VretfnIStvo:
Schilleijeva cesta žtpv. A,
dvorišču, I. nadstropje. * *
Rokopisi se ne vračajo. * *
Ust izltaja vsak dan razun nedelj in praznikov ob 4. uri popoldne.
* *
Sklep uredništva ob 11. uri dopoldne.
* *
Nefrankirani dopisi se ne
sprejemajo.
» *
Anonimni dopisi se ne uva-iajejo.
NARODNI
DNEVU
Upravnlfitvo:
Schillerjeva cesta Stev. Naročnina znaša za avstro-ogerske dežele: celoletno ... K 25'— polletno ... K 12-50 četrtletno ... K «'30 mesečno ... K 2-10 Za Nemčijo:
celoletno . . . K 28'— za vse druge dežele i. Ameriko K 30 -Naročnina se pošilja vnaprej. Za oglase (Inserate) se plačuje od čveterostopne petit vrste po 12 h, za večkraten natis primeren popust.
Posamezna štev. stane 10 h.
St. 268.
Telelonska itevllka ti,
Celje, v četrtek, 24. novembra 1910. 1 cenovni ,.£«,«, ««.««. j Leto n.
Elsnerjevo imenovanje.
Na Dolenjskem, meseca novembra.
Deželne sodnije predsednik v Ljubljani je po odstopu Levičnikovem postal Elsner, dvorni svetnik pri nadsodišču v Gradcu. Zaradi tega imenovanja se jezi marsikateri kranjski rojak in uradnik. Elsner je dober jurist: on bo bojda vedel vladati veliko število uradništva obširnega okrožja deželne sodnije v Ljubljani. Mislim, da ne bode Slovencev bogvekako zapostavljal, ker je naš rojak, dasi se baje šteje mej Nemce. Kar je v naših krajih zraslo in zrasli so tudi njegovi stariši v naših deželah, to je slovensko in naj se še toliko šteje mej Nemce. Izvzeti so Kočevarji. Mej Nemca se štejejo prav neopravičeno nekateri naši veleposestniki, kojih rodovine so že čez 500 let v naših deželah — in tudi nekatere uradniške rodovine, katerih stari očetje so prišli iz kmetov v šole in naprej. Narod je nastal po stalni naselitvi kmeta in njegovi zvezi deloma s tujimi plemenitaši deloma z meščani, ki so bili tudi drugod začetkoma trgovci tuje rase. Spojenje teh ljudi je dalo narode in ti tujci so postali narodni členi, ki imajo in morajo skrbeti za koristi te ožje skupine. Zaradi tega ne bodem kri-tikoval Elsnerjevega imenovanja za predsednika ljublj. dež. sodnije iz tega razloga, da bi bil ta uradnik tujec, ako se domneva, da je tak Nemec, kakor se tu in tam nahaja med nami. ki se šteje za neko boljšo raso in se čuti za člana vesoljnega Nemštva.
Ali iz drugega razloga se mi ne zdi to imenovanje opravičeno. Kmetija je bila dozdaj in je še na Slovenskem podlaga našega življenja in je izvor skoraj večine naših boljših duševnih moči. Morda je res, da je Slovenec zanemarjal obrti meščanstva in zaradi tega zaostajal v kulturi, ali tega pa ne more nobeden tajiti, da je slov. kmet vsikdar svojo dolžnost storil in naši dinastiji in državi dosti koristil, ko je pomagal zadrževati prodiranje Turkov v avstr. dežele in je krvavel v vseh vojnah naše dinastije. Ni bil vedno sistem nabiranja vojakov tak, kakor je sedaj, in v prejšnjih časih se je jemalo dosti vojakov iz slov. juga; »Hrvat« je bil v armadah, katere je vodil princ Evgen, on je bil tudi v Wallensteinovem ostrogu in nadvojvoda Kari je stal z njim v hudih bitkah z Napoleonom I., in pri Kustoci je nadvojvoda Albreht imel v ognju »železno brigado«, obstoječo po večjem iz Slovencev.
In naš kmet je razvil in vedno lepše razvija na slov. jugu moderno kmetijo; nič mu ni treba oči pobešati, ako sreča kmeta iz nemških krajev. Naš kmet služi denar v tujini s trpkim delom, da zadošča razvoju gospodarstva v svoji domovini, tako da ta ne služi v sramoto avstr. državi; državne moči ne storijo dosti za našega kmeta. — Na tega kmeta se bi naj tudi ozirale drž. vlade pri oddajanju višjih mest. Naš meščan ni enakovreden našemu kmetu kot delavec in dasi je uradni-štvo na Slovenskem doslej dobro opravljalo svoje posle, je imelo in ima isto dosti dobrot od države, da ložje svoje otroke izgaja, kakor kmet; sinovi teh rodovin dobivajo ložje in hitreje boljša mesta. In če je tedaj kje na Slovenskem višji justič-ni uradnik, ki je sin slov. kmetije, ki je starejši in vsaj tako kvalificiran kakor drugi, izhajajoč iz drugega sloja, bi morali višji vladni krogi tako mesto, kakor je predsedniško mesto na deželni sodniji v Ljubljani, dati sinu kmetije. Kdor izmed naših kmetskih sinov, ki ne zatajuje svoje narodnosti, se dokoplje na kako višje mesto, ta je pokazal, da premore precej duševnega dela. Navadno je bil tak jako marljiv in je vlekel za dva. Tak slov. uradnik ima pravico zahtevati, da se ga postavi na višje mesto v deželi. V takem možu se oglaša ponos, ki vprašuje, zakaj bi se kmetski sin zapostavljal, in ki odgovarja, da izvor iz kmetije ne sme biti znak inferijornosti; saj meščanski sloji in k tem je računiti tudi uradniškega, izhajajo pu večjem iz kmetije! Vladati je baje treba znati predsedniku sodišča velikega okrožja! Kje bi se naj le meščanski človek tega boljše navadil, ko zrašča v tesnih razmerah majhnih ali tudi velikih mest! Ali ima uradniški sin nemara podedovane lastnosti za tako vladanje? Morda, ako je potomec stare uradniške familije, ali na Slovenskem imamo prav malo takih familij in člani takih pristopajo v politično službo.
Človek, ki je že v mladosti imel olikanejše stariše, se nemara ve odrasel kretati gotovejše v družbi. Milje, v katerem je človek zrasel, vpliva na njegovo vzgojo. Ali možnost tega kretanja se lahko pridobi in pridobiva si jo večina naših kmetskih sinov, ki so vstopili v uradniško kari-jero. Morda se pozna temu ali onemu nekaj okornosti; ali to obnašanje ni vse v kvalifikaciji višjega uradnika; kar se zove možnost vladanja, to zadene vsak večji talent, ta možnost leži v naravi večjega talenta. Večji talenti pa le imajo zasedati višja uradniška mesta. In tedaj ne vidim
razloga, zakaj bi ne bil postal dr. Kaučič, sedanji predsednik okrožne sodnije v Novemmestu predsednik deželne sodnije v Ljubljani. Delokrog predsednika novomeške okrožne sodnije ni majhen. V njem se je tak predsednik že toliko vadil vodstva, da lahko zaradi tega zasede mesto v Ljubljani. V prejšnjih časih so postali predsedniki novomeškega okr. sodišča predsedniki ljublj. deželnega. O kaki kvalitativni razliki uradništva teh ko-legijalnih sodišč in njihovih podrejenih sodnij se ne more govoriti. Kdor pozna našega kranjskega ro^ jaka, ki je zaljubljen v Ljubljano, kateri stremi za tem, da more živeti v njej, in kdor se ve umisliti v čustvovanje naših rojakov, ta bo lahko razumel, da je vsakemu, ako že ne more priti na mesta višjih sodnij, srčna želja, da zasede prvo mesto dotične službe v Ljubljani. Avstr. vlade predsednike der želnih sodišč višje štejejo kot predsednike okrožnih sodišč. Ni tako ugodna uradniška služba, kakor si drugi mislijo, dasi hoče priti vse v državno službo; tudi ni dobro plačano to delo; vzemite pa uradniku hrepenenje, da bi prišel na višja mesta, ali na mesto, ki se oddaja posebno kvalificiranim možem, ki se odlikuje v vsej deželi, in oškodovali ste kvaliteto uradništva.
