•t 47 V Gorici, v torek dne 26. aprila 1910. aja________________ v torek, četrtek in soboto ob 4. uri popoldne ter slane po pošti prejemana aH v Gorici na dom pošiljana : vse leto . . 15 K % . • „ , . t10 „ Posamične številke stanejo 10 vin: V Gorici se prodaja „Soča" v vseli lobakarnah. ' ,' »SOČA" ima naslednje izredne, priloge: Ob novem letu rKažipot po Goriškem in (fradiščanskem" in dvakrat v letu „ Vozni red železnic, parniko? in poštnih zvez". Na naroČila brez doposlane naročnine se ne oziramo. Tafiaj XL »Vse za narod, svobodo in napredek!« Dr. K Lavrič. Ureduiitvo se nahaja v Gosposki ulici št 7 v Gorici v i. nadstr. na desao. Upvavniitvo se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v I. nadstr. na le?o v tiskarni. Naročnino in oglase je plačati loco Gorica. Oglasi in poslanice se računijo po Petit-vrstah, če tiskano l-krat 6 vin., 2-krat 14 vin., 3-krat 12 vin. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. Večje črke po prostoru. Kekiame m spisi v uredniškem delu 30 vin. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. Telefon it. 83. — „Gor. Tiskarna" A. Gabržček (odjov. J. Fabčič) tiska in zal. "" Jreadnoughti". Časniki pišejo te dni obilo o »dread-noughtih«. Tako se imenujejo ogromne ladje, kakoršne je začela graditi Angleška. Angleška je pač največja in najmočnejša pomorska država na svetu. Z njeno vojno mornarico se ne more meriti nije-cina druga država na svetu. Zato so druge države nezaupno gledale Angleško, ko je jela spuščati v morje kolosc, ladje, kakor-šnih še ni videl svet za vojne namene. Ali kmalu so jo začele posnemati druge države: Zjedinjene ameriške, Rusija, Francoska, Nemčija, Italija, Japonska in naposled tudi Avstrija. Ko se je o Avstriji raznesel glas, da začne graditi »dreadnoughte«, je vprašal v angleški zbornici lord Beresford vlado, kaj je resnice na tem. Najbrže Angležem ni prav po volji, da so začele po vzgledu Anglije graditi kolosalne ladje v vojne namene tudi druge države. V opraviebo gradnje takih ladij se povdarja, da je politični položaj nejasen, da se lahko kar nenadoma kaj zgodi, radi česar izbruhnejo velike vojne na kopnem in na morju. Glede Avstrije posebej kažejo na laškega zaveznika pa pravijo, da Italija ni še pozabila svojega poraza pri Visu, da pa zraven tega še ved1 o sanja o Trstu, Istri in Dalmaciji, da smatra Tren-tin za svojo provincijo, da gleda Albanijo spraviti pod svojo oblast, torej dovolj momentov, radi katerih treba biti Avstriji na straži pred laškim zaveznikom - prijateljem. Dostavljajo tudi. da v take svrhe se Italija jači na morju ter je prehitela Avstrijo v moči vojne mornarice; tudi ima že svoje »dreadnoughte«. Naša mornarica je bila mornarica tretje vrste ali visoki faktorji jo hočejo pomakniti v prvo vrsto. Avstrija dobi 4 »dreadnoughte«. »Sta-bilimento tecnico triestiir« je prevzel gradnjo dveh »dreadnoughtov«. Jedno tako kolosalno ladjo po načrtu graditelja Popperja že delajo, drugo začno Še tekom tega meseca tam, kjer je bila zgra- Kapitan Hatteras ali Angleži na severnem tečaju. Francoski spisal Jules Verne. — Prevel 0. I. (Dalje). XXIII. Ledeni naskok. Ko je Hatteras uredil usidranje ladje, je stopil v svojo celico, vzel zemljevid ter ga skrbno zaznamenoval; bil je na 76" 57' širine in 99" 20' dolžine, to je tri minute manj nego ob 77 vsporeduiku. Ravno v tej okolici je bil Edvard Beleher prvič prezimil na Pionnieru in Assisten-c i. Od te točke je "delal izlete na saneh in na čolnu. Odkril je otok Severne Deske, Cornouailles, otočje Viktorija in preliv Belcher. Ko je prišel do 78", je videl, da se obrežje nagiblje proti jugu, in zdelo se je, da mora biti zvezano z Žonskirn prelivom, ki vodi v Baffinsko morje. Proti severo-zahodu pa se je raztezalo v nedogledni razdalji prosto morje, kakor pravi njegovo poročilo. Hatterasu je močno utripalo srce, ko je ogledoval del morskega zemljevida, kjer je širok bel prostor kazal nepoznane kraje, in njegove oči so se dan za dnevom obračale proti severni kotlini, ki je baje brez ledu. »Po tolikem pričevanju«, si govori Hatteras, »po poročilih Stc-\varta, Penny-a in Belchera se ne sme več dvomiti! To mora biti pribito! Ti korenjaški mornarji so videli, s svojimi lastnimi očmi so videli! Se-li more dvomiti o njihovih trditvah? Ne! - Toda če bi bilo pa vendar to prosto morje poštah) vsled kake prezgodnje zime.... toda ne, jena vojna ladja »Zrinyi«, ki je zdrknila 12 t. in. v morje. Tretjo tako ladjo napravijo v Pulju, četrto pa v ladjedelnici »Danu-bius« na Reki. Avstro - ogrski »dre.:Jnoughti« bodo imeli po 20.000 ton., turbinske stroje, o-, gromne neprebitne oklepe, topove s kalibrom 30.5 cm; na vsaki ladji bo 10 takih topov. Gradbeni materijal bo ves iz domačih delavnic. Prva taka ladja bo izdelana že prihodnje leto meseca aprila ter jo spuste takoj v morje. Ostale tri bodo gotove poleti 1913. Tvorile bodo poseben pomorsko-vojn i oddelek. Za vojno mornarico se posebno zanima prestolonaslednik Fran Ferdinand, ki je vzbudil upravo vojne mornarice do gradnje 4 kolosalnih vojnih ladij. Stroški takih Lidij bodo seveda ogromni. Iz parlamenta nam donijo na uho vedno neprijetnejša poročila o novem posojilu in novih davkih. Poslanska zbornica je sprejela novo veliko posojilo, da se, zakrpa tudi velika bosenska rana. bije se boj za nove davke... v teh časih pa čujeino zajedno o gradnji velikanskih ladij, ki bodo stale ogromne svote. Dolga imamo nič manj kot 10.543 milijonov. Od leta 18u8. dalje prilagamo leto za letom po eno milijardo k dolgovom. — Kam pridemo ob večnih gospodarskih