List 33.
Tečaj XXXV.
narodne
-H > ^
H
-V
>

J
. «v r3 \
Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 4 gold, za pol leta 2 gold., za četrt leta 1 gold.; pošiljaňe^
po pošti pa za celo leto 4 gold. 60 kr., za pol leta 2 gold. 40 kr., \ četrt leta 1 gold. 30 kr.
w

Ljubljani v sredo 15. avgusta 1877.
O b s e g : Kako naj gospodar skrbi za živino svojo, da mu daje dobre dohodke.
Gospodarske skušnje.
Gospodarska
novica. — O uravnavi zemljiškega davka. nekaj o strašnih nasledkih živinske bolezni.
Mnogovrstne novice.

atice Slovenske.
Iz razglasa c. kr. deželne vlade Tržaške od 7. julija t. 1.
Še
Šolska poročila koncem letošnjega leta.
Angora. (Dal.)
Iz 40. odborové seje
Naši dopisi.
Novičar.
Gospodarske stvari
Ciovek
zmirom več zahteval od živine
mu
Kako naj gospodar skrbi za živino svojo
da mu daje dobre dohodke.
slabem
obraćati na
zmirom manj dobička dajah
Prisiljen je toraj bil
?
ker
y
mel
tako
ta pa
na
j
pozornost
*
SVOJ
živino. ZaČeli so tedaj gospodarj
spoznavati, da je treba tudi z živino lepo ravnati
hočej
y
da
se
bo lep
y
če
redila; da tudi živina potřebuj
bilo
Razjasneno s zgodovinskimi črticami.
Nekako enako kakor je bilo s človekom nekdaj
drug
po
y
Je
tudi
z zivmo.
Ko je bil člověk se divjak in se je klátil po goz- krotno in nesnažno
dobre in redne piče, čednega stanovanj
trebne poetrežbe.
Tudi člověk se ne bo dobro počutil, ne bo zdrav ostal in ne bo dolgo živel, če ga zapřeš v temno, mo-
dih, létali so tudi
bik, krava, konj
ovca kot zverine po gozdu okoli.
, osel, svinja,
koza

Tudi živino
luknjo, tako
tudi živina ne.
y
Kakor te živali, tako se je přeživil tudi člověk
vetrov, smradu, dežj*
dati svetlobe v hlevih
treba varovati mraza in vročine in mokrotě, tudi živini se mora
s koreninicami in zelišči. Iz začetka je člověk zagra-
bil morda za kol, da se je teh živali ubránil. Kmalu vino; pa ne pomislimo, da je Angležka živina zato
Mi se čudimo, da imajo Angleži tako lepo
pa je sprevidel, da mesó teh živali ni slabo za jed, zato
tako lepa, ker jej tam lepo strež ej o v čednih hlevih. jih je začel na vse mogoče načine loviti in pobijati. Ne sramujmo se, učiti se od drugih narodov, delajmo
Tako ravnajo še dandanes čisto divji narodi, da če- naši živini tako lepe in snažne hleve, kakor Angleži ravno so tudi drugače malo izvedeni in podučeni, zve- in postrežimo jej z vsem potrebnim tako, kakor An-
rino vendar znajo prav dobro loviti. Ko pa je člověk
videl
gleži
y
potem bo tudi naša živina tako lepa. Odvadimo
y
kako koristna mu je živina, začel jo je krotiti, se starega kopita, ker vidimo, da je slabo.
in tako je postala živina do mača, in gonil jo je po
pašnikih v celih čedah.
Tako je člověk iz lovca postal pastir, pa povsodi domá gonili so ti ljudje svoje čede po svetu po krajih, kjer je bilo kaj paše. To je bil prvi korák
Pregovor pravi : „dobra strežba je pol krme",
Nikjer
pa
streže, jo obva-
do poljedelstva.
še pristaviti smemo, da kdor živini lepo ruje tudi bolezni. Kar našo živino zjeda, to zjeda naše
pri živini največ škode delà? Nesnaga je na životu živine, prah , blato, ki se dlake in kože drži. Ce pa to vemo, treba je, krtačo in
meso, naš živež. Kaj nam
Pa to večno klatenje po svetu se ljudém zopet ni štrigelj pogostoma v roke vzeti in živino osnažiti«
dopadalo; naredili so si hiše, in so svojo živino okoli Živina po mrčesih mnogo trpi. Poleti jo moramo te hiše pasli. Sedaj je imel člověk čas, da je začel braniti muh. Tudi je dobro, če lastovkam pustimo
premišljavati; ogledal si je vsako reč bolj natanko in da si v hlevu gnjezdiče naredijo, kajti one mnogo muh
je po skušnjah in premišljavanji
marsikaj iznajdel, kar
pokončajo. Slabo rejena živina dobi včasih tudi uši
5
mu je bilo na korist; svoje stanovanje je čedalje da se odpravijo, treba je živino dobro krmiti, snažiti bolj in priležno in čednejše si napravil; začel je tudi in z ribjo mastjo mazati. Nekateri mažejo živino bolj in bolj za kuhinjo skrbeti kako prijetniše delati.
)
in
vse živenje si ne-
tudi s kamnenim oljem (petrolejem), pa to ni dobro, ker
Je
posebno poleti za živino, ki mora
delati, jako sitno*
rila
Al na živino, katera mu je toliko dobrega sto- Kot najbolje zdravilo
v • •
u81 vi
živini hvalijo mazilo iz
y
na to je čisto pozabil.
Ni
JeJ
ampak zaprl jo je v temno, mokrotno luknjo.
naredil hleva, živega srebra, pomešano s 8 vi n j ako mastj o v
Ko
Je
dan napočil, jo je izpustil na pašo, zvečer^pa jo je
prignal nazaj v tisti
y
temni, nesnažni brlog.
Še vol
taki razmeri, da se na 1 lot mazila živega srebra
treba je paziti
vzame
lotov svinjske mastí;
}
in
konj,
boljši od druge živine; spustil ju je pod nemilo nebó
da se živina ne liže potem, ko je s tem mazilom na
ki sta mu čez dan trdo dělala, ništa imela nič mazana, kajti živina bi po povžitem živém srebru lahko
naj si iščeta kjer koli hrane.
)
zbolela.
Da živina snažna
Ni čuda, da so tako zbolele včasih cele čede
>
da
ostane, treba je tudi dobre stelje.
Živina potřebuje suhe, mehke stelje, da lahko leži
;
a
so se hlevi celih vasi izpraznili, in da so včasi zboleli ne sme se prehitro razmočiti, in potem moramo vzeti se ljudje vsled živinske kuge.	tako steljo, da je po njej gnoj kaj vreden. Najboljša
260
stelja je slama, srednja je praprot, najslabše je lis t j © iz gozdov. Ker je pa slama draga, začeli so mnogi gospodarji šot o stljati, ki je prav dobra.
Keni
bijo
7
Gospodarske skušnje.
Goveda in konji se dadó nadležnih muh obva
kjer raste mnogo dobrega vina, ze soto zelo ra- rovati, ce se s sukneno cunjo, katera je bila v ribjo in pravijo, da je vinogradom prav ugodna. ~	~~
Na
*
Če
je
mast pomočena, po životu dobro oribajo. Ker pa ribja
uijv/, lia	'— — — r- '	--------j-	----r—^ -	» vvv* «.v^iv	1
slama predolga, je dobro, da se čez sredo přeřeže;	mast smrdí in tudi dober kup ni, so na več krajih
žival si jo lože razkoplje, da mebko leži; tudi je dolga	Nemčije za bolje spoznali pelinovovodo, s katero
slama lahko na enem koncu že mokra, na drugem pa	se živina, kolikorkrrat treba, umije.
se
suha.
Gnoj je treba vsak dan sproti izpod živine
proč spraviti,	^v..
dobro, če je živina celi dan zaprta; treba jo je včasih pod milo nebó na frišni zrak iz hleva izpustiti. Zgodilo
da ostane vedno suha in snažna. Tudi ni
Gospodarske novice.
Goveja kuga se je zopet prikazala. Na Nemškem
se je že, da je živina, ki je bila vedno v temnem hlevu in Angleškem jo imajo; zato je ministerstvo kmetijstva
*
zaprta, oslepela, hroma postala, ali da ni bila več za na Pruskem z ukazom od 22. julija t. 1. brž prepove pleme. Najmanj pol ure vsak dan mora živina iz hleva dalo živinske sejme v Berolinu, kakor tudi v Vratislavi, na prosto priti, kar se lahko zgodi, kedar se napaja. Opelnu, Hamburgu in Altoni. Na Angležkem se je goveja kuga pokazala prav v Londonu samem. Bati se je sploh, da ne bi Turško-Ruska vojska zatrosiia po
ivina, ki je zmirom zaprta, ne mara jesti.