Ako je meščanski človek ponosen na svoj izvor, zakaj bi tudi ne bil sin kmetije na svojega! — Kolikokrat je sin kmetije učitelj in pomagač meščanskemu uradniškemu sinu pri študijah in kako vse bolje pozna prvi naravo kmeta, ki je še dozdaj pri nas najštevilnejši človek in ima še največ opraviti pri sodiščih in sodišča z njim. — Ne, zapostavljati kako tako moč ni prav! — Dr. Kaučič je jeden najboljših juristov na Slovenskem. On je izboren civilist in kriminalist. Oba deželna jezika ima v oblasti, kakor le kdo na Slovenskem; star še ni toliko, da bi se ga moglo zaradi tega zapostaviti; čil, delaven je, kakor marsikateri ne v letih, v katerih se prihaja do višjih mest. Predsednik je, ki si je pridobil v kratkem času respekt vseh so-uradnikov okrožja. V ljubljanskem gremiju je služil veliko let, bil je uslužben pri drž. pravdništvu v Ljubljani. Par let je starejši kakor Elsner v službovanju.
No, vi kranjski veleposestniki, tu imate slučaj, kako se v vaši deželi ravna s sinovi kmetije! Danes ne morete več nosov vihati, da ste kaj višjega, kakor kmet, kmetje ste. In vaš voditelj ni našel časa, da bi se — dasi je tudi sin kmetije — zavzel za rojaka, kojemu je šlo po vsej pravici ljublj. mesto! To je zdaj vaš ponos! In vi, sloven-
LISTEK.
Tolstega moralni in socijalni zakonik.
(Iz prekrasne knjige: Ernest Howard Crosby Tolstoj in njegovo poslanstvo, na slovenščino prevedel Ljudevit Furlani, založila Zvezna trgovina v Celju.)	(Konec.)
Četrta zapoved je pravi temeljni kamen Tolstojeve etike. Glasi se: »Ne zoperstavljajte se hudim«, temu še sam dodaje: »Ne zoperstavljaj se zlu po sili; nikdar ne vračaj nasilstva za nasil-stvo. Ce te kdo vdari, potrpi, če ti kdo vzame, kar }e tvojega, pusti mu to; če te kdo prisili delati, delaj.« —
»Zmota je«, pravi Tolstoj, »predpostavljati, da si moremo zavarovati svoje blagostanje s tem, da branimo sebe in svojo last proti drugim. Večji del vsega zlega na svetu izvira iz našega prizadevanja prisiliti ljudi, da bi delali za nas.« »Sedaj razumem smisel besed: ,Človek ni rojen, da bi mu drugi služili, ampak da sam služi drugim'. Ce se čutim sedaj skušanega braniti sebe ali druge, svojo ali tujo last po* sili, se tej skušnjavi ne morem več vdati. Ne drznem se več kopičiti bogastva za se. Ne drznem se rabiti nikake vrste nasilstva proti svojim sobratom, izvzemši morda kakega otroka, da ga obvarjem preteče škode; tudi ne morem sedaj biti več član nikakega oblastva, ki ima namen braniti človeško posest s silo. Ne morem biti ne sodnik ne udeleževati se sodeb in obsodeb«. Tako Tolstoj ne omejuje navajanja tega pravila •a naše privatno življenje.
Vrsta v sv. Matevžu se glasi: »Slišali ste, da le bilo rečeno, oko za oko in zob za zob; jaz pa vam pravim, ne zoperstavljajte se hudim«. Nauk »oko za oko in zob za zob« je izrečen trikrat v
Mojzesovem zakonu (Ex. XXI. 24; Lev. XXIV. 20; Deut. XIX. 21) ter je vsakokrat vtelešen v kako naredbo kazenskega zakona. Kristus zato ponuja pravilo o nezoperstavljanju kot nadomestilo za kazenski zakonik ter je navaja prvotno na vladne uradne čine. Tolstoj sprejema ta nazor brez omejitve. Po njegovem je vsako vladanje po sili krivica.
Premislimo malo, ali je to načelo o zoper-stavljanju tudi zdravo. Tudi če nam je Jezus za-povedal tako živeti, ni to samo na sebi dovolj, da bi kristjana smelo prisiliti vzeti nase prokletstvo, izvirajoče iz življenja proti svoji vesti. Človek je tako vstvarjen, da mu je nemogoče sprejeti od zunaj moralne obveznosti, ki se ne zlaga z njegovim najglobokejšim čutom pravice. Naša morala mora biti živa veja naše volje, cepič pa, ki nima nikake sorodnosti z nami in ki ne more najti novega vira življenja v našem najbolj notranjem bitju, moramo zavreči in naj že prihaja od koderkoli. Kako je torej s tem naukom o nezoperstva-ljanju? Odgovarja ali neodgovarja naši najbolj notranji naravi?
Vsak si mora sam dati odgovor na to vprašanje ter se hkratu zavarovati kakor najbolje zna proti temu, da ne bode nobeden njegovih nižjih instinktov vplival na njegovo odločitev. Za svojo osebo morem samo izraziti svoje mnenje, da čim globokejše pogreznemo sondo v svojo vest, tem jasnejša nam bo modrost te zapovedi. Videli bomo, da je že v preteklosti izzvala odgovor nekaterih najbolj plemenitih mož, po vsej pravici smemo tudi trditi, da dandanes vedno raste število onih, ki čutijo resnico tega nauka in potrebo, da se uveljavi, ako hočemo, da pride kedaj k nam Kraljestvo božje. Ce je temu tako, lahko razumemo, da bode oboroženo zoperstavljanje tudi nam postalo s časm tako mrzko kakor bi bilo Kristusu. Mislite, da ni to mogoče, da postane v bodočnosti kristjanu prav tako nemogoče obsoditi koga na smrt,
izgnati najemnika, ali sprožiti top na svoje sobra-te, kakor bi mu bilo nemogoče sedaj udeležiti se kakega kanibalskega čina?
Tudi bi to ne bila slabotna sentimentalnost. Nasilstvu ni mogoče napraviti konec z nasilstvom. Skušali smo nad tisoč let storiti to nemogoče delo, in danes ima Evropa več vojakov in bojnih strojev kakor kadarkoli prej, v Zedinjenih Državah je nad 10.000 umorov na leto, vrhutega vsi vemo, da je samo v naših nedeljskih šolah dovoli vojaškega duha, da bi z njim lahko preskrbeli razne divje narode. To je posledica sistema: oko za oko, zob za zob, kateri je po našem utemeljenem prepričanju Kristus odpravil, kateri pa mi s svojim načinom življenja vsak dan praktično zvršu-jemo prav tako neusmiljeno kakor stari Hebrejci ali stari Rimljani.
Samo blaznež bode skušal vstaviti nihalo, če koleba na desno s tem, da je sune z vso silo na levo, in vendar je to glavno opravilo večjega dela naših zakonodajstev. Na popolnoma enak način se vzdržujejo vendette (krvne osvete) na Korsikisto-letjfe in stoletja med družinami. Umor sledi umoru in sin podeduje po svojem očetu dolžnost ubijati. Pomislite, da bi bila v enem teh slučajev sovraštva jedna družina že zdavnej sprejela Kristusov nauk ter da bi ne marala več terjati življenja za življenje, ali ni jasno, da bi bilo sovraštvo zamrlo ter da bi se prav v tej meri bil ustanovil med ljudmi mir, složnost in edinost? Tako je tudi z narodi, ali bi ne bilo bolje pozabiti na Alzacljo in Loreno kakor še enkrat sejati bratomorno seme, ki je že tolikrat napolnilo Evropo s krvavo žetvijo? In če se da to načelo navajati na taka vprašanja, dalo bi se brez dvoma jednako upotrebiti tudi v navadnih dogodkih človeškega življenja. Nekdo Vam je dolžan 100 kron. Je-li to v smislu Kristusove zapovedi, je-li to v Njegovem duhu, da ga zato tožite? Si-li morete misliti, da bi bil Kristus sam kaj tacega storil? Pa ne glede na vse krščanske pomisleke, ali bode Vaša
ski duhovniki, ki vodite zdaj politiko na Slovenskem, ki imate v sedanji Avstriji kot duhovniki veliko upliva pri vladah, tudi vi se niste zganili, oziroma ne komandirali vaših posvetnih pomagačev, da vstopijo za sina kmetije! Vi izhajate, razen par sobratov, vsi iz kmetije. Drugače upijete. koliko je vrednosti v našem kmetu!