krizah, ob najslabšem stanju deželnih financ pa ob vedno naraščajočih dolgovih?! DOPISI. Iz komenskega okraja. Štanjel. — Slučajno sem dobil roke umazano cunjo »Prismojenea«. Me ; raznimi lažmi sem čital tudi dolgo klouaso iz Štanjela. Revčki, v koga se pa zaganjate? V gosp. župana Kočevarja. Gotovo ta vam leži na želodcu. Zakaj? Zato ker je mož poštenjak, naprednjak. Njega hočete mazati po svojih cunjah ali kdo vam kaj verjame? Nihče. G. Kočevarja ne spoštujejo samo njegovi občani, ampak spoštu- je ga cel Kras. Kaj se je storilo za občino prej? Poglejte pa sedaj občino. Ne bom tu našteval zaslug gos, Kočevarja, le to bodi rečeno: malo časa županuje, a mnogo je naredil v blagor občine. To pa vam ne ugaja, prijatelji teme, le ostanite v nevednosti, ter vodite, da župan in cel napreden Štanjel se ne bodo zmenili za vaše laži in obrekovanja, ampak imeli bodo vedno pred očmi geslo: vse* za napredek in svobodo! Iz ajdouskega okraja, Brje. — Na zmedene štrene g. Bre-zavščeka v »Prim. listu« res ni vredno kilmiti. Natančno hoče posnemati ono ba-buro, ki je potapljajoč se strigla s prsti. Znova mu želim, da bi mu teknila taka kolobocija! Pravi, da je navedel proti družbi sv. C. in M. nespodbitne dokaze. Kakošne pa? Njegovo pisanje in neizpodbitni dokazi sta dva zelo, zelo različna pojma. — Ce niso v Bohinju volili v družbin odbor kakega petelina a la Brezavšček, je to dobro. Gotovo pa je, da so v odboru primeroma bolje zastopani duhovniki nego n. pr. učiteljstvo ali kmetje. V odboru je prost Einspieler, župnik Vrhovnik, župnik Berce, častni član monsg. Zupan. Predsedniki raznih podružnic so tudi duhovniki; tako h. pr. pred kratkim umrli župnik in pesnik Medved itd. Sam Bog pa le ve, če taki možje duhovniki odtehtajo enega srboritega Brezavščeka! On bi mislil, da ne. Toda ljudstvo, celo njegovi pristaši, znajo dobro ono basen o žabi in volu----Tako vidite, družba je dobra, a g. Brezavšček se kuja in obnaša kakor kak napihnjenec, ki noče jesti. O Ferrerju pa, za katerim je zbral zopet iz kler. šmokov cel leksikon zmerjanj in priimkov, ni bilo po Slovenskem shodov in predavanj. Gotovo pa je, da si želi dopisnik tudi pr: nas razmer, kakoršne je vstvaril na Španskem klerikalizem. ki je to deželo pahnil na rob propada in kateri hoče spet uveljaviti one čase sv. inkvizicije. Glede Luegerja pa, za kojim je župan Hribar kot kolegi, kot ugledni osebnosti in kot podporniku Ljubljane o potresni nesreči izrekel sožalnico (kar je vedno običaj tudi med polit, nasprotniki), misli g. Brezavšček, da mora tudi on tu spraviti Luegerja pred rihemberški forum in med revnimi Slovenci povzdigovati nemškega junaka. Izgovarja se sicer, da ga slavi kot velikega, plemenitega itd. krščanskega moža. No, Če mu je to mari, potem bi vzel kakega drugega Nemca, ki mu je vsaj po stanu bliže in ki pri ljudstvu več zaleže nego jezični dohtar, recimo n. pr. škofa Nagla ali škofa VVihinga..... ta dva imata gotovo še veče zasluge za krščanstvo, in medtem ko je bil Lueger svoj čas liberalec, potem demokrat in stoprav nazadnje klerikalec, sta bila ona dva menda vedno čista klerikalca; a kakor je Lueger škodoval Čehom in dal zapreti tisočem čeških otrok njih šole, tako sta se tudi ta dva izkazala kot prava kršč. in kat. Nemca nasprotnikoma Slovanov in Slovencev. Sicer pa bi se imel g. B. obrniti glede Fererja in Luegerja na drug naslov, ne pa štreniti vse skupaj. Isti. h Vel. Žabelj, 24. aprila 1910. (Dalje). PriŠei je oznanjevatelj prihoda, ali ne Kristusovega kakor sv. Janez, ampak o-znanjevatelj prihoda jeze sovraštva in vse hude volje vsem, ki se ne pokorijo klerikalni komandi. Gori imenovani zdražbar si je zbral prostor ter kar prirejal shode na našem župnišču. Ljudstvo je bilo zelo razburjeno že pri prvem shodu, ki ga je brez dovoljenja sklical na župnišče. Začel je imeti shode na župnišču ter povabil vse, kar leze in gre, mlado in staro, posebno rad je gledal bolj »ta debele«. Večina ljudstva je bila tako razburjena, da se je bilo bati, da vdere v farovž. Nato je sta-rašinstvo sklenilo v svoji seji da društvo, ki so je krstili za »Katoliško izob. društvo« mora v teku osmih dni zapustiti župnišče, ker to je občinska last. Ali pobož-njaki se niso ozirali na sklep starašinstve- ta odkritja so si sledila s presledkom več let; ta kotlina obstoja, jaz jo najdem, jo bom videl!« Hatteras gre na kajuto; Fonvard je. bil zavit v gosto meglo, tako da se je s krova komaj videlo do vrh jambora. Vendar reče Hatteras ledarju. naj gre iz svojega »sračjega gnezda«, da gre sam gori. Hotel je vporabiti vsako najmanjše nebno svetlikanje, da preišče severozahodno obzorje. Pri tej priliki reče Shandon poročniku: »Torej, Wall, kako je s prostim morjem!« Prav ste imeli, Shandon,« de Wall, »in premoga imamo še samo za šest tednov v zalogi.« »Doktor morda iznajde kako znanstveno sredstvo, da nas bo grel brez goriva. Jaz sem slišal, da delajo z ognjem led; morda on naredi z ledom ogenj.