Zaradi krme veljá pa, kar pri člověku: „Kar kuhinjo potratiš, to si prihraniš pri lekarni (apoteki) to se pravi
za
u
9
če živina zboli, imaš več škode, kakor če
L\J O W jJlttVJ j VvU íilMUM CAVJKJ IAJ IUJMO 'VU
bi jej bil prej z dobro krmo postregel.
več deželah te pošasti, kakor se je to v enacih vojskah že večkrat zgodilo.
Bil je čas, to je bilo konec prejšnjega stoletja
>
ko
so hoteli za živino ravno tako vse kuhati, kakor za
ljudi.
Toda to je bilo pretežavno in tudi predrago za-
radi kurjave in delà, zato so začeli to zopet opuščati. Mi sicer ne rečemo, da bi se moralo vse kuhati
vcenilo
uravnavi zemljiškega davka.
Preteklega meseca julija se je na Kranjskem
f
pri nekaterih tvarinah, ki imajo mnogo beljaka v sebi, bi bilo to še napačno, ker je beljak kuhan še teže pre-bavljiv nego surov,
od vcenilcev, in sicer
nji v
7
senožet
vendar se mora v obče reči
da
bi bila mlačna jed tudi za živino (razen konj) boljša
7
v cenilnem okraji Krškem
kakor mrzla. Živina potřebuje za življenje neko gorko to, ta gorkota se naredi iz vžite krme. Brez gor-
prebaviti (v želodcu prekuhati) ne
tudi nič
kote žival
more, zato se zmirom nekaj živeža porabi za to
9
da
se
ohrani v životu potrebna gorkota. Ce pa damo živin gorko jed, potem ni treba v želodcu gorkote še
■ ■ m # mp up de
lati, in potem tudi ni treba toliko krme. Kdor ima teda malo krme, pa dosti kurjave, temu na vsak način bol kaže
sné. Pa ne samo zato , da prihranimo krme
če živini krmo kuha, ker je potem precej menj
posebno
77
77
77 77 77 77 77 77
77
77
77
77 77 77 77
79 77
Crnomeljskem Kočevskem Litijskem
okolice Ljubljanske 3 občine z
5
občin občini z občine z občin
parcelami
s 12038
z
Novomeškem
Kamniškem
Postojnskem
Radoljškem Logaškem
občine z občin z občin z občine z občine z
9048 6720 5877 5381 5300 4805 4015 3059 2523
gozdov:
zato bi morali živini krmo kuhati, ker jo s tem obva
rujemo marsikaterih bolezni.
Treba pa je tudi vedeti to, kako se mora krma s krmo mešati, da živini najbolj tekne. Krma naj se s krmo tako mesa, da daje mesá in mastí, če hoćemo
v cenilnem okraji Kranjskem
Krškem Kamniškem
14 občin z 2548
močno živino,
ali pa mleka, če hočemo mleko. Ena
79 97
77
77
77
77 77 77 77
77
občin občin
z z
okolice Ljubljanske 2 občini z Radoljškem
Logaškem
občina z občini z
2479 1041
857
297 71
krma delà bolj mleko, druga bolj meso; tedaj je treba znati, kako se mora krma s krmo mešati. da bo živina po naši
II.
Gozdni poročevalci (referenti) so pa prejšnjo
Zdaj
volji.
vcenitev (Vereinsschatzung) dovršili: v cenilnem okraji Krškem
se
v
se
praša: koliko krme je treba pokla-
dati živini? Oče umnega kmetovanja, slavni Thaer,
97 77
77 97
Logaškem Radoljškem
v
v
v
občinah z 1360
z 1006
z 403
99 79
pravi: „Bolje ko boš živino redil, več dobička
bo
tem pa je hotel
A y •
reci
daj
živini ne samo
razglasa
dala."
dobre, ampak tudi dovolj krme. To se dá lahko
dokazati. v Da živina živi, zato potřebuje svojo mero c. kr. deželne vlade Tržaške od
živeža.
Ce jej pa več damo, kakor za samo živenje
meso
mleko, ali
potřebuje, potem nam bo rodila mast, pa bode za delo močna. Če jej pa premalo damo potem mora jemati od svoje mastí in od mesá
vina
V/l C« J Vs JJLL (f 11 \J U DYUjU LUaOU i U. UU XXlWOCt j J
hujša. Kar tedaj živini več krme damo
7
V »
in zi-
to-
julija t. 1.
o državni podpori za izrejevanje žebet na Primorskem.
Po tem razglasu bode c. kr. ministerstvo za polje-
tako tudi vprihodnje, dajalo pri-
ki se
delstvo, kakor doslej
7
»m» — uujoa. jjkcu louaj mvtui veo	uauav, pomocke takim gospodarjem ali takim družbám, oc
liko več nam ona povrne v podobi mesá, masti, pečajo z umno odrejo žebet. Dobijo pa državno pod-
mleka itd.
Konečno pa
v
se
nekaj.
ivino mora kmetovalec
že
poro
9
če
krati najmanj štiri žebeta odredijo vse eno, ali jih je prosilec sam priredil ali pa kupil. Žrebčki ne smejo še presegati enega leta v tistem času
i
9
imeti, in če bi mu tudi druzega dobička ne vrgla,	UUai L1W O JUU. C/j U OU	Vsia^^C*
zavoljo gnoja. Naj tedaj tako ravná z njo, kakor ko se je pripomoček zaprosil za-nje smo zgoraj učili, potem mu bo donašala živinica nje- terim se ima dajati pripomoček, morajo biti dobrega
Zrebcki
7
ka
gova gotove in dobre dohodke.
in taki, od katerih je pričakovati, da se dobro iz-
Gospodar se zavezuje s pogodbo in pismom, da bode umno in s potrebno skrbjo odrejal žrebioke
rodů redé.
najmanj tri leta
9
to je

dotlej
;
da dosežejo tri leta in
261
pol. Brž, ko so žrebičk?, ki vživajo pripomoček, spolnili darilo se je po 2 iztisa lanskih Matičnih knjig, 3 iztise
tri leta in pol, dolžan je odrej
ponuditi jih mini- pa naj
sterstvu za poljedelstvo na prodaj , katero bode kup
gosp
valo vse tište izmed
> OlU VUG HO l,C 1ZIJLUÇ/1» lij ih ,
Še več o tem se izvé pri c.
kateri so dobri za pleme
knjižnicam.
Lapajne razdeli sosednim
šolskim
rej
kónj v Trstu
deželni komisij
Predlog gosp
Fr.
u mi ja o izdavi slovnice
za iz-
((
se
je
Še nekaj o strasnih boleznih živinske bolezni.
V zadnjem listu „Novic'
smo
povedali o veliki nesreći, katera je zadela mesto Wurzen na Saksonskem po vžitém mesu bolne krave, katero je mesar zaklal zavoljo kužne bolezni na vranići (Milzbrand). Zdaj je
po naznanilu tamošnjega župana zagotovljeno
Ruske se je vzel na znanje
Spis gospé Lujize Pesjakove ,,v gozdu
sprejel v letošnji „Letopis"; ponudba druga cenjene pisatelj ice pa se je izročila v prevdarek in poročanje „odseku za izdavanje knjig".
Ponudba gosp. prof. Hubada o slovenskem
vodu Manzonijevih
))
ut
prome8si sposi" se za
z d a j
preko
da
j/v uu^uetuuu ictuiuouj^ga uupaua ^agutu vij^uu y u a JG
med 15. in 23. julijem zbolelo 206 osob; trije zdravniki
so ozdravljali bolne mestjane, al vseh niso mogli smrti
ima Matica že precej zabavnega gradiva, ni mogla
sprej eti.
Gosp. Hostniku se je naročilo, naj kmalu izgo-
tovi převod „potovanja okoli svetá o 80 dneh".
Životopis Fr. Palackega,
oteti
)
otrok.
umrlo jih je
;
namreč
možka
)
ženske
)
pa
prof.
