MhM/M VSšk dan raatn nedelj in prasnikov. Issoed daih eicept Sandays and Holidays iBfin LOOlTBV OBUVB OD DR UVB. p* — Oblaati ao areti "»"n« na njegovi far- r * '-'"mljtn. da ja sapi« -v 'i,n"r Kv.n in T koma« Do-jf prvi poročal o n- »"rfala nmo u® i,*na Da vina. PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNI PODPORNE JEPHOTE Izhaja dnama »san nadaij tn prasnikav LASTNINA SLOVENSKE NARODNE PODPORNE Cana orl«m po dagovem. aokopiat aa savračaj«. ■t Zadtnlaiia drUv (tsvan Ckleaae) hi Gadi M sa pol laU in 76e ta tri soaaara; Chtoaga ia j—J Toda pride gotovo, če Avstrija ne sprejme mirovnih pogojev predsednika Wilsona in hitro ne sklene miru. Mo-jode so razmere danes take, da je ne reši tudi hitro^akle-njen mir, in Habsburžane zadene usoda, ki so jo že zdav-nej zaslužili. . Z. |iM and Caaada M par jeas j "PROSVETA' A« im, ia sa vaai aa mUH Ust PAPIRNATIM DENARJEM PITAJO V SESTRADANE DELAVCE. •i ■■• 11 rsis AVSTRIJI PBOlfITI ■P DOPISI. družabnem Življenju je vae pre-vež ledu. Stopimo ta led in kora-kajmo aporedno z rojaki po dru V Avatriji se niso še nikdar ozirali na to, kako se ljudstvo prehranjuje in živi. Da so bili le mogotci siti in so udobno živeli, za druge se niso brigali nikdar. Avstrija je monarhija, ki je vedno stala na pragu bankrota, svetovna vojna jo je pa še toliko bolj približala na rob finančnega propada. Brzojavka z Dunaja pravi, da je finančni minister naznanil proračunskemu odseku v avstrijskem parlamentu, da bo avstro-ogrska banka posodila dvojni monarhiji 1,500 miljonov kron. Avstrija dobi 954 miljonov, kron, Ogrska pa 546 miljonov. Transakcija je zelo enostavna in nepotrebno je, da je človek finančni minister, kajti vsak vaški pastir bi skušal rešiti avstrijske finance na boljši način. Banka tiska za 1,500 miljonov kronskih bankovcev in jih posodi avstrijski in ogrski vladi. Vladi vzameta tiskan papir in plačujeta z njih troSkesa vojne potrebščine. S tako transakcijo ae pomnoži papirnati denar v cirkulaciji za 1,500 miljonov kron. Kadar zmahjka pa pirja v državni blagajni, ki mu pravijo krone, se transakcija zopet obnovi in v državni blagajni je vedno dosti papirja. Te transakcij^ 80 rodile že tudi lepe sadove, fn po poročilih se je jjapirnati denar, ki je v cirkulacij!, pftmfto-žil v zadnjih mesecih v dvojni monarhiji na štiri miljarde kron. Dunajska Arbeiter Zeitung se opravičeno, norčuje iz takih transakcij, ko pravi: ''Vsaki gospodinji je znano, da »o jajca poceni, če jih je veliko na trgu. Ce so jajca poceni, tedaj pomeni, da se za isto množino jajc dobi tudi manj denarja. Za bankovce velja ravno to. Ce pride mnogo bankovcev v cirkulacijo, so cenejši, kar pomeni, da ss dobi manj blaga za isto število bankovcev. Vsled naraščajočega števila bankovcev v prometu se blago kon zekventno podraži. Ce banka tiska vedno nove bankovce, država pa vedno nove bankovce spravlja v promet, se vse podraži. To je stara izkušnja." Z drugimi besedami irfna kratko bi rekli: Ce avstrijska vlada ne preneha z izdajanjem novih bankovcev, bo delavec dobil za zvrhan klobuk papirnatih kron komaj hleb kruha. Ce bi mogotci v Avstriji imeli srce za ljudstvo, bi iskali