« Shandon gre v svojo celico ter maje z rameni. Naslednjega dne, 20. avgusta, se je megla raztegnila za nekaj trenutkov. Videli so, kako je Hatteras iz svojega mesta nepremično zrl proti obzorju; potem je šel doli, ne da bi kaj rekel, ter ukazal, naj se vožnja nadaljuje; toda bilo je očividno, da je bil zopet varan v svojih nadah. Vzdignili so sidra ter se odpravili dalje na negotovo pot proti severu. Ker se ni bilo več možno zanesti na veter in ker se sploh ni dal več uporabljati vsled skrivljenih potov, so jadra kar povili; na morju so se tuintarn tvorile široke belkaste lise, kar je napovedovalo, da v kratkem vse zmrzne. Če je veter polegel, se je morje trenutno sprijelo, kakor hitro se je veter zopet vrnil, se je mladi led razlomil in razsul. Proti večeru je. toplota padla do 7° pod ničlo. Če je ladja naletela na kak prehod, ki je bil zajezen, se je zaletela v oviro, jo predrla in zrušila. Včasih so že j mislili, da je do dobra zajeta; pa se je zopet kak splav nepričakovano premaknil ter odprl novo pot. Ko je v takih slučajih ladja stala, je para uhajala skozi zakiopnice, se v zraku strjevala ter padala kot sneg nazaj na krov. Še nekaj je oviralo vožnjo ladje. Večkrat se je med lopatami vijaka nabral led ter postal tako trd, da ga stroj z vso silo ni mogel streti. V takem slučaju so se morali nazaj umakniti, da so ljudje z drogovi oprostili vijak; to pa je pouzročalo težave, napore in Zamudo. Tako je šlo kakih trinajst dnij. Forward se je s težavo rinil po Penny-skem prelivu, ljudje so godrnjali, toda ubogali so; kajti videli so, da nazaj sedaj ni mogoče itd. Prodiranje proti se vem je bilo manj nevarnosti nego umikanje proti jugu. Treba je bilo misliti na prezimovanje. Mornarji so govorili med seboj o novem položaju in nekega dne so se razgovarjali celo s Shandonom, o katerem so vedeli, da je na njihovi strani. Ni se več brigal za svoje častniške dolžnosti in ni mu bilo nič za to, da se je v njegovi navzočnosti zabavljalo o veljavi njegovega kapitana. »Vi Shandon, torej pravite, da se ne moremo več vrniti,« ga vpraša Gripper. »Sedaj je prepozno,« odvtfne Shandon. »Torej nam ne preostaja drugega nego prezimiti?« de drugi. »To je sedaj naša edina rešitev. Meni se ni hotelo preje verjeti.« »Drugič se vam bo že verjelo,« de Pen, ki je bil zopet nastopil svojo navadno službo. »Ko ne bom jaz gospodar . . .« reče Shandon. »Kdo ve?« de Pen; »John Hatteras gre lahko kakor daleč mu drago, saj mi ga nismo dolžni spremljati.« ne seje, marveč otroci, dekleta in bolj pobožni fantje, ž njimi Malaventura, so uganjali raznovrstne špase na župnišču kakor: tombolo, briškolo, trešet itd. Pošte-, nim posestnikom se je zdelo že odveč in po sklepu star ešinst vene seje je šel župan in občinski redar v župnišče, da so to spravili stran in župan je zaklenil župnišče. Zunaj so se ti pobožnjaki hoteli pretepati, ker bilo jih je malce sram. Ali pošteni občinarji so jih pognali v »brith«, kjer so si morali poiskati svoj društveni dom, kajti v občini ni prostora za take bedarije. Od takrat sta jim župan in učitelj trn v peti. Brihten fant v sivi halji pa jo je pogruntal ter nahujskal svoje pajdaše, da vložijo tožbo proti županu: Ali pričam, katere so bile proti županu, se je duh zmračil in niso vedele nič žalivega proti županu povedati, ampak samo žalostno n.ovico, da jih je župan zapodil iz farovža ravno v trenutku, ko so se zabavali z nedolžnimi Evinimi hčerkami. Na to bedasto tožbo so bili pri sodniji zelo blamirani. Župan pa je ostal in ostane župan. — (Pride še). Zagorski. Družba sv. Girila in Metoda. Za Ciril - Metodov obramben! sklad so se med drugimi prijavili g. Vekoslav Lokar, velepos. v Ajdovščini (plačal 200 K); Vipavski rodoljubi: Bajec. Mayer,Mi-helič (plačali skupaj 1 kamen 200 K); Družbeni večer moške podružnice družbe sv. Cirila in Metoda v Oorici (plačal 30 K).- Za družbo sv. Cirila in Metoda se je nabralo na kegljišču g. Birse J., gostilničarja v Rihembergu-Poljc, K 1'50; k temu daruje gostilničar še K 1—, katero je zaslužil pri vožnji in kavarnar Pečenko daruje tudi K 1.— Za družbo sv. C. in M. K 7 — nabrali pri izpitu dijaki slov. oddelka kmetijske šole v Oorici; g. učitelji in g. upravnik so prispevali z zneskom K 8.—. Skupaj K 15.—. Domače vesti. Goriška podružnica »Društva slov. prof. v Ljubljani« priredi v sredo 27. t. m. javno predavanje v veliki dvorani »pri Jelenu«. Predaval bo gospod šolski svet. A. Šantel o »esperantu«. Začetek ob 8. zvečer. Vstop Drost. Opomba: Kdorkoli ima opraviti po svetu, ima sitnosti zaradi neznanja jezikov. Za vsako deželo skoro mu je treba drugega jezika. Esperanto pa naj bi bil splošni občevalni jezik in bi odstranil vse omenjene težkoče. Predavanje o esperantu obeta biti velezanimivo, zato se nadejamo obilega obiska. Umrla je v Gorici gospa Marija Pa-jerjeva, soproga deželnega glavarja dr. Al. vit. Pajerja-Monriva. Pokojnica je bila sestra laškega senatorja Petra Blaserna. »Slov. Čitalnica« v Gorici priredb L maja t. 1. društveni izlet Gorica-Kojsko-Vrhovlje na Sv. Gendro-Kanal'. in po železnici domov. Gg. člani, ki so vsi vabljeni k udeležbi, se zberejo ob 6. uri zjutraj pri Soškem mostu proti Pevmi. Predpogoj lepo vreme. Reditelj. Narodna Delavska Organizacija v Gorici priredi, icakor smo to že naznanili, na dan prvega majnika r jpokli^e ob 3. uri koncertno veselico na Katerinijevem v j tu. Na vsporedu je godba, šaljivi prizor, petje itd., natanko se vse razvidi iz letakov. Slavnostni govornik tega dne bo tov] dr. Brnčič iz Trsta. Pri tem si dovoljujemo opozoriti rodoljubno goriško občinstvo, da je »Narodna Delavska Organizacija« društvo, ki si je stavilo v svoj namen zbirati pod svoje okrilje slovensko delavstvo, ki menda ni v nikakem mestu tako zapuščeno, kakor ravno pri nas; ustanoviti mu strokovno, izobraževalno in podporno organizacijo, koje narnen je, dati delavstvu krepko slojevno zastopstvo in sodelovati pri so-cijalhi reformi, pa zopet izobraževati ga in ohraniti ga narodno zavednega in navdušenega. Komur je na tem ležeče, da s podrobno . odporo pomaga taki prepotre-bni, v razvoju in naraščaju se nahajajoči organizaciji, naj se ne izogiblje naših prireditev, ampak .naj jih poseča redno in vedno. Deloma bo s terh pripomogel gmo- tno, deloma pa bo dal našemu še nezavednemu ljudstvu vzgled narodne solidarnosti, kar od naših rodoljubov naravnost pričakujemo. To je tudi za nas pomen L majnika: Pokazati svetu ne le zavedajočo se stanovsko zavest delavstva, ampak tudi njega solidarnost z narodom, v geslu: »Vse za omiko, svobodo in napredek!