Suklje, se sprejme v letošoji
ki
^ \j , ov oj/iujujv » iviuouji „Letopis". Životopis dr. É. Coste, izdelan po prof. Ur-
ga je spisal
Solske stvari.
bas-u, pride s sliko njegovo v posebni knjižici na svitlo, da se mu kot bivšemu predsedniku Matič-nemu stavi spominek tako, kakor bivšemu predsedniku dr. Tomanu.
Solska poročila koncem letošnjega šolskega
Po
gosp
)
leta.
Program des
btaat s gymnasiums in Marburg.
dr.^Gestrinovem nasvetu se je sklenilo mestnega župana Skofjeloškega gosp. Blaža Moharja prositi, da prevzame poverjeništvo za Loško mesto.
Spisi iz zapuščine gosp. Valentina Or o žna, po slane po gosp. M. Lendovšku v Ptujem, so se v poro
Program Mariborske gimnazije se pricenja z obšir- čanje izročili odseku za izdavanje knjig.
nim nemškim sestavkom
pod naslovom: „Untersuchung
izdavanji Fr. Seginih del je bila daljša ob iiber die Echtheit der Doloneia", v katerem profesor ravnava. „Svetu pokazati — po besedah Koseskovih dr. Ad. Nitsche preiskuje, ali je „Doloneia", ki se „zmožnost slovenskega uma in dlana" mhlil je odbor kot 10. pesem nahaja
v „Iliadi" res Homerova ali
ne.
Prof. Nitsche misli, da ni.
da zadostuje, ako se kakih
izbranih slik z dotič-
Profesorjev in nim člankom natiane v „letopisu", cesar pa pričujoči učiteljev je ta gimnazija imela 17, med katerimi so gosp. odbornik Parapat ni obrnil. Enoglasna pa je bila
prof. Majciger, Valenčak, dr. Purgaj in dr. Pájek slo-
želja Matičnega odbora
;
naj
venščino učili, katera se je kot obligaten nauk Slo- skemu ponudile Segine svetinje
bi se muzeju Kranj
vencem 8 slovenskim jezikom razlagala. V kroniki gim-
Prof. pl. Kleinmayr se po pismu, ki ga je pisal
nazije beremo, da je prof. Majciger zarad izvrstnega predsedniku, popolnem sklada z nasveti odborovimi o
službovanja v 8. poredje povišan. Učencev je bilo v „zgodovini slov. slovstva".
razredih 243, med katerimi 124 Slovencev
Nemcev.
>
118
Iz programa ni razvidno, da bi učenci
pa
vzi-
Zarad izdavanja „znanstvenoga časopisa Matice slovenske" je odbor po zasiišanji mnogostran
vali mnogo večih štipendij ; vidi se pa, da v manjših skih mnenj soglasno sklenil, izdavanje časnika odlo-doneskih ima Mariborska gimnazija mnogo podpornikov. žiti do prihodnjega leta, nadjaje se, da do onega časa
24. in 25. sušca so dijaki imeli velikonočne eksercicije ; se oglasi tolikošno število naročnikov
začetkom in koncem leta in pa o veliki noči so šli spovedi in sv. obhajilu.
;
Slovstvene stvari
40. odborové seje „Matice Slovenske"
V Ljubljani 30. julija 1377.
(Konec.)
Po prebranem tajnikovem poroci lu se je pričela razprava posamesnih predmetov.
d a z
dodano subvencijo Matično se postavi časnik na tr dne noge, in da poleg denarne pomoči se mu zagotovi tudi pripomoč pisateljev sodeloval-cev. — Naj bi ta sklep odborov in resp. prošnja odborová na obojno stran bila ponovljen apél do rodoljubov naših!
gospodarskih zadevah je odbor vkrenil : gosp. tajniku za njegova izvanredna opravila pretek-lega Matičinega leta o vredbi zeló zanemarjene Matične pisarne, za mnogo prihranjenih stroškov, vspešno pro-
dajanje družbenib knjig itd. podeliti 50 gld. nagrade
y
poverjenikenaprositi, naj bi neod-
Nasvèt, naj bi Matica razpošiljala trdo vezane úš^alí. od Matičinih udov nabirati zaostale
gosp
>m vp ■ ■ #	m	u ■ nap
knjige, ni se mogel sprejeti zarad viših stroškov, katerih se odbor mora povsod ogibati.
Knjižnici c. kr. Ljubljanske kazni lnice se je brezplačno dalo nekoliko primernih in lahko utrpljivih knjig z vabilom, naj bi si. predsedstvo c. kr. deželne
doneske
i n
jih
blagajniku poslati. Dolgovi
so sitna stvar na dvojno stran: Matica potřebuje za vspešno delovanje, honoriranje pisateljev, tiskovine itd.
družbeniki pa več zaostale letnine težje po-
novcev
t
zeló
umazane mo
sodnije vprihodnje Matici blagovolilo 2 gold, letnine
odrajtovati, za katero potem dobi kaznilnica vse p) Ma- stovže 'Matičine "hiše pri tleh in v prvém nadstropji
ravnajo, kakor enoletni donesek ne ga pisarničnega služabnika
ne udinjati stal
tici vsako leto izdane knjige.
Litografu Koke-u na Dunaji se je plačala polovica lanskega dolgá, druga polovica se mu plača kasneje.
Gosp. Križ niku se je za trud nabiranja „narod-liega blagá" odločilo 20 gold, nagrade.
Učiteljskemu društvu za slov. St a jar po-
pobeliti in nad pisarnično sobo napraviti tablico z napi-
som
„pisama Matice slovenske."
262
Popotne crtice
Y Kamiiiku.
dar sem nasel na židi precej debel napis v dveh vrstab ki se tako-le glasite:
Mično v resnici je mestice Kamnik,
f
Vendar
temní ga nemškutarski slamnik.
»
Vrlo dobro!" vskliknem neznanemu mi pesniku
M
mesec si tudi
dni
zmiraj peté srbé, kakor cigana. neprenehoma v mestu, že moram eno uro dalec.
e sem ven , bodi
ki je to tako dobro zadel.
i
(Kon. prih.)
Tako so me tudi oni dan zopet peté zasrbele in
Mnogovrstne novice,
mabnil sem
H o m stoji
preko Mengsa na Ho m
Kj
da je
*
)
to vsak vé
na
lep
7
vsaj ga
m
cerkvi, katera
obraščenem h o m
na pol božj
daleč videti. Cerkev
od tod imé vasi
letj
Koliko so velike vojske v tretji Četrtini nasega sto
ljudi in denarja požrle?
pot
»
dana v podobi
časnik ,,The Ekonomist" tako
tem poroča Angleški
K r i m s k
križa
zvoniku, ki stojí samec, visé zvonoví,
1755. vliti z gl
D
>
Fis
>
Gis
?
ieta
750.000 ljudi, v Laski vojski 1859. leta 45.000
ojski
7
V
kar nekako čudno
3000
v
J
m
do
Druga mikavnost
me
so bili ta pot cig
so se v celih trumah tu okrog vláčili in ljudi nad
legovali. Na pokopališci pri cerkvi sem videi grob ci- v Nemsko-franco s k
Slesvig - Holstajnsk
k a n s k i 280.000 , v Severo-amerikanski 520.000,
v Avstrijsko« prusko-laški 1866. leta 45.000, pri
ekspediciji v Mehiko, Kino in Konhinkino 65.000.
ganskega otroka
Ljudj
so mi
kli
i
da
mati
7
ko
To
drug liko
, na grobu plakaje sedela noc in dan. če ni le običaj, prijazni vasici pod cerkvijo prenočivši podam se
bil pokop
ginlj
kup
tedaj
jski 1872. leta 215.000
m
920.300 ljudi
3400
L a š k
jska o teh 3 letih požrla D e n ar j a je požrla K r i m s k
7
IQ
600
S
merikansk
jskř
9400
jutro
družbi proti Kamnik u. Kamnik
Ko
w^wv , u a o a a wu ,	u v c i v - auiuti&aus&a t/rrvj
Južno-amerikanska 4600, Avstrij sko-prusk
*
se
Je
zad
dni
govorilo, koliko
zdaj
k
660
se govori
7
in piše o Tebi
In to
po vsi pravici,
kajti Ti si tisto
sreóno mesto, v katerem
se je rodil „Ivan Veliki", vitez
ško-francosk
milijonov
ksped
v Mehiko itd. 400. in Nem
;
5000
m
>
goldinarjev našega denarj
skupaj tedaj 24.060
^WMV xxa^otvr, > ""^ivm «v,	*	' v — , -.v--
sv. groba, po domače Hansel Kecelj. Iz mladih let njegovih vé svet malo , toliko več pa domače mesto ; saj so tudi Mohameda v mladih letih
*
Med
po
Davkarije na Pruskem, ki se rade stavijo drugim državpm na izgled, od ubozih otrók , ki po gozdih ja-
gode in borovnice pobirajo, da jih prodajajo v toplicah
znali. Kamniški Hansel je hodil nekaj časa v šolo
7
a
pobirajo davek
po
tolarja na leto!