druge vire, da pokrijejo vojne troške. V Avstriji je lepo število nadvojvod, ki ne plačujejo nobenega davka od njih obširnih posestev, ampak dobivajo še apanažo, da udobnejše žive na ljudske troške. Ce bi se tem ljudem naložila davčna butara in odtegnila apanaža, bi prišel že lep kupček denarja za kritjč vojnih troškov. Prav nič bi ne škodilo, če bi cesarju znižali civilno listo le na 200,000 kron, mesto da dobiva nad 20 miljonov na leto. Mrtva roka ae plačuje davka od svojega posestva. Prosti davka so tudi fidejkomisi. Avstrijski kapitalisti, in veleposestniki bi lahko nosili malo težjo butaro kot jo imajo sedaj. Kaj takega v Avstriji ne bodo izvršili. 2e od nekdaj je bilo v Avstriji vnavadi, da so revnejši sloji nosili največje davčno breme, ker so morali plačevati indirektni davek od najpotrebnejših ljudskih živil. Zdaj so avstrijski mogotci naložili tem revnim slojem Še breme papirnatega denarja, da bodo dvakrat plačali indirektni davek. Plačali bodo indirektni davek, ki ga zahtevajo država, dežela in občina, poleg bo vrednost krone padala od tedna do tedna, dokler ne bo enaka ničli. Ne čudimo ne toliko nenramnosti avstrijskih mogot- strani, in naVrogt strani pelčieo cev. kajti ponižni niao bili še nikdar. Čudimo se le ljud- »Uokih, vladajočih stanov Sled-stvu in njegovi potrpežljivo*, M ss ne dvigne proti sv* J* ^^t^Z Jim Izkoriščevalcem in Jih no spodi. !mo4I nUA rtbm v ^ |Jpit^| Atene, 6. feb. - Dva bivša mi Štiri miljarde papirnatih kron, izdane V štirih mtu* nefo ta kruto zatiranje podjar ,nistrska predaednika Skouloudis rih, dokazujejo, da Je Avstrija pred katastrofo in da E^i^L ** mora končno tudi temu ponižnemu ljudstvu utrgati nit * Mfd Uml I Sbebojgaa, Wia. — V predpu- stu smo, ki je doba veselie in ma-skeradnih zdbav. Ker ai tudi te kajioi rojaki včasih radi poveae-le, jim priredi novoustanovljeno žensko društvo it. 10, J. P. Z. Sloga malkeradno veaelico dne 9. februarja v dvorani Standard na f ud i m ii a Ave. Na zabavi bo naato-pilo pevsko društvo Slovenija in nam zapelo nekaj krasnih pesmi. Slovenci In Hrvatje ao uljudrto vabljeni, da ae udeleže te zabave. Na pozabite, veeelica ae vrži v eo-boto večer 9. februarja. Za dobro postrežbo bo preskrbljeno. Odbor. Hlbbing, ti** — Pod sneženo odejo počiva sedaj naša zemlja, ter ai nabira novih moči za poletje. Solnce le redkokdaj poaije, toda njegovi žarki Že nimajo moči, da bi blagodejno vplivali na mrzlo ozračje. Večinoma divjajo snežni viharji in ti ne predetavlja-jo življenja, nego zimo, znak počitka in — amrti. Tudi onkraj atlantiškega ocea na divjajo viharji, ki ao teko ejl-, nI, da pretreaajo avet. Na avojom razdejalnem pohodu ao uničili aad stoletnega dela. Tisoče delavakih življenj je bilo trdba žrtvovati za ta dela, ki ao danea uničena ln raz-dejana. Mlljone ljudi ae je žrtvovalo ca to razdejanje. Mase prdletarijata so ae trndile dan za dnem, da ae prežive, do ai pridobe boljli košček kruha. Kolikokrat je zamahnil delavee, kmet, mali obrtnik in ai otiral pot trudno roko e avojega čela, da bi ai ustanovil dom, kjer bi lahko svotoodneje dihal in spal, kjer M se počutil vsej o prostem Čaaa v krogu evojih dragih