Spedtztone tn abbonamento postale — Leto XXm., št. 69 Ljubljana, sobota 27. marca 1943-XXI Cena cent. 80 Upravmštvo: Ljubljana. Puccinijeva ulica 5. Telefon h. 31-22. 31-23. 31-24 Inseratni oddelek: Ljubljana, Puccinijeva ulica 5 — Telefon st. 31-25. 31-26 Podruinica Novo mesto: Ljubljanska cesta 42 Računi: za Ljubljanske pokrajino pn poštno-čekovnem zavodu št. 17.749, za ostale kraje Italije Servizio Conti. Con Post. No 11-3118 IZKLJLCNO ZASTOPSTVO za oglase iz Kr. Italije in inozemstva ima Unione Puhblicita Italiana S. A. MILANO Itbtji rsak dan razen ponedeljka Naročnina znala mesečno Lir 18.—^ a inozemstvo vključno s »Porode! iskim Jo» trom« Lir 36.SO. Uredniitvo: Ljubljana. Puccinijeva alica Štev. S, telefon fcev. 31-22. 31-23. 31-24. Rokopisi »e nc vračajo._ CONCESSIONAR1A ESCLUSIVA per U pub- blititi di provenienza italiana ad estera: Unione Pubbliciti Italiana S. A. MILANO vražni napadi bojišču 294 ujetnikov, SS ssvraiaifeovih oklspih vaz, 16 topov, 12 letal uničenih Glavni stan Italijanskih Oboroženil Sil je objavil 26. marca naslednje 1035. vojno poročilo: V Tuniziji so bili ponovni sovražnikovi naskoki odbiti. Izgube, prizadete sovražniku, so se dvignile na 294 ujetnikov, 65 oklopnih voz in 16 topov. Močni oddelki osnega letalstva so ponovno bombardirali zbirališča avtomobilov in oklopnih voz: pri tem je bilo uničenih 20 oklopnih voz. V spopadih v zraku so italijanski in nemški lovci zbili 9 letal, nadaljnja 3 so se zrušila v morje ob tuniški obali, zadeta od ognja naših podmorskih enot in spremljevalcih lovcev konvoja. Dve naši lletali se nista vrnili na svoje oporišče. Sovražna letala so s strojnicami obstre Ijevala vlake in postaje v Kalabriji in na Siciliji. Javljene so tri smrtne žrtve in 13 ranjenih. Sovražna letala so snoči s strojnicami obstreljevala železniške postaje Cisterna, Sezze, Capoleone in Vittoria. Žrtev nj bilo. Angleško torpedno letalo, zadeto od obrambnega topništva v Trapaniju, .ie padlo na tla blizu Paceca. Posadka šestih mož je bila ujeta. * Gavlni stan Italijanskih Oboroženih Sil •je objavil dne 25. marca naslednje 1034. vojno poročilo: Na tuniški fronti so čete Osi odločno odbile nadaljnje sovražne napade. Intenzivno je bilo udejstvovanje letalstva. Strmoglavili bombniki so delovali z vidnim učinkom proti topniškim postojankam in zbirališčem nasprotnih tankov. V ponovnih spopadih so nemški lovci sestrelili 11 letal. Ameriški štirimotorniki so odvrgli številne bombe nn področje Bizerto. škoda je občutna, število žrtev se ugotavlja. Ob letalskih napadih na »lessino in na Catamjo je bilo poškodovanih nekaj civilnih poslopij in ubitih 11 ter ranjenih 13 oseh med prebivalstvom. Obrambne batorije v Messini so zrušile dva večmotornika. Sovražnikovo priznssife p uspehu osnih če t I^zMVja, 25. marca. s. Poročila iz Ss-vrne Afrike prav jo, da je bitka v južnem Tunisu zelo zmedena. Kak.r je včeraj Churchill izjavil, nikakor še ni prišla dc vrhunca in pričakovati je za angleško-ameriške čete še zelo trdih borb. Po lekem poročilu angleškemu tisku so čete Osi s skrajnimi napori preprečile 8. angleški armadi razširiti pr četni vdor v obrambo. Srdite in konfuzne borbe so se razvijale. Skupine so se prem kale z mestn na mesto in obnavljale svoje napade. Angleške siie so izvedle obširen manever. Američani, ki držijo v:šine ob cesti jn vzhodno od Ei Cu-ettara, so odbile napade sovražnih oklopnih sredstev, ki napadajo navzlic hudi topniški zapori. V Londonu podčrtava j o, (te se Italijani in Nemci na Marethovj črti borijo z 'zredno hrabrostjo. Italijanski bersaljeri eelGuettar "Bir^, Mefiamla>\, .„ re'-g el Harrirria.f Tamezred^ _ "Matmate Ghilanef lou^l^Medeninel ---G arBan ii- •n • i^roum j ' " Dou,rfMTatahomne^i:: r j f^Te! Aouai \ ^ Tsmea' ^ šl i \ Tue,' i;-"- v r' B.Mescehed/^vP Šalah s.**.-.-:- Bordj B.Souir^*-'''^^ lerilo: ieBoeuf BehibatVf ^ o 6o 60 100 km Maretova črta se prav tako hrabro borijo v severnem Tunisu pri Gebel Abirdu. Sov: "vmikove bedastoče Rim, 26. marca s. Nasprotnikove beda-stoče: Med tem ko je sovražnikova propaganda prisiljena priznati »izredno hrabrost italijanskih vojakov na Maretovi črti«, piše londonski dopisnik švedskega dnevnika »Social - Demokraten« takole: London. 24. marca. Obramba kraja Sebed ie bila zaupana italijanskim četam, ki so zbežale že prej, preden so Amerikanci napadli. Zajetih je bilo 1500 vojakov, od tega največ Italijanov. Ameriške izgube so bile zelo lahke Celotna italijanska divizija z vsem topništvom je bila zajeta, ne da bi bila tudi samo poskusila odgovoriti ameriškemu ognju. Ko so se Amerikanc približali, so Italijani dvignili roke. Nemšk strmoglave: niso mogli dvigniti vojnega duha Italijanov. * Mussirlfni kot novinar Rim, 24. marca. s. Založništvo Picciana v Rimu je izdalo novo italijanske izdajo knjige Adolfa Dreslerja »Mussolini novinar«. Tretjo povečano izdajo te knjige so začeli te dni prodajati v vseh nemških mestih. Zanimivo publikacijo Adolfa Dreslerja ki je profesor nov;narske vede na univerzi v Monakovu, je sedaj izpopolnil, pregledal in povečal Dante Maria Tuninetti in je originsln' in natančni dokument novinarskega udejstvovenja Duceja. T^agrafle nameScencem letnici Eev32s3sije * Rim, 25. marca, s. Izvršujoč ukrep Duceja glede podel tve nagrade ob 20 letnic' so federacije delodajalcev in delojemalcev podpisale kolektivno pogodibci, ki določa, kako se bodo nagrade izplačevale. Pogodba se bo začela takoj izvajati. ga iz f J Junaška padli fašisti — Počastitev Giovanni ja Sava bzvhl gasili fašisti sstaraejo v vrstah Stranke Rim, 25 marca. s. »Odredbeni list Stranke objavlja: Fašisti Roberte Corla, mspektor pri fe-doraciji v Berganu, Angelo Giordano, >n-spektor pri federaciji v Potcv.zi, Placido Milani poveljnik moških oddelkov GIL-a v Castiglione di Popoi; (Bologna), Silvio Manito, šef odseka fašija v Savoni, Guai-tiro Tampierf, vodja skupine fašija v B<--logni in Radames Guglihno Rubini šel skupine fašija v Monte Sanpietro (Bologna) so junaško padli v borbah. V dnevnem povelju PNF se citira fašist Giovanni Savo, zvezni podtajnik v Spala tu, ki je padel krt žrtev partizanskega boja proti fašizmu. Tajnik Stranke je odre- dil, da se v njegov spomin kot skvadrista in patriota Dalmazie po njem imenuje federacije fašijev v Spalatu. Duce je odločil, da se vsako leto obnovi strankina izkaznica v borbi padlim fašistom, tako da bodo ti tovariši navzoči v vrstah stranke, kakor so navzoči pod pol-kovnimi zastavami. Or pričetku vsakega leta bo s posebnim obredom izročena družinam padlih izkaznica Stranke z imem njih za domovino padlih svojcev. Tajnik Stranke je imenoval za tajnika GUF-a v Neaplju fašista N:colo Faschi-nija, borca in vojnega invalida, namesto fašista Nela Orviera. 15/ :mmtno odlikovanje Giovanmja mm za velasko hrabrost SpaJato, 25. marca. s. Sp latski mučenik Giovanni Savo, skvadrist. vojn prostovoljec afriški legionar, zvezni podtajnik in poveljnik prve akcijske eskadre, je bil odlikovan s srebrno kolajno za "ojaško hrabrost z nasledno obrazi oižtvi jo: Kot žilav pobornik italijanstva v Dalma-zii. ki je sta-lna prednja straža v proti-komunistični borbi je bil hudo ranjen v nekem napadu part zanov iz zasede in je stoično prenašal bolečine in vzklikal Domovini in Fašizmu, čeprav se je zavedel resnosti svojega stanja, je z vedrimi besedami vzpodbujal tovariše naj ga ne objokujejo. temveč nadaljujejo borbo do zmage. Bil je Vjsok zgled junaka s krepkim duhom in neomajno vero. Dalmazia, 15. aprila 1941 — 11. februarja 1943. Giovanni Savo je bil rojen v Spalatu 15. maja 1900 v družini s staro italijansko tradicijo. Vsi član, družine s obili nad vse goreči patrioti ter so se vedno borili za bodočnost in razvoj Spalata in za njegovo odrešitev Rastoč v tem ozračju je Giovanni Savo kot mladenič odšel v Benetke, kjer je obskoval srednje šole na akademiji »Foseari«. Ko se je pojavil Fašizem, je bil Giovanni Savo vnet skvadrist v Benetkah in vedno navzoč v eskadri »La ?erenissi-ma«. Po Rapallu se je Giovanni Savo vrnil T Spalato in zavzel svoje borbeno mesto ter ohranjal plamen spalatskega italijanstva. Vsi so ga ljubili in še mlad je opravljaj razne funkcije. Ko je izbruhnila etiopska vojna, se je uvrstil prostovoljno kot Črna srajca v 321 italijansko legijo. Boril se je v Somaliji. V aprilu 1941 je Savo s svojo družino pribe-žal v Italijo. Z vstajenjem Damlazie se je vrnil v SpaJato in zopet pričel najtrši boj Opravljal je funkcije gospodarskega značaja, bil je prvi komisar industrijske in trgovinske zbornice in potem predsednik pokrajinskega odseka korporacijskega sveta. Svojo veliko dušo patriota in borca pa je z največjo vnemo izkazoval v Stranki. Od 10. junija 1941 je bil zvezali podtajnik Ko je bila ustanovljena federacija borbenih fašijev v Spalatu, je bil poveljnik prve akcijske eskadre spalatskega fašizma, tiste eskadre kateri je prvi poveljeval Antonio Hoffmann, prvi mučenk med fašisti v Spalatu. Giovanni Savo, vojni prostovoljec, je bil tudi zaupnik v spalatski sekciji narodnega združenja vojnih prostovoljcev. V stranko je bil vpisan od 1. junija 1919. Dne 11. februarja 1943 je neki komunist ob 11.45 na trou Pcristila z revolverjem ustrelil Gio-vaiTinia Sava, ki je padel vzklikajoč: 2ivela Italija! Ob žrtvi Sc/va je treba omeniti junaško dejanje pešakov Rotomdija Francesca in Boji južno od Ladoškega Jezera Popuščanje sovjetskih nišklh Iz Hitlerjevega glavnega stana. 26. marca. Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo danes naslednje poročilo^ Na vsej vzhodni fronti je dan potekel brez posebnih dogodkov. Sovražnikovi napadi južno od Ladoškega jezera so vidno popustili na udarnosti. Letalstvo je napadlo pristanišče Gelen-džik ob kavkaški obali, železniške cilje v sovražnem zaledju in železniške naprave v Petrogradu. Strmoglavna in bojna letala so pri tem potopila trgovsko ladjo srednje velikosti, zažgala dve nadaljni in uničila več municijskih vlakov. Na tuniški fronti so se izjalovili krajevni sunki severno ameriških in angleških oddelkov. Lasten protinapad ,fe bil uspešen. Letalstvo je razkropilo zbirališča okTrpnih voz in kolone motornih vozil sovražnika. Nemški lovci so sestrelili šest sovražnih letal. V kratki nočni bitki med skupino sovražnih brzih čolnov, k! Sa jih vodili nočni lovci, z nekaterimi nemškimi stražnimi oborrženimi silami v Pokavskem prelivu, je bil potopljen en angleški brzi čoln. * Iz Hitlerjevega glavnega stana, 25. marca. s. Vrhovno poveljstvo nemške vojske je objav-do danes naslednje poručilo: Južno od Ladoškega jezera je sovražnik zaradi nudi h izgub izvedel slabotne,jše napade v primeri z napadi v prejšnjih dnevih. Vendar ni dosegel nobenega uspeha. Med uničevanjem neke skupine sovražnih obkoljenih sil so naše čete zajele več sto sovražnikov. Našteli so nad tisoč mrtvih. V ostalih odsekeh fronte, zlasti ob gornjem Doncu, so v teku uspešne borbe krajevnega značaja. Zavzeet so bile utrdbice in poljske postojanke nasprotnika. Zajet je bil plen in ujeti so bili sovražniki. V ostrih borbah so bili odbiti napad; nad-močnih sovražnih sil v raznih odsekih tu-niške fronte. Nemški lovci so sestrelili 11 sovražnih letal. Nekaj sovražnih letal je včeraj preletelo severnezapadno Nemčijo. Odvržene rušilne bombe niso povzročile pomembne škode. Nemško letalstvo je podnevi napadlo z br-zimi pojnimi letali preniKalno s redi če Ashford v južni Angliji. Opazovani so bili zadetki v polno na kolodvorih in oskrbovalnih skladiščili v mestu. Nemški težki bombniki so ponoči napadli važne vojaške objekte v Forthu ob sevemovzhodni angleški obali. Z uporabo novih bojnih sredstev so nemške podmornice uničile na Sredozemskem morju v zadnjih dneh 5 angleških podmornic. Major Miingenberg. odlikovan s hrastovim Siltoni in meči k viteškemu križu reda železnega križa_ je junako >>auei po dosegi svojo 135. letalske zmage. Velik nemški trpeli severno 2d Sz|««sa Berlin, 25. marca. V dopolnilo darašnje-ga vojnega porečla nemških oboroženih Sil se doznava jo iz vojaškega vira še naslednje vesti: Severno cd Izjuma so oddelk; nemške pehote v ostrih krajevnih borbah zavzeli 330 utrdbic in sovjetskih utrjenih pcižajev vzdolž nekega griča. V teh akcijah je sovražnik izgubil 16 tepov 10 možnarjev >n mnogo drugih voj"ih p:trebšč:n. V borbah južno od Ladcčkega jezera, ki n so bile več tako hude kakor prejšnje dneve, je bilo uničenih 22 sovražnih tankov. Skupine letalstva so se neutrudno žrtvovale in napadale podnevi in poneč' bo'j-ševiška zbirališča čet in cskrbovalra skladišča ter so posebno učinkovito bornbar-d rala najvažnejše prometne poti v sovražnem zaledju. Ofestrelfevaisfe £ ^tragrada Berlin, 25. marca. s. Nemško topništvo je z dobrim uspehom napadlo včeraj, kakor se doznava iz pooblaščenega vra, važne vojaške objekte v Petrogradu. V tovarnah orožja so povzročili požari veliko opustošenje. Finski udarci sovjetskim četsm He!sinki. 