Leto LXXI. št. 91 aprila Gena Din i^naja lasi po pola ne. iz\zemši nedelje m praznike — inaerati do SO petit vrat a fir l. dc U*> vr»» a uin Z.50. od l OD oc iUO vrst a Din 3, večji tnserati peti t vrsta Lnr 4.—. fupust pc stvoru mseratoi daven posfnej — »SiovensKj Narul« v**ija meseno ▼ Jueoslavtji Din 12-—. z* mozemstv« i »t ^5 Rokopisi »e oe vrača k> IRE1)MST\0 CN CPRAVMftTVO L J L B L J A N A. Knafljeva ulica štev. 6 leiefon: 31-22 51-23 31-24 31-25 in 31-26 Podružnice: MARIBOR, Stroesmaverjeva Sb — NOVO MESTO, Ljubljanska c., telefon št. 26 — CELJE, cel jako uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon št. 66; podružnica uprave: Kocenova uL 2, telefon št. 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 10L Poštna branimi ca v Ljubljani št. 10.351 Energično čiščenje v Rumuniji: Rumuniji je grozil oborožen prevrat Obširno uradno poročilo o pripravah udar v cilju spremembe režima — Pokret } dobival ii inozemstva desniCarfev pod vodstv vzdrževal široko razpredeno om Codreana za oborožen Spijonažo, denar pa je Bukarešta, 23 aprila r Danes je bilo izdano urfrdno poročilo o seji ministrske ga sveta one 20 t m. na kateri je notra nji m;n:s:er skupno z m.nistrom pravde podal obširen ekspoze o proti drža vnem rovarenju gotovih desničarskih skupin kar je dalo vladi povod, da je te stranke razpustila in njih'vo premoženje zaplenila V poročilu se med drugim navaja: Splošno je znana agitacija, ki se je vo-zadnja leta z gotove strani in skupine, ki se je hotela s silo polastiti oblast: v državi Ta skupina je po zgledu sličnih inozemskih organizacij polvojaškega značaja uniformirala svoje pristaše, jih oskrbela z orožjem in jih vezbala po vojaškem načinu v posebnih taboriščih, istočasno ps ustvarjala atmosfero terorja s tajnimi in javnimi grožnjami Sef te skupine je v nekem pismu sam izrazil, da bo merilo njegove zmage število grobov ki jih bo zapustil njegov pokret Prva žrtev teh teroristov je bil ministrski predsednik Du-ca. ki je padel kot žrtev atentatorja iz vrst tega pokreta Razumljivo je, naglasa poročilo dalje da je tako stanje izzvalo v narodu veliko v-znemirjenje Povzročitelji tega stanja so stremeli za tem. da stro odporno silo naroda, državna oblast pa je* bila preveč omahljiva in popustljiva ter se je omejevala zgolj na prehodne, ne dovolj odločne ukrepe, ki niso mogli ustvariti v državi pomirjenja ln prepričanja, da bo vlada znala braniti državo in jačati njeno odporno sflo Nov* režim, ki je prevzel oblast 10 februarja 1938. si je jasno začrtal svoje cilje Pod moralnim pritiskom javnega mnenja so prenehala vsa nesoglasja in raz- prave Omenjena skupina desničarskih -kstremistov je sama *viaeia da -*e ijer ladaljni obstoj ne da opraviti v -;k -i i lovim polnzaierr v ir+avi /.atr je :avn •bjavila razpust s* ojifc crgam/a ij Ne kaj časa je res izgledalo da bodo ti ljudje, uvidevajoč potrebo, da posvetijo svoje sile novemu ritmu narodnega in državnega življenja, opustih svojo prejšnjo akcijo in metode ki so izzvale toliko zla To-ia polagoma so se začeli znova zatekati k svojim prejšnjim metodam Čigavim interesom je služilo to njihovo delo? Kaki motivi so jih pri tem vodili' Državne oblasti so bile takoj oovešče-ne o simptomih te njihove poživljene aktivnosti: držali so se tajni sestanki, sprejet je bil sklep da se njihcvi ljudje znova uniformirajo, nabavljalo se je orožje v velikih količinah in vršile so se priprave za oborožen udar Tu ne more biti več šovora o političnih nasprotstvih proti sedanji vladi, ki ne pripada nobeni stranki, da bi mogla morebiti zasledovati kake svoje posebne strankarske cilje Vlada je stavila vse svoje moči v službo naroda in države da bi končno zopet ustvarila možnost normalnega dela, razvoja in napredka Vlada je na osnovi vseh teh ugotovitev odredila preiskavo in hišne preiskave pri vseh sumljivih osebah, da b: tako na osnovi dokumentov in točnih dokazov ugotovila pravi značaj te agitacije Večji del arhiva te organizacije je bil že pred daljšim časom skrit Kljub temu pa se je na domovih šefov tega pokreta našlo vse polno dokumentov, iz katerih se je dalo ugotoviti, da obstoja široko razpredena or-sanizacija za sistematično *nHona?o vceffa dela in poslovanja državnih oblasti Do- -cumenti ki nusij« podpis šefa tega pokre-a dokazujejo, da so imeli svoje zaupnice pn policijskih prefekturan in v vseh oddelkih za javno varnost ter celo v glavnem štabu rumunske vojske Iz najdenih dokumentov se je dalo točno ugotoviti vse te zaupnike. Kakšni so bih cilji te organizacije, ki je na ta način dobivala informacije o namerah državnih oblasti in o delu glavnega generalnega štaba? Ta špijonažna služba je imela tudi svoje pozitivne rezultate Pri hišnih preiskavah so najdene kopije zaupnih spisov, strogo zaupnih brzojavk in celo šifriranih poročil državi 'h in vojaških oblasti. Najdene so beležke . ifa te organizacije, iz katerih je razvidno, da je bilo v razmeroma kratkem času porabljenih za to delo in to agitacijo nič manj kakor 40 milijonov lejev. Od kod so dobili tako ogromne vsote? Najden je bil dokument šefa tega pokreta, ki nedvoumno dokazuje, da je bila ta organizacija v zvezi z inozemskimi organizacijami ter da je stremela za tem, da izzove spremembe, ki niso v skladu s sedanjim režimom in z interesi Rum unij e. Poročilo notranjega ministra poudarja dalje, da je bilo na osnovi vseh teh ugotovitev nujno potrebno, da se uvede energična akcija za končno likvidacijo tega pokreta, ki ogroža varnost države. Ukrepi, ki jih je v zvezi s tem izdala vlada, niso usmerjeni samo na to, da se ta pokret zatre, nego hoče vlada s tem ob enem doprinesti k povzdigi politične morale v državi, da sleherni državljan spozna in uvidi, da ne sme nasedati takim zapel j i v-cem. Ugotovljeno je, da je sodelovalo v tem pokretu mnogo ljudi, ki sploh niso vedeli kakšni so končm cilji, ki jih zasledujejo voditelji tega pokreta Voditelji te •i<~' ;nske akcije so zlorabljali nerazpolo-ženje proti Židom, zlorabljali rumunski patriotizem in zdrave sile rumunskega naroda vpregli v svoj jarem, da bi tako služile Rumuniji sovražnim ciljem tujine. V izvajanju svojih sklepov je vlada odredila takojšnji razpust »Železne garde«, organizacije nadangelja Gabrijela in stranke »Vse za domovino«. Njihovo premoženje je bilo zaplenjeno na korist države. Vsi voditelji teh organizacij bodo do nadaljnjega konfinirani, proti glavnim krivcem pa se uvede kazensko postopanje ~~ '"''TiU o zaščiti države. Istočasno so bm ustavljeni tudi vsi Usti, ki so podpirali ta pokret, čigar glavni voditelj je bil vodja »2elezne garde« Codreanu, ki je zaprt. Proti „šepetalcem" v Rumuniji Bukarešta, 23. aprila, br. Policijska direkcija v Bukarešti je dostavila vsem lastnikom javnih lokalov okrožnico, v kateri jim pod grožnjo zaporne in denarne kazni naroča, da morajo srtrogo paziti na one svoje goste, ki kritizirajo ukrepe vlade bodisi na političnem, finančnem ali gospodarskem področju in širijo vznemirjajoč'? vesti Vse take goste morajo nemudoma prijaviti najbližji policijski stražnici, sicer se bodo smatrali za njihove somišljenike in bodo morali nositi tudj vse posledice. V gotovih primerih lahko policija odredi takojšnjo zaprtje takih lokalov. Položaj Japoncev na Kitajskem postaja vedno bolj kritičen Dobro organiziran odpor Kitajcev onemogoča japonske načrte Tokio. 23 aprila br Potrjujejo se vesti da je položaj japonskih čet na kitajskih oojisčih zelo kritičen Vojni minister S-kiiama je odredil, da se nujno pošljejo na Kitajsko nove čete V to svrho so bih rekviriram vsi dosegljivi potniški in tovorni parniki Odposlati nameravajo looooo mož n so v to svrho mobilizirali tn nadaljne letnike Najbolj kritičen je po loža; pn Tajerčvangu Tam so Japonci vrerai pričeli protiofenzivo, ki pa se ni po.-'-ečila K:-ajei so japonski naval odbi-rhiiteea pa se jim je s spretnimi ope-rsciam1 posrečilo, da so odcepili in obko-el^ japonsko armado, ki šteje 30 000 moč ObKn'^n; Japonci so zaman poskusili 1» b- «^ prebili skozi kitajske vrste P a i- odbiti in so imeli silne iz- gube r r! ort J^ehŠienu Japoncem trda p> Ce ne pnde takoj izdatna pomoč s** oodo morali umakniti Nič boljši ni položaj na severnem kitajskem bojišču S p-^rre**:" ;j« večjih odde'kov na južno boječe je bil položaj Japoncev na tem bo-jišču ostebtfen Kitaici so to izkoristili iD prisiM Japonce k umiku ter jim prizadejali silne izgube Na vseh bojiščih je sedaj ir»*r*qt!va v rokah Kitajcev London. 23 aprila br Reuter poroča, da se je danes pričela nova japonska ofenziva na fronti proti Tajerčvangu Japonci sr. v-rsli v boj 200 000 mož Kitajci se od-Iričnn branijo in so kljub velikim izgubam obdrrali vse svoje postojanke ter prizade-todl Japon'*em hude izgube. Južno-vzhodno od Sansija se je razvila krvava bitka, v kateri so imeli Japonci 1500 mrtvih in okrog 3000 ranjenih Po poročilih Reuterjevega dopisnika v Tokiju je japonski vojni minister Sukija-ma na seji ministrskega sveta podal obširno poročilo o vojaškem položaju na Kitajskem, pri čemer je precej pesimistično orisal položaj Japoncev Naglasil je. da je japonska armada na Kitajskem zaradi silnih izgub v zadnji dobi zelo oslabljena, pa tudi kvalitativno nazaduje. Gverilska vojna, ki jo izvajajo kitajski četniki, povzroča japonski vojski skoro nepremagljive težave Kitajci so začeli v zadnjem času oboroževati vse civilno prebivalstvo, ki prireja manjšim japonskim oddelkom zajede in napada manjše transporte Za okrepitev japonske vojske so nujno potrebne nove čete. prav tako pa je treba izboljšati oskrbo vojaštva z živili, ker je rdravstveno stanje vojske zaradi pomanjkanja zelo kritično Usoda Španije še ni odločena Londonska sodba o položaja Imetje barona Hotbschilda zaplenjeno Dunaj 23 aprila br Na predlog tajne državne policije je bi! izdan odlok, s katerim je odrejena zaplemba vsega premoženja znanega dunaiskega finančnika, barona Rothschilda. ki je po nastopu narodnih socialistov pobegni] v mozemstvo. Postav-^en je poseben oskrbnik, ki bo do nadaljnjega upravljal njegovo imetje na načun države. Rekvizicija Železa v Nemčiji Berlin, 23 aprila br. Zaradi naraščajočih poTeb je noes*alo pomanjkanje železa zelo ohčumo Vodja gospodarske Štiri letke maršal Gftrrns je sedaj izdal vsem občinam nalog, da morajo do 1- avgusta aa svojem po-dročfs zaseči vse žele-zne otrraje in jih nado-naesiiti z zidanimi. Železne ograje sm^jo citati le t^m_ kjer je to iz varnostnih in pro-m«**nih razlogov neobhodno potre!no. Tudi sicer morajo občine zbrati vse razpo'ožljvo žalezje in ga oddati na določenih zbirališčih, ki sa bodo sproti oddajala v to svrho določenim industrijam. Židovski filmi v Nemčiji Berlin. 23. aprila, br. Propagandni minister dr. Gob bela je odredil ustanovitev posebnega filmskega zavoda, ki bo proizvajal izključno židovske filme. Pri teh filmih bodo sodelovali samo židovski umetniki a predvajali jih bodo samo v Židovskih kinematografih, katerih posečanje bo dovoljeno samo Židom. Prvi film. ki ga bo izdelal ta zavod, bo propagandnega značaja in naj pospešuje zaei je vanje žbdov v Palestino. Razen tega bodo proizvajali tudi zabavne filme. Silna brezposelnost v Ameriki VVashington, 23. aprila, br. Da Amerika dandanes ni več obljubljena dežela, kakor je bila v starih časih, ko so prihajali v Ameriko izseljenci iz vsega sveta, dokazuje tudi poročilo senatnega odbora, ki proučuje problem brezposelnosti v Zedinjenih državah. Po ugotovitvah odbora je 15 odstotkov za delo sposobnih državljanov brez kruha in zaslužka ter odvisnih od podpore države. Ruski bombniki za CSR Varšava, 23 aprila, o. "Kurir Poznani« poroča, da je v zadnjem č asu prispelo na attkamm "*ko preko rumunskegis ozemlja nad 200 ruskih bornbrrikav. V rumunskem obmejnem ozemlju so v zpdnjm dneh opa-večje število ruskih letal, ki so v veliki višini letela proti Česko*lol* Pa pustimo na strani zgodovino in se ne vprašamo, so-li morali naši junaki, ki so se sestajali na Gjurgjev dan (Jurjevo)t prenašati peklenske muke zato, ker so kako nedeljo v letu izostali iz cerkve radi tega, da branijo ne samo »slobodo zlato*, marveč tudi »krst častni« (pravoslavni in katoliški), — ali ni danes na vsem svetu vse polno mladinskih društev, ki ne same eno nedeljo, marveč večji del praznikov preživljajo takisto od ranega jutra pa do poznega večera ne samo na patriotskih, marveč tudi na zabavnih izletih in prireditvah, — a vendar ni našel »Slovenec* v vsem tem niti trohice kolizije s praktičnim katoličanstvom vse dotlej, dokler ni šlo za sokolstvo, za gjurgjevdanski uranak in za čisto patriotsko prireditev narodno-obrambne svrhe . .. In ali ne bo isti dan, ko se bo vršil ta »haj-duški sestanek* (kakor ga »Slovenec s prozorno ironijo nazivaj), na tisoče slovenske mladine, pa celo zelo blizke »Slovencu* —« »zamudilo sveto mašo,* ne zato, ker so zaposleni na patriotskem đelu, marveč zato, ker so v kaki krčmi, — kakor se to dogaja vsake nedelje tako v St oveni ji, kakor tudi po drugih naših pokrajinah, — a da pobožni list temu vendarle ne posveča prav nobenih križarskih člankov?!* — Revija nato še citira članek, ki ga je »Slovenec* objavil drugi dan proti sokolstvu m zaključuje svoja izvajanja takole: »Besedo ima sedaj sokolsko vodstvo, a zlasti novi senator in eden najvišjih funkcionarjev sokolstva v naši državi g. G juro Patmkovićf* Borzna poročifa. Carin, 23. aprila. Beograd 10, Pariz 13.20, London 21.6925, New York 434.875, Bruselj 73385, Milan 22.875, Amsterdam 242.10, Berlin 175, Dunaj 51.75, Praga 15-15. Varšava 82, Bnkarfgfn 9L26. 9tr»r> 2 »SLOVENSKI NAROD«, sobota, 23. sprta 1*** »lev. 91 eL TJ-im KINO SLOGA ToL 17- ▼ sliki kulturni film BORNEO Ji film, Id nam prikazuje vas mogoča tega otoka: fantastične i rsf anostj pate in opasne love na divja sveri in riba, ki as vzpenjajo po drevju, leteče Predstave danes ob 16.. 19.15 tn 21 15 url Jutri ob 10.30, 15-, 17., 19. 1 Jutri premiera velikega gangsterskega filma »DAN OSVETE« Mreža dispanzerjev objema Slovenijo Z jutrišnjim občnim zborom Proti tuberkulozne TW bo slavnostno o tvorjen letošnji |sro ti tuberkulozni Ljubljana. 