HALSTATSKE ČELADE JUGOVZHODNOALPSKEGA KROGA
STANE GABROVEC Narodni muzej, Ljubljana
V okviru liul.šlatske kulture so Čelada značilnost jugovzhodnega alpskega kroga !» doka] običajen pridatek halštatskih knežjih grobov. Na to j« opozoril v zadnjem času ponovno G. Kossack :1 njegova karta razprt»-stranjenosti zlatih zapestnic na eni, čelad in oklepov na drugi strani, skitskih bodal in heraldičrie živalske plastiko na tretji, odlično ponazarja posamezne balštatske province v njihovih najznačilnejših znakih. Do sedaj sta raziskani dve vrsti čelad: sestavljena čelada* in negovska.3 Za raziskavo nam preostaneta predvsem še dva tipa. skledasti (šmarješki) in dvogre-henastj tip. S tem se seveda omejujemo ie na oba najbolj množična tipa, puščam® pa ob strani posamezne kose. ki so sicer važni, nastopajo pa le redko, ne več kot v enem kosu.4 Ze dosedanje Študije so pokazale upravičenost naše misli, da predstavljajo posamezne vrste čelad različne časovne horizonte in da jih ne smemo metati v isti koš, kot se je to le prerado dogajalo vse do zadnjega časa, ko so čelade brez razlike veljale za značilnost V. stoletja pr. n. š.
1. Skledasti (šmarješki) tip čelade. Karta t
Ta tip čelade do sedaj v slovenski literaturi ni bil imenovan enotno. Tzbrali smo naziv ^skledasti«, da se s tem naslonimo na že ustaljeno izrazoslovje. V tuji literaturi jo običajno imenujejo Sehiisselhehnr' oziroma Laiba-
1 G. Kossack. Siidbavern vahrend der Hallstaitzeit (RGF 24. 195»), Taf. 150
s S. Gabrovec. Sitnla 1. 1960, 37 ss.
3 P. Reineeke, BRGK 32. 1942 (1950). 11" ss. S. Gabrovec, AV I. !95(>. 87 ss. Na podlagi novih najdb sem obravnaval problem negovskih čelad v referatu na TI. mednarodnem kongresu prazgodovin a rje\ v Rimu 1962: Chronologie dor Ne-gaaerhelme. Referat bo izšel v Alti del YT° Cougresso Internazionale delie Scieuzc Preistoriche e Protostoriehe I i. V slovenščini izide referat v Argo 2. i 96 "3,
1 Npr. čelada ix Tržišča pri Cerknici: W, Sclimid, JfA 4. 1910, 103 ss.. fi^. 25, 26. in H. Miiller-Karpe. Germania 29. t951. >4 s.. Taf. 2, la—c. Fragment čelado z Magdalenske gore: S. Gabrovec, Inv. Areh. V 4-2. 1. Glede kronologije obeh čelad cfr. Sitnla 1. 1960. 45 op. 55 in str. 51. Inv. Arch. V 42. Cfr. tudi Si hi 1 a 1. I960. 45 s. in si. 15 (S: Gabrovec).
5 Tako že F. Ilochstettcr. ki je prvi spoznal ta tip čelade. IV. Bericht der Priih. Commission (1880). 1 ss. (= Sitzungsberichte der k. Akad. d. Wiss., i. Abt., Bd. 82. I8S0. 401 s.). Cfr. tndl Denksehriften d, Math.-Naturwiss. Cl. d. k. Akad. d. Wiss„ Bd. 47, 1883, 185 ss.
293
Stane Gabrnvec
cher SclMsseShelmil Za nas bi bilo smiselno še »šmarješki« tip, ker nastopa čelti da najpogostejše v Šmarje ti in kei' je bila v Šmarjeti tudi prvič odkrita. Skledasti iip je s svojimi bistvenimi znaki dokaj lahko opredeljiv. Čelada (cfr. tak t, j; 3; 4; 20, 2; si. 1) je izdelana iz zelo heterogenih elementov. Na zunanji strani imamo skledaste ploščate okove i z bronaste pločevine različne velikosti, prostor med njimi pokrivajo bronasti žebljički in včasih
Karta t. Razprostranjenost skledastih čelad — Verbreitimg der Seliiissellielme
t ud i manjše bronaste ploščice. Drugi plast je usnjena koža, ki je bila razpeta čez glinasto maso. Ta pa je naložena na lesen preplet oziroma med njega. Če sedaj analiziramo posamezne elemente, moramo ugotoviti, da je zunanji videz laliko dokaj različen. Vrhnja plošča ima običajno visoko zakovico (zatič), tudi njena konstrukcija je različna od stranskih plošč (cfr. tab.5, 1—5: 7. 1: 2, t nasproti 3, 6—7; 4, 4—8; 2, 2). Prav po tej konstrukciji lahko pogosto ločimo vrhnje plošče na temenu otl stranskih, ki imajo zakovico na notranji strani pravokotno uvito. "Velikost posameznih plošč, njihovo število in razporeditev so dokaj različne in najbolje razvidne iz rekonstrukcij ali pa dobro ohranjenih čelad (tab. I, 1; 20, 2 in
5 Izraz je uvedel E. Sprocklioff v Ebert, Reallexikon der Vnrgeschichie 5. 192b. 293. Taf. 88 a. Po njem je v tuji literaturi običajen. Y slovenskem jeziku seveda
pjubljanstic tip nima pravega smisla.
