Naročnina
Dnevna Izdnjn
za državo SHS
mesečno 20 Din polletno 120 Din celoletno 240 Din
za Inozemslvo
meoeCno 35 Din nedeilska Izdala celoleno v Jugo-slavili 120 Din, za Inozemstvo 140 D
S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec
«
Cene oglasov
I stolp, petit-vrsto mali oglnsl po I SO In 2 D.veCIl oglasi nad 45 mm vlSIne po Din 2-50, veliki po 5 In t Din, v uredniškem delu vrstico t>o 10 Dir n Pri veCiem C naročilu popus. Izide ob 4 z)ulraj razen pondellKa Ir dneva do prazniki.
Uredništvo /e v Kopltarlevl ulici il. 6:111 nohoplsl se ne vraCafo, nelranUlrana pisma se ne sprelemalo j- Uredništva rele/on U. 2050. upravnlStva St. 232S
Političen list sza slovenski narod
Uprava le vKopltarlevi ul.St.6 CeHovnl račun: Llubllana Stev. 10.650 In tO.349 sa Inset ate, SaralevoSI.7 5U3, Zagreb il. 3'j.Oll, Praga In nunal St. 24.797
Kraah»*u.i/u«ujai
Vatikan obnavFa svet
Prav so imeli tisti politiki, znanstveniki in diplomati, ki so o dobi Leona XIII., kardinala Gasparrija in Rampolle trdili, da je bilo njihovo delo, kakor je bilo zasnovano v začetku velike restavracije vatikanskega pokreta koncem preteklega in v začetku sedanjega stoletja, zasnovano na desetletja, če ne stoletje, in kakor nalašč preračunano na položaj po svetovni vojni. Ko je papež Leon XIII. katoličane sirom sveta seznanil s svetopisemskim: »Posedite zemljo!« in svojo razlago: >Ta beseda od krščanstva ni bila nikdar preklicana!« da so lorej katoličani dolžni prevzeti v svoje roke družbo in državo v socialnem, političnem, znanstvenem, Človekoljubnem, vobče vsakem oziru, kakor pač naleti človek na okoliščine kot družabno bitje, je nastopila hkrati z duhovno obnovo po liberalizmu izsušenega človeka pomlad v deželi katolicizma. Povsod se je začelo reorganizira-nje, poduhovljenje in sistematično delovanje katoličanov - državljanov, ki so doprinesli v svojih državah odločilen delež k temu, da se je Cerkvi priboril zopet svetel prostor na solncu. Vatikanska diplomacija je dobila ugled. Po njenem prijateljstvu so segale roke državnikov, in zlasti čudovito humanitarna gesta sv. Stolice med svetovno vojno, ko so padali najlepši in najboljši in ko je bil ves svet zmučen, je število teh rok, ki so nudile Vatikanu prijateljstvo, visoko pomnožila. Po vojni se je duhovna sila Vatikana še stopnjevala. Človeštvo je bilo sito krvavega klanja; države so se hotele otresti priimka barbarizma. Državljani so videli, kam jih vede čista tehnika in racionalizacija ter so hrepeneli po tem, da pride kdo, ki poživi njihovo Izsušeno notranjost. Doba je nalikovala raz-orani njivi, ki v megli hrepeni po solncu in semenih, da iz njih vzklije novo življenje. To življenje pa je mogel dati samo evangelij Cerkve, ki človeštva še nikdar ni ogoljufala.
Nič. čudnega, če so tudi oficielni zastopniki držav skušali po vojni ujeti ta veter v jadra svoje politike in nič čudnega, če je vatikansko mnenje prešlo v javno mnenje. V industrijski, zmaterializirani in po bogastvu hrepeneči Ameriki smo doživeli veličastno prireditev evharističnega kongresa v Chicagu, kjer je bilo papeževo odposlanstvo od prote-stantovskega, kalvinističnega in kvekerskega zunanjega urada sprejeto naravnost kraljevsko. Da! Katoličan Smith stopa ravno trenutno v borbo za predsednika Združenih držav Severne Amerike. Znano je, kako silovito se je pojačil vpliv katolikov v Foreign Officu — angleškem zunanjem ministrstvu. Znano je, da se je vršila v Angliji ljuta borba za spremembo anglikanskega molitvenika, ki bi naj se približal rimsko-katoliški obliki. V Franciji smo doživeli dogodek, da je navezala nazaj stike z Vatikanom, da je obustavila sovražnosti nasproti katolikom in da je v zadnjem času prišlo do tega, da se laična zakonodaja predvojnih francoskih framazonov ruši kos za kosom. Mnogi kritiki so tedaj, ko je papeški nuncij v Parizu Ceretti podpiral miroljubno stremljenje Brianda in francoske vlade sploh, sicer dejali, da ga je Briand ujel, ker ga je prisilil do priznanja francoske levice, zoper katero gredo nekateri desničarsko orientirani francoski katoliki, da pa mu ni dal nobene protiusluge, ker je laična zakonodaja ostala kot je bila. Vsi ti kritiki so bili postavljeni na laž in so morali sprevideli, da je to val, ki gre na široko in daleko. In kaj naj poreče-mo o Češkoslovaški? Tudi la država je v mladosti svoje dobe prekinila zveze z Vatikanom. Nuncij Marmaggi je zapustil ostentativ-no Prago, nekatere vladajoče stranke pa so na ves glas zatrjevale, da Češkoslovaška ne potrebuje ne nuncija, ne duhovne moči Cerkve. Doživeli smo tudi praški sporazum s Cerkvijo.