« Pevsko in glasbeno društvo v Goric! (podružnica Glasbene Matice v Ljubljani) priredi, kakor že naznanjeno, 4. maja 1910 svoj pomladanski koncert. Iz prijaznosti* bo sodelovala tudi g.a Berta Javurek, ab-solventinia pražkega konservatorija. Raz-ven pevskih točk bo na vsporedu tudi Mozartov koncert za vijolino, vijolo in klavir. Program bo torej izvenredno zanimiv. Nabava krme za Kras. — Županska zveza na Krasu se je obrnila potom okrajnega glavarstva v Sežani na namestništ-vo, da bi se odkaza! iz znane za nabavo krme od vlade dovoljene podpore 13000 K primeren del za Kras; izrekla je željo, naj se uvažuje, da občutijo Kraševci pomanjkanje krme kar najhuje. Deželni poslanec dr. Gregurin je v tej reci storil tudi primerne korake pri namestništvu, prizadevanje Kraške županske zveze je priporočal tudi namestništveni svetnik g. Rebek. Namestništvo je na tOy nakazalo za Kras iz zneska 13000 K svoto 7100 K, in sicer 3200 K za komenski sodni okraj, za sežanski pa 3900 K. Razdelitev podpor, oziroma nabavo krme je poverilo namestništvo okrajnemu glavarju sporazumno z »Župansko zvezo«. Ali deželni odbor ima še od lani prebitka 9000 K. Tudi od tega denarja naj se nakaže za Kras, kar mu pritiče. • Sicer pa bi bila sveta dolžnost deželnega odbora, da bi bil sprejel onih 13000 K, pridodal prebitek 9000 K, kar znaša 22000 K, in te bi bil razdelil med slovenske potrebne kmetovalce, v glavnem na Krasu! Ali ker Lahi ne potrebujejo krme, keu jo Furlanija izvaža, je vrgel deželni odbor vso akcijo za podporo krme v kot in sedaj dobijo Kraševci le 7100 K. Kam pa pojde drugi denar? Po krivdi deželnega odbora se naši potrebni kmetovalci ne morejo okoristiti ž njim! Take dobrote dobiva naše ljudstvo iz deželne hiše pod zvezo Pa-jer-Gregorčič! Potrti so šli klerikalci v soboto z volišča. Nekaj časa so bili celo veseli, češ, zmaga je naša, ali izid je pokazal, da so zopet propadli. Obča žalost med klerikalci. Nekaterim slovenskim volilcem, ki so bili tako slepi, da so glasovali za Gregorčičevo listo, kar ni šlo v glavo, da so doživeli poraz, ko so pa vendar pomagali tako visoki gospodje! Ni čudo torej, da je bila potrta tudi »Gorica«. Prav milo je zapela sirota »staro pesem«, zjokala se je, nazadnje pa se zjezila in zažugala izpod Gre-•gorčičevega Doma, da začne v zbornici zopet ples. »Volitev ni pravilna«, »rti še končana« — govorila je nerazločno, ka kor da se jej blede — in zagrozila: mi vitezi vam že pokažemo! — Torej zopet ples v deželnem zboru. No, naj le poskusijo; utegne se jim zgoditi, da doživijo drug ples. Na tako-le lopovstvo, ka-koršno napovedujejo, je mogoč le en sarn odgovor!! Drugega ne rečemo nič. 60 mož je oddalo svoje glasove v soboto za kandidate društva slov. veleposestnikov. Med temi je le en glas, ki ni čisto slovenski, drugi so vsi slovenski. Klerikalci pa so imeli pooblastil Neslovencev menda 22, potem pa so prišli volit osebno nemški plemenitaši, kakor Bianchi, At-tems, Tosi. Kar so le mogli spraviti skupaj tujih glasov, vse so spravili: laški liberalni veleposestniki, to pot tudi laški klerikalci, nemški plemenitaši, vse, kar je le moglo, je šlo v boj proti kandidatom s l o ven-s k i h veleposestnikov. Opažalo se je, s kakim veseljem so šli na volišče za listo slovenskega duhovnika plemenitaši. Kakor pred stoletji, tako smo videli še v dvajsetem stoletju tujega plemenitaša v družbi slovenskega duhovnika proti na? šemu ljudstvu. Na to zv\ *me biti vitez z Vršnega posebno pono. : Posebni vlaki ob Binkoštih bodo vozili V Postojno iz Krmir.a, Trsta, z Reke in iz Ljubljane. Vlak iz Krrnina odide ob S. zjutraj, iz Gorice ob 8.31; v Postojno pride jb 12.34. — Iz Postojne odide vlak zvečer ob 8.20 ter pride v Gorico ob 11.31. Iz Krrnina v Postojno in nazaj z vstopnino v jamo vred stane vožnja v L razredu 17.10 K; v drugem* 13.30 K in v tretjem 9.40 K. To velja samo za poseben vlak 16. t. m. Nesreča na Travniku v Gorici — 69 letni A. Černe in sin Ivan iz Gor. Vrtojbe sta se pripeljala v nedeljo zvečer okoli 10. ure v Gorico, da dobita zdravilo za bolno hčer. Čakala sta pred lekarno Cristofolet-tijevo na Travniku. Ko sta hotela domov, se je splašil konj pred motocikljem kovača Ivana Trevisana ter tekel po Travniku in zavil proti ulici za vojašnico. Tam se je zagnal v železo ob zidu, vsled česar je padel Černe star. z voza ter se nevarno po-šKodoval. Prenesli so ga hitro v bližnjo gostilno, kjer mu je dal prvo pomoč dr. Morpurgo, potem pa so šli po nosilnico na bližnje glavarstvo ter sta ga nesla v bolnišnico gg. Egisto Cociancig in G. Chebat. ki zaslužita radi tega javno pohvalo. Čer-netu se obrača na bolje. Novo železniško postajališče se otvo-ri v nedeljo 1. maju v Vižovljah med postajama Bivij in Devin-Sesljan. V Vilesu v Purlaniji so zmagali pri občinskih volitvah liberalci. Bil se je jako hud boj med liberalno in klerikalno stranko. Liberalna stranka se je vrgla na Fur-lanijo z intenzivnim političnim delom ter dosega tudi uspehe. Zveza narodnih društev. Veselica »Bralnega in pevskega društva v Št. Andrežu minolo nedeljo je uspela v splošno zadovoljnost, kar je pač bilo pričakovati od tako vstrajnega in marljivega društva. Vse