25 marca s Finsko vojno poročilo javlja: V zadnjih 24 urah so bi'e na fronti Karelske ožine praske med patroianv. Na au-nuški fronti ie bilo zabeleženo izredno živahno streljanje sovražnega topništva Na tej fronti se je napad majhnega sovjetskega oddelka končal z umikom in izgubo polovice sovražnih efektivov Na iedu Oneškcga iezera je bila uničena sovietska patroia. Finsk napadalni oddelek 'e vdrl preko ožine Miasclkaje v neko sov etsko utrjeno oporišč, in uniči' vso posadka ki je ^-tela kakih 100 mož z vsem crož-lem V istem odseku je "eka finska patroia un čila tri ofenzivna enezda v sovražnih črtah in pokončala posadke Med praskami v odseku l'htue so Sovjeti izgubili 20 mež V vzhodnem predelu Finskega zaliva so finski lovci zrušili en sovietsk- bombnik Finska letala sc bombardirala sovjetska letalska oporišča v južnem odseku tronte v Karelski ožini kakor tud postaje v sovražnem zaledju Nastala je velika škoda Izbruhnili so veliki požari. napadov — Bombardiranje pristanišč in želez* zvez v sovražnikovem zaledju Chiottija Alessan Ira. ki sta se vrgla na komunista in sta bila tudi sama hudo ranjena. Pešak Rotondi Franccsco je tri dni nato umrl. V vojaški bolnici so Giovannija Sava vojaški zdravniki z brrtskim tovarištvom negovali. 35 dni je trajalo njegovo mučeni-štvo, katerega je prestajal z rimsko in nadvse vedro odločnostjo. 1§. marca je mučenik izdihnil z imenom Duceja in Italije na ustnih. Uspeh španskih letalcev Berlin, 25. marca. s. španski lovci, ki se že več mesecev bore v zraku nad vzhodno froeto proti boljševikom, so dosegli svojo 60. letalsko zmago. Smrt nemškega letalca Miincheberga Berlin, 25. marca. s. Večerni listi opozarjajo na vest o smrti majorja pilota Joahima Miincheberga. omenjajoč drzna podjetja junaškega 25 letnega oficirja. Muncheberg je bi odlikovan s hrastovim listom z meči k viteškemu križu reda železnega križa in z njim je nemška vejska izgubila enega svoj:h najbolj drznih in preizkušenih lovcev. Listi poudarjajo, da je bila Miinchebergu na predlog Duceja podeljena zlata kolajna za vojaško hrabrost za junaško dejanje v zraku nad Sredozemljem. Obnova zasebne lastnine na Letonskem Berlin, 25. marca. s. Iz pooblaščenega vira se doznava. da je bilo v okrožju Le-tonske vrnjenih okrog 2000 kmetij lastnike m, katere je boljševiški režim kolekti-viziral. Eoljševiška grozodejstva na Krimu Bukarešta, 22. marca. s. Nov primer sovjetskega sistema »osvobojevanja zatiranih držav«, kakor se navadno izražajo v Moskvi, prikazuje rumunski tisk. Na podlagi dokumentov, ki so bili zbrani letos, se je lahko ugotovilo, da je bil Krim, ki se je od leta 1921. avtonomno vladal, podvržen najstrašnejšemu sosvobojevanju« po organih Sovjetov. Da bi se uspeh rdeče armade zajamčil in da bi se odstranila sleherna možnost upora patriotov na Krimu, je Moskva poslala tja proslulega Žida Bela Khuna, ki je bil nekdaj kolovodja komunistov na Madžarskem. Temu so Sovjeti poverili poslanstvo, naj uvede komunistični red na Krimu. Ko je Bela Khun prispel na Krim, kar je bilo telaj, ko je bila proglašena sovjetska republika na Krimu, so bili v Diansku. v severnem delu polotoka, mno-ženstveno postreljeni vsi železničarji s Krima.. V Simferopolu ki je postal potem glavno mesto sovjetskega Krima, je bilo ubitih 12.000 oseb. V Salti je bilo umorjenih 5.000 prebivalcev, med njimi mnogi vojaki belih čet. ko so se nahajali v bolnicsh in si lečili rane, dobljene v borbah proti rdeči armadi. V Feodosiji je bilo ustreljenih 8.000 oseb, v Sevastopolju nad 10.000. na Kerču nadaljnjih 6.000. P.ačunr jo, da je bilo pod obtožbo, da so patrioti. uHtih 60 do 70 tisoč prebivalcev Krima. Bela Khu-novo delo je bilo tako všeč boljševiškim voliteljem da je bil prvavi žid odlikovan z odlikovanjem Ljeninovcga reda in pro- glašen za »osvoboefitelja Krima«. To je torej nadaljnji jaaii primer »osvobojevanjac Sovjetov. Živeta Italija! — zadnp vzklik Julijana Slatopera Trieste, 25. marca. s. V Rusiji je junaško padel, in sicer v odseku divizije »Tridentina« planinski podporočnik Juliano Slataper. sin polkovnika Guida Slataperja, iredentskega prostovoljca in imejitelja zlate kolajne iz vojn® 1915-18. Juliano Slataper ej bil rojen 10. oktobra 1922. Ob pričetku svetovne vojne 1.1939 je, zvest svetlim tradicijam svoje družine, prekinil srtu-dije in komaj lTleten vstopil v protiletalsko Milico. V novembru 1. 1940. je prišel kot pro« stovoljec v tečaj za oficirske gojence. V činu podporočnika je bil dodeljen 5. planinskemu polku in poslan na rusko fronto, kjer je bil dve leti. Dne 26. januarja letos je Juliano Slataper s strojnico v roki vodil napad proti sovražniku. Bil je hudo ranien a je vendarle še naprej streljal Ko so se Rusi še bolj približali in je postala nevarnost večja, je zaukazal borbo z ročnimi granatam- in pozival svoje planince, naj ne popustijo Tedaj so ga zadeli streli iz strojnice v glavo. Padel je z vzklikom: »Živel 5. planinski polk! Živela Italija!« 25letnica romunske, aneksije Resarabife Bukarešta, 25. marca, s. S primernimi proslavami bodo v soboto 24. t. m. proslavili v vsej Rumuniji 25 letnico aneks je Besarabije. Slovesnosti bodo posebnega pomena, ker bodo izpričale pravico Rumu-nlje do te pokrajine, posvečene s krvjo ru-munslrh vojakov. Anglosasi, ki so prepustili po2rešnosti boljševiškega zavszrika Besarabijo jn druga rumunska področja, bodo s tem dobili cdgovor, ki ga zaslužijo. Dr. Funk o nemški delovni mobilizaciji Berlin. 25. marca. s. V govoru, ki ga }• imel na sestanku delavcev in voditeljev nemškega poljedelstva, je minster za gospodar« stvo dr. Funk izjavil, da je bilo v sedanji vojni in s totalno mobilizacijo v zadnjih tednih zbranih mnogo najboljših siL ki so najbolj sposobne za odpor. Iz množice prihajajo na površje najsposobnejši, je dejal minister, kajti, kar šteje, je kakovost in ne količ:na. Govoreč o podjetjih, je dejaL da je treba zapreti predvsem podjetja ki ne služijo neposredno vojnemu namenu. Zaključil je: Noben nemški državljan ne sme opravljati dela, ki resnično ne koristi vojni proizvodnji, kaj h le na ta način bodo zagotovljene nove delovne energije za vojno industrijo in mnogi vojaki za fronte. Tujo o novi vlogi Birme Sodciavanje v skupnem gospodarskem razvoju Velike vzhodne Azije TokjO, 25. marca. s. V parlamentu je imel min. predsednik Tojo velik govor o splošnem poUžaju. Govoreč o neodvisnosti Birme je točno označil stališče Japonske. Nova Birma, je dejal Tcjo, se mora z lastnim delom in odgovornostjo popolnoma osvoboditi in sodelovat- z Japonsko, da oo postala član vel ke skupne uspevajoče zaveznice v Veliki vzhodni Aziji. Japcnska pričakuje, da bo Birma naglo ustvarila narodno strukturo, ki bo v skladu s potrebami za zmagovito nadaljevanje vojne Nova Birma bo obsegala ozemlje Birme, razen p:droč:j šana in Karenija. Politična organizacija je vprašanje, ki se tiče Birme same, toda Japonska želi. da bi bila državna uprava preprosta in učinkovita, njeno gospodarstvo pa č nitelj v gospodarstvu Velike vzhodne Azije. Tojo je nato gcvoril o svojem potovanju ra kitajsko 'n je ugotovil, da je bilo sicer kratko, toda lahko se je prepričal o naporih japonske armade in civilistov na Kitajskem in o popolnem sodelovanju s Ki-tajc , ki kažejo vse razumevanje za japonske namere. Tudi kitajski narod razume namene Japonske Ta narod čuti, da je trebi na novo ustvarit5 državo in oja-čiti politično silo kitajske vlade. Gotovo je cia so nameni Japonske zelo prizadeli čungkinško vlado n da želja po miru rahlja sovražne vrste, kakor kaže vedno večje število Kitajcev, ki se pridružujejo nan-k:nški vladi Tojo je nato omenil, da skušata Anglija in Amerika zajeziti položaj, k- je nastal po ukrepih Japonske v prid K tajske, in je poudaril, da je zadržanje Japcnoke do Birme in do Kitajske zgrajeno na podlagi bratskega sodelovanja. Glede evropske fronte je Tojo izjavil, da Nemč ja in Italija s svojo izredno visoko moralo ne obvladujeta samo napadov sovražnika, temveč tudi kopičita svojo totalno narodno silo za bodoče borbe. Anglija in Amerika sta lečeni s sa'jami o obvladanju sveta. Njima nasproti so zavezniške države v Veliki Aziji z Japonsko v sred:šču in s silami Osi v Evropi, z Italijo in Nemčijo, v središču. Ti bloki, ki se bedo še povečali in še bolj ojačili medsebojno sodelovanje, so na pohodu, da premagajo skupne sovražnike. Po omembi ukrepov vlade za ojačenje bojne sile s pomočjo povečane proizvajalne sposobnest' je min predsednik Tojo poudaril, da sa notranji in zunanj položaj razvija v prid Japonske. Za dosego prpolne zmage Velike Azije je treba premagati še razne ovire in težfcoče. Sto milijonov Japoncev pre- maguje s svojo voljo težkoče vojnega časa, ki se bedo v bodoče še povečale, toda ti milijoni hočejo doseči končro zmago in tako služiti volji cesarja. Tokio, 25. marca. s. V tukajšnjih poli-t'čnih krogih poudarjajo, da je govor min. predsednika generala Teja prikazal v novi luči vprašanje birmanske neodvisnosti, ki postaja vedno bolj zgodovinsko važno v okviru ustvarjanja Velike vzhodne Azile. Kakor je dejal Tojo, bo Velika, vzhodca Azija ust-varjena z mobilizacijo milijarda Azijcev. Popoln sporazum, ki je bil dosežen z Birmo glede njene neodvisnosti, komaj dva meseca po prvi izjavi japonskega min. predsednika glede tega vprašanja, kaže. kako nag1© se ustvarja skupno razmerje uspevanja. Poudarja se, da sloni neodvisnost B:rnie na medsebojni vzajemnosti in na popolnem razumevanju potreb Birme, ki je postala nadaljnji člen v verigi skupnega napredka. Birma bo gospodarsko obnovljena na pobudo vlade in birmarskega naroda s pomočjo Japonske. Iz govora generala Tojia je nadalje razvidno: 1. da bo obnovljena Birma sodelovala pri ustvarjanju novega svetovnega reda v tesnem sporazumu z Japonsko. 2. da bo njeno področje obsegalo vso B'rmo, razen držav šan in Karenin, 3. da se bodo smatrali za Birmacce vsi, ki prebivajo na birmanskem ozemlju, in sicer v dunu skladnosti med različnimi rasami, 4. da bo sve j politični ustroj določila Birma sama, 5. da bo v gospodiarskam pogledu Birma člen v verigi skupnega napredka v veliki vzhodni Aziji. V tukajšnj h krogih poudarjajo, da se je Birma v 7 mesecih izkazala za vredna svoje neodvisnosti ;n da je bil to rezultat obiska dr. Bamava na Japonskem. Mir pred viharjem na Pacifiku Lizbona> 25. marca. s. Zaradi malenkostnih izgub, navedenih v zadnjem seznamu ameriške vojske, je nastalo v ameriškem javnem mnenju nezaupanje do oblasti. Oblastem očitajo, da so pas;vne in brez pobude nasproti Japoncem. namestu da bi jih pregnali s številnih postojank ki so jih Japonci zavzeli od pričet« ka vojne. Mornariški minister Knox je bil, zato prisiljen izjaviti novnarjem na tiskovni konferenci. da je položaj na Pacifiku sedaj zelo miren, dodal pa je. da ta začasni mir ne sme nikogar preslepiti, kajti verjetno gre za mit pred silovitim viharjem. Zgrešene špekulacije §e vedno se najdejo neverni Tomaži, ki iz kakršnihkoli razlogov ne marajo pogledati resnici v oči in skušajo omiljevati grozodejstva komunističnega terorizma. Pravijo da ptič noj, če mu preti nevarnost, ©-rine glavo v pesek v mnenju, da je potem varen ker ne vidi več grozeče nevarnosti P">dobno ravnajo "udi ti neverni Tomaži Vztrajno si dopovedujejo in slikalo pred oči vse lepe fraze, ki so jih S1: šali o namiljenem paradižu, in upajo da bo šla tako mimo njih vsa kruta n krvava resničnost. V svoji kratkovidnosti špekulirajo, da bi jim komunisti ce bi jih na ta ali oni način dobili pod svojo, oblast, vendarle prizanesli, če se bupa-cu, ki le zašel v puščavi in odvrgel od sebe kompas in uro prepričan da ga bo res i slučai. če mu je tako usojeno. Prepustil se je na mi- lest in nemilost slučaju. Postavimo za trenutek, da bi se načrti komunističnih teroristov začasno dejrnsko uresničili. Vzemimo, da bi se komunistom posrečilo zavladati v Ljubljani. Za tak pn-Lr se neverneži tolažijo z vsemi mogo-Smi izgovori in hite dokazovati, da vrag S tako črn. kakor ga slikajo. Ce jih poslušate vam vedo povedati, da bi:se^tiidi teroristi radi vrnili na svoje domove, k svoiim družinam in živeli zopet svoje vsakdanje^življenje. Vedo ,elo. da ^ kcmimisti nastopni ostreje samo proti istim, ki so t- v borbi proti njim najbolj zpostavbalL Vse druge bi pa pustili pri življenju O soSaliSSji premoženja, o razlastitvah m ccdobnem ne bi bilo niti sledu. Tako sT slikajo prevzem Masti po komu nistih kratkovidni ljudje ki nočejo rjeti poročilom o strašnih ^očmih^ k Jih zaprešili teroristi nad našim ljudstvom^e-kateri pa o teh stvareh sploh ne razmislijo prav po miselnosti ptiča noja. Ce Jih gorite ca^grozne dogodke. Id so se odi-gTali lani na Dolenjskem, če im r ležete S trupla neusmiljeno oomo-emh m mu-na vpvipii v »k< komunistov. Zanašajoč &e na *x>, da ga poznajo. se ni bai, da bi se mu moglo goditi kaj žalega. V dotični vasi bi se moral muditi dober teden, toda že oo treh dneh je bil nazaj v Ljubljani, ves zgrožer in pretresen. Prestal je krvav popad m pn tem zvedel, da so komunisti iskali tudi njega, češ, da je vohun in ovaditelj. S pomočjo nekega kmečkega dekl3ta se mu je posrečilo v zadnjem hipu skriti se m potem, ko je minila najhujša levarnost, vrniti se srečno v Ljubljano Mnoge o svojih doživetjih ni maral govoriti in mesece in mesece se je grizel, zakaj so komunisti tudi njega »vzeli na piko«, ko jim vendar ni štor 1 ničesar žalega in jih je celo vedno zagovarjal. Končno pa je le prišel do spo-- v? da tistega spoznanja, ki ga mn"gi - o odkla- neverni To^- njajo. Priznal je: »BH sem prepričan, da vodijo komunistične upornike idealni cilji in da se znašajo le nad tistimi, ki kazen zaslužijo Danes pa vem, da so komunistične čete i vseh vetrov natepena zmes vseh mogočih ljudi ki so ali prišli navzkriž z zakoni ali im pa redno delo smrdi in bi raje Živeli na račun drugega. Vodstvo skuša zavestno pokvariti tudi tiste, ki so prišli med nje pošteni in idealni.