7
ne dolgo, po lepi
7
trojk
a
7
ki io
jel
7
se mu
pot
dečko šole na kol
učenosti pristudila. Fotem oběsil in zabaval se po svoje saj sta „Hansel s Kovačevo" bila lep roman Kamni
kako
7
vé vse mesto
Zabavno berilo.
i
čanov. Pravij purgarj
da
pri
pomnoženji
malih Kamniških
on
ni bil čisto nedolžen
Mila
mu sreca
Angora.
vkrene, da njego
m
7 „papa zapusti lepo premoženj
c (
druzega imena umré in
Zgodovinski - romantieen obraz
Zdaj
Hansel'
<
postal
)e »
„Johan" deželen poslanec za Kamnik , Tržič in Rado
Kako se na svetu vse prekucne! ako sem premišljeval dosedanji životopis dandanes slavnega Hanselna na poti med Homcem in Kamnikom.
tem dospemo do predmestja. Huda vročina nas pri-ganja stopiti v gostilnico Krištofovo. Ze mi stoji noga
(Dalje.)
A pozdravi ga tù hripavi, pa vendar še prodirajoči
glas divjega derviša
7
glas :

Ya gaza, ya džedid ! tu
za-
na pragu dal svoj
ginemo.
7
se
pomnim
>
da
gostilničar v Tržiči
kdor
77
Hanselu
Dalje tedaj, če tudi žeje po
Prav třepetá
mi srcé, ko koračimo
po
7
,8 ltni
Iti
na
je se svojimi tovarisi vred krivoverec in odpadnik vržen izpred Ailahovega in prorokovega obličja, mu odpré vrata v gehenno, ta bode počival pod proro-kovim plaščem vès čas svojega živenja, a če pogine, še danes bode užival sedmih nebes radost! Na-nj, pravo-
verci
7
ki
ima za žu-
vzgor. To je tedaj tisto srečno mesto pana „Johana" Keceljna! Pa vsaj se to že koj pozná. Le poglej tlak tam, kjer se navzdol na glavni trg spu-
na-nj
alkoranovi čestitelji!"
kričal je, kakor bi ne bil videi, kako hežé pravoverci, alkoranovi česti-telji, " "
ki
se
bojé
sultanovega pogleda; ali mu je str
stiš. Kamenita hribovska pot ni nič proti temu
7
ponoči
pa je njegova
bi si jaz ne upal tù hoditi. Pa kaj mar to Kecelj n u
županu
t
On
se vozi
7
naj
se
pa
se
drugi.
jena kri zakalila očí, da jih ne vidi, ali osvetna běsnost proměnila se v blaznost!
Sultan se je obrnil va nj in videi ga je, da stoji nekemu slopu na podstavku — nag, okropljen s krvijo
čitalnici malo ohladivši in okrepčavši se iezemo kakor kaka smrtna prikazen. „Allah akhbar!"
9
je
na Mali grad. Da, lezemo, kajti stopnice so take, vskriknil padišah , prodrl je iz njega strašen kratek
se
po vseh štirih more nekoliko varno plezati na-
smeh
da
vzgor. Slava mestnemu županu! Na Malem gradu je cerkvica s tremi nadstropji ali marveč tremi kapeli- svojega gospodarja?
pognal je konja nekoliko skokov bliže k njemu,
„sveti mož,
ali si ti ta, ki moj ljud ščuješ na-me
>
na
kaj?
čami, druga vrhu druge. Ljudje pravijo, da je to spomin na tri brate, ki so vsi ob enem novo mašo brali. Iz mostovža je lep razgled po mestu in strugi Bistrice. Pod košatimi drevesi bi bilo prav prijetno počivati, če
ali je bila preskrbno
zakrita tvoja svetost s cunjami tvojega plašča
na ogled
7
drago
staviš brezi zagrinjala?
ker jo
Oj
7
kar
Je
tebi
7
jaz ti ne branim tega, Bismillah ! ali moj serajl
ni ugoden prostor, da bi te častili v njem, v serajlu
bi bila le kaka klopica ali sploh kaj, kar bi kazalo, da bivajo krivoverci in odpadniki, tvoja svetost
v
za
ta lepi
7
kdo
puščava! Vse trohni, razpada tu sem ne pride.
romantični prostor skrbi. Al to ti je utegnila trpeti nečast. Junaci!"
menda župan nikdar serajlove straže
njem
vskriknil je ostanku
„primite ga! Dal bi ga usmrtiti na
izgled drugim, ali obljubil sem mu o neki priliki ži-Zidovje cerkvice je vse opisano, ker menda vsak venje, ali je to ali to, naj živi! primite pa ga ie, a vže-
263
va-nj z vso njegovo svetostjo vred, golega, takega
7
ka
koršen je; drugega ne bode nic krilo njegovo teio, nego otetja izvor!"
na svojo preverjenost, da smo mi sami sebi svojega
ljudska kri, a njegov živež naj bode živež divje zveri.
ijuuoan rw i , c* uj v> ^ vy » »itvu "^J "wwv mi » v« mujv « » vi i«	„Da, w^uiv	^iiivgmi jů uciictu - 77a>11
Postavite mi ga v mečeto, pod njenimi oboci naj se današnji dan in ta upor nam ne bo brezi prida
bogme
a
pritegnil je Jefrem
valja ponoći in podnevi.
7
„Ha,
ha!"
ZOpet 0SVetijiV0 - ,,u.cj , Auuanau •	uioi jjuioui , um	„ixaau v puu uícuio i —— uicuua ic tu , ua LIO L7U*
te jaz, krivoverec in odpadnik, toliko stopinj više po- demo nobenkrat več izročili se nevarnosti, da bi ne
j ! n	r» nrf n^rvn^l	i r» «Vi î i i n V\ i íí	- rr Q ir 1 1 lm 1 i 1 n VITA fT O 1 1 R» H ir r\ y { Í	AV%A« Ařlrt i i n TZ ^ r> n I^w ! Á av« M» U rv
dej
Abdallah! pač nisi misiil
zasmijal se je voda
da
77
pomnil Kakov prid menis?
ali venda
voj
7
menda
to
da ne
bo
vzdignem v svetosti.
Bismillah!"
vskliknil je in znali, zakaj
obrnil se v svoje emire, ki so strměli vsled njegove strašne sodbe
oponesel je Kazančič mrzko
77
kateri vladar se more ponašati s tako stvu načelnika, učinile Timurjeve jate
zverijo
7
s kakoršno se jaz lahko hvalim?"
Preverili smo se, da bodo Bajazeta, takemu ljud-
povedal je
Revež!
i
huje razžaljeni derviš
zakrical je nevklonljivi, pa skoro še
*7
pravim ti
7
da
Je
Allah
za-
Jefrem važno.
„Jefrem, brate!" za rameno
77
vrgel te izpred svojega obličja, da pogineš tako, kakor reva učiniti nič lepšega ,
pogine popotnik , ki zablodi v pustini,
přijel ga je radostno Kazančič da, to je gotovo. Ali hodi! zdaj ne mo-
da
gagnes
tabor, ter strpno čakamo,
da se vrneva nazaj v
nego
kaj Bog dade
vsled same žalosti in reve; kakoršno bivališče si ti zapusti, če ne bodemo zapustili sami sebe."
To je tudi moja vera in moja nada"
Bog
nas ne
meni priredil, baš tako dobodeš i ti, a zaman bodeš o žalosti in obupnosti lomastil po njem; jaz pa se od tu je junak o globokem čutu
preselim na radovanke, kakoršne prorok obeta svojim
vernim
7
Allahil-AUah!"
pritegnil
„a ko bi jih tudi še toliko vernih bilo Topličaninu, ter zapustilo nas; popřeje
---- ---------- —X---------; —	j fvj
ali kasneje zasveti nad slavno Srbsko sveti Križ
Po teh besedah je glavo poobesil na prsi in po- omráčí ga
polumesec ne!" „Amen!"
