LJUBLJANSKI ŠKOFIJSKI UST 83. Liturgične zadeve. 1. češčenje sv. Rešnjega Telesa vernih duš dan. Dekret kongregacije za svete obrede z dne 26. februarja 1919 glede slovesne sv. maše de Ssmo Sacramento vernih duš dan: Ex Constitutione Apostolica »Incruentum Altaris Sacrificium« Ssmi Dni nostri Benedicti Papae XV diei 10 augusti 1915 permittitur Expositio Ssmi Sacramenti pro Oratione XL Horarum etiam die Commemorationis omnium fidelium defunctorum. Attamen Missae de Requie cum vestibus sacerdotalibus coloris violacei non sunt celebrandae ad Altare Expositionis. Per eandem Constitutionem et subsequen-tem S. R. C. declarationem seu Decretum Urbis et Orbis, diei 28 februarii 1917, Commemoratio omnium fidelium defunctorum Festis solemni-oribus primariis ritus duplicis primae classis aequip aratur. Hisce praemissis, quaeritur: Licebitne adhuc celebrare unicam Missam solemnem de Ssmo Sacramento, vel de Pace, de qua sermo est in Instructione Clementina et in Decreto generali S. R- C., n. 3864, diei 9 iulii 1895, ad 4, pro Oratione XL Horarum, quando dies expositionis vel repositionis, aut medius incidit in diem Commemorationis omnium fidelium defunctorum ? Sacra Rituum Congregatio, audito specialis Commissionis suffragio, praepositae quaestioni, omnibus sedulo perpensis, respondendum cen-suit: Negative, et ad mentem. Mens autem est: »In Ecclesiis ubi die Commemorationis omnium fidelium defunctorum fiat Oratio XL Horarum cum Ssmo Sacramento solemniter exposito, huiusmodi expositio sequatur, repositio vero cum processione praecedat Missam cantatam de die Commemorationis omnium fidelium defunctorum.« Et Sacra eadem Congregatio, approbante Ssmo Domino nostro Benedicto Papa XV, ita rescripsit, declaravit et servari mandavit. A. A. S. XI. 1919, 142 s. 2- Pogrebni rekviem vernih duš dan praesente cadavere se sme peti; vzeti pa je eden izmed treh mašnih formularjev določenih za vernih duš dan in se molitvi maše doda molitev za na j nega, pod enim zakl jučkom. Določba kongregacije za svete obrede z dne 10. januarja 1919 se glasi: Rmus Ordinarius Albinganensis Dioecesis a Sacra Rituum Congregatione sequentis dubii solutionem humiliter expostulavit, nimirum: Utrum, attenta Constitutione Apostolica »Incruentum Altaris sacrificium«, diei 10 augusti 1915, in Commemoratione Omnium Fidelium defunctorum, liceat canere Missam pro defuncto, praesente cadavere? Et Sacra Congregatio, audito specialis Commissionis voto, omnibus sedulo perpensis, rescribendum censuit: Affirmative, iuxta Rubricas et Decreta. Missa, autem sit una ex tribus Missis quae dicuntur in Commemoratione Omnium Fidelium defunctorum: et Orationi Missae addatur Oratio pro defuncto, sub unica conclusione. A. A. S. XI, 1919, 143 s. 3. Sv. maše in delitev sv. obhajila pred izpostavljenim Najsvetejšim. Odredba kongregacije za svete obrede z dne 17. aprila; 1919 se glasi: Rmus Dnus Paulus Brucliesi, Archiep. Ma-rianopolitanus. Sacrae Rituum Congregationi ea quae sequuntur, reverenter exposuit; videlicet: »In nonnullis ecclesiis et oratoriis publicis vel semipublicis, ubi Ssmum Eucharistiae Sacramentum legitime asservatur, usus quidam introductus est, ut Missae cantatae vel lectae coram Ssmo Sacramento' solemniter exposito in Altari celebrentur, atque intra vel extra Missas in eodem Altari, durante expositione, Sancta Communio Christifidelibus administretur. Hinc idem Archiepiscopus postulavit; Utrum hic usus permitti, vel tolerari possit?