GLAS
List slovenskih delavcev t Ameriki«
Jj The largest Skmnan Drij Id i	the United StstML
a Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers.
TELEFON: CHelsea 3—3878
NO. 138. — STEV. 138.
Entered as Second Class Matter September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1870
TELEFON: CHelsea £—3878
NEW YORK FRIDAY, JUNE 14, 1935. — PETEK, 14. JUNIJA 1935
VOLUME XI.TTT, — LETNIK XTJTT.
SENATOR LONG PREPREČIL SPREJEM NOVE NRA
SENATOR JE GOVORIL
ENAJST UR PROTI PREDLOGI
Long je obsojal predsednika zaradi njegovega prijateljstva do Astorja. — Pogosto je bral odstavke iz ustave, — Večkrat je bil zelo šaljiv.
WASHINGTON, D. C, J 3. junija. — Opozicijski govor senatorja Longa, ki je neizprosen nasprotnik predsednika Roosevelta, je razgnal upanje vladnih voditeljev, da bo NRA predloga še pred zaključkom seje sprejeta.
Po tej predlogi žele obdržati one določbe stare NRA, ki jih je še pustilo in dovolilo najvišje sodišče. saj do I. aprila prihodnjega leta. S tem bi bilo poslovanje NRA podaljšano za devet mesecev in med tem bi imel predsednik dovolj časa, da izdela nov načrt za stalno NRA.
Bojeviti senator iz Louisiane je nespravljiv nasprotnik resolucije. Svoj govor je pričel kmalu po opoldanskem odmoru in da si je svojo "filibustr-sko" nalogo olajšal, je prebral celo besedilo Izjave neodvisnosti in nato še kratko povest Viktor Hu-gona. To je bil tudi najzabavnejši del njegovega govora. Poslušalcem na galeriji je bilo videti na obrazih, kako so se zabavali, kadar se je Long sporekel s kaknim senatorjem, ker je bilo izmenjanih več zelo šaljiv besed. Včasih pa je prišlo tudi do resnih sporekov. Long se nikakor ni utrudil in ko je govoril že sedem ur, je senator Harrison predlagal odmor, toda senator Black iz Alabame je zaklical: "Pustite ga govoriti do nedelje!" Do nedelje bi morala nova NRA stopiti v veljavo, ker istega dne po odločitvi najvišjega sodišča zapade stara NRA pozabljivosti.
Nekoč ga je tudi prekinil senator Minton iz In-diane. Rekel mu je, da bi govoril nekoliko tišje, ker mnogi senatorji že spe. Long pa ga je pikro zavrnil: "Zal mi je, da sem zbudil senatorja iz In-diane. Bilo bi boljše, če se ne bi nikdar prebudil."
Senator Barkley iz Kentuckyja je vprašal Longa, ako se je kdaj učil glasbe. Ko mu je Long odgovoril, da se je učil, tedaj ga je Barkley prosil, da bi senatorjem kaj zapel, mesto da bi govoril.
Ko pa je Long pričel kritizirati predsednika Roosevelta, kateremu je očital, da je prišel pod vpliv Vincenta Astorja, ki se je na svoji jahti "Nourmahal" že večkrat vozil s predsednikom po južnih vodah, pa je bil konec šale. Senator Lewis ga je vprašal: "Ali hoče reči, da je Astor predsednikov vlačilni čoln?" Long pa je odvrnil: "Ako kdo prejme vladne kontrakte v vrednosti veČ sto milijonov dolarjev in nato, ko je imel najvišjega uradnika dežele na svoji jahti, zopet dobi slične prednosti, tedaj se naj spomni svetopisemskega nasveta, da se izogne slabi luči."
Nato je Long zopet obrnil na šaljivo stran. Pripovedoval je, kako je treba peči ostrige in kuhati najljubšo njegovo pijačo pot-liker" ter mnogo drugih smešnih stvari. Med svojim govorom je večkrat pričel brati odstavke iz ustave. Ko je bral točko o predsednikovi plači, ga je senator Lewis vprašal, ako se zato tako zanima za predsednika, ker želi sam postati predsednik, je odvrnil Long: "Ako bo sedanji predsednik še dalje tako delal, kot do sedaj, potem se bom pač moral potegovati za ta u-rad in če mi republikanci ne bodo postavili nasproti svojega kandidata, bom tudi gotovo soglasno izvoljen/*
Tekom svojega govora je tudi Long naprosil podpredsednika Združenih držav Garnerja, ki je obenem predsednik senata, da bi bili vsi senatorji tekom njegovega govora navzoči. Garner pa mu je odvrnil:
"Prvič senator iz Louisiane tega ne bi smel zahtevati. Drugič pa je to kruta in nenavadna kazen."
Premirje v GranChaco podpisano
PREM0GARSKA STAVKA SK0R0 GOTOVA
Delavska organiza c i j a zavrnila predlog za podaljšanje stare pogodbe. — Predsednik naj-brže ne bo posredoval.
Washington, D C., 13. jun.
Vsa znamenja kažejo, <la naj-brže ne ho mogoče odvrnit i p rt* i notarske stavke*, pri kateri l>o udeleleženih 450.000 rudarjev. I nited Mine Workers, katere predsednik J. L. Lewis je že izdal provizorično odredbo zii stavko, so odklonili predlog premogarskih družb i z Alabame, da bi dosedanji sporazum glede plač in delovnih ur veljal še za eno leto. V istem smislu je delavska organizacije odgovorila premoga rsk i m magnatom v/ lllinoisa.
Prav nie gotovega še ni, ako bo predsednik Roosevelt posegel v to stavko. Tudi ni mogoče misliti, da bi predsednikov nasvet, da bi bila stavka odgo-dona, se mogel kaj pomagati. Ako je v resnici izdelan kak načrt za sporazum, ki bi bil zadovoljiv za obe stranke, bi bilo nemogoče sklicati zastopnike vseli udcležnih družb od Penn-svlvanije pil do države Washington, da bi bila pogodila pravočasno podpisana.
Nekateri podjetniki zastopajo stališče, da ni mogoče določiti plač, ako ni tudi določena cena premoga in ko pridejo ob veljavo določbe NRA pravilnika, bi cene v industriji mogla določati samo Guffeveva predloga. Toda nikakega upanja ni, da bi bila ta predloga že ta teden sprejeta.
WALESKI PRINC ZA NEMČIJO
London, Anglija, 13. junija. Angleški prestolonaslednik \va-leški princ je na konferenci angleških veteranov predlagal, da angleški veterani pošljejo jf Nemčijo svojo delegacijo, ki naj nemškim veteranom sporoči, da je sedaj vse pozabljeno in da jim naj ponudi roko v spravo.
"Po mojem mnenju*', je rekel princ, "ni nobena druga or-ganizaciaj primernejša, tla ponudi Nemcem svojo prijateljsko roko, kot mi bivši vojaki, ki smo se ž njimi borili v veliki vojni in smo sedaj vse to pozabili".
Ta njegov govor so veterani sprejeli z velikim navdušenjem in takoj je bil izvoljen odbor, ki bo v nekaj tetinih odšel v Nemčijo, da se z nemškimi veterani dogovori glede delegacije.
STRAHOVITA S EKSPLOZIJA __ ^NEMČIJI
Po uradni cenitvi 5 2 mrtvih in 375 ranjenih. Mogoče pa je mrtvih okoli 1000. — Eksplo-
....	1 1*1 '	W
ziji je sledil požar.
Reinsdorf, Nemčija, 13. junija. — V tovarni za sksploziv lie snovi Westfaeliseli-Aiihal-tisehe KprengstotTwerke v Reinsdorfu pri Wittenbergu je nastala zelo strahovita eksplozija, pri kateri je bilo ubitih 52 oseb, 7fi težko iu 300 lahko ranjenih. Neuradno pa se zatrjuje, da je mogoče mrtvih okoli 1000 ljudi
Po eksploziji so plameni objeli razvaline. Sedem ur jm> prvi eksploziji je bilo še vedno slišati manjše eksplozi je in požar je še vedno divjal, medtem ko so se gasilci z nadčloveško močjo trudili da bi ogenj omeji«.
Zupan v Reinsdorfu (Mto Heidenreich j«' rekel, da bi bilo 2000 mrtvih preveč, da pa je število 1000 primerno.
Nazi j ski vojaki so se postavili na stražo dve milji okoli mesta. Vsakdo je bil aretiran, ki je prišel preblizu vojaštva.
Tajna policija je takoj odredila strogo cenzuro in časnikarskim poročevalcem je bilo nemogoče dobiti točnih poročil. Pretrgane so tudi vse brzojavne in telefonske žice. Vse šipe na razdalja 4 milj so bile razbite.
Eksplozijo je bilo slišati na daljavo 2.1 milj.
Nad mestom in na veliko razdaljo okoli mesta vise gosti oblaki dima.
Ker so celo tovarno zalili z vodo, ni več nevarnosti, tla bi se dogodila še kaka nadaljna eksplozija.
Po cest ali, ki vodijo iz Reins-dorfa se gnetejo avtomobili in vozovi, ki vozijo mrliče v mrtvašnice in ranjence v bolnišnice v Wittenberg.
KRALJ JURIJ BOLAN
CUrottte M na GLAS NAHODA vajvtčji slovenski dc«*ilk « KdnJanlfa dHbfiL
Sandringham, Anglija, 12.
junija. — Kralj Jurij zbolel na bronhijalnem kataru in bo vzelo njamanj dva tedna, da bo ]*>-polnoma okreval.
Kralj se nahaja na svojem gradu na deželi, da se odpočije od naporov pri proslavi srebrnega jubileja.
Bronliijalni katar je običajna bolezen angleške kraljeve rodbine in kralj Jurij je pogosto bolan na tej bolezni. L. 1928 je "tudi zbolel na bronhijalnem kataru, ki se je razvil v pljučnico.
Od leta 1928 stalno skrbi za njegovo zdravje bolniška strežnica, da ga varuje, da se ne prehladi, ker se ga more lotiti zelo nevarna bolezen.
Kralj je bil v zadnjih šestih letrh že petkrat prehlajen, toda sedanji prehlad je najhujši oil leta 1928.
ITALIJA ZAHTEVA PR0TEKT0RAT
Abesinski cesar bi ostal pod italijansko nadvlado. — Obe koloniji hoče zvezati z železnico.
London, Anglija, 13. junija, j The Daily Herald pravi, da je ministrski predsednik Mussolini takoj pripravljen preklicati vse sovražnosti proti Abe-siniji, ako dobi Italija dovoljenje. da zgradi čez abesinsko o-zemlje železnico, ki hi vezala Krit n*jo s Somalijo.
To namero je sprožil Mussolini sam in italijanski poslanik je odpotoval v Rim, da se o tem j h »svetuje z il ducejem. O tem tudi razmišljajo v Londonu in Parizu.
Po pogojih glede železnice se bo Italija zavezala, da ne bo nastopila z vojaško silo proti Abesiniji ter bo s pogajanji rešila spor zaradi meje.