7
ne
přistavil je voj-
korno, na vse pripravljen je počenii v kot v kurniku, voda in sklonil glavo. „Kar si povedal o Topličaninu
a
ki so mu bili přinesli ga
začel je po kratkem prenehljaji govoriti
77
tega
derviševi grožnji je zlost vskipela v Bajazetu,	vendar nihče ne more tajiti, da je zapustil nas, zapu-
nevedoma je segel podržaj svojega jatagana in poskočil	stil gladkemu ženskemu obrazu in kanljivim ženskim
je s konjem k dervišu samému, hotel je z mahljajem	besedám na ljubo; ali da bi izdal najine namere, tega
zadušiti njegovo daljšo grožnjo; ali spomnil se je na	nikakor ne verujem o njem, ki ie bil. kar le morem
spominjati se, moj
ki
veren tovariš
da, še vec
Je
bil, i
svojo obljubo , a morebiti je zavrgel njegovo grožnjo
stresnil je glavo in o prisiljenem zasmehu na obrazi je	moj pobratim je bil; vsega sva se vdeleževala skupaj,
mirno jezdil dalje; emiri pa so šepetali drug drugemu,	skupaj sva ležala na trdi zemlji in tisti kamen imela
z grozo so pogledavali derviša, katerega so na pol kav-	pod glavo v Balkanskih gorab, skupaj sva bila deležna
rinski, neverni janičarji hladnokrvno nesli v kurniku	boine slave, ko smo bili kakor orli. vzleteli na Bisur-
za sultanovim spremstvom in zasmehavali ga. Emiri pa so pogledavali sultana in odmajevali z glavami,
mana
7
saj sam znaš to, saj si zmerom bil pri nas
niso
prav po tistem trenutku, ko smo bili z nesrečnega bo-
mislili drugače, nego je obetal derviš, kajti vsled svoje jišča na Košovém polji krenili v gore praznoverno8ti so bili prepričani, da se mora zgoditi
ves cas si
bil
tako
7
kakor je derviš
nagrozil
se
>
a da je Bajazetu
pri
nas.
a *
osoda odločena že od začetka sveta; kakova je nada verni Jefrem.
,.Pomni Brankoviča , vojvoda!
opomnil je ne
takih ljudi, ki svojo osodo merijo po sodbi takega nesrečnega?
Za tega del so tiho , sklonjenih glav pomikali se
77
Brankovic je bil malopridnež, ki je nadejal
7
da
sè svojo
daj
za sultanom, ki je kazal večo in veco zamišljenost, ni mu biio na mari to, da so mestne ulice prazne in puste, in dvigniti se na carski prestol
bila peklensko seme, podv posteljo, sicer bi ne bila
pripridi carsko krono, a njegova žena
slavnému caru v
stopiti čez mrtvega očeta
Kazančič
dejal
7
ki so bile pred kratkim časom še vse polně raz- „a to ni bila Milica, ta hrepení le po milostnih otroča
7
ulice
burjenega ljudstva; ko je sultan mudil se z dervišem in sodil ga, v tem so uporniki imeli dosti časa, da so
rij ah, mreži
kakor pred leti
7
a
Topi
7
zabil
umaknili se. Kazančič je videl ta beg , iz početka ni dolžnost mogel razjasniti si njegovega povoda, če prav je slišal bojažljivi kric: ,,Padišah se bliža! umaknite se njegovi jezi
to
na svoje brate
in na
obtičal v njeni jih
(Dal
na svojo prih.)
Î"
7
Nikakor ni mogel umeti tega, kako bi samo da je Bajazet prikazal se, moglo biti dosti , da bi ukrotilo njih strast in da je omotilo jih z grozo; stoprv ko je bil sultan prikazal se sè svojo družino vred,
Naši dopisi.
7
ko
ki je bil vsled va-stoprv potlej je stresnilo ga nekaj, kakor bi bilo nenadoma začelo se
zagleda! Lazarjeviča
je poleg njega
bila svoje sestre pridružil se mu
Gorici 12. avg
Balio a P e u m a balio a Podgora;
77
Oggi, Domenica 12. Agosto:
7
gran balio a St. Andrea
7
gran
sagra e
balio al R e s p i r o


Tako daleč pa nismo še prišli z našimi nedeljskimi
mu svitati v možganib.
bes te lopi!ť
sebi
p le s i
7
kakor danes: in to
?
vkljub temu, da V3Í Čas-
„Oh,
godrnjal je , pas natezal na
niki proti njim vpijejo; — vkljub temu, da je Pevraa
to
7
čelado pomikal s tilnika na čelo, s čela na tilnik
a tako ie to! Sveti Sava! kdo bi bil veroval
da bode tako nebala ta krasna vstaja?!"
preteklo nedeljo bila
77
pi evna". (Tekla je namreč
7
„tako,
začudil
kri; stepli so se bili vojaki in civilisti.) In vendar imajo naši župani še toliko pogumnosti (!), da surove
se je in obrnil v Jefrema.
efretn je skomizgnil z ramenoma.
plese dopuščajo
dopuščajo v sedanji vročini 23 R.
77
Kako abotno ljudstvo ie to !"
ljivo Kazančič dalje
„rojen je
govoril je zanič-sužnjosti, ta pasji
stopinj! Nekdaj so naši liberalni listi trdili, da so cerk veni godovi in shodi krivi, da se toliko pleše — zdravju
liže palico , ki ga bije , a vendar hoče biti več je pravoslavni kristijan, a ceió ukazovati nam hoče
Ijud,
ne^o | I H I I ^H HH HI I ta sužnja žlota! Pi te bodi! sramota je to!"
*
a
7
To se veže s prekrasno povestjo ki je natisnjeno v Janežičevem ,?Grlasnikuu ,
pijunu
,bogme, sram meje, Jefrem! ker sem le trenotje
ljem
minjam se, v katerem letniku.
s ?,Kosovim po
ne spo-

-
nadejal se, da nas otme ta ljud, ker sem zabiti mogel vodotoka
To je blizo Kroaberga
7
je studenec Goriskega
Pis.
204
in mošnji na škodo. Zdaj je cerkev svoje reci tako v pretresanje g. Erjavčevega delà, ker bi me pisatelj
uravnala, da se ob cerkvenih svečanostih ne pleše;
pleše se pa „sine titulo" vsako nedeljo zdaj tam v naši okolici, kakor na pr. danes v na desnem,
veru-vshodu
po vsi pravici — kakor svoje polže
po rogéh krcnii
zdaj tù, in bi se moral jez sramotno skriti v svojo neveščaško
k#r a j i h
hišico.
v
Sicer pa mi bode
krajib na levem bregu Soče, proti se- povod, da še marsikaj sprožim.
Erjavčev spis znabiti Kakor sem o svojem
y
jug«
)
jugo-zabodu in severo-zabodu od Času oznanil, odpovedal seje naš g. baron Tac co
mesta. To je naša plesna severnica. Toda je bolje, državnega poslanstva; zato bode 4. septembra
?
ce ne
y
da molčim
pet plakatov po oglih
veselega! „Novice44 vedó, pisih jezi! zarad tega,
zagledam prihodnjo nedeljo gotovo nova volitev; (volilo bode véliko posestvo).
Pred
Urno kaj tukajšnjo Véliko cerkvi j o, krog katere mislijo tla
nfcmesti Štirih.
koliko sem se že v svojih do- znižati in zravniti, napravijo čeden
vzvisan
da se v raznih slovenskih in ne- dvor z ličnimi stopnjicami na sredi
pred
in
z o grajo
na
slovenskih spisih naša krajna imena tako grdó pa- stranéb. Za to delo, ki bode stalo 1500 gold., nabirajo
ČiJO
Ne
;
kar kak Lah piše, je vse spačeno
y
ker
se doneski, pa tudi magistrat bo kaj
plačal.
Za
Lah drugače ne zna in noče pisati, ko tako, da sloven- zvekšanje ženske bolnišnice pri milosrčnicah je sko podobo krajnega imena kolikor je mogoče zatare podarila gospá grofinja Chambord ova 500 gold.