aam avoj gospod Toda upanje je bilo vedno i upanje. • Za vaako, tudi najmanjšo bitev ae je moralo delavatvo veti na eni etroni a kapitaliati mi ailaml ln na drugi atranl s gani avtokratičnih vlad. Biro cija Je skušala aotrtti vaako gitfg-nje zavednega delavstva sa deua>-kratične reforme. tZe šolstvo tn izboljšanje delavekega položaja se je izdajalo le majhne evote,:a aa militarizem ao šle miljarde lji4> skega denarja. Take ao bile rga-mere v gotovem delit Evrope prod vojno. Enkrat je moTala naatp-piti kataatrofa. In prišla ja, kako — to je vam ie vaem znano. Mi-ljoni padajo, morje požira neizmerna bogaatva ln deeettisočc ljudi, med njimi mnogo žen in otrok. Uničujejo ae rodovitna polja, lepa meeta nI narodi ae tirajo v dege-neraeljo. Z ljudmi, ki so padli v tej vojal, in s bogaatvom, ki je bilo uničeno In s denarjem in drugim blagom, ki se ga je potrošilo ca to vojno, bi ae Urfhko osrečilo vae narode sveta — če bi narodi vladali. M ase narodov niao napovedale vojne, ker niao bile goapdarjl avojo uao* de. Toda kolo časa ae jo v teku te vojne precej zasukalo. Tisti, ki so jo zakrivili, jim je sedaj lat aa ta njihov kortk in pripovedujejo svetu — 14 ne ml, ampak oni drogi ao krivi . . .M To jim vao nič ne pomaga. Mase se dvigajo in ej groze, te moae predstavljajo do mokraeijo — in kar je le več — neizprosen boj aa demokracijo, lo danes vidimo v tej svetovni borbi na eni strani savesniko, e katerimi so vsi ljubitelji deipokrseije in no drugi štreni temno mlHVari. stične In imfcerljallstične sile con trolnlh držav. ZOkon narave sili človoko. do pomege svojemu bližnjemu. To ao-kon sili masa, do skupno nastope-jo za svoje koristi. In toke smo vi-delf vočnl boj proletarijaU na oni q I mmaaaiLA cneloll ww li rwUw. Washmgton, 6. feb. —'Državni department je pravkar prejel letak, ki ao ga izdaH manjšinski socialisti v Nemčiji pred zadnjo stavko. Letak poživlja delavske na ustajo proti mflitaristič-nim tiranom in noai podpise vseh dvaintrideaetih poslancev manj- jim zatiralcem. Trume kmetov ao padale v bojih za odpravo tlake in druge tiranije. Želja po avobodi je sodoj ▼ naiem narodu Cponovno vskipela z vao avojo silo. V duneJ-akem parlamentu in delegacij*! „ „ in zslhtevajo slovanski zastopniki prlvieo aemoodločevanja za vae narpde v monarhiji. V tem boju za avobodo jim bomo pomagali po svojih najboljših močeh tudi orno-riiki Slovenci. Med alovenakimi politiki v domovini ao ae dobili izdajale! (ala Sušteržič) in imamo jih tudi med ameriškimi Slovenci; nič ne di. Izdajalci podžigajo bo-ritelje, da vrle svoj boj s tim večjo silo. Notranji in zunanji viharji bo- in ženam delavskega razreda" in Id je bt razširjen po vai Nemčiji, ima med drugim sledečo vsebino: "Zgodovinska ura je prišlo. Nemška vlada je vedno govorila, da vojna nima druzega namena, kakot čuvati meje cesarstvo, to-tta danea ne verjame tega noben Misleč človOk. Naša stranka in drugi ljudje, ki zahtevajo demokratični mir, so izpostavljeni noj-ivečj&u krutostim izven državnega do pomagali tudi našemu narodu ^ do svobode. Od vzhoda do zahoda mi?