ntkfeB li j N<>T« «f ta« M«* I kv th, ___m IAtmU— ArUrt |lif« CMmp) to HM mm MsSNn -i UU. HA««s tot* Irtsi -• uw »IA* m —m mm. * " * pmt i*a< m l* ___rmUm: trn 'hm UsNaS S*mUm (imH ChJ—«•» ••S CMta »M wm tmt. Okrnim mmd Ctmmm $IM fmr. totatoa mmmirtm N *> rmr. Cm. .«tas»* »o **a»M «••«■•. to.........» NuU. trn mm »r»4a>. iMmrmmm o »aSUtotoO« to v atoteto. «• to »ru.*ti »aAlataa. ___ A4*artiaia« wm»m m t. II1 ** * TT?":! |1U,I eeeolleiUd arUcUa vtll Mt k« Nt»/Mi i, i>i«r«. pmmmm, ato,. wdl "* by mit- 1'KOHVKTA IU7 II Ba. La-aiato Ara, C*toa«a. Proč z demagogi iz delavskih vrst! Vern-la vest iz New Yorka, da so socialisti pretrgali zadnje stike s komunisti in odrekli nadaljnje sodelovanje pri prvomajskih demonstracijah, je veselo znamenje, da se je končno vendarle zjaanilo med onimi socialisti, ki so izzvali razkol v stranki z znano famozno de-troitako resolucijo. To spoznanje po treh letih cokljave in močvirnate politike lažnjive "enotnosti" bo morda prineslo skupaj vse socialiste, kl ao se zadnja leta razšli zaradi omenjene škandalozne "enotne" taktike. Spoznanja la le nrišln — in to nam Je v zadoščenje ln veselje. Na žalost je v Ameriki še mnogo naprednih delavcev, ki še niso spoznali strašne škodljivosti propagand« Stalinovih agentov v Ameriki. Tu je treba velike previdnosti, da pravilno o-značimo črto te propagande. Krik iz burbon-akih — in pa domačih klerikalnih — taborov, kjer vidijo komunista za vsakim grmom in kjer je vse komunistično, kar ni z njimi, nas ne sme motiti. Saj poznamo burbonake in klerikalne demagoge in blufače. Mi ne potrebujemo bur-bonak«-klerikalnih kažipotov — imamo oči in ušcea aami, in tudi pamet imamo sami! Razumeti je treba tudi tole: kakor Je na bur-bonako-klerikalni strani vse "komunistično", kar nI njihovega, tako je tudi na strani Stalinovih agentov vse — "trockistično" In "faši-stlčno", kar ne dere za temi agenti. Naši somišljeniki morajo torej biti pripravljeni, da bodo z ene strani "komunisti", z druge strani pa "trockisti-fašisti" . . . Taktika obeh reakcionarnih taborov diktature je enaka: iz obeh taborov leti smrdljivo blato iste vrste, dasi vsako nosi drugačno imel Komunistična stranka v Ameriki, ki obratuje pod Stalinovo firmo, je sama na sebi malenkostna reč; prav za prav je nikjer nI, razen odborov. Politično so se ameriški komunisti potuhnili In danes operirajo v črevesju drugih strank, pred vsem med demokrati newdealske-ga kova in v Nestrankarski delavski ligi. Zunaj političnega polja pa so Stalinovi a-gentje aktivni v celi vrsti raznih pomožnih, obrambnih, podpornih in kulturnih organizacij poleg unij CIO. Vodijo več pomožnih odborov za Sjanijo, dalje vodijo znano Ligo proti vojni in fašizmu, ki se je pred kratkim prelevila v Ligo za mir in demokracijo; imajo precejšen vpliv tudi v Uniji za civilne svoboščine. I*ahko rečemo, da je v Združenih državah okrog petdeset organizacij nepristranskega ln največ humanitarnega značaja, pri katerih imajo Stalinovi agent je vplivno besedo. Zakaj imajo vplivno besedo? Zato, ker znajo vleči za nos razne ameriške neopredeljene llbe-ralce-progresivce, razne anemične radikale« in celo večje Število liberalnih pastorjev protestan-tovskih sekt. Dokler jim lila^ralno-radikalni krogi gredo na roko, bodo Stalinovi agentje l>ovMod aktivni in delali bodo vtis, kakor da je že vse njihovo , .. Faktično ho sami na sebi le okoatenjak. Brž-ko jih lila«ralni sle|»ci spoznajo, ne IhkIo šteli absolutno nič — in vsa "komunistična nevarnost" Ik> drobna tniška. Ampak razumeti je treba, da ameriški kapitalisti in njihovi dema-goAki časnikarski trobentači |>otrebujcjo "komunistično nevarnost", da lahko vlečejo ln strašijo tepce. To dejstvo je treba dobro razumeti. Vpliv Stalinovih agentov bo v Ameriki docela uničen med delavci čim John Ienega vpliva v unijama oblačilnih delavcev, kl sta pod vodstvom Dublnskega in llillmana; ta dva odločna moža in demokratična socialista sta pravkar s Normanom Thoma»om vred dosegla, da unije v New Yorku ne InkIo več delale štafaže komunistom pri prvomajskih demonstracijah. Tako jih (Milagoma spoznavajo na vaeh koncih Iti krajih. Can je, da Stalinove agente apo-znajo tudi oni slovenski delavci, kl ao ae dali potegniti zadnje čaae. Sicer jih l*>do spoznali, ali bojimo ae, da 1» takrat že prepozno. Mi želimo, da Jih »poznajo zdaj. dokler je še čas, dokler Jim še nlao atorill dosti Škode. Proč od Stalinovih agentov, ki zanašajo le nenkigo in razdor v delavake vrste! Proč s demagogi; ki obirajo a jezu Itako taktiko, da namen posvetuje sredstva — da je vsaka lum-panja dobra ia potrebna, samo d« diktatorji dosežejo svoj nameni Glasovi iz naaelbpi Zanimive beležke Zanimive veati iz Bridgeporta Bridgeport, O. — Bilo je poročeno, da angleško poslujoče društvo 640 SNPJ priredi veae-lico na 14. maja, vsled nekaterih neprilik pa so jo preatavili na poznejši datum, ker nameravajo obenem prirediti tudi program. Človek ima večkrat smolo, ko je najmanj pričakuje, zlasti pa v naglici. Tako se me je že par-krat prijela kar v garaži, pred dobrim letom pa ko se je tukaj mudil Charles Pogorelec. Par dni pred prireditvijo društva 54 SNPJ, ki se je vršila 9. aprila, je bila spet smola. V naglici sem "llzo" pokvaril in je morala za par dni v bolnišnico v popravilo. Gotovo bi šel rad na Glencoe, kajti oni radi pridejo k nam, ampak smola je smola. Spet Je tukaj j>ar dni deževalo, kakor za stavo. Baš ko so imeli na Glencoe veselico, je naš potok narasel v veliko reko in prestopil svoje bregove na več mestih. Danea, 10. aprila, ko to pišem, pa hitro narašča reka Ohio. Ker vzame 24 ali več ur, predno pridere iz Pittaburgha, zato pravijo, da ne bo poplave, četudi se reka dviga. Človek pa tudi ne more biti povšodT" Bafi-kar aem ae vrnil s protestnega shoda proti hitlerizmu, ki se je vršil v Madisonovi šoli na otoku Wheellng. Udeležba je bila slaba, kar je slab znak, ker se ljudstvo tako malo briga za demokracijo. Govorniki, zlasti rabi nca Liberman in Liwenstein, ao bili zelo dobri, tako tudi odvetnik Shuck. Rabinca sta orisala zgodovino nacizma in fašizma ter njuna grozodejstva. Človek se mora strinjati z njihovimi izvajanji, ker so resnična in svarujoča. Eden izmed sklicateljev shoda je dejal v češčinl, ako bi Hitler vedel, da je dvorana tako prazna (četudi je bilo navzočih par Bto ljudi) in da se tako slabo zanimamo za njegovo drzno početje proti vsem, ki nlao z naciji, da bi Že jutri vkorakal čez mejo v Čehoslovaško ro-publiko. Govorniki so nas pozivali, naj gremo vsi na delo za bodoče shode proti fašizmu. Na shodu je igrala godba kon-zumne zadruge iz Dillonvala, kl je menda edina slična organizacija v Ohiu, če ne morda v Združenih državah. Ponosen sem, da sem član te zadružne organizacije. Vedno ao na razpolago, kadarkoli gre za dobro stvar v prid človeške družbe. Videl sem več rojakov od nas, iz Elm Gro va. Windsor Helghtsa, Shady sidu itd. Sprejeta je bila reso lucija, ki se je poslala čehoslova-ški republiki, da se navzoči zborovale! zavzemajo za njen obstoj in jih urglrajo, naj branijo svojo demokracijo proti nacizmu in fašizmu. Well, saj mi amo v Ameriki ln se lahko preklja-mo, bi kdo rekel, za prazno slamo. Toda govorniki so nas o-pozorlll, kar čitamo tudi v listih, da tudi tukaj lahko pride do tega. Kajti nacizem ima povsod svoje celice raspražene, vrta vsepovsod In če ne bomo pazili, bo daleč pri vrtal, pa bo morda prepozno, kakor sta se izrazila Liberman in Shuck, ki je sam Nemec, je pa neaprotnik diktature. V sredo fl. aprila aem šel našo Društveno dvorano in br. M. Potnik ml je povedal, da so iatoga dne zaprli rov Barton, kjer dela večina članstva društva 562 SNPJ. Zelo hudo ml Je bilo, kajti v tej dolini že skoro leto dni akoro nič ne delajo. Naslednji večer sem Čital, da so zaprtje rova preklicali In da je kompanija prejšnji dan dobila veliko naročilo. Tega sem ae aeveda zelo veselil, a to veselje Je trajalo le par minut. Ko nem čital drugi list, sem Izvedel, da rov Barton bo obratoval, zaprli pe bodo rov Florence. last iste družbe, kl je večji In v nJem dela par članov SNPJ. To je pač slabo znamenje, da zapirajo ro-ve na pomlad, ko se odpre jezerska plovba, kamor gre večina premoga lt teh krajev. V kratkem Islde Majaki Olaa. Tukaj amo ga naročili precejšnje število in ga bomo razdall našim somišljenikom, kakor navadno. ker akoro vemo. kateri ao stari odjemalci. Gotovo ga bo- mo imeli v zalogi več za ostale, ki ga bodo hoteli. Priporočam, da si ga nabavite, kajti vsebins te revije bo jpet dobra. Širimo delavsko literaturo med delav-ako maso! Tajniku društva 13 SNPJ br. Johnu Kocjančiču se zdravje polagoma obrača na bolje, kar mu vsi želimo, da a pet pride med naa na društvene seje. Na sadnji društveni seji smo naročili precej gumbov s sliko Toma Moo-neya. Storjenih je bilo nekaj ukrepov glede kazanja filmov SNPJ v nedeljo 29. maja popoldne in slišala so se poročila o kampanjskem programu. Igralci prireditve majske alav-nosti kluba 11 JSZ, ki bo 30. a-prila, se vneto vadijo. Ves program bo priobčen v listih. Kakor sem videl v dopisih, Zidan-šek ni gotov, da bi prišel na Barbičevo vabilo k nam po suha rebrca. Well, če pride, mu bomo postregli pa s klobasami, kajti rebrca so največ koščena, kosti pa so le kosti. In ta ubogi Barbičev Francelj, kako ga obirajo, krtačijo in peglajo, zra ven pa tudi Molka, ampak Barbič ima trdo kožo in bo vzdržal, Molek pa. je tema navajen. To je torej fronta, ki se kar tako ne poda, kakor si nekateri domišljajo. Ali ste videli, kako so se začeli oglašati slmpatičarji obeh teh dveh kerlcev v Prosveti? Koliko pa jih je še, ki čakajo. Zato ne bo nič z njihovim vrtanjem, stene so pretrde, vaši svedri pa jim niso kos. Veseli nas, da pride Barbič k nam v vas dne 30. aprila, tako bi tudi bili veseli Molka in vseh ostalih naših kulturnih delavcev v našem delavskem gibanju. Mnogi so rekli, da pridejo 80. aprila v Bridgeport, da se spoznajo z Barbičem, ki piše svoje jedke dopise v lopi ulične železnice. Tudi Barbič bo vesel z nami vred, ako se v velikem številu snidemo 30. aprila v Bridgeport u! I Joaeph Snoy, 18. bilo pokrito s snegom. Prvo solato smo že posejali in je še vzklila, sedaj pa takšna zima, da je vae pomrznllo. V marcu rekordna vročina od 60 do 70 stopinj, v aprilu pa 18 do 20 stopinj. Ker ves svet nori, je tudi priroda zblaznela. Z delom je vsak dan slabše, veselic pa je vsak mesec več. Sedaj se pripravljamo za proslavo