23. aprila V glasilu Proti tuberkulozne zveze >Delo proti tnberkuiozl«, ki je izšlo sa mesec april z zanimivo vsebino, sporoča uredništvo, da je Cerknica postala nova trdnjava v borbi z jetiko. Januarja letos je začel poslovati dispanzer v Cerknici. Zveza Je ustanovila dispanzerje že v Mariboru. Ce-Ha\ Ljubljani. Trbovljah, na Jesenicah, v Kravjo, [u Kamniku. Brežicah. Mar- => >---- N>verr -ne*tu RoeB'cu v Crv.: in sedaj je prišla na vrsto Cerknica. Di-spanzerski načrt se Mila dovršit vi. Se le-tos bo ProUtuberkulozna zveza otvorila easpmsserje v Kočevju in v Črnomlju. Nato pridejo na vrsto Skorja Loka. ljubljanska ekoln in Slovenji Gradec. V kratkem oo mreža dispanzerjev objela vso Slovenijo. Brez dvoma je razveseljiva vest. da bo mreža dispanzerjev objela vso Slovenijo, Čeprav bi bilo se bolj razveseljivo, ako bi dispanzerji ne bili potrebni ako bi ne hirali v naših vaseh trgih in mestih tisoči in tisoč- za sa vratno ljudsko boleznijo jetiko Mreža dispanzerjev bo v kratkem objela saa Slovenijo, ker objema je tika ze v.«o Slovenijo. Maribor prednjaci v borbi proti tuberkulozi, kakor ugotavlja ir Franjo Radseij. a le Se mnogo problemov na tem področju, ki čakajo na nujno rešitev. Čeprav je je-tika v Mariboru in okolici najbelj razširjena bolezen, ni tuberkuloznega oddelka v načrtu za dograditev tn razširitev bolnice v Mariboru Sedanji oddelek za jetične ima samo S4 no«telj L. 1936 so se zdravili na tem odrte Tcu 101 zetičen delavec in 81 jetičnih 'Vlavk. 18 obrtnikov in 7 obrtnic. 5 aasebnih in 7 zaaetmie. 7 posestnikov in 9 pos^*" ■ 9 uradnikov in 6 uradnic, skupa« 290 bolnikov. Dr. Frani« Radaelj ugotavlja, da smrt- nost zaradi tuberkuloze v štajerskih okrajih ne sledi splošnemu padcu tuberkuloze. Najbolj sta prizadeta Maribor in Ljutomer. Tekstilna in kovinska industrija dajeta izredno velik odstotek obolelih za jetiko. Za najbolj razširjeno bolezen ni na razpolago zadosti postelj v bolnišnici. Delo na terenu se bo moralo se razširiti in bo uspešno le tedaj ko bo mogoče vsem bolnikom nuditi bolniško posteljo. Dr. Franjo Sme rđu razpravlja v glasilu o zdravstvenih problemih Notranjske Vsa Notranjska nima nobene druge zdravstvene ustanove kot Štiri združene zdravstvene občine in toliko ekspozitur bolniSke blagajne. Nima bolnice kakor Štajerska, Dolenjska m celo Gorenjska. Notranjska potrebuje osrednjo hiralnico za ves logaški okraj in svojo bolnico, ki bi razbremenila ljubljansko bolnico. Kmečke občine v Sloveniji so stavile za boj proti tuberkulozi v lanskem letu v svoje proračune skupaj 131.751 din. Ta Številka kaže na razumevanje ljudstva za delo Prot:tuberkulozne zveze. sef državnega dispanzeria v Mariboru dr Valentin Vari je s statistiko ugotovil, da je znas?1a v Marino«! umrHivo«t zaradi k*tfke na 10 000 prebivalcev i. 1927. — ~lr "r: — 1^6^ Ako primerjamo to umrljivost s splošno umrljivostjo v Slo-VSatfJl kjer je umrlo za ^etiko od 10.000 p-ohivalcev v 1.1927. — 22.2%, 1.1932. pa 14 - ^a umrljivost za jetiko sicer pada, vendar je p selec sad povprečjem dru-gA narodov OUZD je ustanovil sklad za podeljevanja podoor ^t'fnlm zavarovancem tn nji-haartaa svojcem. Določen je znesek 300 000 din k: rw>t^h1^n za zvišanje hranarine od seianie dve tretjinske zavarovane mezde do visim vc7A* Matere z 10 do 20 otroki v Ljubljani 20 otrok je rodila v našem mestu samo ena mati. ki je stara ie 78 let Ljubljana. 2% aprila Pri nas vetja družina za številno šele. 5c sna 10 ah več otrok. Ne smete misliti, da so ma-?ere z de*rram-i otmki redke ▼ Ljub-liara in de to gasi uli pozornost kot senzacija. Statistik* mater, ki sc rodile več kakor desetkrat, ic potrebna iz socialnih m zdravstven :h razlogov. Obžalovat: moramo le, de še ni povsem popolna. Vendar bodo mlako na podlag doVe; obranih podatkov zsčei: boi; smotrno proučevati 2 taksno gradivo. Pred dnevi je mestni socialni urad zbira« prostovoljne prijave mater, ki imajo M ali več otrok "si ki žive v Ljubljani. Lani so podatke zbirati tako zvani mestni okrajni očetje ubožnah. Podatki ne morejo b;ri popolni brez natančnega uradnega ite-tja. Večina mater s številnimi otroki je revnih; nekatere so se prjavile na povabilo 3Dc:shti?a urada ▼ pr " I• vari ju. da jim K -do pomagali. Vendar pc najbrž mnogo mater prezrto ob 'a ve. naj bi se prijavile, a nekaterim materam se je prijavljanje tuci- zdelo brez pomena. K'juh temu se je prijavilo mnogo mater. ;z ce-ser tud: lahko sklepamo, da so matere navadno ponosne, če >o poklonile življenje številnim otrokom. Številka, da je v Ljubljani 49 mater z deser-m: utr ki, nedvomno ne bo točna, ker so lani zbrali podatke 75 mater, ki so živele v Ljub'jam in ki so rod%'e po 10 otre* Peti i .ater. ki je rodila 10 otrok, je prijavil njen mol: mati je že umria. Da je v L uSIjant nedvomno več kakor 4° mater z dcsetrmi otroki, sklepamo že rz te«a. da se jm je prijavilo 50 z enajstrmi otroki m 43 ki so rodile po 12 otrok. Kakor rečeno, pn na« velja družina itevima šele. če ima 10 otrok, a še tako obilen božji Nasn^lov se mnogim ne zda niC posebnega Zato se tudi najbrž ni prijavijo več mater, ki so rodtfe po 10 otrok. Nekatere matere jm. morda tucii niso rarumcle, ali se naj prijavijo tudi. 6e rntrnajo već 10 ali več otrok, čeprav so jih rodile. Zbirali so podatke o materah in otrocih ne glede na to, a!i so otroci še živi ali mrtvi. Sta-tlstičn-" podatki niso še bili tako deta jI i nm-ni. da bi lahko že i*£<">r<-»v-r1i. kolfktm materam ^e rive v« otroci. Skoraj vsem materam 7, 10 adi već otroki, je porrarto ze v rani mladosti po već otrok. Mortalitet© bo ■ • j • — - š.« ---<<- \— tak Mater, ki so rodrile po 13 otrok, se je prija v V, o 23. živečih v Ljubljani in ena is neke druge občine. Tako so se prijavile tudi 3 macore z enajst mm otroici. stanujoče v drugih krajih. Mater, k: so rmeJe po 14 otrok, se je prijavilo 16; s pernejatima otroki 8 rz Ljub1 jare vn ena iz druge občane; s ^^estnaj&rirm otrok: 12 Ljubljančank in ena iz drugega kraja, po 17 otrok sta prijavili dve mater' in 20 otrok, kar je najvišje število, ena mati. ki je 7S let stara. Rodila je 11 deklic, a 10 jfc je že umrio, izmed devet-h dečkov pa žrve san-o še trnje. Najbolj zanimiva bo razčlemba glede na socšsini položaj mater s številnimi otroki, i^eaar še zdaj ne moremo storiti. Ugotovimo lahko le, da je večina mater s številnimi otroki revnih Vencar so se prijavile rude žene uradnikov in vdove mož srednjih stanov. ZrC te številke, čeprav niso popolne, so presenetljiv« tudi z« naše razmere; druši-I ne a številnimi otrok: pn nas sicer niso j »nič posebnega«, vendar je čdovek prese-j nečer. da je v Ljubljani toliko mater, ki ' so rodite več kakor desetkrat. T udu sdadko-sta rn bridkosti materinstva niso pravično razdeljene na tem svetu, zato pač morajo nsxk>rneV«ti najrevnejše matere, kar opuščajo najbogatejše. Vzgojni problem v novi komediji »Izpit za življenje« LjJubljana 23. aprila To igro. ki jo j« napisal Skvarkln. je vpilzoTilo Gledališče ruskih emigrrsLnu>v 17. t. m. v beograjsftcm Naro-inem erle-deJi^ču (Manje*). Vsi prestoiiiSki Usti se izraZajo izredno laskavo o predistavi. v kateri so igTaij elavn-e vloee: Pavlov. G rečeva in Vedrinska. Recenzent v »Politiki« pise med druiErim: >Ttspit za živi jen je« je nada>rjevanje velik« ruoke literature z vsemi njenjmi gjobokimj konflikti ,prooierr:i. paradoksi jn lepotami pestrega in t>^sra-tega dusevneg-a z^vl-enja. Spoennia se velikih pretresov Dostojevskega Gorkejra in njegove teaiatike »Na dm«. Toda glavni škvarkinov sorodnik je po mnenju kritika G. B. >Politike«. Cehov.« . . a svojimi zaJoe±nim| razrpolo*enjl ,ki dvigajo človeškega duha in s svojim >smislom brez sanista«. Mimo dog-ajanja v >Izpitu za življenje pa je vtihotapil Skvarkm v de4o misel, da sicer živimo zdaj na m°*ta jn sredi nocl, da pa bo prišel dan, — treba aa je samo pokoriti povelju starega mar->gJ v ljenja« jn todrz^ti na mostu oo »Kajti ttviiesije nas %-se drii na površju m je močnejše od vseh ideologij.« Ta akvarkinova komedija je bOa sicer ttiarann v Rusiji v državni tiskarni, nato pn., reijeluo zaradi zgoraj omenjenega, prepovedana na ruafce odre, Tx navedene kritik- j» razvidno, dav je ki v prikazovanju vzgojnega problema fc* različnih poskusov kako ga je najbolje *n» afti. Most. ki govori o njem avtor je cas, v katerem živimo .tistj pr- hod iz preteklosti v br*:oOnostt ki veze noč in dan. prehod iz težav, ki jfh je rodila vzgoja, v novo življenje kamor ka€e mladini pot t^lj Strahov Njegova vzgojna krepi in vzgaja mladim in starim rjudem, k; se zatekajo k njemu po pomoč, cut aa .J.. L±naav-radl večkratne bslctriatikec cdpuiosJB is službe, da mladini najsvet za življenje, v katerenr. pove, da ni važno, če Sj čtovok v življenju pobije kolena, komolce in dalo, važno je de si ne razbije duše. — »Otroci, de na vaso pot pade prah, smeti in snaga, ne psujte radi tega mat re kajti ona ima v sveji notranjosti aiato in irago kamenje.« Vrsta snfoavnjh •raslih prizorov, ki se menjavajo a dramattflpjmi m cesto nepopisno liričnimi in čudovito netoirni nas povede v družbo (Ujakov naa* turmntov, ki se sfiupuo s svojimi proa*^-sr-rji in starši pripravljajo za izpit, ki jisa bo odprt pot v žwljenja Vmes VjHfeinin Mi podpira eauiefca v žrvrjenju ; m dviga njegovega duha, poteg tega pa nssn r"'*n*i avtor razliko med to ljubeznijo in salo strastjo. Pokate nam, kako važen in pomemben je v družbi močan značaj in močna narava. Govori o medsebojni pomoči, ki ne pomaga le tistemu, ki to poauoč aprejme. temveč dviga in krepi tudi enega, ki pomaga- Svojevrstna lirika in iskrena čustvenost vejeta iz zgodbe maturantke Ljube, ki se saljubi v mladega; profesorje Strahova Zasedba f^anmih vlog v tej komediji je prvovrstna. Zopet bomo imeli radost občudovati nafto Nablooko v liku pristne ruske matera, kateri je vdihnila toliko rea-hetJtoih atrTjanjskih potek, da bo mogla uvrstiti to kreacijo med svoje najuap lej-se. SkrtHnftek bo igral njenega moža literata Z ver jeva. Vida Juvanova ganljivo maturantko Ljubo, Stupica in Jan dva različna vzgojitelja. Sever mladega brez-prizorne ga studenta, Sancin posrečeno komično figuro ki Ančka Lievarjeva Ljubino prijateljico, Rezija m inacenacija sta delo ing. Stupice, ki je zajel v idejnem in zunanjem okviru prisrčno podobo iz življenja. Maša SI. V Slovenskih goricah nI velike Škode Ivanjkovci. 23. aprila Zadnje Čase so sadjarji in vinogradniki v Slovenskih goricah v velikih skrbeh zaradi nenavadno mrzle era vremena, vendar se tolažijo, da so najbolj kritične dni že prestali. Po praznikih je pihal več dni mrzel sever in ozraćle se je tako ohladilo vsako noč. da je bila zemlja ob jutrih pomrznjena. Slane ni bilo do noči med četrtkom ln petkom, ker zaradi vetra ni bilo rose. V noči od četrtka na petek ie pa veter prenehal pihati, nastala je obilna rosa in včeraj zjutraj je bila močna slana, K sreči se ie zjutraj pooblačilo, da se je solnee pokazalo sele med 9. in 10. uro. zato slana ni napravila občutne Škode v vinogradih in sa-dovnjakih. Doslej je bOa v ormoških in ljutomerskih goricah aprila trikrat močna slana, zemlja je pa bila desetkrat pomrznjena. Zaradi izredno toplega vremena v marcu je začelo sadno drevje močno odganjati in tudi trta je že ernala. Zato je pri zadnji slani pomrznHo tudi nekaj podanikov trt, a Skoda nI tako ve1 za sodelovanje s prispevanjem svojih podatkov piti izdaji knjige, ki jo pripravlja v francoskem jeziku profesor g. Kordije, ki se ie rjorU ▼ 17. kolonijalni franoolci divizni na Solunu. Namen knjige je seznaniti francosko javnost na znam i en i te bitke v septembra 1918.. katerih uspeh je pospešil konec Za oko je zahteval 45.000 din vojne. Iz Trbovelj — Prihod boigarsKih ačitelj'o. Prvotno je bfl prihod pevakegn. zbora bolgarskih učiteljic napovedan za 28. april, sedaj pa je program turnejf pevskega zbora srpre-menjen in pridejo bolgarske pevke v Trbovlje ta v sredo 27. aprila, V soboto 23. tm. zvečer bo seda meddmštvenogra pripravljalnega odbora, na kateri bo dotočeri definitivni spored sprejema in gostovanja bratskega bolgarskega pevskega zbora. _ Vaja rudniških gasilcev. Prvo vajo bodo kneli tuka janji rudniški gasilci v nedeljo popoldne in sicer bodo nastopili za primer požara v kolonijah na Tereziji jn Kurji vasi, kjer bodo preizkusili delovanje novih vodnih hidrantov — Draginja narašča. Pred prazniki se je vse zelo podražilo, zlasti na tukajšnjem trgu so poskočile cene, kar prejšnja leta m bilo. Mislili smo, da so prodajalci izkoristili priliko, ko so rudarji prejeli za praznik« nekaj dinarjev in da bodo c ne po praznikih zopet nazadovale. Toda na trgu v sredo so bile cene prav iste. kakor so bila nn velikonočni petek in soboto. Jajca po 15 komadov za kovača, docim so na ljubljanskem trgu po 18 do 20. Jabolka po 5 do 6 din kg. solata po 12 din, po 88 do 90 din m t mile itd. Tudi sa j« podražilo kar sa 2 (fin pn kg. Morda bi bilo le prav, da b^ oblast nekoliko kontrolirala, če je porast cen življenjskih potrebščin v taki meri upravičena in če niso mogoče vmes pr kupče-vald ki pretirano navijajo cene med pro-duoantccn in konzumentom. — Mraz je zelo škodoval tudi zgodnemu sadju v naših krajih Slana je uničila vs: poganjke in cvetje zgodnoga sadja, zlasti breskve m čezpije so hudo prizadete, pa tudi zgodna jabolka in hruške. Tako občutnega mraza naasasaa aprila ljudje Ze dolgo ne pomnijo. Kmetje aa boje slabe Ljubljana, 23. Med >t^-ilnmv včerajšnjimi razpjatvasni pred malim ? ene tom s preoSodnikom s. O. s. g. Rajkom I ederhasom je bii« posebno za- : mrva in rudi dolga razprava proti posest, in delavcu Jožetu Torkarju is Zgornjih Pitni :\ ki je biti obtožen zAoči.nstva zoper življenje in telo, ker je v pretepu i/bil oko delavcu An/tonu Medvedu. Lani dne 19. decembra je družba irioztrkarjev m fantov igrata, mar jas v Lavtižarjevi gostiana v Ver j ah pri Smartncm pod Šmarno goeo. Medved se je vmeša! v igro in je Torkarju očital, da goljufa. Bili je nekoliko vinjen, Medved je pa tudi rzpil že nekaj kozarčkov žganja. Ko je Torkar zabrusil Medvedu, da je ogoljufat njegovega brata, ko sta bila v Belgiji se je Meaved zagnal v Torkarja in ga pri jed za vrat. Torkar je dobil Medveda pod sebe na klopi in je udrihaj po njegovi glavi Nenadoma se je u lila kri rz Medvedovega levega očesa. Torkar je najbrž s členkom poskodovad očesno zrklo, oko se je izlilo in po 16 dnevnih hudih bolečinah je Medved v bolnišnici zahteval, naj mu oko odstranijo. Po operaciji so boleč me prenehale, Medved je dobil ume eno levo oko, za izgubljeno oko pa je zahteval po svojem zastopniku včeraj na glavni razpravi 45.000 din. Sod išče je zaslišalo sedem prič, ki so morale vse prisečd na svoje izpovedi. Obtoženec je toidiifl. da ni imel namena Medveda težko poškodovati V pretepu, ki ga je izzval Medved, je nesreča hotela, da je bil Medved ob oko. Obtoženec je trdil, da ga je Medved začel daviti z obema rokaima rn da se je brana v sni ter ni utegnil promaši j evarj. kako in Icam udari. Medved je tj javni, da z obema rokarna sploh ni mo-£e! obtoženca pograbiti za vrat, ker ima i evo roko po^odovaino iz vojnega časa. Krogla mu je pretrgal kite m trna vse prste leve roke negibne razen palca. Kazenski list je kazad na to, da je Torkar pretepač. Obsojen je bil Že ve*3krat zaradi pretepa, nekoč ceJo na 13 mesecev ječe za-radi težke teJesne poSkoctbe. Njegov branilec dr. FrLbn je plediraj za oprostitev, čež, da je bal Torkar kot farvt pa»č nesrečen temperament, odkar je oženjen m ima otroke, pa se je poboljšaj in v tem času ni bil nikoh kaznovan. Senat je razsodil, da je Torkair kriv po o bt tržnic i. ker je iz mailomarnosti uničil Medvedu važen del Nevaren spremljevalec Skofja Loka, 22. aprila Mnogo so Se trudili škofjeloški orožniki, la so pojasnili zagoneten dogodek rapred-velikonočnth pracaoikov v 3.ražinu. Posestnik Eržen Janez iz Pungerta pri Škcf-ii Lokj je prejel pri loškem notarju Stevu sinku par tisočakov S tem denarjem je odšel v Kranj, da bi kupil to in ono za dom. Ni pa bil dolgo sam, kajti pridružil se mu je brezposelni delavec Vinko Skra-b lj s Trate pri škotfft Loki. Zavila sta v več gostiln v Kranju m odala slednjič v Straž išče. Pila sta sprva pri Kriznarju, naposled pa sta se le spomnila, da bo treba domov. Zidano voljo je iztrabfi Skra-belj tudi za to, da je poprosil Eržena, naj mu da par kovačev. Slednji je to odklonil in morda je bil prav v term vzrok, da je sklenil škrabelj osvetiti se Erženu. Eržen je hotel po najkrajši poti domov ln zato je obrnil svoje kolo in se cdpeljal po drugi poti. NI pa vozjl dolgo, kajti naenkrat se je zale+el vanj tudi s kolesom neznanec in ga podrl na tla. še predno se je Eržen dobro zavedel, je neznanec, ki ?