Politična kronika.
cev, za katerega morajo, kakor je že naš list tolikokrat povdarjal, plačevati vedno stroške slovenski naprednjaki. Pametna in praktična politika mora biti sedaj cilj osobito naprednih poslancev v parlamentu. Morajo se zavedati, da so manjšina, ki ni odgovorna za prav ničesar. Naj posrebljejo klerikalci juho, katero so si na Slovenskem zakuhali s svojo zavoženo in sebično politiko, sami. Ako puste Šusteršiča na cedilu Čehi in Savez, mu bo greben precej upadel — in to bo prvi porak za sanacijo političnih razmer v naši ožji domovini.
DROBNE NOVICE IZ PARLAMENTA.
Nemška narodna zveza je sklenila v svoji včerajšnji plenarni seji, da bode kandidirala za mesto načelnika v proračunskem odseku zopet barona Chiarija, kateri je izjavil, da bode to mesto zopet sprejel. — Finančni minister bo predložil danes parlamentu začasni proračun, ki izkazuje nekoliko stotisoč kron preostanka. Ker izkazuje proračun zelo visoke dohodke, se ni veliko izdatkov omejevalo ali črtalo. — Enotni' češki državnozbor. klub je sedaj toliko kot sklenjena stvar. — Meščanski poslanci v nemški narodni zvezi bodo vložili obširen predlog o odredbah proti vladajoči draginji.
—	Nemški jutranji listi poročajo o celi vrsti zanimivih interpelacij. Nemški nacijonalec Miihlwerth bo interpeliral zaradi naseljenja spodenih portugalskih menihov v Avstriji. Posl. Hofmann-Wellen-hof in tt. bo interepeliral v zadevi zvišanja blagovnih tarifov na južni železnici. Socijalisti bodo in-terpelirali v zadevi podraženja smodk in cigaret.
—	»Češke Slovo« poroča, da je podaljšanje držav-nozborskega poslovnika za jedno leto sklenjena stvar. — Parlament, komisija češkega kluba ima z Jugoslovani važna politična posvetovanja o taktičnem postopanju v tem zasedanju.
Štajerske novice.
Za kaj jim gre? »Str.« je včeraj prav odkritosrčno povedala, kaj nameravajo klerikalci s svojo gonjo proti učiteljstvu: raztrgati stanovsko organizacijo štaj. učiteljstva »Lehrerbund« in prisiliti slov. učiteljstvo z vsemi sredstvi, da se pridruži glasoviti Slomškovi zvezi, to ie podvreči se politični komandi naših fajmoštrov in diverznih »radikalnih vladnih lakajev. »Str.« že kliče klerikalnim učiteljem: »Nič strahu in bojazni! Mogočne čete našega ljudstva bodo stale za vami!« Samo žal, da te »mogočne« čete ne morejo učiteljstvu izposlo-vati niti vinarja za zboljšanje njihovega gmotnega položaja, da, še več: te »mogočne« čete so baš največji nasprotniki zboljšanja! Klerikalci pozabljajo, da Štajerska ni Kranjska črna vojvodina in da pri nas ne bodo dobili vse moči v deželi za strahova-nje in zatiranje v roke! Sploh pa še ponavljamo enkrat: nezreli klerikalni fantiči ne bodo našemu učiteljstvu predpisovali, kaj naj stori v obrambo svojih stanovskih teženj!
O občinskih volitvah v Slov. Bistrici in sramotnem narodnem izdajstvu tamošnje duhovščine še mariborski klerikalni listi vedno molčijo.
V nedeljo, 27. t. m. v Slov. Bistrico! Težavni boj bije maloštevilna slovenska inteligenca v Slovenski Bistrici za svoj obstanek. Komaj smo čitali poročilo o vročih občinskih volitvah in že se nam piše o nasilnostih, s katerimi se hoče uničiti tamo-šnjo okoliško šolo, ker se slovenski otroci za nemško šolo naravnost podkupujejo z darili. Tu je treba nujne in izdatne pomoči. Prihodnjo nedeljo ima- I
naukih obstoji veliko zlo ne v ubijanju temveč v jezi na svojega brata. Po Njegovem tiči naloga v tem, ne kako bi se dalo zaprečiti vbijanje, ampak kako iztrebiti jezo — sovraštvo — iz človeškega srca.
To je torej Njegova diagnoza; sedež nadloge je v zlih mislih človeka v zavidnosti, v pohlevnosti. v sovraštvu, v zlobnosti in v neusmiljenosti. Proti tem zvrglim nagonom v samem sebi mora kristjan obrniti svoje moči, ako želi izlečiti družbo ter postaviti temelj miru na svetu. In baš proti tem zlem mislim in domišljijam človeka daje Kristus svoj lek nezoperstavljajoče se ljubezni in jaz priznavam, da ima oblast in moč, katere ni mogoče nikdar doseči s pritiskom in prisiljevanjem tudi v njih ublaženi obliki, katerim se pa treba odreči, ako se zatečemo k pritisku in prisiljevanju. Proti zlu je eno samo uspešno sredstvo in to je, ovladati zlo z dobrim. Tudi ni v to vključena odprava vlade. Naše načelo zahteva amo, da se vsakdo vzdržuje dejanj, katerih bi po svoji vesti ne mogel storiti. Nič bi se ne opustilo, dokler bi vsi ljudje ne dospeli do tega načina mišljenja in svet zoperstavljavcev bi prav gotovo lahko odpravil brez vlade po sili. Težko si predstavljamo državo brez policije in ječ, tako je bila tudi še pred petdesetimi leti šola brez brezov-ke, črtala in podobnih pripomočkov naravnost ne-mislitelna. Premena v šolski disciplini nam kaže pot, po kateri gre naša civilizacija.
Walt Whitman nam podaje v eni svojih kratkih pesmi idejo o odnošajih posameznika k državljanskim uredbam, ki pomeni po mojem mnenju pravi krščanski način.
VVhitman pravi:
»Čujem, da se me je dolžilo, da sem skušal vničiti institucije (uredbe), po v resnici jaz nisem ne za ne proti institucijam. (Kaj bi v resnici imel vzajemnega z njimi? ali kaj z vničenjem istih?). Jaz hočem samo vstanoviti v Mannahatti in v vsakem mestu teh držav, v notranjosti in ob morskem
jo tamošnji posilinemci slavnost v korist šulferajit-ske šole, a Čitalnica kfiče na slavnost v prid okoliške šole. Slovenci, ne zaostajajmo za nemškuta-rijo in storimo svojo dolžnost, da rešimo, kar se rešiti da. V nedeljo vsi v Slovensko Bistrico! — Začetek gledališke predtave je ob 4. uri popoldne. Vstopnina znaša za sedeže 1.—2. vrste 1 K 20 v., 3.—4. vrste 1 K, 5,—7. vrste 60 v., za stojišče 30 vin. Preplačila se hvaležno sprejemajo. Vstopnice so v predprodaji pri gospodični Danici Starovašni-kovi, ki prevzema tudi darila za srečolov.
v Z Linhartom se ukvarja v kratkem član-čičo tukajšnja „Siidsteir. Volksstimme". Spominja ga na temelju dobrih informacij iz krogov nemškega narodnega sveta na Sp. Štajerskem na okolščine, v katerih so ga sprejeli v „Štajerčevo" uredništvo. Pravi se, da so rešili naši Nemci Linharta za 3.200 kron iz mnogih nevolj". Čeden možak, ta Linhart!
v Zanimive občinske volitve v Gradcu. Včeraj se je vršila volitev iz 2. razreda. Mestni uradnim so silno agitirali proti dež. stavbnem svetniku Heideju in so kandidirali mesto njega dež. poslanca učitelja Otterja. Vendar pa je bil poleg drugih nemških nac. izvoljen Heide s 1383 glasovi proti Otterju, ki je dobil 635 glasov. Nemškonacijonalni listi se silno jezijo nad razkolom v tem razredu, ki velja za najtrdnejšo nemškonacijonalno postojanko v Gradcu.
Iz Celja. V torek dne 22. nov. se je ustanovil »Klub slov. trg. sotrudnikov« v Celju, kateri si je izvolil začasno sledeči odbor: Predsednik Franc Lubšina, namestnik Pavel Novak, tajnik Fran Le-ban, blagajnik Josip Delakorda, odbornika Fran Adamič in Ivan Dergas, namestnika Leopold Von-čina in Ivan Bobnar. »Klub« bode imel redne sestanke vsako soboto in po eno odborovo sejo na mesec. Objednem vabi v svoj krog vse tovariše, ki doslej še niso pristopili.
v Miklavžev večer v Celju. Dne 5. decembra priredi Čitalnica v veliki dvorani Narodnega doma običajni Miklavžev večer. Opozarjamo celjske Slovence na to prireditev, za katero so se začele že vse priprave. Vspored se pravočasno naznani.