V krogotoku te politike in obnove imamo zaznamovati novo dejstvo: Nuncij Pacelli, eden najsposobnejših vatikanskih diplomatov, znan iz svetovne vojne, ko je v Monakovem deloval za mir, znan po vojni, ko je sklenil 7. Bavarsko konkordat, je sklenil sedaj tudi konkordnt s Prusijo. Koliko težav, koliko nasprotstva je bilo, vidimo iz lega, da so se že leta sem na tem vprašanju sestavljale in razbijale berlinske vlade, dn se je protestantov-ski svet začel oboroževati za nov kulturni boj, kakor da Nemčija nima druge potrebe kot povrniti se v razdiralno delo Bismarckove dobe! Paccelliju se jc končno vendarle posrečilo urediti razmere z voditeljico Nemčije, s Prusijo. Konkordat je tem značilnejši, ker je pri njem sodelovala večinska socialnodemokral-skn stranka in ca je v njenem imenu uodpi-
e izooem zasedanju
r Belgrad, 20.okt. (Tel. »Slov.«) Narodna skupščina je danes izvolila novo stalno predsedstvo. Poslanci so so pričeli zbirati ob Zbrani so bili polnoštcvilno. Po predpisih poslovnika jc poslanec Milutin Dragovič predlagal najstarejšega skupščinskega člana za začasnega predsednika in sicer poslanca Joco S c 1 i č a. Joca Selič je takoj zavzel predsedniško mesto in pozdravil poslance:
»Prevzemam začasno predsedstvo kot najstarejši član. Gospodje poslanci. Leto je končalo s plodonosnini delom te skupščine, let je hila izvoljena 11. septembra. V teku leta je skupščina sprejel« veliko število zakonov, tako da ho imela naša velika domovina, zedinjena kraljevina SHS najpotrebnejše zakone. Gospodje poslanci. Mislim in želim, da vsak narodni poslanec izvršuje svojo dolžnost, kakor je to v interesu ljudstva, ki gn je izvolilo. Nadejam se, da bo prihodnje leto še plodonosnejše od preteklega, tnko da se. bodo lahko vsi zakoni, ki so potrebni, sprejeli. V tem imenu Vas pozdravljam in kličem: Na srečno delo!
Nato jo Selič predlagal štiri začasne tajnike gg. Bedjaniča. Stevčiča, Valter j a in Jovanovič a. Predlog je bil sprejet. Po odmoru potih minut so jo pričelo glasovanje za predsedstvo. Glasovalo je 185 poslancev ob odsotnosti zemljoradnikov. Zn Mihajloviča je glasovalo 171, za Ribarja 1, praznih 14 glasovnic. Izvoljen je bil Miha j I o v i č. Skupščina je izvolitev sprejela z velikim odobravanjem. Mihajlovič je takoj zavzel predsedniško mesto. Po kratkem govoru je dejal sledeče:
»Gospodje poslanci, zahvaljujem sc vam za izrečeno zaupanje, ki ste mi ga izrazili, ko ste me izvolili za skupščinskega predsednika. Storil bom vse, da to zaupanje opravičim. Obžalujem, da ne vidim vseh naših tovarišev vseh političnih skupin. Kolikor je ležeče na meni, in kolikor mi jc mogoče, bom storil v se, da bomo čimpreje vsi v tej dvorani. (Burno odobravanje.) Gospodje, mnenja sem, da predsednik ne sme in ne more pripadati nobeni stranki in nobeni struji, dokler je na tem mestu. Prizadeval se bom, da tak ostanem, dokler boni na tem položaju. Hvala vam!«
Predsednik vlade g. dr. Korošec čestita g. Mihajloviču.
Nato so se vršile volitve dveh podpredsednikov in štirih tajnikov. Izid volitev je bil sledeč: Za prvega podpredsednika je bil s 178 glasovi izvoljen demokrat g. K u j u n d ž i č, za drugega musliman g. Hrasnica s prav toliko glasovi. Za prvega tajnika jc bil izvoljen poslanec Jugoslovanskega kluba g. Bedjanič s 174, s prav toliko glasovi so bili i -oljeni za tajnike gg. Stevčič, Valter in Jovanovič. V imenu podpredsednikov in tajnikov se jc zahvalil g. Kuiundžič. Nato se je skupščinska seja zaključila in skupščina odgodila. Prihodnja seja se bo sklicala pismeno.
Strožje izuajanle bofkofa
č Zagreb, 20. okt. (Tel. »Slov.«) Na današnji seji poslovnega odbora KDK so bili zbrani vsi poslanci, ki bodo jutri sodelovali na zborovanju v Sisku. Pribičevič jo imel na seji dolg govor o političnem položaju. V vodstvu se je razpravljalo o ukrepih, ki jih je treba pod-vzeti proti pristašem današnjega režima. Kot uspeh teh sej je izšel v večernih listih KDK popis uglednih pristašev NRS, I)S in HPS z
r Belgrad, 20. okt. (Tel. »Slov.«) Današnje »Službene Novine« prinašajo uredbo o organizaciji finančne stroke in službe finančne upravne oblasti. Uredba obsega štirideset paragrafov. Po tej uredbi je najvišja finančna oblast finančno ministrstvo. Neposredno finančnemu ministrstvu so podrejena finančna ravnateljstva, ki jih je štirinajst. Za ljubljansko in mariborsko oblast se ustanovi ljubljansko finančno ravnateljstvo. Vsako finančno ravnateljstvo sestoji iz pelih oddelkov: 1. državno računovodstvo; 2. neposredni davki; 3. trošarine, takse in finančna kontrola; 4. carine; 5. kataster in državna posestva. Finančnemu ravnateljstvu so neposredno podrejene okrajne davčne uprave, carinarnice, katastrska uprava in okrajna uprava finančnih kontrol.