« Tako je govoril in se končno dokopal do resnice. Moti se, kdo misli, da bi komunisti, če bi se j:m na primer posrečilo zasesti Ljubljano, razdelili prebivalstvo med svoje pristaše in nasprotnike. Moti se. kdor misli da bi pive nagradili s krasa mi službam, n podporami ter podobnimi dobrotami Ce ™ se jim posrečilo doseči Lj .bljano nezavarovano, bi spustili vanjo svo-o naščuvano drhal in ji dali na pot z! dmsko poslanico: mori in ropaj! V očeh te ropafl-in krvi željne arhali pa ie x bi n ne po Sten h ne pristašev, ne s-impdMzeij -v n. proletarcev. ka, še mord-^družbudra-gocenih in zaslužnih mož. Morila in ro-naia bi vse povprek brez ,ztare. F ed njo hi bil vik človek v nevarnosti. Zadosto-DI ou .,___P KO- Imenovanje novega strokovnjaka pri Združenju šolnikov Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino je imenoval na mesto prof. Salvatorja Spadata za strokovnjaka pn Združenju šolnika Ljubljanske pokrajine fašista prof. Evgena Dupre;The-seiderja. V odsotnosti ga lahko nadomešča fašist prof. Deci Giacono. Imenovanje komisarja za občin® Bloke Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino je na osnovi čl. 3. Kr dekreta z dne 3 maja 1941-XIX. št 291, smatrajoč, da je P«*™"!0 razpustiti redno občinsko upravo na Blokah m imenovati izrednega komisarja, odredi : Čl. 1. Redna občinska uprava na Blokah je razpuščena. Čl 2. Za izrednega komisarja občine na Blokah se imenuje g. Rudolf Josip pok. Ivana m pok. Marinšek Terezije. Civilni komisar v Logatcu je pooblaščen, da izvrši pričujoči odlok. Ljubljana, 23. marca 194^ . .. Viscki komisar Emflio Grazioli Imenovanje komisarja za občino Begunje Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino je na osnovi čl. 3. Kr dekreta z dne 3. maia 1941-XIX št 291 smatrajoč da je potrebno razpustiti redno cbensko upravo v Begumah m imenovati irzednega komisarja, odredil" Čl. 1. Redna občinska uprava v Begunjah je razpuščena. . _ Čl 2 Za izrednega komisarja cbcme begu. nje se imenuje g. Kranjc Jakob pok. Antona in pok Ane Lovko. , Civilni komisar v Logatcu je pooblaščen, da izvrši pričujoči odlok Ljubljana. 23 marca 1943. _ . Visoki komisar EmiUo Grazioli. Opozorilo Pokrajinske zveze delodajalcev Ugotovilo se je, da se razne tvrdk- ln posamezni delodajalci - zlasti pripadnik: " narovnACT S gospodarstvo Maksimirani cenik za zelenjavo in sadje Visoki komisar za Ljubljansko pokra- r. vastn ars-v maksimalne cene 0*e za kg^ P- štev;L ka označuje ceno druga pa ceno v trgovini na drobno; kolikor so I s čenih ljudi, ki nikoli niso verjeli v »komu-Sčni ra «. se vam pomilovalno nasmehnejo Vr očeh jim lahko čitate, da ^ ob Siejo češ. da je vse to izmišljeno ali vsad močno pretirano ali v najslabšem pn-JJS,, irsamoohramba in povračilo po načelu »zob za zob«. . N jj Tako približno je mislil tudi Ing. N N. Iz Ljubljane. Prizanesljivo je sprejemal vse kar je bilo za komunističnei teroriste neprijetnega in sramotnega. Nobenim dokazom ni hotel verjeti. Kako vendar saj poznam mnoge med njimi kot svoje nekdanje študijske tovariše ta vem, a niso bili zločinci. Res so bili ekstremisti m ^ natiS da je bilo težko z njimi razpravi-tr SS so bili V bistvu idealni fantje. NI mogoče, da bi ti kaj takega počeli m do- ^ ie zagovarjal, dokler ni tero- rilSe Sellnosti« doživel sam. Službeno -- -^ ^^svojih ž vljenj temveč Ln^rr^tSt šf v dosegi 1 S°vso našo kulturo in civilizacijo. vala bi besedica, majhno sunuiičenje sočutje do trpinčenih, zamera iz davnh časov pa bi si razpaljeno maščevanje poiskalo najbolj surovega zadoščenja. Slovensko ljudstvo in zlasti Ljubljančani ki so z radikalnimi zaščitnimi ukrepi očuvani pred tem zl-m. se morajo tega dobro zavedati. Z nobenim dejanjem se ne bo nihče odkupil. Tudi če bi sedaj podp;ral komunistični terorizem, s- s tem ne bi rešil življenja, še manj^ p, premoženje Ci bi ga dosegla slepa drhal. bi po-, S prav tako njena žrtev kakor vsak dlugi Edina rešitev je. da se že danes čvrsto unre vsakemu poskusu omnm jeva-n5 Tn da se postavi vsakemu vabljenju po robu z radikalnem odgovorom in sredstvom. Komunističnemu terorizmuv olo veni ji je treba odvzeti vsako življenjsko silo. da se bo sesul sam vn=e. Tako ne oklepajih so dosedanje cesne, "^SS^A'^ na debelo - 10.80 lire t« SJK3R-: 1SS. »or 9iov rad*č rdeči 6.95—7.(0 3.35 (2.45—3.10), _, Rn (3 50 — (6 70—7.501; Spi«8*« 3.25-3*0 (3.SO 3.70); zelena 4.9S-5 95 <4-80-5*0) n^ranče la (Mo^T=) £ 8), pomaranče na 7—8. " ^ \oio_4l5, 26—30; orehi navaAii 21.50—jb. Gornj1 cenik velja le za uvoženo b aga ^ doneče pridelke pa veljajo v p^ ^ , drobno maksimalne cene, k jih objavlja | tržni urad v tedenskem ceniku Cene se razumejo brez tare^ Za b^go i. vrste velja samo zdravo, za prevoz ^sob no blago, in so izl čem pridelki, W^so«- obličeni. poškodovan' ah nagnititerrez dostno so^at. Ceneveljapza blago^ fičeno zunanjih neužitnih hstrv. Ta cct k mora bitjizvesen na dobro vidnem mestu takcT trgovinah na debelo kakor tudiv nrodaialricah na drobno. na oe kelo mo-aV 'zoati kupcem račun z oznac bo bla^a ka kovosti in enotne cene. T^d nreprodajalci morajo na zahtevo izdati^tak Sun Civilni komisarji lahko 'Premenito tp cme navzdol, medtem k- mora biti vsa-ka ^rememba navzgor odobrena od kega komisarja. Za proizvode, k nik ne navaja, veljajo cene iz P™J g cenikov. Kršitelji predpisov tega cen.ka = I, gorenjskega in spodnj^taje^ga trgovinskega JegiJU V ^renjs^ trgo^-ST register so - vpisale t^^ ^ Fran Kregar, pohištveno mizarstvo v marje; ^Triglav«, proizvodnja žljHL V^afi & 6o. Smarca pri Kamniku (°sebnojam-čeča družabnika Viktor Vokač m Fani Vo-kačeva roj. Smole); Ana Gašperin trgovn-na z mešanim blagom, manufak.tu^steklom in posodo v Begunjah. - V spodnje štajerski trgovinski register je bila vpisana ^emembaVi tvrdk Tovarna kos in sr-nov Henrik Kieffer. družba z o. z št. Lov-renc na Pohorju: premoženje družbe preide naT novo komanditno družico enakega imena; črtan je prokurist Ivo Kvac. - Nadaljnji nemški uKr^ - sted^ m Razdelievanle racionifanlli živi! v aprilu ^1J 3 • ' odsek mestnega preskrbovalnega urada eca aprila delil bolniška nakazila vsa dopoldne od B. do 11.45 jm^ dne 26. januarja —--do 2 mesecev in v denarju do 5000 Ur. Prehranjevali zavod Visokega komi^; ^^flto TU Ljubljanska pokrajino sporoča: ^mLS a^a3 1943-XXI bodo dobiH potrošniki naslednja racionirana živila. 1 Na navadni, živilsko nakaznico (za v^ ^rošnike): dnevno l^ gr kruhaj-h 124 gr krušne moke ali 22o gr ^koruzne L kef na odrezkh za kruh «,Jmo barvo tiskana kohč na >130 gr« ne velja Mesečno: 800 gr testenin. 1200 gr riza 500 gr sladkorja, 100 gr masti 200 gr mašil; 1 del olja. 100 gr mila. 600 grsoh 9no st fižola na odrezek »A« (samo na ^bljfnskftvilske nakaznice) Glede de- litve sira bodo potrošniki pravočasno cb- V1ČNi dodatno živite^ nakaznico »OT l« (za' ročne delavce); 150 gr kruha ali 124 gr krušre moke ah 225 gr koruzne moKe ^Na dodatno ^sko nakaznico ,SD (za delavce pri težkih dekh). Jiev lnJ 2Š)(S kruha afi 206.6 gr krusn^^moke ali 375 gr koruzne moke ter mesečno. 400 °t r ža in 200 gi testenin. 4 Na dodatno živilsko nakazmeo »SI) I+II+in« (za delavce pri najtežjdi de-»): dnevro 350 gr kruha ^ Z kruš za meseca aprila delil bolniška.nakazda vsa ko dopoldne od B. do 11.45 ure samo ^ pritličju Turjaške palače v Križankah^ Go- 400 gr *a bolnike in »SDL« (za lažja opravdlaj-dnevmo 100 gr kruha aK 82.6 gr krušn. sssrss- ar* / 0—3 let): mesečno 900 gr & VtJnk500 gr sladkorja (od Sfek velfe za mesec april!) 750 gr mar-Se K 500 gr na že določeni odre^ Sk in 250 gr na odrezek št. »6« (samo na ljubljanske živilske nakaznice) 7 Na dodatno živilsko nakaznico »GMb« 0treke od 3-9 let) 500 gr marmelade m^2S (s^mo na ljubljanske živilske na- tarS2 dodatno živilsko nakaznico »GMc« (za" mSdino od 9 do 18 let 50 gr kniha^h 413 er krušne moke ali 75 gr koruzne moke dnevno, 500 gr marmelade mesečno Smo na ljubljanske žrvilske ^ka^ceL 9 Meso. Začenši z mesecem aprilom se bo razdeljevalo meso na sledeči način: Vsak potrošnik se mora vknjižiti pri svojem me-sarju, ki bo pritisnil svoj žig na zato določenem mestu na zadnji strani nawdne živilske nakaznice; tedenska dobava mesa se bo vršila na odrezke C, D. E m G iste nakaznice. Razdelitev mesa Pokrajinski Prehranjevalni zatvod sporo-5a, da bodo 27. t. m. stranke lahko kupile ™ svojih običajnih mesarjih 100 gramov svežega govejega mesa in 100 gramov kr-vavde. Razdeljevanje krompirja Prehranjevalni zavod Visokega komisanjata za Ljubljansko pokrajino sporoča da bodo od sobote 27 marca dalje potrošnik, v Ljubljani dobili na februarske odrezke krompirjevih^ Lznic po % kg krompirja po cen, L 2.10 za beli in L 2.— za rdeči krompir Krompir bodo razdeljevale tvrdke. kmetij-Bkf dS. Nov trg 3,- Sarabcm A.. Zaloška St. ta Gregorc & O- Bleivveisova cesta 15. Bolniški dodatki za april Bolnikom, k, so po Predlož^ih zdravni-gk-h spričevalih upravičeni dobivati posege dodatke racioniraruh ziviL bo bolmsia osKa ui. io. pu - :.„ibnm ti Dne 1. do 8. aprila samo bolmkom. ki imajo pravico tudi do mesa. tako da pri^ dejo na vrsto v četrtek 1. aprila ^ z začetnicami priimka A do C. v petek z rila z začetnicami D do J, v soboto o. aprila z začetnico K, v ponedebek S apn la z začetnicami L do O. v torek 6. aprila l ^čSnico P, v sredo 7. aprila z začetni-, cami R do S in v četrtek 8 aprila bolniki z začetnicami T do Z. Dne 9 do 16. aprila drugimboln.kom tako da pridejo na vrsto v petek ^ aprila bolniki z začetnicami priimka A do C. v soboto 10 aprila z začetnicami D do J. v ponedeljek 12 aprila z zacetmco Kvo rek 13. aprila z začetnicami L do O. v sredo 14. aprila samo z zacetmco P v cetr tek 15 aprila z začetnicam, R do S m v oetek 16. aprila z začetnicami T do L Dne 17. do 24. aprila bo bolniški odsek mestnega preskrbovalnega urada delil na-Sla farno za sladkor za dojenčke .nJoP nike. seveda tudi samo na podlagi Predloženih zdravniških spričeval, tako da ori delo na vrsto v soboto 17 aprila upravičenci z začetnicami priimka A do v ponedeljek 19 aprila z začetnicama D do T v torek 20 aprila samo z zacetmco K. v sredo 21. aprila z začetnicami L do O. v četrtek 22. aprila samo z začetnico P. v petek 23 aprila z začetnicami R do b m v soboto 24. aprila upravičenci z zacetm- sindikalnili vprašanj, namesto da bi to delali v smislu določil pravil tako zveze, kot pripadajočih združenj potom svojih organizacij. t ,. ,„ V nekaj primerih .e bilo ugotovljeno, da so sindikati imeli direktne stike z uradi n vladnimi organi ne poslužujoč se združenja kateremu sindikat pripada in mora Pripadati, ker je sindikat na osnovi pravd or-an svojega strokovnega združena in •ret pisarna tvori seetavni del urada zdru-ženja in. čeprav ima sedež izven uradov združenja more dopisovati samo potom svojega združenja. V izogib izgubi čara in dosego točnega lžr.osti v okvirju sindika. ne disc nl'ne je treba da se vsi delodajalci točno drž'jo zgornjih navodil, kajti moti onim. ki tega ne bodo izpolnjevali se bo p. stopalo v smislu veljavmh določil. Pokrajinski Dopolavcro n.ln k: se ima še izvršiti: Nn sedežu samem ta S Snih oddelkih boio kine-matografske predstave. . . _ Izvršeno dele: 15. marca: Vojakom je bilo v okrevališču in v trgovm Obor^,-nih sil razdeljeno razno blago proti plačilu Št15 ^marca: Kinematografska predstava v Kočevju v korist Obr roženih sil. Vojakom ie bilo v okrevališču in v trgovini Ob-o?Seih sl razdeljeno razno blago P^t SS štev. 1107. Poveljrištvu r lka Cr-piacnu ______.... očem na- " . gospodarske delovanje igrač vsake vrste Le, nHr1 tes predmetov^ OTB<.ijsha dela na H^t- stalnih poplav Save ter rek^nje C^e in Velikega Struga so ž« Pred 150 leti ^>ro SovUtos bSo pričeli z deli na radiih dela pa bodo trajala več lot Sk^n str ^n 000 ha plodne zemlje, poieg Le^ Sg^JSSSMJ ^ rofje v bodoie žitnica Hnatakc. D= w ssmsrSR u v ene ^^^r^-rat« sestavljenem od m - dpla ter dela za regulacijo t** n kov, obnovo državnih poslopij m šol ter trgovskega ^Tanu — obračajo naravnost s ^ku iz naredbe z j gek V*^ ^ Stavljenem od m- prošnjami. spomenicami, predlogi pritož- ^n/™n?arja 1942 XX. št. 8. z zaporom | javnih del po na ^ ^ takoj pn- bami in slično na urade Visokega komisanjata in na druge ustanove ter vojaška civilna oblastva glede gospodarskih in Gosnoftarske vesti = Italijansko-rumunski blagovni promet. Dne 20. t m. se je pričel lijansko-rumunski sporazum o nep05^" nem blagovnem prometu.jn sicer v rera . SRi tečaj i« ~določena na cijah preko Bolganje^Srbm in H^ateke no^ pcsameznih_obv^;mJ ^^^ ob- n KOV, UUUU.V ------- ' Ti"Tvav Za dr- T« ."^fiSn kuponom, emiaj- SSL^S&V SSZS vredoostl -ami T do 2. .. . . Zdravstveni zavodi, ki so upravičeni dobivati posebne bolniške dodatke nail pošljejo po nakazila že v četrtek 1. m v petek 2. aprila popoldne. Bolniki ki dobivajo dodatek mesa^ z različnim terminom v mesecu, na] pndejo po nakazilo za živila in dodatek meša no tem razporedu od 1. do 8. aprila. S seboi naj nrineso mesarske knjižice. Kdor nima me-sarske knjižice (če je ne hrani v jostm-skih obratih), mora predlozit, potrdlo obrata, kjer je na hram, z navedbo mesarja pri katerem dobiva meso. Opozarjamo vse. ki pridejo po. bolniška nakazila, da morajo s seboi prinest izpolnjeno glavo nakaznice upravičenca za meSc april in tudi nakazilo prejšnjega meseca, potrjeno od trgovca- Pripominjamo, da bodo tisti, ki bodo mestnemu fizikatu Prožili zdravniška spričevala po 5. aprilu, dob.li nakazda šele 27. in 28. aprila, a zamudniki šele 29. in 30. aprila. Bolniški odsek zaradi velikega navada nikakor ne bo mogel upoštevati reklama-cij zamudnikov in tistih, ki ne bi upoštevali tega razporeda, zato pa vsem pnpo-ročamo naj si ta razpored izreze3o m shranijo, da ne bo zmot in pritožb Spremenjeno nakazovanje mesa bolnikom Po okrožnici Prehranjevalnega zavoda Vis Komisarlata za Ljubljansko pokrajino št 31-111-44 z dne 8. III. 1943 tedenski obrok mesa, določen za vse prebivalstva ne pripada bolnikom, ki j"lm je dovoljen vsakdanji dodatni obrok mesa. Zato mestni razdeljeno razno blago P**1 Z sled^i predmeti: 4000 poštnine prostih do^is]nicP 2000 kosov P^Jga paprja 'n kuvert, 4 Ducejeve slike 4 Kraljeve su ke in 4 slike prestolonaslednika. 