& je povaljal po ta h izginil, izginila pa je tudi listnica s tisočaki. Naslednjftga dtae je jel seveda Eržen razmišljati, kdo bj ga bil napadel ki okra-ded Odšel je na. Trato.vpanaftal Sikrabrjo kako in kaj, pa je slabo nalete L Kdove, kako in kaj bd bjlo z njim, da jo ni od Skrablja odkuril. kajti škra/berj ga je pričakal kar s pelenom. Eržen je sel prijavit napad orožnikom, Skrabelj je bjl airettrain in priveden te dni v zapore loškega zapora. Toda areti-ranec ni hotel priznati nfjčesar, najmanj pa to. da bj bil z roparskim napadom v Stražišou sploh v zvezi. Krna hi je bilo pa ugoUjvlieno, da je meniaval škrabelj tudi debel denar. Odkod bi naj ga bil Imel? Fanta so trdo prijeli in slednjič jp moral z besedo na dan. &krabelj je izročil tisočak »voli sestri, precej denarja j€ zako-nal. nekaj na ga je zapravil. Zaenkrat so vrnili okraden mu Erženu nad 2000 din, gkrablja pa so izročilj soddfiču. SOKOL — Sokolstvo na Rakek — zbor! Vsa ljubljanska srtkolEika društva ponovno opozarjamo, da je zbirališče za vse članstvo in naraščaj v kroju in civflni obleki jutri ob 12. na letnem telovadffteu Ljublfsn-skeg-a. Sokola, odkoder bo »kupen odhod na glavni kolcdvor. I>rujltverie uprave naj skrbijo, da bo članstvo m naraščaj točno ob 12. zbrano na tclovadišču. Samo tisti, ki bodo prišlj v sSctrrmeim sprevodu na kolodvor, se bodo peljali z izrednim vlakom ob 1C. na Rakek. Tudi v tem primeru naj velja, oiscipiioa in naj se vsi prtpackniki brezpogojno pokoravajo navodilom župnlb einiteljev. Zdravo! — Sokolstvo ob 70 letnici »ffloven*iceg* Naroda«. »Sokolska volja« objavlja v it. 69. z dne 22. ton.: »Sedemdesetletnica naj> starejšega dnevnika >Skweneki Narod«. Za velikonočne praznike smo dobili okusno opremi j no in z bogato vsebino slavnostno Številko »Slovenskega Naroda« v proslavo njegovega 70 letnega jubileja. Dolžnost je, da se tudi Sokolstvo spomni tega jubileja, saj je bil »Slovenski Narod« dolga desetletja nekako oficielno glasilo bivšega slovenskega Sokokftva, dokler ni načel izdajati leta 1904. br. dr. Viktor Mur-nik »Slovenskega Sokola«. Nevenijivin zaslug- si je pridobil »Slovenska Narod« pri širjenju sok c lake misli med narodom. Vae-kdaj je odtočno lwj pred S000 dlat, ker ]e sam izzval ]€ izgubil oko telesa. Po opostcvatnju vseh olajššinah okolnosti je sena« prisodil Tonkarju 5 mesecev strogega zapora. Obsojenec mora plačati O UZD 1254 dan. Medvedu pa 5000 din za oko in 2000 dan za bolečine. Čeprav je Medved zafatevad 45.000 din za izgubljeno oko, mat j)e kazensko sodišče priznalo samo 5000 din, ker je Medved sam izzval pretep. S civilno tožbo pa lahko poskusri dobiti večjo odškodnino. Torkar ari je pridiržal tridnevni rok za izjavo, adi sprejme kazen. VROČEKRVNI IZANCI Včeraj je baa zakijucena raz-prava proti avtoprevozniiku Jožefu Kraljicu, trgovcu z usnjem z Iga Franu Cebularju nn poses»tniku z Iga Antonu Rupe rtu, ki so bdi obtoženi zjočinatva zoper državno oblasrt in prestopka zoper čast, ker so 14. julija lanri pretepal in ozmerjali mitmčarja Ivana Prešerna. Razprava je bua vcčkroit prekinjena, ker so obtoženci predlagali vsakokrat nove priče, ki naj bi dokazale, da je initiočar Prešeren preicoračii meje svojega službenega delokroga m sam izzval konflikt. Incident je nasrtal omenjenega dne zjutraj, ko je mštnioair pozval ^tairo Iža.nko Marijo Gerrnetk. naj izstopi iz avtobusa in se pusti pregledati na n»tjrjjci. Miitničar je sumiL, da nite starka pod kriilom blago, ki ga hoče vtihotaipdrti v mesto brez trosarirje. Znano je, da so Ižanke posebno spretne pri tihotapljenju skozn mitnico na I/Jamski cesti Zgodralo se je že, da je mirnioair našel žive piščance v neder jih podjetnih Lžank. Stara Germekova se je obotavljaJa, ko jo je mjtničarr pozval, naj izetopL obtoženci so ji svetovali, n*aj ostajne v arvto-busu in oo naihrulffli Prešerna, ki je stekel k bhžajemu plotu in se vrnil oborožen s preklo, da bi se bramiL Med ruvanjem so Prešernu raztrgali suknjič in ga končno vrgla rz arvtobusa. Obtoženci so se zagovarjali, da 9o ne-lžni, ker jiih je Predem prvi napadel in se je sploh vedel ta/ko, da jiim je vzkipela kri in so sc potegnili za starko. Senat se je prepričal, da so dejanako ovirali miitni-čarja pri vršenju službe. Obsojeni so bili zaradi zk>č&nstva zoper državno oblast po § 128-1 k, z. Kraljic m Rupert na mc^ec in pol zapora, Čebul ar pa na mesec dni zapora, pogojno za dve leti. Oproščeno so pa bili vsi trije glede obdodžirve. da so mitni-čarja tudi žal£H. vo sokolsko mioed, priobooval je obtirna poročila o delovanju naših srkolskjh ed:-nie. Posebno ob večjih sokolskih praznikih — starejša sokolska generacija s,;- bo še spominjala I. vsepekcitekega z leta leta 1888 jn H. vsesokolskega zleta 1904 v Lijuibljand — je >Slovenski Narod« izdel v slavnostni oblik,- in s pestro vsebino o So-fcoistvu in njrga razvoju. Tudi v današnji dobi ima Sokolstvo v »Slov. Narodu« podpornika ju pobornika za svoje pravice. Naj bi >Slovenski Narod< tudi v bodoče izkazoval Sokoletvu isto naklonjenost kot jo je doslej. — Dobri vojak švejk v Šiški. Sokolsko gledališče Djubljana-Vic bo gostovalo d revi ot> 20.15 v Sokolskom domu v Šiški z znanimi Haskovimi >PustoIov.šĆinami dobrega vojaka Svejka« v režiji br. Batte-ljna. Ta izvrstna in velezabavna komedija iz vojaSkeg-a življenja v časri svetovne vojne je že na Viču doživela štirikrat pred razpnx>dano dvorano popoln uspeh. Najslov-no vlogo igra priznani komik br. Viktor Ambrož, ki se mu bo občinstvo od začetka do konca od srca nasmejalo. Brat Ambrož bo podal svojo vlogo tako prepričevalno in duhovito, kakor smo navajeni to samo pri njem. Pa tudj ostale vloge so odlično zasedene, tako da bo občinstvo uživalo pri posameznih doživetjih na odru. Kakor je rta Vicu komedija vžgala in Štirikrat napolnila sokolsko dvorano, tako amo prepričani, da bo d rev j tudi šišensko občinstvo, seveda tudi Ljubljančani, napolnilo sokolsko dvorp.no do kraja jn nikomur ne bo žal, da je preživel nad dve uri v veselem razpoloženju in zadovoljstvu, ftiskarji, napolnjte drevi Sokolski dom, da tako izkažete priznanje vrlim igralcem m igralkam z Viča! Na svide« KOLEDAR DANES: Sobota, 23. aprila katoličani: Adalbert, Vojteh JUTRI: Nedelja, 24. aprila katoličani: Jurij DANAŠNJE PRIREDITVE KINO MATICA: Pod črno krinko KLNO SLOGA: Borneo KINO UNION: Moj sin, gospod minister KINO MOSTE: Ana Karenina in Dvojčki v eni osebi KINO ŽIŠKA: Gostovanje sokolskega gledališča Ljubljana - Vič »Dobri vojak Svejkc ob 20.15 DRUŠTVO >SOCA« predavanje prof. dr. Lava ćermelja >Kul turni razvoj primorskih Slovencev« ob 20.30 pri Levu IDRIJSKI KROŽEK občni zbor v salonu gostilne pri Mraku ob 20. PRIREDITVE V NEDELJO KINO 6IŠKA: Nemogoča žena OSTALI KINEMATOGRAFI ISTI SPORED FROTITUBERKULOZNA ZVEZA občni zbor ob 9. v dvorani OUZD SLAVISTIČNO DRUŠTVO občni zbor ob 10. na mestni ženski realni gimnaziji. DEŽURNE LEKARNE DANES IN JUTRI: Mr. Leustek, Resljeva cesta 1, Bahovec, Kongresni trg 12 in Nada Komotar, Vič — Tržaška cesta. Je pa davi slanca pala nm zelene travnike, je veo travcu pomorila £rev U 1 »SLOVENSKI KA ROD*, sobota. 23. aprila 193S. Strun H Jutri prispo bolgarske učiteljice Pokažimo, da znamo ceniti delo Mgmkc lene aa zbliianje z bratskim! aaraoi delu poživile kozo š pravilno nego! ELIDA(@K^^ Ljubljana 23. aprila V nedeljo prispe z brzo vlakom ob 20.24 Wi v Ljubljano pevski zbor bolgarskih učiteljic iz Sofije. Ljubljansko učiTeljstvo. Seoake organizacije, stanovske organizacije ter drug* p-osvetna m kulturna dnrvtva jrm prrpeav-ljaK) peiarčen »preietn Sodelovala bo rudi voja^ca godba Takoj po »prejemu se bodo odpravite članice zbora k večerji hi na prenočišča V ponedeliek si bodo ogledale Ljubljano Ob 15 lo v DeJav-sk zbornici sestanek bo^earskA žena s slovenskimi Članica pev ske§a zbora bo predavala o delu m pok> isju bolgarske žene Razgovor b< tolmač v la gdč Hočevarjeva Zvečer ob 20 bo » velski dvorani Filharm^mije koncer boigar ske umetne m narodne peam: Vaatopilo bo 60 učitelj* ljudskih m meščanskih sol rz Sofije s bogarsk- narodni oo* Po koncertu bo ▼ vseh kletnih prostorih restavracije Zvezde družabni seetanea. pn katerem bo pe« slovenski vokalni kvintet Ob tej priliki bodo zastopnice ljubi >a nekih ženskih društev posamezno pozdravile tvoje bol-garrske rovansice V torek se bodo pevke odpeJiale z avtobusi na Bled. Z* 15 uro je predviden njihov pohod v ^kofjo Loko. kjer nm pripravljajo prav prisrčen sprejem, pr. Late-rezn bo sodčki vala tamkaišn ja vojaška godba. Na mestnem trgu jih bo pozdravil župan. Koncert bo ob poi 21 v telovadnici drzaviTe so4e Prei si bodo pevke ogledale ikofjeJo^kj samostan m šok* Po večerji v restavraciji pri Ototu se bodo pevke odpeljale na prenočišče v Ljubljeno V sredo ob pol 14 se pevski zbor odpet je x vlakom * Trbovlie Javna oblast m društva jam pripravljajo prav prisrčen sprejem ter najugodnejše bi van ve da bodo pevke odnosie kar najlepše spomine tz Slovenije, Pn »prejemu bo sodelovale godba Trbovoijskj stavček, predsedstvo občine m •kupcu moški zbori Od kolodvora se bo zazviia povorka do sokoiakega doma. kjer bo rakiisfcj aa sestanek učueijatva z botgar- »NJENO ŽIVLJENJE« • . .Radi >pretežkega« problema — (v >Njenem življenju«, poveaU. ki jo je izdala Slovenaka Matica) — se neizrečenako jesna. Kao pa je to spusti: v svet ? Problem je prav za prav bana i en in tudi Vi ste ga te obdelali v svoji »Krvi«. Jaz rišem v svoji povesti tragedijo žene in matere, ki se razočara najprej v možu, potem se v sinu. iivijenje je polno takih konfliktov, a jaz Vam izjavljam — poznate me. da n.sem domišljave vrste —, da je stvar najbolj logična in utemeljena od vsega, kar sem doslej na p. sala. . . (16. 4. 1914). >HANKA<, »NJENO ŽIVLJENJE«, »NADA« . . .Grem na mesec dni v planinsko koćo na Sljeme. Bila sem to zimo zelo pridna. Napisala s< m daljši roman za SI. Matico. Prof. Pasane pravi, da bo gotovo 300 tiskanih str. Moja najdaljša stvar, kaj mislite! Mat-čini cenzorji pravijo, da je zelo dobra. Na mene veseli. Nekako se mi sami zdi, da se mi je Sele zdaj prav >od-prloc L j. a t.stim romanom, ki ste se Vi v rokopisu mučili t njim. Ali zato imam že dva nova načrta za daljše povesti Eno knj.go napišem zdaj na Sljemenu, a drugo pozimi - - - Referiram Vam to ker ste mi ravno Vi kakor uredn.k »Slovana« vedno prigovarjal:, naj napišem kaj daljšega. Se spominjate, s kako težavo ste tisto »Nado« iz mene izvili? (29. 5. 16). »HANKA« . . .Pišem roman, pomislite! Za Hrvatsko Matico. In vse p o in o drugih literarn-h projektov imam za 1916. Kdo bi čaicai na m.r. Kaj, ne ? Sicer se mi večkrat zdi, da je vsa pisanja p. ecej odveč, — ali vendar! il. 1. 16). GOSPODINJA IN PISATELJICA Kakšno dolgo pismo! Da. Vi ste fee agilni za lese t najmlajših! Kaj bom jaz suro ta! Prejšnje čase smo nosili hrano iz gostilne, kruh smo kupovali pn peku. perilo smo dajali peric. Zdaj doma kuhamo, pečemo, peremo, šivamo L L d Včeraj sem celo milo sama kuhala . . . Jaz bi hotela zdaj končati roman, od katerega Imam pa šele napisano komaj desetino. Hotela bi se zopet potezati za nagrade Mat. Hrvatske. Do!ge stvari imam nekako rajae. Skoda, vedno moram prodajati svoje možgane samo na drobno, po krajcarjih. . . (1.3.17). DNEVNIK . . . Jaz žurnaliaticno ne delam prav čisto nič. Pripravljam se za same daljše stvari. — a obenem pišem dnevnik! Strastno kakor pod hipnotičnim poveljem. 1600 strani imam napisanih. Dvajset ali petdeset let po smrti, če prej ne zgori, bo to prav zanimiva lektira. Sta ćete: besposlen pop i janče krsti. . . Vase pismo me je pretreslo: ono je kričeč in bolesten dokument današnjih dni. Pišite spet kaj! (24. 12. 20). IZ BANSKIH DVOROV . . .V starih lepih banskih dvorih čakam na obisk gospoda generala Peš.ća m njegove soproge, pa hitim, da izrabim teh par svobodn h m mu t. ds Vam pišem . . . Vi ste se zadnjic zelo jezili ker se je na tej strani Sotle tako mslo pisa'o o dr. Tavčarju. Da to je škoda, ampak tega so mnogo krivi tudi Slovenci sami. V Zagrebu živi in študira lepo število Slovencev Zakaj ni nihče od njih ničesar rapisal? Današnja generacija je sploh Ignorantska m površna. Vzemite, kaj se Je pisalo o senou! Par kratkih notic žalostno je to Mi smo starejša generacija, univerzahnejša Najmlajši mislijo vsak le na svojo »šolo« tn — konec. Tako se mi adi. kakor da so sami nevrasten*ki. in čeprav so moji živci Že zanič, so Se vendar MrmsJnejat, kako živci mnogih naših »ze- skm» učiteljicami. Med zasrusko r>o peJ »Trboveljski siavček« Po koncertu ob 20. v Sokol Ci zbor bolgarskih učiteljic te Sofije. V ponedeljek 23 trn bodo konce rti rale v Ljubljani. 