S 1. januarjem 1929 se ukinejo vse davčne okrajne oblasti, davčni uradi in davčna administracija v Ljubljani. Nerešene odmere do konca 1928 preidejo na nove davčne uprave. Prizivna komisija za dohodnino in pridobnin-
Zagreb, 20. okt. (Tel. »Slov.«) Naša vest, o naraščajočem nezadovoljstvu sam. demokratov proti Pribičevičevi politiki, ki bi mogla dovesti v republikanstvo, jc zelo zadela Pribičeviča, ki skuša zato dopovedati, da so vsi sam. demokrati za njega in tudi posl. Grisogono. Da svojo trditev tem bolj podkrepi, skuša g. Pribičevič dokazati, zakaj ni g. Griso-gono član vodstva KDK. — To dokazovanje g. Pribičeviča pa ni prepričujoče, ker ve javnost, da jc g. Grisogono najjačji intelektualec v SDS in eden njenih najboljših govornikov.
sal predsednik vlade, socialni demokrat Braun. Bodisi iz prepričanja, bodisi iz državnih potreb, to ni vprašanje. Dejstvo je, da je duhovna sila Cerkve tudi od te strani uradno priznana in imamo pričakovali med sveto Sto-lico in Nemčijo dobo konstruktivnega dela v obnovo države in vernikov. Duhovna sila Vatikana niarširnl
Javnost ve tudi to, da je posl, Grisogono odklonil vsa vabila za vstop v vodstvo KDK, ker sc ne strinja z njeno poiltiko. To jc dokazal posl. Grisogono tudi s tem, da jc ob proslavi solunske fronte pozdravil vojvodo St. Stepanoviča in tudi zagovarjal udeležbo pristašev SDS pri proslavi proboja solunske fronte. Pribičevič pa jc bil, kakor jc znano, proti vsaki udeležbi na proslavi. To dokazuje, da jc velik del SDS proti Pribičevičevi politiki, zlasti pa še proti njegovi kritiki kraljeve izjave.
Podpore revnim k?a:em
Belgrad, 20. okt. (Tel. "Slov.«) Pod predsedstvom predsednika vlade dr. Korošca sc jc vršila seja ministrov gospodarskih resorjev. Razpravljali so o zakonih, ki so potrebni, da se pomaga siromašnim krajem. Izvolil se je poseben odbor, ki naj izdela ta zakon V od-hnvu cn ministri Stanič. Markovle in Birič.
navedbo njihovega naslova. Razen tega so navedene trgovine in lokali, katerih lastniki so pristaši navedenih strank. Kako misli KDK izvajati socialni bojkot, nas pouči slučaj profe* sorja Maleniee v Brodu, ki so ga radičevci napadli samo zaradi tega, ker jc pristaš HPS, in ga težko ranili, tako da se bori s smrtjo. Kdor lo ve, ta ve, kaj pomenja ta popis imen pristašev drugih strank, ki niso v KDK.
n£ne sinžbe
ska komisija v Ljubljani bosta poslovali v Ljubljani še nadalje tako dolgo, da prične poslovali reklamacijski odbor po novem davčnem zakonu.
Pravtako so s 1. januarjem 1929 ukineta finančni ravnateljstvi v Ljubljani in Mariboru. Njihove posle pa od tega dne prevzame novo finančno ravnateljstvo v Ljubljani, oziroma ostane v Ljubljani v mejah te uredbe. Z istim dnem prenehajo poslovati oblastni inšpektorati finančnih kontrol, katastrsko ravnateljstvo in kaiastrski mapni arhiv v Ljubljani ter vsi okrajni katastrski evidenčni uradi v Sloveniji. Njihovi posli preidejo na označena službena mesta v omenjeni uredbi.
To je kratek izvleček iz te uredbe, ki vsebuje določila, ki se tičejo sedanjih finančnih oblasti in uradov iz resora finančnega ministrstva. Tudi finančna prokuratura v Ljubljani se ukine. Njene posle prevzame v zmislu § 38 uredbe državni pravni zastopnik pri finančnem ravnateljstvu.
»Klerikalci so zrasli v glavnem radi razcepljenosti naprednih političnih struj«, take ponavljajo liberalci.
Če bi to bilo res, bi bil dr. 2erjav organizator SLS.
Kajti liberalna stranka je bila med vojno pod dr. Tavčarjem enotna in disciplinirana Enotno stranko jc pripeljal dr. Tavčar tudi v nov položaj po prevratu. Tisti, ki so začeli razbijati napredno fronto — če že tako govorimo — so bili liberalni mladini, sedanji vodje SDS. Najprej so začeli boj proti dr. Tavčarju v časopisju. »Narod« se bo morda Se spomnil, kako divje so ga mladini napadali. Iz tega boja se je rodilo »Jutro«. Neki mladini, ki jih vsak liberalec dobro pozna, sc prenesli boj v stranko samo, zanesli strankar-stvo v napredne zavode in korupcijo v napredno gospodarstvo.