točke se je proizvajalo sigurno in dobro. Po končanem usporedu so nastopili tudi vrli štandrežki »Sokoli« na bradlji in na drogu. S svojim lepim in elegantnim nastopom so si utrdili občo simpatijo med občinstvom. Ustanovni občni zbor društva »Grmada« v Mavhinjah se je vršil v nedeljo dne 24. t. m. »Zvezo narodnih društev« je zastopal nje predsednik, dr. Dinko Ptic. Navzočih je bilo nad 70 poslušalcev obojega spola. Dr. Dinko Pue je predaval o pomenu organizacije in izobraževalnih društev. Novo društvo bo uspevalo in tudi mi mu želimo na njegovi poti mnogo trajnih uspehov. Narodna Čitalnica na Grahovem ob Bači, priredi dne 1. maja t. I. v gostilni g. ,T. Lapanja pri žel. postaji veselico na prostem s sledečim vsporedom: L Domovini. I. Aljaž, 2. Svarilo, I. Laharnar, mešan zbor, pojeta pevski društvi iz Podrnelca in Kneze. 3. Ptičica, D. Kette E. Adamič, mešan zbor, 4. Na Planine, Krilan-VolariČ. mešan zbor, poje pev. druš. Grahovske Čitalnice. 5. Brat Sokol, Fridolin, šaloigra v enem dejanju. 6. Šaljiva pošta in srečka-nje. Po veselici ples, pri plesu svira prva sokolska godba iz Kojskega. Začetek ob 4. url popoldne. Vstopnina k veselici za osebo sedeži 1. vrste K 1—, H. vrste 60 vin., stojišče 40 vin. Vstopnina k plesu za neude K 2'—, za ude K 1'60. Pri plesu dame proste. K obilni udeležbi uljudno vabi odbor. V slučaju slabega vremena se vrši veselica na 8. maja! Trpvifat-ekrtte Is gotpeiarski vesti. Čebelarska podružnica na Grahovem ob Bači vabi k čebelarskemu shodu, ki se bo vršil na Vnebohod t. j. 5. rnaja t. 1. ob 3. uri popoldne v ljudski šoli na Grahovem, pri katerem bo predaval g. nadpči-tej A. Likozar iz Ljubljane. — Odbor. Slovenska deželna kmetijska šola je končala v soboto svoje šolsko leto. Gojencev je bilo v 2 tečajih 39. V nedeljo so napravili pod vodstvom dveh svojih gg. učiteljev izlet v Kobarid. Izkaz posredovalnice slovenskega trgovskega društva »Merkur« v Ljubljani. Sprejme se: knjigovodje 4, kontorista 2, korespondent f, poslovodja 1, potnik 1, pomočnikov mešane stroke 2, pomočnikov rnanufakturne stroke 4. pomočnikov špecerijske stroke 4, pomočnikov galanterijske stroke 2, skladiščnik 1, blagajni-čarke 4, kontoristinji 2, prodajalke 4, 1 praktikant, 3 učenci, I učenka. Službe išče: knjigovodja 1, kontoristi 3, poslovodja 2, pomočnikov mešane stroke 18, pomočnikov železniške stroke 6, pomočni- kov maiiufakturnc stroke 7, pomočnikov špecerijske stroke 14, pomočnikov modne in galanterijske stroke 4, kontoristinj 8, blagajničark 7, prodajalk 6, 2 učenca in 2 učenki. Posredovalnica posluje za delodajalce in člane društva popolnoma brezplačno, za drage pa proti mali odškodnini. Občni zbor »Trgovskega in obrtnega društva za Goriške- se je vršil v nedeljo ob 11. uri predp. pri »Jelenu« v Gorici. Iz poročila dosedanjega odbora v imc.u katerega je pozdravil navzoče za-rad utemeljene odsotnosti predsednika podpredsednik g. Bisail in je poročal društveni uradnik, posnemamo tole: Lani pri izvanrednem občnem zboru dne 18. aprila 1909. je prevzel odstopajoči odbot od prejšnjega odbora društvenega dolga preko K 1000.— kateri dolg je tedanji odbor sprejel že od poprejšnega odbora. Zraven tega je sprejel ta odbor še par perečih uprašanj osebnih zadev. Odstopajoči odbor si šteje v zadoščenje, da izroča danes tukaj občnemu zboru društvo takorekoč hezadolženo in poleg še z nekaj naloženim imetjem. Dolgov seveda društvo oziroma odbor ni kril s svojimi lastnimi dohodki na članarini, ampak tudi s pomočjo slov. de-narnh zavodov. Pristopilo je med letom 18 novih članov in eden ustanovnik. Umrla sta med letom dva člana. Dne 11. dec. 1909. mladi s. Pavel Detiček pri stariših v Celju in 20. jan. 1910. pa večletni član ter odbornik J os. Zornik v Gorici. Prejemkov je imelo društvo prošlo 1. K 2638.— Izdatkov pa je bilo K. 2636.— . od teh na dolgove K 982.— Premoženje izkazuje račun: a) v gotovini K 15.01, b) v knjižicah K 123.38, c) uradna oprava 494.75, d) uradna knjižnica K 104.15. V shrambi pa ima društvo dve hranilni knjižici /a u d o v i n s k i in s i r o t n i š k i zalog-v skupni vrednosti za K247.64 pri čemer je pretečeno leto dorasla knjižica za K 77.46. Novi odbor naznanimo ko se konstituira. Poljedelsko - industrijska razstava je bila otvorjeua te dni v Padovi na slovesen način. Minister poljedelstva Raineri je imel ob otvoritvi zanimiv govor o izvanrednem napredku poljedelstva in industrije v Italiji. »Deutsche Orientbank«. — Ta nemški zavod razširja svoj delokrog po celem Orijentu z velikim uspehom za nemško izvozno in uvozno trgovino. Sedaj je u-stanovila ta banka filialko v Dedeagaču, drugo fiiialko odpre v Adrianopolisu. V Egiptu otvori filialke na 4 krajih. V Turčiji, Mali Aziji in Egiptu bo imela sedaj skupaj 16 iilialk, vse v prospeh nemške trgovine! Kak velik vpliv nemštva na Orijent tiči v tej banki! Prva primorska gostilničarska zadruga v Trstu. — Osnovala se je takt> zadruga, ki združi slovanske krčmarje v Trstu. Ustanovni občni zbor je bil sklican na včerajšnji dan. Češki denarni zavod v Belemgradu. -Srbsko trgovsko ministerstvo je odobrilo pravila za osnovanje podružnice »Češke kreditne banke« v Belemgradu. Podružnica se otvori v kratkem. Soriška kolesarska zveza. Kolesarsko društvo »Vrtojba« v Vrtojbi. — V mesecu maju priredi društvo velik izlet v Italijo. Oni gospodje člani, ki nimajo še legitimacij, naj se potrudijo do društvenega predsednika, kjer dobe vse potrebno. Vsak naj prinese s seboj fotografijo. Dan izleta se objavi pravočasno. Zdravo! — Odbor. Politični pregled. Poslanska zborica. — Posojilna predloga sprejeta. — V soboto je sprejela poslanska zbornica posojilno predlogo v tretjem čitanju. — Zbornica je potem nadaljevala razpravo o nujnem predlogu posl. Vukoviča glede dalmatinske železnice. — Govorilo je več govornikov v prilog dalmatinske železnice. Seja je bila na to zaključena. Iz seje v petek glede nove posojilne predloge: Minister dež. brambe Georgi je utemeljeval potrebo vojaških izdatkov I. 1908.