> brutalno napadam, ae Čujejo vedno močnejli glaaovi,fV-i P01™' 'da M olaJBa Dovolj je bilo suženjstva. Sedaj W *> W £ vae «blJube zahtevamo avobodo. f™« ^ V*™« ^ Čez grobove junakov, čez polzel Qx°701*™ opirajo, hiše prete-mater, mladih žen in sirot hiti duh *W f tovarne ao pod miUUri-svetovne demokracije z brzimi ko- ^ raki in prihaja na površje z vedno ® drakotoične kazni eo na večjo močjo. Cesaraki in kraljev- F™™*1 ^ Nf 8trM11 J •ki etolei ae majejo in avtokracija (^i«no oavaj^je Vsenemci ki ae bori t zadnjimi silami za db-f etranka^omov^e" s J. trujen, ie preden pride na n m
prostovoljnih PR08VETA H BLBDI BA BANDITI (Aioafo. Pniuii« ^ is 1 pa krvatako aluškl , n-JLVTLT ^ lH v žepu R.ymon. naarAirv .A«ni« AMA„W di' Pri njem ^ n»*j» Policija BANČNI RAinm OBBOJHT $260, majhne bankovce in drobiž, NA SMRT. lin okrvavljen revolver. na bolje, g. je šel iskat v Flo-do, kjer ie podlegal. Umrli jc rodom Ceh in aplošno znan. V mu je pripomogel njegov labo-ftorij, kjer se iždeluje zdravil-grenko vino in nekatera druga Krivila. Pittaburgh, Pa. — Sodnik John IOOROMBM VARAiOAJ MOR A. Evans je obeodil Sam iBaconaa, | NARIŠI KE REZERVE allas Sam Betza, bančnega ropar- »KM AVSTRIJSKIH PODA |j* ^ "SBftrcon»J« I Anaapolia, Md. - Mornariški OV IN EN inUlOO otSd kateQ hlid?Jkrvno- .Prl tajnik je pri nagovoru 300 rezerv- Menih n armad* * ^ ^ umorjozin ali! oficirjev, ki ao graduirali, de- blagajnik Daniel H. A. McLean ln jgj, da šteje ameriška mornariška podblagajntk Frank W. Erbe. Deming »V _ V c+ m« r« i poaoiagajnra rran« w. isroe. i rezerva 6e,000 mož ln 7^00 ofl-&uatmu .rl^e?edSm ^ ^ > ^ Urjav. J. večja kot regulzrnz »trijskilh podnUtov in S T^ r t Uoroarto. «b izbruhu vojne in mca. Obtoi eMao bili, da aona ^ ^e ten^Z u.U dfse l^t V »vUi nelojalne opazke o Združe- 3 U' d§ * l*P^l«>-ameriški vojni. h državah in da ao izrekli upale, da Avatrija zmaga v vojni. Albert E. Lipp, Nemec, je bil Prebavne nerednosti ae ne amejo nikdar aanamarltl Ake ae takoj pazi na nje, aa kaj lahko odpravijo, drugače poataaejo pa kronična ln aehtevajo od bolnika podaljiano zdravljenje Zif.° ?\ l1^1 ^'AVV1^ d0 jfdil P°kv»rl« k« iouits alab ekna prihajajoč ia želodca v usta, boli jezik ali sta brea energije, ko ata popaden! v.led zaprtniae ali valed alabe prebava tedaj vzemite w • mm- MT ■ Stomach Bitters (Severov želodčni greačee.) To je Idajalno zdravilo. Uporaba t*ffa adravlla ae priporoča vaem, kl trpe valed alablh prebavnih organov in še poeebao tlatlm, ki ao alabotni in atari. To zdravilo ja zalo navadno tudi za ona, ki ao atalno v zvezi a zaprtnico, alabo prebavo, aplošno oalebeloatjo, vodenico, mraa po šlvitu in zua< menja, ki eo združena a enakimi boleznimi. Jemlje ae v količinah od polovica do ene polne čajne žličke pred jedjo trikrat dnevno. NI nobena pijača temveč le dobro in zaupljivo adravllo za čiščenja. ■ Poskusile enkrat. Cena |e 75 eentov in IUt & Ako pa vaa val lakaraar «• moro poatreCt. poT*m pa pUlio poa/ae akalevi P W. F. SEVERA CO., Cedar Rsplda, Iowa. iredmk v nemški armadi in je »duiral na pariški univerzi, vojno sodišče ne uvede proti preiskave, ampak izroče jih Pznim uradnikom. OMAN J KANJE premoga va ■ VZHODU. **tm g n ^ i>obre »ole in cerkve. Kako priti semi