294
llalsTjitskc.1 čelade jiigovzhpdfloalpskcgia kroga
sl. 1, ctr. tudi čelado iz Malenc in RoviŠč1). V mnogih primerili nam seveda slaba ohranjenost ne dovoljuje reko hm t rukcije, to Se posebej, ker so vse skledaste čelade bile najdene že pred letom l(J00. ko tako i z kop ¿bralna kot preparatorska tehnika še nista imeli velikih izkušenj. Vsekakor moramo opozoriti na razliko med čeladami, ki so obložene pretežno z bronastimi ploščami (kot Šmarje t a tab. L I). in čeladami, ki so pretežno obložene z bronastimi gumbi oziroma žebljički (Malence, Rovišče). Prav tako važna je razlika v tehnični izdelavi bronastih plošč: nekatere so vlite iz enega kosa in nato iztolčene v ploščo (clr. tab. 3, 2. 5—7: 4. 5—8 indr.). V drugem primeru pa so posebej izkovane skledaste plošče iz bronaste pločevine in zakovice (efr. tab. 2, 1. 2. 13: 3. I irulr.).8 Vmesni prostor med bronastimi
SL i. Šmarjeta. Etekostrukeija čelade po Hochstetterju — Alib. 1. |$ekonstruktion des Helmes nacli Hoehstetter
ploščami je izpolnjen z bronastimi žebljički in gumbi z zanko na notranji strani, laki gumbi so nam splošno znani iz okra sevanja posod ali pa iz prostih najdb. V nekaterih primerili fragmenliranih čelad iz Smarjete, Vač in Škocjana imamo drobnejše žebljičke z zelo dolgo nogo, te zakovice so bile očitno posebej izdelane za naš tip čelade. Medtem ko so gumbi bolj okrasnega značaja, so žebljički izrazito funkcionalni, saj spenjajo posamezne plasti čelade.
Drugo plast predstavlja usnjena koža. Usnjena plast je v mnogih primerih še odlično ohranjena, tako da je bila možna analiza, ki natn jo je izvedel Inštitut za usnjarstvo v Domžalah.s Po tej analizi je služila kot surovina ovčja ali kozja koža. Rezultat se sklada z ugotovitvijo, do katere je prišel že pred 80 leti Hoehstetter oziroma Blcll-Tangen.1'1
7 V.Stare, AV 11—12, 196041, T.2 (Malence). Deschmann-Hoehstetter, VII.Ber. d. Prah. Comm. (1884). 61 ss„ Tat", t, 4 {= Sitzb. d. k, Akad. d. Wiss„ t. Abfe» Bd. 89. 1884. 373 ss.): Rovišče. Primerjaj tudi razpravo F. S tare ta v tej številki.
B Poseben primer predstavljajo kosi kot tab. 3, 5. 4. vendar je v teh primerih izdelava brez rentgenske slike nekoliko nejasna. Prav tako je v nekaterih primerih dosedanja preparacijo otežkoeila podroben pregled čelade, oziroma nismo imeli vedno možnosti pregledati material v originalu,
* Za opravljeno analizo se Inštitutu tudi na tem mestu najlepše zahvaljujem.
295
Staue Gabrovcc
Fudi iretjo plast, mi kateri je biLi napeta usnjena koža, smo dali v analizo, ki nam jo je izvedel Mineraloški inštitut Rudarske fakultete.11 Iz analize je razvidno, da gre za ilovnato maso s precejšnjo primesjo zine kremena, železovih oksid ni h hidratov in številnih glinenih mineralov. V ilovici je precejšen odstotek karbonatov. Tudi v tem primeru se analiza do neke mere sklada z že omenjeno- analizo pred 80 leti. le da govori avtor analize pred 80 leti o neke vrste kazeinuj ki naj bi bil narejen iz staro-gašenega apna in airaste snovi. To je seveda domneva, podprta, kar se apna tiče, z razmeroma velikim odstotkom karbonatov v glinasti masi, ki ga je izkazala tudi moderna analiza, v celoti pa kajpada zaradi propada organskih substanc nepreverljiva. K romer navaja kot snov te podlage kitasto maso apna in blata.12 Kot zadnja plast je ohranjen lesen preplet. Njegovo zgradbo nam dobro kažejo slike tab. 5, 1: I—3, ki nam tudi lahko nadomeste podroben opis. Tudi v tem primeru smo dali narediti analizo, ki jo je izvedel ch'. A. Sercelj iz Arheološke sekcije SAZU. Kljub za oko dokaj dobro ohranjenemu prepletu, standardne metode deterininacije, to je mikroskopski rez in maceracija, niso dale rezultata. Sele opazovanje sveže prelomni ne posameznih koščkov z mikroskopom uporabljenim kot lupa je pokazalo, da so šibicc iz leske (Corylus avellana); preplet, ki jih obdaja, pa je narejen iz srobota (Clemaiis mialba). Zamenjava bi bila v zadnjem primeru možna edinole s trto (Viti» uinifern), kar pa je manj verjetno. 1 udi v tem primeru se moderna analiza sklada že z letom i883 zapisanim in citiranim rezultatom. Da pa v vseh primerih ne smemo računati s popolnoma isto tehniko, nam kaže Čelada iz Brezij, kjer je pravkar opisana podloga lesena.13 Razumljivo je. da posamezne plasti lahko opazujemo v celoti le v redkih primerih. Večinoma nam govore pač le nekateri izraziti koščki, da gre za čelado nagega tipa.