Radi vedno novih lumparij so pošteoefSi ljudje bežali iz stranke, nekateri so ostali apatični, drugi so se organizirali pod kakim novim naslovom, tretji so se priključili drugim strankajn. Tako je bilo s somišljeniki v njestih in trgih. Razen najožije klike, ki se je držala izvoznic, sekvestrov, nacionalizacij in podobnih poslov, se je člajistvo razteplo na vse vetrove. Samostojno demokratskim kolovodjem glasov ni bilo žal, ker so si bili v Belgradu zasigurali ministrska mesrta tudi brez poslanskih mandatov.
Na deželi so okoreli liberalni magnati še držali. O »poslih« mladinov niso nič vedeli, pa če so kaj vedeli, jim to ni niti koristilo niti škodovalo, ker ti liudije itak nimajo lastne razsodnosti. V teh je imela mladinska poslovna skupina svoj trden kader. Za te je bilo treba le dr. Tavčarja prevpiti, pa so bili njihovi.
Pa mladini so se izkazali tu nedoscgjjivo nesposobni. Mesto, da bi podeželsko voliv-stvo sklenili in zorganizirali, so ga pahnili od sebe. Računali so na prevaro javnosti, zlasti na prevaro kmeta. V misli, da je slovanski kmet tudi tako omejen, kot liberalni podeželski magnat, so ustanovili samostojno !:mct-sko stranko in vanjo pognali svoje ljudi.
Tako so srečno razbili vse. Iz prejšnje napredne stranke smo dobili tri, štiri brezpomembne strančice, ki so se med sc1 oj grizle kot lačni psi za isto kost.
Če je to politika, je tudi tisti Pavliha, ki je s svedrom kravo drl, vzoren mesar.
Sedaj je pa vodja SDS vzel svinčnik in seštel — ostanke. Ostanki, ki so jih dobile pri zadnjih volitvah vse stranke razen SLS, skupaj dajo mandat. Ta mandat naj dobi SDS. Tako jc izračunal vodja SDS in jc začel zbirati.
Pozabil pa je vodja SDS. da ;e sicer lepo mogoče sešteti ostanke fižola, krompirja, jabolk, hrušk, zeljnatih glav, težje je že iz ostankov telet in drugih živali dobiti mva teleta, šc težje pa je iz ostankov volivnih glasov svobodnih ljudi, ki niso SDSarii, napraviti — SDSarski poslanski mandat.
Nad uspehom le poslednje operacije si mi upamo dvomiti. Ne morda iz strahu pred SDSarsko fronto. Kaj še! Žerjavovci so sc izkazali za tako nesposobne politike, da mora biti vsak njihov nasprotnik vesel, če se njihovi modrosti zaupa n. pr. še SKS. Zato se mi napredne fronte le veselimo; iz čuto strankarsko sebičnega razloga sc jc veselimo,
Mi pri tem le SDSarje občudujem^. Poprej so razbijali na vso moč. Sedaj razbito posodo limajo. Pa ne da bi zbirali pristaše z boljšim političnim delom, z večjo poštenosti >, ampak sklepajo pakte z raznimi vodst/l Ta vodstva vodijo tudi svoje račune, zlasl- vodstvo SKS. Ti računi se v marsičem križajo 2 računi SDS. Obe ti dve vodstvi nc voclita pa nobenega računa o potrebah slovenskega naroda. Ali ni to občudovanja vredna politika?
SKS in SDS sklepata voliven sporazum, ko volitev ni, ko pa volitve bodo, sc bo izkazalo, da je bil ta sporazum le za en lep večer, ko smo se veselili in pili na kožo živega medveda, ki se jc z lovci, namreč dr. Žerjavom in Pucljem vred šc veselil življenja v brlogu za deveto goro,
Belgijsko-francoska siavnost pri jate rstva
v Pariz, 20. okt. (Tel. »Slov.«) V Parizu se vrši danes in jutri velika bclgijsko-franco-ska siavnost prijateljstva. Z več posebnimi vlaki je prišlo danes v Pariz 10.000 belgijskih bojevnikov k odkritju belgijskega vojaškega doma. Na čelu Bcigijccv jc dospel v Pariz belgijski princ Leopold.
Resničen obraz Siberaine
kampanfe
(Od našega stalnega dopisnika.)
Zagreb, 18. oktobra.
Zadnje dni je skoro vse zagrebško časopisje otvorilo topove velikega in malega kalibra na duhovništvo, episkopat, papeškega nuncija msgr. Pellegrinettija, predvsem pa na HPS in njene pristaše med katoliško inteli-i genco, zlasti pa na starešinstvo brv. kat. akad. društev. V tem članku bi bilo odveč, če bi se ozirali na vse ugovore in napade. Nemogoče je načeti vsa podtikanja v poslednjih dneh. Pomudili se bomo samo pri najglavnejših.
Ob pričetku škofovske konference je ves ■ hrvatski liberalni tisk in z njim v istem tonn tudi ljubljansko »Jutro« pisal cele polivale in j podžigajoče slavospeve. Govorili so, kako je i hrvatski episkopat vedno čutil z narodom. Zato da je brez dvoma, da bo ua seji izvršilnega odbora obsodil politiko dr. Korošca in j HPS, ker da je ta politika proti interesom hrvatskega naroda. V teb usodepolnih urah pa mora episkopat vsekakor iti z narodom. Obenem so otvorili silen ogenj na HPS, posebno na starešistvo, ker da se ono prizadeva privezati cerkvene poglavarje k svoji politiki.