V zameno, da bo Italija prenehala ogrožati Abesinijo s svojo armado, mora Abesinija Italiji dovoliti, n zgradi železnico od italijanskega pristanišča ob Rdečem morju Massowa skozi zapaduo Abesinijo do italijanskega pristanišča Ma-gadozo v Somaliji.
Obenem pa bo Italija imela ob železnici svojo vojaško stražo, kakor jo je imela Rusija na vzhodni kitajski železnici skozi Mandžurijo
Rim, Italija, 13. junija. — Iz zanesljivega vira prihaja vest, da želi Italija dobiti nad Abesinijo protektorat, toda dinastija cesarja Haile Sillassija bi ostala na prestolu.
Kot. pravi isto jioročilo, je Abesinija - pripravljena Italiji odstopiti provinco Ogaden, ki bi bila pridružena k italijanski Somaliji. Ogaden meji na italijansko in angleško Somalijo in v tem kraju je prišlo do spopadov ined italijanskimi vojaki in abesinskimi plemeni, vsled česar je prišlo do sedanjega spora.
Italija misli, da bi bilo mogoče dobiti ta protektorat s privoljenjem Anglije in Fran-eije, toda treba bi bilo preme-niti anglesko-francosko-itali-jansko pogodbo iz leta 1900». Seveda bi morala v protektorat privoliti tudi Abesinija.
Kot poroča londonski The Daily Herald, bo Abesinija dovolila Italiji, da zgradi železnico. ki bo tekla zapadno od Addis Abalie.
Nameravana železnica bi vezala italijanski koloniji Eritrejo in Somalijo ob severovzhodni abesinski meji ob Rdečem morju.
POGODBA VSEBUJE POGOJE ZA STALNO REŠITEV VPRAŠANJA
Mnogo upanja v stalni mir. — Veliko veselje v Assuncion. — Vsa Južna Amerika se veseli.
BUENOS AIRES, Argentina, I 3. junija. — V petek opoldne bo po celi bojni fronti v Gran Cha-co zadonel glas: "Vstavite ogenj!" In s tem bo končana triletna krvava vojna, ki je zahtevala o-koli 100,000 bolivijskih in paragvajskih življenj.
JAPONSKA STAVILA NOVE ZAHTEVE
Japonske čete se zbirajo bJizu Sanlajkvana. — Kitajski kabinet je za odpor. — Konecna odločitev je v rokah Kaj-šeka.
VLAK VOZU 119 MOJ NA URO
Berlin, Nemčija, 13. junija. Nov svetovni rekord za hitrost je postavil novi nemški vlak, ki ga vleče lokomotiva na paro.
Tientsin, Kitajska, 13. junija. — Provinca Čahar. ki je del Notranje Mongolske, bo prihodnje pozor išče nastopa japonske. armade.
Po zadnjih poročilih se na-1 lajajo v teh krajih japonske čete, japonska poročila pa pravijo, da l>o Japonska zahtevala, da je odstavljen provinci jal-ni governer general Sung Čah-juan.
Japonska bo zahtevala njegov odstop /. utemeljitvijo, da je Japonski sovražen.
Angleški zunanji urad je bil obveščen, da je Jai»onska stavila Kitajski iste zahteve glede Caharja, kot jih je stavila glede severne Kitajske.
Razširile so se tudi vesti, da Japonska zbira vojaštvo pri Sanhajkvanu. 140 milj severovzhodno od Tientsina.
Japonska je že večkrat grozila z zavzetjem ('aharja, ki se nahaja zapadno od Maučukuo, odkar so se Japonci polastili Džehola.
Kitaski vojni minister general Ho Jig-čin je iz Peipinga odpotoval v Nanking in se najbrže ne bo več vrnil. General Ho je tudi ustmeno sprejel japonske zahteve.
Nanking, Kitajska, 13. junija. — Vrhovni poveljnik kitaj-se armade in načelnik kitajske vlade general f'ang Kaj-šek je bil naprošen, da odloči glede odpora proti Japoncem, kar žele nekateri ministri.
General Čang Kaj-šek je sedaj zapleten v boje s komunisti blizu ( engtu v provinci Seč-van, 900 milj zapadno od Nan-kinga. Poslana mu je bila bila brzojavka s prošnjo, da odloči.
Dvomljivo ]Ni je, ako bi ("ang Kaj-šckova odločitev kaj pre-menila položaj, kajti japonska armada se že nahaja v severni Kitajski in je pripravljena na boj.
V sredo ob pol eni popoldne sta zastopnika vojskujočih so držav ob 12.30 popoldne ]>od-pisala premirje, čegar pogoj** so sestavili posredovalci Združenih držav in več južno ameriških držav. Posredovalci upajo, da bo temu premirju sledil tudi trajni mir po 50 let starem sporu.
Po določbah premirja prenehajo sovražnosti v petek opoldne. Posredovalci so se z aero-plani odpeljali na bojišče in bodo določili bojno črto za 12-dnevno premirje.
Vsa glavna mesta južno ameriških držav so obhajala praznik, ko je prišlo obvestilo o premirju. Svoj višek pa je doseglo veselje v La Paz in Asuncion.
Poročilo je bilo tudi poslano triulnim vojakom na bojišču.
Bolivijski zunanji minister Tomas M. Elio in paragvajski zunanji minister Luis Riart sta v predsedniški palači Caca Ro-sada podpisala premirje v prisotnosti argentinskega predsednika Augustin P. Justo.
Zastopniki Argentine, Brazilije, Chile, Peru, Združenih držav in Vragvaja so bili priča uspeha svojega trudapolnega dela. Pri podpisu so bili navzoči tudi diplomatski zastopniki skoro vseh držav.
Tekom 12 dni bosta obe sovražni armadi demobilizirani. Takoj nato bo v Buenos Aires sklicana mirovna konferenca, ki bo skušala doseči trajni mir.
Elio in Riart sta bila po podpisu tako zelo ginjena, da sta se med solzami objela. Med splošnim stiskanjem rok sta so tudi objeli in poljubili Eliova in Riart ova žena.
Skupno z bolivijski m in paragvajskim zunanjim ministrom so podpisali premirje še argentinski zunanji minister Carlos Saavcdra Lamas, brazilski zunanji minister Jose Carlos Macedo Scares in poslaniki Brazilije, Chile, Peru, Zdr. držav in Urugvaja. Za Zi i rune države je podpisal poslanik Gibons.
Vlak je vozili po 181 milj dolgi progi iz Berlina v Hamburg po 119 milj na uro.
RUDNIŠKA NESREČA V V NEMČIJI
Zwickaw, Nemčija, 13. junija. — Rudniška nesreča v Brueckenberg rovu je v torek zahtevala štiri človeška življenja. Več rudarjev je bilo prepeljanih v bolnišnico. V rudniku je pričelo goreti, nastala je eksplozija, pri kateri so bili štirje rudarji ubiti.
"GLA8 NARODA1
NEW YORK FRIDAY, JUNE 14, 1935
THE LARGEST SLOVENE DAILY in U. 8. A.
it
Glas Naroda

sad Published toy 6L0VENIC PUBLISHING COMPANY Owpor&ttdO
Frank Sakser, President
L Benedlk, Tre««.
Place of busUwee tbt corporation ud add» tmt» of above officer«; m W. 18th Street,	Borough el Manhattan	New York City. N. Y.
6 L A & NARODA (Velee ef the Peeple)
Day tecept Snndayx and HdHdafa
•a celo leto ffUa aa	Aaarlko tn
Kanado .................... fB.OO
h pol leta	.......$3.00
aa Mil leta

Za New York aa celo leto......|7.00
Za pol leta' ...................|MO
Za hoaeaitto aa niu'llo...... fSr.OO-
Za 1X& leta ....... ■ 4 ........a. .	I8JS0;
Subscription Yearly 96.00
▲dTertlaement on Agreement
"Glaa Naroda" lahaja Taakl dan faraem« nedelj la praanlkoy.
boplfti brea podpisa in osebnosti se ne priobčajejo. Denar na} ae blagovoli ydtlljati po Honey Order. Pri aoreaieinbl kraja nalroCnfko», proatmo, da m nap tod I preJBnJe btvallgBe Panami, da tettreje najdemo naMovafca. •
"GLAS NAHODA", tli W. I8th Street. New Ink N. I. Telephone: CHelsea S—IfH
13.000 TON SREBRA
Zvezni zakladjničar Henry Morgentlian zagovarja poslovanje svojega department a ter za-rrjnje, da je njegov urai 1 natančno izvršil vse, kar je -določi) kongres glede srebrne politike.
Morgenfthan je prvič objavil natančne podatke in številke ter rekel, da je v desetih nreseib do 31. maja zvezna zakladnica naknpila doana in v inozemtsvn 421,497,000 ime srebra, ali več kot 13,000 ton.
To je šestnajstkrat vee, ko pa so ga Združene države pridelale v istem ea<su. Zvezna zakladnica si je pridobila te kovine vee kot kaldarkoli v zgodovini dežele.
Pa kaj so Združene države pridobile s tem?
O tem nam zvezni zakladnicar ne podaja nikake-ga pojasnila- Za vsakega je težko dati na to vprašanje prepričevalen ddgovor.
Ko je pred enim letom kongres razpravljal o -tem vprašanju, je bik) rečeno, da bo imela dežela velik dobiček, ako bo v zvezni zakladnici rezerva srebra v sorazmerju 1 proti 3 z zlato rezervo. Ta dobiček bi 'bil: (denar v prometu bi se pomnožil, cene se bodo zvišale, pridek)-olstotkov peli! produkcijo pred depresijo in -trgovina s Kitajsko.
Toda denarja je le malo več v prometu kot pa ga je bilo prdl' -desetimi meseci; razun poljskih pridelkov je vse drugo blago cenejše; domača produkcija sreibra je 50 odstotkov pod produkcijo preM depresijo in 'trgovino s Kitajsko je "od muh".
Navzlic velikanskemu kupovanju srebra zadnjih deset mesecev pa v zaklakirnici še vedno ni srebra v sorazmerju 1 proti 3 z zlatom.
Vzrok temu pa je tudi zahteva kongresa, da vlada ne nakupi samo gotovo množino srebra, temveč mora za vsak dolar kupljenega zlata dobi»ti tudi za 33.3 centov srebra. ^
Zsldnjili deset mesecev je na« zlati zaklad nara-stel skoro za biljon dolarjev.
Zvezna zakladnica je podobna jahaču, ki dirja na konju, ki preskakuje prostor med svojimi nogami, in dirja I dalje proti neznanemu, negotovemu fcilju.
DENARNE POS1LJATVE
Denarna nakazila izvršujemo točno in zanesl jivo po dnevnem kurzu.
100 IMn. 200
▼ JUGOSLAVIJO
Za % 2.75 _______________ Din.
