra; MA Rojakom v Waukeganu in No. Chicago priporočam svojo veliko zalogo jesenskih in zimskih oblek, aukenj, kakor tudi vsake druge vrste oblačila. Posebna izbera trpežnega spodnjega oblačila takozva- fflfP^^.^ nega slovečega "Coopers" izdelka, kakor tudi vse vrste jk praznične in za na delo sraj- ZIMSKA OBUVALA ^ / \ vseh vrst dobite v naši trgo- CENE ZMERNE, BLAGO jff-flffi PRVOVRSTNO, POSTREŽ- IP^* jS^ Se priporočam za poset! / V ^^^I^BL Frank Opeka iŠ " V® 502 — 10th STREET, M V t * I - — V— . Waukeyan, III. i:A j V šoli. — Katehet: "Kdo jr (rekel: Človeku ni dobro same ;mu biti?" — Učenec: "Danie-iv levnjaku." LEPA PRILIKA! ! ! Radi bolezni se proda takoj 50 sob (Roominghouse) v sredini mesta, vedno polno, snažni prostori, novo decembra. Rent samo $212 mesečno, čistega dobička je $200, tudi prosto stanovanje. Cena $2,000. Vprašajte: 20 N. Ann Str., Chicago, III. Pioneer Livery Stable John R. Ryan, Prop. POGREBNI ZAVOB — SLUŽBA NOČ IN DAN. Cor. 6th & Portland S trs. Tel. 25 CALUMET, MICH. DIJAŠKA ŠALA. Gojenci neke trgovske šole : so si dovolili šalo, da so za ne- ' ki dan ob 8. zjutraj naročili na Boulevard Malesherbes okoli 300 avtotaks. Nepopisno zmešnjavo so opazovali hudomušni dečki izza bližnjih vogalov in j iz njih razbrzdanega veselja je ! policija posnela, za kaj gre. Bila je kos silnemu prometu it, je avtomobile v četrt ure razposlala na vse vetrove. Imela pa je, kakor po navadi v slič-nih slučajih, smisel za šalo mladine in ni napravila nikake kazenske ovadbe. Naročajte najstarejši slo I venski list ▼ Ameriki "Ameri tenaki Slovenec!" DOBILI §M§ Nove slovenske plošče KATERE SO IZDELALI PEVCI ^OPJJE. 58923 Zenitovanje, 1. del. Ženitovanje, 2. del, 12 inčev, cena 5,1.25 53924 Romajije k Materi Božji, 1. del. Romanje k Materi Božji, 2. del. 12 inčev, cena $1.25. >0332 Amerikanec na obisku v stari domovini. A.merikanec se poji: !ja od roj ,tn~«r. kraja, cena 75c 50333 V krčmi, 1. del. V krčmi, 2. del, ce?:a "75c. Vsaka izmed teh plošč je nekaj pos«. b oga. Slovenska "ohcet" s krasnim petjem, iepih narodnih o m vi. kakor j.h znajo zapeti samo pevci Adrije, nudi ros« I •■m užitek zase. Romanje k Materi božji je nekaj, ka: vv.avi do sedaj še nismo imeli. Če povemo, da je govornik lo plošče slove'"i slovenski misijonar, Rev- Odilo llajnšek, OFM., 'oo i: hko \sakdo ' a-redil sodim o tej plošči >n je takoj naro ii. Ostali dve plošči sta nad vse zanimivi, in .vsakdo jih bo »rezdvon ;:o hotel imeti, in se našle.jati ob zvo-ih krasnega u-■ ranega narodnega petja. Pa še ono novost imamo. Jolietski, Dietchnuia ov orkester je izdelal dva plesna komada. Kdor so hočo y -::: ic .-»ti, če jo 'a godba ros dobra, naj jih takoj naroči. 80331 Izgubljena pesem — Jolietska Slovenka..............75 50334 Gozdn: zvok — France polka................................75 NAJNOVEJŠE SLOVENSKE PLOŠČE. 7(J483 Nagajivka Mazurka — Cukiarj:, Šmarjanka, s' v. ^odba .75 794S4 Vesela Gorenj tea — Korujža velja, p-ika, -lov. i^v '.-.t.........75 80059 riapitnica — Srbska himna, i;i : ti" ......... ..................75 I 80061 Malo kolo — Veliko kolo, ..... ........................ ,75 80082- Ženina volja — Zaljubljeni Ciro, hrvatska scena in petje J j I S00S5 Duna Csardas — Drava Csardas, t.-.-:ibii-ict ..................75 80106 Don-Bor., vulot-k — Bcom-sti-dri, ; !i ... orkester.............75 8018.1 Nova stara pEbem—O j, ta zakonski stan, slov. scena s pet. .75 80184 Radi kotla v keho — Ravbar na gauge, snn-Mia sccna - pet. .75 SLOVENSKO PETJE. 67979 Slovenske zdravice — Svarjenie.........................................$0.75 ' 69317 Tolažba — Veselja dom ______________________________________________________ .75 (59698 Sveti večer — Tiha noč ......................................._.................. .75 60802 Ne bom se moiila — Ljubca pevej .......................................... .75 72206 Al me boš kaj rada imela — G j ta Po-ončica......................75 72207 Ljubca moja — Otok Bleski.................................................... .75 72208 Oj ta vojaški boben — Pobič sem ster šele 18 let............... .75 72210 Slepec — Mila mila lunica........................................................75 72231 Oj zlata vinska kapljica — Povsod me poznajo_______________ .75 72232 Sem slovenska deklica — Bcm šla r.a plantr.ee.......................75 72327 Zapoj rni ptičica — Po gorah grmi.............................