Ko je v Zagreb prispel papeški nuncij msgr. Pellegrinetti, so se zagrebški listi iz pobožnih Celestinov spremenili v divje Flo-ridorje. Zopet so unisono zapeli staro svojo pesem proti Cerkvi. Nek list, ki sicer prinaša v svojih kolonah najbolj škandalozne kronike, je priobčil velik članek, vprašujoč se, kaj ima Italijan iskati na hrvatski škofovski konferenci. Obenem pa je poročal, da je g. dr. Korošec poslal Pellegrinettija, da »užuga« hrvatske škofe in da jih postavi pred dilemo, ali Korošec ali samostan.
Navdušenega pisanja o rodoljubju škofov je zmanjkalo. Ing. Košutič, ki je svojčas šel na obisk k zagrebškemu nadškofu in si prizadeval. da bi ga pripravil do tega, da 'bi izrazil simpatije do KDK, je zapisal, da so nadškofu napolnili glavo s slamo in da so iz najpoštenejšega škofa napravili Cerkvi sramoto in ravnali hrvatskemu narodu v posmeh.
Škofovska konferenca se je končala. Izdala je znani komunike. V njem je posebno naglasila. da se je razpravljalo samo o versko-eerkvenih zadevah. Takrat je nastalo splošno grajanje, da so škofje pokleknili pred msgr. Pellegrinettijem. ki da je proti hrvatskemu narodu, ki da je pri časi vina izj&vil, da Hrvati nimajo nobenega politika. Pravzaprav da on vse to dela. da bi se priliznil dr. Ko-.rošcu radi konkordata. Ko pa bi sklenil kon-kordat, bi dobil kardinalski klobuk, sčasoma pa papeževo tiaro.
Ta naš hrvatski tisk pa se ni zadovoljil samo s tem. V želji, ne da bi samo čim več škodoval le škofom ali HPS, marveč katolicizmu, se je poslužil afere, v katero je zapleten tudi neki Markovič. Ta Markovič je bil svoječasno pripravnik pri frančiškanih. Iz reda pa so ga odpustili radi očitne nesposobnosti za redovniško življenje. To pa zagrebškega tiska niti najmanj ni motilo. Priobčil je Markovičevo sliko v frančiškanski obleki. Pri tem pa sploh ne omenja, da Markovič ni frančiškan, samo da je »efekt« večji in da se tako zasovraži ta red, ki je toliko zaslužen za hrvatsko občinstvo. Z naslovi »Svetnik v orlovskem gnezdu®, »Vodja Orlov« itd., je ta tisk hotel to mlado in močno katoliško organizacijo pred hrvatskim narodom označiti kot zbirališče največjih lopovov in ponarejevalcev. Tisk posebno naglaša, da je Markovič urednik »Orlovske Straže« in ^Orlovske misli«, čeprav je znano, da to ni res. Priobče-Vanje teh podtikanj je opremljeno s tolikimi zlobnimi in neslanimi »pikanterijami«, da se kulturnemu človeku gnusi taka pisava.
Čemu vsa ta kampanja? Kakšne cilje Zasleduje? Vodje KDK javno izjavljajo, da je to radi tega. ker je vsa ta konferenca pokazala, da so škofje za HPS, s čimfer so eo ipso proti interesom hrvatskega naroda. Dalje radi tega. ker niso obsodili umora, da niso dvignili glasu proti vsemu tistemu, kar se v poslednjem času dela, da je Cerkev na strani morilcev. ker da je Cerkev eno in isto kakor HPS. ki jo vodijo »popovi«.
Tako se je govorilo kljub temu, da vsak dobro ve, da je bila ta škofovska konferenca že pred umorom v Belgradu zamišljena samo kot ožja konferenca iz.vršilnega odbora, kljub temu. da natančno vemo. da sta HPS in episkopat t"likokrat naglasila, da je delo HPS popolnoma neodvi=no tako od hierarhije, kakor tudi od cerkvene avtoritete; vsaj kar se tiče politične orientacije te stranke. Poleg vsepa tega so -kof,e p- - azali, da obžalujejo grozni zločin v belT^aiVKi sku-čini. Ko so po svojih zastopnikih << 1 i tal i pokojnemu Radiču k ozdravljenju in ko je zagrebški nadškof prišel iz Avstrije, da bi osebno vodil pogreb.
Torej je neki drugi razlog. Ta nam je jasen, če prečitamo zadnji del zmetanega Ko-Sutičevega pamfleta. (Zanimivo bi bilo zvedeli. kdo je Košutiču napisal ta članek in kdo mu je prinesel na ušesa nekatere stvari, za katere Košutič sam nikakor ne bi mogel vedeti.) V tem pamfletu Košutič ne pravi nič manj. kot da naravnost napoveduje, da sc bodo radi delovanja hrvatskega katoliškega duhovništva vse hrvatske cerkve /.aprle. Odprle iia se bodo. ko bo Hrvatska svobodna.