Prvega majnika. Pri naa Je v navadi, da se ta dan vrši velika slavnost. Letos priredita kluba 37 in 180 JSZ skupno majsko proslavo v dvorani SST dne 1. maja. Dopoldne se bo vršila konferenca klubov JSZ in društev Prosvetne matice, popoldne pa program z uprizoritvijo Cankarjeve pomeljive drame "Jakob Ruda", ki jo bodo dali na oder čikaški igralci dram skega odseka kluba št. 1 JSZ. Napolnimo dvorano na 1. maja do zadnjega meata, da vidimo to dramo, kajti toke prilike v naši naselbini ne bo kmalu. Opozarjam vas na točnost, da ste v dvorani že pred 2.30 popoldne, kajti zagrinjalo se dvigne točno ob navedenem času in vrata se bodo zaprla. Pripravljalni odbor je tako sklenil zato, da pozni prišleci ne bodo motili igralcev in da se jim da prilika za pravočasni povratek. Glavni govornik na majski proslavi bo znani Frank Zaitz, urednik Pro-letarca. Na programu nastopi- jo tudi pevski zbori. Uljudno vabimo vse okoliške rojake in one iz sosednih naselbin Keno-sha, Racine, Waukegan, Sheboy gan, Cuddahy in vsaj par sto posetnikov iz Chicaga. Saj praznovanje Prvega majnika je samo enkrat v letu. Pridite vsi! Za publicijski odbor: Joe. Radelj, 16. di Že večje število delavcev, odkar se je pričela nova depresija, vendar ne toliko kot druge, kajti nekatere so brez malega popolnoma obrat ustavile. Lokalni listi poročajo, da v zadnjih šestih mesecih je vsak Četrti delavec zgubil delo. Večina teh je vprašala za delo in se vpi sala pri WPA, toda dosedaj je bilo le malo tako srečnih, Če ae sploh Uko delo more imenovati srečno, da so pričeli delati. Večina še čaka na listi. List tudi piše, da jih je na listi 1000 samo v Barbertonu, še slabše pa je v sosednem mestu Akronu, kjer je zgubil delov sak tretji delavec v zadnjih šestih mesecih, na listi WPA pa jih je 10,-000. Dvomim, da bo vsa ta velika armada dobila delo pri WPA. Zanimivo je čitati dopise Prosveti zadnje šaae, ko se dve "levičarski" stranki bojujeta med seboj. Kar se mene tiče, sem za progresivno socialistično demokracijo in kot tak odobravam vse dopise, ki zagovarjajo in se potegujejo za demokracijo. Sem pa nasproten vsaki diktaturi, magari če se imenuje delavska. Aloie Ocepek. "Vsak svoje hvali Wilmerdtng, Pa. — Ker se že zopet vleče izza ogla, kakor smo pred par leti rekli, tisto kriza a- Dopla z zapada Fontana, Callf. — Naročnik Prosvete aem že 17 let. Tudi pri nas imamo takozvano recesijo. Tako gremo iz depresije v tace-sijo, potem pa ne vem kam le. Iz naše naselbine je malo dopisov. Prosveta in Proletarec sto tukaj dobro razširjena. Izmed 23 družin je 14 naročenih na Prosveto. Slučajno mi je prišlo v roko že več slov. listov, pa z lahkoto trdim, da sta Prosveta in Proletarec najboljša slov. lista v A-merikl, ker pišeta resnico in vzdržema zagovarjata delavske interese ter vodita delavce po poti spoznanja. Kakor je bilo že parkrat poročeno v Prosveti, je glavni odbor sklenil, da pošlje na naš zapad govornika v prid kampanje SNPJ. To idejo navdušeno pozdravljamo ln upamo, da bo u-speh zadovoljiv. V zadnjem desetletju se je mnogo Jugoslovanov naselilo ob Pacifiku. Zato mislim, da aamo malo več agitacije, pa bo uspeh povoljen. Želim. da ae bi člani in nečlani udeležili napovedanih shodov povsod, kjer se jim bo nudila prilika. 8 tem bomo naredili boljši vtis na govornika in pomagali skupni stvari. Kakor je bilo že poročano, ae bo vršil shod v Fontani dna 23. aprila ob 8. zvečer. Aranžirala sta ga društvi 669 in 723 SNPJ. Vabijo ae val Jugoslovani v naselbini, da se shoda gotovo udeležijo v velikem številu. Anton Renner, 560. MuhanU narava Weet Alibi. Wk». — Pravijo, da mesec marec jc muhaat; če pride kot Jagnje. se |>o*lovi kot lev. letošnji je prišel dokaj pohlevno, aaj je že v začetku meseca narava oselenela, vae Je bratelo, ptice ao žvrgolele in ae že vrnile Iz gorkejših krajev, kar je bilo nekaj Izrednega sa te kraje. Vea marec je bil pomladanski. zadnji dan pa se je ski-aal. nastalo je mrzlo, april pa Je prihrumel z ledeno suknjo, da smo ponovno morali obleči tlm-1 ske avršnlke. Na S. aprila pe amo ae znašli v pravcati aiml., Brila je mrzla burja In m Ja Nekaj tega in nekaj onega Benld, III. — Ker me še muči bolezen, imam obilo časa za či-tanje in pisanje, kajti za drugo pač nisem. Napadla me je namreč neka zavratna bolezen, ki me noče pustiti. Iskreno se zahvaljujem mojim prijateljicam in sosedam za izkazano mi pomoč v dnevih najhujšega. Hvala mrs. A. Bilicich, mrs. A. Cor-giat in sestričnl mojega moža mrs. P. Menčak za skrb hišnih del skozi tri tedne. Hvala vsem za obiske! Mesec marec se je poslovil kakor lev. Pridrvel je namreč ciklon dne 30. marca, ki je napravil veliko Škodo zlasti pri rudniku št. 8, last Superlor Coal Co., prizadete so tudi okoliške hiše in nekateri rojaki. J. Kraincu je odneslo hlev, krava pa je o-stola menda zato, ker je bila privezana. K. Kralju in P. Menčaku je poškodovalo strehe in tako dalje. Vreme je res od muh. Sedaj je menda zaključilo s snegom in mrazom, ko je vse uničeno. Na 10. aprila je požar uničil hišo Hrvatu P. Bosiljevacu. On in žena sta člana društva 356 SNPJ. Izgleda, da sto narava in kapitalist skupaj potegnila in udrihata po nas revežih. Tisto prerekanje v Prosveti je prav zanimivo. Br. Molek, ne daj se! Dobro bi bilo, če bi bilo še par tokih dopisnikov kot je Barbič, da bi tiste Karamaze kar pokrili na zadnji strani Prosvete. Dopadejo pa se mi na zadnji strani razni spisi dogodkov iz življenja naših rojakov. Ženske pa ae sploh vse premalo oglašajo. Le korajžo, slovenske Žene! Annie Wldmar, 356. Jalove delavnke razmere Barberton, O.