« Et Sacra eadem Congregatio, audito specialis' Commissionis suffragio, omnibus perpensis, praepositae quaestioni respondendum censuit: 13 »Ad. primam partem, praefatum usum non. licere, sine necessitate, vel gravi causa, vel de speciali induito; et ad secundam partem negative, iuxta Decreta, et detur Decretum n. 3448 »Societatis Iesu«, 11 maii 1878, ad I.« A. A. S. XI, 1919, 246. Priponi n j a. V odloku z dne 11. maja 1878 (Decret. auth. C. S. R. n. 3448) je to-le vprašanje: Dubium I. »Quid sentiendum de usu in dies semper invalescente celebrandi Missas coram Sanctissimo Sacramento publice exposito in ecclesiis, in quibus non desunt alia altaria; item et distribuendi sacram Communionem in iisdem Missis et extra Missas in eodem altari?« — Odgovor se glasi: Ad I. »Ad primam partem; non licere sine necessitate, vel gravi causa, vel ex speciali induito; ad secundam partem: negative.« Obai odloka govorita o slučaju, ko je presfv. Rešnje Telo slovesno izpostavljeno za »večno molitev«, Pri oltarju, na katerem je Najsvetejše izpostavljeno, bodi samo ena maša, namreč tista maša, med katero se Najsvetejše izpostavi. Druge maše naj bi ta dan bile pri drugih oltarjih, če so kateri v cerkvi. Tudi sv. obhajilo naj se ne deli pri oltarju, na katerem je Najsvetejše izpostavljeno. Pripravi naj se za ta dan tabernakelj za silo na kakem drugem oltarju; tu naj se ta dan hrani ciborij s sv. hostijami in tu naj se deli sv. obhajilo. Odlok velja tudi za majhne cerkve na deželi (C. S. R. 23. nov. 1880, n. 3525 a,d 4), razen če so morda kje take razmere, da res ni mogoče drugače, kakor da se bero sv. maše in se deli obhajilo pri oltarju, na katerem je Najsvetejše izpostavljeno. 84. Misijonski križ in odpustki. Ker se zdaj v ljubljanski škofiji vrše po določenem redu misijoni, se v naslednjem objavlja dekret Supremae S. Congr. S. Officii (Sectio de indulgentiis) o misijonskem križu: Ut plaj-um missionum, quas ad populum verbi Dei praecones habuerint, memoria perseveret ac fructus, passim usu receptum est, ut Crux aliqua, sive in templis, sive apud illa, sive etiam penitus in aprico, rite benedicta erigatur. Vivificum Redemptionis signum aptum est nimirum ad Religionis reclamanda; praecepta, ad poenitentiae insinuanda proposita, ad spem futurorum erigendam. Ordinaria Episcoporum auctoritas et Apostolicae Sedis liberalitas cen-suerunt iampridem, munere Indulgentiarum esse ditandos qui pie se ad haec Signa converterint. Placuit porro Ssmo D. N. D. Pio Pp. X, de Emorum Patrum Cardinalium Inquisitorum generalium consulto, variam in re . tollere mensuram, et conformes ubique concedere Indulgentias. In audientia igitur R. P. D. Adsessori S. Officii, feria IV, loco V, die 3 augusti 1913, impertita, apostolica Sua utens auctoritate, abrogavit beatissimus Pater omnes hucusque, etiam a Se Suisve praedecessoribus, Crucibus missionum adnexas Indulgentias, quacumque id factum fuerit vel solemniori forma, quolibet, etiam peculiari et specifica mentione digno, Personarum vel Religiosorum Institutorum privilegio, et sequentes novas, sub enunciandis conditionibus, tribuere dignatus est: I. Plenariam, defunctis quoque adplica-bilem: 1. die erectionis seu benedictionis ipsius Crucis memorialis; 2. die anniversario eiusdem erectionis seu benedictionis; 3.. die festo Inventionis S. Crucis (3 maii); 4. die festo Exaltationis S. Crucis (14 sep-tembris), ve! uno ex septem respective sequentibus diebus. Ad has Indulgentias assequendas, oportet ut fideles Ssmam Eucharistiam, rite exspiati, suscipiant. Crucem praedictam et aliquam ecclesiam vel publicum oratorium visitent, atque ad mentem Summi Pontificis preces fundant. II. Partialem, quinque annorum totidemque quadragenarum, similiter adplicabilem, semel in die lab iis fidelibus lucrandam, qui corde saltem