Zaradi le skromno poznanih grobnih celot danes v opisanih različicah Čelade skledastega tipa ne moremo zanesljivo razločevati starejših in mlajših elementov. Le en namig se zdi dokaj zanesljiv: bronasto ploščo, izdelano iz enega kosa, pozna že Škocjan in bo po vsej verjetnosti starejši način izdelave nasproti ločeno, izdelani plošči (posebej zakovica in iztolčena ploščica), tehniki, ki vsekakor prevladuje v mnogih izdelkih mlajšega halštata. Sicer pa bomo poskušali določiti kronologijo na podlagi ohranjenih grobnih celot, kar je znatno uspešnejše kot le na podlagi tipologije.
Skledasto čelado' poznamo iz tehle najdišč:
J. Šmarjeta. Omenili smo, da je bilo v Šmarjeti najdenih največ čelad tega tipa. Po ohranjenih ostankih smemo računati s približno osmimi čeladami. Ostanke šestih hrani Narodni muzej v Ljubljani' (iii v en tari z ira ne od [' 798 do 801, tab. 1, I; 5—5, 3),14 tri pa Naravoslovni muzej na Dunaju
111 F. Hochstetten Die neuesten Gräberfunde von Watsch und St.Margarethen, Densehriften d. Math.-Nat. C.l. ti. k. Akad. d. Wiss.. Bd. 47, I8S3, 189.
11 Vzorec je bil pregledan pod mikroskopom s faznim kontrastom in preizkušen v razredčeni HCl. Analizo je naredil asistent F. Drohne, za kar se mu tudi na tem mestu najlepše zahvaljujem.
K. K romer; Brezje (AKS 2, 1959), 77.
ls K. Kromer, o.e.. 59- in 77.
11 Da pripadajo fragmenti tab. 3—ü. 3 petim čeladam, je seveda le domneva, ki smo jo postavili na podlagi kosov kot tab.". i —5. ki jih imamo le za vrhnje kose čelade na temenu. Ker so celotno ohranjene čelade preparirane večinoma na stari
296
HalštaiHke četudi? juguvzhodnoaSpskegu krogtt
((ab. 2. 1—2. 13—15; 22, 1. 4), vendar se zdij, da je ena le delček neke ljubljanske čelade, ki jo je podaril dunajskemu muzeju Dežman. Več ali manj oelotno sta ohranjeni dve čeladi: eno hrani Na rodni muzej v Lj nbljani (tab. 1. 1; 20, 2),10 drugo pa dunajski (tab. 2, 1—2; 22, 1)." Za ostale ljubljanske fragmente sklepamo na podlagi kosov, kot so tab. 3, i 5, (ki so po vsem videzu predstavljali le vrhnje kose na temenu), da pripadajo petim primerkom. ki so nam v svoji podrobnejši zgradbi seveda neznani; marsikateri stranski del te čelade se ni ohranil ali pa se je izgubil.
Zanimiv» je, da so bile vse šmarješke čelade najdene že v samem začetku arheoloških del v Šmarjeti. Vse je izkopal preparator tedanjega Deželnega muzeja F. Sclnilz, večinoma že leta J879. Izkopavanja so se začela v juniju 1879 in so trajala. 5 tednov. Scliulz je izkopal v tem času za ljubljanski muzej osem gomil: Pozneje pa je kopal tudi za Prazgodovinsko komisijo na Dunaju. O prvih najdbah nam govori Dežmanovo predavanje na ljubljanskem zborovanju antropologov v Ljubljani, dne 28. in 29, julija (879, torej neposredno po prvih Schulzovih izkopavanjih^' Dežman v svojem predavanju še ni govoril o čeladah, ampak o oklepili (Panzerbeschlage). Z opisa pa je jasno razvidno, da gre za čelade skledastega tipa. Koliko jih je bilo najdenih, iz predavanja ne zvemo. Vsekakor Dežman večkrat omenja, da so bili »oklepni okovi« najdeni v več gomilah. Kljub dokaj nepreciznetnu Dožmanovemu poročilu lahko zanesljivo razberemo, da je F, Scbulz že do 29. julija izkopal za Ljubljano vsaj tri čelade. Najdene so bile v tretji in sedmi gomili, tretja pa je jasno opisana, vendar brez navedbe Številke gomile. Za čelado v sedmi gomili nam opisuje Dežman situacijo takole: v sredini gomile, na najnižjem mestu, je bilo neke vrste ognjišče, zloženo iz kamenja, nad njim pa so stale zdrobljene žare z žganimi ostanki mrtvega, dve zapestnici, bronaste fibule, dve železni sulici, dve sekiri, »okovi za oklep.« fibula s koščeno oblogo... Za tretjo gomilo pa: gomila je pokazala v globini 2 m v horizontalni plasti tele enakomerno porazdeljene najdbe: okoli bronastega kotlička je stalo več razbitih žar, nedaleč od tam pa je ležala prevrnjena bronasta posoda, ki je razpadla v fragmente, s pepelom in z žganimi ostanki, zraven »o k lep«, poleg njega pa 5 železnih sulic, 3 zapestnice, konjski zobje, ostanki fibul. Tudi za ljubljansko najbolje ohranjeno Čelado dobimo podatek v omenjenem predavanju. Ne vemo sicer, v kateri gomili je bila najdena, pač pa nam Dežman jasno pove, tla je ob strani »oklepa« ležalo majhnih bronastih koleščkov premera 45 cm, vsak s štirim! prečkami, od katerih je bila vsaka povezana z vertikalno paleico z manjšim obročkom pod njim«. Ta opis zadostuje, da lahko predmete zanesljivo identificiramo in spoznamo v njih bronaste razdelilce za gumbe trako-kimerijskega izvora (Narodni muzej inv, št. P 1142—1)46, tab. 1, 2—(i). Iz sedme gomile lahko tako klen-
način, ki skriva notranji del čelade, je bila otežkočena kontrola, če pripadajo kosi kot tab. 3, t—5 resnično le vrhnjim temenskim kosom. Glede na to, da so fragmenti inventarizjrani pod tremi mventarnimi številkami, je možno, tla je inven-tarizator videl v fragmentih le tri čelade in ne petih kot mi.