26 v Skofjj Loki in 27. v Trbovljah Pozivamo vse članice in člane ter prijatelje spo-da; podpisanih društ- v, kak; r tudi vae one ki ljubijo lepoto bolgarske pesmi, da posvetijo posetu svojo pozornost D kazati moramo s prrsrčnim sprejemom ter po*-no#tevi!n;m obisk cm koncerta v Ljubi ja-n, Skofjj Loki tr. Trbovljah da zna.no ceniti d' lo bolgarske žene za zbližanje med bratskim- narodi, kj nam >e ravno sedaj tako potr—tmo JTTU sekcija za dravsko banovino v Ljubljani Profe*v>rskn udruženje «*ekci1a Ljub1 jana. Udruženje nastavnikov meščanskih šol. Učitelisk: pevski zbor — Emil Adamič. Glasbena Matica v Llubllani P vsko društvo »Ljubljana« Hubado-va pevska župa v Ljubljani ženske podružnice CMD v Ljubi lani. Jugoslovanska bolgarska liga v Ljubljani Kolo jugoslo-venskih sester v L nabijanj. Koto jugoslo-venokih sester Ljubljana — Mo*rte. Jugoslovanska ženska zveza v Ljubljani. Krščansko žensko društvo v Ljubljani, ženski pokret Zveza akademsko ,zr.bražen;h 2eruv Zadruga >D-Jugosloven-ska žena* je izhajala 1917.. 18.. 19. in 20., ampak v Sloveniji nisem imela n:ti 40 naročnic. Kaj hočemo: nemo propheta^ in pa-tria! — želela bi, da bi bil Almanah boljše sreče . . Cez praznike sem bila bolna — sitnost. Drugače dobro izgledam, in ker je pomlad, imam naravno tudi vse polno nad in tisoč novih načrtov v cvetju. Saj vem. da jih bo večino slana pomorila, ampak cvetje je pa vendar lepo in človeka veseli. . . (30. 3. 21). MOLK TN KAMENJE Zahvaljujem se Vam. zahvaljujem se Vam od vsega srca! zopet ste me malo okrepili, zopet dali malo samosvesti. — Saj se mi včasih zdi. da nisem brez talenta in v srcu se mi zgane plaho upanje da se mi moji načrti morda vseeno posrečijo. Dvajset dram da napišem, predno umrjem! Imam vse polno idej. glava mi šumi od njih . . . Dobro je. da je tema Ln noč. ker mi postajajo lica vroča od smelih sanjarij. Podnevu sem grozno majhna in vso vero izgubim v sebe. Okrog mene je molk. strašen, sovražen molk. — Moj mož je političar, boritelj jeklen moški značaj, ki gre svojo pot skozi drn in strn ln nikogar ne potrebuje. Ima svoje delo in svojo idejo in nonenih povzbudn Arditov na Krku«, saj ae »Marka« ni prodalo niti sto komadov! A »Arditi« so prava drama. Izklesala sem jo; niti ena beseda ni odveč. Vem. da bodete zadovoljni. Čeravno — »Marka« imam rajši. Zdaj popoldne hitim takoj v tiskarno z Vašo kritiko in vem. da bodo zdaj riskirali izdajo »Arditov na Krku« . . Potem bodo tiskali tudi druge drame, ki jih imam že v rokopisu in tudi tiste, ki jih še napišem. Veste, da so mi še vedno mokre oči od hvaležnih solz Človek je potreben dobre besede bolj kakor kruha. Ae enkrat: hvala! (3. 8. 22). »ČEŠKA REPUBLIKA« IN »JUGOSL NJIVA« . . . Zopet sem malo oživela. Prosim, se celo politične članke pisem v »Češko repu bi. ko«, kjer adaj stalno sodelujem. V sredini aprila mislim priti par dni v Ljubljano da pridem zopet s mojimi ožjimi rojaki v do t. ko Hotels M napisati tudi par političnih in kulturnih člankov aa Češko republiko in zagrebško »Jugosl. Njivo« Prosila Vas bom. da ml bodete Cicerona ljubi j. duševnega življenja. | In ts nekaj. Prijelo me js sopet pisanja. Imam nekaj večjih stvari v mislih, ki bi jih napisala na morju, kjer ae mi najlažje piše. Zdaj hi pa napisala zbirko slovenskih do vel. . . Danes je res čudna doba, ampak verujte, pride caa. ko bojo tudi nas drugače sodili. Malo žalostno je res, da bomo takrat že v grobu. (24. 3. 24). SRCE IN AORTA . . . Mislila sem. da je pokvarjen želodec, kali — a zdaj so doktorji konstatirali, da imam srce in aorto pokvarjeno in — avertagert«. Za idealiste ni čuda. da v današnjih časih bolehamo od takih stvari. Potujem v zdravilišče, da se motor popravi, kolikor je še mogoče. . . Sem se veselila, da pojdem doli po morju vse do Kotora in da še celo v Crno goro skočim, zdaj bom pa v Radencih sedela in dolgčas prodajala. Žalostna nisem čisto nič Časi za literate niso nič lepi in prav malo si telim dolgo življenje. — Treba je živeti lepo! Zdaj mi pa prepovedujejo plavanje, hribolazenje. še celo vode ne bi smela piti po želji in žeji ampak na mero. . . Pišite no kaj! Vi se vsaj jezite, mene se pa prijema modra, samo malce melanholično posoljena rezignacija. — Saj je vseeno! (30. 5. 24). BOLNA NA SRCU ... V doleeh sem pri Vas pa vedno čakam, kdaj bom posebno svrza tn dobro razpoložena Že več let Imam komedije s *reem. a je vne hti.He In vedno bolj It-zem v InvaJldnont . . Meni 2dravniki vedno zapovedujejo samo mir mir mir! Včeraj sem bila na Reki nnzaj sem se peljala oa sem vseeno ponoči skoro umrla . . . Zaradi bolezni ne smem dlje od pol ure sedeti pri pisalni mizi. a to Se za korespondenco ni. (Sušak 12. 10 25). (Dalje prihodnjo soboto). Fr. Govekar Orjaški hrast Poljčane, 22. aprila Te dnj so prekladali v Poljčanah orjaški hrast, ta mu ni para blizu ne daleč. Pripeljali je bjl iz Konjic, namenjen pa je na Sušak Ima 16 kub metrov lesa ter Je star okrog 300 let. Na najdebelejdem koncu je meril v premeru blizu 2 m. oei&vci so (in *n z naK^Mianjem tega kolosa precej opravka, okrog sebe pa polno radovednežev, kj so se čudili n e običaj-n mu velikanu, posekanemu v Tepanju pri SI. Konjicah v gLZdu posestnika Na-potnika. ŠkoSja Loka se pripravlja škof ja Loka, 22. aprila Dolgo nI bilo v škofji Loki dogodka, ki bi bil vzbudil tako veliko pozornost javnosti, kakor prihod pevskega zbora bolgarskih učitelje. Snoči se je vršil v prostorih meščanske šole širši sestanek zastopnikov škofjeloške javnnati m se je določil spored ki obeta da bo sprejelo nase mesto bolgarske učiteljice zelo prisrčno. Sestanek je otvoril ravnatelj meščanske šole g. Sov-re, poročala je podpredsednica UPZ ga. Andreia Gnimova. potem le pa vodil sestanek predsednik JTJTJ g. Vojtrh Debeljak. Določene so bile vse poirobnosti in je bila v vseh vprašanih dosežena polna soglasnost. Pevke bodo izstop'le iz avtobusov pred sodiščem, a slovesen sprejem pri katerem bo sodelovala šolska mladina, vsa društva predstavniki državn:h. civilnih ln samoupravnih uradov nadalje volaška godba itd. bo pred mestno hišo Tam bodo prvi govori, potem si pa bolearske pevke oeriedaio škof jo Loko. Razkazan jim bo škofjeloški samostan z vsemi prostori, ogledale si bodo druge zanimvosti mesta, slednjič novo impozantno šolsko palačo kjer jim prrede Kolašice zakusko. Koncert sam bo prirejen v šolski dvorani, ki bo posebno bogato okrašena. Naravno, da bodo tudi ob tej priliki izrečene bolgarskim pevkam tople dobrodošlice. Po koncertu bo skupna večerja ki naj poveže Skofjo Loko z bolgarskimi učiteljicami v neprisiljeni družabnosti. Mesto bo seveda v zastavah, tako, da se nam obeta slavje, ki smo o njem prepričani, da bo najugodneje vplivalo na drage goste. V cveto mladosti v smrt Skorja Loka, 22. aprila Izredno velika je bila množica, ki je spremila davi na star?loško pokopališče mesarsk ga pomočnika Milana Hafnerja, ki je šel v sredo sred; popoldneva prosto* voljno v smrt. Pri hiši žalosti, v cerkvi in na pokopališču so mu zapeli pevci, izpre-govorjene ar- mu bile še poslednje' besede v slovo, potem po je sprejela zemlja v svoje varstvo telesne ostanite mlad njča, čigar tragična smrt je vzbudila splošno obžalovanje. Nekaj let sem je bolehal Milan na kili. Za časa vojaške službe se potreba po op -racija še ni hude pokazala pač pa je moraj pod*oož potem, ko je zapustil vojašnico. Zadnjih osem let je služil pn mesarju Ivai.u Kreku Bil je ves čas prid n vesten in so ga imeli domači zelo radi. živel je med njimi kakor bi bi) doma. Pač pa js trpel sadnje čase izredno mnogo. Iz dneva v dan je tožil kako ga boli glava. To ga je spravljalo v obup m baje se je ze preje večkrat izrazil, da mu tako ne bo mogoče prestajati in da bo napravil trpljenju konec N.egovih bes d seveda niso jemali resno. Kakor ponavadi je prišel Hafner tudi v sredo malo pred 17. v mesnico na Mestnem trgu, kjer je bila ta čas domača hčerka gdč Lenčka. Hafner se je zadržai v mesnici le malo časa. sel je v shramoo zadaj za m srnico Bržčas je bil zarad; razrvanih živcev in iz obupa zarada bolezni v njem dozorel sklep, da gre v smrt. Kar je sklenil, je tudi storil. Medtem, ko je bila gdč. Lenčka v mesnici, j posegel po sanacikresu m odjeknil je strel . Gospodična je vsa prestrašena odhitela v shrambo. En pogled na Hafnerja j| je povedal vse. Hotela Je po zdravnika, a ta čas je ustrelil Hafnr še enkrat. Kroglj v levo sence sta bili, žal. le predobro merjeni. V brezupnem stanju je našel nesrečn -ža zdravnik dr. Hcroan Hafnerja so naložili takoj na avto da ga odpeljejo v Ljubljano. Kakor pa je bilo pričakovati, Hafner vožnje ni prestal Sredi pott so avto obrnili in odpeljali nazaj domov, kjer je par minut kasneje izdihnil Hafner je bil star šele 25 let, svoje dejanje pa je očividno storil v popoln^ duševni zmedenosti. Vlom, ki je razburil ves trg Železniki, 22. aprila Upravni odbor Občinske hranilnice in posojilnice v Železnikih je imel pred kakimi 14 dnevi sejo, na kateri je sklenil, da se bodo vloge do din 1000 izplačevale neomejeno, a višje vloge po dogovoru. Ta sklep je bil tudi javno razglašen tn morda je vprav ta napotil vlomilca, da se je lotil uradnih prostorov hran'lnic. Tat je pač domneval, da mora imet4 denarni zavod denar, ako je sklenil Iznlačevati vloge. Davi sp je po Železnikih in potem seveda po vsej Selški dolini brž raznesla novica, da je bilo ponoči vlomljeno v hran'lnlco. Tat je sredi noči prislonil lestev in se vzpel od nji do prvega nadstropja. Poleg stranišča je smuknil na hodnik v Thaler-jevo hišo. ki s'cer ni obljudena. Plen je bil na vso srečo enak ničli, čeravno se je vlomilec temelilto potrudil, da bi si napolnil žene. Na vrtal je železno blagajno odprl mizn^ce ln oredale. m zmetal hran:1ne knjižice ln rame zapiske zavoda, ter notem odnesel pete. ne da bi kaj ukradel. Prava sreča, kalti 20 OOO dm le imel tajnik zavoda Marian Thaler doma. Preko velikonočnih nmrn'kov namreč hraniin:ca nI imela uradnih ur — uradulelo le vsako nede-lio — in tako ie ostal denar v domu posestnika ln vinskega trgovca g. Thalerja. Vlom so odkrili takoi. Odč. Marica. Tha-lerieva sestra je namreč preišniega dne spravila zalogo tobaka kar v veži hiše. k1>r 1e zgoral hran^n'ea in 1e potem vrata zaklenila. Ko vlomilec ni Imel sr^če v orv*»m nadstropni, se le sk"**»T nri odhodu naložiti vsai m tr>b»krim. Premeta! ie rabo-fe m staknT sle^nfč zaboiček z 10 kg to>>«ka »BTnpr'kanca*. T*r»tel *e z zalogo tobaka nob^ertft* A tu>M tokrat pa ie zatrovala smola Videč da mu m*'h<*la nekdo nasTtrotl. ie r»Kn1 s tobakom o^ož^ ln po-bass! * zavitkov — ter te«dn*l. Zaboi s tobskom so «eve^a nasledn*h*ču. k Sar <«» *«» oonoči tat po-Mksl m vlom le M odlcHt Vlom Ja bil 1avl1en orožnikom, ki so uvedli r>re*sv»vo O vinn-Mi le bila obveščena tudi HubUanska poVcIla. Po 8 letih so zvedeli za očeta Vače. 22. aprila Pred 8 leti so dobili v družini nekega ufflednega hribovskega posestnika pod Sv. Goro prilastek.. V bišo ga je prinesla domača hčerka ki ji je bilo tedaj komaj 16 let in se k razvila kar čez noč v dekle. Mlada mati ie gluhonema in tudi duševno zaostala. Očitno ie bilo, da je bil storjen zločin. Starši so si prizadevali na wo moč, da bi razkrili skrivnost za pel j me hčerke, dekle pa se je ot- spraševanju kakor v hudem spominu zadelo tresti in je odklanjalo s kretnjami vsak odgovor na vprašanja domačih in sosedov. Leta to tekla, a na dogodek seveda niso pozabili, saj je rasel pred očrni male hribovske vasice fantek ki je dopolnil te dni 8 let. Otroček brez očeta je duševno razvit in izredno krepak za svoja leta ter pridno obi-skuje ljudsko Aoto na Sv gori. Malo pred letošnjo veliko nočjo so se o dogodku izpred 8 let obnovile govorice in ljudski glas je trdil, da je fantičkov oče njegov stric in bral duševno zaostale sestre. Domači so na vso moč zanikali obdolžit ve. silili *° v hčer, naj bi vendar zdaj izdaia skrivnostnega očeta, ko grozi njenemu bratu huda sramota in celo zapor. Sat so za podobne grehe v kazenskem zakoniku hude kazni. Slednjič 90 mlado mater, ki ji je zdaj 24 let. le pripravili, da je s svojo skopo govorico pojasnila ves dogodek. Usodnega dne ie bila v gozdu, grabila je listje. Pa se H je pri Mižal neki mladenič iz soseske m se ssM s njo ialiti. Srečanje v sacnotnem gozdu no ostalo brez posledic, gluhonema m duševno zaucttala 16 letna mladenka je poetatLa mati. Ko **j je fant zavedel resnosti položaja, jo je rotil, naj o srečanju nikjer nič ne pove. Z ouiprtini nožem nad glavo ji je za grozi L, da jo zakolje, če bo le komu kai črhuula. Prizor z no^eui in grožnje so na dekleta napravile sil**i vtis in res ni maadenka vsa leta orhuala besedice. Is* daila je podrobnosti »ele adaj, ko so se prikaza ki na domačem pragu orožniki, da odvodo domnevnega očeta v zapor. Zadeva je bila zdaj tik pred praznikH urejena tudi na sodišču. Nezakonski oče je priznal očetovstvo, kar je bilo zanj tscveda zelo muorto. Pred dventa letoma se je oženil in te postal v domačem kraju ugleden gospodar. Pred frodiiseem se je zavezal, da bo isjilačaJ svojemu nezakonskemu sinu ll.oOO din v štirih obrokih. Najbolj pa so veseii priznanja v družina nezakonske matere, saj se je domači sin otrese I črnega madeža, da se je spozabil nad lastno sestro! Iz Celja —e Občinska organizacija JNS sa mesta Celje bo imela v sredo 27. L m. ob 20. obonri zbor v Celjtškem domu. Na dnevnem redu sta med drugim poročili predsedelva in ru>-rodnetja po?lanca g. Ivana Prekoneka ter volitve. Vse članstvo je vabljeno, da se zbora zanesljivo udeleži. Posebna vabila se ne bodo razpošiljala. —c 0 vprašanja >0igava je n*&a zemlja (Haloze)?