(saj to je voda na laški mlin), temveč tudi Nemec
y
ki
Sv;
o. papež so podarili naši slavni Oglejaki bažil i ki
dragocen
8rebern obhajilnik (ciborij).
bi vsaj pri nas na Primorskem moral biti neutralen in krásen in
nepristransk, ogiba se slovenskih oblik najočitniših slo- Mestne ljudske šole v Gorici so se končale venskih imen. Po eni strani se tukajšnji nemški vsel- včeraj brez navadne svečanosti. Po deželi pa, na kme-
jenci
in
tuja
yy
ričani biti Italijani
Nizzanskau gospoda jezé, da bočejo Go-
y
po drugi strani pa oni sami
y
tih
drugace.
imajo pocitnice jako različne, skor v vsakem okrají
septembra bo na S v. Gori lepa
Dne
umetno poitalijančevanje naših krajev pospešujejo. Kar svečanost: Nj. ek3c. preč. g. knez-nadškof dr. Andrej
se tega tiče, grešil je tudi sloveči baron vCzornig Gollmayr bodo posrečevali novi zaobljubni altar v svojih knjigab, s katerima Gorico slavi. Cudni so sredi cerkve, ki so ga napravili s prostovoijnimi neki Nemci res in tudi učenjaki nemški niso nič bolji, doneski v spomin tište velikanske procesije
jNarod svoj in jezik, svoje znanstvo, svojo literaturo leta 1872 (2. sept.)
>
ki
je
bila
)
ko
pa
nam v
prilično in neprilično v zvezde kujejo Gorico pridejo, silijo se vsa naša krajna imena po ita-
Koroskega 10 avgusta.
Strašna cevihta s toco
je
lijanski pisati jn izgovarjati, da-si se lepa italijansčina trinja tako zadela in nje izgovarjanje vsakdanjim nemškim ustom tako take škode po
21. t. m. velik kos naše zemlje noter doli do Bo-
y
da
naj
lepo govoriti
podá
gozdih
polju
in
stařeji ljudje ne pomnija
kakor je bila ta.
vrtih
y
. '	MOIA/IM v««w	icwvt; OIWUO J/V	J^IJU. «ix » A	,	J^ WUC
da bi se misi smejale, ko bi jih slišale Družba kmetijska kliče v razglasu od 6. dne t. m.
na
Vsakdo naših domačinov
vori
kedar nemški go- pomoč
» m /v ť £ 4 «i i « XT n x /> Lv ^v,
naše
kmetovalee drugih krajev, ki so pospravili
y
poreče na pr. „der Heilige Berg", tuji Nemec že bogate pridelke, naj pomagajo z žitom ali kakor pa si bode čelusti lomil, da spravi vén svoj „Monte koli nesrečnim svojim bratom. Nadjamo se, da klic Z an to" (kajti „8antou z oj s tri m začetnim s ne more ne bode pražen glas. — Delà za silo potrebno uravnava izgovoriti). Sploh jim je povsod italijanska spaka ljubša, Zilske struge se tako po polževo pricenjajo, da ljudstvo
Za razstavo živine in premiranje
^ * ^ * m ** j * PW f » v/	j	JW f ^ * V^V^W» *	j	^MWÍJH « ! u W^Mj
kakor čisto slovensko imé, tudi če slovenska oblika
po pravici mrmra.
nemškim ustom bolje ugaja, ko laška. Tako ne bi vedel ^e napovedanih 294 konj, 380 goved in 150 drobnice
10. septembra bo volitev druzega državnega poslanca
zakaj bi imel nemški tujec prisoditi prednost ne
jez
umnima oblikama „R a nz i a n o" in ,
ne raji slovenskima „Renče"
zakaj
,Raccogli ano
in
m
a
na mesto g.
Stokerta. Ko bi bili Junska in Lavantinska
nv, 0iv,ouBB»ui«	„Or eh o vij e". dolina, kakor je bila prva osnova, skupaj volili, ^nu
Taka pisava krajnih imen pa ni le smešna, temuč nam bi mogoče , da med 9 državnimi poslanci bi Koroška
bilo
veliko škodi, ker se zanese v znanstvene in vsakošne vsaj enega Slovenca imela; al nemudomaje tekel neki
liberalec na Dunaj in v hipu je bil nov volilni okraj
■■■■■	■ mtm^mBHáKÉKm sio-
knjige, v zemljevide itd. Poglejmo na pr ralatabskarto" in viděli bomo
nakopičen !
tega
kak „Unsinn"
samo „Gene-
uuuívj	„wuciuu je ua ujej \f CIIVUVCU O vciUYtcm iu j. iguiu divu » au , iu uaoi kjí\i~
kar sem o naših krajnih imenih věnci naj iščejo svojega zastopnika zdaj —na Golovcu!
na
ûJeJ
Velkovec s Celovcem in Trgom skovan
in nasi
y
rekel, lahko vsak posname, kako mene veselí, če naj- Taka ravnopravnost je zeló podobna Turški. —Zeleznica
dem kje v kaki
sosebno neslovenski
knjigi
nasa
po Lavantinski dolini pride kmalo
na vrsto; kmalo
se
imena pravilno in dosledno pisana. In tako je začne odkupovanje zemljisč, za pot njeno potrebnih.
pisal v letošnjem programu tukajšnje više realke naš
Kranja 12. avg
Danes je visokočastiti naš
prof. Fr. Erjavec. Sestavku njegovemu je naslov: knezoškof gosp. dr. Jernej Vidma'r na tihem obhajal „Die m alakol ogischen Verhaltnisse der ge- petdesetletnico duhovstva svojega. Niso ga nikakor mogli
fur s t. Grafs cha ft G or z." Ker se v tem dolgem pripraviti do tega
♦
da
bil z navadno slovesnostjo pel
strogo znanstvenem spisu navajajo vsi raznotéri po lži, zlato sv. maso. Da pa vendar ta nedelja
y
ko
ki se nahajajo v naši
na petero opasij razdeljeni
je gosp
knezoškof, velecenjeni naš roják, obbajal spomin
deželici, imenujejo se vedno tudi kraji, kjer ta ali ta svojega 501etnega duhovstva, tudi v kroniki mesta na-polž živi; in tako imamo v naravopisni sestavek vple- šega ne ostane celó brez slovesnega spomina, skrbeli so teno domače kraje pis je, katero je skoz in skoz naši možnarji, ki so pokali med mašo, ki jo je služil
zgledno. Kdor noče meni verjeti, naj se sam prepriča,	jubilant ob 8. uri v veliki cerkvi. Cerkev bila je zbra-
kako gladki, odlični nemski pisavi Erjavčevi dobro pri-	nega ljudstva vsa polna, in tudi naš mestni odbor se je
stojajo krajna imena sè slov. obliko in pravilno	„in corpore" vdeležil zlate sv. maše. Predpoldne se je pisava. Tudi to je pravo
da
Je
profesor popustil	gospodu knezuškofu poklonila deputacija mestnega od-
veiljeno obliko „Kviško" in da piše, kakor ljudje iz-	bora, peljana od g. župana, in mu čestitala k veselemu
govarjajo, „Koj s ko". Ali o tem o drugi priliki več. —	dnevu. Duhovščina Moravške dekanije poslala je go-
Hvaležni smo goap. pisatelju Erjavcu, da je gledal tudi	spodu jubilantu adreso, kakor so tudi že ves přetekli
na pravilnost krajnih imen;
zakaj
znanstvena teden prihajale deputacije duhovnov iz bližnjih dekanij
vrednost njegovega spisa in veljava njegovega imena Čestitat bivšemu vladiki Kranjskomu. Tudi iz Ljubljane »te nam poroštvo, da se pravilna pisava naših krajnih so dohajali duhovniki častitelji njegovi
Naša
imen zanese v razne inostranske znanstvene bukve.
na zija nima letos navadnega šolskega poročila.
n merito — se ve da — ne morem jez spusčati se zakaj ne? Ravnatelj njen si je neki domišljeval,
gim-
I In
da

2 ft 5
koncem šolskega leta prestane gimnazija naša in sato misli), da — programa treba ni. — Ali mož se je, kakor že večkrat, tudi zopet to pot zmotil. — Prihodnjo nedeljo bode prva „beseda" v novih prostorih čitalnice naše, ki so prav elegantni.