" Cfr. tudi Hoernes. WPZ 2. 1915. lit, Abb. II. 4.
« F. Hochsietter, 1. c.. 186, Fig, 15. Isti. IV. Ber. d. Prah. Comm. d. Wiss. (1880). 7 s. M. Hoernes, WPZ 2. 191 "5. 112 pod št. 6.
" Desetinami. MAG 10. 1861, 12 ss.
297
Stiinc G&brovec
tificiramo le fibulo s koščeno oblogo, tab. 3, ne pa drugih predmetttv. Za treljo gomilo pa ugotavljamo le, da je bronasti kolliček, ki jo bil najden likrati s Čelado, eden izmed obeli kotličkov, ki ju objavlja i'. Stare."
Nekoliko pozneje je 1', Scliulz izkopal v Šmarjeti tri gomile tudi za Prazgodovinsko komisijo na Dunaju. Tretja gomila, izkopana leta 1880, ki je ležali) v zaselku Gomila, mi skrajnem delu gozda proti vasi G rude nje, je dala dunajsko čelado, ki jo je objavil F. Tloehstetter (tab. 2, 1- 2; 22, 1 in si. J).15 Prav on je skledasti tip Čelade prvi spoznal in definiral. Čelada je inventarizirana v Naravoslovnem muzeju na Dunaju pod št, 4612 hkrati z ostalimi najdbami, ki so bile pridobljene v isti gomili (gomila 111 Dudkj, oziroma gomila VII Schulz"). Žal, najdbe niso ločene po grobovih, teh Scliulz v svojih začetnih izkopavanjih še ni ločeval, pozneje pa je označeval le lego posameznih predmetov v grobu, vendar dokaj shematično, iako da iz njegovih oznak ni mogoče dobiti grobnih eelot. Pač pa zvemo iz I iochstetterjevega poročila, da je bila čelada najdena skupaj z dvema puščicama in majhno žaro. Ta žara ni ohranjena, pač pa imamo pod inv. št. 4-608 dejansko inventarizirane tri bronaste puščice (tali. 2, 7. 9. 10), ki verjelno sodijo med puščice, kakor jih omenja Tloehstetter. Eventualno pripadata v isti sklop tudi puščici, inveatarizirani pod št. 4606 in 4607 (tab. 2, 6. 8). Med moškimi pridevki v isti gomili imamo pod št. 4610 inventarizirana še dva bronasta obročka, en bronast obesek, ki sodi h konjski opremi, en konček profilarne bronaste žice in štiri zanke. Na tab. 2, 3—5, II—12 objavljamo tudi. to gradivo, ki bi po svojem značaju prav tako utegnilo soditi li grobu s skledasto čelado, Čeprav to v literaturi ni izročeno. Od moških pridevkov v tej gomili poznamo le še ročaj bronaste posode (siiule) in pašne spone. Zaradi splošne kronološke situacije naj omenim še fibule, ki so bile najdene v isti gomili; tri fibule, katerih lok jc oblikovan v živalski figuri; ena fibula svetolucijskega tipa, ena rtasta, dve kačasti. dve samostrelni eertoški, dve pavkasti.
Druga dunajska čelada skledastega tipa iz Šmarjetc (tab. 2, 13—15: 22, 4) je inventarizirana pod št. 7900 pod naslovom gomila XVI po seznamu dunajskega muzeja, oziroma gomila XIV po Sčhulzovem seznamu. Najdena je bila v bukovem gozdu posestnika ivanca v bližini Sinarjete. Po skici v inventarni knjigi so Lili v gomili očiftno trije grobovi — v skici gomile so označene tri točke. Čelada pa je inventarizirana brez navedbe točke. Tako je grobni sestav neznan.20
1S Zbornik fi!. fak. 2. 1955, tab. 16. t ali 17, 2.
19 Oznake so dane po inventarju Dunajskega muzeju. To pomeni: tretja gomila. ki je bila izkopana za Dunaj, oziroma sedma po celotnem seznamu izkopanih ffomil po F. ScMIzu. Razlika nastane zaradi tega. ker je. kot smo že omenili. F. Senu I z kopal tako za ljubljanski kot za dunajski muzej. Cfr, poleg citirane literature še Sitzber. d. k. Akad. d. Wiss., l.'Abt., Bd. 80. 1879, 547 s. (-111. Ber. d. PrSh. Comm. [1879]. b s.).