lz PitUburgliA vzem te Bessemer 11 R. železnico na seveoii strani in to do Oueens Junction in od tam pa W. vse železnice do Kay lor, Pa. Vožnja iz Pittsqurgha, Pa. stene $2.09 Uhkoipa tudi vzamete Penna, R. R, želznico do Cait Brady in od tem pa vzamete automobil, ki stane le 25c do Kaylor, Pa. Za via nadaljna pojasnil pa piiitc ni naslov: CmllkNaM JHIIBIICIU [_ ]KtMffVl»HlJf |i |f Ji jllMi it i • r,JJ il |inniiu'«rn| j [j |frri..MMii«f j Pittsborg, |f fllMMIHMllf |||[ fllAAilHllf ™ w «- * j " NE DA SE PREVARITI! TMMpi » twk 4«J»»Hh. Spiaal Dtato: Mol«. Zd^ fov.r.k»»rU:(Poa.oWI>- «p'**0*" 7 "Z uplr.ll, M Ji« »I pom.^>. ~ ^J5sTmW « druii « bHH« >j«b«£ ^ftU .od. n. P-i. - - te^Io gororiU, Mal. Boter («ned»n>:_Prl moji veri - t.. " Pod «*• rt. M?* v* i*««**!vo — vinuk sreča! Kakor v * s®*** *"*•' - - — Llkot n. nUo. Boterl Ali ti ni- DRUOO DEJ A*J*- Kraljica Dagmar. ** "SL. fa kažejo kvarte lju!bezen4>ride,pe in vsa osns. * Napovedujejo ti IllZa? i t«"10 bo tudi priložnost kadar ee pokale, in tvo- ^ b?any: Hvala ti, ciganka. Dobro ra«jmel .vo^ jo HS (Daje JI denarja.) Kadar pride moj. ■reda. bom mislila na te. bWa: Hvala, lepa gospodičns Mkli na usodo ; v njej je moč. Ja« jo le ,« ^ Bučar: No, da, dobro jo razlagaš. (Ji daje denarja.) Pa »daj posabi, kar je bilo. Diala: Pozabila eem tako, da ne vem, na kaj me epominjal. Zbogom. Upo srečo 1.11» vsem skupaj. (Odide.) , m tt , < Bučar: ftment ciganski I Človek bi sedal ako-raj premotiti, da bi verjel v njene kvarte. J (I, sosedne sobe m ** zvonenje.) geto: Telefon kliče. Pojdi pogledat, kdo je. Bntar: Grem, grem. (Odide.) Veia: Vi ste pa glavica, mim Fany. To pa, to! Faaj: Jast ZeVaj pat I ; HeAa: Baj ni zdaj ta pameti tukaj. Med sabo ai le lahko povemo remrfeo. Kaj misfito, tla mi „i vleč da strga tako potegnili T Ce bi meni pri-ilo kaj takega na miaei, bi ie aama napravila ko- Fany: Rea ne vem, kaj mislite. vato: I no, to ciganko ste vendsr Vi nsTočili. fany: Kaj iel Niti aanjalo se mi ni. Vato: Oh! Kako pa bi ga bila drugače mo-gla tako Imenitno namazati! Faay: Tega aama ne vem. Ampak to mi lahko verjamete, da niaem ie nikdar videla te ciganke. rttattnfek: O Neiica, zdaj pa tudi ti Učei naočnike, ko jih Imai na noeu. . Vato: Kakine naočnike! Petalintak: Potok teče pred tabo, pa hodii net milj daleč po vodo. Kaj ni bil cigan prod cl-gatiko tukaj! AH nI alltol, kar ae je tifcaj govo-rilo! Hej nima zamaienih uiea. Nato: Luč nebesa I Zdaj ml pa le eveti. No, pa ni treba Tonetu nič reči o tem. Peteliatak: 1, kdo bi ee pa praskal, kjer ga n« srbi! Nsj piha aam. če ga peče. Bučar (ee vrne): Zdsj pa ree lahko enega popijemo. Pany: Jaz ne morem nobene minute več ostati Predolgo sem ae ie zamudila. Ne zamerite. Pa aej sami veste, kaj ao opravki. Na svidenje. 