Iz Ljubljane. ~ Tabora tudi c. k. deželna vlada
ni dovolila, kateri so gospodje dr. Jan. Bleiweis, dr. Vošnjak in dr. Zarnik po c. k. okrajnem glavarstvu 11 dne t. m. sledeôi rekurs izročíli :
,,Slavno c. kr. okrajno glavarstvo! Zoper določbo
od 4. avgusta 1877., štev. 9101. pod A. ki je bila v
nedeljo 5. avgusta t. 1. dr. J. Bleiweisu vročena, vla-gamo podpisani na slavno c. kr. deželno vlado to le
pritožbo:
Uzroki, s katerimi slavno c. kr. okrajno glavarstvo to določbo podpira, niso nikakor veijavni. Pravi, da bi se tak tabor nikakor ne vjemal z nevtraliteto naše države, ako bi se na taistem resolucije v takem pomenu sklepale, kakor smo jo mi predložili. Ali treba je pomisliti, da imamo z Magjari skupno jednega in taistega vladarja, jednega in taistega ministra izvanjskih poslov, kateri se mora v prvi vrati za nevtraliteto brigati. Ta minister, gotovo kořenit Magjar od nog d;> glave in kakor tak zelo čislan od svojih sorojakov, bi bil lehko z enim migljajem vse tabore na Magjarskem nemogoče storil, ako bi se bil le količkaj bal, da bodo magjarske s tako ostrost jo zoper Rusijo bobneče resolucije škodo-vale nevtraliteti. In v resnici, grof Andrassy se ni zmotil. Akoravno so Magjari na stoterih in stoterih taborih strašansko s puškami in topovi (ss ve da samo na jeziku) zoper Rusijo rožljali, vendar tais ta vsled tega ni za potrebno držala, le enega vojaka več na erdeljsko ali gališko mejo postaviti.
Slavo ces. kr. okrajno glavarstvo pravi, „da po tem takem bi ta resolucija dejanja oživeti zahtevala, ki so splošnemu prizadevauju za ohranjeuje miru ravno nasproti."
Na to pa ravno Magjarske resolucije merijo, ker zahtevajo, da bi Avstrija čem prej vojsko z Rusijo začela. Zavoljo splošnega prizadevanja za ohranenje miru je pa treba tudi nam Slovanom priliko dati, na javnih shodih svoje mnenje izjavati ; kajti po enostranskih magjarskih resolucijah se utegne rusko občinstvo v misel zapeljati, da vse prebivalstvo našega cesarstva za vojsko proti Rusiji hrepeni. To krivo mnenje bi pa utegnilo rusko občinstvo tako razburiti, da bi se ravno vsled tega nevtraliteta kaj lehko skalila.
Slavno c. kr. okrajno glavarstvo pravi, da bi naša resolucija zbeganje in nemir v občinstvu napravila. Zbeganje in nemir so pa našemu občinstvu ravno magjarske resolucije napravile, ki se zavzemajo za Turka, najkrutejšega in najbolj neusmiljenega sovražnika kršćanstva in našega naroda, kakor ga že slavni Valvazor imenuje. Naš tabor bi bil ravno potreben, da bi se naše slovensko, po magjarskih resolucijah razburjeno in zbegano občinstvo zopet pomirilo.
Mi opozorujemo slavno c. kr. deželno vlado tudi na to, da je bil tabor enacega smisla, kakor naš tabor,
brez zaprek do voljen v Zagrebu dne 5. avg. t. 1. in
da ban Hrvatski, načelnik kr. deželne vlade, je jako prijazno sprejel deputacijo, ki mu je dne 6. t. m. podala skle njeno resolucijo, ter obljubil izročiti jo mini-terstvu vnajnih oprav in pa tudi Njega veličanstvu.
S to izjavo je kr. vlada ovrgla vse razloge, s katerimi je c. kr. okrajno glavarstvo Ljubljansko odbilo prošnjo podpisanib za tabor Udmatski. Kar je po takem pravo na Hrvatskem, tem manj more to napačno biti na zemlji slovenski, vsaj smo Slovenci, kakor Hrvati pod isto krono, pod krono presvitle Habsburške dinastije.
Kakor smo dokazali, ni naš tabor v nikakoršni
z vezi z nevtraliteto naše carevine. Nedovoljenje tabora
bi nam pa spet prav „ad oculos" pokazalo, da svoboda,
ki vlada v Translajtaniji, je jako različna od tište, ki pri nas kralj uje.
Ker nam pa nikakor v glavo ne gre, da imajo državljani v Translajtaniji predpravice pred nami za vnajo politiko, prosimo:
„Naj slavna c. kr. deželna vlada blagovoli dovoliti tabor Udmatski dne 19. t. m. popoludne ob 5. uri. *
Slavno c. kr. okrajno glavarstvo pa naj blagovoli
to pritožbo nemudoma slavni c. kr. deželni vladi v re-šitev predložiti." —
Včeraj je dr. Bleiweis přejel odlog c. k. deželnega predsedstva od 11. dne t. m. štev. 1944P/r.,
ki prav na kratko pravi, da ne dovoljuje tabora iz istih razlogov, s katerimi ga je c. k. okrajno glavarstvo repovedalo. Uganjke, zakaj je pri na s prepovedano, ar je na Hrvatskem dovoljeno ? nam tedaj si. de* želna vlada Krajnska ni hotela resiti. — Ravnokar beremo, da Hrvatje napravijo drugi tabor, danes v Sisku, in da Moravani nameravajo tabor poleg
Brna napraviti 26. dne t. m.
—	(Iz seje dež. odbora 11. avgusta) Vodstvu vino-in sadjerejske šole na Slapu se je dovolilo, da se ude-leži vinske razstave v Vipavi 8. septembra t. 1. z šol-skimi vinskimi pridelki. — Poročilo deželnega inženirja o trebljenji jam in vodnih požiravnikov U.nca v Planinski dolini se izroči z računom dotičnih stroškov vred c. k. deželni vladi s prošnjo za izplačanje druzih 500 gold, za to trebljenje odločene državne subvencije, — Vodstvu šole zagluhoneme v Lineu, iz katere so se letos po končani večletni šoli vrnili 4 dobro izšo-lani, lepo in prav v krščanskem duhu odgojeni gluho-nemi iz Kranjskega (3 mladenci in 1 deklica) se posije zahvalno pismo za jako skrbno in trudapolno odgoje-vanje. Vlada Ljubljanska je že razpisala 4 štipendije za gluhomutce; prošnje se morajo vložiti zadnji čas konec
tega meseca.
—	(F seji družbe kmetijske 12. dne t. m.), pri kateri je pričujoč bil c. k. vladni zastopnik, se je raz-delila državna subvencija za mlekarstvo; 8 šolskim drevesnicam se je dala denarna podpora; drugim sadjerejcem se ni moglo nič padariti, ker je si. ministerstvo kmetijstva 100 god. dovolilo samo za šolske vrte; — nekatere prošnje za podporo v napravi vod-
njakov so se vrnile prošnikom s tem, da do 15. septembra bolj natanko popišejo, kako mislijo vodnjak napraviti; po tem bi se prošnje po cE k. deželni vladi predložijo ministerstvu v razsodbo. — Za nove ude družbe kmetijske so bili sprejeti: gosp. Jurij Adle-šič, nadučitelj v Vipavi, — gosp. Aleš Pavlin, posestnik v Podbrezji in gosp. Alfred Hartman , inženir na Vrhniki. — Odbor je dovolil gosp. A. Hartman u, da na vrtu družbe kmetijske na ogled in poskušnjo razstavi od njega iznajdeno mašino, s katero se čudovito lahko šota tlači (preša). Ta tlačilnica (Torfpresse) pride kmalu na družbeni vrt, kamor naj jo gredó posestniki mahú ogledat. 1. dne septembra pa bo ondi očitna poskušnja ž njo.
— Ko smo unidan poročali o koncertu slavnega gosp. Franjo Krežme in z zasluženo pohvalo omenili petja gosp. Josipa Nolli-a, ki je poveiičalo koncert Krežmin, rekli smo, da gosp. No 11 i porabi daljši svoj dopust od opere Zagrebške v to, da gré v Italijo. Iz prijateljskega pisma iz Milana navajamo prijateljem in častiteljem gosp. No Ili a, da se rojaku našemu od-pirajo najlepše nade za umetniško njegovo bodočnost.
Pel je unidan v Milanu v gledališči „della Scala", enemu največih gledališč Evropskih, s sijajnim vspe-
»66
Nazoči so bili operni ravnatelj Corti in mnogo jem in godbo c. k. vojaške kapele. Programi ae druž
horn.
muzikalnih kapacitet, ki niso mogli prehvaliti kreposti in benikom pošljejo na dom.
krasotě glasa Nollijevega, pa tudi prednašanje so hvalili.