« bo predaval drevi ob 8. prof. dr. F. Zeeč v dvorani Delavske zbornice v Ce- Iru. —c Moški zbor >01jke< bo ponovil BVOj koneort narodnih pesmi, ki je 3. t m. izrod no uspel, drevi ob 8. v mali dvorani Celjiite ga doma. Zbor vodti znani pevovodja in č&ia-dateJj g Ciril Pregelj. —c Šoferski izpiti za kandidate iz območja predstoinistva mestne pol^ie v Celju in iz loškega sreza bodo v torek 10. maja ob 8. zjutraj pri predstojnistvu mestne policije v Celju, kjer naj kandidati čimprej vložijo pro en je za pripustitev k izpitom. —c Zanimiva nogometna tekma. V nedeljo 34 L m. ob 16. se bo pričela na G lazi ji finalna tekma za prvenstvo LNP mod SK Celjem in 1SSK Mari torom. Ker se bosta obe moštvi z vsemi silami potruditi, da dosežeta časten rezultat, bo nedeljsko srečanje gotovo živahno in bo privabilo mnogo sport oetfa občinstva na Gtazijo. —e Umrla je v petek v mestnem zaveti sču v Medlogu v starofiti 42 let učiteljica glasbe ga. Ernestina Apihova. —c Bolničarski tečaj, kn ga je priredil sreski odbor Rdečega križa v Celju, bo zaključen v nedeljo 24. t m. z javnimi izpiti, ki ©e bodo pričeli ob 10. v Zdravstvenem domu. —e Glavne cepljenje proti ogepnicam. Red no javno cepljenje nvalih otrok (prvocoplicn oev) Lz me*»ta Celja bo v ponedeljek 2. in torek 3. maja od 14. do 16. v sejni dvorani na mestnem poglavarstvu. Pregledovanje cepbiemcev in pri cepljenju izostalih otrok bo i stota m v torek 10. maja od 14. do 16. CopljenTu obvezani so vsi od 1. januarja do 31. decembra 1937 rojeni otroci in tudi v^a mali otroci, ki so pri lanskem cepljenju ali pri prejšnjih cepljenjih iz kateregakoli vzroka izostali. O^avičbe zaradi Izostanka pri cepljenju odnosno spričevala za o*roke. ki so biln cepljeni po zase-bnih zdravnikih bo sprejemaj mestni zdravnik na dan ćej>ljenja in na dan pregleda na meetnem poglavarstvu. —c Nočno lekarniško službo ima od sobote 23. t. m. do všteteea petka 29. t. m. lekarna >Pri križu< na Kralja Petra cesti. Iz Ptuja — Gradba mo«tov. v Osluševcih grade dva nova BiurtJfta, katera je že lami podrla velika povodenj. Podaljšan bo tudi leseni most <*z/. Pesnico. Na zgraditev teh mretov smo la&ailj skoraj dve leti in je bjla čez po.ii-t.ijo položena le začasna brv. Zgodilo se je ze več nesreč. — Borba zn za*luzek. V petek je posloval na mestnem magistratu df legat borze dela in zastopnik nemškega posredovalnega urada, ki sta sprejemala prijave delavcev za sezonska d la v Nemčiji Zglasilo se je okoli 400 krepkih fantov in tudi nekaj deklet, kj sj hočejo poiskati zaslužka v tujini. Zdi se nam. da bi se za te krepke km čke roke našlo tudi obilo dela doma itn da jim ne bi bilo treba iti v »tujino iskat zaslužka. Pred magistratom so ves dan stale velike gruče delavcev. — zivjn»K| sejem. Na zadnji živinski sojem je bilo prignanih 33 vcJovt 198 krav, 5 bikov. 25 juncev. 76 trlet in 58 konj Skupaj 395 glav. prodanih pa je bilo vsega 117 glav. Vole so prodajali po 3.50 do 5. krave 2 do 4.25, bike 3.50 do 3.75, junce 3.50 do 4. teleta pa po 4 do 4.75 din za kg žive teze Konje so prodajali po 700 do 4.500 din. Na svinjski sejem pa je bilo pn'peljanih 192 svinj. Prodanih je bilo 64 rilcev. Prolenke po 5 do 12 tednov stare so prodaja« po 60 do 120 din za komad, debela svinje po 7 do 7.50. plemenske svinje pa po 6 do 6 75 djn kg žive teže. Darujte z* »Zvonikov« shUrd Iz pisem ZoSke Kvedrove Odlomki o njenem delu, njenih načrtih in začetku usodne bolezni Stran 4 »SLOVENSKI N A ROD«, sobota, 23. aprila 1938 Štev. 01 KINO UNION TELEFON 22-21 Najsijajnejsa filmska satira sezone, burka po uspelem odrskem delu Birabeaua >F:«tonct ki neusmiljeno biča in Ironizira moderne politične razmere! Najboljša vloga in kreacija Hansa Moserja DANES ob 16.. 19.15 In 21.15 ori, jutri, v nedeljo, ob ga, IL, 19. ta 11. url. MOJ SIN, GOSPOD MINISTER Sodelujejo Se Heli Finkenzeller, Hana Brausewetter in Fr. Rosay loo% smeha — 2 uri krohota! Od samega smeha so imeli ljudje včeraj solze v ocen. Iv nedeljo dopoldne ob 10.30 uri isti film ob globoko znižanih cenah! 1 DNEVNE VESTI — Odbor za postavitev spomenika bto- gopekojnetuu kralju mučeniku v Ljubljani razširjen. Snoci se je v mestni posvetoval-ađeš zopet sestal Sir si odbor za postavitev spomenika kralju Aleksandru 1. Zedinite-lju v Ljubljani. Lani 12. decembra je bi: z odlokom banske uprava imenovan odboru upravitelj a sosvetom, člani &ir*ega odbora so se pa pritožili proti temu odloku in s pismenim glasovanjem izvolili nov ožj: odbor pod predsedstvom gimnazijskega direktorja v p. dr. Josipa Plpenbacherja. Ta ias je bil dosežen z g. banom sporazum in odbor bo zopet lahko nemoteno posloval., pa bo na banovo željo Izpopolnjen tako da stopijo vanj po 4 zastopniki banske uprave In mestnega poglavarstva Bansko upravo bodo zastopali v odboru ravnate!"' Hranilnice dravske banovine kot član ožjega odbora, tehnični svetnik ing. arh. Josip Cemlvec. prosvetni inspektor Marko 3sjuk in vtftji finančni svetnik Ignacij Sirca kot člani širšega odbora, mestno poglavarstvo pa univ. prof. dr. Fran Štele leot član ožjega odbora, prof. Silvo Kranjc. prosvetni Inspektor v p. Josip vVester m polkovnik v p. Viktor Andrejka kot Člani airsesra odbora. Na enočnii seji je sirsl odbor po kratkem, lepem pred<^ednikovem govoru kocptacijo soglasno odobril. Zdaj bo banska uprava preklicala svoj odlok o upravi tel jatvo in skrbstvu nabranega denarja, odbor bo pa umaknil svojo pritožbo Tako se bo lahko započeto delo za postavitev spomenika nemoteno nadaMevalo in npr.imo kmalu tud* u«pesno zaključil©, kar je iskren* Želja vse nase pa tri joti čno čuteče javnosti. — Uradniki aase NarMse banke v Pragi. Ha povabilo Združenja uradnikov ce-Hroatovaake Narodne banka je prispelo včeraj v Prago okrog 70 uradnikov nase Narodne banke. V Pragi ostanejo 3 dni, da si ogledajo praske gospodarske in kulturne ustanove. Osebni stiki med uradniki nase in češkoslovaške Narodne banke lahko doprinese slasti v sedanjih časih mnogo k poglobitvi političnih, gospodarskih in kri?turnih stfkov med obema državama. /AUCM kinu SMJKOL.SK1 DOM V 4IAKJ. TELEFON 41-79 Kmopredstava v soboto odpade, kar bo Igral Sokolski gledališki oder z Viča ob U£- sveder i L sTULOVSCLVE DOBSCOA VOJAK.* V nedeljo ob 3-, 5.. 7. in 9. uri In v ponedeljek ob *-9. uri film NEMOGOČA ŽENA Gustav Frohlien, Dorothea VVieck, V iJopniiiiki avoCaU tntirtlr in brvar.a Ssio'lt.1 ■ BOŠKO IN GUSARJI Cene prostorom: Din AJM. S.58 In €J0. »BEU V ur JU — G »s t« v as ie sefljkLeSa kooperativ sega sledai^ j i l»i.••»•latiji jdnfl hs*pstttt*-no clelaii^ee k: Šteje okm-z 50 članov prispe tubi je ir.i apnla v Jugoslavijo na turnejo, k N> -rafala okro« 40 ini. Bolgarsko gleda-Jssee bo 2o*rovao v Peogrado. Novem Satu. Zagrebu, Splitu. Ljubljani in 5e nekaterih drusih rae*Cfe Na repertoarja im\ Sest ope ret ki *o do-eur!c velik u»pen ▼ Sofiji. Vodja i^ralsie skupine Iv.u? S*an*-v je o-rooto-eai v četrtek rvečer v B^oerad. da dotoč. tehn^e podre* *urnej«\ Tolčena (tucana) kava pri M0TGH - Ljubliana Ljubitelje dobre turske kave obveščam, da na Javil pripravo za tolčenje kave in nudim tolčeno turško kavo: kg Din 25.-Din 20. S PrICIA LirCTA L SPEC1ALJTETA H. kg Se priporočam B. MOTO H. LjuMjana, Vodnikov tr«r 5 — prirnaaje >Slovenske trene mladine v Celja. V Celju $o Hrnoči usadi in nadarjeni ljudje prvč prikazali občinstvu Mrakovo dramo ^Cajkovskij«. Bil je uspeh, ki ga e treba pnvoščiti avtorju m igralcem. Posra-šaki fo res z zanimanjem sledili drami ki je dokaj svo;evrs*na in rod; priznanja vredna. Mladi ljudje ho tod« zare*= zaslužili zahvalo in pohvalo, ki so je bili deležni. Naj bi basi NNi Inu v Kamniku in jufri na Jesenicah prav tak uspeh! Vredni so. da jih prid? po>hjsat kar največ ljudi. Pa jun toda ce bo žal. — 700 reska^Iova^kiti leteTiSrarjev na Jadrana. V četrtek poroči sta vozila skozi Kri. ževee proti Splitu dwa posebna vlaka iz Ce-Sko^tova^ke. Z nj.ma se je pripeljalo okrog TOO če^:os!ovaskih le^oviMarjev. ki jih je poslalo os na I Jadran 5efikoslovaško *u**ko prometno društvo čedok Za prihodnje dni je napove.u tst :z>*ni£kih vlakov iz Češkoslovaške na na* Jadran. — Saij peljedeljski delavci t Nemčiji. Iz dunavske banovine odhaja mnogo sezonskih delavcev v Samci jo. OdOo Jih je Se t VK). nemške borze dela ph pa porrebujejo okroe 7.000. Vse kaže. da jih r ne* državi ne bo asssjSSS dobiti toliko, ker je jelo toda pri nas ie nrimanjkovuti v psi jedel«tvu delovnih — Ljs*!jaa*ka ttraisko <*rs#)e obvešča sss streaike družine, da to ▼ nedeljo 8. ob ilenila zveza.ti zeleamci Varaždin—čakovac in čak ovac— Maribor. Nova železniška proga bo dolga okrog 700 m in tračnice za njo so Ze pripravljene. — Opozoril« reser\Tum *a=tnlkom. Rezervne častnike opozarjamo, da Vodo obavljena v ie^osnjah steviikah >GlasnLka rezervnih oficir jev ia ratni kov« cekHoa navodil za po-la«an:e izpita za čin rezervnega kapatatna II. klase in rezervnega majorja >G4aanik< izha ja t Beoeradc kot mesečnik Vc stane letno din 96 — Is »loibeneea Uata«. >Slir9>eni Ust kr. h«n«Jce opra ve dravske ban-»rine* Si. 33 z ekse 23. t m. obpv!>a uredbo o podaj/šav-i roka za izmeno platišč ne obstoječih tovornih vozilih, pravila kako se treba postopati ob pripenasju zavesanoev. ki ašuž. jO pri voj--k1- ntornanei obmejni četi in orotn&vu. dopotnitev pravimika o ureditvi prometa z devizam, in valutami. larJo avtorskii na srad za ckasooue prireditve, ki fiu ima pravico pobirati Društvo jui;oKlovarb»kih c:la*»i)e-njb avToriev. pravilnik o ustanovitvi, uprav. :iaaai in uporahljanju l>anov.ns«kctfti žnvuio-rejskecra .-»klada Jravske 1-anovine in naglas o iroraounu menrne občine Ptuj za leto 1938 do 1900 — Raz i d dm§t\a. Delavsko prosvetno dru-hCvo > Zelen a lama« v L]u bi jaoi Moste se je po nkleou sape z dne 10. t. m. zaradi pomanjkanja članov imovine in se*i<«Za razšlo. — Za mrtvega proglaiea. Okrožno sodišče v Mariboru je uvedk) poetopa«je, da se pJ"o-irlaai za mrtveca mizar iz Nedebce Martin MauJee. bi je odpotoval leta 1927 iz Monte-videa v Brazilijo, pa je baje med potjo umrl. — Sne* selo na dslmatioakih stokih. Iz Sotita poročajo, da ;e zapadel v četrtek uo-no* na Moooeju » druirih prWnorvkTh pi>mi-nali ponovno 5.n**ff. in sicer toliko kakor še v nobeni zimski noči doslej. Vinska trta e zadala v razvoju as dober mesec. Snev je zapadel cek> na dalmatinskih otokih kar se zffodi zelo redko. Tu*ii v Šibeniku je ▼ Četrtek ponon **nežlk>. — M (»ran potre« r Dubrovnika. Vcera.j opoldne 90 čutili v DuUrovniku močan 00-rresn: sun^k Potres ni napravil nobene sko-Je. le <*rahn ie povzročil precej. — Vreme Vremenska napoved pravi, da bo ne^anovitno, večinoma oblačno vreme. Včeraj je sn/Ulo v Sarajevu, v Splitu pa deževalo. Najvišja t ampera tura je znašala v Splitu 7.3, na SuSa^i 11. v Maribcru 10.1, v Za^Tebu 9, v Ljubljani 8J2, v Beogradu 8. Davi 3* kazal barometer v Ljubljani 761.9. temperatura je zna&aia 1 stopinjo CX — Samokre- je skradla. Pri posestniku \n'ire«u 1 !■ ;; /. v S;>. Z.-dohravi je bila -.a . službi 19 letna Justina Piškur, iz Treocijeveea 1 .>anovirie e. Jo^ip Oerne. Pokornik \e t»il rojen '«. 1S70. v Liubliand in ie po končaitih iah leta 189tt stopil v takratno Kranj-t*ko hranilnico. Ril ie vesten in vzoren uradnik in sni e leta 19&2 banovina v prignan ie za&\ag ;menovala za pod ravnatelja. Za ; o-ko»nikom. ki ie bil *udi kapetan 1. kla^e v rezervi zaiuloio soproira ffa. Manja, cin inž. Crnest ic s*o Walter, Potfreb to v nelelio >b 16. izpred BSFfoaflkt veže splošne boLni^ni-ce na pokopališče k Sv. Krizu. R'.aU mu spomin uuledni rodbini naoe i^kreio ?ožaliel u— Iz Sarajeva se v raca mrtev v LJubljano vojak Milan Vidmar. ?in g. Jožeta Vidmarja, vl51e kljub nepi podlegel, častnik} kakor tovariš; so iskreno Obžalovali njegovo smrt in oblastva so storila vse. da omogočijo starftom prepeljati ljubljaneg-a sina v domaČi kraj. D*uvo prispe krsta v Ljubljano to v spremstvu vojaštva bo Milan Vidmar popoldne ob treh nastopil svoje zadnjo pot z slavnega kolodvora k Sv. Križu. Naj mu bo lahka domača gruda! Bridko prizadetim staršem vetja tudi nase odkritosrčno sozalje! —Ij Zaključno predavanje društva »Soča« v tej sezoni bo dre vi pri Levu ob pol 21. uri. Nas rojak ta odličen predavatelj g. profesor dr. Lavp Cermelj zaključi letošnjo 18. sezono predavanj s temo: »Kulturni razvoj primorskih Slovencev«. Prikazal bo posebno sa m Laj So generacijo, ki je vzrasla med vojno in po prevratu, kako se je v zadnjih 60 letih pred vojno nase kulturno Življenje na Primorskem razbohotilo in prav na vseh poljih dosegH častne višine, nato pa bo zlasti za starejšo generacijo, Id je ob prevratu in kmalu potem morala zapustiti svojo rodno grudo, orisal končno pa bo podrobneje osvetlil kulturne pojave v pravkar preteklem letu med na&imi za-mejnimi rojaki na zapadu. K temu zaključnemu večeru vabimo vse tovariše SoČane, člane vseh emig. društev v Ljubljani in okolici ter vse nas> prijatelje. Vstop vsem prost, vri dobrodošli. —lj Film >Pod črno krinki« C ilno proti-5lo*n^ — Amerika \e 70 ^voji tehniki in demo-kratičtiera dnin najbolj napre-ina država na orožena kakor v Ameriki. Tam po zločinci dobro organizirani in policija le t^žko pride do živega njihov m (vnzar.iza-ci jam. Pomaga ji sicer Vsa poštena javnost, pogos-to pa tudi fc> ase ne zaleže. ZaoVnie čase je priskoči le policiji na pomoč rud" tilm^ka industrija in znano filmsko pod-;etj> Warner Bro« je i7xlelalo fiim >Pod čmo krinko* ali >Cma lecrija«. (Black le-sr'on). kakor se imenuje v originalu. V Ameriki «0 spre-ieli ta film z velikan odobravanjem. Pobili *mo sa tudi v Ljubljano in viri flli sra N'»mo f«c dnd v km u Matici, kjer bo gotovo vzbujoi! velfco pozomoet. —lj Bslrars^e nflteljiee perke t Ljubljani. Ob priliki noeea boćarskih učHeijšc bo po konr-errn 25. t. m. družatmi se#=tsr.ek v vseh kletnih prostorih restavracije Zvezda. Dostop te za vsakogar prosir T^teca dne ob 15. uri bo predavala Članica pevskega zbora l^ofearskih učiteljic v dvorani DfLav*ke zbornice o dehi in položaju bolgarske žene. K družabnemu sestanku kakor tudi k imenovanemu predavan iu iskreno vabimo naso javnost, poletno nase Ženetvo. —lj >I>m«tTo posestnikov sevib h*« v ima svoj redni letna ob&ii zbor jutri v nedeljo 24. t m. ob 9. ari dopoldne v beti dvorani hotela Union. V$e Člane vljudno vfrbimo. da *e občnega ztora uddleze. —-lj Bolgarska narodna Hi omet na pe-Sens se bo glasila v ponedeljek dlne 28. tm. v veHk; flmarmonlčni dvorani- ženiti nbor bolgarskic učiteljic tz Sofije bo ta večer koncertiral v Ljubljani in izvajal iz begarega zaklada boigarske narodne pešači nekatere najlepše in najznačilnejše popevke v priredbi aa *f«nsflti zbor. Po ritmu, pa tud^ po meSodlji je bolgairsfea pesem izredno zanimt\-a, za izvajalca zelo težka, za uno pa prikupna. Tako se nam obeta v ponedeljek zvečer izreden ucietai-*i utit k. abor učiteljVc Is Sofija js prt-Isvnsten zbor, visoSoo cenjen to spo-povaod, kjer je noittopd. Zato opo-na njihov koncert. vatoprSce so Se v prodaji v kn jisam,- Glasbene Matice na Kongresnem trgu. —lj Kradejo v*e, kar dosesejo. V Raz-movo gostimo na zaJsjoku ja bflo v noči na torek vlomljeno. Na dem ja Ml bržkone en sam vlomilec, ki ja ukradel svetlo-srv površnik:, črn zlmstkl psasč. nekaj žganja in Ukerjrv, zalogo jostvin to nekaj cigaret. Naprav; 1 je za 1200 dfcn skbde. Ivanu Vovkn na Cesti v Rožno djottno 20 je tat udpesal veliko jestvto, bel nasniznl prt, tn bale servijete. beso brisačo in odejo. Skoda znaSa 400 đSS. Eml Tankovi, stanu-Jsal v Kapitalski uisat 3 js črne lef^l« Ka-Klu-Klan ljudje brez duše in strahu v velikem filmskem delu SENZACIJA TEROR REALIZEM POD ČRNO KRINKO PR] A DANES V KINU MATICI — TELEF. 