contrito supradictam Crucem aliquo devotionis signo exteriori salutaverint, ac Pater, Ave et Gloria in memoriam Dominicae Passionis recitaverint. Esto- autem Crux erigenda ex solida deco-raque materia confecta; determinato loco adhaereat, vel basi firmiter sustentetur; benedicatur per sacerdotem qui in S. Missione conciones habuerit; accedat insuper, pro his peragendis, consensus Ordinarii loci. Praesenti in perpetuum valituro absque ulla brevis expeditione. Contrariis non obstantibus quibuscumque. A. A. S. V, 1913, 429 sq. 85. Zakon o polnoletnosti. Uradni list št. 143 objavlja pod št. 640 zakon o polnoletnosti z dne 31. julija 1919, ki se glasi: Člen 1. Državljan kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev postane jpolnoleten, ko dovrši 21. leto življenja. Člen 2. Ta zakon stopi v veljavo, ko se razglasi. Kdor je že pred tem po posebnih zakonitih predpisih postal polnoleten, ostane polnoleten. Kdor je že prej dovršil 21. leto življenja, a po dosedanjih zakonitih predpisih ni bil polnoleten, postane polnoleten z dnem, ko stopi ta zakon v veljavo; veljavnost in pravne posledice njegovih dejanj, izvršenih pred tem, se bodo presojale po zakonih, ki so veljali do sedaj. Člen 3. Minister za pravosodje se pooblašča, da izvrši ta ukaz. 86. Odlok glede štipendija za manualne in ustanovne maše. Ker so se gmotne razmere duhovščine od časa zadnjega odloka z dne 20. sept. 1918, Škof. List 1918, str. 130, poslabšale, določam s tem, da naj znaša v ljubljanski škofiji štipendij za manualne maše 6 K, ziai ustanovne pa 9 K. Poslednja taksa veilja tudi za manualne maše, ako so voljene po oporokah zanje večji zneski brez določenega števila sv. maš. Na temelju tega odloka' naj se že obstoječe ustanovne maše' reducirajo tako, da dobi duhovnik za vsako mašo 9 K. Radi tega bodo odpadle nezadostno dotirane slovesne obletnice. Ustanovljene maše pri podružnicah se smejo, ako krajevne razmere to dopuščajo, vsled po-oblaščenja svete, stolice z dne 23. sept. 1918 opra- viti v župni cerkvi. Vsled redukcije pri mašnih ustanovah se prejemki drugih deležnikov (organist, Cerkvenik, cerkev) ne smejo zmanjšati. Nove ustanovljene maše niaij se tudi nadalje še ne sprejemajo. Gospodje duhovniki se opozarjajo na splošno določbo, da mašne intencije, ki jih sami ne morejo opraviti, pošljejo ordinariatu. Mašnih intencij ni dovoljeno brez škofijskega dovoljenja pošiljati v kraje izven škofije. Tial odredba velja od dneva razglasitve v Škof. Listu. V Ljubljani, 5. septembra 1919. f Anton Bonaventura, škof. 87. Zakonske zadeve. Pooblastila za poroko so pogostokrat pomanjkljiva in nezadostna ter ne odgovarjajo določilom kan. 1096, § 1. Zato naj se rabi za pooblastilo za poroko naslednje besedilo: Pooblastilo. Podpisani župnik pooblašča s tem I. I., župnika v .-.......... oziroma enega izmed njegovih duhovnih pomočnikov, da sme cerkveno poročiti ženina I. I. (natančni .podatki rojstva itd.) in nevesto I. I. (natančni podatki rojstva itd.). Župni urad v........... ., I. I. dne.................19 . . župnik. Aiko se v pooblastilu ne navedejo natančni podatki o ženinu in nevesti, ki so potrebni za vpis v matico, na se doda uradni oklicni list. Naznanilo o poroki v zmislu kan. 1103. § 2, izvrši župnik poročevalec, ne župnik, ki je dal pooblastilo. Samo po sebi umevno je, da se pri tem ne sklicuje več na dekret »Ne temere«, ampak na tu imenovani kanon cerkvenega zakonika. 88. Škofijski šematizem za 1. 1920. Vsled obče izražene želje namerava ordina- Zato se župnim uradom naroča, naj sesta- riat za 1. 1920. izdati spet popoln šematizem. vijo za svoje župnije popolno besedilo 13* teksta za šematizem. Za podlago naj se vzame šematizem 1. 