— Delavske razmere pri nas so prav slabe in večina družb je omejila obrat s 40 na 24 ur na teden in še manj, le par družb še obratuje po 40 ur na teden. Ena teh je Pitta-burgh Plate Glasa Co., Columbia Chemical Diviaion. Pri tej druž- il depresija, zato imamo vedn<\ več časa za čitanje listov, katerih imam že štiri, petega in t^ di šestega pa tudi včasi pod fo-ko dobim. Vsak svoje hv^Ii, kakor smo včasi rekli > da vsak mlinar obrača vodo na svoj mlin, da lažje pšenico zmelje. Seveda v tem skoro ne bi bilo zameriti nobenemu listu, če napada drugega, ker so v tej deželi ljudje, ki čitajo več različnih listov in spadajo k raznim jednotam in zvezam. Oni, ki se zavedajo pravice, se jim godi krivica. Seveda, sedaj je treba na to odgovoriti, zakaj se jim godi krivica. V glasilu SNPJ je bil priobčen-dopis, ki pravi, da JBKJ ni nič dala za španske sirote, medtem ko je SNPJ darovala toliko in toliko vsoto. Član SNPJ sem od leta 1905, član JISKJ pa od leta 1909, a jaz ne zaničujem nobene, vsaka je dobra in tudi pri vsaki moram plačati mesečni asesment. Po svoji neumni pameti bi sodil, da samo oni kozle streljajo po časopisih, ki čitajo samo en list inkl spadajo samo k eni organizaciji, drugače ne bi toliko pisarili in 'kikali', kakor je bila napadena jugoslovanska in Nar prej. Zakaj to? Jaz spadam k vsemu temu in^tudi več drugih tukaj. Kot sem ie prej omenil, je treba odgovoriti, zakaj ae godi krivica. AkO Naprej napadd Prosveto ali SNPJ, se mi »di tako, kakor da bi napadal mene. Nekateri pišejo, češ, to je delavski list. Jaz sem v tej deželi že precej mojih težko prisluže-nlh dolarjev izdal za liste, pa me ni še nobeden privedel do kake sreče, ali v nesrečo pa sem že prišel. Leto 1914 sva s pokojnim Johnom Anžlovarjem čitala v Prosveti oglas, da je v Wiscon-sonu na prodaj dobra farma poceni. Midva kot mlada moža, se aeveda nisva razumela na zemljo v tej deželi, kaj se kje pridela itd. S tem mislim reči, da naju je Prosveto za nos tja vlekla. Lahko tudi rečem in zapišem, ako ne bi bila čitala Prosvete, gotovo ne bi prišla na M-manice kakor sva. Od moje strani ne zaničujem nobenega slovenskega lista, niti nobene slovenske podporne organizacije. Vsaka podporna organiaacija deli po svojih pravilih članom, kar jim spada in do čeaar so po pravilih upravičeni. Moja ideja pa je — če sem v pravem ali ne — da nobena slovenaka podporna organizacija ni bila ustanovljena, da bi podpirala kakšno versko ali politično propagando, temveč ao bile vae uatonov- PETEK, is ^ Pogovor s temi b onim; Ivan Molek GVSTINClC - NAS A ZADNJA BgSEOi Kapitan Gustinčič nam je po^i nro. nega biroja v Parizu odgovor na n^ 11 Prosveti z dne 18. februarja t 1 u'\ * sega tri na tesno tipkane pole 8 n^J' je bil poslan tudi Proletarcu Enak!? ' bi bil kap.Gulfe mož in ne komunistični jezuit, bi ta JJ poslal samo Napreju, ker je temu prav* namenjen. u P< Prosveto ne bo priobčila tega "odgovor.-enostavnega razloga, ker to aploh ni na naša vprašanja, ki smo jih zastavili^" čiču, pač pa je gorostaano zavijanje deist« je debelo zabeljeno s stolinovsko propa^ Naš namen ni nikdar bil, da bi se v Pr«. javno prepirali s slovenskimi komunisti vi niji, ki nam drzno pošiljajo kritike nakJ la v Ameriki, namesto da bi nam pošiljaj ročila o svojih bojih s fašisti. Povod a spor so dali oni sami in zdaj ga bomo z, strani zaključili. Smatramo namreč, daje ložaj na Španskem v tem momentu prevef sen, da bi se še nadalje bavili s temi m kostnimi ljudmi, ki si domišljujejo, da je, tev španske demokracije samo od njih odv« . . . Gorje vsaki demokraciji, ki bi prišla njim v roke!- (Med tem smo prejeli od znanega sociil v stori domovini obvestilo, da je Dragotin stinčič dospel v Španijo iz Moskve, kjer • nahajal ,več let potem, ko so imeli delan starem "kraju z njim dovolj sitnosti!) I. je u„lj,k« porHlb. 9 ^ med rfT.rS; - * i« - : ;______,, .. . . i in Članice v slučaju bolezni n ne- In komp.nl o V stari pogodb, sre6e gmrt| J N ai \ iS .tSfrA m°r*j° i«*raena oseba, le navadni de- u 1 Ldni ^ f? k*kor ™ogo drugih, niae^n kv, rx>godbe. če se kompanija ? «tim £ naših tem čaau pogaja z un^o. Upam, in V6e ^^^ £ i" ^ MU *Pre- »i pamet miajo. kaj t ver- Jeta In podpisana, kajti v na- i#ti * np m ' m)U sprotnem slučaju bo gotovo štrajk. ki si ga nihče ne želi. Ako ae pri tej družbi delo ustavi, bo prizadeto vsa naselbina, kajti pri tej družbi dela največ delavcev In tudi najboljše ves čas obratuje. Odslovila pa j« tu- jeti vsem ne moreš. Kakor sem fe prej omenil, vsak svoje hvali in vsak sam najbolj ve, kje gs čevelj tuli. Torej po moji neumni pameti mislim, da bi bilo za peščico nas Slovencev f Ameriki najboljše, če bi ime-CDalJt aa t. sUmaL) Ob zaključku te aferice konstatiramo tole: Gustinčič vztraja, da ni naredil noš pomote, ker je svoj odgovor na pismo br. Q karja poslal uredništvu Prosvete. On