M Najabe. inventarizirane pod točko t—3. le težko spravimo v zvezo s skledasto čelado. Pod točko 1 je inventarizirana folničasta fibula, pod točko 2 dve otroški zapestnici ill pod točko 3 različne steklene jagode. Presoja je še bolj otežkočena, ker imamo v depoju ob nekaterih fragmentih pod št. 7900 inventarizirane skledaste čelade tudi listke kot Jabr der Aeq. 1883. Rov išče bei St. Margarethen. Helmhaube Deschmanfi 1883. St. Margarethen Helm mit Blechscheiben ded, C. Deschmann 1883. tako da bi labko v teh ostankih videli tudi ostanke skledaste čelade, ki jih je Dež-
298
Hfilšltitski? čelade j ugo vzh od n oal p s kega kroga
I retji f raginent skledaste Čeladijj lira ni dn uajski Naravoslovju muzej pod št. 66732. Gre za fragment lesene palčke, v kateri tiče značilni žebljički. Inventariziran je pod naslovom Sp^radične najdbe iz Družinske vasi pri Beii cerkvi. Skupina, ki je inventariziraua pod tem naslovom, žajieslji v o ni. iz zaključenega kompleksa. Ali gre pri omenjenem fragmentu, ki je I > i L inventariziran šele leta 1954, za nov kos čelade šmarjetskega tipa, ali z a delček kake stare čelade izpred prve Svetovne vojne, kar je vsekakor verjetneje, danes ni mogoče ugotoviti. Prav tako fragment skledaste Čelade (ohranjen je le preplet), ki je deponiran med najdbami iz Šmarje te, a je brez inventarne številke, skoraj gotovo ne predstavlja novega kosa. ampak bo založen del kake že inventarizirane in pred prvo svetovno vojno najdene čelade,
2,	Brezje pri Trebelnein, Iz šmarješke okolice naj omenimo najprej dve skledasti čeladi iz Brezij pri Trebelnem, in sicer iz groba 3 v gomili VI in iz groba 5 v gomili II.21 Važna je zaradi grobne celote predvsem prva. Pri drugi čeladi pa je zanimivo, da imamo namesto prepleta iz lesenega šibja 1,5 cm debelo kompaktno leseno plast nekega listavca.
3,	Stična. Še dalje proti zahodu poznamo skledasto čelado iz groba 13, gomile VI (iah. 6) v Stični.22 V grobu je ležala poleg Čelade tudi bronasta igla z jantarjevimi členi (predvsem je iz jantarja izdelan ščitnik igle), štiri glinaste posode (ohranjena je le ena), železna sekira in sulica ter bronasti predmet v obliki zvezde.
Iz Stične omenja katalog še eno čelado skledastega tipa,23 ki pa je razpadla že pri izkopavanju in očitno ni ohranjena.
Zanimivo je, da omenja meeklenburški katalog na nekem mestu, da je vojvodinja Meeklenburški našla v celoti štiri čelade skledastega tipa. Poročilo bo vsekakor verjetno, vendar nimamo danes možnosti, da poleg stiŠkega kosa identificiramo še ostale. Kot najdišča bi prišla v poštev poleg Stične še Magdalenska gora in eventualno Vače in Ilallsiait.
4,	Vače» Z Vač do sedaj ni bilo poznane čelade skledastega tipa. Pri pregledu gradiva z Vač, ki ga hrani Naravoslovni muzej na Dunaju, sem našel fragment bronastega okova, inv. št. 8039, tab. 5, 4, ki sodi zanesljivo k čeladi skledastega tipa. Pod isto inventarno številko so ohranjeni tudi žebljički z zelo dolgo konico, ki jih nahajamo le pri tej vrsti čelade. Poleg iega omenja inventar tudi ostanke lesenega prepleta, ki zanesljivo potrjujejo našo razlago. Čelado je izkopal Szombathv po naročilu Antropološkega
man zaradi primerjave podaril Dunajskemu muzeju. Prav tako je dvoumno, ce smemo naše ostanke enačiti s skledasto čelado, ki jo omenja M, Hoernes (WPZ 2, 1915, 112) pri naselju Mlade Vrne. Ker danes dunajski Naravoslovni muzej ne hrani iz Smarjete nobene druge čelade skledastega tipa, razen teh. ki jih omenjamo in objavljamo mi, bi bila ta enačitev na dlani. Vendar se opisa v WPZ, I. e„ iti v inventarju ne ujemata. Pri slabi ohranjenosti čelad šmarješkega tipa so take zamenjave razumljive. V tej zvezi moram vsekakor omeniti, da kljub detajlnemu pregledu depoja na Dunaju nisem mogel identificirati čelade šmarješkega tipa. ki je objavljena v Ebert Reallexikon d. Vorgesch. 5, 1926, 1.88 a.
K.Kromer, Brezje (AKS 2, 1959), T. 18 in 19, 1-4; 49, i.
— Za risbe gradiva in dovoljenje /a objavo se prisrčno zahvaljujem ravnatelju dr. Henckenu. Cfr. tudi Treasnres of Camiola (1954), 11(>.
Treasnres of Camiola (1934), f>0.
299
.^Ifliit Cubrovcc
dr ušiva severov z hodno od Klenika, in sicer v grobu 12.2 4 Pod g robo tu 12 nimamo poleg čelade inventarizirane nobene druge najdbe. Ostali grobovi (izkopanih je bilo 12) pripadajo kasnemu Ha C obdobju (grob t s čolui-často f i balo) in Ha D obdobju. Posebej se zdi sumljiv grob tO (tab. 5, 5—15), ki ima v svojem gradivu trako-kimerijsko opremo in poleg tega veliko število bronastih žebljičkov in gumb {tab. 5, 11), ki ga po analogiji s Čelado v Rovišeu prav lahko spravimo v zvezo s čelado skledastega tipa. Ker razen tega ni verjetno, da bi bila Celada edini pridevek v grobu, bi smeli inventar groba 10 nekako upravičeno prišteti h grobu 12 s skledasto čelado. Zanesljivega dokaza za to pa seveda nimamo.