% 5.25 .... $ 7 JO
$11.75 _______________ Din. 500
523.50 .............Din. 1000
«47j00 ___________________ Din. 0000

T1XALUO
Za $ 0.35 .......... Ur 100
tlias _______ Lir 200
544.40____________________Tir 500
000J* .......... «Jr 1000
.......... lir 2000
fž<l.— .............. Lir 5000
KER BE CENE 8EDAJ HITRO MENJAJO BO NAVEDENE CENE PODVRŽENE SPREMEMBI GORI ALI DOLI
Ba teplaeuo večjih sneakov kot oconi navedeno, bodtaft v dinarjih aH lirah dovoljujemo So bolje potojo.
LČOJk V AmaiftfclH DOLAKJfli
9MOrate aaplati .......... $ 5.70
510.— " " ..........HOJO
515.— " " ..........ftU-
"	* r* *•«•
n p	H|M
" ..........mM
Prejemnik dobi v starem-kraja isplačilo v dolarjih. Najaa atada hvMKM f CaMe Letter aa pristaJUne fL-.
&0VENK PUBL18HW6 jPOMPamC
10UL M. I.
Dopisi,
Panama, 111.
Priloženo vam pošljem $4.50 za nadaljno naročnino Glas Naroda ter vas prosim, da priobčite te moje vrstice v Glas Naroda, ker še ni bilo nikoli slišati vz. naše naselbine. Kakor mislim, prihaja vaš list samo* v dve hiši.
Panama, 111. je majnerska naselbina, s približno 1200 ljudi. Šveda so se sedaj že dosti porazgubili za delom. Tukaj počiva delo že 3 leta; da bi kdaj več delalo, o tem ni misliti, ker je že vse opustošeno in raztrgano, Dokler so spravljali vodo iz rova, jo bilo še nekako irpanje, odkar pa so še to opustili s koncem lanskega julija, ni dragega za misliti, kakor da se je treba preseliti v boljše kraje. (In kje so ti kraji?)
Dosti ljudi se je izselilo po raznih državah, kjer si more kdo pomagati Xe selijo se pa samo ljudje, tudi hiše, nekatere kar cele kakor golobnajake. Največ j ill pa na kose raztrgajo in na truke naložijo in tako se počasi Panama manjša.
Imamo še par društev; ker pa nas je le še malo članov, bomo tudi ostali primorani opustiti.
V veliko čast si štejemo, da nas je obiskal slovenski duhovnik častiti g. Albini Gnidovec, ki je bil na potu z obiska v stari domovini.
Obiskal je vso svetopisemsko deželo in dosti far, seveda najbolj so me zanimale novice iz šentjerniške fare, od koder sem doma, in smo ga pustili kot kaplana v Št. Jerneju leta 1921. Prišel je v Cleveland, O. kjer je pastiroval več let pri fari sv. Lovrencija. Sedaj je župnik v Rock Springs, Wyo. Nič veselih novic ni imel iz St. Jerneja; rekel je, da so ljudje zelo revni in brez denarja, kar ima kmet za prodat, nima nobene eene. Pokropil je tudi Cvelbarjevega Jožeta iz Vrat-? lia, ki je umrl v tednu po Veliki noči. (>n je bil od mladih let v Št. Jerneju mlinar in sedaj gostilničarja svojem domu; v St. Louis ima sestro Mary, poročeno Gregorič, v Pitsburghu brata Martina in sestro Anno.
Iz Paname se je odpeljal v St. Ijouis k mojemu bra<tu John Gregorič. Oglasil se je tudi pri Mr. in Mrs. L. Skubic, pri Mr. iin Mrs. Fra-uko, in še pri nekaterih drugih. Iz St. Louisa se je odpeljal še čez več drugih mest in obiskoval poznane rojake.
Lepa hvala mu bodi za to. Zelo smo bili veseli, po tolikih letih svidenja. Ako je kateri prezrl dopis iz Poljanske doline v Glas Naroda, št. 108, tam vse najdeš kod je hodil po sveti dežeeli in domovini.
Pozdrav vsem rojakom, posebno iz Št. jenuejskc fare.
J. Ancel.
CENA DR. KERN0YEGA BERILA
JE ZNIŽANA
Iz Slovenije.
Dve smrti zaradi begunskega zločinca.
Po Ljubdjani se je razširila žalostma novica iz bolnišnice: umrl je orožniški podnarednik France Štefan čič žrtev zločinca pri spopad« na Vrhpo-
Jj«.
Kakor smo beležili, je bil ŠtefanČie ranjen v prsi, ena krogla mu je prestrelila pljuča, druga več prstov na desnici, tretja ga je oplazila na levici, ki si jo je pri padcu tudi zlomil. Navzlic rani v pljučih je bilo njegovo stanje izprva znatno boljše od sotrpina komandirja Vrička, ki ima dvakrat prestreljen želodec.
Zdravniki v ljubljanski bolnišnici so izkazali ranjencema vso skrb in spretnost in še ."JO. maja se je poročalo, da se oba počutita subjetivno dobro. .'51. maja se je Štefamčičevo stanje žal nepričakovano hitro »»krenilo na slabše. Pljučnica? Strjena kri v pljučih * Vzrok ne more ne povedati ne zmanjšati tragike, ki je v samem dejstvu, da Štefančiča ni več med živimi. Ob 17.15 je src«* nehalo biti.
Kdor ga je poznal, ali vsaj videl v bolnišnici, mora iskreno obžalovati, da je bil ta vzorni orožnik deležen tako tragične usode. Že na sam pogled je bil to res lep, srtasit moški kostanjevih las; še posebno pa ga je krasil plemenit značaj. Rodil se je 2(>. septembra 1900 v Ivanjem selu, občina Rakek. V službi je bil že deset let, v Moravče je prišel lansko jesen iz Podnarta. Da je bil v službi vzorno vesten, je spričo njego ve smrti pač odveč poudarjati. Ob njegovem mrtvaškem odru žaluje bridko prizadeta vdova z nebogljivo štiri mesečno hčerkico, ki je bila vsa sreča mlademu paru.
Po nedolžnem ustreljen na . begu.
Zasledovanje obeh zloglasnih zločincev Omerze in Urban-ča je zahtevalo žal nedolžno žrtev: v gorajegrajskem s rez ti je bil ponoči ustreljen domačin, ki se na poziv orožnikov ni hotel ustaviti.
30. maja že v mraku so orožniki na Otoku občina Bočna, ki je uro hoda oddaljena od <Jor-njega grada, naleteli na sumljivega neznanca. Vse orožni-ške postaje so pač dobile strog nalog, naj budno pazijo na sumljive elemente in naj vsakogar ustavijo. Vestni gornje-grajski orožniki so neznanca pozvali, naj se ustavi, a nesrečnež se za klic "stoj" ni zmenil in jo je v svojo nesrečo ubral v beg. Orožniki so še ponovno klicali za njim, a ko so videli, da se begunec za poziv ne zmeni, so v prepričanju, da imajo morda pred seboj Omerzo ali Urbanča, streljali. Smrtno zadet se je neznanec zgrudil.
Sprva njegove idenirtete niso mogli ugotoviti, v teku naslednjega dne so pa dognali, da je pokojnik 2(i-lctni domačin Ivan Crnevsek.
Divji roparski napad sredi Maribora.

Angleško-sloveosko Berilo
KN9LISB SLOVENK READER
STANK SAMO
$2
Xardtttw g* prt —
KNJIGARNI 'GLAS NARODA
Spe WEST im STUB? New York City. . .
31. maja je bil v Mariboru s prav ameriško ra fin i rastjo izveden roparski napad, ki je bil storjen v prvem nadstropju hiše v Vetrinjski ulici št. 20 v stanovanju zasebnice P]leonore Hombekove. Dogodek je zbudil mnogo razburjenja med občinstvom, zlasti, ker je bila roparjeva drznost tolika, da je izvršil svoj napad sredi belega dne in sredi Maribora, v času naj-bol živahnega prometa po Vetrinjski ulici.
Nekoliko po 12. uri so ljudje, ki so hiteli mimo omenjene hiše, začuli iz prvega nadstropja vpitje in kričanje. Zbrali so se,na hodnikih in pri vhodu. Nenadno je planil i*/ hiše mlajši moški, ki se je hotel z vso silo preriti skozi množico in pobegniti. Ljudje pa so takoj zaslutili, da nekaj ni v redu. Neznanca so obkolili in ga krepko zadržali tako dolgo, dokler niso prišli stražniki in ga odvedli v zapor.
Kako je bil izvršen napad?
Kmalu ]w> 12. uri je zapustila spalnico v svojem stanovanju v I. nadtsropju omenjene hiše zasebnica Kleonora llom-bekova. Ko se je čez nekaj časa vrnila vanjo, je opazila v sobi neznanega moškega. Stikal je po predalih in omarah. Krik-nila je od strahu, hotela je zaklicali na pomoč in pobegniti. Preden se je to zgodilo, je neznanec že skočil kakor zver proti njej, jo zgrabil za golta-nce in jo tiščal z vso silo, nato pa jo je še pričel s pestmi biti po njeni glavi in obrazu, da bi jo zrušil na tla in pobil do nezavesti. Ilombekova je pokazala precej odpornosti, ni je mogel takoj podreti na tla. Rojkii* jo je zatorej zgrabil z vso silo in jo zavlekel v sosednjo sobo, kjer jo je pobil na tla ter teptal po njej.
Njeno bolestno vpitje je začni njen brat, ki je bil v bližnjih prostorih. Takoj je pohitel sestri na pomoč, rim pa se je pojavil na vratih, se je neznani ropar že zaletel vanj in ga začel obdelovati s pestmi, da bi ga pobil na tla. Razvila se je silovita borba na življenje in smrt. Ropar ga ni mogel zmagati. Ko je videl, da postaja položaj zaradi vpitja zanj nevaren in da ne bo ničesar o-pravil, je pohitel k vratom in se pognal po stopnišč u na ulico. Tu so ga prijeli in stražniki so ga odgnali s seboj.
Način, kako je prišel ropar povsem neopazen v stanovanje Hombekove, spada v kroniko precej rafinirane kriminalisti-ke. Moral je že nekaj dni opa-
zovati življenje pri Hombeko-vih, da je sklenil izvršiti drzni roparski napad. Kakor sodi Hombekova, se je utegnil nekoliko pred 12. uro splaziti v njeno stanovanje, kjer je po njenem trenutnem odhodu takoj pretaknil vse predale v spalnici, odprl omare ter si napolnil žei»e z zlatimi verižicami, prstani, uhani in drugo zlatnino in srebrnimi, ki jo je našel v posebni škatli. Skupna vrednost vseh teh predmetov znaša nad 10,000 Din.
Pri zaslišanju na policiji se je ropar izdal za 3K-letnega brezposelnega natakarja Haj-redina Serdanoviča iz Banjalu-ke. Pravi, da je brezposeln in da je prišel v Maribor pred nekaj dnevi. Pri lijem so našli vso ukradeno zlatnino in srebrnino in druge Hombekove dragoti-
Peter Zgaga
Ž L A H T A.
ne. Prav tako pa so našli pri njem tudi nekaj drugih predmetov, ki jih je moral ukrasti kje drugod. Nadaljnje zaslišanje bo dognalo, kdo je prav za prav drzni zločinec. Na policiji so ga daktiloskopirali in fotografirali ter ga bodo po zaslišanju izročili sodišču.