21-24. steklenico likerja to petico, v vrednosti 150 din. Na delu so Se vedno tudi ž epa rji V tramvaju, ki voz i na dolenjski kolodvor, je nekdo izmaknil Mariji Trohanovj denarnico a 150 din. Ani Perparjevi pa je ukradel zepar na trgu poleg stolnice denarnico s 60 din. —lj Gruberjevo nabrežje zaprto. Od torka 26. tm. bo Gruberjevo nabrežje za vozni promet zaprto zarad^ cvetnih del, kj bodo predvidoma trajala 14 dni. —lj Splošno žen»ko društvo vabj članice in prijateljice, da se zanesljivo ude- leže sprejema pevskega druSfcva bclgur-akih učiteljic v nedeljo ob 20.24 na kolodvoru to da se udeleže koncerta v ponedeljek ob 20. v veliki fiih.armonic.Tii dvorani. —lj Izpred trgovine ukradeno kolo. Trgovec Franjo L»ukic je prijavil, da mu je bjio v četrtek popoldne odpeljano izpred trgovine na Cankarjevem nabrežju črno pleskano, Se skoraj novo kolo, znamke »Rekord«, opremljeno z dinamo svetilko 2H2amke >Astra«. Kolo, ki je vredno 1100 din, ima evidenčno štev. 5204. Letos dobimo nove tramvajske proge Za Vse svete se bomo Ze vozili s tramvajem na pokopa« lisce pri Sv. Križa Ljubljana, 23. apr&a čsasrjh tračnicah. 2^grsxfba nove pmge bo veijeiie približno 2^240.000 dsn. Prav tako važna, kakor gradnja proge proti Sv. Križu, je obnova dolenjske proge, ki je že skrajno izrabljena. Človeka premetava po nji kakor bi bil na razburkanem morju in v sedanjem stanju bi proga lahko vzdržala kvečjemu se eno ali dve leti. Dozdaj so jo neprestano krpah* in pod-sipavali, a zdaj so ze napravljeni načrti za njeno popolno obnovo. Tekla bo sicer po dosedanji trasi, vendar pa bo ves temelj utrjen s popeskim kamnom, nanj pa položene na vsej progi nove tračnice. Obnova nove proge bo veljala približno 1,580.000 din. Tudi ta denar je ze na razpolago ia 90 dela ze razpisana- Predvideno je, da bo nova proga vezala dolenjski kolodvor s krožno progo in s Sv. Krizem. MODERN1Z1 U.VN' Vprašamje gradnje nove tramvajske proge k Sv. Križu in obnove dolenjske proge, se je vendarle promakrtiilo z mrtve točke. Mestna občina ljubljanska je namreč te } dni zaključila razrneroma še precej ugodno posojilo, ki ga bo dala n« razpolago Malo-žclezniški družbi. Ta je obenem dobila nalog, naj pripravi načrte, da bodo tahko že sredi junija aili pa najkasneje v juliju začeli graditi novo progo. M5tD je žc razpv skil costn proti podvozu pod železni sik vm viaduktom, kjer se obe progi strneta. Izpod viadukta bo voda« mimo skladišč Obnove ki Tdo-nieaa do mitnice, kjer se bo desna prog« spet odcepaia in vodila dalje Med hmelj-nike proti cerkvjci sv. Križa, kjer se bo obrnila ki tekla obal je okrog Kuna ver j a ter ob Savski cesti iiazaj pripeljala nazaj do mitnice. Tako bo napravila veliko pentljo. Del proge izven cestišča bo imel železniške tračnice, a po cesta bo voaai po žlchv- VSI VOZOVI BODO M2D bo morala seveda tudi lzpoporolti ves vozni park in ga modernizirati. Zadeva bo nesena tako, da bodo podaljšani in modernizirani vsi opatijski vozovi ali , kakor jim pravijo tramvajski uslužbenci- JDva naAim razmeram in potrebam prikrojena vozova in sicer Številki 38 In 40 sta že v prometu, vsi ostali pa bodo že do jeseni gotovi. Zdaj so v delu spet trije vozovi. Renovirani tramvaji bodo vozili tudi na obnovljeni dolenjski progi. Stari ljubljanski vozovi, ki se bližajo ze svojemu četrtemu ali celo petemu križu, bodo vzeti iz prometa in bodo služIli le kot zasrme rezerve. Cestni kongres v Ljubljani Ljubljana, 28. aprila 4. m o. Junija bo v Ljubljani I. cestni kon* i^ree. Organizacijo društva je prevzelo Društvo za ceste v Ljubljani. Na kongresu se bodo obravnavala važna vprašanja v sveci z zgraditvi k> in modernizacijo našega cestnega omrežja in vprašanja sodoboe^a cestnega prometa. Kongresu bodo prisostvovala vBa društva za ceste v naši državi, predstavil ;ki gospodarskih in turističnih organizacij ter državnih otđastj. Zastopani bosta tudi vlada in banaka uprava. Najbrs se udeleži kongresa tudi ministrski predsednic dr. Sto- jđ<*M10TiĆ. Na kongresu bodo podane vaAne uradne izjave o cestnem programu za bližnjo bodočnost. V okviru kongresa bo organiziralo Društvo za ceste razstavo, katere svečana otvoritev bo ob priliki ljubljanskega vele-c#ijrna. Pripravlja se tudd svečana moči tov javnemu promerui modernizirane ceste ftt Vid—Jeperca. Društvo za ceste v Ljubijani ie pripravilo te prireditve z nesiienom, da cestno vprašanje pri nas cimboi]* popularizira, Masti pa da prikaže nujno potrebo obnove cest ▼ naši banovina. Mraz in cene živil Ljubljana 23. epraa Mraz, ki zadnje čase pritiska, kakor da se začenja zčma, vpliva tudi ne- živilski trg. Zato je bil tudi danes nekoliko slabše založen zolenjednt trg in posebno malo je balo 1 naprodaj semenskega krompirja. Ni šala, SSSSSSi paradoks, da se zdaj nekateri kmetje — z-lssti na Gorenjskem — boje, da bi jim semenski krornpvr zmrznili pri prevažanju zagodaj zjutraj. Ze ves teden po velfki noči je na Gorenjskem vselej zju-tamj zmrznjena zemlja, da o slani niti ne govorimo. Davi v mestu ki ljubljanski okolici ni b2k> stane, na levem bregu Save proti Kamniku je pa bflo zopet vse pobeljeno. Slana ki burja sta zadnje dni uničili kmetom dVitdjo ki trpela je rudi o^rmina, predvsem zaradi burje, izgubljen je pa tudi krompir, kjer 90 ga že sadili. Da zdaj ne sade več krompirje tudi v toplejtHŠh krajih, ne le na Gorenjskem, kaže že to. da je naprodaj tako malo semen-*k«ga krompirje tudi iz bližnjih krajev, odkoder bi fa lahko pripeljali brez mika, ne da bi jim zmrznil med potjo. Davi rji bilo naprodaj BSH 10 voz krompirja. Krom- . pir se je nekotiko podražil, čeprav je bfl ' se peci precej draig. Tako kupci niso mogli danes kupiti na debelo roti po dinarja; brl je povprečno po 1.05 do 1.10 din kg. Na zeJenjianTiem trgu mraz ni posebno vpsjvad na osne domaČe zelenjave, ki je je pa bio danes nekoliko man j naprodaj pred-vacm zato, kor prodajalke vedo, da je v drugi polovici meseca slabša kupčija na trgu in ker se marsikateri ne ada vredno zmrzovati vse dopoldne pri blagu aa izkupiček nekaj dinarjev Med uvoženimi novostmi je treba omenita bučke, ki so po 32 din kg. Po isr. ceni tudi prodajajo bc-iuse, ki so bile nekaj časa po 48 din kakor so zdaj kumare. Lep paradižnik je po 28 d;;i kg. Lepšo cvetočo prodajajo po 8 dan »»ilogram. Pri niesarskib stojnicah 'je bio danes ne-kolsto živahnejše zasadi pravoslavnih pra-znškov. Prigodne «pecwHtete za pravoelfr- ' noč as med dmsjkn kamlUkk. km j 00 jdh pnodajtađi po 18 do 20 din kg, in jag~ njeta po 12 do 14 dan. N« perutninskem trgu ni coberrfh spne-rnemb pri cenan. Gospodinje so pcadsS**; vole, da se bodo jajca še rickoAiiko poce-iiđka. a so vendar še vedno po 10 <2&n 16 do 18 komadov, čeprav rdaj po veliki noči ni posebnega po v piraševan ja po njib. NekoiJlko so se zopet podražila Jarn'rflra Kmetje prodaj aijo po večini samo siobo obriaaijeoo a»dje, ki je po 3 do 5 din kg, medtem ko je nekoiiko lepše 9adje pri bns-njevoih ponrpxečoo po 6 do 7 d ki kg. Naše gledališče DRAMA Začetek ob 20. uri Sobota, 23. aprila; Nočna služba. Red *v. Nedelja, 24. aprila: Zadrega nad zadrego. Izven. Znižane cene Ponedeljek, 26. aprila: Izpit za življenja. Premiera, Premierski abonma. Torek, 26. aprila: zaprto Sreda, 27. aprila: Pokojnik. Izven. Znižane cene Četrtek, 28. aprila: Izpit sa Življenje. Red Oatrtek Skvarfclnova komedija »Izpit za življenje«, Id jo bodo vprizorili v ponedeljek: 25. t. m_ za Premijerski abonma, je delo, ki ga Ze dolgo nismo imeli na našem odru. Vse bogastvo in pestrost življenja, nam prikažejo zdaj žalostni zdaj veseli prizori, v katerih zvenita kot pojoča strupa optimizem in vera v življenje. Režiser in insee-nator: Inž. arh. B. Stupica. OPERA Začetek ob 20. uri Sobota, 22. aprila: Madame Sans Gene. Premiera. Premierski abonma. Nedelja, 24. aprila: Prodana nevesta. laven. Znižane cene Ponedeljek, 25. aprila zaprto. Torek, 26. aprila; Madame Sans Gene, Red B Sreda, 27. aprila. Rigoletto, Red Sreda. četrtek, 28. aprila: Jakohinec Red A. ★ Dravi bo premiera Sardoujeve komedije »Madame Sans Gene«, za katero je komponiraj glasbo dr.Bernhard Griin, ki ga pozna nase občinstvo kot skladatelja operete >Dvojno knjigovođatvoc. Sodeč po generalni skušnji, se smemo nadejati izredno Prikupne in zaokrožene predstave, v kateri se posebno odlikujejo: Poličeva kot nosilka naslovne partije, ter njeni partnerji: Zupan kot Lefebvre, Peček kot Fouche\ Janko kot Napoleon in Gorski kot Neip-perg. Nadalje sodelujejo še: Smerkoljeva — Karolina, Japljeva — Eliza, Frelih — Savarv. Dirigent: ravnatelj Polič. Režiser: prof. šest. Inscenator: inZ. Prana. Poslano Radi članka, ki Je fe*ei v »Oorenjcu« 2 dne 16. aprila t. L pod rjsjaiovom >De-rsmcjantstvoc, bom vložil zoper >Gorend-ca« to4bo po zakonu o tisku, ker je ta članek tendenciozen m presega meje ob-jekfcrvnega poročanja o poteku kazenskih naaprav Vrhu tega kazenska zadeva pro-tt me5_J*e °* la^vomoona ki bom imel ia na prizivni stopnji priliko, da dokažem, da nisem z inkrkniniranimi pismi v nobeni sveat, kar se mi bi posrečilo ze na prvi stogaJL, 6s bi sodišče mojim l^dSaJnSM dokaznim p^ecBogom ngortno. 01 >SLOVEW8»I RARODt, 9ll SU ?l !« edelja. 24. aprila "3 ~~ 8: <5merm.ir.ov kvartet — #: Napovedi, poročita. — 9.15: Preo o* cerkvene glasbe iz fraoč. eeHrve. - 9.46: Veraki govor (g. dr. Roman Tominec). — 10' Koncert lahke solistične slasti — klavir. Cbariv Kom (pk> sce), na kitaro ?ffra s. tt, Prek. — 11: Otroška ara: Srric>k Matiček — 11.90: Koncert. Sodelujem: sd* Alda No* jeva, g. Alecaau-der KoiacJo. člana IjuMj. opere in Radijski orkester. — It: Napovedi. — 13.20: Zdaj domače rzbertrno in veeen vsi bodimo (plošče). — 17: Kmeti iska ura: Ureditev domaČega vrta (e F arito Kafol) — 17.80: Bojan Adam:? in n -izov ork«*i*»er — vmes vesele zgodbe. — 19: Napovedi, poročila — 19.30: Nac. ara: Ku'.rurne in gospodarske zveze Ju-eosk>vanov in Italijanov v preteklosti in se-dai (Ivan Siprak. novinar) Zgb. — 19.50: S loven-ka ura. — 20 30: Velikonočne pesmi poje Radnici komorni zbor ob »prsmi »e^s-njn Radi^k^ga orkestra, diri^ra s. dr Fr. Kmovec. — 21.15: Vesel koncert R*dij*keea orkestra — 22- Napovedi, poroeiia. — 22.15: aa harmoniko. Konat ož- im. Peaedeljek, M. aprila 12: Koncert as wurliskih orglah (pioftee). 12.45: Poročila. — 18: Napovedi — 18.20: Sramel štirje tantiem. — 14: Napovedi. — 18: Zdravstvena ura: Prva pomoč pri naglih oboi en iih ig. dr. Anton Breeelj). — 18.-0: Nekaj slovenskih pesmic f plošče). — 18.40: Slovstveni In kulturni dogodki okoli L 18-18 — II. del (g. dr. Ivan Grafenauer). — 19: Napovedi poročila. — 19 90 Nac ura: Banat v borbi sa obstanek (Mito* St <*anoje-vie, prof. >. — 19JS0: Zanimivosti. — 20: Koncert Radhekega orkestra: Od vzhoda do zahoda. — 20.45: Fjodor Aaljapm poje odlomke iz OD- >Boris God u nov< (ploVe). — 21: Spominaki koncert skladatelja Ha uri ca Raved-a. Sodelujejo: prol. L. M. Skerjanc pcmnoieni Radiiski orkester; dirigira: D. M. Siianec — 22: Napovedi. poročila. — 22 15: Prenos lahke glasbe is restavracije >Emonac Konec ob 28. uri. Torek. 86. aprila 12: Razne pevke svetovnega slovesa (plošče). — 12.45: Poročila. — 13: Napovedi. — 13 20: Opoldanski koncert Radijskega orkestra. — 14: Napovedi — 18. Uverture (pk>- ess>. mm 18.40:___________ ______ (C dr. Stanko GoffsJt). — 19: Nepovedi, poročita. — 19.80: Nac ura. Italljasaka ia srbsko MsanNnaka ueifciaas Monografija (dr. Fr. Uleme si. atol.). — 19JO: Zabavni zvos-m tednik. — 80: Koneart Radijskega orkestra. — 21: Prolog opere »Boris Godunov« (pk>s6a). - 21.10: Rondo - IV. ura, prodava g. Srečko Koporc aa klavirju izvaja ffoc Herta Seafert. — 28: Napovedi, poroeiia. — 22.15: Vaasla Jpssba: Radijski orkester stoike pole g. Mirko Pmssill. Konec ob 28. ari. Sreda, 17. ef*Ua 12: GUsteoe slike (psoede). - 12.45: Po. ro&tsL — 18: Napovedi. — 13.20: Radijska orkester. — 14: Napovedi. — 18: is^j^rj, ura: Opazuj in poslušaj (g. pust Miroslav Adleetf). — 18.20: Španske pesmi (pieecc). 18.40: Dolenjska mesta na prelomu srednjega in novega veka (g. prof. Janko Jare). — 19: Napovedi, poroeiia. — 19.30: Nac ura: Kaca v ljudski veri (JeBes BeioviČ-Bernaei-kovska). — 19^0: Usod v prenos. — 20: Prenos opere is ljubljanskega sjede—M ▼ I. odmoru: Giasbeno predavanja (g. V. Uk-mar. v II. odmoru: Napovedi, poroeiia. Konec ob 23. url Javljamo tuino vest, da je dne 22. t. m. umrl velezasluznl gospod Černe Josip TJRADNliTVO Hranilnice dravske banovine podravnatel] Hranilnice dravske banovine v Ljubljani in kapetan L klase v Pogreb bo v nedeljo, dne 24. t m. ob 16. uzi izpred mrtvaške bolnice v Ljubljani na pokopališče k Sv. Križu. Pokojnika bomo ohranili v najčastnejsem in najhvaležnejsem spominu. LJUBLJANA, dne 23. aprila 1038. UPRAVNI ODBOB Hranflninri dravske banovine □ CISTI VSE ■' * M. JI" ^ ...tudi D lonce in sicer železne, cinka* ste ali pa iz medi. Zadostuje malo Vi m a na mokri krpi - le aluminij čistite suho. Iz Maribora — VIL pedagosKi teden, ki bo obravnaval vzgojo mestnega otroka, priredi Pedagoška centrala v Mariboru od 25. do 29. aprila v dvoran^ Ljudske univerze, vsakokrat ob 20. uri. V ponedeljtk 25. tm. bo govoril g. Kontler Julij, SoL upravitelj v Studencih prj Mariboru, o vatno-st| otroškega vrtca za otrobov razvoj in o njegovem odnosu do osnovne sole. v torek 28. t. m- bo razpravljal g Martine Prane, nast. H. deške meščanske šole v Mariboru o življenjskih prilikah, v katerih ž>vj mestni otrrk (s posebnim ozirom na Maribor). V sredo 27. tm. bo g. Vojko JagodiC, strokovnj učitelj na soli za mladoletne zločince v Ljubljani, prikazal staršem vso tragiko zanemarjene dece, nevarnost) za njen razvoj in za družbo ter »redatva za njih omiljenje. V četrtek 28. tm. bo razložil g. prof. Fink Fran ia Maribora staršem, v kakšnih prjlikaa raste in se vzgaja vajenec in k*ko morajo ravnati z njim. V pet t k 29. tm. bo g .dr. Poljane« Ljudevit, proev. insp. v. p. obravnaval vprašanje prezgodnjega pouka glasbe jn tujih jezikov^ ki marsikaterega otroka preveč obremenjujejo in ga ovirajo v razvoju Vstopnine nI Za kritje stroškov se hvaležno sprejemajo prostovoljni prispevki. Starši, vzgojitelji in vsi, ki se zanimate za vzgojna vprašanja, pose t j te naša predavanja, kakor vedno doslej, v čimveč jem šUvilu. IDEALEN ZAKONSKI PAR — Ona zna peti, igrati na klavir, jahati in plavati. — Če zna on vsaj malo kuhati, bo to idealen zakonski par. MALI OGLASI Beseoa 50 par. davek poashs) Presnet, urjsva nasede Lrtn Ca vek posebej. pismene >C govore gieOe malin oglasov je treba prilozi tj apaseSJB — Popustov ~- - - ----- ■i nale og oe priznamo. iz lekarne dr. PlccoUja v Ljubi jam se priporoča blt-dim m -la-botiilm osebam 1 RAzno I | SLUŽBE 1 BesM^la 50 par iaveS posebej. NajmaniS) znese* * i^tn Beseda 90 par davek posebej Najmanjši znese* - Dtn KACCHE, izdelane po novi iznajdbi, dobite pri mizarju SEVER-ju. Telefon 22-6? Gregorčičeva 17c 1305 KOVAsk£GA VAJENCA m pomočnika, dobro izurjenega v kovasJd stroki, sprejmem Zlatic Anton. Videm ob Savi 1315 BI KOV t ODrAUKE 500 kg za 110 din dostavljene na dom nudi tvrdka »Kurivo«, rvrseva cesta 31, telefon 34-34. 