Slovensko obrtno društvo v Celju priredi drugi četrtek, dne 1. decembra 1910 zvečer v gostilni pri Jelenu družinski večer. Člani in prijatelji društva so vabljeni, da se mnogobrojno udeleže!
v Blaznlk pri črni maši? V Teharjih se je brala za pred kratkim umrlo gostilničarko Ano Platzer črna maša. Nek Jakob Marzidovšek iz Osenice, ki je prisostvoval maši, je med opravilom naenkrat skočil iz klopi in kričal proti župniku: ,.Boš kmalu zginil?" V cerkvi pričujoči so ga morali spraviti ven.
v Iz Rogatca. Za namestnika pokojnega Win-dischgraetzovega gozdarja Simonyja je določen gozdar Hollmann iz Tahova na Češkem.
v Ustrelil se je včeraj po noči ob graškem pokopališču v Eggenbergu 37 ;etni židovski odvetnik iz Dunaja dr. Adolf Gutman. Vzrok je neznan.
bregu, in na poljih in v gozdih, in na vsakem bro-du, malem in velikem, ki pušča svojo sled v vodi, brez zgradb ali zakonov ali kakega argumenta, — Institucijo Drage Ljubezni do Tovarišev.«
Načelo zoperstavljanja tudi ni ne strahopetno ne babje. Vzgledi, katere bodemo navedli, bodo to dokazali, in v resnici zadostuje že pogled na jekleno postavo grofa Tolstoja, veterana iz krimske vojske, ko izzove ruskega medveda, naj stori, kar se upa,* da nam vzbudi zadoščenje, da je njegova vera moška. Pa če bi tudi ne imeli vzgledov, na katere lahko pokažemo, se lahko prepričamo o možatosti nezoperstavljanja sodeč po pravi naravi človeka.
Prva zahtevo poguma je, da pozabiš na samega sebe, in prvi pogoj za samo-pozabljenje je nad-vladajoča skrb za druge, to pa imenujemo ljubezen. Tako je v najširšem smislu res, da popolna ljubezen iztrebi strah in človek, ki se brani delati svojemu sosedu silo, ker ga ljubi, je pač med vsemi ljudmi najmanj podoben strahopetnežu. Ta pogum, ki izvira iz ljubezni, je pogum, ki dviga človeka nad žival. Ta, pogum zajema vso moč iz sfere nagnjenj in misli, iz ljubezni in resnice, iz srca in pameti, iz sfere, ki je pravi dom človeške duše. Vsi naši fizični čini, katerih gonilna moč ne prihaja iz višjih sfer, so zgolj čini živali, in v takih činjh nas kaj lahko prekosi kar prvi bulldog (pes) ali pa tiger.
Pa, ugovarja se nam, nauk o nezoperstavlja-nju bi nas zadrževal, da se ne vmešamo in ne za-prečimo umor kakega otroka, in s tem bi bil ves princip osmešen. Mogoče je, da bi bilo nekoliko ne-zoperstavljalcev, kateri bi izvajali svojo teorijo do te mere tudi v praktičnem življenju, pa dejstvo je, da ne pride nikdar niti en človek od miljona v tak
* Pisatelj misli s tem na dogodek, ki se je pripetil Tolstoju na lovu na medvede 1858. 1. in katerega je opisal v črtici »Lov na medveda« 1872. 1.
»SLOVENSKI KLUB« IN »ZVEZA JUŽNIH SLOVANOV«.
V Celju, 23. nov.
Jutri se vrši prva seja zopet sklicanega parlamenta v grškem "templju na dunajskem Ringu in na vseh koncih in krajih se vrše predpriprave in posvetovanja različnih strankinih odborov in držav-nozborskih klubov za to jesensko parlamentarno kampanjo, ki bode trajala tje do Božiča. V taboru Jugoslovanov je doslej precej mirno. Jutranji listi poročajo, da se je vršila včeraj dop. na Dunaju seja Slovenskega kluba, v kateri je poročal dr. šusteršič o političnem položaju. O sklepih se ne poroča ničesar. Vprašanje italj. pravne fakultete se bode razpravljalo v posebni seji takozvanega vse-učiliškega odseka, v katerem sede zastopniki obeh Jugoslovanskih državnozborskih klubov. Razpravljalo se bode nedvomno o tem, ali se naj Šusterši-čeva obstrukcija iz poletja nadaljuje ali ne. Ni gotovo, kako razpoloženje vlada v češkem taboru po razbitju spravnih pogajanj v Pragi. Različni glasovi pravijo, da precej opozicijonelno, ker se naravnost dolži Bienertha. da je na vplivanje Poljakov, ki: so pri češko-nemškem sporu tertius gau-dens, razbil posredno pogajanja v Pragi. Češka kraljevina se nahaja v velikanski finančni mizeriji in »Ndrodni listy« pišejo včeraj, da nimajo Čehi prav nobenega povoda pomagati Bienerthu pri proračunskem provizoriju in podaljšanju sedaj veljavnega poslovnika, ker jim je onemogočil ureditev razmer doma. V drugih čeških listih čitamo, da ru-jejo proti Bienerthu tudi veleposestniki. Kakor znano, se je povspel Šusteršič do sedanjega gotovega pomena v parlamentu s pomočjo Čehov in — istega Saveza južnih Savena, katerega skuša doma pred volilci postaviti vedno v najslabšo luč hi čegar slovenske in hrvaške člane Je na najsurovejši način obrekoval. Vprašanje je, ali bodo Čehi znova podpirali eventuelno obstrukcijo ali ne — in posebno ali bodo podpirali eventuelno Šusteršičevo obstrukcijo proti italj. pravni fakulteti na — Dunaju ali ne. Vsem nam je še dobro v spominu ostra kampanja čeških listov, osobito naprednih, proti Šuster-šičevemu politikarenju. Tudi na severu naše države so prišli ljudje do prepričanja, da ie Šusteršiču obstrukcija za karkoli samo sredstvo za strankarske kupčije in utrditev reakcionarnega sistema V1 državi. Po govorih čeških delegatov soditi, pa vendar ne vemo, če bo že sedaj preveč navdušenja za obstrukcijo; čakalo se bo na ugodnejši moment, da se zada Bienerthu smrten udarec. Ni torej gotovo, če bo Šusteršič še imel vbodoče pri Čehih ono trdno zaslombo za vse svoje politične lumparije, ki jo je imel dosedaj. — »Savez južnih Slavena« se ima sedaj odločiti, ali s Šusteršičem ali brez njega. Ne dvomimo, da se bo odločil za poslednje. Ne izključujemo skupnega postopanja v gotovih važnih zadevah, ali Savez naj pod nobenim pogojem ne podpira svetohllnskega In kakor kažejo zadnji dogodki v LJubljani le sebičnega radlkalizma klerikal-
pravda pripomogla v čim koli k splošnemu miru, ali je to sploh kaj več nego nov, grd sunek v staro nihalo?
Ne, naš sistem je bil temeljito pogrešen — menim naš sistem vsiljevati drugim svoje nazore o veri in morali, o zakonu in redu, o imetju in načinu življenja, ter zahtevati od njih, da sprejmejo naše nazore o naših lastnih individuvalnih pravicah. Ako bi mi bilo mogoče storiti, da bi ves svet soglašal z menoj, doživeli bi gotovo novo zlato dobo, in lotim se dela, da dosežem to po sili. bodisi s tem, da vzamem sam orožje v roko, ali pa s tem, da utisnem svoiim nazorom pečat pozitivnega zakona ter je na ta način z oboroženo pestjo vlade vsilim drugim. Ta bojni načrt bi pač izborno učinkoval, ako bi bil jaz edini človek na svetu, ki si je ubil v glavo izvesti svojo voljo, pa kmalo se prepričam, da je vsak drug mož in žena, s prav pičlimi izjemami, posvetil vse svoje moči istemu podjetju, in konec vsega je, kakor si lahko mislite, nepopisna zmešnjava, v kateri dobijo oni, ki podležejo, le malo spoštovanja. Vsak narod nastopa na isti način in toliko naši javni kolikor naši zasebni odnošaji so sovražni. Od tod prihaja velika množina socijalnih in industrijalnih bolezni, za katere moramo najti Ali ni že čas, da se vprašamo, je-li človeštvo na pravi način začelo lečiti socijalno bolezen in ali ne bi bilo mariveč bolje, da temeljito premenimo način nje lečenja?