8aj se sopet pokaiem. Bučar: I*e kaj kmalu, Mias Fany. Faay: Gotovo (Odide). Butar: Kaj pa mislU ti o kvartah, Petelin Peteliatak: Jeee — kdo bi vedel vae, kar je čudnega med zemljo In nebom! Videl eem ie tele z dvema glavama in v novembru cvetočo či-cinjo in vodo, ki je tekla nezaj Nič več ne pravim, da je ksj nemogoče. Butar : Vodo, »ki je--! Petelinček: — tekla nazsj. ds. Butar: Ne, to nI mogoče. Peteliatak: Auipsk če ti p rs rim. da videl t Butar: Torej misliš, da je tudi v kvartah la- hko reanlea! Petelinček Zakaj pa ne! Karo kralj ie nikdar ul bil pikova baba Butar : llin — človek rea ne more vedeti No. tako bo Zdaj kupim tiste delnice. Neto: Zaradi kvart ki ciganke! Butar: Zaradi dobička. Ti menda to sdaj ne raaumeš Itogantvo ne pride a tem oalunom. I>ni ga prlloinit ee pokale To ao delnice, Neto, del-nlre In e Ugaartvoni pride Fany. Rasuiaetl je tre-ba! To ao mlatile kvarte Neto: Glej, pa rea nUem rasumela. Kdo naj I »a tadl ugane! Peteliatak KJ. tleli, Naften, komur je Bog dal pamet Batar: Zdaj ai zadel, Petelinček la hvala li<«u, pamet — to mi je dal (ZagrinjabO I Poeebna -oba. Nekoliko miz in stolov. Na de-ano vrata v aalon, zadej v privatno stanovanje. N* levi okno. Popoldne. Bučar. Neto. * .. Butar (za mizo): Al mislil, da bi ee ti mogla naučiti kaj boljiega, Neto! Vato (s šivanjem za drugo niso): Kaj pa zdaj lomiš! Kaj je to, kaj boljkgat Butar: Tebi je treba vsako reč razkladati ke kor ateljo v hlevu. Ničesar ne uganeš. Čudno, ds * ^TTto eem ie sama domkrat mbUU. Ce bi bil malo neumen, le ne bi nič rekla. Ampak da ai ostal tako kratek —! ' . v Batar: Da bi se pes na glavo postavil! Prav vse znaš zaaiAati. Nemara bi pa vendar aeeama asbe obrnite, da bi bilo potem s tabo kaj začeti. Vato: Kaj pa bi U začet! Batar: No, če pojdem v mesto. Vato: V meato grdi lahko vsak dan. Saj valja na kari le pet centov. Ampak če te dresa, kar U je pel Želod, si to ksr izbij iz glave, Batar: Prav nič sl ne izbi jem. Zakaj naj bi ai pa izbijal, proekn! Želod mi je le boljimtanč-no povedal to, kar sem aam ie davno mmlil. Svo, j« žive dni pač ne bom oetajM med tem neumnim, zarobljenim ljudrtvom. ^ . Vato' Vcael bodi, da si med njim. Tukaj vaa| ne spoznava vsak, kako nanobe ee ti aučejo too-)as< a v glavi. In tisti, ki sposnavajo, te sato to na denejo čisto iz kole. Ce bi pa zaM kaj v BSto, 3tr te izpregledsjo v štiriindvajsetih urah, ti n« ostane v enem letu tee na glavi. • Batar: 8 tabo naj človek govoril Pa kaj! Od vrabca ni pričakovati, da bi pel kakor kanarček. Modrosti ai ne pridobiš nikdar, to je vaa. Ampak če bi se vsaj toHko ottkala, da bi ae mo-Kla pokazati med ljudmi, kadar otvorim goapoako restavracijo. ^ Vato: Ce bi šlo le za mojo oliko, mi ni treba nič druzega, kakor Obleko za eto dolarjev. Ampak kako se boš ti priklanjal s svojo prekljo v hrbtu, ne ve aam sveti Peter, »ioer mi jO pa le vseeno; ča atti s glavo v amiko, boiaam kriv, kadar ti jo zadrgnejo. Nikar pa ne mirni, da bom ja zvekomaj tvoj angelj varuh. Ošenjena nisem s teboj Butar: O — lenjena! Kaj! Pa ne, da bi ee ti bilo zmetalo! Vato: Kje je pa zapiesno, da naj postanem kara devica. Ce si le ti domišljaš, da ei pernat-no dekle lahko zagleda vate Butar: Meni nI treba nič domišljije. ' > Vato: Ne, to ni domišljija, da al Fanj liie prste zs tabo. lOfco rovica vsd&ujel Batar: Fany si ne lile prstov, ker jo iaobra-ieno dekle. Da me ima rada, paJ^^ko tig-si. In kaj ja čudnega na tem! Kadar"bom to ^ Vato (vetsne) f Kdo bo poalušsl tvoje mar-nje! Svetovati ti nI, torej ii tudi pomagati «ft. (Odide v gostilno). ' Bkopee in ftpela (prideta). Skopao: Halo, Bučar t Kako da ni nikogar pri b4rlf m ' . _ . Butar: Halo, Skopecl Halo, Spela! Kaj pa prinsta vaju! Mislil sem ie, da vaju tri ve« na svetu. < \ "nM Skopao: Ej, tete, Fanyt Človek ne mora pravljati denarja po salunih, eje. Tistih par centov, če si groser v teh telkih časih kaj prihrani, to je treba driati Aupaj, ija. Butar: I* centov rsatejo tolarji, kajneda! Bkopee: Počaai, počasi. (SpeM): No, Pf eedl-vs, no no. Ps nsms prineal kaj, Fany. Ja. Zastmij ti ne prihajam čaaa krast. Butar: Kaj bosta pa pila! ' Bkopee: Kakor misliš, kakor mislU. Saj šampanjca pač nimaš. : O, tega bi ti pil! Spisal DBV0I DHL. V ZEMLJI KRVNIH SORODNIKOV. (Nadaljevanje.) Stare, sive glave so se polagoma sklanjale k zemlji, oče Dobro-gost je govoril s tako prijetnim glasom, s tako prepričevalnimi besedami . . . Ljudje ao aadrle-vali dih, umolknili so tudi dojenji v materinih naročjih, glas o-četa Dobrogoeta je donel veličast-neje, kakor ta se oglaaijo v nje- !•■■■-------- 2 Vabilo na velikol i plesno veselico In zabavo! katera priredi j JugosL Socialistični Klub Mev.1 v Canonaburg, Pa. 4bc ». icfc. t L f 1181, ZAČETEK TOČNO OB 6 UBI ZVEČEB. ja gl.25, daasa se prosu vstopnin«. bomata g v0Mljoia Uljudj ia puMbac laads, Lai godba bo Igrala iivratae poako^ieo, tako ti bodo ple«^ I j 'drgnili podplate". 1 Uljudno vabimo v«e aloveaako obiinotvo doniate in t)liinje okoli«, | ke Dooebao pa vabimo vaa drultva ia v»« BoeiaU»ti«aeklubo ir Me»W 1 landi^ Lawreneo ia "Mladi Vrh" u 8y«an, Pa., ia vaa druitva B Jednot ia Zvei v okolici Caaonabnrga, da se gotovo in polnoiteviU, | v delete to kraaao sabave v mrzlem zimskem veferu, pa nt toplem. Mk | deniii ia molje le pridite vai in pripeljite a seboj vaie apremljevtik, 11 na zabavo, imeli bomo vsega na raspolago na ielodino potrebo b, ■ doatnejiih praznikih . . . Glave)" skrbel Uvoljeai odbor in Jolof Potoier, slovenski mesar. j Starih mož eo bile še vodno sklo-|f Torej aa svidenje dne 8. februarja, 19JZ, k lite vam ODBOEI I njena, roke ki so stiskale kladiva tt in palice kar najtrdnejše so mogle, so polagoma odjenjale, težko orodje je padalo na tla ... Da morejo biti pod tem kriiem vsi ravnopravni! — Nemogoče — popolnoma nemogoče. Izkušeni molje so naenkrat zopet dvignili glave, njihove oči'aO ae uprle na govornika ie ostreje, kakor če bi hoteli preiskati celo njegovo dušo. V To je bil kril — križ — kril, i je poravnal prepad med gospo-l in auinjem . . In pri nas ga je Ukopal, nae je vkoval v okove . . Star mol je zsrohnel, kakor bi zadouel.grom. < | "Kril!" "Kaj drugega kot krUf,W "Grozno se motite, dobri, dragi ljudje 1. . Nikakor kril, ampak oni, kateri ao ga oznanjali med vami, oni, ki so vam ga vsili, lili, oni ki aa ga postavili po valih vaaieah. Moji pradedje ga tudi oko poznali, tudi so ae mu upirali, ko so ga jim prineeli z Ba-vsrskegs; toda priili so moijo, ki rasviH pred njihovimi očmi v ^.hovem domačem jeaiku najkra-anajie slike, fcalcoiine se kopičijo ' U tega krila, ko mu zrahlja iljo ljubezen, ko jo zaUva hva-iko jo pokriva z najrazko-cvetovi zaupanje, zdruie-kritoerčnostjo . . poteze