1300 .01L A" GUM ? FKE1ZKI sr.-»A 1> Z. Vil 1LV.LNA uO icvJu L 50 f \i- r.Mi.\.Mt ažuriranje, vezenje zsves pert-la. monogramov gumbnlc Ve-liKa zaloga perja pc 6 75 din. >JuUjana«. Goeposvetska cesta 12 rasami novosti m ooiaCil, sport, kamgarn, obleke, pumpana, perilo itd. n s J ce o s js P H k S K E ■ Sv. Petrs cssts 14 NOROST ZA DAME ! ! I Izrvršujem trajno onomacljc aa najnovejšem m najlažjem aparatu sedanjosti posebno priporočljivo za roditi Ji ve dame! FrazersKi salon »RAKA K« Prešernova ul. 1. nasproti sia-šcicarse >KošaJc«. vezni vhod. 23 R \TtTNX OGRAJE razne oblike, hitra dobava — Fasade, trpežne specielno proti vlagi. Vsa stavbna dela ceneno in solidno izvršuje stavbno podjetje Rudolf TercelL Ljubljana, pri novi cerkvi v fiiški. 1327 ~~ WEEKE\D hišice aH kabine al lahko gradite kolonijo pri »Savskem Tivoliju«. Svet se proda ah de v najem A T rs kan. Hudover-nikova uL 4L 1326 50 par. davek posebej Najmanjši znesek 8 Dtn pozor: Kupujem in prodajam rabljene ■ovije. Klavžer, Vosnjakova 4. nsOĆ DINARJEV in več zaslužite mesečno z delom doma. Pošiljam material prevzamem gotovo blago. Mal kapital potreben. — Zahtevajte prospekte, priložite znamko sa odgovor. »Hemipac, Pančevo, Tre kralja Aleksandra S. 1045 SLUŽBO NA DEŽELI blizu mesta dobi natakarica, ki bi pomagala opravljati hišna dela. Lahko je tudi vdova ah ločenka brez otrok, biti pa mora čedna in ne čez 25 let stara. Nastop po dogovoru. Ponudbe s sliko in opisom življenja na upravo »Slov. Naroda« pod »Lepa Gorenjska« 1318 ŽEntTEV pod »strogo tajno« naj se na upravo »Slov. Ni i da< oglasi s sliko m polnim naslovom v zakonu nezadovoljna žena do štirideset let. 1320 KATERA DAMA, ki v zakonu si zadovoljna, bi pomagala povečati s večjo vsoto gostilniški obrat na Gorenjskem ? Imeti sme največ 40 let, biti mora čedne postave in brez otrok. Oglasi naj se s sliko In polnim naslovom pod »Srečni maj« na upravo »Slov. Naroda«. 1319 Vse dobrote m blaženost najtesnejšega prijateljstva želi dehti s osamljeno dobrosrčno, karakterno, žrvljenja-polno mlajšo damo prijetne zunanjosti priletne Jši razočaran aeriozen gospod v dobrih razmerah pod garancijo popolne tajnosti Obsežne ponudbe (one s sliko, sa katere vrnitev jamčim, imajo prednost) v 7 dneh na upravo »Slov. Naroda« pod »Srečno naključje«. — Pobrvet 1117 PRODAM Beseda 50 par. davek posebej. Najmanjši znesek 8 Din Sveze najfinejše norvesico _ trL>SKe fantovske in moške obleke Kupite najceneje prt TI V AR OBLEKE Jerman Martin, Sv. Petra c 26 26 R prvovrstnih • koles HAUMANN TELEMETER (Zel s s. Hkratna povečava), uporabljiv tudi kot daljnogled, prodam ah zamenjam za dober radio ali pisalni stroj. Ponudbe pod »Razdaljomar« na upravo »Slov. Naroda«. 1325 STANOVATI JA MALO SOBICO prašno, oddam zrn 150 din sečno. Mestni trg 111. 1124 POSEST Deseda 50 par. davek posebej. Najmanjši znesek 8 Dtn hiš* Ljubljana-Moste — naprodaj. Cena 175 000 in hipoteka 35.000 Ponudbe na upravo »Slov. Na-pod »Prijeten dom«. U11 ZDRAVJE s pomočjo zdravilnih seusč. Ne bodite samema sebi sovražnik! Obolenje prt MENI ta BOLEČINAH MESECNL MENE (mezMtraacije) ublaži Hersan čaj. AH vse ovira ZAMAMENOST (odebelitev) ? telite II biti VITKI? Tedaj lahko uporabljate Hersan csj. Zakaj trpite aa balerinah REVMATIZMA in PRO-TTNA (gihta), ko to al potrebno? Hersan čaj je sredstvo, aa vam pomaga olajša« moke. ■Sssssi eaj seamssjp pri arteriosklerozi m HEMOROIDIH (zlati Sili). Mar res ae teste, da je Hersan čaj pri OBOLENJIH JETER, ŽELODCA ta LEDVIC dobro sredstvo? narise eaj se dobiva SAMO V ORIGINALNIH ZA-VITKIH v vseh lekarnah Reg. S. br. 19834'33 Šivalni stroji pogrezljivi FRAN R O TRIBUNA« F. BATJEI LJUBLJANA 4 — Podružnica MARIBOR, Vi;. VABILO NA REDNI OBČNI ZBOR POSOJILNICE V TREBNJEM REG. Z. Z N. Z. ki bo v nedeljo, dne 8. maja ob pol 9. url dopoldne v zadružni pisarni. DNEVNI RED: L Poročilo načelstva. 2. Odobritev letnega računa za leto 10S7. 3. Vobltev načelstva. 4. Volitev nadzorstva, 5. Sprememba pravil z ozirom na novi zadružni zakon. 6. Slučajni predlogi zadružnikov. NACELSTVO. Ako bi občni zbor ob navedeni uri ne bil sklepčen, se skliče pol ure kasneje drugi občni zbor z istim dnevnim redom na istem prostoru, ki sklepa ob vsakem številu udeležencev. -=.":!!l!i !l;!iUUilJiill ZALOŽBA »CESTA« Ljubljana — Knafljeva ulica s Vam priporoča zanimivi knjigi ZGODBE BREZ GROZE Pjotr — Rasputin ▼ Broširana knjiga 10.— din, ▼ platno vezana 15.— din. Poštnina za vsako knjigo 1.— din. NAJBOLJŠA RADIJSKA REVIJA Je NAS VAL SPOREDI evropskih radijskih postaj na vseh valovih, roman, novela, modni pregled, novice iz radijskega svata, filmsko smotra, nagrado! "^^H^ajl UPRAVA: Ljubljana, Knafljeva oBea R Stossi rt šbev. 01 Letalci iz „Kluba gosenic" V tem klubu mm orgauizlrud letalci; Id M rt rnilll življenje s Hitro, brž skočite iz letala! Dve ali tri sekunde b. pomenile smrt. Letalčevo telo se je prevalilo čez rob trupa ir» te šumi v ušesih, zrak žvižga naokrog in sapo zapira. Ena dve ... tri . . . Roka je potegnila za obroč na levi strani prsi Nad letalcem se je iela razprostirati blesteča bela polobla, padanje je Slo počasneje in če je grozila prej smrt je bila zdaj rešitev skoraj že sigurna To je skušnja, ki jo mora napraviti vsak pilot če hoče postati član »Kluba gosenic«. Gotovo ste že slišali o »Klubu gosenice, ki mu je bil dolga leta predsednik polkov- nik Lindbergh. Klub združuje letalce. Id so si rešili življenje s padalom In če bi imeli kdaj srečo, da bi srečah moža z znakom, na katerem se bosta lesketala dva rubinčka na mestu oči zelene gosenice, bi vam lahko ta mož gotovo povedal zanimivo dramatično prigodo iz svojega življenja V službi se nos: znak. zataknjen v letalsko samoveznico Zakaj je postala vprav gosenica simbol s padalom rešenih .etalcev? Gotovo ste v naravi opazili majhno zeleno gosenico, ki se spušča po svilenem vlake-^cu z grma ah' pa z drevesa na na. da si reši življenje Enako nosi sv. lena polobla pada^ proti zemlji tudi letalca, kadar je že vsaka druga rešitev izključena Tu moramo tudi iskati izvor letalckeea reka »spusti se po svili« na mestu »skoči s padalom«. »Klub gosenic šteje že nad 1000 članov, med nrrrrf tud: nekaj žensk Ustanovila -*a ga pred leti dva novinarja Največ Članov je pristopilo leta 1930. ko je svi1 a rešila k novemu življenju 134 letalcev Zdaj se število rešenih od leta do leta krči ne morda zato. da bi bila manjša varnost padal temveč zato. ker je letanje varnejše Polkovnik Lindbergh je ušel smrti po svil: štirikrat, cela vrsta drugih letalcev na po dvakrat in trikrat »Klub gosenic« je med- narodni klub. Ima sicer večinoma člane iz vrst angleških in amerških letalcev, ni pa nobenega razloga, da bi ne mogli postati njegovi člani tud: letalci drugih narodnosti, ki iim je padalo rešilo živhenje Zdaj pa še nekaj prigod letalcev iz »Kluba gosenic« Karambol v zraku Dva lastnika angleške »Rova! Air Force« sta preizkušala novi lovski letali Delala sta z njima najrazličnejše obrate in posnemala zračni dvoboj V čem je bila nevarnost "* V slepem prostoru, v prostoru, kamor letalec prav za prav ne vidi. ker mu ga zakrivajo kr.la in deloma trup leta'a. Percv. eden izmed častnikov, je za hip izgubil svojega tovariša iz vida in že je bil p K-~CHBERGER: Hlalokaf. karambol tu. Letali sta trčili skupaj. V Percvjevem letalu je strlo motor. Perc> je vedel, da bo v naslednjih trenutkih razpadlo tud: ogrodje in da je edina rešitev v padalu. Skočil je iz letala. Njegova hitrost je postajala vedno večja, potegnil je za obroč. Nad njim se je Jela razprostirati polobla padala, toda istočasno se je pojavilo v neposredni bližini tudi padajoče ogrodje letala. Percy je čutil da zdaj ni nobene res tve več. Obupno je potegnil za vrvice, s katerimi je bil privezan k padalu. S tem je nekoliko izpremenil smer padanja in že je švignilo tik mimo njega padajoče ogrodje letala. Percy se je spustil na tla skoraj na istem kraju, kamor je bilo padlo razb to letalo Zdaj je Percv predsednik ameriške podružnice »Kluba gosenic«. Obe krili odtrgani Se dramatičnejša je prigoda letalskega častruka O Bvrnea Po nekolikih normalnih looping h se je spustil v prevrnjenem ioo-pingu. kjer ostanejo kolesca letala v krogu, dočim opisuje pilotova glava zunanji krog Pri tem loopingu morata prenesti letalo in letalcev oiganizem silen napor Ko je bil Byrne v najnižji legi z glavo navzdol ja zaslišal silen trušč in ves prestrašen je opaz.l da mu je odtrgalo obe zgornji krili. Letalo se ni dalo več obvladati in strmoglavilo je s propelerjem naprej proti zemlji Byrne je odpel pas toda nič ni težjega, kakor skočiti iz letala, padajočega v spiralah Končno se je Byrneu posrečilo pasti iz letala in brez nezgode je dosegel s padalom zemljo. Skok iz gorečega letala Les Bennett se je reši iz gorečega letala nad Londonom. Med normalnim poletom je naenkrat zasmrdelo iz motorja po bencinu. V naslednjem trenutku je buhnil iz letala oblak črnega dima in letalo se je izpre-menilo v gorečo baklo Letalec je skočil iz njega, toda ta čas. ko je padal, mu je pretila nevarnost v obliki plamenov okrog njega vrtečega se gorečega letala. Kapitan Hudson je preizkušal s poročni-kom Molyneauxom novo lahko bombarder-ako letalo, ko se je naenkrat prelomilo desno krilo čez pol. Hudson je hotel opozoriti svojega opazovalca, da bi skočil iz letala, ker se ni dalo z letalom storiti nič drugega. Obrnil se je in opazil, kako ie Molyneaux doslovno zagvozden na svojem sedežu s trskami prelomljenega krila. Hudson se je nekoliko dvignil, da bi pomagal opazovalcu. Slednjič se mu je to posrečilo Molvneauz je skočil iz letala, toda bila sta komaj ie 300 m nad zemljo. Za Hudson a je bil skrajni čas. Vendar je pa še trenutek počakal, ker je pretila nevarnost, da bi se zapletel v Molyneauxovo padalo. Ko je slednjič skočil iz padala, pa ni mogel potegniti za obroč, ker je padalo letalo istočasno z njim. Zemlja se je bližala s strašno hitrostjo Ce ne potegne, se bo gotovo ubil. Zato je izbral možnost, pri kateri mu je vendarle še ostal vsaj iskra upanja. Z drhtečimi prsti je potegnil Po naključju se je padalo odprlo, ne da bi se nataknilo na letalo. Hitrost padanja je pojemala, vendar je pa padel Hnd*on na tla samo nekaj sekund za letalom. Sultan se hoče oženiti Sui'an iz Jahore. eden najbogatejših mož sveta, ie ie star. pa ie vendar sklenil poiskati si življenjsko družico Ko je nedavno gje-dal film »Dekle iz džunglex. ee je zaljubil v Urralko Dorotv Lamourovo nastopajočo v slavni vlogi, in izjavni! ie ameriškemu filmskemu režiserju Clyde Elliotu. ki se je mudil pri mem na obisku, da bi se rad z njo poročil. Ellior ga ie opozoril, da je Lamou-rova ie omoiena Sultan le pa brž našel izhod iz kočljivega položaja Poslal ie v Hol-lvwood sla z naročilom, nai poišče dekleta, ki b» bilo Lamourovi zelo podobno. Zda i so tako dekle naši v oseb' 16-letne filmske igralke Olymne Brandove Ko ie sultan videl nieno fotograf i'o. ie ^akoj brzojavno odgovoril: Strinjam se. vzamem jo. Odgovor Brandove še ni znan. Avtomobilska industrija v Rusiji Rusija je prišla v treh letih na prvo mesto v Evropi po proizvodnu tovonnih avtomobilov in na drugo na vsem svetu takoj za Zedinienimi državami. Lera lf>29 SS izdelali v Ru-i;i samo 170*2 avtomobila, lani pa 200 000 od *en 182X00 tovornih avtomobilov. Predlanskm so izdelali 133.000 tovornih avtomobilov. Vidimo torej, da prevladujejo v Rusiji tovorni avtomobili, kar pa ne pomeni, da se Rusi ne zan majo za luk^usne avtomobile. Rusi so praktični in izdelujejo najprej to. kar najholi rabijo. Proizvodnja luksu-nih avtomobilov se je lani podvoiida, poskočite Molotovr je iziala lani 120.^)00 avtomobilov, leto« rh pa hoče izielati 2o0 tiso?, a do le*a 1941 naj bi se njena proizvodnja počet\o:*ila. Najbolj razširjeni luksus-ni avtomobil te tovarne je >M l.< Druga ve-l.ka tovarna > Stalin« v Moskvi je izdelala lani 70 0»>0 avtomobilov, letos pa ho5e izdelati 95 000 tovornih itn 16.000 liiksosatb avtomobilov. Na.il "Vj znan tip tovarne >Stalin« fe >Zi- 101.€ Ti avtomobil: imajo radijske aparate in ocr^vaLno napravo. £e lani so imeli v Rusiji poseben konstrukcijski urad. ki mu ie poverjena naloga skonstruirati luksusni avto s hitrostjo 200 do 250 km na uro. Tisk v Zedinjenih državah Po najnovej šrh sta*isrti5nrLh podatkih se Amerrilka ne more poh vaJ-Jii z visokim razvojem periodičnega tiska. La^ii se je število listov tm revi i v Zedi njenih državah znižado za 221 To je najvišje letno nazadovanje v zadnjih 10 letih. Na ozemlju Ze-dinjenih držav izba j a zdaj 2084 dnevnikov v angleščini. 