Kaj to ponienja, najbolje urica sistema-
ZaDeznSki pepišop Meniofi
v Pariz, 20. okt. (Tel. »Slov.t) Kakor poročajo listi, so se Poincare, Churchil in Parker Gil-bert na včerajšnjem sestanku menili med seboj o vsem reparacijskem problemu. S tem je po Angliji 'udi Francija zopet orisala minimalne zahteve, katere je Poincare v svojem zadnjem govoru, kakor znano, opisal tako, da mora končna ureditev francoskih dolgov Ameriki in Angliji iu preko tega izražati okroglo odškodnino za francosko obnovo. Kakor znano, zahteva Anglija samo pokritje svojih lastnih dolgov z deležem pri reparacijskih plačilih in svojih zahtev nasproti bivšim zaveznikom. »Echo de Pariš« piše, da je Parker Gilbert predlagal končno ugotovitev nemških dolgov - tem, da se določi število Davvesovih anuitet, ali pa s tem, da se točno določi glavnica. Kapitalizacija Dawesovc-ga načrta pomeni sedanjo vrednost okoli 40 milijard mark. Ce se Nemčija odreče tranše-klav-zuli, se ji dovoli popust 20 do 25%. s čimer bi se glavnica -mižala na 30 milijard. Od tega ccl-
FaSistf m
v Rim, 20. okt. (Tel. »Slov.«) Prihodnje dni bodo v vseh italijanskih občinah javno nabili prepis razsodbe izjemnega sodišča v varstvo države, s katero je bil komunist Della-
pade 16 milijard na pokritje medzavezniških dolgov Ameriki, na kateri del bi se zaračunr'o eventualno znižanje nemškega dolga, ostalih 14 milijard pa bi se porabilo za obnovo Francije in Belgije. Anuitete po 2.5 milijarde bi se s tem mogle znižati na 2 milijardi. Glede konference strokovnjakov, ki je bila sklenjena v 2e»evi, je Parker predlagal, da naj se sestavi iz prvih strokovnjakov s sličnimi pooblastili, kakor svojo-časni Dawesov komite. Tudi Amerika bj se na ta način lahko udeležila. Poincare pa se je bal, da bi se prekrižala fizična politika zavezniških držav, in je zahteval, da pridejo v komisijo zastopniki finančnih ministrstev, ki bi tudi morali dobiti točne instrukcije. »Petit Journal« smatra, da se bo komisija strokovnjakov sestala začetkom decembra v Berlinu. Zelo se je opažala prisotnost Morgana, ki je, kakor znano, v tesnih zvezah s Parkerjem. Iz tega se sklepa, da bo igral pri tem važno vlogo.
maggiore obsojen na smrt. Prepis razsodbe bo vseboval ves dejanski stan in naj služi kot svarilo vsem onim, ki bi hoteli rušiti temelje italijanske države.
Zomt se porušita hiša
v Praga, 20. okt. (Tel. »Slov.«) Včeraj se je v Mostecu podrla spednja stena enonad-stropne vile, ker se ie baje nagnil temelj zgradbe. Delavci so bili zaposleni na drugem I delu stavbe, radi česar ni bil pri nesreči nihče ranjen.
Po katastrofi v Vinr.ennesu
v Pariz, 20. okt. (Tel. »Slov.«) Reševalna dela pri nesreči v Vincennesu napredujejo zelo počasi. Dosedaj šc niso mogli odkopati šest mrtvecev. Število mrtvih znaša sedaj 14, tri osebe pa so bile težko ranjene.
Ob'avšii bodo mornariški
dogovor
v Pariš. 20. okt. (Tel. »Slov.«) Kakor poroča >Temps , se bo angleško-francoski mornariški dogovor objavil v ponedeljek popoldne istočasno v Parizu in Londonu. Francija bo objavila listine v rumeni knjigi, Anglija pa, kakor znano, v beli knjigi. Zbirka dokumentov vsebuje poleg zgodovinskega uvoda, v katerem se še enkrat pojasnjuje namen in cilj pogodbe, izmenjavo not med obema državama in pravo besedilo pogodbe.
Nemška mciusfriva na Češkem raste
v Praga, 20. okt. (Tel. »Slov.«) Agrarni list »Venkov« piše ponovno o potrebi ukrepov proti prevelikemu potujčevanju češkoslovaške industrije. Češkoslovaški Nemci in tudi inozemci, posebno Nemci iz Nemčije, so vzdržali vse svoje pozicije v industriji in jih še razširili. Tako so propadle nekatere domače elektrotehnične industrije, povzdignile pa so se tuje. Tudi v komični, premogovni, in železni industriji ni domača češka industrija nič napredovala. Zato treba nekaj storiti, da se trajno zagotovi češki vpliv v industriji.
Dr. Šumenkovič, zastopnik zun. ministra, je nastopil daljši dopust.
Sava narašča. Vsled obilega dežja je pričela Sava naraščati in je pri Srem. Mitrovici narasla za dva metra.
Poljski kardinal in nadškoi Hlond pride 25. t. m. v Zagreb, kjer obišče salezijance. Hlond je bil član salezijanskega reda.
Škoi v La Rochellc je odredil zaradi slavnostnega odkritja spomenika Combes-u, očetu laiške zakonodaje, spokomi dan.
Ožje volitve v generalni svet sc vrše danes v Franciji v 240 volivnih okrožjih, večinoma v industrijskih.
Nemško-reaiunska pogodba o ureditvi visečih finančnih in gospodarskih vprašanj med obema državama je bila v petek podpisana.
Stavka v Lodzu pojenjuje in so mnogi obrati pričeli z delom.
Na otoku Czcpel je bilo otvorjeno v prisotnosti držav, upravitelja Hortyja novo/ pristanišče, ki je poleg bratislavskega najVečje donavsko pristanišče.