17 marca- Na sedežu Oborožerih sdi je bila kinematografska predstava VeJatom 5 bilo v okrevališču in v trg^.m Oboro-fpnih Sii razdeljeno razno blago proti pia Su št 973. Kinematografska predstava V Kočevju za Oborožene sile. V 18 rnlrca: Kinematografska predava na sedežu v korist Oboroženih sil Voja-Sm ie bilo v okrevališču in v trgov.nl SrofenS sil razdeljeno razno blago pro- ti iP9aČ^roa:98Kinematografska prestava V Kočevtu za Oborožene s!le. Vojakom je ^ilo v tališču in ^trgovmiOborože^b sal razdedjeno raraio blago proti p!a«iu Št20131^arca: Na sedežu je bila kinemato-o-rafska predstava za Oborožene sile Bla-sil fe b-lo izročemn m nemčl e ali pa preko Bolgarii^ Srbiie. Hrvatske in Nemčije. Ta neposredni pro-mrt S bo vršil samo v vagonskih posill-St in so izključene komadne in brzovoz- ne pošti ke. „„„«fc4 = Nadaljevanje konference e nlovbi. V četrtkov' številk, smo. iwoCau o veliki konferenci med nredstavnjki italijanske, nemške bolgarske, hrvatske ru munske. slovaške in madza^ke vlade^ je b:la na Dunaju in se je ^z va® mi vprašanji dunavske Plovbe Sedai Do-roča^o z Dunaja da se bo ^^nred^av niki Nemčiie. Madžarske. Slovaške bo. Sije ta Rumunije vr«la v Tatii Lom^cu še druga konferenca, k, '/prašanjem razbremenitve železnic spo-iačeno uporabo dunavske vodne xx>ti. = Nova mlarna v Ljubljani. Za odobritev obrata za kovanje m-la v ^z^ku hiše v Jelovškovi uhci št 24 je ^Prosu P^er Klemen ki b- vgkletnih in nrostorih obstoječe hiše m P^dka ^ be1^ o^rr^^jsT Kj parni kotel, v pritličju f ^™ maščob to TO^SS ciSla bosta služila t,JVtla Nn osnoV predpisov obrtnega dena kotia. os k objavo v zakma ie mestno poglavarstva »Službenem ltatu« ^isa^ komis^k op-led ;n razpravo m mestu samem. Ki po Sril/t l s šesta-kom komisije ob 9. ,Jinteresentom so načrt' napmve na brtneni oddelku mestnega po-voogleo neodot>„„, i: MkHc Franc, Marija, gospodinja, .K«««« 6- 500 Ur iolavoristov ln kin«nator«fska predeta i arjev af mglobe; Ljubic Frančiška pose^: niča, Zagradišče 3, 500 lir globe in 10 dni prekinitve obrata; . Sresko poglavarstvo v Logatcu je v me- secufcibruarj u t. L zaradi prekrškov pre- hSmblShdolota izreklo nasledtne zaradi opuščene pnjave goveje »v««. Požene} Alojzij, Ral.ek 176; Frel^ Leo- pold. Rakek 191 in Nagode> Neza, Cgroa ^s 52, vsak po 500 Lr globe m 16 lir pri Zlorabe živilske nakaznice: Rupert Frančiška Podkovec št. 43 Rovte. 250 br glX in l6 1ir pristojbine, ter zaplemba b^vilni komisar za kočevsko področje ie z^adi istih prekrškov v mesecu februarju izrekel naslednjo kazen: . iaradi tajnega zakola: Kastelic Josip, TCočevie 288 3000 lir globe. 14 dni zapora ta Slemba blaga; zaradi taJne prodaj krave: Košir Alojzij, Kočevje. . 1500 1ir globe; zaradi nepravilne prodaje mesa: Pšenica Alojaj. mesar, Kočevje 54, 300 lir <>lobe ta 1 dan zapora. Naročite se na romane Dobre knjige! E. Josin: Stara Ljubljana xxm. Trgovec in podžupan Vaso Petričič Nadaljnja renomirana tvrdka je bila last Vasa Petričiča. Mož ie bil pravoslavne vero, doma na Hivatskem blizu Plitvičkih jezer. Trgovina je bila zelo obširna ln se je razširila v veletrgovino, kamor so zahajali kupovat razni kramarji z dežele. Trgovino in h šo je prevzel pozneje — še pred smrtjo V. Petričiča — njegov sotrudnik in pozneje tudi družabn k, dobro znani I. Samec. Petričič je bil dolga leta občinski svetnik in podžupan, potem tudi predsednik Ljubljanske mestne hranilnice, ki je pod njegovim vodstvom sez dala lepo uradno poslopje v Prešernovi ulici. Špecerijska trgovina zraven V. Petričiča je bila last A. Fortune, ki je bil pred Pe_ tričičem ljubljanski podžupan. Fortuna je bil dober Slovenec, pred 60 leti pa je opustil trgovino ter se preselil s svojo druž no v Stično, kjer je kupil hišo ter tamkaj imel gostilno in trgov:no. Nadaljnja špecerijska trgovina na Mestnem trgu je bia last I. Wenzelna »Pri modri krogli«. Trgovino je opustil Wenzel .->e pred 60 leti preselil v Domžale, kjer rsopet ustanovil trgovino. Prvi predsednik Mestne hranilnice Souvan Tvrdka Fr. Ks. Souvan je bila priznana veletrgovina za manufakturno blago. Na Mestnem trgu je bil lokal za detajlno prodajo, ki je bil od občinstva vedno dobro obiskan, zadaj na Cankarjevem nabrežju -— v pcsebni enonadstropni hiši — pa je bila velika zaloga blaga za groslste. Tu je dolga leta služil Franc Kadinik, znani navdušeni planinec in planinski pisatelj. (Ka-dilnik se je rodil v Stari vasi pri Krškem leta 1825., in umrl leta 1908. v Ljubljani. Bil je v trgovskem poklicu dobro izvež-ban; poleg nemščine je obkladal italijanščino, francoščino in angleščino. Kot pla_ ninec je navduševal naše ljudi za planine. Prepotoval je vse gorenjske planine, bil na Triglavu vsako leto ter pisal zanimive članke v slovenskih, pa tudi v nemških časopisih. Glavni dedič njegove zapuščine je bilo Slovensko planinsko društvo. Stari Souvan je oddal svojo trgovino sinovoma Fr. Ks. Souvanu in Ferdinandu že pred 7C leti ter sam užival pokoj. V poletnem času je bil o lepem vremenu na svojem velikem vrtu ter se ukvarjal s čebelarstvom. Spominjam se ga prav dobro, saj sem ga obiskal nekega dne z mojim prijateljem na vrtu; bil je visoke postave ter precej krepak mož. Vedno je govoril le slovensko. Fr. Ks. Souvan, sin starega Souvana, ie bil prvi predsednik Mestne hranilnice. Nadaljnja trgovina je bila tvrdka Gorič-nlk & Ledenik za manufakturno blago. Go. ričn k je bil bolj majhne postave in ni bil oženjen. Vstajal je vsak dan zelo zgodaj, bil prijatelj narave ter je hodil vsako jutro navsezgodaj zajtrkovat na Zg. Rožnik. Njegov družabnik Ledenik je bil oženjen, poročil je hčer dr. Prevca iz Kranja. Kil je velik prijatelj godbe ter tudi sam dober godbenik. Pred dobrimi 60 leti so imeli ljubljanski literati in odlični godbeniki svoje večere v posebni sobi v hotelu Evropi na Dunajski cesti. Najprej je bilo pre- j davanje, potem pa godba, ki so jo izvajali ! godbeniki: Parma, Leden'k, Klein in drugi. Pokojni Fran Leveč je v »Listku« Ljubljanskega Zvona večkrat omenil te literarne večere. Na vogalu Mestnega trga in špitalske ulice je bila tvrdka Anton Krisper, galanterijska trgovina, ki je bila popolnoma ločena od špecerijske trgovine. Od Stritarjeve ulice do stolnice Na levi strani pred škofijo in špitalske ulice je bila specerijska trgovina Wein. lich, pozneje pa Klauer, ki je izdeloval m prodajal liker »Triglav«; pri trgovini pa je imel smolo ter je žel v konlcurz. Hudo-mušneži so zbijali neslane šale ter rekli, da je Klauerja uničil »šncpsc. Sosedno trgovino je imel L. Polak, rojen v Tržiču. Prodajal je fino platno in šifon. Bil je tudi hišni posestnik v Židovski ulici, kjer je bila prav dobra restavracija. »Pri lipi.?. Polak, mož iz stare, premožne rodbine iz Tržiča, se je nekoč hudo razjezil. ker so delavci tik njegove hiše na sedanjem Hribarjevem nabrežju pustili dolgo časa ležati veliko peskn in kamenja. Namesto da bi se šel pritožit k cestnemu nadzorniku, je Sel ves razburjen naravnost k županu pleni. Laschanu ter zahteval takojšnjo odstranitev kamenja Izpred svoje hiše. Laschan, resen, fin mož pa mu je odgovoril: »AH ne veste, pri kom se imate pritožiti? Ali naj jaz kot župan vzamem voziček ter odpeljem pesek?« županov odgovor je Polaka pomiril, ki je odšel nato k cestnemu nadzorniku. Albert Zeschko je imel svojo trgovino poleg Polaka. V prvem lokalu je bila prodajalna papirja in pisarniških potrebščin, v drugem pa pisarna Alberta Zeschka. Njegova soproga je bila rojena Pirnat, bivša učiteljica; njen brat je bil moj sošolec, lu je postal pozneje rudarski svetnik ln nazadnje dvorni svetnik. Po potresu se je preselila pisarna v prvo nadstropje, trgovina pa v pritličje hiše »Filipov dvorec«, ki je sedaj last Mestne nranilnice. Zeschko je sezidal na Tržaški cesti krasno "ilo, ob- dano z lepim vrtom. Stari Zeechko Je pred nekaj leti umrl v Ljubljani, njegov sin se je pa izselil v Nemčijo. Sosedna trgovina je bila last trgovca I. Schmitta, ki sem ga prav dobro poznal. Njegova soproga je bila majhne postave, mož pa je bil zelo premožen ter so hodil k njemu nelLateri trgovci po postna. Po smrti starega Schmitta ;e prevzel trgovino njegov sin, ki je trgovino zelo razširi'.; k njem u so hodili razni kramarji z dežele po blago. Schmitt se je ?zselil v Nemčije. špecerija trgovca I. Kordina se je nahajala tam, kjer je sedaj tvrdka Drofenik. Prav dobro se ga spominjam. Imel je hčer, ki sc je om ožila z nekim uradnikom, tn več šinov. Eden je bil jurist, nekaj časa okrajni komisar v Radovljici, pozneje pri deželni vladi v Ljubljani; drugi sin še živi v Ljubljani. ------. T T-t. „111.11 Ul,. ■»■"«■■ I Kako je padel Ržev Nemški vojni poročevalec E. G. Schiifar piše: Na mostišču stoje samo še zadnje straže, glavnina vojske je severni del mesta, oziroma jarke v mestu, zapustila že v minuli noči. Samo več kilometrov dolgi polkrog je še zaseden, in sicer ga držijo trije hes-sensko-turinški grenadirski bataljoni. Bor. bena delavnost boljševikov je od jutra živahnejša. Napadalne edinice, ki štejejo po 20, 30 do 50 mož, vedno izneva »otipavajo: naše jarke. Toda grenadirji otvorijo proti napadalcem vsakokrat ogenj ter jih odbijejo s težkimi izgubami. V nekem oddelku je izvršilo napad 20 sovjetskih vojakov. 19 jih je obležalo mrtvih, enega, ki je preostal, smo ujeli. Mož izpoveduje, da so njega in njegove tovariše izvabili v smrtno nevarnost s tem, da so j m ponudili cigarete ... šele v poznih popoldanskih urah ae bolj-ševikom posreči vdor v levi del nemških pozicij na mostišču. Takoj zabijemo klin s protisunkem, kmalu pa sprevidimo, da sovražnik nima večjega napadalnega koncepta. Njegov topniški ogenj se sicer nekoliko ojači, toda Kljub temu, da so boljševiki spoznali dozdevno šibko posadko na naši strani, se vendarle ne upajo odi: čno napasti. Pionirski bataljon na mostišču je medtem povzel vse priprave za dokončni odmik od sovražnika. Pred glavno borbeno črto in za njo 30 postavljene zapore iz min in druge ovire. Na mostovih in v poslopjih, ki bodo porušena v zadnjem trenutku, so že pripravljeni naboji dinamita. Pod okriljem lastne artilerije se medtem nadaljuje uničevanje vseh vojaških in za vojaštvo važnih gospodarskih objektov. Za razbitje mostov, ki drže preno Volge, je poskrbljeno s štirikratno sigurnostjo Pionirji se Fkrbno lotijo elela. Ob 20.16 zapove komai'".--' zr.Sčitruh straž uničenja mostov če; jo in stolpa za gasilce. Jarki pred Rževom so izpraznjeni. Na drugem bregu stoje še tri stotnije grenadirjev, od katerih je vsaki poverjena zaščita posebnega mostu. Toda boljševiki ne pritiskajo za nami. Vsi vojaki so pod vplivom trenutka. Vsakogar dirne ta dogodek. Pri pionirjih narašča od minute do minute napetost, vsak trenutek preizkušujejo žične napeljave in ob 21.15 zleti gasilski stolp v zrak. Oddelek, ki je prevzel nalogo, da poruši ta stolp, pa se še ni vrnil. Poditi most ga najbrž ovira na pohodu. Medtem poči za našimi hrbti strel, ki nam daje slutiti, da se nahaja sovražnik zadaj. Žaščitnica poroča, da je mesto 5s prosto sovražnika. Oddelek, ki mu je b lo poverjeno razdejanje stolpa, se znajde med nemi'. Ura ^ 21.20. S silnim treskom in odmevom zletijo nato trije mostovi čez Voi-go v vis. Stotnje, ki so ostale na onem bregu zaradi sigurnosti, korakajo zdaj čer. led preko Volge, štirje oficirji, med njimi stotnik, s p:žtelami v rokah ogledujejo razdejanje, da se prepričajo, če je povelje v redu izvršeno. Tam, kjer so stali mostovi, je vse črno od raz3treljenih dc-lov. Eksplozije 50 izvrtale tudi luknje v led na reki. Srednji steber velikega mostu, ki drži čez Ves go, jc kakor odrezan. Boljševiki mirujejo. Pričakovali smo, da se bo po hudi detonaciji oglasila sovražna artierija. Toda topovi molčijo. Sledijo šc zadnje razstre-litve v južnem delu Rževa. Pionirjev se, polot' pravcata mrzlica uničevanja. Ničesar nočejo pustiti sovražniku za seboj ... Toda ukaz je ukaz pionirji se morajo vrniti, kajti ob 23. uri mora b ti odmik od sovražnika izveden do kraja. V starih strojniških gnezd h boljšev kov klepečejo strojnice. Svetilno krogle se dvigajo iz sovražnih postojank. Toda medtem ko b:lj-ševiki še nadalje rapadajo zapuščene jarke, znpuste ob 23.20 zadnj; nemški voja.ci Ržev. Iz mesta odhajajo kot možje dejanja, kajti tega so v borbi popolnoma vajeni. fc, tuuiškega bojišča: italijanski oddelki v akciji proti sovražni postojanki zemlja ker so za zakonske zveze njenih članov predpisane posebno stroge določbe, ki ho» čejo z nastajanjem rasno dragocen:h rodbin ohraniti in pomnožiti nemškemu narodu najboljšo krvno ded:čino. Na čelu SS stoji kot državni vodja SS državni voditelj Heinrich Himmler. Ta jc, odkar je 20. julija 1934 SS postala samostojen oddelek poleg SA. neposredno podrejena Fiihrerju. Odseki SS so porazdeljeni v standarte, le-fce v Sturmbanne in ti zopet v Stiirme. 