Posamezne fragmente, ki bi jih s precejšnjo verjetnostjo lahko prisodili k čeladi našega tipa. poznamo tudi med ljubljanskim gradivom z Vač (tab. 5, 16—22).-'5 Okoliščine najdb so neznane.
5.	Rovišče. Ako se obrnemo od Smarjete proti vzhodu, je prvo najdišče čelade šmarješkega tipa v Roviščn28 (tab. 7, 1—2. rekonstrukcijo čelade glej v citirani literaturi). Najdena je bila v šesti gomili, ki jo je na tem najdišču izkopal F. Schulz, oziroma v prvi, ki jo je F. Schulz izkopal za Dunajski muzej. Izkopana je bila v času med 3. in 27. septembrom 1883 po naročilu Dunajske prazgodovinske komisije. Schulz je tudi v tem primeru napravil skico in s številkami označil mesta posameznih najdb. Te točke pa ne moremo združiti v posamezne grobne celote. Za roviško Čelado lahko le rečemo, da je bila najdena skupaj s skodelo z ročajem, inv. št. 7836 (tab. 7, 3), za katero inventa? izrecno navaja, da je bila najdena pod čelado. Ostale najdbe v gomili so precej neizrazite (med moškimi pridevki poznamo 8 železuili sulic, eno železno sekiro, pašno spono in nož), tako da se pri kronološki presoji le iežko opiramo nanje.
6.	Libenska gora. Med inventarjem iz Libne, ki ga hrani Joanneum v Gradcu in ki še ni bil objavljen, je tudi fragment skledaste Čelade. Najdiščni podatki so neznani.-7
7.	Malence. Celado skledastega tipa iz tega najdišča z vso dokumentacijo je pred kratkim objavila Vida Stare.2S
S tem pa naš seznam čelad šmarješkega tipa še ni izčrpan. Celado tega tipa pozna predvsem:
8.	Škoejan. kjer jo najdemo v povsem drugem okolju, kot delček znanega žarnogrobiščnega depoja iz Mušje jame.2" Dva fragmenta čelade in del sprijetih gumbov hrani še danes dunajski Naravoslovni muzej (tab. 7, b. 7), tretji kos pa je bil iztočen po prvi svetovni vojni Italiji in je danes v Trstu, kjer mi nij bil dostopen,
9.	Fragmente čelade skledastega tipa poznamo tudi iz »Japove gomile«, ki je bila izkopana Jeta 1955, ne da bi se o izkopavanju ohranilo kakršuo-
Inventar pravi: Kleuik h. Nordöstlicher Theil des Grabfeldes am Hóhhvege hei Kleuik. unterhalb an der Strasse zum Heiligen Berg, Najdbe so prišle v muzej leta 1883 kot Post X. Glede situacije glej Hochstetter, Denkschriften 1S83. 1(i2. fig. !.
ä5 F.Staré v katalogu Vače (AKS 1.	teb fragmentov ne objavlja.
2S Deschmann-Hochstetter, VII. Ber. d. Präh. Cumm. 1384, 61 ss.
Celado objavlja v tej številki Arheološkega vestnika F. Stare: Tab. 7. 7 — tU
AV 11—12. 1960-41, 50ss.. tab. 2—3.
25 J. Szombathy, M PK 2. 1913. (50. fig. 96. 97. <».
500
HalStatske čelade jugovzhodiioalpskegit kroga
koli poročilo.=!iu Tako nam ostane najdišče neznano, gre pa gotovo za kako gomilo na 1 )olelljskem. Grobni sestav iii ohranjen. Gradivo iz Japove gomile, ki je prišlo v Narodni muzej, kaže pretežno Ha ( karakter in pripada očitno več grobovom.
Izven slovenskega ozemlja je omeniti med najdišči skledaste čelade, posebno:
10.	Hallstatt, kjer imamo skledasto čelado zanesljivo v grobovih 78, 175, 776. 799, 811, 25,/Linz,K" verjetno pa tudi v obeh, znanih grobovih 462 b in 469." Seveda ni izključeno, da je bila skledasta čelada najdena še v drugih grobovih," ker je zaradi slabe ^hranjenosti težko razlikovati bronaste ploščice, ki sodijo k skledasti Čeladi, od faler, ki prav tako zelo pogosto nastopajo v Hallstattu.
11.	Batina (Kis-Koszeg)a3 je drugo izven slovensko najdišče, ki ga omenjamo v sklopu skledastih Čelad, vendar nekoliko oprezneje. Dunajski Naravoslovni muzej hrani gumbe kol tah.7, 4. 5 (takih gumbov je ohranjenih nad 30!), ki bi lahko sodili k skledasti čeladi. V iflli grupi pa so ittvenlari/.irane zelo helerogene stvari. Med drugim tudi okovi rimske omarice, tako da tudi pripadnost bronastih okovov k čeladi skledastega tipa kljub značilni nvitosti ni zanesljiva,
12.	Roraisch-Germanisches Musetun v Mainzu hrani prav iako nekaj najdb, ki naj bi izvirale iz Batine. Tudi v tej skupini najdb imamo bronaste zakovice z ukrivljeno konico in z glavico v obliki skledaste pločevine, ki bi lahko pripadale čeladi skledastega tipa.3i S. Foltiny je pripravil ponovno objavo tega gradiva, v kateri ugotavlja, da omenjeni fragment i ne izvirajo iz Batine, ampak iz nekdanjega komi tat a Liptan na Slovaškem.1''
S tem smo obdelali najdbe skledastih čelad. Seznam se opira tudi na pregled važnejših sosednjih muzejev v Avstriji in Italiji in ni verjetno, da bi izpustili bistveno gradivo. Dopolniti ga moramo še z upodobitvami čelad skledastega tipa v halšlatski umetni obrti in z najvažnejšimi sorodnimi tehničnimi pojavi.