varja to svoj "blunder" s tem, da Cainkar pisal njegovi sestri v Michiganu kot prin oseba, torej je njegovo pismo javna zadevi to bi mogel najbolje odgovoriti Cainkar dokler pa ne slišimo njega, smatram ju, Cainkarjevo pismo ni bilo uradna zaš Kljub temu, naj bo privatna ali javna ui dejstvo še vedno ostane, da Prosveta ni k nič opraviti s tem pismom, urednik Prosvd bil avtor tega pisma, torej ne more biti voren zanj. Gustinčič pa je to dejstvo krt malo ignoriral in nadaljuje svoj argume tonu pittsburške trojice, kakor da je un Prosvete odgovoren za tisto pismo in mori siti neke posledice. Da — nezmotljivi sta sti morajo ostati nezmotljivi! Mimogrede naj omenim, *<}a Gustinčič i priznava, da je to "malenkosten in smefef pirček, s katerim se resni ljudje v teh n časih ne bi smeli pečati." Korektno! Kdi je začel to "prepirček"? Ali ga ni zakl stinčič sam, ko je naredil iz malenkosti pisma "velikansko afero" s pomočjo pitti škega Napreja? Gustinčič je nehote p« kako je lopnil samega sebe! Gustinčič nam tudi piše sledeče: "hd vam tudi moram, da španska vojna ceium prepušča mnogih številk Prosvete in d* lahko čitam vse te številke samo izjmt Španska vojna cenzura namreč vreputo^ fronto samo izrecne antifašistične lute. pa, ki so proti ljudski fronti, na španska ljudska vlada, ki hvalijo in od<* jo in pišejo v prilog trockizmu, ki oprt* špianaine posle za Franka ter liste, ki poročajo o Sovjetski z¥ezi, ki je damr datnejša in naj zvestejša pomoč ip»»*k( listične vlade, se tu ne smatrajo fašistični, pa če tudi napišejo trosiš m listični Španiji prijazen članek." Kako si naj to tolmačimo? Ali «i Mj čimo, da je španska ljudska vlsda te i niča Moskve, katera smatra, da je w tika Stalinove diktature obenern kntiu* je, da sto lojalistična Spanijs in Stsnj žim eno in isto in da je Guatinči I špsj® ni cenzor, ki poučuje špansko vlsdo. w f sveto proti tej vladi zaradi tegs, Ker j Stalinovi diktaturi? ^fl Kako drugače naj se razumejoifltfjj besede? Kako drugače more trditi. cenzura zapleni mnogo številk I pa "izjemoma" le čito? Ako je to t* so ameriški burbonci v pravem ko^ Moskva kontrolira špansko demokrata Ne! Gustinčič nas ne bo vlekel! lenkostno strašen je nsj obdrži k Morda je nekakšen cenzor tamkaj Ameriki ni in ne bo! Pred dvajsetimi leti 191Š) (Iz Prosvete z dne 15. spni« Domače Vesti. Osem Hrvatov j* ranih v Pittsburghu, Pa., prestopkov. Delavske vesti. Cikaški tessrji P** nI povišek. Svetovna vojna. Angleži so odbili vih nemških napadov. Sovjetska Rusija. V Moakvl nika vsled Izkrcavanja novih Sibiriji. 15. APRILA Glasovi iz ftlmtftiflha Narožna Ihiftporaa 3)gftmita MT-M S«. UvadiU An. CUm—, VL GLAVNI ODBOR ikvrikv alni omii i ■taks*. ..............................Mt S. Utitili A*., rtli—l. HM «r. .L tajalk............................Mit B. »n, CMmm ISMMi UhMI*. >■■■! Ml..................MIT ft. UvMIt At^. CMiMi. IINaMi IM. «L UmJM.........................MIT S. UvaStfc lik, Cil.....IM—* M. .....................MIT S. Uw*4«U Sv«. C>I»MW. jjj|«*»« PODrBKMKONKIl Naučite se "Chef-način" kuhanja • Vm april mesec bodo Peoples Gaa Chicago d epa rt-mani prodajalna In drugi trgovci I mati na posebni ras-stavi najnovejže predmeU kako al Inhko olajiktt kuhinjsko delo ln kako lahko vsak* gospodinja napravi DOBRO KUHO. I-tjs 8 Um, d« obiMIts I 'M | bližnjo trgovino m čaaa 1 111 iiljiiitj-" Chlkažke raastavs MMo- I dernlzirsjte vašo Rubl- ja — - njo" la meeec, m luhko Jk ^^ poučite o modami kuha- ^V-riji In kako to delajo li- I - « a a e B T vedenci. Naučite s« ku-lil*1 j hanja "bres vode" , . . tr brezdlmno prsženje ,., 9 _ automstično kontrolira- S ~ 111 mo from 1 lalP.M. Stalina WWAR - ItSS Mlsayalss prosveta f. m. D08T0J1VM0J: Bratje Karamazovi -Fodvrmn Ti Da, kakopak, nečena »em pričakoval, prav ima ..." In apet ae je te atotič spomnil, kako je tisto poalednjo noč pri očetu na atopnicah prisluškoval, kaj dela; a zdaj ga je prevzela ob tem spominu tolikšna bol, da je kakor presu-njen obatal na meatu. "Da, takrat aem priča-kovAl tega, reanica je! Hotel aem U umor, prav hotel aem ga! Ali »em hotel umor, ali aem ga hotel? . . . Smerdjakova je treba ubitil . . . Ako ae zdaj ne bom upal ubiti Smerdjakova, tedaj ni več vredno, da živim! . . ." Ivan Fjo-dorovlč ae takrat ni oglaail doma, ampak je šel . naravnoat h Katerini Ivanovni in jo je kar prestrašil a avojim pojavljenjem: bil je kakor iz uma. Povedal ji je vea svoj razgovor a Smer-djakovim, vae do pičice. Ni ae mogel umiriti, naj ga je ona ie tolikanj pogovarjala; nepre-atano je hodil po aobi sem ter tja ter pretrgano In čudno govoril. Naposled Je sedel, naslonil ae s komolci na mizo, podprl si glavo z dlanmi ter izrekel čuden aforlzem: "Ce ga.nl ubil Dmitrij, ampak Smerdjakov, tedaj sem'seveda solidaren z njim, ker sem ga izpodbujal. Ali sem ga res izpodbujal, ie ne vem. Toda če je le res, da ga je on ubil, ne Dmitrij, tedaj sem kakopak tudi jaz morilec." Ko je Katerina Ivanovna to slišala, je molče vstala z mesta, stopila k svoji pisalni mizi, odprla šatuljo, ki je stala na njej, vzela iz nje nekakien papir in ga položiU pred Ivana. Ta papir je bil prav tisto pisanje, ki ga je Ivan FJodorovič potlej omenil Aljoši kot "matematičen