________ .75 72364 Na gorerjskem je fletno — Ptiček in Tička....................... .75 j 72399 Razpodite se megličice — Tam kjer lunica........................ .75 72429 Krščenici — Angelji sveti ................................. .................75 72472 Na planincah — Barčica ........................................................75 72514 Odpri mi kamrico — Prišla bo pomlad................._..................75 72527 Moj dom — domovini .......................................................75 72707 Naprej! — Vse mine ................................... ................... "75 73721 Micka r.a ?rauf — Xa maskaradi ____________________________________ .75 73725 Na Vršacu — Sladko spavaj_____________________________________ [75 77422 Neža in Pavel — Deset zapovedi....... _ 75 I 77490 Vabilo — Pastirček .......................................75 ! 77651 Sezidal sem si — Slovenec Slovencu.........................'75 ' 77746 U boj, u boj! Garavuša ..............................................................'75 77897 Strunam — Sirota .................................................... ..............75 77898 Sveta Lucija — Planinarica ...................................*_*"*'"..................75 77912 Ko gremo (La Poloma) — Sonja (opera).......................'j"5 78176 Dve utvi — Oj večer je že .................................. ' ^ "75 78182 Nove harmonike — Sentklarski paberki...................'75 78313 Knefra in vagabundi — Kako je bilo......................" .75 78348 Božična — Sveta noč..................................................."75 7S408 Jadransko morje — Čuj Micika............................' ............75 78S54 Slovenec sem — Pogled v nedolžno oko______________________________.75 V zalogi imamo tudi gramofonske iglice, in sicer: Zavojček jeklenih iglic H 00 komadov) ......................... Skatljica "tungs-tone" iglic (8 komadov, vsaka igiita igra 100-^ 300 plošč) ...............................................................25c V^7nn' - Z vsakim nar°čilom pošljite potrebno svoto. ▼ a£.llV. pri naročilu od 5 plošč ali več, plačamo poi t- nino mi. Ako je pa naročilo manj, kakor 5 plošč, polem pošljite za vsako ploščo 5c. več za poštnino. Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 WEST 22nd STREET CHICAGO, ILL. The New m "T% ^ ~Vlctrola a__e / r--\ K [ <>OOH>CHD<><><><^ O t ] I PISANO POLJE I i — s it I ^ooooooooooc-oo Trunk 000000-000-000 JU Premisleka vredno. "Lisjak" Hickman je poslal katolik. Morilec Hickman katolik. morilka Doris I\IcDona!d, ki o?>ešena ta mesec v Val-leyfielcl, Quo.. katoličanka morilka Mrs. Ruth Snyder, ki jo morala na električni ?to! katoličanka . . . Vemo. da '».o ■ d o rdeči petelini kikirikiji. — Xaj le. saj dalje njih možgani! •n* "ž"-o. nil i j ili sami nočejo •iv.'.1'; dalje raztegniti. Cisto nv-ravno. ^Marsikdo poreče: strah, i rab pred smrtjo in: strah je hud in strah spreobrača tak^ liudi. Tudi takim "straharjem" pustimo njih mnenje, d asi je prazno, kakor pač strah, ki je znotraj prazen, zunaj pa. nič ni. i Kdor hoče, lahko male bolj globok« pogleda. Pr d r-'-snost-| jo življenja, in v ia stadij st« oi 1 življenje ].red smrtjo, j/ire *n I mine vsaka navidezna koraj-| ža Hickman se j« bahal. da ! ve. č" je kje k-'k Bog. i?; da -i • ne zanima, kaj je za smrl ii . i Bahanje mine. ko se ura Miža, j ' 'a. srce zakrlči po si,r;:vi za ■ hudobijo . . .. v takem razpolo- '/vniu pride katoliška • rkc v s . - 1 -v( |o za.iam eno sieur- i| > 1 do mogoče sprave in vi )i>rave j ->orom r-esničneg: (?bžalov,.ni-.». in r.i treba prav nobenega stra-' hu. da se resničen okr-rnik j oprime '• •ikve in . česar '' • 1 • ;'_]•.:> potrebuje njegova ; pr> hvde.bii: rr.zdrapana duši. Tisočeri so zabavljali prej, n:1. sni-lni posleiii nil' -den < !'a >0 dost:kra! izpolni be.-; ;!..: Is!;ah rnc bote, pa me ne boste a "!i. 1'remišljuj. + ;f; Boli za smeh. Pregovor veli. da je od vzvišen! do smekih in s:>'oh laških o«' • ' . Th: r"'!i s', mora pri pozni- -i. ie 1 nergii-L n. odločen, po;.-' ašen, ognjev! . dr. je rešitelj Italije ]>;*ed revolucij'o. m k''! i šfi prida. agari. ev-; I tssolini \mpal-. Ako ■ "k. ' porocHla misel, da ]-da.i uposiavi1 nekdanji r ras.-;? imperij, in i »i v tem im-v 1 "ju zavzel mesto neomeje-n«"ra inii;eratorja. potem posut ne m >ž — smešen. Vemo in upajmo, da ga pred to smešil osi j o obvarujejo — drugi. Rimski imperij. Pred dva ti-■e leti je bil mogoč. Vrline so Rimljani imeli, vlado, organizacijo, v.- tudi' ^ na