3. Nr.cional-socialistični zbor motornih vozil (das Nationalsozialistische Kraft-fattrkorps. NSK.K). N'uc;r.T.alsocial .stični zbor motornih vozil je nastal iz združitve prejšnje Motor-SA in starega narodnosocialističncga avtomobilskega zbora (NS-Automobilkarps), ki sta pred prevzemom oblasti skupno dala za politični boj NSDAP sredstva tnotorizacije na razpoJago. Danes obsega NSKK kot velikanska organizacija stotisoče nemških avtomobilistov v prostovoljni službi in ie postal nosilec ideje moto-rizacije v Nemčiji Njegova vrednost kol orodje nemškega gospodarstva in nemške ob« rambne moči se skoraj ne da ceniti. Poverili so mu tudi prometno vzgojo. Mesto vodje zbora (Korpsfiihrer) zavzema kot naslednik pokojnega Reichsleiterja Adolfa Hiihnlcina sedaj Ervin Krauss. Njega podpi-rajo načelnik vodja štaba (Chef-Stabsfiihrer), načelnik pribočnik (Chef-Adjutant) in nadzornik za tehnično izobrazbo in orodja (Inšpektor i fiir technische Ausbildung und Gerate). V tszh knjigah bosta izšla dva sijajna romana V »Karawanken-Bote« ob javlja Werner IJlling pod naslovom Mah slovar NSDAP ustroj nemške na-rodnosocialistične stranke. Zanimal bo gotovo tudi mnoge naše čitatelje, zato odstavek ponatiskujemo. 1. Udarna četa (die Sturmabteilung, S A). Častni naslov Sturmabteilung je podelil Hitler po zmagoviti bitki v dvorani z dne 4. novembra 1921 malemu krdelu mož. ki se niso plašili smrti in ki onega večera z življenjem in krvjo branili narodnosocia'isti čno zborovanje množic v Miincheoer Hofbrauhausu proti marksističnemu terorju Medtem pa je že skoraj 400 mrtvih in 40.000 ranjenih iz neštetih bitk v dvoranah in po ulicah pridobilo imenu SA tako posvetitev in sijaj, da ne more nikdar obledeti. Vedna pripravljenost, žrtvovati za idejo lastno kri in braniti, če treba, nacionalizem tudi s pestjo, jc napravila SA hkrati za etično jedro pokreta in za krepak granit novega Rcicha. Največ strankinih podvodij (Un-tcriiihrer) in političnh voditeljev (pehtisehe L-iter) je šlo skozi SA. Po Hitlerjevi volji naj bo SA za vse čase velika šola političnega vojaštva, pripravljenosti za boj, tova^štva in duha občestva. Od januarja 1939 sem je SA po verjena z vel ko nalogo predvojaške n povo-jašk? vojne vežbe nemškega naroda. Adolf Hitler kot vrhovni SA-vodja (Ober* ster SA-Fiihrer) je poveril skrb za to politično Ke izbrano in bojno četo državnemu vc.Iitclju (Reichsleiter) Viktorju Lutzcju s tem. da ga je 30. januarja 1943 postavil za načelnika štaba. SA je oddelek (Gliederung) stranke v smislu naredbe z dne 29. marca 1935 in je po področju razdeljen v 25 skupin (Gruppcn). Skupine so razdeljene v brig-.de. te pa v standarte. le-tc zopet v krdela (Sliirme). Najnižja enota jc Sturm. Ta je pa hkrati tudi najvarnejša enota, po tradiciji posvečeno neno» sredno zasajališče in mesto negovanja duha SA; za SA ima isti pomen kakoT krajevna skup;na (Ortsgruppe) za celotno stranko Pod-razdclitvi Sturma sta truma (Trupp) in trop (Schar). 2. Zaščitni odredi (die Schutzstaffeln. SS). Zaščitni odredi NSDAP so bili ustanovljeni 9 novembra 1925 kot izbor posebne, zvcst'h m zanesljivih strankinih tovarišev (Parte genos-sen) za zasebno zaščio Fiihrer ja ir. njegovih podvodij in za zaščito zborovanj. Predhodnica SS je bila leta 1923 po Juliusu Schrtcku ustanovljena udarna četa »Stosstrupp Adolf Hitler«. ki jc tudi že nosila znak mrtvaške gle.ve na čepici. Številčno je SS namerno razmeroma vedno majhna. SS je v okviru skupnega pokreta predvsem pozvana, da ščit; Nemčijo v notranjosti Zato je državni vodja hkrati načelnik nem-ke policije v notranjem ministrstvu. V SS pride hkrati do izraza misel na kri in Naročnikom »Dobre knj ge« se pravkar kot šesti roman zbirke dostavlja »Borba z bogovi«, delo znanega danskega pisateij.s H. P. Jarcbsena v prevodu Rudolfe Kresala. S tem romanom je zaključeno drugo četrtletje »Dohie knj ge«. V tretjem četrtletju te zbirke odličnih romanov bo izšio najprej v dveh knjigah slovito delo Lousa Eromfielda »Deževje«, roman iz skrivnostne sodobne Indije, sledil pa bo rrninn »Nihče be ne vme«, znane italijanske pisateljice AHh: de Cespede«. Oba izvrstna romana zaslužita v polni mer ime »dobra knjiga* in bosta brez dvoma kakor drugod po svetu tud: pri nas navdu šila vse. ki ju bodo čitalj. Alba de Ospedes »NIHČE SE NE VRNE« Roman je dc-segel doslej 14 izdaj v Ita-liji in je preveden ze v 17 tujih jezikov. J? to velik reman o mladih ljudeh. Pred nam: se razvija usoda ne samo glavnih junakin. osmih deklet, marveč tudi cele vrste drugih ljudi, ki so v z\ ez' z n jihov.m življenjem Različn značaji in različne usode, dekliške 1 sanje majhne življenjske drame, izvrstne j zajeti dogodki k: se vi-sce s filmsko trtrost-jo. krasni epis' narave - vse to je mojstrsko podano v tej umetnišk" zreli knjigi. Louf« Brnmfield »DEŽEVJE« Roman uživa svetevn ioves in je preveden žt skoraj na >■ evropske )ezike j Pisatelj je rt igo žive. • jadij* in je št:r: j leta psal evo j roman V Ljem zaživi pred ! nami ta ču lovita za nas pravljična dežel* ! o kateri pravi sam pisatelj da je iežels i divjih pretiravanj, lepote in okrutnosti, j žgočega sonca in silovitih nalivov. Osebe 1 v romanu, domačini in Evropcl so tako mojstrsko opisani, vsebina dela je tako zanimiva in napeta da bo spadalo »Deževje« med najboljše romane DK. »Deževje« bo izšle v dveh knjigah, sredi apria in v začetku maja, »Nihče se rte vrne« pa sredi junija. Vsaka teh treh knjig bo štela okrog 350 strani. NAROČITE SE NA »DOBRO KNJIGO« »Dobra knjiga« izhaja v omejeni nakladi, 1 ki je v skladu s številom naročnikov. Le s tem je omogočena tako nizka cena. Prvi trije romani so zaradi te omejene naklade že pošli, četrtega in petega je na zalogi le še malo Izvodov. Naročniki »Dobre knjige« imajo dvojno prednost: zanesljivo prejmejo vse romane in dobe jih po znatno znižani ceni. Zato se prijavite za naročnike DK, Če še niste I Katvor doslej bodo romani DK tudi v tretjem četrtletju na razpolago v dveh izdajah, v broširani in vezani. Slednja bo obenem ti kana na boljšem papirju, vezana pa odslej v polplatno. Mesečna naročn na, ki odgovarja cenj za eno knjigo, bo znašala za romane DK od aprila dalje a) za naročnike »Jutra« m »Slovenskega naroda« 10 Ur za broširan* in 20 lir za vezano Izdaja, b) a osrale naočnike DK 11 Ur za bro. širano in 22 lir za vezano izdajo V podrobni prodp.jj bo cena knjigam » približno 30% višja. Naročnike sprejemale v Ljubljani uprsu-va naših listov v Narodni tiskarni in ..jeni nkasanti v Ncvem mestu pa podružnica »Jutra« in »Slovenskega naroda«. Iz >erji-lih krajev se naročniki lahko javijo po pošti Vse dosedanje naročnike, ki bi iz kakršnega koli razloga nadaljnjih remanov DK ne žcieli več prejemati, prosimo, da to spo-roče ob prevzemu knjige za marec ali po ■svojo odpoved najkasneje do kcnca t. m. sporoče upravi naših listov Od krgar do 3L marca odpovedi m- bomo prejel; ga bomo smatrali za naročnika tudi za novo fTtrtletje naše zbirke. Prosimo vse naročnike, da ohranijo »Do-.jri knjigi« svojo naklonjenost ter opozarjajo nanjo tudi svoje prijatelje in zn-ince KULTURNI PREGLED Antmm de Saint Exupšry Založba Naša knjiga (Ljudska knjigarna) v Ljubljani je izdala v prevodu Petra Kosma knjigo francoskega pisatelja An t o: ne de Saint Exuperyja »Ve.er, pesek in zvezde«. Ta »roman iz življenja letalca« je sestavljen iz dveh pisateljevih knjig »Terre des H o ra m c s« in »V o 1 de N u i t«. Prevajalec je pravilno doumel obe knjigi kot široko ceioto, ki jo prepleta ista snov, pa ji je srečno dal skupni naslov »Veter, pesek in zvezde«. Ta naslov označuje troje elementov, ki dajejo spisu doživljajsko osnovo: veter v zračnih višinah, pesek v puščavah Sahare in Libije, neskončni prostor neba z zvezdami vsenaokrog; prelestni, a grozni svet letalca ki se je oddaljil zemlji in išče svojo pot v brezbrežnem zračnem oceanu Antoine de Saint Exupery je letalec Letalci= pisatelji so redek pojav. Je to najmodernejša komb nacija dveh močno oddaljenh nagibov: letanja in literarnega pripc.vedovanja čeprav 6e zdi, da bi mogel prav letalec zelo oploditi pisateljevo stvarjalno domišljijo Toda letalec-pisatelj ali še bolje: pesnik — vsak nadpovprečen pisatelj je v bistvu pesnik! — jc človek drugačnega kova kakor Iiterat dosedanjega tipa. Kdor ume voditi letalo in prevoziti z njim tisoče kilometrov zračnega prostora, boreč se z vetrovi in oblaki, prav kakor z mehaničnimi motnjami v svojih ogromnih perutih, je človek nove vrste, človek bodočnosti Če ie prva svetovna vojna prinesla, kakor je nekje zapisal Kevserling, »civilizacijo šoferja« ;n z njo prispevala značilni delež k nemiru prvih povojnih let utegne sedanja vojna obroditi nekako »civilizacijo letalca« Letalec je tisti, čigar dušev* ni svet se najbolj spreminja, zaka' z višinskih poti letala se odpirajo ne samo povsem novi razgledi na zemljo, marveč tudi novi pogledi na "samo človeško življenje. Kdor pri slehernem poletu bolj ali manj tvega življenje in se predaja nevarnosti, da s padcem na zemljo leže v večnost, dobiva nasproti stvarem zemeljskega življenja nove. svojevrstne odnose. Že se začenja oglašati v umetnosti vpliv nove »civilizacije letalca«. Aeropittura ki :ma vnetega teoretika in zagovornika v Marinettiju, je nekaka spojitev sodobnega slikarskega izraza s svojskimi perspektivami človeka, ki se je osvobodil tal in dobil oči orla, krožečega nad zemljo, zmagovalca nad zračnimi daljavami. V zračnih višinah se vse spreminja: plastika zemeljskih oblik enako kot barve predmetov, igra svetlobe, čutne predstave in čustveni drht-lj-aji. Vzporedno z vplivom na slikarstvo začenja letalstvo vplivati tudi na poezijo. Fantaziji je odprt nov svet, z dokaj drugačnimi vidki kakor jih nudi zemlja. Toda združitev poezije in letalstva je šele na začetni stopnji; še se ni oglasil sodoben Pindar. ki bi napisal prave hvalnice tej krasni in drzni dejalnost človeka, imenovani letalstvo. Prav zaradi tega. ker jc Francoz Antoine de Sa-nt Exupčry sam letalec, ki ima za seboj dolgo vrsto poletov na ogromne daljave — poletov preko oceana in peščenih morij — so njegovi spsi vzbudili pozornost takoj, ko so izšli. Široko mednarodno občinstvo pariških «Les Nouvellcs Litčraires« je moglo nekaj let pred sedanjo vojno brati kaj ugodne glasove o slovstvenem delu moža. ki ga dejstvo, da je odličen pilot in letalcc. ne moti, da b ne bil tudi tenkočuten tvorec slovstvene besede. Zato se polotiš njegove proze s posebnim zanimanjem, saj slutiš v nji povsem novo dež v-ljajsko snov: izkustva in doživetja enega najmodernejši in najdrznejših poklicev. In ni ll prav v tem. da imenujemo nekam staromodno letalčevo drznost, element veličine, vprav veličastnosti tega poklica, zarodek nove poezije, vrelec še nedotaknjenih izkušenj in čustev, skratka nekaka slovstvena tem vergine? Dva spisa Antodna de Saint-Exuperyja, združena v tej slovenski izdaj:, nista ne vsak zase in ne kot celota roman v tradicionalnem pomenu besede Ta letalec piše svojevrstno, prav za prav zelo lanko odtehtano in živčno prozo, bolj ekspresion;-stično kakor realistično, dasi je v nji tudi na pretek tega, kar imenujemo »dogodki«. Zlasti prvi spis Antoine de Saint-Exupe-ryja jc na.ibolj podoben zapiskom, nečemu, kar je nastalo i/, neposrednega stika z življenjem, dobilo fragmentarno obliko in prešlo šeie potem v neko le rahlo zaključeno celoto, saj bi se bilo moglo nadaljevati v nedogled tam. kjer je zaključeno. Prva bralčeva pridobitev iz te kn ii-g2 je v tem. da se intimneje pribl ža letalu in letalcu, a ta novi svet je nedvomno vreden spoznavanja. V »Terre des Hommas« piše De Saint-Exupery v prvi osebi in pripoveduje o svoj h doživetjih, o letalskih tovariših in njihovih usodah (prim. posebej doživljaj letalca Gu llau-meta); tu nam slika razpoloženja v zraku, podaja vtiske iz saharske puščave, opisuje stike z Mavretanci in usodo sužnjev (prim. zgodbo c sužnju Barku m njegovi osvoboditvi) i. t. d. Posebno živo je opisal svojo letalsko nesrečo v libijski puščavi, pri kateri sta s tovarišem ostala živa ter sta brez hrane in vode blodila po neizmerne pesku, živeč tako rekoč c>d rose in od ugodnega vetra, dokler nL.cta na koncu svojih sil, po strašnem trpljenju zaradi žeje, našla nekega usmiljenega Be-duina. ki ju je rešil neizprosne smrti. Tu preide pisateljevo pripovedovanje v prav slavospev vod\ tej tekočini, ki je »sar življenje« in čije dragocenost spozna človek šele v strašni puščavski žeji. »Ti si najdragocenejše, kar ima zemlja. Ti si tudi najbolj občutljiva izmed vsega in z-viraš iz samega telesa zemlje.« — V drugem spisu. k: se imenuje v izvirniku po naše »Nočni polet«, je pripovedovanje o vrlem Rivieru. ki odpravlja nočne polete na velik? letalski postaji, o tem č1 o veku novega 6a«a in nje?ov'b av'at?