Hombekova in njen brat sta dobila po dogodku živčni napad, Hombekova je v zdra.v-srtveni oskrbi.
Obupanec pod Rožnikom.
K tragičnim senzacijam, ki jih je te dni polna kronika, se je 31. maja pridružila v Ljubljani še ena. Policijska stražnica je bila obveščena, da visi v gozdu nad Čadom pod vrhom Rožnika neznan mrtvec. Med dežjem, ki je nalivalo ves popoldan, so stražniki takoj odhiteli v gozd in sneli človeka z veje, takoj nato pa sta prispela tudi policijski zdravnik dr. Lužar in dežurni uradnik Kete. Zdravnik je ugotovil, da je ohešenec visel že najmanj od prejšnjega dne zjutraj, nato pa je odredil prevoz trupla v mrtvašnico k Sv. Krištofu. Pri mrtvecu niso našli nikakih dokumentov, poizvedbe pa so dognale, da gre za (»3-let nega Ivana Pavšiča, doma iz Lok a v ca pri (iorici, ki je bil od I. U>19 uslužben kot hlapec pri Sbi-miču. Vzrok, zakaj je sta reek >e u;el po vrvi, ni znan.
NOVA USTAVA KUBE
Havana, Kuba, 12. junija. — Predsednik Mendieta, njegov kabinet in skupni vladni svet so nnwl velikimi svečanostmi v predsedniški palači podpisali novo ustavo republike. S tem je bila odpravljena vojaška vlada izza leta PMH
RADA BI IZVEDELA kje se
nahaja moj brat Adolf Mi-chelich, doma i z Trave, št v. 20. p. Cabcr. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za njega, da mi sporoči, ali naj se pa sam javi, ker sporočiti mu imam nekaj zelo važnega. Karolina McHugh, 324—43. Street, Brooklyn, N. Y. (3x)
PROTEST PROTI NIZKIM PLAČAM
Ko je bilo nedavno objavljeno, da bo vlada pri zveznih reliefnih delih plačevala delavcem od $19 do $94 na mesec, so prihajali protesti iz vseh krajev dežele. Na sliki je videti protestne demonstracije v New Yorku.
Na svetu menda ni bolj zagonetne stvari kot je žlahta.
Nekoč bi me bil skoro razum zapustil, ko sem poslušal človeka, ki je takole pripovedoval začudeni družbi:
— Jaz sem samemu sebi stari oče To je skoro neverjetno, pa je res. Strašna in žalostna resnica. Poslušajte torej, natančno poslušajte, da boste razumeli.
Pred leti sem se seznanil in se poročil z vdovo, ki je imela odraslo hčer. Takrat se je začela moja nesreča.
Moj oče, ki je bil vdovec, se je pa v njeno hčer zaljubil in se poročil ž njo.
Torej, da boste razumeli: .Taz sem se poročil z vdovo, moj oče pa z njeno hčerjo. Moja žena je postala tašča svojega ta sta. Moja pastorka je postala moja tašča, moj pa moj pastorek.
Nato je rodila hči moje žene — to se pravi moja tašča (očetova žena) krepkega sina. Fant s«- je lepo razvijal in hitro ra-stel. Kako tudi ne! Saj j«- bil vendar sin moje hčere moje žene. to se pravi vnuk moje žene. Jaz sem bil pa stari oče mojega pastorka.
—	Sedaj, dragi rojak, ki či-t;iš te vrstice, se pa lahko malo pokrepčaš, kajti zadeva postaja čedalje bolj zagonetna. Možak je namreč nadaljeval:
—	Pa tudi moja žena je rodi la sina. Moj sin je bil brat hčere moje žene, ki je vzela mojega očeta in je bila torej moja mačeha. Jaz sem pa postal nečak svojega lastnega sina. Moj sin pa ni bil le brat moje matere, ampak je bil obenem tudi nj"n vnuk. Ker je bil pa vnuk hčere moje žene, je bil obenem tudi pravnnk svoje lastne ma-ti-re.
Toda l■ > še ni vse. Žlahta s»* bo š<» bolj zaplet la.
.Jaz nisem bil 1»* mož svoje žene. pač pa tudi njen vnuk. Moja žena je bila namreč mati ženske, ki je jM»tom možitve z mojim očetom postala moja mati. Kdo sem torej, pravzaprav? Še nekaj! Ker je vzel UH>j oče polsestro svojega sina, je postal svak svojega vnuka.
Možak, ki je imel s svojo žlalito tako strašno smolo, je že križem gledal in težko dihal, ko je nadaljeval:
—	Moj sin je torej sin moje stare matere, moj oče se je |wi poročil z mojo pastorko. Vsled-tega je moj oče sin, »ločim sem jaz oče mojega očeta. Jaz sem sin mojega očeta, obenem pa tudi oče mojega očeta. Zato sem samemu sebi stari oče.
Iz tega razvid t te, dragi čita-telji, in čitateljice, da je z žlalito zares velik križ.
Žlahta in spletka sta si sestri; tašča je pa sitnost.
S tem sem pa zopet v žlalito zašel in bi se kaj lahko vnovič zapletel. Tega pa nočem.
Raje premišljujte, če Inteete in morete, žalostno usodo človeka, ki je tako srečen ali nesrečen, da je samemu sebi stari oče.
Najtežje je poslušati tistega, ki vam razlaga svoje sorodstvo. Včasi je namreč zadeva tako zavita, da ne veš, če bi mu verjel ali ne.
N«, i>a s tistim, ki je dokazal, da je samemu sebi stari oče, že še gre. Hvala Bogu, da je še razmeroma zgodaj utihnil.
Kajti če bi še par minut govoril, stavim, da bi dokazal, da je po čudnem nakljq£gu postal samemu sebi stara mati.
w
r —
GLAS NARODA1
NEW YORK FRIDAY, JUNE 14f 1935
THE LARGEST SLOVENE DAILY in U. 8. JL
KRATKA DNEVNA ZGODBA
A. SV 11S EC K;
Toda j so jo liokaj časa kru-šilo kainonjo vili Tortnge in m* z velikimi skoki kotalilo I rav do morja. A to jo minilo in ni škodovalo na otoku nikomur, ki so jo preživljal z lovom, ribarstvom, s prodajo iiaropaiif^ra bla^a, z nasadi i^i /iianjarno. Nekaj drovos, ki so j xtnbi cundi, kjer so mimo frčalo, skalo, so tik tal posekali. Toda niličo ni mogel razumeti, da' voda iz izdatnega studenca, kil j< žuborol iz pernio, vrli kate-1 re je stala trdnjava liki go-lobnjak, že tri dni ni več pritekala in jo bila četrtega dne vsa kalna in je zaudarjala po žveplu. V pristanišče Cavoiie so iz domovine, Francijo, priplule* tri trgovske ladje: "Ka j rel II.", "Mlin na veter" in J 4* Marzejska ljubljenka". Pri-peljale so močnega, rd(V»oga vina iz Hurgundije in hudega, jedkega žganja iz severofran-toskih jabolčnih pokrajin. — Številni krčm ru j i in la-tuiki bez'iiie iz pristaniško okoliee La Basse Torre in ('avone s<i imeli zaskrbljeno obraze;
"(V ne bo hudega Franca in njegove tolpe, bomo moraii pač sami popiti vino aH ga prodati lastnikom nasadov iz Le Ringorja. A kuj nam bodo dali posestniki tobačnih nasadov za to dobro blago!"
L'Olonois, kakor ^o tudi rekli Francu, je medtem po vseli j-iavilih roparjev razdelil svoj neizmerni plen z M a raca i be i n Gibraltarja na otoku morskih roparjev \'aca, ki jo na južni strani llaitija in ki je bil obljuden z napol podivjanimi fraueoskimi lovci. — Zelaj se je peljal z ladjo "La Troiu pouse", ki so se je vsi bali, in je bil že na severni strani Tor-lugo. Bilo je o mlaju. Na severni strani ni mogel pristati, ker je bil tn otok poln strmih in nedostopnih pečin, ki so na-
MORSKI POTRES
v pično štrlele v morje. Na tej strani je bil otok ko trdnjava: svinčen, oster, sovražen, pripravljen, da odbije sleherni na-pad. Franc je ljubil te gladke -tone, ki so jih onečejali ptiči in so bile pobeljen«' v. odpadki. \ teli stenah je bilo skrito njegovo bogastvo. \ to stene so se zajedali hodniki, po katerih si prišel v skalnate votline in skrivališča, kjer so bile dobro zavarovane njegove skrivnosti, kjer so bili kruti prostori z okostnjaki in zaloge srebra in draguljev. V tej temi in noči so bili na varnem.
Oblak, ki je bil okrogel ko krožnik, je hipoma zastrl luno. Strma, skalnata stena je bila zasenčena. Kadar jo I/ Olonois, bodi podnevi bodi ponoči, plezal po skalnatih žlebovih, so kričali morski ptiči, ki so jih preplašile njegove slo]nuje, da so sfrfotali iz gnezd in si poiskali mirnih kr-tičkov. To noč pj, je bila pečina brez glasil. Zdelo se je, ko da so vsa živa bitja pobegnila z nje.
44 Danijel, ali čutiš, kako je \ os <»tok otožen ?"
Danijel je bil v tej noči za krmarja ladje 'La T^mponse', ko jo drčala kraj severnih sten otoka Tortugo.
44Morje se niti no zgane. — Dozdeva se mi, tla bo okame-nelo. Se tako bo, da bo zadremala še ta peščica vetra. Ko pridemo iz teh pečin, bomo še kaj doživeli."
Nato sta utihnila Franc in Danijel. Danijel so jo ukvarjal s krmilom. Zakaj, bližal se jo oster rtič otoka in treba je bilo na vso moč paziti, da so mu varno izognejo. L'Olonois se je ozrl na zeleno in kovina-ste stene, ki so počasi lezle mimo ladjo in izginjalo v noč;. Zdaj se je prikazal del gozda, ki ga jo pioprozalo nizko gr-
Kdo si ne želi domov?
VSAKDO lahko sedaj z malimi stroški potuje v domovino in se neovirano vrne nazaj.
Moderni parniki Vam nndijo vso postrežbo, in kdor je od veščega zastopnika pravilno poučen, mu je potovanje zabava.
Pri nas lahko kupite vozne liste za vse pamike.
Vsa pojasnila za dobavo potnih listov, affidavitov; če želite dobiti sorodnika iz starega kraja, kakor tudi vse druge informacije, damo vsakomur brezplačno.
Pišite nam!