—1909. Pravi, da ni bilo izkjučeno, da bi v slučaju vojne ne posegli vmes mogočni in nevarni nasprotniki. Minister o- menja, kako velikega pomena so bile dobave za armado 1, 1908./09. za industrijo in /41 delavstvo ter za malo obrt. Naročit-ve so se izvršile ravno v času, ko je že več tovaren hotelo zaradi pomanjkanja dela odpustiti mnogo delavcev. Minister pravi, da .so bili izdatki v vsakem oziru opravičeni in prosi zbornco, naj predlogo sprejme, -rr Posl. Iro, pravi,, da bodo VseT ¦ ¦' neTria Y^SvaTLpti$^^ svoj čas tudi proti aneksiji, ki pomenja naraščanje slovanskega življa v A.vstriji..' — Posl. dr. Gessmann pravi, dil bodo kršč. soeialei. glasovali za predlogo. — ..Stranka priznava potrebo at*eksije in mora seveda tudi akceptirati stroške. Dolžnost zbornice je pospeševati stališče mo-' narhije kot velesile. Težja je stvar glede deficitnega posojila. Lahko se pride v težavno situacijo, iz katere ne bo izhoda. Kar se tiče zapostavljanj postavk govornik fin. ministru ne očita ničesar. Zbornica mora 'ovoliti nove davke, če se to ne zgodi, se mora pač proračun pristriči. Finančni načrt nikakor ni dober. Sami davki so, ki bodo zadeli le najširše sloje. Govornik zahteva slednjič sanacijo deželnih financ. — Posl. Žitnik prepušča odgovornost za posojilo prav rad levici. Ker je minister izjavil, da se.je velik del zahtevanega denarja porabil za Bosno in Hercegovino, bi bilo čisto prav, če bi avstrijski parlament zahteval kontrolo nad bo-sensko ustanovo. Govornik omenja časni-ško vest o podaritvi nekega bosenski vladi pripadajočega gozda v vrednosti enega mil. nekemu poročniku in zahteva od vlade pojasnila. »Slov. Enota« je bila v opozicijo šiloma potisnjena. Če bo izvedena narodnostna enakopravnost, bo tudi»Slov. Ifnota« lahko zapustila opozicijo. Vlada pa mora storiti svojo dolžnost. — Posl. Kramar kritizira, da je finančni minister zapostavljal postavke v proračunu, ki ga je parlament odobril. Konštatira, da je vkljub vsem pojasnilom fin. ministra zahtevano posojilo deficitno posojilo. Kar se tiče davkov, svari govornik, naj nikar loka ne napenjajo preveč. Govornik zahteva decentralizacijo. Slednjič izjavlja, da »Slov. Enota« protislovanski vladi ne more zaupati. Zato bo glasovala proti predlogi. — Nato se debata zaključi. Glavni govornik proti polj. soc. demokrat Lie-bcrtmmn pravi, da bi soc. demokratje pri pravični finančni reformi radi sodelovali. Ne morejo pa podpirati militarizma in birokratoma Bienerthove vlade. — Glavni govornik za kršč.socialec Miklas se zavzema za sestavo ces. komisije za reformo uprave. Zavzema se za decentralizacijo po narodnostih pod pogojem enega skupnega posredovalnega jezika. Poživlja zbornico, naj slednjič vendar že sanira državne finance in reši narodnostno vprašanje. Vinorejski odsek drž. zbornice je sklenil resolucijo, da naj bi se odslej vinorej-cem ne dajala več brezobrestna posojila marveč subvencije. Gosposka zbornica je v včerajšnji seji potrdila posojilno predlogo 220 milijonov. Finančna reforma. — Novo ogromno posojilo je spravila vlada srečno pod streho. 220 milijonov K novega dolga! Večina, ki je zmagala z glasovanjem za posojilo, bo nosila tudi odgovornost. — Vlada je iskala in moledovala, spomnila se pa tudi finančne reforme. Že pred letom je vlada predložila zbornici načrt davčne reforme, ki naj bi pomagala državi in deželam iz finančnih stisk. Toda šele pretekli teden je imel finančni odsek prvo meritorno sejo, kar kaže, da utegne finančna reforma ostati dolgo časa še samo pobožna želja! »Zveza južnih Slovanov.« Klub slovenskih klerikalnih poslancev je bil predložil »Zvezi južnih Slovanov« načrt za tesnejšo zvezo obeh klubov. »Zveza južnih Slovanov« je izbrala poseben komite, v katerem so poleg klubovega načelnika dr. Ploja še poslanci dr. Ivčevič, dr. Laginja, Bjeladinovič in dr. Rvbar, da vzame predlog klerikalnega kluba v pretres. Ta komite je imel sejo, na kateri je svoja posvetovanja o tej stvari dokončal. Načelnik dr. Ploj je dotični elaborat že izročil vodstvu klerikalnega kluba, da zavzame ta klub svoje stališče. Obstrukcija v štajerskem deželnem zbora in klerikalci. - V štajerskem deželnem zboru je bila v letošnjem zasedanju obstrukcija; obstruiraii so Slovenci, ker je veČina škandalozno zapostavljala Slovence ter sestavila proračun, ki bogato poskrbi za Nemce, za Slovence pa skoro nič. Proračun je za Slovence nesprejemljiv in dokler bi se ne spremenil, bi bila dolžnost slovenskih poslancev vporabiti vsa sredstva, da preprečijo sprejetje takega krivičnega proračuna. Ali, kakor se čuje sedaj, bi se bili slov. klerikalni po- '< slanci že udali nemškim krivičnikom. Me- ! "ŠecaTuVija še"T3?> vršilo kratko zasedanje ¦ štajerskega deželnega zbora, v katerem'] odobrijo proračun z vsemi krivicami in zapostavljanji Slovencev; zvišajo pa tudi doklade na vse direktne davke in na pivo. — So jim že obljubili kaj v strankarske namene'!! Mladočeški kongres se je vršil v Pragi ob obilni udeležbi. O delovanju stranke je govoril dr. Kramar, rekoč, da ne bo silila v ospredje, glavno njeno prizadevanje pa je to, da se zruši sedanji zistern. Protislovanski zistem je mogoč le vsled podpore Poljakov, sicer pa so nastale take razmere, da so nevzdržljive,: tak položaj ne more trajati več dolgo. Ruska duma je dovolila 14 miljonov rubljev za rusko ljudsko šolstvo. Vlada upa, da bode do 1. 