čuih sodelavcih dobilo značaj objektivnejie zasno- vane pove?ti in prešlo iz osebnih spominov in življenj-k'h fragmentov v zaključeno epično celoto. Antoine de Saint-Exupery je sodoben, v vsakem pogledu značilen pripovednik. V njegovih spisih vidimo dragocene sledove nove življenjske izkušenosti, kot poslednje jedro in notranji smisel letalče-vega doživljanja m slovstvenega izpove-dovrnja pa odkrivamo tisto vzvišeno etiko. ki se iiamuje velikih besed in širokih gest. a ie '/-to preizkušena v življenjskih nevarnostih kakor zlato v ognju; Etiko pristne, osebno dož'v!.'er,e človečnosti, do-bre?na v neštetih potopis!h. Tn vendar je sleherna nova knjiga o Indiji še vedno c<-) bip TVone pred-in vr1 :■«*>'d" 0V0 hvaležnih bralcev. Ljudje imajo potopise sploh radi. Te slovstvena zvrst je naj hvaležne j ša, pa tudi najbolj nevarna za pisca, prav kakor za čitatelja. Pri pisanju potopisa ne utesnjuje avtorja nobena določena, ustaljena oblika. Treba je samo v jasni, logični in impresivni vrsti podajati svoje vtiske. Pisatelju se odpira bogato polje, na katerem lahko razmahne svojo slovstveno nadarjenost, pokaže široko kulturo, predorna opazovanja in globoke misli, ali pa se osramoti, če je morda šarlatan, nevednež in plitvi frazer. Prav tako je z bralcem. Le-ta lahko uživa v dobrem potopisu in se marsičesa nauči, ali pa si pridobi povsem napačne in zmotne pojme o nek' deželi, nje prebivalstvu in njega življenju, mentaliteti, kulturi, šegah L t. d. O Indiji obstoji cela knjižnica potopisov. Ena najboljših knjig te vrste je vse-kako potopis Nemca Eivvina Drinneberga »Von Ceylon zum Himalaja«. Nedavno smo dobili v hrvatskem prevodu potopis nekega drugega nemškega pisca, knjigo »Aminch«, ki jo je spisal Emest F. Lohn-dorff. Izšla je v založbi Ante Velzeka in v prevodu Dragutina Biščana. . Ernst F. Lohndorff je bil dosihmal neznan naši javnosti. S to knjigo se predstavlja kot vešč in nadarjen potopisec, ki ume opaziti marsikaj zanimivega in ki svoja opisovanja tudi mikavno pripoveduje. »Z malo denarja in s prazn:m srcem potujem v Indijo, deželo najvišje modrosti in najnižjega praznoverja«, pravi v začetku knjige in nam brž nato razlaga vtiske s svojega potovanja iz Dovvera preko Gibraltarja, Malte, Sueza in Ceylona do Ranguna in Kalkute. V Kalkuti se spremeni v domačina, v Indijca Iskander Sin-ga in sicer s pomočjo dveh lastnic tamoš-njih javnih hiš, ker se ena izmed njih — Aminch — zaljubi vanj in ga spremlja na njegovih tavanjih po Benaresu, Alaha-badu in drugih indijskih mestih, dokler ne konča nekesa dne kot samomorilka. Ldhndorffa — kakor ae zdi — zanimajo Kronika * Papeževo zdravstveno stanje. Sveti oče je obolel na influenci ter ga je te dni obiskal zdravnik, ki je ugotovil, da ima papež povišano temperaturo. Navzlic temu tma papež dovolj dobro spanje ter ga samo od časa do časa napade kašelj. Kljub svoji bolezni se papež zanima za vse dogodke ter je stalno informiran o zadevah, ki zadevajo cerkev. * z letošnjim pridelkom krompirja bo razpolagalo poljedelsko ministrstvo. Poljedelski minister v Rimu je izdal dekret, po katerem mora biti ves krompir, ki ga bodo letos pridelali v Italiji, na razpolago kmetijskemu ministrstvu, ki bo poskrbelo za enakomerno razdelitev med prebivalstvo. Pridelovalci krompirja so dolžni hraniti pridelek, dokler ne prejmejo podrobnega obvestila, v kakšni količini in komu ga morajo izročiti. * počastitev spomina trgo ca Malavašiča. Na Vrhniki je umrl kakor smo že poročali, trgovec g. Ciril Malavašič v starosti 44 let. Vrhniški trgovci so počastili spomin pokojnega svojega stanovskega tovarša z aa-rom 700 lir za občinske reveže namesto cvetja na njegov preran grob, za kar se jim županstvo topio zahvaljuje. * N javiš ie ležeča šola v Italiji. Iz Son-drija poročajo, da je bila te dni odprta v višini 1300 m v Soleszi di Sonda J o gola. .a leži v okolici borovih gajev ter ^ je^ narae njena učencem moškeo __in ženskega spo- kTki Inkltaiiujo * jetM. šola bo imela pe* razredov ter bo izročena svojemu namenu 1. oktobra letos. Šoli bo nakoval poseben specialist sa bolezni jeticmh otrok, ld bo učencem vedno na razpolago. * Manifestacija zvestobe v Monzi. V Mon-zi so imeli te dni vehko manifestacijo zvestobe za bojevnike in zmago. Manifestacije ki se je zaključila z verskim obredom, se" je udeležilo po sodbi poročevalcev okoli 80.000 ljudi, katerim je polelil blagoslov raons. Del Acqua, ki je prosil božjo pomo. za bojevnike ter blagoslov za orožje. Po-božnost se je zaključila z veliko procesijo pod vodstvom kardinala., ki je podelil vernikom na koncu tudi papežev blagoslov. * Italijanski umetnostni teden v Hamburgu. V opernem gledališču v Hamburgu se je 23. marca pričel teden italijanske umetnosti, za katerega je dalo pobudo ^on-dotno ita)ijansko-nemško društvo. Otvoritvena predstava je bila Puccini jeva opera Turan iot, ki jo je izvajal ansambl ham-burške opere Predstave so se udeležili poleg italijanskega generalnega konzula m fašističnega cLrektorija v Hamburgu clam italijanske kolonije, od Nemcev pa župan Kromann, za državne oblasti namestnik Kaufmann, predstavniki vojaških in civilnih oblasti ter mnogi funkcijonarji natrodne-soeialistične sti'anke. co ki veže prvo in drugo sliko opere. In-termeco ima visoko umetniško vrednost, je popolnoma samostojno mojstrsko delo ii se zato pogostokrat izvaja kot samostojna koncertna točka na simfoničnih večerih. Za nas nov pa je intermeco iz njegove opere Willam Ratcliff, ki bo tudi izvajan na tem koncertu. Je pa tudi izredno lep in zanimiv, predvsem po svoji bogati instrumentaciji, ki je posebna odloka Mas-cagnijevih del. Poleg omenjenih ded bo izvajal Samo Hubad s simfoničnim orkestrom še dva Premi ova pastoraLa, Smetanov Više grad, Beethovnovega Egmonta in Beethovnov Koncert v G-duru s solistom-pianistom Marijanom Lipovškom. K«ncert se bo vršil v velik; unionski dvorani, za-J četek ob pol 7 zvečer, prelprodaja vstopnic v knjigarni Glasbene Matice. s žalni venci, aranžmaji, izbira lončnic in * cvetja — »»KOZA«« cvetličarna u_ Slabi vremenski preroki smo bili. ko smo v sredo zapisali, da nič kaj ne kaže na vremensko spremembo. Pa nič za to saj je bila sprememba od vseh že željno pričakovana. Mestni zelenjadarji, še bolj pa kmetje, bi že kaj radi videli, da bi dež namočil izsušeno zemljo. Na praznik Marijinega Oznanjenja je zjutraj še sijalo sonce, potem pa so nebo prepregli oblaki, da smo vsak čae pričakovali .ležja. Toda zaželene moče m bilo. V petek dopoldne se je nebo začelo spet vedriti in je v presledkih sijalo sonce. Zaradi spremembe vremena se je ozračje močno segrelo. Najvišja temperatura v sredo je znašaila 17 stopinj Celzijal na praznik je bila nekoliko nižja, ker sonce ni prišlo do veljave, živo srebro se je dv-gnilo do 15.4 stopinje Celzija. Tudi jutranja temperatura je znatno višja kakor prejšnje dni. V petek 'zjutraj je toplomer v Zvezdi kazal najnižjo temperaturo 9.5 stopinje Celzija. Dane3 godu-ie sv Rupert, o katerem pravi 1 ju 1 siti j _ . , j • ______1„v.v Za onemogle, stare UnMJurtane ▼ mestnem zavetišču v Japljevi ulici je podarila rodbini a Franca Luk>ča 200 Ur namesto cvetja na krsto dr. Franca Tomin-ška županstvo izreka dobrotniku onemoglih Ljubljančanov najtoplejšo zahvalo tudi v imenu podpiranih. Počastite rajne z dobrimi deli! u— Za mestne uboge je podaril g. Lojze Smerkolj, klepar in vodovodni instalater, 150 lir v počastitev spe mina g. Otona Raške. Darovalcu izrekamo najlepšo zahvalo tudi v imenu podpiranih. u_ Nesreče. Iz Sodražice so pripeljali v ljubljansko bolnišnico z zlomljeno nogo sina delavke Alojza Firbežarja. Tudi 54-letna posestnica Helena Jamnikova iz Višnje gore si je pri padcu zlomila desno nogo. 441etno gospodinjo Ano Pozarekovo bo Sla ▼ fcgubo sar«Sl nezgod nobena delovna ura. . Slovo od pokojnega šolskega vodje Pferschyja. Ob obilni udeležbi prebivalstva so se funkcionarji stranke in države pošlo, vili od krajevnega skupinskega vodje Heinrcha Pferschyja. Na parah je ležal v ljudski šoli v Domžalah, šolski svetnik Stohner in deželni svetnik dr. Doujak sta podala življenjepis umrlega, ki zaradi svojega lepega značaja nI bil priljubljen samo pri svojih predpostavljenih in strankin h tovariših, ampak tudi pri dobro m slečem prebivalstvu. Nato je govoril še okrožni vodja Pilz. Svečanost sta povečala petje Hitlerjeve mlad ne in zvoki godbe. V Žireh se je po novem letu rodilo 14 otrok, 12 ljudi je umrlo, poročilo pa se je šest parov. — Krajevni skupinski vodja Raeder je odšel k vojakom !n ga začasn« iz Ljubljane je pes ugriznil v levo nogo. . ' ;"" J ^Vinski tajnik Lasotter. Nekaj Deska je padla na 461etnega delavca Elijo *^eambCajemtudi prJj 0r:žn štvu. Okrajni Hripuna i* Ljubljane to mu poškod^a | J™^^? Fatir ie odšel k polic ji. v levo nogo. Levico si je zlomila pn palcu 561etna zasebnica Marica Cvekova iz Ljubljane. Tramvaj je podrl 771etno ubogo Marijo Korenovo iz Ljubljane in ji prizadejal hude notranje poškodbe. Ponesrečenci se zdravijo v ljubljanski bolnišnici. stražmojster Faber je Ziri pa sta prišla orožn ka Schimz m Zen.. Iz Hrvatske Iz Spsdsije štajerske Ponikva je stara 900 let. Mariborski dnevnik je v petkovi številki priobčil obširnejši članek E. Paidascha o Ponikvi. Pravi, da je vas ena najstarejših naselbin na Spodnjem štajerskem. Prvič se omenja Ponikva v listinah leta 1043., ko je bila last grofa Viljema II. Friziškega. Potem je prešla v lastnino gospodov Poniških, nakar je pr: o-sto menjala svoje gospodarje. i tujske žene so bile v pretekli zimi prav delavne. Delo je bilo usmerjeno predvsem na pouk nemščine in vsega, kar je treba vedeti za vzorno gospodinjstvo in otroško neo-o Prirejenih je bilo 33 kuharskih tečajev ki jih je obiskovalo 321 žena. Tudi organizacija otrok lepo napreluje. Otrcšaa skupma obsega že 325 otrok v starosti od 6 do 10 let. Na vzhodni fronti je padel desetnik v rek: če ima Rupert lepe dni se seno lahko piaIMiiskem lovskem polku Arnold Lene-suši, in: Sv. Ruperta jasno nebo, bo ma- - • - ------=-- h,,H,m ra~ u_ Novi grobovi. Sa vedno je zapustil svojce uradnik »Prevoda.« g. Ludvik Filinič. Za njim žalujejo soproga Darinka, hčerka. Miihelca in drugo sorodstvo. Na zadnji noti bodo pokojnega spremili v nedeljo ob pol 15. iz kapele sv. Jožefa na Žalah na pokopališče k Sv. Križu. — Prani nila je ga. Terezija Slevec-šimnovec, prodajalka aalja na Pogačarjevem trgu. Zapušča hčerko Josipino, poročeno Berno-tovo, sesji.ro Marijo Zupanovo in drugo sorodstvo. Pogreb blage rajnke bo v soboto ob 15. iz kapele sv .Terezije na Žalah na pokopališče k Sv. Križu. — Po krotki bolezni je v 70. letu starosti umrl bivši čevljarski mojster g. Karel Goršič. Zapušča hčerko, sina in drugo sorodstvo. Pogreb bo v soboto ob pol 16. iz kapele sv. Janeza na Žalah k Sv. Križu. — Pokojnim bomo ohranili blag spomin, svojcem pa izrek a ono naše iskreno sožalje. u_ umrl je g. Biaj Anton. Pogreb bo danes popoldne ob pol 5 iz kapele sv. Antona na pokopališče k Sv. Križu. u_ Na XI. simfoničnem koncertu letošnje sezone, ki bo pod vodstvom Sama Hubada v ponedeljek 29. t. m., bomo slišali poleg Beethovnovih, Premrlovih in Smetanovih del, še dva Intermeca iz italijanske operne literature. Pre-5 50 leti je napisal slavni mojster Pietro Mscagni svojo opero »Cavalleria rusticama«, ki si je na mah osvojila odre vseoa sveta ter je od takrat dalje stalno na repertoarju in bo ostala tudi večno zaradi svojih izrednih lepot. Najlepša točka Mascagnijeve Caval-lerie pa je prav gotovo simofnični interme- lega srpana baš tako. u_ Vodstvo v šantl°vi retrospektivni razstavi. V nedeljo, dne 28. t. m. bo v Jakopičevem paviljonu predavaj o razstavljenih slikah in grafikah akad. slikar profesor Mirko šubic. Umetnost ljubeče ob&instvo vabimo k obilni udeležbi. Volstvo se bo začelo točno ob 11. uri. u_ s svojo najnovejšo umetnostno razstav« v Koso vem S3iknu v prehodu nebotičnika je mojster Klemenčič dosegel tudi lep moralen uspeh. Njegove ^kakovostne krajine, intereurji in tihožitja »o vzbudili živo 'zanimanje med prijatelji upodabljajoče umetnosti. Razstava bo odprta do konca marca. u_ inštrukcije — priprava za razredne in privatne izpite. Novi (Turjaški trg 5-111. Uspešno pomoč v vseh šolskih predmetih: matematiki, latinščini, italijanščini, nemščini itd. za vse šole in razrede nudijo dijakom dopoldne ali popoldne po dve uri dnevno (honorar znaša za eno uro komaj 2 do 4 lire) diplomirani filozofi v prostorni učilnici. Pripravljajo tudi priva-tiste za izoit čez dva razreda in za razredne izpite konec leta. Priglaševanje vsak dan od 8—13 in od 15—18 ure: Novi (Turjaški) trg 5-111. Inštrukcije. u_ »Svetnik« je najboljše delo italijanskega pisatelja Ant. Fogazzara, ki ga ra- nik iz Bresternice. Podlegel je hudim ranam 19. februarja v neki vojaški bolnišnici Dalje je padel na ruski fronti ob Ilmenskem jezeru 25. februarja vojni prostovoljec Aleksander Triller iz Maribora, star komaj 20 let. . v poročili so se: Albin Parne m Marija vo- herjeva ter Marin Ailetz in Margareta Hor-vatova iz Ptuja. V Pragerskem so se poročili Anton Petrovič in Jožefa Rajh-va. Stanislav Kostevc in Štefanija Geršičeva. ter Ivan Zafošnik in Antonija Miklošičeva. V Brežicah so sklenili zakonsko zvezo Alfred Ernst m Frančiška Račičeva, Franc Jaklič in Albina Herbstova, Jcžef Zamida in Ana Jakličeva, Friderik Prcdamc m Marija Uranka, Bernard Honigm-.nn m Amalija Pospišilova, Ivan Hogler in Marija Fogoretsova, ter Jožef Kikel in Frida Wuchtejeva. V Zagorju sta sklenila zakonsko zvezo Štefan Zore in Mihaela Molima-lova. Predavanje zdravstvenega svetnika dr. Tcllicha v Mariboru. Na povabilo štajerskega Heimatbunda in v okviru Ljudske univerze je v sredo imel prvo Predavanje višj; zdravstveni svetnik dr. Toliicn o zdravem in bolnem človeku. Predavanje bo nadaljeval 21. marca m 7. apnia t- L Nesreče. lOietni sin pomožnega delav-Viktor Senoaur iz Radvanjske ceste v di imenujejo »italijanski Tolstoj«. Bavj se Mariboru x je igl-a! s patrono, ki mu je z vprašanji vere jn cerkve, ki Jih pokaže eksplodirala in ga. poškodovala na v podobi tajinstvenega reformatorja Gio- * ki Cevo nogo m je pri igri »-i«. - o-! ,boko krsčan- g^™,^ ^ kur>ča prane Klemenčič s Pobrežia. 