SLOVENIC PUBLISHING Co. Travel Bureau
216 West 18th Street New York, N. Y.
Mi zastopamo vse paro-brodne družbe
mieevje. Mrzlo in tuje se je svetlikala mesečina na peščenem produ, kamor so ga name-tavali valovi ob plimi, in na bisernicah razbitih školjk. — Skalnate pečine so ostale v o-zadju in so bile črno-modro, da ur bilo videti ne njih ne nji ho-I vili senc. L'Ojonois se je s svojim vročim, žgočim pogledom odvrnil od njih in je zagledal pred seboj prostor, kjer je navadno lovil ribe, kadar je bil delj časa na Tortugi. Tu je bilo morje pripravno za nočni ribji lov. Z dreves, ki so jih morski roparji imenovali tudi sveče, ker jo les tako le-' po gorel, so si nalomili vej in jih prižgali: L'Olonois, z vilami v rokah, jo s čolna urno nabadal ribe, ki jih je bila luč oslepila, da niso mogle uiti.
France se je začudil: po kamnitih ploščah in slanih lužah so je plazilo brez števila rakov in rakovi«*, bilo jih je na kupe rn cele armado, same ra-koviee vseh velikosti, zem-ke lakovico in morsko rakovice, vso zmešano v čudnem metež:i in povzročali so čudovito, koščeno in žvemketajoče šmnota-njo, kakršnega ni bil še nikoli slišal. Škarje so se medlo in nejasno lesketale v mesečini, zdelo se je, da »<• živali strahovito koljejo, da jo med njimi bitka na življenje in smrt.
Ni so spominjal, da bi bil kdajkoli videl bitko rakov. Vse ploščato obrežje, ki se je bližalo ladji, jo bilo pokrito z njimi. Španski ribič-ujetnik, ki je bil na ladji, jo zašepetal:
4 4 To je nekaj nenavadnega. Brez dvoma je nekaj v morju, česar se raki in rakovice bojijo."
Obrnil se jo in oziral na vso kraje. A prav povsod je bila samo mesečina. Morje j«* bilo nskončno mirno.
Ko so je danilo, jo dosegla 44La Trompeuse" po nmčaio-počasni vožnji obljudeni, južni del. Torture Jutranja zarja jo bila tako hudo rdeča, da se je zdelo, ko da se izliva kri iz nebesa. Krog otoka je drhtela stoklono-zelena barva, ki je ostro in jedko zbadala v oči.
L'Olonois je preudarjal, kje 1 i pristal. Ali bi se izkrcal v ('ayoni, kjer so imeli bogati podjetniki hiše in je bilo prijetno in veselo življenje po beznieali? Ali pri bohotnih nasadili, kjer je bilo polno draži ji vega, rezkega vonja po tobaku, ki je ležal po skladiščih in kjer so Mulatke prepevale svojo jutranje molitve? Ali naj bi krenii z ladjo-na obrežje I.a Montague, odkoder je najbližja pot do hiše guvernerja, gospoda de la Place?
Franc je sklonil, da se usta-\ 1 v eavonskem pristanišču, kjer je bil ondi razen beznic m žensk tudi .najlepši peščeni svet. Razen tega je stala ondi pečina za zaščito spričo valov! in viharnega morja.
L'Olonois je vzel iz skrinje svečanostim obleko iz modro svile, lil ago je bilo ukradeno in so ga trgovci s svilo v Ma-lacaibu prav drago plačevali. Nekemu ondotnemu krojaču je Franc podaril življenje, ker mu je tako lepo prikrojil in se-šil obleko. Do vratu je bila zapeta in v njej je bil človek en sam ponos. Širok trak* iz rumene svile je proprezail prsi, na d*sni rami je bil pritrjen, na hrbtu pa je spet plezal navzgor. Ob levici sta viseli na traku dve pištoli; njih ročaja 6 ta bila okovana s srebrom, ki
se je silno lesketalo v dan. Do kolen so segale bele nogavice, ki so bile tudi zaplenjene, kakor je bilo sploh vse, kar je i-mel L'Olmiois na sebi, roparsko blago. Višek vsega pa je bil klobuk iz trikotnega, tem-•nomodrega usnja,ki je bil spredaj odvihan in so bili krajevoi okrašeni z bolim puhom. Krog života je bil Franc opasan z istim trakom, kakršnega je i-
NEWYORŠKI PABERKI
mel na prsih. A na tem .so viseli zlati čopki.
Z golim mečem, ves niče-imiren, uačičkau in bahat kot pav, so je L'Olonois bližali Tortugi. Topovi so bili pri- J pravljeni. Ko ho z mečem za-1 mahnil nad glavo se bodo spro-žili. Izkrcati so mora z bliskom in gromom.
Hipoma so vsi začutili, ka-l
ko je spodaj nekaj votlo potrkalo. Ali je trkalo morje? Ali je glava kake velikanske ribo butnila v ladjo? Ali so medtem neznane koralne čeri zrasle iz morskih tal f Še v drugič je strahovito potrkalo, da se je stresla ladja, a to trkanje j.-bilo že bolj ko kak nevidni sunek.
A nato je odteklo morje in so oddaljilo s strahovitim, vi-
sokim valom, ki ga ne povzroča vihar, marveč kaj drugega. Morje je bilo popolnoma isto barve ko vedno ko zmeraj. Ko se je dvignil val, se je vzbuli-l.ila tudi morska gladina, voda j< rinila na vso moč navzgor, v nebo, preko vseh otokov ia ol>režji, a malo prej je bila >'• pogreznjena prav v trebuh (Nadaljevanje na 4. strani.)
Oprostite, ako som danes bolj kratkih besedi. Ura je že ena pojHihioči, ko začenjam to vrste pisati. Ker vsi listi po' Ameriki to noč pišejo o borbi med Jimv Rradock (Irec) in Maksom Baor (Jnd) za svetovno prvenstvo, bi vam tudi jaz rad nekaj o tem napisal, ker je to nekaj ros zanimivega. Zmagovalec v tej borbi je Jimv Bradock. Jimv jo oče treh o-trok ter se je zadnjo čase udal pijači in v sled tega iu še vsled depresije tako obubožal, da se je z družino vred preživljal na javni podpori. Ob tej priliki pa se je opogumil te r pustil pijačo — in nocoj je postal svetovni prvencev boksanju. Dobil je nagrado v znesku več tisoč dolarjev.
V staro domovino odplujejo s francoskim parni kom to soboto opoldne Rev. Aleksander lr ran kar. župnik slov. župnije Sv. Štefana v Chicagu, Mr. Loo Zakrajšek, ki spremlja potnike, Mr. Anton Omrzu v/. Ridge-wooda, L. I.; vsi so namenjeni na II. jugoslovanski evharistič-ni kongres, ki se vrši :2s,. in 130. junija v Ljubljani.
Father Aleksander jo na potu proti New Yorku s Father Kdwardom (iabronja. ki tudi pride v New York na obisk s svojim avtomobilom.
Mr Ciril Guardia, eden izmed popularnih Giiardijevih fantov v Greater Now Yorku. ki jih je tako težko ločiti, so je dal zaznamovati s tem, da jo 2 junija postal očka šest funtov težke punčke. Mati, prejšnja Miss Sophie Duša k iz Forest Citv, Pa. in otrok sta že oba doma (D77 Seneca Avenue, liidge-wood, L. I.) zdrava in se živijo- J nja veselita. Ciril je pa začel kaditi fajfo in se nm prav lepo poda.
Pred enim tednom je bila v bolnišnici na 20. cesti operirana Mrs. Mimi Hribar Operacija je dobro izpadla in bolnica se vrne na svoj tlom tekom enega tedna.
Tina Rupnik in njena sestra Antoinette so že odpravljata v Catskill Mountains.
Ravno tako so mnogo drogi Slovenci odpravljajo ven iz mesta za poletje.
Frank Sellak, ki se v Le-montu, Tli., uči za duhovnika, pride ta teden domov (02—1st Ave.) k svojim starišem na počitnice.
Ta nedelja jo zopet zelo važna. Kakor smo praznovali Matom i dan v maj us tako praznujemo Očetov dan to nedeljo 1(>. junija; popoldne pa ima Brook-lynski tamburaški zbor piknik v Emerald parku.
Druge pa borke bom pa prihranil za drugi teden, ako bom imel več časa za pisanje.
J. W. Koprivšek, Jr.
TISOČ VRAT, 3500 OKEN
Jaipur.ski mahardža je dal zgraditi novo palačo, ki ga je stala skoro dve mliijardo dinarjev. Palača jo od temeljev do vrha iz belega marmorja in so jo krstili za ""Dar zraka" (Vain prasada). Mali a-ladža je tako velikodušen, da hoče naipraviti palačo dostopno vsem evropskim obiskovalcem. V ta namen je celo izdal prospekt v angleškem in francoskem jeziku. Prospekt pravi, da ima palača iz marmorja 3500 oken in tisoč vrat.
Knjigarna "Glas Naroda"
216 West 18th Street
New York, N. Y.
IGRE
ANTHJONK, Sofoklej. 00 struni AZAZKI,, min vez............
I trosi rana
.30 ,H0
.:r>
.50 .30
.40
C YRAN DE BERliERAC. Heroiena komedija v
jietih dejanjih. Trdo vcuniu ..............1.70
(RNE MASKE
Spisal Leonid Andrejev. TU sir- (Vna.....35
Clohoka ruska drama je |iodana v jako le-] win slovenskem prevodu.
EI)A. ilrama v 4. "lajanjih .....................KO
(iOSPA Z MOK.IA. 5. dejanj ................ .75
KREI 'TZEKJEYA SONATA
Spisal L. X. Tolst..j. l.ifi strani. Cena.....f»0
S (-ndovitiiu mojstrstvom |»rik!»-ne Tolstoj v tem romanu hrnl<-a n:is>>. Mukoma ilnxivlj:i-tno prizor -mi prizorom, jrrozovitost /ji ^ro-zovito-tjo do strašnega koii<-a.
LJl BOSI »NOST	,
Spisal L Novak. 4.1 strani. Cena .........20
I*«-janje te veseloigre je tia|ieto in |m>Iiio pristnega humorja. S«vnerija je skromna, .■ite-vilo osel. nizko	Našim malim odrom,
ki žele usjielega veeera, knjigi. .. toplo |.ri|«>-eamo.
LOKAIAA ŽELEZNICA, dejanj ...........
LJI DSKI ODEK:
3. zv. Fo 12 letih. 4. dejanja .............M
MA«DA. Spisal Aluzij Keuiee. .s«; strani, t ena...15 Žal«»i<;ra	dekleta v dvanajstih pri-
zorih. "To je hritka. globoka	ženske,
ki trpi. pada in odpuŠT-a in umira krivdi iiiožji."
MARTA. SEMENJ V RICHMOND! . 4. dej .. MOUOfM PRSTAN, Mileinski. strani
NAMIŠLJENI BOLNIK. Moliere, SO str.......
OB VOJSKI. 1-n.kaz v štirih slikah ......'.
OPOROKA Li KOVSKE<;\ (»RAJS^AKA
47 strani. Cena ...................
Ta veseloigra zntui^a eeške^a pisatelja Vrli-liekega je namenjena predvsem manjšim «»-drom.
PETRCKOVE POSLEDNJE SANJE
Spis;. | I »a vel t: olja. X4 strani. Cena ......