Med upodobitvami čelade našega tipa v torevtiki je treba na prvem mestu omeniti certoško situlo. Del vojakov v prvem pasu nosi nedvomno čelade skledastega tipa.a6 Podobno bi lahko videli tudi na fragmentu čelade z Magdalcnske gore37 \ pokrirvalu vojakov čelado našega lipa: vendar je
2Sa Podatke povzemamo iz listkov, ki so se ohranili ob neinventariziranem gradivu in ki izvirajo iz Ložarjeve roke. Na fragmente me je opozoril F. Stare, ki jih tudi objavlja v tej številki AV, tab. 7, I—4.
30	K.Kromer. Das Graberfeld von Hallstatt (l??1)), T. 2, 1—4: 18, 7—10; 164. 1—3; ¡M, 4—}; 1C&. 17—22; 233, 1.
a K.Kromer. o, C., T. 77, 1; S3, 4.
33 Saeken, Das Grabfeld von Hallstatt (1868) omenja na str. 4) veliko število ščitu i li grV>. v katerih moramo deloo gotovo videti čelade skledastega tipa. Tako bi bilo pač možno, da je skledastih čelad v Halstatiu še več, kot jih omenjamo.
33 Gradivo iz Batine. ki ga hrani Naravoslovni muzej na Dunaju, pripravlja za objavo S. Foltinv, kateremu se tudi na tem mestu prisrčno zahvaljujem za dovoljenje za objavo obeh okovov.
31	Mainzer Zeitschr. 2. 1907. 42. Abb.5. G. Kossack, JbRZM I. 1954. Abb.ll.
3' JbRZM 8. 196t. 175 ss. Taf. 69. 1—19.
3" Umetnost alpskih Ilirov in Venetov (19f>2). pril.B. Fueke-Frev. Die Sitnla in Providenee (1962). T. t7 (sredina) in T.64.
37 Gabrovec, lin . Arch. Y 4>2, 1.
301
Slane Gabrovcc
v tem primeru io že manj zanesljivo. Tretji primer upodobitve čelade našega tipa poznamo na bronastem kipcu, ki je bil najden na Vačah in ga v tem zvezku objavlja F. Stare.SB
Po sorodni tehnični izdelavi pa je s čelado skledastega tipa najože povezan tulec za puščice iz Libne, ki je prav tako izdelan iz bronastih gumbov, nanesenih na lesen preplet in glinasto maso, pokrito z usnjeno kožo.™ Hkrati s tulcem so bile najdene dvokrake puščice (kot tab. 2. i)—!0) in tudi že trirobne.
Se zanimivejša je tehnika prepleta iz šibja na lignrskem področju v Albate v bližini Camerlata.40 V grobu 8 je bila žara v obliki bronaste posode z dvignjenim ročajem,41 prekrita s prepletom v isti tehniki in obliki, kot ju poznamo pri nas pri skledasti čeladi. Po bronasti posodi z dvignjenim ročajem, ki jo prav tako poznamo v grobu s skledasto čelado na Malencah, in ostalih pridevkih (sihda v glini) lahko grob iz Albate stavimo približno v isti čas kot naše grobe s skledasto čelado. Primer iz Albate je edini primeT take tehnike, ki ga poznamo v tem Času izven jugovzhodnega alpskega kroga.
V	samem jugovzhodnem alpskem prostoru pa imamo v širšem smislu seveda še več dokazov, da tehnika, ki so jo uporabljali pri izdelavi skledastih Čelad, jugovzhodnoalpski halštatski obrti ni bila tuja. Omenimo naj le plašč knegmje iz Stične, ki je v ccloti prešit z bronastimi gumbi.42 Podobnih stilnih pojavov bi lahko našteli še več, vsi se iztekajo v spoznanje, ki ga v svojem bistvu že daje karta razprostranjenosti, da je čelada skledastega tipa izdelek domačih delavnic in povsem razumljiva v sklopu obrti jugovzhodnega halštatskega kroga.
Toda s tem smo že anticipirali svoje zaključke. Pred tem pa moramo Še določiti kronologijo čelad skledastega tipa. Gradivo, ki smo ga našteli, nam daje kronološko jasno sliko, ki je v popolnem nasprotju z ustaljeno datacijo petega stoletja.
V	našem seznamu smo lahko našteli okoli Ki čelad skledastega tijia. od leh ima 17 znano grobno celoto bodisi popolnoma ali pa vsaj delno določeno, ena je \v. depoja (Škocjan), za drugo pa daje že do sedaj poznana kronološka situacija najdišča (Batina) časovni okvir.