581etna soproga poljskega delavca Genovefa Kovačičeva iz Maribora si ie poškodovala levo roko. Pri padcu je dobil notranje peško lbe dietni cestni delavec Franc Jakopič z Brezja. Pri skoku z voza si je poškodoval levo nogo 471etni šofer Anton MendI iz Dogoš. Ponesrečence so prepeljali v mariborsko bolnišnico. Z Gorenjskega Socialno zavarovanje na Gorenjskem Na nekem delovnem zasedanju socialne za varovalne blagajne je govoril o novi ureditvi socialnega zavarovanja na Gorenjskem ravnatelj Tropper. Primerjal je določbe £.edaj veljavnega socialnega zavarovanja s prejšnjim in prikazal bistveno zboijšanie zavarovalnih dajatev. Na koncu ie poverjenik Fichtner izvajal, da Je socialno zavarovanje na Gorenjske.m popolnoma izenačeno z cnim na Koroškem Pozval je navzoče, naj še bolj kakor prej uva-žujejo ukrepe za delovno zaščito, da ne vaniia Salve. — Salva je globoko krsčan ski duh ki pa prihaja navzkriž s Cerkvijo. Dejanje' vsebuje slno sugestivno moč in veže pozornega čitatelja do zadnjega. Roman je preveden v vse svetovne jezike m ga štejejo med reprezentativna dela novejše italijanske književnosti. V slovenskem prevodu je izšel »Svetnik« v založbi Tiskovne zadrug« v Ljubljani, šelenbur- gova ul. 3. u_ Raj naj kuham v brezmesnih dneh? Na to vprašanje najdete zadovoljiv odgovor v letošnem Gospodinjskem koledarju ki vsebuje nebroj rovih receptov za kuhinje in poleg tega sodobna Praktična navodila za koristno izrabo razpoložljivih živil Gospodinjski koledar dob!te v knjigarni Tiskovne zadruge, šelenburgova ulica 3. . ... u— Krojači pozor! Ukraden mi je bil suknjič drap barve, enovrstni na 1 gumb, na enem komolcu zakrpan, prsna širina 116. Ker je možno, da ga kdo prinese v predelavo ali prodajo, pros m vsakogar, da javi v podružnici »Jutra« v šiški. Dobi nagrado 200 lir. Nov avtomobilski zakon. Poglavnik je podpisal zakon o avtomobilskem prometu _ Na novo je v njem urejena odgovornost , šoferja in lastnika voza. Doslej so bila za avtomobilske nesreče v veljavi glede od- ] škanc>-va. Dirigent: Niko Štritof. režiser: Ciril Debevec. koreograf: P. Golovin. P. Golovin-J. GrCgorc: »PrincesKa m zmaj«, bajka v treh dejanjih. Osebe'- Oče _ Marenk, mati — Koširjeva. Jožek — Barbičeva, Anica — Siardova. Cigan — i>'anecki Tonček — Kristančič, krali — B Sancin princeska — Go1;eva. Norček — M. Sancin. Dirigent: D. Zebre, režija: Maša Slavčeva. koreograf: P. Golovin. i^ttfstaite disshi C.E.T.RA - Kupujte plošče C.E,T.RJ^ II piu completo repertorio Le piu perfette incisioni piii sicuri successi Najpopolnejši spored Najpopolnejši posnetki na ploščah Najbolj zagotovljeni uspehi Produttrice S. A. C. E. T. R. A. Produkcija S. A C. E. T B A. Viale Poggio Imperiale, 54 - FIRENZE telefono 22-860 predvsem čisto vizuelni učinki, v drugi i vrsti pa vsi izrazi tamošnjega praznoverja, ki gleda nanj iz razdalje samozavestnega Evropca. To dvoje ga tolikaj zaposluje, da zanemarja vse drugo. Zaradi tega nas brez nadaljnjega takoj vrže v pisani orientalski vrvež, ki vlada v tako velikem mestu kakor je Kalkuta. Pred nami se brž pojavijo kuliji z rikšami, sloni. bud:stične pagode. kobre, menihi, tigri. fakirji, prostitutke, lastnice javnih hiš — ena" izmed njih stalno prebira pesmi Rab:ndranatha Tagoreja. — panterji, krokodili, berači, svete krave in bivoli, zvodniki, romarji, akrobati i. t. d. Vodi nas v prerazlična pustolovstva, kaže nam lov na tigre, opisuje močvirja in džunglo, pa sveti Ganges, tempel krvoločne boginje Kali, sežiganje mrličev i. dr. Predočuje nam mrl;ča v krsti na ulici, čigar svojci pijo v krčmi od žalosti za pokojnikom, opisuje fakirsko zdravljenje deklice, ki jo je pičila kobra, pa smrt drvarja Pandaba, katerega je raztrgal t;ger ter najdejo v tigrovem drobu Pandabov uhelj Naposled nas pisec povede na samo Himalajo in v Tibet, kjer doživljamo vihar in odlom velikega hriba. Vse to je zabeljeno z nekoliko orientalske erotike in s slikovitimi opis; narave: iz njih se vidi. da Lohndorff ljubi naravo in lo ume ne samo gledati, marveč tudi občutiti Prav pri teh op:sih rabi vse polno bleščečih metafer, tako da so ponekod kar prenasičeni z njimi, medtem ko uč:nkujejo drugi opisi prijetno, sveže in lirično. Na pr.: »Nad nočno džunglo počiva, se zdi neki čar; prelep je, da bi ga bil mogel opisati' Crn. žameten mrak zelenkasto svetlikanje; mesečina prši kakor dežek teče kot struja m se peni kakor hudournik: motni obrisi belih sveč cvetja, pritajeni glasovi iz srca tega diviesa eozda- vse to se zliva v akorde eksotične oesmi.« V Lohndorffov< krnigi ie potakem vsega nekoliko, opažamo samo premalo razumevanja za indijsko ljudstvo m njegova življenjska vprašanja, takisto premalo tiste vzvišene ideje, ki se imenuje človečnost in ki ne more brez nje nastati nobena prava umetnost. Pisec se zadovoljuje v glavnem s tem. kar vidi, vidi pa predvsem to, kar ravno hoče videti: orientalsko pisanost, sejmarski hrušč in trusc, slikovito naravo, nekaj eksotike — vse drugo ga ne zanima. Je zgolj pejsazist. krajinar. kj ga mikajo samo pisane ploskve in nič več. Ljudje te velike, daljne dežele, njihovo življenje, kultura družbeni odnosi in njih vzroki, razne ideine, politične nacionalne in socialne težnje Indijcev, vse to je ostalo onkraj dosega Lohndorffovih pogledov Celo njegov odnos do hindustanske ženske Ammeh je kaj čuden. Ko stori le-ta samomor, gre pisec knjige z lahkomiselno ravnodušnostjo preko te človeške drame, kakor da se ne bi bilo zgodilo nič posebnega, in vendar mu je ta ženska časih pomenila zelo mnogo! — Treba se je samo spomniti Tagorejevega »Brodoloma«, da se zamislimo v bogato, zamotano in globoko notranjost ljudi v tej daljni deželi! Vzlic vsej enostranosti in občutnim pomanjkljivostim nam vendar odpira ta knjiga vpogled v mnogolični in zapieteni mozaik ljudi in življenja, čeprav nam ne pomaga, da bi ga tudi razumeli. V Lohndorffovih očeh so vsi ti indijski ljudje praznoverni zanesenjaki, norci, umazani čudaki in lenuhi. Iz vsake njegove vrste čutiš samozavest evropskega arijca. ki se je preoblekel v tamošnjega domorodca samo' zato. da bi laže in natančnje vse to videl in doživel, vendar je spoznal samo vnanjo stran tega sveta Tako je gledal Indijo le še Philaea Fog Julesa Vernea Lohndorff se je pač omeiil na to. da nam pokaže »deželo najnižieea praznoveria« izpustil pa je oris — da povemo z njegovimi besedami — »dežele naivišie modrosti«. A tud? brez teaa je kniiga zanimiva Smsana je vešče, v jasnem in preprostem slogu. ~~ a' Koncert Nemške akademije V sredo je priredil ljubljanski lektorat Nemške akademije v mali fiiharmonicni dvorani večer nemške popevke. Spored ki ea je izvajal baritonist Erik jorsen-sen ob klavirski spremljavi profesoria monakovske Glasbene visoke šole ^_er-nerja D o m m e s a , je obsegal povprečno po tri skladbe Schuberta. Schumanna. Brahmsa. Trunka in Richarda Straussa. zložene na besed:!o nekaterih vodilnih nemških pomikov kakor so Goethe. Le-nau Uhland, Storm in drugi. Enka jor-^ en sena odlikuje ne ravno izreden, vendar oa solidno izšolan Glas. lepo barvit tudi v višj'h lesah ter prijetno izglajen: poiea tega kaže očitno kulturo prednašanja. kakor ustreza slovesu okolja, iz katerega Devec prihaja. Njegovo peti* i«? označevala tudi vzorno jasna izgovarjava. Spremljevanie prof. Dommesa je bilo na višini m ie bistveno pripomoglo k učinku petja. Dvorana je bila pooolnoma zasedena. Koncertu so prisostvovali tudi zastopn-ta Oblasti. Tako ie Eksc. Visokega komisana Grazioliia zastopal šef Ti sko vnosa urada dr De Cecco. prisoten ie bil tud: župan mesta Liubljane gene-ai Leo Punn;k dalje nemški seneralni konzul dr Muller z drugimi funkciorarj; konzulata. Sodelujoča umetnika iz Nemč je je obem-tvo nagradno z živahnim aolavzom Ob koncu sorazmerno kratkega večera ie JOrgensen «e ponovil Straussovo »Traum durch die Dammerung«. Smrt dramatika Sch&nherra. Na Dunaju ie umrl v 77, letu nemški dramatik Karel Schdnherr. Po poklicu je bil zdravnk m ie živel do leta 1905. na Dunaju Leta 1907 mu je prinesla drama »Zemlja« ki so lo grali često tudi na slovenskih odrih, velik n«peh Prejel je zanjo Schillerievo naffra-io". Leta 1915. je izšla njegova drama • Žena vrag« s katero je nostal zarad' nsi-hološke problematike skorai še boli znan kakor z »Zemljo«. Posihmal je živel samo kot pisatelj ter je napisal še več drugih de Karel Schdnherr je bil doma v btam Inomosta na Tirolskem ter je bil °b fvon 70-letnici odlikovan z Goethejevo kolajno za umetnost ^^^^^^^^^ NaS jezik Jezikovna paša 69 Bacile na gojišču razmnožujemo= kultiviramo. , . »Bac;le tuberkuloze doženemo pod drobnogledom eventbalno po namnozenju.« Šai je res da ima Pleteršnik: »namno-iti vermehren«. res pa je tudi, da ga do zdaj še ni bilo med nami - vsaj_ jaz ga ne poznam - ki bi se tako izrazal. Pač pa pravimo, da bacile razmnožujemo-kult viramo; razmnoževanje, razmnozitev bacilov za kultiviranje bacilov, zadnje tudi za kulturo bacilov. 70 Vbrizgnina. , . , »Ce je bilo v vbrizganem le nekaj bacilov.« . . . »Vbrizgano«, das Eingespntzte je po slovensko vbrizgnina! 71. 2Ieza — bezgavka. «Na vratu in na pljučih otecejo limfa-tične žleze«; »žlezna tuberkuloza«. Do leta 1935 je mednarodno zdravstvo poznalo na vratu, pljučih itd. lymphoglan-dule. Lymphdriisen. Tega leta pa je mednarodna nomenklatura to anatomično zgrešeno oznako zamenjala in jo nadomestila z »lvmphonodus«. Nemci so svojo oznako spremenili v Lymphknoten. Slovenski zdravn:ki smo že poprej — četudi ne zavedno in ne dosledno - Pravnlno razloče-vali bezgavke na vratu, na pljučih, v Pazduhi v dimljah itd. od žlez: žleza slinavka. ščitnica trebušna slinavka, lojnica, rnojnica itd. Zdaj, ko je mednarodna nomenklatura priznala naše označevanje za oravo. vendarle ne bomo s lih nazaj na Tgrešeno. Zgornja dva stavka se potemtakem Plašita pravilno takole- »na*™" ,n na n>Fra*-kfurter Zeitung« poroča, da s- zaradi štednje z blagom sluge na angleškem dvora dobili novo vrsto »vojnih uniform-. Telovnikov, ovratnikov, kravat in p:škrob-1 jenih srajc ter fraka ne bodo več nosili, pač pa namesto tega temnomodre jopiče, j Krajše vžigalice. Po pore čilih nemških i listov je ameriški urad za vojno proizvodnjo odred i naj zaradi štedrje z lesom tovarne od 1. marca !zdelujejo krajše vžiga, lice. Industrijci se pa pritožujejo nad tež-kočami zaradi preureditve obratov in zaradi izgube čas-i zaradi preureditvenih dei Med bombardiran jeni dovršena simfonija. V Firenzi je bil te dni koncert pod vodstvom dirigenta Gina Marinuzzja, ki je dirigiral med drugim tudi svojo simfonijo, započeto pred dvema letoma v Palermu in dovršeno lani na dan 14. februarja, ko jc bil Milan bombardiran iz zraka. Izvajanje Marinuzzijeve simfonije je izzvalo med občinstvom viharno navdušenje. Italijanski listi beležijo, da je tudi nek: boljševiški skladatelj skomponlrfll svojo simfonijo med obleganjem Petrograda, ki pa gotovo ni docegla takšnega uspeha kakor lelo Italijana Marinuzzija. šno akcijo, imeti absolutno premoč na morju. V današnji vojni pa ne zadošča samo moč na morju. Treba je imeti poleg tega tudi premoč v zraku. Poskus pn Dieppu lani poleti ie pokazal, da je takšno podjetje obsojeno na neuspeh. ker je branitelju lažje zbrati potrebno število vojakov za obrambo kakor jih more postaviti napadalec za napad V primerih, kjer se takšna jzkrcavanja vojske vrše v puščavskih predelih, na nerodov-tnih področjih, ki ne razpolagajo z nobenimi surovinami ter nimajo možnosti, da bj prehranili vojake, se pojavlja poleg tega še vele važno in težko vprašanje organizacije nepretrgane pomorske oskrbe izkrcane vojske. Vrhu tega pa je treba računati v današnji vojni še z nevarnostjo napada jočih podmornic Ker je brzina današnjih nemških podmornic v primeri s svetovno vojno večja večje pa je tudi njihovo število iahko zaklju čimo. da je podjetje izkrcanja vojske na tujih tleh silno tvegano. Šef oddelka za prevoz oddelkov severnoameriške vojske v Evropo Frank Ross je nedavno objavil račun, da je za prekomorsk; prevoz dela vojske ki šteje milijon mož notrebno 15 milijonov brutto registrskih ton Za potrebe nepre= trgane oskrbe pa je isti strokovniak izračunal da je potrebno- dnevno 18 kg tovora za osebo Prevoz ameriških vojakov izven ameriške celine je torej prav resen oskrnovaln- prob'em. ker zahteva ogTomno ladijskega prostora Zato ni čudno, da prevozi za oskrbo čet silno obre. men ju je jo ameriško vojno in trgovsko mornarico To pa še ni vse Vsak prevoz je trajno izpostavljen nevarnosti pocimonve. ki sekajo široke vrzeli v zaveznišk: pomorsk- promet. Iz vsega tega vidimo, da je vprašan ie pomorskih prevozov zelo resno vprašanje ter se nahaja Amerika v dilemi, kako naj Zedi njene države organizirajo in izvedejo prevoz vojske na evropski kontnent in kako naj to vojsko oskrbujejo, da ne propade Nekaj o kihanju Stari Grki so smatrali kihanje za bcžj; dar. za katerega je treba kihajočemu čestitati Lepi ženski si izrekel največje priznanje, če si ji dejal: »Bogovi ljubezni so ob vašem rojstvu k hali!