Bužlena igra v šlirhi slikali, primerna za večje »Mire.
POTOPLJENI ZVON
Spisal »Jericirr Ilauptmann. 1*_'4 str. Cen:i...50 Dnimatska hajka v |»etih dejanjih. PEPELIH, narodna pravi jim, i». dejanj 72 sir. .35
REVIZOR, r,. ilcjanj. tnlo veziina .............73
R. I". R. Drama v .'t. dejanjih s preiHgro,
(čajH'k>. VezJinu ........................45
ROKA V ROKO .............................:;o
MACBETH. Shakespeare. Trdo vezano. 151 str.
Cena: mehko vezano.....70 Vez......90
OTHELO. Shakespeare. Mehko vezano .................70
SEN KRESNE NOCl, Shakespeare. Mehko
vrauio. Ona .....................................................70
SKOPIH, Moliere, u. dejanj. 11*2 str..........50
BENEŠKI TRGOVEC. Isrokaz v f». dejanj____ .«0
Klasieiio igre najslavnejšega dramatika, kar jih pozna svetovna literatura. Dela je
prevedel v krasno slovenščino naš naj!»olj ši ]M'snik Oton Župaiieie. SPODOBNI MllME ("ŽIVETI")
Spisal F. IJi»ovee. 4<) strani. Cena ...... .30
To je ena izmed i»etlli enodejank. eijih dejanje se vrši pre.1 svetovno vojno. Ntunen ki ga je imel pisatelj, nam odkriva na eeln knjige z besedami: — XI strup, temveč zdravilo, kar ti dajem.
TESTAMENT
Spisal Ivan Rozman, lrtr« strani. Cena.... .35 Ljudska drama v štirih dejanjih. Vprizori-tev je omogočena imivmm]. tudi na takih u-drih, ki ne zmorejo za svoje predstave prevelikih stroškov.
TONČKOVE SANJE NA MIKLAVŽEV VEČER
Mladinska igra s jietjem v 3. dejanjih.....10
VRTINEC, Žagar, 3. dejanja, 51 str......... -35
ZAPRAVLJIVEC, Moliere. 3. dejanja. 107 str. .50
ZGODOVINSKE ANEKDOTE. Cena ...........30
ZA KRIŽ IN SVOBODO. Igrokaz v 5. dejanjih 215
ZBIRKA LJUDSKIH IGER.
3.snopič. Mlin pod zemljo. Sv. Neža. Sanje .60
13.	snopič. Vestalk*. Smrt Marije Device. —
Marjin otrok .........................30
14.	snopič. Sv. Boštjan. Junaška deklini.—
Materin blagoslov .................. .30
15.	snopič. Turki pred Dunajem, Fahjola in Noža .............................. .30
2». snopič. Sv. Just, Ljubezen Marijinega o-
troka ............................... .go
PESMI in POEZUE
AKROPOLIS IN PIRAMIDE ................ .80
BALADE IN ROMANCE, trda vez............ 1.25
broširana 1.—
BOB ZA MLADI ZOB. trda vez .............. .40
KRAGITLJCKI (Utva) ...................... .«5
MOJE OBZORJE. (Oangl) ....................1.25
NARCIS <l»ruden>. brus......................30
NARODNA PESMARICA. Cena .............. .50
POLETNO KLASJE. Cena .................... .50
PRIMORSKE PESMI, (Gruden), vez..........35
SLUTNE (Albreeht), liroš................... ,30
POHORSKE POTI (Claser). hrošrano ........ 210
STO UGANK (Oton Zupančič) ............... M
VIJOLICA. Pesmi za mladost ................ .60
ZVONČKI. Zbirka pesnij za slovensko mladico.
" Trdo vezano ............................. JO
ZLATOROG, pravljice, trda vez..............60
ŽIVLJENJE
Spisal Janko Samec. 100 strani. Cena.......49
_!
PESMI Z NOTAMI
MEŠANI IN MOŠKI ZBOR
Ameriška slovenska lira. illolmari ............1.—
Orlovske himne, i ......................................A
Pomladanski odmevi. 11. zv....................1"» A
5
MOŠKI ZItOR	A
Gorski odmevi, i I^iharnar» 'Z. zvezek . ------- .43
Trije moški zbori. tl*:ivei«'»
Izdala Chislwna Matiea .................. 40
DVOGLASNO
Naši himni .................................. -50 J
5
MEŠANI ZBORI	&
Trije mešani zbori. Izdala Glasi »»na Matiea .. .15 Zk
S
RAZNE PESMI S SP REMIJEV AN JEM: Domovini. (F<M-s|er» Izdala <>laslteiia Mali<-a .. .40 ^ Gorske evetlice. < Laliarnar .
Četvero in |.etero raznih glasov...........45
A' pepelnii'ni nori. i Sat Inert
Kantauta za s.ili. zl.or iu orkester. Izdala
l.lasliena .Matiea ........................."5 Zk
Dve pesmi, ll'reh.veei. Zji moški zl.or in bari- A ton sob. .................................20 2
5
MALE PESMARICE
št. 1. Srbske narodne liimne .................15 ^
št, la. Šlo rutiš. Srhine tu/ni .................15 A
ši. 11. Zvet-er ...............................15
Št. i:i. P«Nloknira ...........................15 5
Siau'ek. zbirka šolskih pesmi. (Me.iv.-di ...... .25 ^
l.ira. Snilnješolska, 1. iu 'J. zvezek ........... .50 ^
Tro^lasni mladinski /bor primeren za troclaseu
žen>ki ali ino/.ki zbor. 1."» |M>smie. il'regeli.,1.—
t
MEŠANI IN MOŠKI ZBORI. <Aljaš»
3. zvezek. I'-atm 11"»: Ti veselo jM.j; Na dan:
1'ivna ihk* ...............................jo ^
•I. zvezek. «min k veselju: Sveta r».»": Stražniki: Hvalite <o.^p.>.|a: olM'*utki; «!e-sbi .......................................40
CERKVENE PESMI	\
Domači glasovi. (Vrkvcnc pesmi za me^an zbor 1.—
Tantum Ergo t I*r«*mrl» ...................... JMI J
Alašne pesmi za mešan /bor 1 Sat tu.-r. ........ Jill ?
Pange Lingua Tantum Ergo Genilori iK«»erster> 50
K svetemu Kešnjemu telesu (F.^-rsteri .........40
Sv. Nikolaj ...................................CO ^
NOTE ZA CITRE	^
Koželjski. PiMlttk v igranje na ritrah. 4 zvezki 3.50 Buri pridejo, koraf-ni.-a .......................20
NOTE ZA TAMBURICt	|
Slovenske narodne pesmi za tamburaški zbor in
petje i llajuk i ............................1.3»l
Bom šel na planince. l*odpuri slov. narodnih
]iesmi i llajuk* ..........................1.—
Na Gorenj>kem je fletno ......................1.—
RAZGLEDNICE	&
Newyorske. Kazi if-ne. du«*at ...................40
Iz raznih slovenskih krajev, dm-at ...........10
Narodna noša, ducat .........................40
POSA.MK/.NI KOMADI j^i .......... 5 rettlov 6
6
ZEMLJEVIDI
Stenski zemljevid Slovenije na modrem papirju
s platnenimi pregiln ......................7.50
Pokrajni ročni zemljevidi:
Dravska Banovina ............................30
Slovenske Gorice, dravsko ptujsko polje ...... .30 S
ljubljanske in mariborske oblasti ............ .30
Pohorje. Kozjak ...............................30 v
Prekmurje in Aledumurje .................... .30 5
Združenih držav. Veliki ...................... .40 K
Mali .................................15 K
Nova Evropa ................................ .60 3
Zemljevidi posameznih držav:
Arkansas. Arizona. Colorado. Kansas, Ken-tuekv. Tennessee. Oklahoma, Indiana. Montana. Mississippi. Washington, Wyoming,
Vsaki po ............................ ,35 1
Illinois. Pennsylvania. Minnesota, Miehigan, Ran. Wisconsin. West Virginia. Ohio, New York
Arsakl po ...........................40
-
Naročilom je priložiti denar, bodisi r yo-tovini, Money Order ali poštne znamke po t ali 2 centa. Ce pošljete gotovino, reko-mandirajte pismo.
KNJIGE POŠILJAMO POŠTNINE PHOSTO Naslovite na: —»
SLOVENIC PUBLISHING COMPANY
216 WEST 18th STREET NEW YORK, N. Y:
!

14, 1935
THB LARGEST SLOVENE DAILY tn U. 8. A.
Mož v ognjeni peči
Roma n iz živi jen Za "Glas Naroda" priredil: L H.
30
—	Skoro bi rekla, — prične Dija, — da je bila zopet dobra šahovska poteza, da si sinoči obrni4 pogovor na Pavla Furmana — toda vedno mi odločno ugovarjaš, kadar hvalim tvojo diplomatično sposobnost.
—	Ker je, žal, nimam, Dija. Tudi včeraj mi je pomagal samo slučaj. Dolgo sem odlašal, da bi očetu omenil Furmana, ker pa je hotel sam kaj več vedeti o mojem tovarišu, tedaj mu tudi resniee nisem zamolčal.
—	In to si napravil dobro. Priznavam ti, da sem se nekoliko tresla, ker nisem vedela, kako bo papa vzel spomin na svojega svaka. Toda tvoj vnet zagovor tega človeka ga je
—	Govoril sem iz Pavlovega srca, govoril sem za njegovega očeta, in nisem mogel drugače. Tvoja mati se je zavzela za otroka, ko je izgubil svojo mater — umrla je v bedi, ker ni njen edini brat ni za njo ganil s prstom.
Prav nič se ne trudi, da bi prikril svojo nevoljo. Toda Dija mu priskoči na pomoč.
—	Papata prav nič ne zagovarjam, — pravi. — Povdar-jam samo aopet in zopet, da je v njegovem duševnem življenju prišla prememba. Kad bi popravil —
—	Cesar ni več mogoče popraviti, — vpade Pavel. — Saj sta mrtva, ki jima je storil hudo. In kesanje preko grobov, kaj pomaga?
—	Otroci mrtvili še žive — govori Dija dalje.. — Oba sinova. Ti živiš in v njegovem prizdaveanju, da bi te naučil ljubezni do sebe, tiči spravljiv spomin — na njegovo ženo. Rolf, žal mi je, da je bratranec Pavel zbolel. Ako bi ga pripeljal s seboj, tedaj bi proti očetu dosegel popolno zmago.
—	Jaz zastopam Pavla. — odvrne Pavel, — spomni se, kar sem rekesl tvojemu očetu: jaz sem Pavel, in Pavel je jaz, oba sva ena sama. neločljiva duša. Prijateljstvo je nad razliko med ti in jaz — in Če stojim pred vama kot Rolf, mislim, da sem obenem Pavel.
—	Dobro, Rolf — toliko močnejša obveznost sloni na tebi. Potegujoč se tudi za svojega prijatelja, to povišuje nalogo. In povečuje rešilno delo za očeta. Vem, koliko je trpel v svoji notranjosti. Ali mu ne moreva privoščiti mirne starosti?