Premišljujmo malo o diagnozi Dobrega Zdravnika. Mi praviloma ne gledamo na zlo tako, kakor je gledal Kristus. Ako mislimo na umor, si slikamo v domišljiji bolečine žrtve, prelivanje krvi, prikrajšano življenje, užaljeno rodbino. Naša simpatija si slika ves prizor s temi glavnimi in značilnimi črtami in zato si prizadevamo, da bi zaprečili take posledice hudodelstva. Kristus pa je gledal bolj globoko. On je lahko izključil te bolečine in skrbi, ker je videl nekaj hujšega. »Ne boj se jih, kteri telo umore, duše pa ne morejo umoriti.« Po njegovih
v T Tlaka okraden je bil, kakor se poroča h Zidanega mosta, nek Juri Vukovič, ko se ]e vračal iz Amerike čez Danaj proti Ljubljani v domovino. Ko je med vožnjo spal, mu je nekdo ukradel ves prihranjen denar 1080 kron. To je moža tako razjezilo, da se takoj vrnil spet v Ameriko.
Badi stave. V gostilni Alojza Brinarja v Čadramu je nastal prepir med Andre,em Vidma-jerjem in Mihaelom Berbretom, ker se je Vid-majer branil plačati vsled stave zgubljeni liter žganja. Gostilničar je hotel napraviti mir, prijel je Vidmajerja ter ga vlekel iz gostilniške sobe. Pri tem je skočil Berbre v vežo ter zadal Vid-majerju z bodalcem v hrbet smrtonosno rano.
Vsled ljubosumnosti. Rudarja Filip Marko-vič in Janez Pišler v Trbovljah sta bila zaljubljena oba v eno dekle, neko Marijo Ban. 16. t. m. večer je prišel Markovič k svoji oboževanki ter ji predbacivai, da ima Pišlerja rajši ko njega. Marija Ban se je vsled tega razjezila ter mu vrgla železen lonec na glavo in ga napodila. Markovič je šel k Pišlerjn. da bi se nad njim maščeval. Nastal je med njima prepir, vsled kojega je Markovič zgrabil rovnico ter Pišlerja z njo dvakrat tako močno udaril po glavi, da je ta zgubil zavest. Težko ranjenega so morali prepeljati v bolnišnico.
r Poročil se je na Črešnjevcu pri Slov. Bistrici g. Blaž Tominc nadučitelj v Globokem pri Brežicah z gospodično Amalijo Novačan, hčerjo veleposestnika in župana na Pretrežu.
Na Muti mora ondotnemu županu, deželnemu poslancu, tovarnarju itd. že precej trda presti. Kakor je videti, mn ne nesejo dovolj razne kupčije in kopica naslovov in javnih služb. Zakaj, drugače gotovo ne bi bil začel tak mogočnež na stare dni krčmarsko obrt v popolnoma slovenskem Sv. Primožu namesto svojega obolelega najemnika, kateri ima obrtni list. Jako so mu morali dišati slovenski groši, da je spravljal jestvine in pijačo v tak breg. Pa kakor se vidi, se mu ni izplačalo. Ljudje so po maši res pridrli v njegovo gostilno. To pa je bilo samo h radovednosti, ker so mislili da sam g. Erber streže. Ker pa ni bilo velikega gospoda z belim predpasnikom, ampak le njegovi služabniki, zato so takoj zapustili nemško gostilno in odšli k domačinu. Slišati je bilo marsikako pikro na naslov nemškega veli-kaša. Če hoče Erber kaj zaslužiti pri krčmarje-njn, potem mora sam ljudem streči. Naši kmetje so jako zavedni, a od takega gospoda bi si pa le dali enkrat postreči vsaj za zabavo. — C. kr. okr. glavarstvo v Slov. Gradcu pa javno vprašamo. po katerih postavah je dalo Erberju dovoljenje za vinotoč brez vsake vednosti prizadete občine? Ali so postave za vse jednake, ali pa imajo za nemške mogotce posebno izdajo? Smo jako radovedni in bomo še kje drugje vprašali.
v Prijatelj ustnikov za pipe. Čevljar Franc Horvat iz Mestnega vrha pri Ptuju je pred kratkim v trgovini L. Slawitscha v Ptuju izbiral ust-
nike za pipo, a izbral je tako, da jih je skrivaj | vtaknil v žep več, kakor je hotel plačati. Ker so ga pri tem zapazili, je dejal, da si je dovolil „špas". Ker je Horvat ekoro vsak dan prišel v omenjeno trgovino in bil tamkaj nadležen, ni izv ključeno, da si je večkrat dovolil tak „špas", zatorej so ga izročili policiji.
v Nepošten hlapec. Pri posestniku Janezu Planincu v Ješovcu pri Kozjem je bil v slnžbi hlapec Janez LupSe. Zadnji čas so opazili, da je izdajal več denarja, da je plačeval svojim prijateljem pijačo po gostilnah, si kupil zlato verižico, dve obleki itd. Vse to je bilo sumljivo; ko ga je žandarmerija zaslišala, je dejal, da je dobil v loteriji v Brežicah 1200 kron. ^A izkazalo se je, da je Lupše ukradel svojemu gospodarju iz predalnika prihranjen denar 1200 kron. Ko so ga aretirali, je že porabil polovico ukradenega denarja.
5 dni iz Gradca v Maribor sta potovala v sodu dva pustolovca, Attilio Zanardi in Evgenio Vianello. Iz Gradca sta odpotovala v sodu pred-poldan 15. t. m. V Maribor sta došla v nedeljo 20. t. m. popoldan. Prideta tudi v Celje, ker potujeta v sodu okoli sveta.
Druge slov. dežele.
Imenovanje tržaškega škoia. Za škofa v Trstu je torej imenovan ljubljanski kanonik dr. Karlin. O njem piše »Slov. Nar.«: »Mož ima boljše manire kakor navadni naši duhovniki in se zna tudi med izobraženimi ljudmi obnašati, sicer pa je čistokrven klerikalec, ki bo v Trstu delal ravno isto politiko, kakor jo dela škof Jeglič na Kranjskem. V narodnem oziru ni ravno mrzel, ali četudi se g« sme šteti za narodnega duhovnika, vendar je treba vedeti, da je odločen nasprotnik slovanskega bogoslužja in da glede jezikovnih pravic v cerkvi ne bode postopal nič drugače, kakor je postopal prejšnji tržaški škof dr. Nagi. Slovanska stvar v Trstu ne bo z njim nič pridobila, pač pa zna dr. Karlin ustvariti med Slovenci v Trstu razdor, ker ni dvoma, da bo skušal med Slovenci tržaške škofije uveljaviti tisto politiko, kakor jo dela klerikalna stranka na Kranjskem. V korist Slovencem bo novi škof kvečjemu tedaj, če bo pri Italjanih dosegel kaj uspeha in jih oslabil. To njegovo nasprotje do Italjanov je menda tudi vzrok, da se je vlada zanj odločila, saj je z njim storila uslugo klerikalni stranki in — sebi. Kanonik Karlin je že dolgo časa kandidat za tržaško škofovsko službo. To je pred leti sam priznal na nekem obedu pri pokojnem šentpeterskem župniku Malenšku. Na tistem obedu so udeležniki že častitali kanoniku Karlinu, da postane menda pomožni škof za Trst. Karlin pa je rekel, da je bilo pač nameravano, da postane pomožni škof, da je pa potegnil nekoliko drugačen veter, pa je vsled tega vse odloženo za poznejši čas. — Vsi so to tako razumeli, da je Karlinu škofovska služba za Trst nekako zagotovljena. — Ka-kar se zdaj kaže, jo je dr. Karlin dosegel. Slovenci nimajo vzroka, se tega veseliti, Italjani pa še manj.«
Izseljeniški urad v Trstu. Kakor poročajo, se vlada resno peča z načrtom, ustanoviti v Trstu izseljeniški urad, ki naj s svetom pomaga ubogim izseljencem, ki se izseljujejo večinoma v Severno I Ameriko. Naša država je v vsakem oziru zelo na-
zadnjaška, taka tudi v tem oziru. Pred dvajsetimi leti bi bilo že umestno, da bi vlada ustanovila tak urad, ki naj bi varoval interese ubogih izseljencev. Toda tudi zdaj ne verjamemo prav dobri volji naše vlade, ker vemo, da vladni »šimelj« prepočasi hodi.