Letalski poročnik Muurkofer je preletel ledenik Alctsch v gorovju Jungfrau. Ko je letel nad ledenikom, je opazil, da jc iz letala zgubil svojo spremljevalko gdč. Gerber iz Berna. Njeno truplo so našli.
tično odvračanje kmetov od cerkve in od vsakega verskega čina. Gospodje želijo razkrist-janiti hrvatski narod. Na žalosl pa je še en, čeprav majhen del hrvatskega duhovništva, ki seda na radičevske limanice. Poznavalci naših razmer so že davno vedeli, za čem streme radičevci. Oni nadaljujejo delo svojega pokojnega vodje, ki je mnogokrat izjavil, da hrvatski narod no bo srečen, dokler se ne bo popolnoma odrekel Rin.u in dokler ga uapež ne prekolne.
komunistične demorsstracile na Dursau
v Dunaj, 20. okt. (Tel. »Slov.«) Zvečer ob 8 se je zbralo pred dunajskim deželnim sodiščem 400 do 500 oseb, ki so demonstrirale in kričale: Ven z aretiranimi komunisti! Doli z razredno justico!« Demonstracije so trajale do 10 zvečer ter je morala straža razgnati demonstrante s pendreki.
Romunsko oosoiHo
v Bukarešt, 20. oktobra. (Tel. »Slov.«) »Vitoruk objavlja komunike, po katerem se bo dogovor med romunsko vlado in mednarodno finančno skupino glede romunskega zunanjega posojila sedaj definitivno revidiral v Pa rizu. Pogodba bo nato podpisana v Bilka reštu.
Proti Ž^dom
v Budimpešta, 20. okt. (Tel. »Slov.«) Pretepi visckošolcev se nadaljujejo. Na vseh fakultetah branijo madžarski nacijonalni študenti židovskim študentom pristop k predavanjem. Na živinozdravniški visoki šoli so do krvi pretepli štiri židovske študente. Tudi na tehniški visoki šoli sta bila dva židovska študenta težko ranjena. Ker izgredi študentov trajajo dalje, je prosvetno ministrstvo odredilo, da se tehnika zatvori.
Spor v dunajski srbski cerkveni
. občini
v Dunaj. 20. okt. (Tel. »Slov.«) V tukajšnji srbski cerkveni občini je nastal spor med predsedstvom občine in med župnikom. Spor je dovedel do tega, da je bila župniku odpovedana služba. Ker župnik kljub odpovedi ni delal nobenih priprav, da se umakne, je predsedstvo občine odredilo, da se opravljanje božje službe po tc župniku prepreči s tem, da se cerkev apre. Tudi službeno stanovanje župnika nameravajo zapreti. O vzrokih spora ni nič natančnsga znanega.
r Belgrad, 20. okt. (Tel. »Slov.;) Naše državljanstvo so dobili: Vasilij Mirk, bančni uradnik iz Maribora; Ernestina Detaniuš, privatna uradnica iz Soteske; Milan Pangos, delavec iz Lukovice; Josip Rupnik, učitelj iz Sv. Eme; Franc Petcrnel, učitelj z Viča; Franc Bevk, poštni sluga iz Ljubljane; Alojzij Bobek, trgovec iz Ljubljane; Ludovik Gencger, pekovski pomočnik iz Maribora; Karlina Poltnik, vdova iz Ljubljane; Felicijan Kavčič, delavec iz Tremerjev; Rudolf Zavadil, elektrotehnik iz Celja; Josip Vadnjal, posestnik z Vač; s. Milena Stih, učiteljica iz Maribora; Dominik UrSič, čevljar iz Polzele; Ivan Poropat, posestnik iz Skoka; Pavle Bader, dijak iz Maribora; Franc Gorjup, posestnik iz Laz; Olga Miklavič, učiteljica iz Kaplje; Zdenka Bloudek, učiteljica iz Ljubljane; Aleksander Oblat, trgovec iz Ljubljane; Magdalena Gerlič, vdova iz Veselka; Edvard Gornik, posestnik iz Žigmarie; Rudolf Kolavdič, uradnik iz Maribora; Pija Kršin, vdova iz Maribora; Terezija Juger, učiteljica iz Maribora; Karel Filipič, ključavničar iz Maribora; Vincenc Stok, delavec iz Srednjih Bi-tenj; Ivan Dolenc, spediterskj delavec iz Maribora; Andrej M h reke, živinozdravnik iz Roke.
BerJmski turnir
v Berlin, 20. okt. (Tel. »Slov.«) Danes se je odigralo 8. kolo. Do konca je bila odigrana samo partija Marshall-Tartakower, ki je po
štiriurnem boju ostala remis. Partija Rubin-stcin-Reti jc bila prekinjena v položaju, ki je zelo ugoden za Rubinsteina. Tudi partija Ni-cmcovič-Spielmann je bila prekinjena. Capablanca je imel prost dan. Stanje po 8. kolu: Capablanca 4'a, Spielmann 3K> (1), Tartako-: wer 3'A, Niemcovič 2Vi (2), Reti 2% (2), Mar-' chall 2'A. Rubinstein 2 fl).