1920 izvedena po celi Rusiji obveznost ljudskošolskega obiska. Krvave volitve na Francoskem. — Vršijo se volitve v poslansko zbornico, ki so zelo burne. Bije se boj med principom republike ter popolne ločitve cerkve od države in med principom združitve cerkve in države. Boj je neznansko hud. Kakor kažejo dosedanji rezultati, je francosko ljudstvo po ogromni večini odobrilo dosedanjo proticerkveno vladno politiko. 25. t. m. je bilo znanih 588 volilnih rezultatov: 57 republikancev, 154 radikalcev, 10 neodvisnih socialistov, 2$ združenih socialistov, 43 progresistov, 12 nacionalistov, konservativcev 53. Ožjih volitev bo 231. Za deželnozborske volitve v Bosni postavijo socialni demokratje svoje lastne kandidate v 6 volilnih okrajih. Srbski kralj Peter obišče laškega kralja. Pogajanja za ta poset so baje že ugodno rešena. Hrvatski sabor je sprejel indemnitet-no predlogo ter je odgoden do 14. maja. V seji 23. je govoril Mile Starčcvič o iz-dajniškem procesu trdeč, da je bivši sek-cijski načelnik Kršnjavi lastnoročno napisal za državnega pravdnika Accurtija obtožni govor glede »veleizdajalcev«. Pokazal je govornik 2 rokopisa. Turški prestolonaslednik Izzedin pride dnč 15. maja v Beligrad, kjer ostane 3 dni na srbskem dvoru. Razne vesti. Spomenik Lundru in Adamiču prepovedan! — »Združeni narodni odbor« je predložil dne 27. avgusta 1909. c. kr. okr. glavarstvu za ljubljansko okolico osnutek nagrobnega spomenika Ivanu Adamiču in Rudolfu Lundru s- prošnjo, naj ta osnutek, odobri in izda oblastveno dovoljenje za postavitev spomenika. Na to vlogo ni bilo nobenega odgovora, pač pa se je privatno obvestilo odbor, da oblast nima nobenih pomislekov proti osnutku. Na to je odbor izročil izvršitev spomenika kiparju Svito-slavu Peruzziju. Dne 7. marca 1910. se je urgirala rešitev vloge z dne 27. avgusta 1909. in te dni je dobil »Združeni narodni odbor« uradno obvestilo, da c. kr. okr. glavarstvo dovoljenja za postavljen je spomenika ne more dati. Obenem .je v tem uradnem dopisu rečeno, da se odbor svari, da bi oddal izvršitev spomenika, preden bo oblast izdala definitivno dovoljenje, da se sme ta spomenik postaviti na grobu Adamiča in Lundra. S tem je toliko rečeno, kakor da vlada sploh ne bo dala dovoljenja, da bi se spomenik postavil na pokopališču!! Komentar si napravi lahko vsak sam! Občni zbor »Slovenije« na Dunaju si je dne 23. apr. konstituiral naslednji odbor: Mirko Černič, med. predsednik, Ivan Sajovic, jur. podpredsednik, Fran Al-breeht, jur. tajnik, Juri Štempihar jur. blagajnik, Josip Cepuder, jur. gospodar, Miha Kambič, jur. arhivar, Stanko Virant, jur. knjižničar, Stanko Rupreht, med. Drago Vidmar, med. namestnika, Ivan Rajšp, med. Fran Zavrnik, vet. Josip Grum, jur. pregledniki. Ustrelil se je v vlaku proti Trstu poštni oficijal Artur Fittke. Zadel se je v de- sno sence ter ostal takoj mrtev. Bil je bolan. Francoske šole na Turškem. — Statistika dokazuje, da so francoske šole v Mali Aziji poslednjih šest let napredovale. V mestu Kadi Kej je 1. 1903. pohajalo ta-mošnjo francosko šolo 225 učencev, leta 1909. je to število naraslo že na 702, od katerih je"b'rto*l58 učencev moslimanske j vej-e, akoravno je dotični zavod v rokah | neke verske družbe. Nemci se trudijo, da bi tekmovali s Francozi, ali doslej se jim je to slabo obneslo. Tako so bili oni v liaj-darpaši, ki je izhodna točka njihove železnice v Mali Aziji, ustanovili krasno šolo, v katero se je bilo vpisalo 150 šolarjev. Ko so pa Francozi otvorili svojo šolo v skromnem poslopju, se je priglasilo izprva samo 68 otrok, ali še par dni ni poteklo, pa jih je od vseh strani navrelo toliko, da so jih morali odbijati. Nasprotno pa je število nemških šolarjev vedno padalo, dokler ni padlo od 150 na 48. To kaže, da je kulturni vpliv francoskega jezika v. orijen-tu silen. Na smrt so obsodili v Nevvjorku 17-letnega Nemca Alberta NValterja, ki je umoril 15-letno deklico ter potem trup. sežgal. Velik požar je uničil na tovorni postaji Nikolajeve železnice obilo sena ter vozove. Škode je 20.000 rubljev. Hofrichter. — Obtožnico so mu že izročili; obsega 1165 strani ter izjave 47 prič. Glasi se na umor in poskusen umor v 11 slučajih. Radi »protivojaške agitacije in zavajanja k prelomu vojaške prisege« je bil obsojen pred sodnijo v Čeških Budjejovicah narodno-socialni urednik Ot. Svoboda na 8 mesecev težke ječe. Mednarodna umetniška razstava je bila otvorjena dne 23. t. m. v Benetkah. Župnik, ki je zavedel več ljudi v krivo pričevanje. — Sloviti župnik Sušnik iz Crešnjevca pri Slov. Bistrici na Štajerskem je bil po zimi v Mariboru obsojen na štiri mesece težke ječe, ker je več Ijudij zavedel v krivo pričevanje. Župnik se je pritožil in cela pravda je šla pred najvišjo sodnijo na Dunaj. V petek je državni pravdnik z uspehom pobijal pritožbo v vseh točkah, dočim je dr. Glantsch-nig iz Maribora pral umazanega zamorca. Ce župnik, ki se je že toliko tožaril, prejme zasluženo plačilo, je pravično, a obžalovati še mora nesrečno žrtev, katero je on zavedel v krivo pričevanje. Razpor v socijalnodemokratičnein taboru je nastal v Ljubljani. Sprla sta se dva izmed voditeljev, Kocrnur in Kristan. Slednji je prvemu rekel ob priliki nekega občnega zbora, da laže, Kocrnur je pa razburjen očital Kristanu falzificiranje bilance pri delavski tiskovni družbi in pri kon-zumnem društvu. Kristan je za to Koc-murja tožil. Ker ni prišlo do poravnave, se je v soboto vršila pred okrajno sodnijo v Ljubljani obravnava, ki se je pa v svrho pregleda knjig preložila na 27. t. m. Fanatizirana druhal. — V Št. Jerneju na Dolenjskem je neki Tičar, ki je umo-bolen in je bil že enkrat v blaznici na Studencu, v svoji zopet intenzivnejše se pojavljajoči bolezni oskrunil kapelico Novi Lurd. Ljudje so ga v svojem od duhovščine vcepljenem verskem fanatizmu privezali na drevo in do krvavega tepli. Ljubljanski »Slovenec« jih je za to še pohvalil in z ogorčenjem pravil, da je Tičarjevo dejanje sad »liberalne hujskanje«. To »Slovenčevo« zavijanje pa gotovo najbolj« še- ilustrira dejstvo, da so Tičarja, ki je .