ns moških obličjih Vabilo na veselico katero priredi Žnsfci tffitfs "Pmmtl Bil" Bw. 185 8.I.N, diell. iebvsar. t. L v ivsrssl Mps KbdčIči u WaltrlM cesti v CoUtameds, Oblo. Začetek točno ob Sesti url zvečer Ker k ljudje radi malo pozabavajo, ae jim nudi sedaj lepa prilika, da nas w^Ujo _v(^m šte\ahL Za lam in žejna grla bo skrbd veeehčm odsek. Pridite va jg se znami zabavajte. Odbor NOBTH SIDE STATE BANK hock. snu/fes, royo. MA KAftrALA m aEZBBVE SitS^SM« MATUOMA MtltTUCUA fAtr okoli »o (ustraien) t Kaj, kaj! : To pal Tega bi btto ie treba! Bkopee: Tega nknai, sem dejai, nimaš. B* nebeški I Tako denar pro« motsftl, ta bi bH *ep fP^hi to I ...., bala (Bučarju): Duta krščanska, ali Wsa upal ljudem tako vlačiti tolarja is lepa! Vodo, vodo, to je uatvartt Bog. ' Batar: Šampanjca rea nimam, vode pa tudi ne prodajam. To prodaja meeto. Bkopee. Heheaehal TI ga pa znaš. ti! Vodo prodaja meato, da bi ga strela! 8 peto: Kako sopet govoriš, Smon! Sram ia bodi pred Bogom in ljudmi. (Bučarja) t Daj nam kaj, pa sedi potem, da na zapravljamo čaaa. Zapravljati čaa ali pa sapravijafl denar, to Je "Prosvela * pita aa blagastanjo ljudstva. Ako ss strinjal s njsni- .: AH hočeta piva! _ j No, nskaj naj bo, Tony, nekaj naj bo, da nisva zaetonj tukaj. Apela: Daj piva, da bo kraj bassdi. (Butar odhaja v salun). Pa menda bo sveie, eaj jo !e pa-paldne. Pa polteno mero. ^ Batar (skozi vrata): Vsi ftpda, toko poitena je mora pri meni le kakor vaga pri vsa tPHna-es pivo In poet a vi na mbo. Val pooedejo). UaJ pa povej, Hkopee, kaj te Je prinealo. PezdrsvB ms nki prišel, to le vam. »pola: Zakaj te pa ne bi prišel poadravit! Za. robljenei ntamo pri nen. četudi m eblačkao Uda. Lahko bi Jo pa, to to vam. , To vsi! Kako da vel! Kako bi vedel! Tega kar mi, nihče " %Batar: O, je, ftpela, Ja. Na svatbi boi to na-ella »do. Ampak sdaj varčujeU Saj vaasa ae sa- ero je t spregovoril Dobrogoat... Ul idejami, podpiraj trgovta, U Talko jim ie nikdar ni nikdo go- |0glstajs ▼ ProsvetL V zalogi voril o krilu, in vendar ga pomni- Ug^g TM za vsakdanja potrabi^ jo v svoji vasi — po vseh vaseh že Lg po smerni ceni. zza mladosti. AVTOV SOBVIS, Na dtugi strani se je naenkrat »gilali. Pa. oglasilo rezgetanje konj, in pred-L-—--—r---- no ao sa ljudje oarli, je bilo tu ie VUVT>VO PR06IM ilno Jesdecev, ki so»s največjo U iloftnifci jetnike v Buaiji, «io planili po mnolici. Jezdecem ^ fiit. u ^ mi nwln4jo to jo v roki posvstilo jeklo, na pol PJ^ Rad(|lfa Stucina, če je ka-pobarvano s ljudako krvjo . . . Lfremu ueeeca oktobra 1M6 "Vitez Ouncelln!" I«e je nahajal v Bkaterinoslavski In pri teh dveh besedah so eel^ubemiji, Voznesemrky, rudnik vnovič oglasila deteta na materi- ight štev. 71. vojni ujetnik v Bu-nih prsih. siji. Kdor izmed ujetnikov ve sa Vitez Ouncelin s Hagona je bil pravi naslov gori imenovanega in -asglaieu po tak krajih za po- ga meni naznani, mu drage volje Mobtojoafa huddbnega duha in I naroČim dnevnik <4Proeveti" ca njegovo vojaštvo za najnebrzda- pol leta. Mogoče se tudi tam javi nejto . . . Ouncelinovega imena na nsslov: Andy Obad, P. O. Boz so se tukaj bali bolj kakor sam»|«, Brosrdar. Keatuckj, V. B. A. a Crn