dokaz", da je ubil očeta brat Dmitrij. To je bilo pismo, ki ga je bil Mitja v pijanosti pisal Katerini Ivanovni, prav tisti večer, ko je na polju srečal Aljošo, vračajočega se v samostan, po priporu v hiši Katerine Ivanovne, ki jo je bila G rušenj ka razžalila. Ko se je takrat razsUl z Aljoio, je bil Mitja zdlrjal h Grušenj-ki; ali jo je videl, ni znano, toda na noč se je pojavil v gostilni pri "Prestolnici", kjer se je tudi pošUno napil. Pijan je zahteval pero in papir ter napisal usodno listino zoper samega sebe. Pismo je bilo zaneseno, gostobesedno In brezzvezno, v pravem pomenu besede "pijano". Bilo je nekaj podobnega, kakor če pride pijan človek domov ter jame z nenavadno razvnetostjo pripovedovati leni ali komu Izmed domačih, kako so ga pravkar razžalill, kakšna podla duša Je njegov žalllec in kako imeniten Človek je z druge strani on sam in kako bo temu lopovu ie posvetil — in vae to na dolgo in široko, zmedeno in razburjeno, s razbijanjem po mizi in s pijanimi solzami. Papir za pismo, kl so mu ga dali v gostilni, je bil umazan košček navadnega pisalnega papirja slabe vrste, na čigar zadnji strani je bil spisan nekakšen račun. Pijani gosto-besednoetl j« oči vidno zmanjkovalo prostora in Mitja ni bil popisal samo vseh robov, ampak poslednje vrstice so bile načečkane celo počez, preko tistega, kar je bilo ie napisano. Pismo je imelo tole vsebino: "Usodna Katja 1 Jutri dobim denar in ti vrnem tvoje tri tisoč; z Bogom, ženska velikega srda — t z Bogom tudi ljubezen moja t Končaj va! Jutri bom prosil pri vseh ljudeh, in če ne dobim pri ljudeh, U dam častno besedo, da pojdem k očetu in mu razbijem glavo ter vzamem denar izpod njegove blazine, samo da Ivan odide z doma. V katorgo pojdem, a tvoje tri tisoč ti vrnem. Ti pa — zdrava oatanl. Klanjam se ti do tal, zakaj pred teboj sem podlei. Odpusti mi. Ne, rajša mi ne odpusti: tebi in meni bo iaglje. Ljubša mi je katorga od tvoje ljubezni, a njo si danes preveč dobro spoznala, kako bi ji mogla oprostiti? Ubil bom tistega, ki me je okral! Proč pojdem od vas vseh, na Iztok, da ne bom vedel o nikomer ničesar več. Niti o njej ne, zakaj mučiteljica niai samo ti, ampak tudi ona. Z Bogom! P. S. Plekletatvo pišem, toda oboiavam te! V prsih čutim. Struna je ostala v nji in zveni. Rajši naj se srce raztrga na dvoje! Sebe bom ubil, a vendar poprej še psa. Iztrgal mu bom tri in jih bom vrgel tebi. Čeprav sem podlež pred teboj, tat nisem! Pričakuj tri tisoč. Pes jih ima pod blazino, z rožnatim trakom. Jaz nisem tat, le svojega tatu bom ubil. Katja, ne glej me zaničljivo: Dmitrij ni tat, ubijalec je! Očeta je ubil in pogubil sebe, da bi obstal pred teboj in mu ne bi bilo treba prenašati tvojega ponosa. In ljubiti te. PP. S. Noge ti poljubljam, z Bogom! PP. SS. Katja, prosi Boga, da bi mi ljudje dali denar. Tedaj se ne bom omadeževal s krvjo, a če mi ga ne dado — bom brodil po krvi I Ubij me! ' Tvoj rob in sovražnik D. Karamazov." . Ko je Ivan prečital to listino, je vstal prepričan. Po tem takem je bil morilec brat, ne Smerdjakov. In če Smerdjakov ni bil, tedaj tudi ni bil ,on — Ivan. To pismo je zdajci dobilo v njegovih očeh matematičen pomen. O Mitjevi krivdi ni moglo biti zanj poslej nika-kega dvoma več. Pri tej priliki omenim: Ivan ni nikoli sumil, da bi bil Mitja utegnil ubiti očeta skupno s Smerdjakovim — saj to se tudi ni ujemalo z dejstvi, Ivan je bil zdaj docela pomirjen. Drugo jutro se je le še s prezirom spomnil Smerdjakova in njegovega posmehovanja. Cez nekaj dni se je že kar čudil, kako je mogel biti zaradi njegovih šumenj tako bolestno užaljen. Sklenil je, da bo to prezrl in pozabil. Tako je minil mesec dni. O Smerdjakovu ni nikogar več povpraševal, a parkrat je mimogrede slišal, da je zelo bolan in da ni pri pravi pameti. "Konec bo ta, da bo zblaznel," je nekoč rekel o njem mladi zdravnik Varvinakij in Ivan si je to zapomnil. Zadnji teden tega meseca se je jei I vata sam zelo slabo počutiti. Bil je že pri zdravniku is Moskve, ki je bil prispel tik pred obravnavo, naročen po Katerini Ivanovni, in se je z njim posvetoval. In prav tisti Čas so se njegovi od noša j i do Katerine Ivanovne do skrajnosti poostrili. Bila sta drug drugemu tako rekoč zaljubljena sovražnika. Trenutni, a burni Katerinini povratki k Mitji so pripravljali Ivana že v popolno besnost. Čudno je, da vse do poslednjega prizora, ki smo ga opisali pri Katerini Ivanovni, ko je prišel Aljo- Mitje k njej, Ivan ni slišal od nje v vsem mesecu niti enkrat kakih dvomov o Mitjevi krivdi, vzllc vsem njenim "povratkom" k njemu, ki jih je tolikanj sovražil. Znamenito je tudi še to, da je, čuteč, kako od dne do dne vae bolj in bolj sovraži Mitjo, obenem razumel, da ga ne sovraži zaradi Katjinih "povratkov" k njemu, ampak prav zato, "ker je ubil očeta!" To je čutil, tega se je popolnoma zavedal. Vzlic temu pa je šel kakih deset dni pred obravnavo k Mitji in mu predložil načrt za beg — načrt, ki je bil očividno že davno zasnovan. Mimo glavnega vzroka, ki ga je napotil k temu koraku, je bila tega kriva očividno tudi neka praska, ki se še ni bila zacelila v njegovem srcu, posledica Smerdjakov-Ijeve besede, kakor da je zanj, za Ivana, ugodno, če obtožijo brata, ker se