-kakor omenjeno — že bil enkrat v blaznici, na podlagi zdravniškega spričevala zopet vtaknili vanjo. Vstaja v Albaniji. — Iz Albanije prihajajo nova poročila o vstaji. 10.000 pre- • bivalcev okoli Umna in Leptenosa se je postavilo proti 1000 turškim vojakom.-Turške vlake so ustavili. Vseh ustašev je baje okoli 66.000 mož. Turških čet proti njim le je 10.000. V Granici je bil živahen boj, bijejo se boji pa tudi po drugih krajih. Vstaja tof ej še ni udušena. Proti nemškemu škofu. — Na shodu pol. društva »Edinost« v Bazovici je vprašal zborovalec G. Srebrptnjak, kako je z imenovanjem škofa v Trstu? Druzega Nagla, ki ne pozna našega jezika, nečemo več. Nočemo škofa, ki bo uvajal na mesto slovenskega latinsko petje,' hočemo škofa, ki bo uvajal na mesto latinskega petja slovensko. Ako vi, naši poslanci ne dosežete tega, povejte tam gori na Dunaju, da pridemo gori mi, vaši volilci. (Viharno, doigo trajajoče odobravanje). Dr. Rvbar je odgovoril, da pride na škofovsko mesto v Trstu skoro gotovo mož, ki pozna tudi naš jezik, O klerikalnih narodnjakih. — »Sloga« poroča, da je g. Miha BrenčiČ, odličen klerikalec iz ptujske okolice, ni hotel ali ni poskusil preprečiti, da bi ne prišlo lepo opekarsko podjetje v nenarodne roke. — Isti list oroča, da nabira stričnik pok. kardinala Mišje po Murskem polju člane za »Siidmarko«. —- »N. Dn.« Rojaki, izpolnujte soojo narodno dolžnost: pristopajte k obrambnemu skladu družbe sir C. in. ITI.! Proda se takoj dcbro vpeljana gostilna s koncesijo aii brez v Gorici v sredini mesta. Gostilna ima krasue prostore in hleve, natančneje se iiue o našem upraimištou. Išče se restavrater za večji hotel na Gorenjskem pod jal lavne zverine, po čevljih zaman so prelahke 4ine. i. Poročilo načelslva. 2. Poročilo nadzorstva. 3. Potrditev letnih računov in bilanco 1-. Razdelitev čistega dobička. n. Volitev nadzorstva, fi. Slučajnosti. V GONIČI, dne l (i. aprila t Oh). za IHo 1009. Načel stvo. Najcenejši in najboljši nakup Sle*- v modni trgovini ""%& ENGELBERT SKUPEK Gorica - Via Scaole 6____ _ r Z a ff o s p o d 8: Srajce Dokolenke Čepice Ovratniki Zavratntce Dežniki Manšeti Pasovi Gumbe za inanšete Podveze Naprsntki Spodnje hlače Naramnice Gumbi Turistovske oprave Žepni robci Rokovice Gamaše Modni telovniki Klobuki v« Nogovice Za dame: Srajce Hlače Spodnja krila Predpasniki Pasovi Nogavice Korseti Glavniki Žepni robci Našitki za perilo Toiletno milo, Parfum 7 7 *5 J. Medved, Corica Tekališče, Josipa Verdi št. 32. Lepa prilika za peke. Hiša v Lescah na Gorenjskem s popolnoma opravljeno pekarijo ho proda takoj ali odda v najem pod zelo ugodnimi pogoji. Pokanja je Urez konkurence. [Tisa je krita z opeko in ima vodovod. - Podrobnosti pri lastniku |. Protnerju, trgovcu na I Medu. Več kvintalov prav dobrega sena odda Andrej Horner v Bovcu št. 137. S sipko j N0V08t! S sliko.! HNP- Ravnokar je izšel Wfl Si, 3. snopič „VEG LUfil" ,L Halleyev komet Zelo aktuelno Zel« aktuelno ali Ne bo nas še konec 19, maja 1910! Cena 50 vin., s poštnino 40 vin. Dobiva se v vseh knjigarnah in trafikah kakor tudi v založni tiskarni Iv. Fr. Lampreta v Kranju. Cene strogo solitlne! Cenjenim odjemalcem na deželi pošljem blago na izbero. Denar prihrani kdor kupi izgof&vUeno AntBrešcak-u v Gorici, v Gosposki ulici št. 14 (v lastni hiši) kateri ima v zalogi najbogatejšo izbero poaišfoa vseh slogov za vsak stan, priprostega in naj- finejega izdelka. Daje tudi na obroke. Lastna delavnica <,|| za tapecirano pohištvo. Csnt brez konkurence. Dr. Ruggero Kiirnerf kirurgični zdniu^ik, biuši asistent na c. lir. kliniki geneologije in oslelrike u Gradcu. Specialist za Me Mezd Ordinira od 10.—11. predpoldne in od 3. 4. popoldne. Tekališče Frana Josipa štev. G, (blizu lekarne Kurne ). „Hercules" zavaruje osebe brez razlike vere, narodnosti in stanu, katere niso na dan upisa mlajše od 15. ter starejše od SO. leta. Vsakdo zamore zavarovati sebe v korist drugega, oziroma tretjo osebo v lastno korist in to brez vsakega zdravniškega pregleda. Vsa pojasnila daje: Glavao ravnateljstvo podporne zadruge »HERCULES" na Reki. Zastonj in poštnine prosto se razpošilja: Domača knjižnica Seznam izbranih, najboljših <1el slovensko literature in svetovne literature v dobriIi prevodih, Jg. pl. ilcinmagF & hi Bamborg knjigarna u Ljubljani. Zastonj in poštnine prosto pošiljamo na zahtevo cenik slovenskih knjig in muzikalij. Knjigarna A. Gabršček ~ Gorica. «Novost! ¦ ¦ ¦ ¦ ¦ Novost! m * Ravnokar sta izšli v založbi »Goriške Tiskarne" A. C*abrše«k: »Kraljica Dagmar" Zgodovinski roman. - Spisal: VACLAV BENEŠ-TREBIZSICČ. - »Slovanska knjižnica« snopič 173—180. — Cena za nenaročnike K 8*20. P štnina 20 vin. - Guy de fTlaupassant: Tlouele. Prevelt 1'afttuškiu. - »Salonska knjižnica" št. XII. — Cena K »• - j Poštnina 20 vin. Naroča se v ,,