1917. Format papirja V-i pole, piše naj se na eni strani. Pisaiva bodi dobro čitljiva in ne preveč skupaj radi morebitnih korektur pri ordinariatu. Poročila naj se pošljejo ordinariatu potom dekanijskih uradov najkasneje do 1. novembra 1919. Hkrati naij se doda naročilo za direktorije in šematizme 1. 1920. 89‘ L Bogoslovna fakulteta na vseučilišču v Ljubljani. Na teološki fakulteti ljubljanskega vseučilišča, ustanovljenega po zakonu z dne 23. julija 1919, so bili z naredho Nj. kraljevske Visokosti prestolonaslednika A 1 e k s a n d na. z dne 31. av- gusta 1919 imenovani za redne profesorje: dr. Aleš Ušeničnik, dr. Franc U š e n i č n i k in dr. Ivan Zore, bogoslovni profesorji v Ljubljani. 90. Škofijska cerkvena sodnija. Z odlokom z dne 5. avgusta 1919 je gospod knezoškof imenoval v zmislu kan. 1572—1590 člane cerkvene sodnije, kakor sledi: Predsednik: dr. Ivan Janežič, profesor bogoslovja. Prvi namestnik: dr. Ferdinand Če kal, stolni kanonik. Drugi namestnik; dr. Franc Ušeničnik, profesor bogoslovja. Prosinodalni sodniki-svetniki: Ignacij Na-d r a h in Alojzij Stroj, stolna kanonika;; mons. Viktor S t e s k a , ravnatelj šk. pisarne v pok.; dr. Alfonz L e v i č n i k in dr. Gregorij Pečjak, gimnazijska profesorja-veroučitelja; P. dr. Gvi-don Rant O. F. M., gvardian. Promotor iustitiae: dr. Janez Zore, profesor bogoslovja,; namestnik: dr. Janez Fabijan, podvodja v duh. semenišču. Branitelj vezi (zakonske in mašniške): dr. Alojzij Nastran, duhovnik C. Miss. S. Vinc. Notar; Jožef D o stal, ravnatelj škof. pisarne ; Franc Lončar in Jakob Š t r e k e 1 j , tajnika škof. pisarne, namestnika. 91. Konkurzni razpis. Razpisuje se župnija P r e s e r j e v vrhniški v Št. Vidu pri Zatičini na župnika imenovane dekaniji in beneficij v Š t. V i d u pri Zatičini. župnije kot patrona. Prošnje za Preserje je nasloviti na lastništvo Pravilno opremljene prošnje je vložiti pri patronske graščine v Bistri, za kuratni beneficij ordinariatu najkasneje do dne 20. oktobra 1919. Škofijska kronika. Umeščeni so bili: Jakob Žust, župnik pri Sv. Duhu", na župnijo Cerklje pri Krškem, in Franc Zorko, bivši vojni kurat, na župnijo Sv. Duh dne 1. septembra 1919; Martin Škerjanec, bivši vojni kurat, na župnijo Raka dne 19. septembra, 1919. Podeljena je župnija Žužemberk Karlu Gnidovec, župnemu upravitelju v Žužemberku. Premeščeni so: kaplani Janez Platiša iz Metlike v Trebnje, Jožef Klemenčič iz Starega trga pri Ložu v Metliko, Janez P i v e k iz Stopič v Stari trg pri Ložu, Janez Frančič iz Stare Loke v Stopiče, Janez Jalen iz Črnomlja v Staro Loko, Vincencij Zor iz Srednje vasi v Bohinju v Črnomelj, Franc Učakar iz Sore v Srednjo vas v Bohinju, Jožef Arh iz Loškega potoka, za prefekta v Zavod sv. Stanislava, Jakob M i g 1 i č s Studenega v Loški potok, Anton Zalokar iz Knežaka v Dolenjo vas. — P. Pavel BitnarO. T. je premeščen iz Metlike na Vinico. Nameščen je Mihael Planinšek, duhovnik tržaške škofije, za kaplana v Sori. Stalni pokoj' je dovoljen Mihaelu H o r vat, župniku na Studencu, začasni ipa Edvardu Š i m-n i c , župniku v Preserju. Škofijski ordinariat v Ljubljani, dne 25. septembra 1919. Vsebina: 83. Liturgične zadeve. — 84. Misijonski križ in odpustki. — 85. Zakon o polnoletnosti. — 86. Odlok glede štimpendija za manualne in ustanovne maše. — 87. Zakonske zadeve. — 88. Škofijski šematizem za 1. 1920. — 89. Bogosl. fakulteta na vseuč. v Ljubljani. — 90. Škof. cerkv. sodnija. — 91. Konk. razpis. — 92. Škof. kronika. Izdajatelj šk. ordinariat. — Odgovorni urednik Josip Dostal. — Tiskala Jugoslovanska tiskarna.