Tisk SDS proti učiteiistvu
V	»Učiteljskem Tovarišu« piše g. Marjan Tratar, da je hotel v listih SDS napisati par obrambnih besed za učitelje slikarje kot odgovor na članek g. M. M. Nato pravi g. Tratar dobesedno to-le:
»Odgovor seru hotel napisati v »Jutru«, xSlov. Narodu« ali »Ponedeljku«. A na svoje začudenje sem dobil povsodi v odgovor: »Ni-mamo iutorssa braniti učileljstva. Pišite tja, kamor spadate k
Tako honorira torej tisk SDS delo učitelj-stva za SDS! Mislimo, da bo ta krepka brca esdeesarskega tiska streznila tudi zadnje pristaše žerjavovskega liberalizma. Ali pa se motimo?
Kako poročalo
»Slov. Narod r ie z velikim črkami na najbolj vidnem mestu poročal, da je 6000 delavcev vsled ustavitve obrata brez dela.
Včerajšnje »Jutro« piše le še o 2500 de. lavcili.
To samo konstaliramo, ker je že konsta-tacija sama dovolj krepka.
Esdeesarska polemika
Brez cene je esdeesarska politika in brez cene tudi njena polemika. Mesto, da bi na resna izvajanja tudi resno odgovorili, se mislijo listi SDS izmazati s smešenjem in potvarjanjem našega teksta. Spozabili so se pri tem celo tako daleč, da podtikajo uam, ko da bi zagovarjali in odobravali umor od 20. junija.
Če nič drugega, bodo gospodje od liberalnih listov razumeli vsaj to, da na polemiko tako mizerne vrste nc moremo reagirati. Naj si to gospodje enkrat za vselej zapomnijo.
Hrvafske zahteve
Zagrebške Novosti« označujejo kot glavna hrvatska pogoja za likvidacijo hrvatskega vprašanja ti dve zahtevi:
1.	Vsaka majorizacija Hrvatov mora biti izključena in morajo dobiti Hrvati v tem pogledu sigurno jamstvo.
2.	V imenu Hrvatov smejo odločevati samo zastopniki večine Hrvatov in to je samo HSS, njen poslanski klub in glavni odbor. SDS in druge stranke KDK imajo pri tem sicer tudi važno vlogo in besedo, toda samo. da pomagajo z nasveti in sodelovanjem. (G Pribičeviču se torej odmerja od hrvaiske strani naravnost blesteča vloga. Op. ured.)
O teli zahtevah Hrvatov bi se na vsak način dalo govoriti, samo potrebno je, da ostanejo Hrvati tudi dosledni svojim zahtevam, da namreč od Srbov ne zahtevajo nekaj, kar od sebe odklanjajo. Če Hrvatje zahtevajo, da sme govoriti v imenu Hrvatov samo večinska stranka, *otem morajo tudi Hrvati sprejeti kot srbske delegate samo one, ki jih odredi srbski narod. Kakor hočejo Hrvati, da drugi ne razpravljajo o tem, kdo bodi njihov zastopnik, tako morajo isto pravico priznati tudi drugim. Nobenega dvoma pa ni, da zastopajo danes srbski narod v prvi vrsti ravno demokrati in radikali. In kdor se hoče danes razgovarjati s Srbijanci, ta se mora obrniti na vodstvo radikalne in demokratske stranke. Z drugimi besedami bi moglo tudi reči: Kakor Hrvati ne dopušr 'o razprave o svojem zastopstvu, tako morajo isto zahtevati za sebe tudi Srbijanci.
Dosedaj pa se Hrvati na to niso ozirali, temveč so hoteli naravnost diktirati, kdo bodi zastopnik Srbov. Taka zahteva pa je nemogoča in pomeni dejansko cdklonitev sakih razgovorov.
Treba je, da se Hrvati odločijo za eno alt drugo sivar in predvr d priznavajo tudi drugi strani to, kar zahtevajo za sebe.
SDS da hI m! hoM\ rasfešti
V	svoji zadnji redni izjavi ie čutil,g. Pribičevič tudi potrebo, da govori o »Slovencu«. Govori seveda na znani fini način, ki je njemu kot kulturnemu človeku lasten, ki pa sicer r' v Evropi posebno običajen. Med drugim pravi g. Pribičevič, da bi mi hoteli razkol med SDS in da bi ta razkol z veseljem pozdravili.
Moramo že povedati g. Pribičeviču, da se zelo moti, ker mi smo nasprotno mnenja, da je zelo dobro, če ostane vse, kar je pri SDS, vedno lepo skupaj. Vse to namreč spada tako lepo skupaj, vsi ti pristaši SDS se tako vzorno izpopolnjujejo, da tvorijo v resnici eno družbo, ki je tako nekaj posebnega, da je za slovenski narod v resnici najbolje, če je njena ločitev od drugih skupin čim najbolj vidna. Bilo bi nam zato mnogo bolj neprijetno, če bi sc pristaši SDS razlezli po drugih strankah, ker potem bi nastala nevarnost, da bi se znane posebnosti SDS pojavile tudi drugod.
Gliha vkup štriha in zato naj SDS ostane lepo skupaj in mi smo zadnji, ki bi želeli razkol SDS. Mi želimo samo to, da SDS izgine. To pa ne zaradi strankarskih interesov, temveč zaradi splošno slovenskih.
Kakor vidi g. Pribičevič smo torej mi mnogo bolj neskromni in se z razkolom v SDS ne ; zadovoljujemo, temveč ie z njenim ko"rcv;. *u-climo se le. da tak političen veleum, ko g. Pri-' bjčevič. ni tecra že sam uganil.