—	Dija, saj mu privoščim, — pravi Pavel. — Držim, kar sem ti obljubil;: hočem mu biti kot sin. In v Pavlovem smislu in duhu .ti obljubim, da bom popolnoma pozabil, kar je bilo. Slišiš, to ti pravi Pavel! Tudi ti vidi njega v meni!
—	Tega ne moreni, — odgovori Dija, — v tebi vidim samo brata.
To je bilo izrečeno brezprmiebno, toda besede padejo glasno v njegovo dušo. Zmotile so vse negotovo in neznano in skoro občutek nervoznega strahu, k*>t bi videl iz brloga pragozda prihajati nevarno zver.
Pavel nagubanči obrvi in molči.
Po pobočju se dviga gozd, sekozi katerega vodi dobra cesta, katero križa več ozkih steza. Ob bregovih reke, ki je v šumečih padcih prihajala z višin, so se raztezala obdelana polja in gosti nasadi mate grmov.
Kot stolp visoke skale so obrnile tok reke. V velikih ovinkih se vije cesta globlje v gozd in polagoma vstaja do razsež-ne planjave, na katero so neovirano padali solnčni žarki, ki so napolnjevali temno modro vodo z zlatimi iskrami. To je bilo Dijanino jezero, imenovano po Diji in je bilo njeno kopališče v gozdni tišini. V ozkem zalivu je bila koča, v kateri je stanoval ribič, star Indijanec s svojo dvanajstleno vnukinjo. Nekdaj so aligatorji smatvali jezero za svojo domovino, toda že davno so bili iztrebljeni in samo pohlevne ribe so oživljale vodo. Indijanec je pazil na red in je skrbel, da na obrežju ni bik» d račja, da deske v kopalni hišici niso gnile in da čoln olj bregu ni puščal.
Preti kočo gori ogenj, ob katerem je ribičeva vnukinja, oblečena samo v raztrgano srajco, cvrla veliko ribo. Hrskanje konj je tudi ribiča zvabilo iz koče. Ribič je bil visok, suh, že nekoliko upognjen, toda mišičast in gol do pasu. Svojo gospodinjo pozdravi ponižno in z veselim nasmehom ter odvzame Tristanu ribiško pripravo in posodo za ribe.
Dija že ima svoj triko v rokah.
—	V kopalni hišici je prostor samo za enega, — pravi. — Toda ni kdo ti
ne bo zameril, če se na prostem preoblečeš
Dija naglo steče proti hišici. Nekaj časa Pavel premišljuje. Ribič in njegova vnukinja sta bila skoro v rajskili oblekah, njemu pa je sramežljivost zapadne Evrope še tičala v krvi. Skrije se za bombusovo grmovje i nse sleče. Kopalno o-bleko si je kupil v Santos in bila je dostojna obleka.
Ko stopi izza bambusov, že vidi Dijo stati na bregu, vitko, dekli*Wo postavo v rdečem triko, z lasmi zavitimi pod gumijevo čepico. Brez kake zadrege pomiga z roko.
—	Ali nimaš sandal? — ga vpraša.
—	Ne, — odgovori Pavel; pesek me tudi prav nič ne moti, tod« vsakovrsa-ne živalice se prijemljejo mojih nog. d
—	Pojdiva liitflo v vodo, — pravi Dija. — Grem naprej...
Dija skoči s prožne deske, voda se razškropi, skrije se
pod vodo in zopet prikaže in mu kaže svoj smejoči obraz. Z dolgimi koraki teče Pavel po deski in se v lepem loku vrže skozi zrak v šumeck> vodo.
Skupaj plavata, z zmernimi sunki in zeleni valči oblivajo njuni telesi. Voda je bila tako globoka, da ni bilo videti do dna, pa pri vsem tem tako čista kot kristal in sredi jezera je ležal zlati solnčni odsev. Vse je mrgolelo raznovrtnih rib, švigajo sem in tja z radovednimi očmi, toda v spoštljivi oddaljenosti, samo velika ščuka se je menda zaljubila v Dijo, kajti drži se ob njeni strani in se včasih v loku vrže nad vodo, kot bi botela pokazati, kako lepo to zna.,
J U LIJ JE NAJBOLJŠI MESEC
ZA POTOVANJE V STARO DOMOVINO
PRIPRAVITE SE ŽE SEDAJ, DA ODPOTUJETE Z NAJNOVEJŠIM IN NAJVEČJIM PARNIKOM SVETA
"NO RMAN D IE"
(79.280 TON — DOLG 1029 ČEVLJEV)
KI ODPLUJE IZ NEW YORKA
10. JULIJA in 31. JULIJA
Manj kot pet dni do Evrope . . . Vse najnovejše varnostne naprave . . . Moderne in udobne kabine . . . Sovita francoska kuhinja in brezplačno
vino poleg jedi.
PRILJUBLJENI EKSPRESNI PARNIK
" IL E DE FRANCE"
ODPLUK IZ NEW YOKKA 20. JULIJA in 10. AVGUSTA
" C H A MPL A I N "
27. JULIJA in 15. AVGUSTA
Za pojasnilu in \<>zn«- listke s»- obrnit«- na —
SLOVENIC PUBLISHING COMPANY
216 WEST 18th STREET	NEW YORK CITY
"GLAS NARODA'*
pošiljamo v staro domovino. Kdor ga hoče naročiti za svoje sorodnike ali prijatelje, to lahko stori. — Naročnina za stari kraj stane $7. — V Italijo lista ne pošiljamo.
MORSKI POTRES
TIHOTAPUANJEIN0ZEMCEV
.TVS
(Dalje prihodnjič.)

Večkrat smo že poročali, da -krivne tihotapske družbe skrivaj vtiliotapljajo v Ameriko ljudi, ki hi se radi naselili v Ameriki, a se ne smejo. Zlasti mnogo Japoncev in Kitaj-eev na ta način vtihotapijo, pri tem pa te siromalrj kruto zlorabljajo.
V listih l>erenio popisovanje nekega ameriškega letalca, ki je bil v službi filmske družbe in je iz zraka 1'ilmal dogodke pod seboj. Nekega dne je pri hitel k njemu mlad policijski uradnik Mat-Greeny ter ga prosil, da bi ga sprejel v svoje letalo, da bi opnžoval sumljivo ladjo, ki menda vozi človeški tovor. Ta ladja se je doslej vedno znala izogniti policiji. Ce so jo preiskali, niso nikdar nič našli. Letalee i-n polieijski uradnik sta torej odletela. — Nato pa pripoveduje letalec tako-le:
Preletela sva zaliv Delaware in letela nad otoki preti New Jerseveni. Policijski u-radnik je imel vedno daljnogled na očeh. Naenkrat je za-klical: "Tamlc vidim ladjo,\ Krenil sem tja. Zagledala sva ladjo, ki je bila polna vreč. Polieijski uradnik je dejal: "Teli vreč je mnogo več, kakor pa jih je bilo navadno. — Čudno, skoro vse vreče stoje, namesto, da bi ležale!" Natančno sva opazovala ladjo, ki je plula k majhnemu otoku, ki ni bil obljuden. Pri tem otoku bi tudi nobena ladja ne mogla pristati, ker je valov je premočno. S čolni tudi ne bi mogli tja. Kaj neki hočejo. Naenkrat je policijski uradnik za-klical in napeto skozi daljnogled zrl v globočino.
"Kaj pa je?" sem ga vprašal. "V včerah so ljudje," je zaklical policist. "Sedaj z noži parajo vreče. V vsaki vreči je mož. Priseljence vtiliotapljajo. Radoveden sem, kako jih bodo spravili na otok!"
Tudi moje zanimanje se je zbudilo. Sedaj sem dobil priliko, tla za svojo filmsko družbo nafilmam prizor, kako ljudi vtiliotapljajo v Ameriko. Pripravil sem filmsko kamero in gledal, kje bi se spustil na tla ali na morje. Pa nisem mogel. Medtem je policijski uradnik opazoval, kako bodo spravili priseljence na suho. "Neverjetno!" je ogorčen zaklical. "Tihotapci silijo' priseljence, naj poskačejo z ladje v morje in plavaje pridejo na obrez je. Saj bo vsak drugi utonil. Seveda to tihotapce nič ne briga. Njihov denar so že spravili!"
Medtem se je tihotapska ladja obrnila in odplnla na morje„ Jaz pa sem s svojim letalom naglo poletel v New Jersey, kjer je MacGreeny takoj poklical policijskega uradnika
in ga naprosil, naj pripravi najhitrejše ladje za zasledovanje tihotapeev, nekaj reševalnih eolnov pa naj vesla k otoku reševat priseljene. Nato sem se naglo dvignil v zrak, da bi mi tihotapska ladja ne ušla.
Toda preveč časa je že mini lo in tihotapci so nam ušli. Pač pa so reševalni čolni rešili i z morskih valov nekaj na smrt utrujenih ljudi. Hili so sami Kitajci.
Pri po vet lo vali so nam svojo žalostno zgodbo: Agentje s»» jih premotili. Obljubili so jim, da >e bodo lahko mirno pripeljali v Ameriko, kjer jim bodo preskrbeli zaslužek. Zate so pa od njih zahtevali veliko plačilo. Nekateri so morali prodati vse svoje imetje, tla so plačali potniuo. l>okler so se vozili po širokem morju, je še šlo. Ko pa so se približali ameriški obali, so se morali preseliti na tihotapsko ladjo. Tam so z njimi ravnali kakor z živino. Zašili so jih v vreče, jesti jim niso dali, pač pa so jim pobrali še to, kar so imeli. Končno so jih prisilili, tla so pred otokom poskakali v morje, da bi plavaje prišli na otok.
Sedaj je policija organizirala veliko gonjo zoper tihotapce. Pet dni so obmejne si razne latlje tičale v zasedi, tlokler niso zagledale tihotapske latlje. Tudi jaz sTmu se s svojim letalom udeležil gonje. Vse je Šlo po načrtu. Prvi sem zagledal tihotapsko ladjo in o tem signaliziral policistom na slražnili ladjah. Policijske ladje so začele obkro^evati tihotapsko ladjo. Da -ne bi jih ti hotapci prezgodaj zagledali, ladje niso prižgale luči. Naenkrat pa je na tihotapski ladji postalt) živo. Zagledali so preganjalce.
V tem hipu je več mož planilo k vrečam, v katere so bili zašiti živi ljudje. Privez&vali so na vreče kamne in jih krat komalo metali v morje. Strašen prizor! Zato torej policija poprej ni videla nič sumljivega na tej ladji, ker so ti hotapci svoj tovor v živih vrečah 'kratkomalo pometali v-morje. Sprožil sem svoj žaromet in njegova svetloba je objela tihotapsko ladjo. To je bilo dogovorjeno znamenje za stražne ladje, da so začele streljati s topovi. Svarilni strel je zagrmel in krogla je padla v morje. Zločinci so mrzlično metali vreče v morje. Tako nečloveško ravnanje mi ,ie vzelo vso razsodnost. Ne da bi se zmenil za nevarnost, sem se spustil tik nad ladjo in za čel krožiti nad glavami tolovajev. Ti sp mislili, da leta »ad njimi oboroženo policijsko letalo in so se tako zmedli, da
SLOVENIC PUBLISHING CO.