(Svarilo.) Nek mlad čiovek, France P.
r
r y
Gosp. Nolli se ondi uči pri slavném Gialdini-u. Dokaz	kakor pravi, „von Verakruce", po deželi ljudí slepari
temu, kako Italijani cenijo zmožnost njegovo, je po-	da je od deželnega glavarja postavljen za „popotnega
nudba , ki jo je dobil za prihodnjo zimo v Florenci.	učitelja kmetijstva" in išče prostorov za predavanje avo-
Ker pa je gosp. Noll i še vezan v Zagreb, ni za zdaj	jega goljufnega blagá itd. Bil je unidan v Dolu (Luat-
sprejel častne ponudbe. peti začel na odru čitalnice
Mi
naše
gosp
Nolliju,	maty, v luuiavcau ili uruguu. v^e ae j&arn priue, naj ga
radostni častitamo o žandarmom izročé, da „popotnemu učitelju" poskrbijo
ki
J®
thai)
v Moravčah in drugod. Ce še kam pride, naj ga
y
tem vspehu, ki je velike pomembe, kajti kogar Milan pravi oder za predavanje njegovih goljufij.
přiznává za pevca, onemu je po dovršenih še viših štu-	__
dijah ves svet odprt.
(Slovesnost Lozke 400letnice) v nedeljo se je od konca do kraja prav lepo izvršila. Zbralo se je ljudstva nad 3000 od blizo in daleč in gostom je srce igralo
Novičar iz domaćih in tujih
dežel.
Dunaj a.
O tem, kaj sta naš cesar in cesar
veselja, ko
so na obrazu vsake
hišice viděli, da
v Ložu nemški v shodu Išelskem unidan določila, se
celó
stojé na čisto slovenski zemlji. Tri narodna Ljub-
nič
gotovega ne ve; očitno pa je
bilo pred svetom po
ljanska društva: sokol, čitalnica in dramatično društvo	sebno erčno prijatelstvo med cesarjema, po katerem se
so jako poveličevala slovesnost. C. kr. okrajni glavar	sme soditi, da ker Nemčija nepremakljivo stoji na strani
baron Gussich pa je celó osobno přišel čuvat in mnogo	Rusije, se vkljub vsem turkofilom tudi Avstrija ne
žandarjev imel na pomoc, da se noben govornik ni	bode vstopila drugače. Po takem smemo verjeti, kar
spodtaknil na kakem politiškem kamenji, kajti pre po- „Germanija" piše, davnanje politike Avstrijske ne delà
Andrassy, temuč da jo djrectissime določuje cesar.
Iz Hrvatskoga. — Se zmirom ni gotovo, kedaj se
ve dal je kar naravnost vsak politišk govor!
Drugi
pot poročamo kaj vec o tej svečanosti; danes moramo
še izraziti glasno željo, naj bi si. vodstvo južne že- začne deželni zbor. Pravijo, da je Magjarsko vlado leznice na postajo v Rakeku djalo kakega bolj postrež- strah, da ne bi deželni zbor mahal po turkofilski
Ie
le silovito, a ne ustavno
(Zivinski sejm) 8. dne t. m. je bil tako poln kopuJe> kakor vzdiguje.
vladanje, ki
T
ljivega uradnika, kakor je se danji, ki je pri odhodu politik^ Magjarski. Usta vezati deželnim zastopnikom
vlado bolj pod-
mešanega vlaka pravično nevoljo občinstva izbudil.
prodajalcev pa tudi kupčev živine, kakor še noben po-prejsnji sejm ne.
Iz Rusko - Turškega bojisca.
Přetekli teden se
Okoli 800 goved je bilo na sejmu, ni ne v Bulgariji, ne v Aziji in tudi ob Crnogori nič kupčev pa" obdanih od domačih mešetarjev iz Baden- posebnega zgodilo. Rusi jemljó čedalje veče čete čez
skega, Bavarskega in
čujte !
celó iz Sviće veliko
j
noge
ki so govejo živino dobro plačevali. Kdo bi bil kedaj
mislil, da iz
vice, katera stojí o govedoreji skoro na
Donavo k sebi, da bodo mogli potem krepkeje na stopiti, pa tudi Turki vlečejo na bojišče vse, kar morejo. — Srbi in Grki delajo velike priprave za vojsko, menda bodo oboji ob enem zagnali se nad Turka.
prvem mestu, bodo v majhno in zavoljo govedoreje toliko zaničevano Kranjsko deželo hodili barantači go- Avstrija tudi menda ne bo ustavljala se, če bodo Ruske
čete jele marširati po Srbski zemlji v Turčijo.
Magjarih in njihovem silovitem repenčenji zoper
veda kupovat! Kmetje naši, kateri vedó, da je sila gnala Nemce po živino v našo deželo, so ceno prav
pri-
visoko napěli, češ, plačaj drago, če hočeš kaj imeti.
Čudna pa je tudi ta prikazen, da tudi Korošci ho-	-----, r ,7-------j —
dijo po naša goveda. Uganjka te zastavice pa je ta,	hočejo po sili Avstrijo v propad gnati
da so Němci na Koroškem pokupilTže skoro	l^ti strašijo s svojim papirnatim mečem. Vzrok temu vso živino, katera je le količkaj kaj vredna je dobro znan, kajti Ruska armada je leta 1849»
Rusko vlado, katera hoče južne Slovane rešiti Turškega jarma, pise ,,Ruskij mir" tako-le: ,,Magjarski kričači
oni nas že dve
?
bila.
Naj
nam
zdaj
na vprašanje naše
kaj pa bode puntarske Magjare vkrotila, da so nehoté morali ostati
z zarodom naše domače živine v pribodnjič, odgovor pod krono Avstrijsko. Mi dobro vemo, da Magjari tega dajo tišti domoljubi, kateri zagovarjajo, tako neiz- niso pozabili posebno zdaj, ko se mislijo v ošabnostíí
memo poprodajo bolje živine! Kmet res vloví za svoji stoječ na čelu velike države, maščevati nad Ru svoje blago dobro ceno; vprašamo pa: kaj pa mu ostane sijo. Ako hočemo resnico govoriti, moramo brez ovin-
v hlevu, če je v mošnjo par bankovcev več dobil? Tudi
ki je ves bolji les iz hoste posekal, je začasno
Mi
kmet kaj skupil
«.«j oau^u, c*i kaj pa bo z gozdom za naprej? — mi	—----------------7 ---------r-----j—©- -
sami smo govorili s tremi takimi Bavarskimi kupče- vražnika v letu 1854. in pa nadležnega tekmeca od
sijo
kov reči, da leta 1849. pač nismo nikakoršnega vzroka,
imeli, tujo državo iz neizmernih zadreg rešiti, kajti s tem, da smo Avstrijo resili, rešili smo prekanjenega so-
valci; na vprašanje: naKO je 10, aa iz aaijne memcije	—j.u#«.	oiuu j<»*w uapauuu «»»««»^
hodijo zdaj k nam po živino in zakaj najbolj nákupu- pomoč našo nam je Dunaj z veliko nehvaležnostjo po-
na vprašanje: Kako je to, da iz daljne Nemčije
1875
1877.
Takrat smo jako napačno ravnali
kajtli
jejo krave in telice, smo dobili odgovor
da po
vraČal ; premagani Magjari ostali so naši zakleti sovraž
da.
Nemčiji pred tremi leti niso skoro nič živinske klaje niki. Na svojem stališču ravnajo Magjari dosledno přidělali in so zatega del skoro vso živino poprodati pri- so prijatelji Turkom postali, jim ne moremo zameritf
siljeni bili; zdaj pa imajo zopet klaje obilo in treba jim
jeza njih nas ne briga.
ne mo
je za zárod skrbeti. Ali je to resnica ali ne remo zagotoviti, nekaj pa vendar utegne nad tem res-
pleme, če
ničnega biti, ker najbolj tudi se volov ne branijo.
segajo po živini za
(Likvidacijski odbor banke f)Slovenije
u
skliče
Hektoliter v
Žitna cena	j
v Ljubljani 11. avgusta 1877.
v. denarji: pšenice domače 9 fl. 21. — banaakí i
12. dne prihodnjega meseca izvanredni občni zbor svojih delničarjev.
(Čitalnica) napravi na vrtu gostilničnem prihodnjo nedeljo zvečer svojim udom veselico s pet-
12 fl. 24
tursice 6 fl
soršice 6 fl. 40.
rži 7 fl.
ječmena 4 fl. 20
prosa 4 fl. 70.
ajde 8 fl. 48.
ovsa 3 i i
90
Kro m pir 6 fl. 40 kr. 100 kilogramov.
Odgovorni vrednik: Alojzi Majer
Tisk in založba: Jožef BlaznikoTih dedicev v Ljublj