« Kihanje je napravilo Ksenofonta cclo za vojskovodjo Z vojsko grških vojakov na iemnikov se je boril pod perzijskim kraljem Kirom. Ko je Kir doživel poraz in «mrt. sc ostali Grki v veliki zadregi v tuji deželi, pri Babilonu, in niso vedeli kako naj pridejo domov Sokratov učenec Ksenofont je svoje obupane tovariše nagovoril z vzpodbujajočim gc« vorom. med katerim je mora' eden 'zmed vojakov nenadno kihniti. Tedaj so bili vs; prepričani, da bi si nc mogl: izbrati boljšega vodje nego tistega, ki jim je govoril, in to jc bil Ksenofont. šc v našem prosvetljencm 20. veku je marsikdo prepričan, da bo zvedel neka i novega, če se mu na tešče kihne. Ponekod menijo da bo ves na-slcdnji teden srečen če otrok v soboto zvcčct v svoji poste':ici k line Toda nekatera lin-H-M so kihanje smatral? tud za napoved s! Sli dogodkov in za svarilo Per-ziccm je padlo n pr. že pred bitko pr Maratonu srce v hlače, ko je Atenec H'pias. ki jih jc bil povedel proti svojemu rojstnemu mestu na bojišču tako k;hiil, da mu je ;z-padci zob. Celo pripad 'k' zloglasne ndi'ske morilske ločine thugov sc niso upali m svoje no-hode. če ie kdo med njim k!hn;l Še druga ljudstva so ki vidijo v kihanju znamenje hu= dnbnih duhov, ki hočejo kakšen podv;? privesti do slabega konca Stara vraža veli, če se hud'č v slabem vremenu do'gočasi, izvleče veliki seznam. v katerem ma zap'sana imena vseh ljudi človeka, ki izgovori pri tem njegovo ime. poščegeta v nos. da mora k hmti. Če pa hudič na koga misli čaka tega čleveka gotovo nesreča ... 10 kilometrov pota dnevno, če računamo, da je napravila to pot 250krat na leto, kolikor je približno delavnikov v 385 dneh. dobimo, da je ženska preholila v tem čjsu 117.000 km. Značilno je, da ni v vseh 47 letih niti enkrat izostala z dela. Kazen za slabo opremljene planince. Nemški listi poročajo, da je bila na podlagi odredbe državnega upravitelja za Tirolsko in Voralberško kaznovana neka turistka iz Innsbrucka zaradi pomanjkljive opreme. Z večjo dražbo je z-<čel plezalno partijo, ki se je končala s smrtno nesrečo in z nadaljnjimi ponesrečenci. Strehe iz papirja. Iz Stoekholm a poročajo, da bodo začeli na Danskem uporabljati papir za pokrivanje streh. Doslej so uporabljali za strešno opeko zmes iz cementa in azbesta. Sedaj se azbesta več ne dobi, z3ito so začeli izdelovati strešno lepenko iz nekakšnega fibroznega nadomestka, katerega imenujejo »Cement brit«. Baje se ta nadomestek za strešno opeko boljše obnaša kakor eternit, ker je lažji, se ne lomi ter je zelo odporen. Sestoji iz cementa in papirne mase. Dramatičen doživljaj dveh hrlbolazcev. Hribolazca Buratti in Angelino iz Bielle sta se nedavno povzpela na Mucrone ln sta hotela prepi»eati neko skalo, ki je veljala v zimskem času za nedostopno. Nastopila sta pot v soboto zjutraj ob 6.. zvečer do 21. pa se nista vrnila. Zaradi tega so ju Film © Paracelssisu V Soln~gradu so imeli te dni premiere filma o Paracelsusu. ki je izšel iz kinematografskih laboratorijev »Bavarije«. Listi ki poročajo o tej predstavi poudanajo da novi trak nima značaja biografskega filma, temveč prikazuje življenje zdrav, nika Paracelsusa kot borca. Prizori in dialog; se naglo menjavajo, povsod stopa na plan genialni zdravnik, raziskovalec n mislec. Besedilo filma je uredil Kurt Hauser, ki je vzporedil življenjska vprašanja današnjega časa z dobo. ko je živel Paracelsus F'lm je zrežiral G. W. Pabst, ki se je v obilni meri poslužil tipov, na-strojenj in situacij. da je bol še rešil svojo nalogo. Tud: prizorišče f'lma se neprodano menjava. Zdaj vidimo Pararelsusa sredi magistrov, potem sredi vitezov, in končno med kužno bohrmi. flagelanti in podobnimi bolniki Vlogo Pararelsusa igra Werner Krauss ki se. tako poročajo listi, odlikuje s svojo nemo igro in mimiko Kot famuhts nastopa Martin Urtel. Med kužno bolnimi je odločena najpomembnejša vloga igralcu Ha-raldu Kreutzbergu. ki nastopa z množico obsedencev ter doseže ž njo velik uspeh. Film je od začetka do konca zelo razg ban ter vreden, da se uvrsti v kategorijo nemških velikih filmov. Radio Ljubljana SOBOTA, 27. marca 1943.XXI 7.30 Pesmi in napevi — 8 Napoved časa — Poročila v italijanščini — 12.20 Plošče — 12.30 Poročila v slovenščini — 12.45 Pisana glasba — 13 Napoved časa — Poročila v italijanščini — 13.10 Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sii v slovenščini — 13.12 Koncert radijskega orkestra. vodi dirigent Drago Sijanec — Operetna glasba (sodelujeta sopranistka Draga Sok in tenorist Janez Lipušček) — 14 Poročila v italijanščini — 14.10 Orkester pesmi vodi d:rigent Angelini — 15 Poročila v slovenščini — 15.15 Pokraiin-ski vestn:k — 17 Papoved časa — Poročila v italijanščini — 17.10 Pet minut gospoda X — 17.15 Koncert pianista Giese-king — 17.55 Gospodmjsko predavanie v slovenščini — 19.30 Poročila v slovenščina _ 19.45 Lahka glasba — 20.00 Napoved časa — Poročila v italijanščini — 20.30 Glas AurePana Pertileja — 20.50 Simfonični koncert, vodi dirigent Oianandrea Gavazzeni — 21.20 Predavanje v slovenščini — 21.30 Koncert Komornega dua. Trost klavir — Slajs violina — 22.25 Orkester vodi dirigent Gorni Kramar — 22.45 Poročala v italijanščini V nedeljo, dne 28. t. in. začne izhajat! nas novi roman POZABLJENI NAPEV izpod peresa A. Alexandra Dejanj? romana se godi v Združenih državah. Čitatelj prisostvuje srditi borbi med zastopnikom ameriške multimilijonarske kaste ln družbo zločincev. Te borbe se udeležujeta — na časih kaj zabaven način — tudi skupina iakomnih dedičev in prevejan policijski komisar, ki se mu nazadnje posreči, da pride nevarnemu nasprotniku do živega. Romanu »POZABLJENI NAPEV« je moči očitati samo nekaj: po vflakem nadaljevanju boste pretežko čakali naslednjega. Pozor na začetek: V nedeljo, dne 23. t. m.! Mltnček V našem vrtu meljo mlinček melje, melje, vse dni melje od ponedeljka do nedelje. Melje mlinček brez vodice, melje kruhek in potice, melje, zmelje vse pogače, melje, zmelje vse kolače — v našem vrtu melje mlinček, melje, melje, vse dni melje od ponedeljka do nedelje. najst svinčenih škratov na vsako stran, kakor kaže slika. Pomočnik je moral paziti, da noben škrateljček ni izginil. Trgovec je prišel vsak dan in jih pre-štel. Neko noč pa so štirje škrateljčki izginili. Pomočnik se je hudo prestrašil in se bal, da bo trgovec zapazil tatvino. Naposled je razdelil ostalih 28 škra^ teljčkov tako, da jih je bilo na vsaki strani spet po dvanajst. Kako je to napravil? Uganke Dobro si oglejte zgornje slikce. Začetnico imena vsakega predmeta napišite in tako dobite ime znanega mesta. Melje rižek. melje sirček, melje, zmelje vam krompirček, če je treba — tudi zelje včasih mlinček vaš vam zmelje. V našem vrtu melje mlinček, melje, melje, vse vam zmcijc od ponedeljka do nedelje. Kdor bi rad še kaj dal zmleti, mora zdaj že pohiteti — mlin ne odpre več vam vrat ako mlinar po.jde spat. Za Mstsre glavice Trgovec ie hotel preurediti izložbo. Sklenil ie. da razvr.sti v izložbi po dva- K A J V E m ? IKA J ZNAM ? 147. Odkod izvira »borza«? 148. Kako so se nam ohranile Ezopovc basni ? 149.-Kaj so izohipse? 150. Križanka. Vodoravno: 1. sestavni del telesnega ogrodja, 4. naloga, vežba, 8. pošten, hraber, čednosten. 10. nerazdeljen, 11. visoka šola, znanstvena ustanova, prireditev, 12. domača pt ca, 13. peresna cev tok za puščice, 17. škofovstvo (tujka), 20. nebe- ški vrt, 21. čutilo, 22. notranji del roka, 23. mestece v varšavski oblasti N a v p ič n o : 1. snov, ki povzroča vre-tje, 2. antični pekel, 3. hrvatska pokrajina, 5. dva pojma iz astronomije (tujki), 6. oblika glagola jesti, 7. mohamedanski bog, 9. evropski veletok, 14. kraj v bližini Vrti. nike, 15. pogojni veznik, 16. očkov, 18. oMI-ka glagola pasti, 19. kakor 16. ... Rešitev nalog 25. t. m.: 143. Normalen klavir ima 88 t%)k, SS bt- lih in 36 črnih. 144. Michelrngelova prijateljica Je Ma pesnica Vittoria Colonna. 145. Ruski pisatelj, ki je Ml na smrt obsojen in v zadnji minuti pomiloščen, Je Mft Fedor Mihajlovič Dostojevski. 146. Nerodni ribnik. Naročajte romane DK! t ŠPORT Službene ofefave Iz urada CONI-a NOGOMETNA ZVEZA Objava, št. 5. Ljubljana, 23. marca 1. Novi direktorij NZ pošilja s prve seje pozdrave vsem nadrejenim športnim forumom, športnim klubom, vodjem in igralcem. Seje direktorija bodo vsak ponedeljek ob 17. uri; vsi sklepi bodo objavljeni v dnevnem tisku. 2. Za vstop v prvo divizijo so se prijavili Hermes,' Mladika in Dopolavcro Ta-bacchi. žreb je odločil, da se dodeli brez igre v prvo divizijo Hermes, medtem ko bosta ostala dva igrala dne 4. aprila ob 15.30 na igrišču Ljubljane kvalifikacijsko tekmo. Prvenstvo prve divizije se začne dne 11. aprila po razporedu, ki bo pravočasno objavljen. Prvenstvo druge divizije se začne isto nedeljo. 3. Opozarjajo se vsi klubi, da ne more noben igralec zapustiti svojega matičnega kluba, če n:ma pravilne izpisniee od njega. 4. Objavljajo se sodniške takse z veljavnostjo od 23. marca t. 1. dalje: za mladinske tekme: Lir 20.—, (za Zvezo Lir 3.—); za vse ostale tekme: Lir 30.— (za Zvezo Lir 5.—). Jutri pa kar sia dveh igriščih Priprave nogometašev v znamenju skorajšnje otvoritve domačega prvenstva Počasi, toda sigurno smo ce torej le približali nedelji, ko se bo po nogometnih igriščih začelo življenje čisto zares. Prvo nedeljo aprila bo otvorjena nova nogometna sezona in naše nogometne enajstorice bodo po dolgem z;mskem počitku spet po-živele zelena polja, ki so zdaj samevala malo manj kakor okroglega pol leta. Kakšen bo podrobni razpored tekem med posameznimi udeleženci v raznih skupinah, dozdaj še ni bilo objavljeno službeno, toda ne glede na to je za vse klube in klubice nepremakljivo, da bo treba v dobrem tednu dni nastopiti v prvih tekmah, ne samo za čast in ime domačega travnika, temveč za točke in zgoditke, katerih skupni iznos bi jim lahko odprl pot v večje in zanimivejše okolje. Spričo kratkega časa, ki loči torej nase nogometaše od prvih srečanj v prvenstvu, ie "razumljivo, da vsi do zadnjega izrabljajo zadnje proste termine za čim izdat- nejšo pripravo. Tako smo zdaj ie nekaj nedelj videli na delu celo vrsto starih znancev z nogometnih terenov, ki spet tekajo za okroglim usnjem, da bi j:h prve borbe za žogo ne zatekle preveč okorele. V znamenju takih priprav bo jutrišnja nedelja prav za prav zadnja in z'«, to so jo za te namene izkoristili kar štirje kandidati za bodoči naslov nogometnega prvaka naše pokrajine. Zanimivo je pri tem, da so se za danes dogovorili za medsebojne tekme vsi oni štirje, ki jih lahko uvrstimo — in tako bo najbrže tudi v resnici — med elito ljubljanskega nogometa, nepotrebno pa je, da so se ti razgovori končali tako, da bo vsak igral na svojem travniku. 'Toda to je že v tradiciji naših domačih prvržencev te igre, da se vsak najbolje počuti na svojem in noče drugemu na ljubo odstopiti niti glede tega niti glede začetka prireditve. Prva prijateljska tekma, in sicer med Ljubljano in Hermesoni, bo torej ob 15. na stadionu v Šiški. Ta igra za trening, v kateri se besta sestala dva stara nasprotnika z zelenega polja, bo nudila zanimiv vpogled v letošnjo formo dveh enajstoric, ki sta že po dosedanjih nastopih pokazali več kakor bi jim smeli prisoditi po tako dolgi pavzi kakor sta jo uživala letos. Prireditelji so poskrbeli tudi za predigro, ki se bo začela ob 14. Druga tekma enakega naslova bo skoraj istočasno na jugovzhodu od šišenskega stadiona, na Marsovem igrišču za Kolinsko tovarno. Tamkaj ce besta spoprijela dva druga nasprotnika, ki tudi nočeta zaosta-jati°za tovariši iz šišenske arene. Mars je po prvem startu sodeč kar od vsega začetka krepko zavihal rokave, pa tudi Do-polavoristi iz tovarne so si letos zastavili višje in najvišje cilje. Pričetek tekme je določen za 15.30 — prav tako tudi s predtekmo eno uro prej. Finski spertnik-vojak in a bralno Finski vojak na fronti skrbi tudi sredi borbe za krepitev svojih mišic in ohranitev borbenega duha s številnimi tekmami v raznih disciplinah, ki so kakor koli povezane s trdim vojaškim živčevjem pred sovražnikom. Uradne objave s finskega bojišča so sicer kratke toda zaradi tega vojna na viso._em severu'ni nič manj težka in zagrizena kakor na vsej ostali vzhodni fronti. Tukaj se bori majhen, komaj trimilijonski narod na skoraj 1200 km dolgi fronti proti nlnemu ruskemu velikanu, ki "na samo prebivalstva najmanj 60-krat več. Naloge finske vojske so torej zelo naporne in odgovorne in prav tukaj se šeyo U (Kolizej) — Strgulec Pavel 4822-6 Blago za modroce prvovrstno, prodam. Ponudbe na ogl. oldelek Jutra pod bradic. 4923-6 Hišni posli dobijo službo Postrežnico iščem ia nekaj ur dnevno. Naslov- v vseh posl. JutTa. 4782-la Gosp. pomočnico ki želi spremeniti »lužbo, pridno in pošteno, nujno rabim. Hrana in plača dobra. Naslov v vteh posl. Jutra. 4S10-la Frizerko ali frizer ia sprejmem takoj ali po dogovoru. Prime. Dolenjska 20. 4806-la Uradništvo dobi službo Uradnik strokovnjak le=ne stroke z perfektnim znanjem slovenščine, italijanščini; in nemščine, vešč koncepti dobi takoj na-meščenje. Ponu ibe na ogl. odd. Jutra pod »Lesni strokovnjak«. 4716-1 Icijenci (kt) Vajenka se sprejme. Frizerski salon »Olga«. 4849-44 Pouk Angleščino za začetnike in napredne — konverzacija — slovnica. Naslov ▼ vseh posl. J Um. 4832-4 777 rr Gramofon in plošče si Izposodite proti mali odškodnini pri tt. »Everest«, Pre.-er nova 44. 212-M-J »Hammonia« parketno čistilo je pri spelo — poskusite, je odlična tekočina, čisti le po. temeljito, hitro in poceni. HAMMONIA čisti parkete pohištvo, lino feum. irumi folge. umet na m kamenita tla. — Glavna zaloga »PETRO NAFTA«, — Ljubljana Bleivveisova cesta 35a. j-175bM - utjvaivi ------- - <=>• ... . pel tudi v poslednji pozdrav ganljive ža lestinke. n— Občinski preskrb