TRAVEL BUREAU ti« W1IT lltta STREET NEW IOKK, H. X.
piAite mam za cene voznih listov, rezervacijo kabin. in pojasnila ZA POtovanje
.........................................mum
aula
nel. Strahovite kletve so bruhale iz njega in tako je divjal. tla se je valjal po tleh
Da bi >i razkadil jezo, je skozi okno krčme streljal iz štirih pištol na vse, karkoli je videl. Nekega zavaljenega fanta -Mulata, ki je sel mimo z ribo \ roki, katero je vrglo morje *.ia suho, je zadel v mehki trebuh. Nato je ustrelil dvoje psov, ki sta se pulila za ukra deno govejo kost in sta jo hotela oglodati baš pod oknom. Neki pomorščak v modri obleki z vinske ladje "Karel II". j<* kotalil naplavljeni sod bur guntlca minio. I/( Monois j-* prekinili kotaljeuje > strelom v sod, da je pomorščak osup nil in se zarezal. Vino je za žuborelo jz luknje v sodu in s»-iztakalo v kotanje na cesti. Ko je pomorščak ves nesrečen pokleknil pred odprt nine in nastavil usta nanjo, mu j« Franc pognal kroglo v zadnji del telesa. Kri pomorščaka ><•
(Nadaljevanje s 3. s>:.ni.I
zemlje, v brc/talno hrezduo. Vsa voda je neprestano valovila, '-c odtekala k obrežju in tako naglo, divje begala, čim bolj se je bližala Tortugi. — 1'boga Tortuga: kakor oživljena stena je butalo morje \anjo. Bilo je ko veriga samih steklenih gričkov in hribov. Nato je planil mogočni morski zid s penečimi, viharnimi zastavami na obrežje, ki se je pogreznilo v morje. Spet inj spet so se zaganjali valovi in ga preplavljali, dokler se ni
prikazalo obrežje polno ran in i *''	. ,
...... . 1 .	i nom m nastajala je velika, rdi
\-e raztrgano m razrito.	J	*
Ladjo je bil zadel pritok, ' ko se je odtakal, in ne, ko jej bruhnil na dan, ker je bila j "La Trompense" še preveč' daleč na odprtem morju. A ncugnnua, pustolovska ladja je le izgubila en top, ki se je
skotalil s krova in je mlade-Iglo odjezdil v hribe otoka mu pomorščaku Roger ju odtrTort nge. Grušč in kamenje je
JUNIJA li
mešala z hur<nind.~kim vi
ca luža.
Nato se ni nihče več upal priti v bližino krčme. Nikogar ni mikalo, da bi bil za živo tarčo podivjanemu Francu.
Ko se je malo pomiril, je zahajal krčmarjevo mulo in na-

■ji;. i.
Itfi v Genoa Cbamplain v Havre Manhattan v Havre Bcrenguria v Cherbourg 20. Lafayette
~ N«niua m I ie v Havre
Ai|iiitania t Cherbourg lie de France v Havre AJajestb- v t iierhonrg Europa v Bremen I'oil t e tli Savloa v Genoa
in.IJA:
Washington v Havre
Conte Grande v Tist
5. Bremen v Bremen Chaniplaln v Havre B**:?ngaria v Cherbourg:
Rex v Genoa
Normnndie v Havre Aiinitania v Cherbourg Europa v Bremen Manhattan v Havre Majestic v Cherbourg Jle de France v (Iavre fl'onte di Savo in v Genoa Bremen v Bremen Berengurla v Cherbourg fhuniplain v Havre Washington v Havre Normaudie v Havre
I). l«l. 11. US. IT.
11». -».
31.
L-a 1 nogo in sta oba skupaj čofnila v morje. Prevrnila sta st tudi oba čolna, ki ju je ladja vlekla za seboj. Wriga -e je odtrgala in čolna sta izginila za zmeraj. Mimo tega so se topovske cevi napolnile z votlo in zaloge smodnika so >e zmočile in bile neuporabne.
Visoko nad Tortugo je za-žarel plamen. Nato je težak oblak, ki se je zdelo, da je sestavljen iz zemlje, žvepla iti pare, zagrnil plamene. Tako je ostalo ves dan. L'Olonois je ukazal, naj krene ladja dalje na morji1, da je ne bo ponoči \ rglo na obrežje. Vso noč je bil videti ogenj na Tortugi.
Ko je hudi Frani mučno novico, tla so razruši--rc stene severnega obrežja, tla so uničeni gozdovi in so deloma izginili v morje, je pobes
ležalo vse naokrog do njiv. Zi-\ či 1 je začela kašljaiti. a Frane jo je priganjal, da j«- morala teči. Vendar je začela šepati in se ustavljati. Ves hribovski svet so je spremenil radi morskega potre-a v t "n o samo puščobno. strahotno in kadečo se peklensko pokrajino. Kjer so bili prej gozdovi, so bile nakopičene velike množine skalovja. Vsi prejšn ji obrisi so izginili, novi pa, ki jih -ni še nikoli videl, so mu zmedli >po min za pravo pot. Velike, temne razpoke >o mu ovirale pot: jarki, ki so bili še polni podzemskega dima, so zijali tako na široko, da ni mogel nič več dalje. Morje si je osvojilo in zvedel poiskalo novih zalivov. Nikjer ni bilo najti ptičjih skrivališč rn njegovih ponosnih, lesketa-jočih se zakladov. Vse je pogoltnilo morje.
A vi: UST
Kil ropa v Bremen Aquitania v Cherl>oilrg rt. iCcx v Ci-ihni V Majest ie v (*her!»oiirg li». lb- »i,- Franee v Havre t *<inte Grand«- v Trst
I.*:.	Bremen v Bremen
II.	Manhattan v Havre 1.1. t'bninplain v Havre
1«:. Bt-reii^aria v I'lierlxnirg 17. Conte »li Savoia v lienoa lil. Norma ml ie v Havre
At|iiii:mi.-t v t'lierliourx -•*!. Kiirojm v Bremen ]-.-if;i vet te v Havre Borna v Tr-t
-V Wasliimrton - Havre
Majestic v Cherbourg *>>. Bremen v Bremen •II. lie lie France v Havre Bex v tJenoa
so takoj dvignili belo za-tavo in se udali.
Sedaj je bil odkrit ves škan dal. Tudi vladni uradniki s.> bili zapleteni v to zadevo. Pre-j iskava je ugotovila, da so pri- j seljenci, ki so se na nezakonit J način hoteli vseliti v Ameriko, i v zadnjih 10 letih plačali 7<H»1 tisoč dolarjev podkupnine, < 1st ( l-i tlobili ameriške državljanske papirje. Pri tem pa je treba pomisliti, da je sam dei priseljencev res prišel v Ameriko, drugi del je v vrečah zašit izginil v morskih globinah, ali pa je umrl za lakoto na samotnem otoku.
VA2NO ZA
i
-1
j RIBJE BOGASTVO NILA
NAROČNIKE
Poleg naslova je razvidno d§ kdaj imate plačano naročnina Prva številka pomeni mesec, druga dan in tretja pa leto. Zadnje opomine in račvne smo razpo> slali za Novo leto in ker bi želeli, da nam prihranite toliko nepotrebnega dela in stroškov, za to Vas prosimo, da skušate na ročnino pravočasno poravnati Pošljite jo naravnost nam ali j• pa plačajte našemu zastopniku v Vašem kraju ali pa kateremu izmed zastopnikov, ko jih imeni so tiskana z debelimi črkami ker to opravičeni obiskati tudi druge naselbine, kjer je kaj naših rojakov naseljenih.
, CALIFORNIA:
San Francisco. Jacob
COLORADO:
Pueblo, Peter Cullg, A. Saftl« Walaenburg. Ki. J. Barak
P red leti se je v Kairi osnovala družba angleških in c-giptovskih znanstvenikov ^a raziskovanje Nila.
Neki člen tega društva je
zdaj objavil v angleških listih
lil*	i INDIANA:
pregled v katerem omenja, tla ( lDdIanapolill> ^
so raziskovalci našli v strug! ILLINOIS-Nila nič ma-nj kot 498 novih, J doslej ^neznanih rib. S tem se j tudi potrjuje domneva, da je! Nil tista reka na svetu, ki najbolj. obiluje na Petrovem blagoslovu. Prirodoslovei poznajo vsega skupaj 20,000 različnih rib. Od teh jih živi 8000 v Nilu.
Chicago, J. Bevčlč, J. Lakanleb Cicero, J. Fabian t Chicago. Clcer* in Illinois i
Joliet. Mary Bambicb, Joaepb 7r» ▼at
La Salle. J. Speltcb Magcootab. Frank Angnstln North Chicago, Me Zelene
KANSAS: Glrard, Ague Citj,
MARYLAND:
Kitzmiller. Fr. Vodoplvee Steyer. J. Ceme (za Penua.
W. Va. in Md.)
MICHIGAN:
Detroit. Frank Stular
MINNESOTA: Chisboim. vrank Coule Ely. Jos. j. Peshel• Eveleth. Louis Conie Gilbert, Ix»uis Vessel Hibbinjj,. John PovUe Virginia, Frank Hrvatleh
MONTANA: Roundup, M. M. Panian Washoe, L. Champa
NEBRASKA: Omaha, P. Broderlek
NEW YORK: Gowanria. Karl Strnisha Little Falls, Frank Masla
OHIO:	• '
Barberton. Frank Troha Cleveland. Anton Bobek, Chas. &ar> linger. Jacob Resnlk. John Slapnlk Girard. Anton Nngoiie Lorain, Louis Balant, John Kun • Se
Warren, Mrs. F Racbar YonngMtown. Anton Kike)]
OREGON:	'
Oregon City, Ore., J. Kotila r
PENNSYLVANIA:	1
Brought on. Anton Ipavec Claridge, Anton Jerltm Conemangb. J. Brexovee Exoort. Inuis SopanCli FSrrel, Jerry Okorn Forest City. Math Kaarfn Greensburg, Frank Novak Johnstown, Jobn Polanta * »5 Krayn. Ant. TanielJ	j
Laierne, Frank Ballocb v Manor. Frank Demsbar Midway. John Žnst	~
Pittsburgh, J. Pogačar Presto, F. B. Demsbar Steelton. A. Hren Turtle Creek, Fr. Sehlfrer West Newton, Joeenb Jovan
WISCONSIN: Milwaukee. West Allis. Frank &ka^ Sbeboygan, Joseph Kakei
WYOMING: Rock Springs, Loafs Taoehar Diamondville, Joe Ro'Jch
Matnlk
Vsak zastopnik liha potrdilo t«, katera Je prejel.
rajn
UPRAVA "0LAJ3 &AROQ4"