v Poslanec Hribar je nenadoma obolel in se ne bo mogel udeležiti prvih sej državnega zbora.
v Iz Ljubljane: Tvrdka Mayer & Co., tovarna za izdelovanje papirnatih vreč in pisemskih omotov v Ljubljani, je prenehala z obratovanjem. — V konkurz je prišla znana stavbena tvrdka Fa-leschini <6 Schuppler v Ljubljani. Vzrok konkurza je baje izgubila neke dolgoletne pravde. Tvrdka je bila svoječasno eno največjih stavbenih podjetij v Ljnbjani ter je imela vposlenih do 1000 delavcev.
v Samomor. Višji deželnosodni svetnik Kness iz Beljaka, ki se je zdravil na LassnitzhOhe pri Gradcu, je prišel včeraj v Gradec v neko brivnico, da bi se obril. V trenotkn pa, ko je bil neopažen, je pograbil za britev in si "prerezal ž njo vrat. Bil je takoj mrtev. Vzrok samomora je neznan.
v Društvo „Branibor". Narodno-obrambno društvo „Branibor" prične v kratkem z intenzivnim delovanjem. Doslej so se vršile razne potrebne predpriprave, ki imajo društvu zagotoviti uspešen razvoj. V nedeljo, 27. tm. ob 3. popoldne se vrši v „Narodnem domu" v Ljubljani odborova seja, na kateri se bo razpravljalo o raznih važnih stvareh.
v Nepotrjen zakonski načrt kranjskega dež. zbora. Zakonski načrt o uvedbi davščine od prirastka na vrednosti nepremičnin ni potrjen. Ministrstvo zahteva več izprememb, posebno glede roka veljavnosti zakona in porabe davščine za občine.
a Zavod sv. Nikolaja se imenuje v Trstu zavetišče za brezposelne slovenske in slovanske služkinje. Ta zavod si je stavil vzvišeno nalogo, reševati v nevarnosti se nahajajoča dekleta, ki so došla v mesto, ali pa ona, ki so izgubila službo. Zavod deluje pod spretnim vodstvom tržaških Slovenk že 12 let z največjo vnemo ter z brezprimerno nesebičnostjo. Sprejel je v tem času mnogo nad 10.000 deklet pod svojo streho ter jim je stal dejansko in z dobrim svetom dobrohotno na strani. Tu se shajajo dekleta iz vseh krajev slovenske domovine, ter najdejo pomoči in tolažbe ter takorekoč svoj drugi dom v težkih dneh bolesti in bede. Ker pa se vzdržuje ta človeko- in domoljubni zavod samo z milodari, poživljamo vse Slovence in zlasti Slovenke, dalje denarne zavode, županstva in društva: podpirajte ,,Zavod sv. Nikolaja", ki skrbi za slovenska dekleta, ki nam jih ščiti ter jih ohranja slovenskemu narodu!
Koroško.
a Prevalje. (Nočna poroka.) Dne 22. tm. se je poročil tukaj vdovec Johann Divjak, znan pod imenom „Milliongoschen", z neko „cartano" vdovo. Divjak je zagrizen renegat ter vodja pre-
položaj, dočim nas zlo nasilstva in moči obdaja vedno in povsod v vseh krivicah in nejednakostih družbe, v nadlogah vojske in skoro v vsakem dogodku našega življenja. Vrhutega se lahko vsako moralno načelo tira do neke skrajnosti, v kateri se zdi njega izvrševanje dvomljivo, in vendar ostane načelo samo trdno. Tako vsi priznavamo moralno obveznost govoriti resnico, pa ker se utegne pri-goditi, da se s kako neresnico komu reši življenje, ne bodemo vendar zavrgli načela in začeli kar brez razločka lagati. Dejstvo torej, da bi se lahko kedaj čutili obvezane s silo braniti kakega otroka nasilnosti, nikakor ne opravičuje, da bi smeli manjše prepire poravnavati s postavno ali nepostavno rabo moči. Pravi dokaz je ljubezen, in v ogromni večini pripetljajev, v katerih smo se zatekli k sili, bi nam bila rekla naša vest, ako bi bili postali ter jo poslušali, da se naš čin ne vjema z ljubeznijo — ter da je vsekako do neke mere plod sovraštva ali zle volje.
Ali pa naj se, če prav tako goreče želimo ustanoviti Kraljestvo božje, odrečemo vsem navadnim pripomočkom za zboljšanje, s katerimi nas je pro-sveta seznanila? Ali lahko zboljšamo svet, ne da bi iskali pomoči v zakonodajstvu, pri sodnikih in armadah, pri namestnikih in v ječah? Kristus gotovo ni vedel ,kaj bi s takimi načeli počel. V Njegovih časih se je mnogo bolj vladalo nego dandanes. Obdajale so ga rimske in hebrejske narodne in občinske institucije, pa On ni nikdar poskusil u-potrebiti je v Svoje namene. Samo enkrat se Mu je zabliskala misel rabiti je, to je bilo takrat, ko mu je skušnjavec pokazal vsa kraljestva tega sveta in njih slavo ter je rekel: »Vse te reči Ti bom dal, če padeš pred menoj na kolena in me moliš.« Vsi se spbminjamo, kaj mu je Kristus odgovoril: »Proč od mene, satan.« In Kristus ni nikdar izrazil drugačnega nazora o vladni moči. »Veste, da ti, ki jih vi-
dimo poglavarje narodov, gospodujejo čez nje, in njih veliki jih imajo v oblasti. Pri nas pa ne bodi tako.«
»Pa to so stvari«, tako odgovarjamo, »na katere so nas učili gledati kot največje in najvažnejše na svetu.« Prav tako, in Kristus pravi: »Kar je ljudem visoko, je gnusoba pred Bogom.« Tudi ni res, da bi moralo sprejetju Kristusovih naukov logično lediti neko bolno stanje človeške družbe, blazno probujanje individualizma, anarhija ali nered.
Krščanstvo pomeni zvezo in red, toda zveza mora biti organična, ne pa mehanična, rast ne pa institucija. To mora biti živa zveza, presegajoča idejo kraljevstva, vzrasla celo nad plemeniti pojm očetovstva in bratstva in dosegajoča ideal istinite identitete, kakeršno je čutil Kristus, ko je molil, da bi naj bili eno z njim, kakor je On eno z Očetom in ko je rekel: »Kar ste storili kteremu teh Mojih manjših bratov, ste Meni storili.«
Pravo torišče krščanskega reformatorja je v tem, da goji naš smisel za to enotnost, da pogumno propoveduje o posledicah nje izvajanja v našem socijalnem življenju ter da protestira proti vsaki prelomitvi zakona ljubezni, kateri uči. Vzdrževati najplemenitejši ideal, v zaupanju na njega notranjo prepričevalnost ter odreči se vsemu na-silstvu — to je, verjemite mi, najvišje opravilo človeka, in zgodovina bode dokazala, da ima to najtrajnejše praktične posledice. Gospod ni ne v vetru ne v burji mariveč v tihem, drobnem glasu in vrhunec Novega Zakona nam kaže Jagnje na prestolu.
Ne moremo storiti večjega pogreška nego vzdignivši roko proti krivici. Človek, ki noče vrniti udarec za udarec, je edini mož, ki ne more biti podvržen in postopanje z njim postane tiranu nerešljiva uganka. Edino le nezoperstavljalec more
ovladati višjo oblast. Tudi ga ne bode mogoče na dolgo tako preganjati, da bi ne mogel tega vzdržati. Grof Tolstoj pravi: »Ako bi bili vsi člani kake družine kristjani ter bi vsak posvetil svoje življenje v službo drugim, nikdo bi je ne maral oropati ali ubiti« in na drugem mestu pravi, da kdor skrbi za svoje pse, ker so koristni, ne bode, tudi če bi v to ne imel višjega nagiba, še nadalje pritiskal onih, kateri mu radovoljno dobro delajo.
Da ideja nezoperstavljanja zadeva neko struno v človeškem srcu, to vem iz svoje skušnje. Še nikdar je nisem predložil poslušalstvu, ne da bi ji bil pridobil njega simpatij in jaz sem jo že predložil vsake vrste poslušalstvom. Spominjam se prilike, ko sem pretresal predlog: »Sklepa se, da vodi nauk o nezoperstavljanju k okrepljenju zla in privablja pogubo« v nekem klubu dam iz novoyor-ške »družbe«. Bil sem tako prepričan, da ne bom imel na nje nikakega upliva, da sem storil vse, da bi zaprečil diskusijo, toda zastonj. Trditev je bila podpirana z znatno spretnostjo in prepričanjem, pa ko je prišlo do glasovanja o meritorični strani vprašanja (ne debate), je bilo oddanih na moje iz-nenadenje koncem shoda štiriintrideset glasov proti in štirinajst za. Mislim, da bi se povprek na vseh shodih ne glasovalo mnogo drugače.