10.629 tedr kov in 359 perio-dnonifa lisrtov. Število dnevnikov je padlo za 23, tednikov za 176. periodičnih listov pa za 18. Nasprotno se je pa povijalo ste vido v tujih jezikih r>= kanih dnevnikov za 11. Od 2084 dnevmkov v angleščini je 1605 vecer-nikov 454 jutranjih listov nn 25 takih, ki izhajajo riaimajnj štirikrat dnevno. Dnevniki izidejo vsak dan v 41.400.000 izvodih; od teh je 25.800 000 večen ik o v in 15,600.000 jutranjih listov. Treba je pa omeniti, da izhajajo v Ameriki kakor v vseh anglosaških državah posebni tedn-nki, ki se yh tiska 31.000.000 izvodov. Zanimivo je, da je ste- ■ vilo dnevnikov in tednikov padlo, dočrrn je število vsakih 14 dni in vsak mesec izhajajočih listov poskočijo za 90. Kdaj in zakaj odstranjujemo mandlje Zdrave mandlje posti pri mirti, bolne pa odstrani LJubljana, 23. aprila Mandlje imamo vsi ljudje, eni manjše, drugi večje. Pri nekaterih ljudeh so bolj na površju, prd dugih zopet globlje v tkivu žrela. Ker so na zelo ekspooiranem mestu, radi obole. Njih akutno obolenje imenujemo angino. Beseda je grškega izvora. Mi bd rekli tej bolezni -zožen je < ali : zadrgnjen je:. Kronično vnetje mandljev, sledeče iz akutnega, ali pa od prvega poSetka razvijajoče se tako, da postane kronično, lahko imenujemo tudi kronično angino. Kaj pa so prav za prav mandilji? Napačno imenujejo ljudje mandlje bezgavke, ker nimajo z bezgavkami nič skupnega. Njih struktura je povsem različna od bezgavk, ki iih imamo v našem telesu nebroj. Mandlji niso nič drugega nego skupki limfatiČnih ali adenoidnih bulic. Te bulice so razvrščene po sluznici vsega žrela in tudi po sluznica črevesnega trakta. Kakšno delo opravljajo mandlji. O mandl«jih in slep:ču so znanstveniki pisali ie obširne razprave in knjge. Predaleč bi zašli, ?e bi hoteli govoriti o vseh mogočih domnevah in naziran»ih glede naloge, ki naj bi Jo opravljali mandlji v človeškem telesu. Naj bolj razširjena pri nas je vera, da imamo mandlje zato. da prestrezajo bakterije, jih uničujejo in tako preprečujejo, da ne prehajajo v globlje ležeče dihalne organe. To mnenje so znanstveniki že davno ovrgli. Dejstvo je. da so si po vojni dah že milijoni ljudi odstraniti mandlje. nršijeni so tisti milijoni, katerim so zdravniki mandlje res odstranili, to ie izluscidi z vrečico vred. v kaiteri leže in ki jo Imenujemo kapsulo. Pri tem ogromnem številu izluščenih bolnih mandljev n;so znanstveniki opazili nobenih slabih posledic ne prj otrokih. ne pri odraslih. Nobena funkcija telesa ni izpadla. Poleg tega so zdravniki znanstveniki hoteČ ugotoviti vpliv delovanja mandljev na telo v celoti izluščili na tisoče popolnoma zdravih mandljev. Tudi v vseh teh primerih ni bilo prav nobenih slabih posledic za zdravje. Zato so si vsi znanstveniki edini v tem. da mandlji ne morejo opravljati not ene take funkcije. >ia bi mogla biti njihova odstranitev telesu v k vajin povzročiti bolezen. Znanstveno dokazano je samo to, da opravljajo mandlji delo kot ostale limfatiČ-ne ali adenoid.ne bulice, to je v glavnem izločanje shiza. Iz vsega tega sledi, da so nesmiselne ličil ve o obolenjih, ki nai bi nastopila po odstranitvi mandljev, pa čeprav bi brli od-.t ranjeni popolnoma zdravi mandlji in be-ganie ljudi je bilo in je radi mandljev več kot odveč. Pripetilo se je celo. da so spravljali ljudje odstranitev mandljev v otroškifb Ipitih v zvezo z nevarnostjo poznejše impo-tence. Če veljajo ugotovitve znanstvenikov za ve? kuiturni svet. veljajo pač tudi za ljubi :ano in njeno okolico. Kot rečeno se razvije iz akutnega vnetja ponavadi kronično tako. da mel posameznimi ang nami bolnik nima nikoli miru. Pri vsakem najmanjšem prehladu, pri vsakem prepihu čuti glavobol, je izmučen, boli ga zdaj ta, zdaj zopet druga stran vratu, čuti pa tudi pritisk v žrelu, tudi temperatura od časa do časa malo poskoed. To stanje imenujemo kronično vnetje ali kronično angino. Ker so mandlji v zvezi z zelo slovita irnd krvnimi žilami, se vnetja na njih kaj rada razširijo pri krvi tudi na vse človeško reio. Pred vsem radi obole po krvi kot pravimo znansitveno metastatično srce. ledvice in Členki (revmatizem). Kronično vnetje mandljev je ognjišče infekcije, iz katerega nastaja.io vse mogoče komplikacije. Statistika velikih evropskih klinik kaže. da vsako leto težko oboli za posledicami anglme oziroma je tem posledicam podvrženih mnogo več ljudi, nego katerikolri drugi bolezni. Tudi Lokalno povzroča akutno kakor tudi kronično vrne t je mandljev obolenja sosednih organov, tako srednjega ušesa, obnosnih duplin in kaj radi se pridružijo akutnemu vnetju abscesi za mandOji. poleg mandljev ali pa gnojenja, ki se Širijo proti jabolku. Klinike, so doloČMe zato smernice glede operacije mandljev in te smernice pravijo: Zdrave mandlje pusti pri miru bolne pa odstrani. Če torej zdravnik-epecijalist ugotovi, da so mandlji bolni, je njegova sveta dolžnost da bolniku svetuje njihovo odstranitev. Z odstranitvijo mandljev se prepreči vsaka nadaljna angina in jasno tudi vsaka nadalj-na eventualna komplikacija, ki bi drugače radi akutnega ali kroničnega vnetja lahko nastala. Xe gre torej za veJiKost mandljev, gre le za bolne ali zdrave mandlje. Ne gre tudi za eventualno zadušteev, temveč za obolelost mandljev samih, kajti radi prevelikih mandljev se ni, še nihče zadušil, bej-stvo pa je. da so zelo veliki mandlji ponavadi vedno bolmi, ker so bolezensko, povečani kot pravimo hiperplastačni. Mislim, da bo vsakemu latfku jasno, da pride kot edini operativni poseg v poštev samo totalno izlu-sčenje, ne na ščipanje, ker je ostanek pošči-panega mandlja še ravno tako bolan kakor ie bij prej nepoščipan. Človek s pošcipanimi mandlji ravno tako dobi še angine, ravno tako še obodonja v soseščini in ravno tako še obolenja po krvi, kakor če bi imel nvanidlje nepoščipane. Poleg tega je mogoče poščipati samo mandlje, ki močno Strle v ustno votlino — dočam mandljev, ko so globlje v tkivu, niti poščipati ni mogoče. Jasno je, da velja to v enaki meri za otroke in odrasle. Po teh modemih indikacijah znanstvenskov se ra vin a jo vse evropske klinike, tudi zagrebška in beograjska. Smernice za operacijo mandljev v Angliji isn Ameriki so pa drugačne. Tam je odstranitev mandljev skoraj obligatna, ravno tako kakor odstranitev slepiča, ker stoje tam na stališču, da Če mandlji še niso oboleli pa še bodo. Radi tega odstranjujejo tjdi zdrave. Ne smemo pa svetovati bolniku oistra-nitve mandljev šele takrat, ko je radi njih akutnega ali kroničnega obolenja že dobili komplikacije bodisi na ledvicah, na srcu itd. Te komplikacije bodisi na ledvicah, na členkih ali na srcu se popravijo samo tedaj, če se bolezen v teh organih še ni zasidrala. Indikacija za odstranitev mandljev je njih obolelost. Imitacije za šoipanie mandljev pa ni. Dr. J Hafner Pestre moške obleke V Ameriki delajo krojači živahno propagando za kričeče pestro moško modo. Gim pestrejše, tem zanimivejše in lepše, — se glasi njihovo geslo. V Ameriki ni nič posebnega, če vidiš moškega z rdečim klobukom na glavi, v zelenem suknjiču in žoltih hlačah. Treba je pa takoj omem-ti. da v stari Evropi ameriška moda ni merodajna. Na slovečo Oxford street v konservativni Angliji sploh nima vpliva, pa tudi Pariz se ne ravna po nji. Ni se nam torej treba bati, da bi podlegli ameriškemu vplivu. Tudi pri nas je postaila zadnja leta moška moda v barvi vesele j ša. Čeprav smo še zelo daleč od svetlozelenega suknjiča in žoltih hlač, sta tudi pri nas enolična črna in siva barva izginili. Vedno bolj nosimo poleti kombinirane obleke, suknjič in hlače različne barve, nosimo pestre srajce itn kravate, pa tudi klobuke svetlejših barv. Med kričečo pestrostjo in nežnami svetlimi barvami je pa razlika. Morda bo pa sčasoma tudi v Evropi prodrl ameriški duh. Nove skladbe Ie mladih let. Zbirka moških zborov in četv^rospevov. Uglasbil Ferdo Juvanec. V kastni založbi. Litografija Camažar v Ljubljani. Vsebina: Pozdrav, Večerna, Prošnja. Spomin na zimski večer. Bolne rože. Rojakom, Sloveniji, Budnica, Dvignimo srca! (9 pesmi). — Juvanec ni mnogo komponi-ral, ampak kar je pesmi napisal, so ee jih zbori prav radi oprijeli, že zaradi tega, ker so pisane v lahkem glogu z nekomplicirani-md harmonijami Pozna pae kot star, mti-niram pevovodfta zmožnosti naših pevcev, ki se nieo učili glasbenih naukov in ki ne morejo zmagati težavnih nalog m zahtev z duhom Časa napredujočega zborovskega stavka. Tudi v pravkar izdani zbirki večinoma dosedaj še netiskanlh svojih skladb je Juvanec ostal zvest svoji ismeri: pisati pevno in lahko izvedljivo. Namen se mu je posrečil. Poleg prigodnih (>Pozdrav<), (>Roja-kom< na besedilo Josipa Stritarja, skladateljevega strica), narodno navdušvalnih (>9!oveni}i«, >Rudnioa«, >Dvignimo srca<) so pa v izdaji zastopane tudi pesmi liričnega značaja starejšega datuma ■ -Večema^, >Spo-min na zimski večer«) ter novejšega (»Prošnja in vBolne rože*). Skladbe je skladatelj eam spisal — vzorno kot smo pri njem vajeni, pravtako jo je pa Čemažar zelo lično litografiiial. Dobi in naroča se v Matični knjigarni v Ljubljani. Izvod stane 20 din. Naj bi naši moški zbori in kvarteti izdajo pridno naročali! Priporočam jo! Zorko PreIo\Lira< v Kamniku. Josip Kenda: Zapuščeni: Besedilo Drago-tina Ketteja. Moški zbor s tenorskim solom. Samozaložba. Nova, učinkovita skladba. Dobi se v vseh knjigarnah. Z. P. ROMA n otok gobacceu Taupou — ole ao o> po mua ... tuitanga .. langi ... je jecljal ves iz sebe. Kar se je iztrgal Sketchu iz rok in planil v temo. Sketch je ostrmel. Ni mu šlo v glavo, kaj bi pomolilo to, kar je jecljal Kaaaki: devica... jutri ponoči... grobovi poglavarjev, grob gospodarja ... nagrobni kamen... To je biJo vse. kar je spravil Kanaki iz sebe. Mož torej mnogo ve. Najprej mora dobiti v roke njega. Izpustil je psieo ki je tiho zacvilila in io ubrala po svežih sledovih- V tihih, dolgih skokih ki se jih je bil naučil v džungli, ji je sledil Sketch daleč tja za mesto Nikie se je naenkrat vrnila in jela iskati izgubljeno s.ed. Na desni strani je bila široka morska plitvina, zarezana globoko v celino. Sketch je pokleknil in opazil v siiu blede mesečine odtise nog bežečega moža. V grmovju na obali je bil vlažen pesek razhojen. Zažvižgal je za teglo in sedel utrujen na zemljo Tudi Nikie s« je vrnila, tekaa je zbegano sem in tja m iskala sledove, ki so se bili izgubili v plitvini Bilo je jasno, da sta naskočila Kanaki;a tu nekje v bližini dva ali trije možje da je bil premagan, potem so jo Da ubrali napadalci na drugo stran, da bi zabrisali za. seboj sledove Sketch je bfJ na koncu. Vedel je, da ne more naprej, kajti na gladki vodi bi se v mesečini njegova postava tako odražala, da bi bila naravnost imeniten cilj slučajnemu strelcu, ki bi bil morda skrit v grmovju na nasprotni strani Kreniti okrog v celino zarezane plitvine ni bilo mogoče, to bi trajalo zelo dolgo, poleg tega je pa tam voda zelo globoka, v nji so morski psi in strupene ribe nofu. Sketch je vstal in krenil ves utrujen nazaj proti Nukualuii. m. Inspektor Braun je presenečeno dvignil obrvi, ko je zagledal Sketcha tako zgodaj na pragu svoje pisarne. Nikie se je takoj zleknila v kot in zaspala. Sketchev ob^az je bil pokrit s pepelom utrujenosti in temni kolobarji pod očrni so pričali, da je noč prečul. — Halo! — mu je zaklical inspektor, — kaj pa Domeni, da vas na vse zgodaj vidim? Sketch je utrujeno omahnil na stol in globoko vzdihniL — Dva dni ste tu. pa prihajate vsak čas na policijo, to ni bila nikoli vaša navada. In naenkrat se je ustavil inšpektorjev pogled na izbočenih po-tepuhovih žepih — In od kdaj nosite dve piStoli? Sketch se je prijel za tepe in odgovoril počasi: — Ne bili bi vi. če bi tega ne opazili. Toda pištol ne nosim. V enem žepu je vaša ura, v drugem pa Gammanove koralde. Upam. da me ne boste zaprli, ker sem to odkrito priznal — Uro mi vrnete. — se le zasmejal Braun, ker se mu je zdelo to zabavno . Sketch je odkimal z glavo — Potrebujem jo, vi pa ne Toda prišel sem v neki drugi zadevi. Tam doli na obali sem našel zvečer umorjeno dekle. Po teh besedah je inspektor planil pokonci. — Kaj se vam meša, Sketch? To ... vendar... — Seveda, to je možno, ubijalec se je zopet vrnil, — je pripomnil Jackie in puhnil dim iz pipe. — Zakaj pa prihajate s tem Šele danes? — je zagodmjal Braun. Sketch je nekaj časa mo.čal. — To je kaj enostavno. Ko sem se napotil ponoči k vam, sem naletel na Ha vaj ca, ki sem mu bil malo prej pomagal iz stiske. Bil ie tako prestrašen, da ni mogel kdove kaj povedati in takoj jo je zopet odkuril Ker sem se bal za njegovo zdravje, sem io ubral za njim in kakor običajno sem prišel tudi to pot prepozno. Zdaj mi je pa šinila v glavo nova misel: Sketch se je zamislil Mula/t je bil napadel popoldne Kanakija navidez brez vsakega povoda, — vsaj črvi mu niso mogli dati pobude za bodalo. To pomeni da Kanaki ve nekaj, kar ga je prisililo zlesti ponoči iz kolibe in hiteti k zalivu morskih psov. Mulat žoltih oči izkazuje neko posebno spoštovanje domačinom in ljudje, ki jih tu na 18 stopinji južne širine spoštujejo, so navadni falot-je — o tem jt Sketch že imel svoje izkušnje. — Kaj je s tem mrtvim dekletom? — ga je zdrsmil inspektor Braun iz zamišljen osti. — No. ao pojdivs pogledat mulata. reči hočem tega dekleta, — je zamrmral Sketch in vstal Vzela sta s seboj dva domača policista in odšla. Tam doli ob morju je bilo razmeroma mirno, zlasti tam, kjer sta se potikala ponoči prejšnjega dne Sketch in Pamela. — Tu je bilo, — je dejal Sketch in pokazal na mirno plitvino. Presenečeno sta se spogledala. Mrtvo dekle je bilo izginilo. — Čujte, Sketch, bodisi da brijete iz mene norca ali pa opravlja ta dečko svoje delo preklicano spretno. — Držala bo druga domneva, — je dejal Sketch hladno in se zamišljeno ozrl na sivo vodo. B.izu obale se je kopal tisti čas dečko iz nukualufskega hotela. — Jaz bi se na njegovem mestu ne čofal tu, — je dejal eden izmed policajev, potem je pa zakričal na dečka. Bilo je že prepozno. Morje se je pri dečku naenkrat razdelilo na dve strani, prikazala se je ozka plavut morskega psa, ki je krepko udarila po vodi. Deček je kriknil in že so ga zagrnili valovi. Čez nekaj časa se je zopet pojavil na površju in plaval na vso moč proti obali. — Ni ga opazil, — si je oddahnil Braun. — Mislim, da ga je, kar poglejte na krvavo sled, ki jo pušča za seboj, — je dejal Sketch in skoči] v vodo. Ko je potegnil vsega izmučenega in izčrpanega dečka na suho, so vsi zadrhteli od groze. Desna stran dečkovega telesa je bila skoraj brez kože in iz nje je curljala kri Morski pes, ki se je oči vidno pognal za drugim plenom, ni bil opazil dečka, pač pa ga je bil zadel s trebuhom, ostrim kakor tisoč nožev, da mu je posnel z desne strani vso kožo. Uiajujs Josip Zupančič •*» Fran Jaran — ta upravo m Insaratni dal Usta Oton Christoi" — Vsi v LJubljani