potlej vsota, ki jo s Aljošo podedujeta po očetu, zviša s štirideset na šestdeset tisoč. * Sklenil je, da žrtvuje sam s svoje strani trideset tisoč in omogoči Mitji pobeg. Ko se Je takrat vračal od nJega, je bil strašno žalosten In razburjen: nenadoma je bil začutil, da ne želi bega samo sato, da bi v ta namen žrtvoval trideset tisoč in zacelil prasko, ampak še zaradi nečesa drugega. "Ali mar zato, ker sem v duši sam prav tak morilec?" se je vprašal. Nekaj daljnega, a skelečega ga je peklo v duši. Glavno je bilo pa to, da je njegov ponos ves ta mesec strašno trpel; toda o tem kasneje ... (Dalji prihodnji!.) Ignac Koprivec: ZIDANICE Kleti so se odprle, zidanice so ae prijazno nasmehnile na bregovih, v vrhih pa vstalo življenje. Jug je razburkal neprevreti mošt, da je ailll akozi čepe, lezel iz aodov med dogami, cmaril na dan tam. kjer ni bilo dovolj zarogoženo In goapodarii ao ae apravili k pretakanju, da ae pijača ščiati, ter da pred večjim delom opravijo še žganje-kuho, zakaj potem, ko pride o-ranje in kop za to ne bo čaaa. Sonce se jc raztarelo. Zbudilo Je iz spanja zemljo, da je zadihala a polnimi pljuči, vark-nila va ne topel jug in rodila cela Jezera zvončkov, trobentic, vijolic, ob mofvarah pa je vzdra-mita k življenju tudi tlate ka-luinicc, ki ne pozibavajo v ve-tru ter pozdravljajo oživelo le-ako, na katero ao ae začeli veaiti cvetni peatiči, da bi zazvonili pozdrav pomladi. Leeovi so zaživeli. Karpoaajeno vrvenje In otročje veaeto ščebeUnJo ptic prihaja iz njih, so jača in jača ter prehaja slednjič v mogočno pesem — himno pomladi, pa se zopet za hip umiri, da je čuti ivrgolenje posameznih pevcev, dokler ae glasovi znova ne strnejo in zaorijo novo, le lepšo In veličastnejšo melodijo. Krog hiš »mukajo škorci. Ogledujejo ae za lesenimi domovi, ki vise po hruškah, jih ocenjujejo, se pomenkujejo o njih, potem pa oo naselijo vanjo, ali pa odletijo žvižgajo dalje. Ves dan se Čujejo po zidani cah udarci na sode, kl donijo votlo in glasno, da odmeva daleč po bregovih. Gospodarji hodijo na široko krog kleti, pokula-ji pijačo, cmokajo t ustnicami in vzdigujejo kozarec proti luči, potem pa pok imajo ln izpijejo. Vinlčarjl nosijo vodo, umivajo sode in vlivajo droie v veliko pučele. Ko pa jo kateri lojen, atopi k škafu, zajame a kozarcem In srkne. "Bo, gospodar!" pravi in važno poklma, gospo-dar pa se nasmehne ln reče: "Nimam alabih goric." "Stopi na krožlco, Tomaž! Ne bo ti škodilo." "Časa ni, Vinc. V trg moram po žveplo. Pretačem." "Na krožlco, pravim!" In oni pride ter ostane dolgo, zakaj v kleti se sčasoma nabere precej ljudi, kl jih je pot pripeljala tam mimo. V goricah režejo. Suhe rozge visijo križem kražem, veter jih maje in cefra s njih vlaknasto kolo. se opira v trhlo kolje, ki ga je sneg spravil is ravnotežja tor potrgal z nJega slamo s katero je bila nanj privezana roz-ga. Rezači ogledujejo rozgo, premišljajo in računajo, potem pa od režejo kakor je pač treba. Tri očeaca morajo ostati, pa še bik ali vlačenca, da se bo več pridelalo, zakaj denarja je treba. Ponekod vozijo v gorice gnoj. Odlagajo ga v grabicah in preštevajo spotoma, koliko novega kolja bo treba. Caalh pride is aldanice gospodar z veliko ru-kanco v rokah, zaaadi jo v gorico, obrne zemljo In pravi: "Prhka kop bo letoa. Zima je zdro-bila grudje," potem pa zakoplje jamo. kakor bi ne bilo dobro, če bi ee videla zemlja. Deca viničarjev luka v kleti. Strgana je, suha telesa ji drgetajo kljub toploti, ki jo sipi je k zidanicam sonce in težaki ji ponujajo vina. "Pij, Martinek, da te ne bo zeblo! In malo kruha deni na zob, da boš imel kaj prida žeje, zakaj zapomniti si moraš, kdaj so virt pretakali." In deca pije, vliva vase vino ter se poslan j a po priklečjaku, se nasmiha težakom pijano ia čudno, oni pa se pogovarjajo: "Zapojili smo jih, siromake! Da, otrok je »estradan, pa ruk-ne par krožic in je okajen. Se starejšega ae prime, zakaj ni preslabo to pitje, posebno šmar-nica ima precej moči v sebi. R, pa pravijo, da je šmarnica zanič! — Bo vraga zanič! Naj bi je le ruknil, gospod, par krožic, pa bi videl kako bi jo čutil. Siromaki itak imamo drugega kot to bore šmarnice, pa nam še te ne privoščijo." Proti večeru je veselo po vrhih. Sodi donijo močneje, verige roži ja jo po njih krepkeje in težaki se pogovarjajo glasneje. V zidanice prilukajo tudi ženske, plaho in tako — po opravkih seveda. Gospodarja bi rade povprašale, po prašičkih, o ogonu krompirja, ali po navlu sena, ki bi ga vzele na odslužek. Roke stiskajo pod predpasnike, oči pa se jim svetijo in pogled bega za penami, ki se delajo na škafu, v caterega toče vino, a nosovi jim vlečejo vase prijeten vonj po kislini. "Zajemlji si, Farunal Danes se krožica ne pozna." "Nisem žejna, gospodar." Na prošnjo sem prišla." "Lažje boš povedala! Pa kruha deni na sob, boš lažje pila!" Sramežljivo pride k škafu in pije po požlrklh, potem pa ae leja odpre in kozarec za kozarcem se zgublja. "Potrebna sem ga bila, gospodar! Boglonaj!" Od Drvanje se čuje šumenje vode, ki pada čez zajezo pri mlinu. Mlinar postaja pri zaporih, gleda proti Pohorju, kjer bo cmalu zatonilo sonce in se čeblja po glavi.. Stiska je zdaj za mlinarje, zakaj kmetom je žito že pošlo. Mnogi že