Uvaževati nam je še o peti zapovedi, pa to lahko odpravimo z eno besedo. Ta je: »Ljubi svoje sovražnike«. Tolstoj daje besedi ,soyražniki' pomen narodnih sovražnikov ali tujcev, v tem se a brez dvoma moti; pa naj bode to že kakor hoče, to pravilo predpisuje bratsko ljubezen proti vsem ljudem, celo proti onim, katere sovražiti smo najbolj naklonjeni, bodisi že iz narodnih ali osebnih razlogov. Ta nauk obsoja mnogo tega, kar smo imeli za domoljubje, kakor obsoja tudi mnogo teka, kar je veljalo za čast in spoštovanje do samega sebe.
▼aljskih »Štajerčijancev", ki bi vsakega zavednega Slovenca najrajše zapodil črez mejo, dasi živi kot sedlar izključno od slovenskih žnljev. — Poroka se je vršila po noči. Baje zato, ker ljubi Divjak kot štajerčijanski mračnjak temoto. Nekateri pa pravijo, da zato, ker si ni upal stopiti s svojo „precartanou boljšo polovico pri belem dnevu pred altar. Poročal je njegov intimni prijatelj Križaj, župnik v Guštanju. Res gliha vkup štriha in prav je govoril prijatelj Križaj, ko je rekel: „Herz znm Herzen gesprochen: Mit uns gehl's abwarts".
Maše slovenske gospodinje zahtevajo povsod Kolinsko novo kavino primes ker je io najboljši in edini slovenski izdelek.	617 5
Najnovejša brzojavna In telefonična poročila.
DRŽAVNA ZBORNICA.
Dnnaj, 24. nov. Istočasno s predlogo državnega proračunskega provizorija se bode danes vložila vladna predloga za pooblastilo najeti posojilo 135 miljonov kron. Od teh se bode 117 miljonov porabilo za investicije na državnih železnicah, ostanek pa za odplačilo državnega dolga.
Dunaj, 24. nov. V današnji seji drž. zbora se bode predložilo poročilo draginjskega odseka, ki bode prišlo na razgovor objednem z draginjskimi predlogi.
Dunaj, 24. nov. Danes dopoldne je imel dra-ginjski odsek sejo, v kateri se je nadalje posvetoval o sredstvih proti draginji in formuliral predloge glede draginje mesa in stanovanj.
Dunaj, 24. nov. Za danes pop. ob 3. uri je sklicana seja gosposke zbornice.
Dunaj, 24. nov. Danes zvečer se vrši izvan-redna seja državnega zbora, v kateri se bodo volili delegatje za 1. 1911.
Dunaj, 24. nov. V proračunu ministerstva za javna dela je letos navedeno prvikrat 25 tisoč K za zrakoplovne svrhe.
KOLERA V CARIGRADU.
Carigrad, 24. nov. Vsled silnega širjenja kolere je policija nekatere ponočne lokale, v katerih so se zbirali nižji sloji, zaprla. — Mestni načelnik v Peri misli dati zapreti celo gostilne.
REVOLUCIJA V BRAZILIJI?
Pariz, 24. nov. Iz Buenos Airesa se poroča, da Se je moštvo skoro vseh braziljanskih vojnih ladij v Rio de Janeiru uprlo. Vzroki bojda niso politične narave. Natančnejših poročil ni dobiti.
London, 24. nov. Nekateri zasebniki in banke so prejele brzojavko, da je izbruhnila v Rio de Janeiru revolucija. Vojne ladije da bombardirajo mesto.
KREČANI ZA ZDRUŽENJE Z GRŠKO.
Atene, 24. nov. V Kaneji na Kreti je bila danes otvorjena krečanska narodna skupščina in sicer v imenu grškega kralja. Mohamedanski poslanci niso bili navzoči. Vsi grški poslanci so podpirali predlog, v katerem zatrjujejo, da vstrajajo neo-majano pri svojem narodnem programu in pozivajo velevlasti, da izvršijo čim preje svojo obljubo združenja Krete s grškim kraljevstvom.
BOLEZEN BELGIJSKE KRALJICE.
Bruselj, 24. nov. Stanje kraljice Elizabete se obrača stalno na bolje; slabost, katera se je lotila bolnice vsled skoro 5-dnevnega posta, počasi zginjuje.
DUNAJSKI ŽIDJE ŽALUJEJO PO TOLSTEM.
Dunaj, 24. nov. Včeraj se je vršil v hotelu »Post« na Dunaju velik židovski shod, na katerem so razni govorniki slavili spomin pokojnega »preroka novega testamenta« in sklenili izraziti rodbini Tolstega svoje sožalje.
Obrambni vestnik.
a Sv. Miklavž se bliža, za otroke nadepoln in vesel dan. Ob mejah Slovenije je veliko otro-čičev, ki željno pričakujejo tega dne, da zazro darove, ki jih jim bo poslala po sv. Miklavžu mati Slovenija. Družba sv. Cirila in Metoda bi rada ustregla željam in nadam teh malih, zato trka na vsa idealna srca rodoljubnih Slovencev s prošnjo: ..Naredite veselje z darovi našim malim, spomnite se ubogih otrok v trenutku, ko mislite, kako bi obdarovali svojo ljubljeno deco". — Za
vsak, tndi najmanjši dar vam bo neizrekljivo hvaležna uboga mladina in družba sv. Cirila in Metoda.
Po slov. svetu.
Slovanska dvorna pisarna sultanov. Ravnatelj sarajevskega deželnega muzeja, Truhelka, biva že nekaj dni v Dubrovniku, da natančno preišče tamošnjo zgod. zbirko. Zbirka v Dubrovniku obstoji iz važnih dokumentov za zgodovinska raziskavama na Balkanu. Posebne važnosti je zbirka turških pergamentnih zvitkov, ki so pisani v slovanskih jezikih. Nahaja se veliko število takih do-
kumentov iz časa sultana Murata II. do vladanja Solimana Velikega. Iz tega se sklepa, da je obstojal na dvoru turških sultanov poseben jugoslovanski pisarniški oddelek. Vsi pergamentni zvitki nosijo takozvani turgaš (sultanov pečat).
Slovanska glasba v Budimpešti. Orkester profesorjev in slušateljev glasbene akademije v Budimpešti je priredil te dni koncert, ki je bil namenjen le izjemoma slovanski glasbi. Na programu so bile sloveče kompozicije slovanskih umetnikov Dvoraka, Berodina, Glazunova, Čajkovskega. »Neuer Pester Journal« je sestavo programa kritiziral zelo neugodno, češ, da imajo Madžari svojo glasbo in da jim ni treba gojiti slovanske glasbe. Obisk koncerta je bil zelo dober.
Slikar Julij Exner, ki je te dni umrl v Koda-nju, je bil češkega rodu. Bil je sicer v Kodanju rojen, a njegov oče je bil češki glasbenik, ki je deloval na Danskem. Exner je bil portretni slikar, za podlago svojih slik je porabljal historične motive, v zadnjih letih je slikal žanre. Cela vrsta njegovih slik se nahaja v kraljevski galerij islik v Kodanju.
Dnevna kronika.
a Ustanovni občni zbor „Zveze jugoslovanskih hranilnic"' se vrši dne 10. decembra 1910 ob 10. uri dopoldne v dvorani ^Mestne hranilnice ljubljanske" v Ljubljani. Dnevni red je sledeči: 1. Nagovor predsednika. 2. Poročilo osnovalnega odbora o osnovanju Zveze. 3. Današnji položaj jugoslovanskih hrauilnic (članic zveze) na gospodarskem polju. Poroča član osnovalnega odbora Anton Trstenjak. 4. Volitev odbora. 5. Volitev pregledovalcev računov. 6. Določitev proračuna za prvo upravno dobo Zveze. 7. Predlogi članic. 8. Slučajni nasveti.
a K „Zvezi jugoslovanskih hranilnic" so doslej zglasile svoj pristop in so članice Zveze naslednje hranilnice: 1. Mestna hranilnica ljubljanska v Ljubljani. 2. Mestna hranilnica v Kranju. 3. Jnžno-štajerska hranilnica v Celju. 4. Mestna hranilnica v Novem mestu. 5. Mestna hranilnica v Radovljici. 6. Mestna hranilnica v Kamniku. 7. Občinska hranilnica v Krškem. 8. Mestna hranilnica v Črnomlju. 9. Okrajna hranilnica v Kozjem. 10. Občinska štedionica u Benkovcu. 11. Občinska štediouica u Biogradu pri moru. 12. Mestna hranilnica v Idriji. 13. Občinska hranilnica v Postojni. 14. Mestna hranilnica v Kostanjevici.
a Založnikom in odjemalcem Tolstovrške slatine. Komaj je prišlo to važno podjetje v slovenske roke, se že kouzumenti pritožujejo, da je slatina predraga. In vendar je konzorcij nastavil najnižje cene, steklenice jemlje nazaj po najvišjih cenah, a od dobička daje lepe odstotke v narodne namene. Kje je tortfj vzrok pritožbam ? Vsak odjemalec si naj da poslati cenik (Oskrbništvo Tol-stovrško slatine p. Guštanj, Koroško) in iz tega bo videl, da je slatina res najcenejša, ako se naroča direktno. 1 zaboj 50 steklenic a % litra velja z embalažo 10 K. Ako računamo za voz-nino 10%. se steklenice še vedno lahko prodajajo po 28, k večjemu po 32 vin., ker dobi za vsako prazDO steklenico 8 vin. nazaj. A zgodilo se je, da zahtevajo gostilničarji za take steklenice kar 40 vin.! Založniki dobe 20% popusta ter bi se s tem dobičkom pač lahko zadovoljili. Ne ubijajmo domačega podjetja v korist tuji konkurenci!
a Masaryk o svojih razkritjih. V seji čeških realistov minoli torek je eovonl poslanec profesor Masaryk o Vasičevi aferi. Pokazal je različne dokumente, med drugim pisma dragomana Svien-tohovskega in drugih uradnikov avstrijskega poslaništva v Belgradu. Izjavil pa je, da ima še druge dokaze, katerih še noče sedaj objaviti, ker še ni prava prilika. Izjavil je, da bo prišel čas, ko bo dokazal grofa Aehrenthala z natančnimi dokazi, da so ga goljufali njegovi lastni uradniki.
a Abolicija zagrebškega veleizdajniškega procesa. Izšel je uradni komunike, v katerem se razglaša, da je po najvišjem ukazu ustavljeno nadaljno kazensko postopanje proti Adamu Pri-bičeviču in tovarišem, ki so bili obtoženi veleizdaje". S tem je definitivno končana tragiko-medija zagrebškega „veleizdajniškega" procesa, ki je nad dve leti razburjal vso evropsko javnost. Abolicija se ni izvršila v zadoščenje pravici, marveč iz političnih razlogov, da se hrvaško-srbsko koalicijo ložje pripravi do sporazuma z banom dr. Tomašičem.
a Ruska duma po Tolstojevi smrti, V včerajšnji seji državnega zbora so bili navzoči vsi poslanci razven desnice, od katerih sta bila navzoča samo dva škofa. Predsednik Akimov se je spominjal v svojem govoru tragične smrti Tolstoja. Povdarj»l je, da Tolstemu, ako se ne npo-števa njegovih verskih in političnih razprav, ki so našle odpor pri ruskih konservativcih in orto-doksni cerkvi, vendar nihče ne more odrekati, da je pesnik svetovne slave. Tudi iz carjevega lastnoročnega zaznamka na obvestilo o Tolstojevi smrti, se mora sklepati, da vzbuja Tol tojeva smrt najglobokejše carjevo sožalje. Neopravičeno je torej soditi vedoma ali nevedoma o Tolstem slabo. Zato poživlja navzoče, da se v znak sožalja dvignejo s sedežev. Temu pozivu so se odzvali vsi poslanci, izvzemši obeh škofov.
a Brezžični brzojav na Ruskem. Včeraj je bila v Nikolajevsku iu Petropavlovsku slavnostno
izročena prometu postaja za brezžični brzojav in sicer za domačo, kakor tudi za mednarodno vporabo.
a Iz srbskega poslaništva na Dunaja Kakor poroča „Štampa", je določen za naslednika srbskega poslanika na Dunaju g. Simičn g. Ja-vanovič.
a Pogodba z donavsko parobrodno družbo.
Včeraj se je vršila v finančnem ministerstvu pod predsedstvom finaučnega ministra Bilinskega iu v navzočnosti trgovskega ministra Weisskirch-nerja konferenca glede nove posrodbe s priviieg. donavsko parobrodno družbo. Nova pogodba -se sklene za 25 let.
a Proslava dr. Kramarove 50 letnice. Po criem Češkem se delajo velike priprave za proslavo 50 letnice rojstva državnega poslanca dr. Karla Kramara. V vseh mestih se bodo vršila slavnostna zborovanja. na katerih se bo ocenjeval pomen tega odličnega politika.
a Bolezen belgijske kraljice. Belgijska kraljica se je peljala na dan otvoritve belgijskega parlamenta v odprtem voza v parlament, deloma radi tega, da bi se pokazala ljudstva, deloma pa radi tega. da bi javno pokazala, da se ne boji socijalistov, ki so obljubljali prirediti ob otvoritvi parlamenta velike izgrede. Pri tem se je belgijska kraljica prehladila.
a Kolera v Italiji. V zadnjih 24 urah »o obolele v provinci Casserta tri osebe za kolero. V provinci Calta Missetta in Palerrao je obolela po ena oseba.
v Imenovanje. Znani hrvaški slikar Vlaho Bukovac, doslej izvanredni profesor na akademiji za lepe umetnosti v Pragi, je imenovan za rednega profesorja tamkaj.
v Zrakoplorca Rusjan in Merčep, ki sta s
svojim od Rusjana izumljenim in od Merčepa financiranim aeroplanom dosegla v Zagrebu lepe uspehe, sta sklenila, da se spomladi udeležita zrakoplovne tekme Dunaj-Berolin. V to svrho zgradita nov manjši aeroplan, za katerega izdela motor ueka avstrijska tvrdka, kar je pogoj za vsakega udeleženca pri navedeni tekmi.
a Dr. Crippenova prošnja za pomiloščenje i« odbita in bo smrtna obsodba danes izvršena.
a Strelne vaje na učiteljiščih. Naučno mini-nisterstvo je izdalo na deželne šolske oblasti ukaz, s katerim se upelje tudi na učiteljiščih pouk v streljanju.
Tržne cene.
Dunaj, 23. nov. Borza zakmetijske pridelke. Z ozirom na višje inozemske notacije se je pričela danes borza s trdno tendenco, vendar se je posrečilo lastnikom doseči le za 5 vin. višje cene. Ostali predmeti so se pri malem prometu držali.
Budimpešta. 23. nov. Mast. Svinjsfca mast 168, namizna slanina 142.
Praga, 23. nov. Sladkor. Surovi sladkor K 20 70, nova kampanja K 21'75.Tendenca: mirna, vreme lepo.
Budimpešta. 23. nov. Žitna borza. Pšenica za april K 11'27, rž za april K 7 96, oves za april K 8'28, koruza za maj K 5'66. Pšenice se zmerno ponuja in kupuje, tendenca začetkoma trdna, pozneje mirna, promet 20 tisoč me<\ stot., pšenica v efektivu za 5 vin. višja, pozneje nespremenjena, termini spočetka trdni, kasneje nekoliko slabši. Vreme mrzlo.
Trst, 23. nov. Sladkor. Centrifuga! pi!6s prompt K 271/2 do K 29— za dobavo K 27% do K 28%. Tendenca stalna,
Budimpešta, 23. nov. Svin jski sejm.
Ogrske stare težke 142--, mlade težke 150—152,
mlade srednje 154—157, mlade lahke —'— v kg. Zaloga 22.030 komadov.
Slavno občinstvo v Gaberju in Celju
vabimo na
f LiISJNIt VIJ16IJC
z veselico
ki se vrši v soboto, dne 26. t. m. zvečer y gostilni „pri lastovki" t Gaberjih ob priliki prevzetja gostilne.
K obilni udeležbi prosi
634 1	gostilničar.
in modno blago za obleke priporoča firma
Karel Kocian
tvornica za sukno, H um palec Češko. Vzorci franko.