čakajo na ječmenovo aetev ter jedo krompir, regrat in drugo zelenjavo, da bi prihranili moko, kolikor je še imajo, p Iz zidanic ae tu pa tam začuje vrisk, pozibavlje se nad kočami dokler ae ne razgubi ... Iz viničarije na koncu vrha ae| je zaslišal ženski vrišč, loputa-nje vrat in jezni moški glasovi, naenkrat pa je pribežala iz hrama skuštrana viničarka, scefrana Janka je vihrala krog nje, z rokami je otepala po zraku kakor bi si hotela zavarovati glavo. Za njo je planil čez par hipov mož, kos vrvi je držal v roki ter klestil z njo za ženo, ali zadel je nI. Pretakarji so se zbrali pred kletmi, poslušali so vrišč in se smejali, in nekdo je rekel: "Polanček že spet pretepa babo. Napil se Je, živina, pa ne ve, kaj dela. Ta Je sirota! Sleherni dan jI namaže s konopcem hrbtišče, zato je suha in izpita ko polovnjak v avgustu." Gledali so za njima, kako sta se podila po goricah, se zaletavala v kolje, in tu pa Um je kateri treščil na tla, ae naglo pobral ter bežal dalje. Ona si je lajšala beg s tem, da je podirala sa aeboj kolje, ki Je padalo možu pred noge, ga tolklo po glavi ter se mu zapikovalo v o-bleko. Preklinjal je in rohnel, ona pa ga jo obmeUvala oberoč s prosUškimi imeni. Ko pa se ji je približal, je zacvilila Ur se pognala daljo s novo silo. V srednji grabici jo je ujel. Zgrabil jo je za lase, ji podsUvil nogo In jo treščil na tla, potem pa jo je omeUl s vrvjo, dokler ni skočila pokonci Ur se zakadila vanj s Uko močjo, da sU se oba zvrnila na zemlja Dolgo sU hropla. se grabila za grli in se ' bila po obraaih, naenkrat pa je on izdavil: "Sakrament, aaj se menda ne misliva zaklat!! Saj me boš raz-praakalaT Nehala aU se Upsti. Vstala sU, si rekla dobro besedo, potem pa sta iu drug ob drugem proti domu. Pred viničarijo gospodarja Tunieka aU se u-stavila in on Je med amehom dejal: "Krožica sUrega bi nama sdaj ne škodovala, gospodar. PošUno sva so spotila." PETEK, 15. Dali so jima piti in zložno sU odšla. V gozdovih pod vinogradi grabijo listje. Mlade grablja-čice se hihiUjo v pesti in se nekaj pogovarjajo, potem pa zgrabijo nosača košare, ga vržejo v listje iiftmu ga na t ladjo za ro-bačo in hlače, da je debel ip napet, kakor sneženi mož. Jezen nekaj godrnja, vlači listje izza hlač, osUli pa se norčujejo iz njega. V vasi belijo gospodinje zunanjosti lesenih hramov. Vrhnje janke imajo zaUknjene za pas, da bi se jim ne umazale, spodnje pa so strgane in preluknjane, da se skozi nje bliskajo rdeči jančjakl, ki so na spodnjem koncu obšiti s kosmatim trakom, — pridno vlačijo z o-metihom po sUni, da jim janke pozvanjajo po zraku. Treba je hiteti, zakaj vuzem je pred vrati, a je še toliko dela : treba je pobeliti notranjost hramov, iz-tresti prah iz posUljnlne, pori-bati pode, pa tudi v kuhinjah je treba napraviti red: postrgati s sten saje, ki so ostale ie mastne, da UČejo po sUni, očistiti po-mlvjake Ur pomiti žlice in drugo Uko orodje, na katerem ae čez leto nabere nesnaga. Ko leže na Slovenske gorice večer, se vrvenje umiri. Pretakarji se vračajo domov, so nekaj čaaa moUjo krog len, potem pa gredo ležat Gospodinje spravljajo ometlhe,v otroci pa dremljejo na pragih. Od nekod daleč ae čuje kloko-tanje vode, za vaajo šeleetijo v toplem pomladnem vetru oaame- APRII4 Slika kaže množico, ki ae je zbrala na cesti v Barceloni, po fd stičnem napadu iz zraka. le breze, v zraku pa zdaj zdaj zaplahuU netopir, se vozi po njem, skače za veščami in se časih zaleti v ateno, kjer obtiči za minuto, cmiha, kakor bi tožil nad bolečino, poUm pa odleti dalje. Hrami se polagoma zapirajo ln spanec se tiho prikrade nad Slovenske gorice. NaročiU Mladinski list, naj-boljši mesečnik sa slovensko mladino! » Sodobno "Gospod knjigovodja, pod k sU vknjižili vsoto, s katere naš blagajnik pobegnil?" "Pod Ukoče izdatke." Opravičilo "Kako si mogla pustiti, da je čisto tuj človek poljubil? pa si ga morda poznala?" "Tisto ne, ampak on je rek da pozna mene." Izdavanje Federal Kuponov t, se bo prenehalo 30. aprila Izdavanje Federal Kuponov se bo prenehalo z dnem 30. aprila 1938. Kupone lahko zamenjate vsekakor, vsak čas preje aH pozneje tega datuma v katerikoli Električnih naprav prodajalni Commonwealth Edison Company, prej ali na dan njih poteka, čigar datum je tiskan na kuponih. Sta-rejše kupone, ki ne nosijo tiskano določenega datuma njih poteka, se bo pa zamenjalo oziroma izplačevalo vse do dne 31. decembra, 1938.... Federal Kuponi imajo gotovinsko vrednost, katero se lahko predloži pri nakupu električnih predmetov v nadih prodajalnah električnih naprav. COMMONWJlALTH EDISON COMPANY SPOMIN NA STARO DOMOVINO Naši K »t RAJI ZBIRKA 87 SLIK iz vseh krajev Slovenije. V finem bakrotisku na dobrem papirju, v veli* kosti 5x7 H inčev Ta ktaana zbirka, vas stane samo SPADA V VSAKI SLOVSSSKI DOM \fl|vefi« zaloga slovenskih Mjl t Ameriki! v knjigarni£Q\*sk Naroda^ Ubk* dobite vsakovrstne slovenske knjigo noiih priznanih pisateljev: Cankarji, Tavčarja, Jurčiča, Preglja, Kmetovi Milanskega, itd. zalogi in*®* prevode del svetovnoznanih mojstrovi Gospodarske, gospodinjske in P«** knjige . Igre, pesmi, zemlji. , Ljubitelji lope knjige naj pi^i0 ** cenik knjig,'ki Jih imamo v zalofi. •HAS MMM« (D*lt) 21« H isib SlreH. Net »tri