\ najstarejšem okolju je najdena čelada skledastega tipa v Skocjanu. Škocjanski depo v svojem sestavu gotovo ni popolnoma enoten, v največji meri pripada nedvomno celotnemu Ha 13 obdobju. Najstarejši del se še stika s Ha A-2 obdobjem, najmlajši pa s Ha C-l oziroma s Ha B-3 po Miiller-Karpeju. Skledasta čelada bo v depoju nedvomno mlajši element, toda tudi v tem primeru vsekakor že izpričana v Ha B-3 po Miiller-Karpeju, oziroma v horizontu groba z antenskim mečem v Podzemlju, s katerim
38 AV ti—14 1962/63, tab. 1—3, ris. 1,
ss W. Sclimid, Siidsteiermark im Al te rtu m (1923), 7. F. Stare. I.e.
G.Basergo. Rivista Arch. Como, 59—61. 1910, ti in 33, fig. 19.
11 Tipa kot Merhart, Festschrift d. RZM Mainz 2. 1912, 15 s.. Taf. S—9. Podobna bronasta posoda ¡e bila najdena tudi v grobu s skledasto čelado v Malencah. V. Stare, AV 11 — 12, 1961/62. T.3, 6.
K Izkopavanje Narodnega muzeja 1932, \ celoti še ne objavljeno. f.Kastelic, Situla 1. 1960. 7 ss.
302
Hnlštalskc ccïaHc j ugpTOhodno alpskega kroga
bi v Sloveniji najbolj smiselno zaceli halštaisko kulturo.4! Približno v isti čas sodijo- nedvomno tudi ostanki želode iz Batine, zato nam zadostuje že pogled na gradivo, ki ga prinaša G. Kossack.44 Tudi če naše zakovice ne bi sodile k čeladi, imamo že v samem tehničnem izdelku tako veliko sorodnost, da je kronološka povezava dana.
V	Batini smo našli domnevne ostanke čelade v izrazito trâko-kimerij-skem okolju. Prav isio kaže Uidi grobna celota ljubljanske šmarješke čelade (tab. 1). Razdelil ce za jermen je, izdelane v predrti tehniki. dobimo vedno med izrazitim trako-kimerijskim gradivom, kjer moramo nedvomno videti tudi njihov izvor. O tem nam dobro govore najdišča, kjer so bili najdeni identični razdelilci: Batina, Rudo v ci, SzékesfehérvaT, Somlyflhegy, Balta Verde. Určice.45 Y Sloveniji jih poznamo poleg Smarjeti še na Vačah (Dunajski Naravoslovni muzej). S to vrsto raždelilcev je šmarješka čelada dobro datirana v Ha C, pri čemer niti ne smemo misliti na poznejšo fazo tega obdobja.
Kronološko podobno sliko nam kažejo grobne celoie z Brezij, Stične in Malenc. Brezovska skledasta čelada iz groba 5 v gomili YT'fi je bila najdena v izrazito Ha C obdobju, vstevši najstarejšo Ha C fazo. Prav zaradi čelade skledastega tipa je Kromer želel razbiti grobno celoto na dva dela, mlajšo in starejšo. Brez dvoma imamo V grobu heterogene elemente, starejše (Kromer, tab, 18, 3. 6. 8. 9) in mlajše, čemur lahko pridružimo še dokaj Tedko kombinacijo fibule in igle v istem grobu. I oda tudi najmlajši element v grohn, k a čas t a fibula (Kromer, tab. 19, 4), je v podobi, kot jo najdemo v tem grobo, še dobro razumljiv v Ha C-2. Tako je t itd i za bre-zovsko čelado dana datacija starejšega halštata; čc vzamemo (kar niti ni nujno!) najspodnejšo kronološko mejo Ha C-2-.
V	stiškem grobu imamo za kronološko oporo predvsem iglo (tab. 6, 1) in zvezdast našivek {tab. 6, 2). igla z verjetno povešeno glavico sodi v sklop ifïel1. kot jih poznamo v nekoliko primerih iz Šmarje te,47 Vač48 in iz same Stične.4" Običajno je glavica po sredini ornamentirarra, koL kažejo to šmarješki primerki: ta omamen t je morda obstajal tudi v našem primeru. Igla se je očitno razvila iz žarnogrobiščne igle s čašasto glavico, kamor je Kimmig i udi dejansko uvrstil Šmarješki i grl i,Groh 72 iz Stične je šele dobro pokazal, da gre za halštatski tip. Y omenjenem grobu je bila namreč med drugi m najdena tudi križna sekira in trako-k i meri j ska konjska oprema. Stiski grob bi datirali v Ha C-2, a vsekakor še v starejši hal stat. Kombinacija brona in jantarja na igli povezuje stiško iglo z grobom s tri-nožnikom v Novem mestu, ki ga prav tako moramo datirati še v starejši
15 Glede razmerja Ha B5 in začetka našega halštata (Ha C t) fcfr. Gabrovee. Prazgodovinski Bled (i960), 72. Sitnla t. 1 960. 50 s. Podrobno obravnavam to vprašanje v Prazgodovini Gorenjske (1961), 177s. (rokopisna disertacija).
" JbRZM 1, 1954, Abb.ti. Cfr. sedaj tudi S. Foltiny, JbRZM 8, 1961, 175 ss.
4S Karto razprostranjenosti raždelilcev jermenja v predrti tehniki prinaša G. Kossak. 1. c., 125, Karte 5, seznam najdišč na str. 160 R 2. Za Rudovci glej 13. Cu-rašanin, Katalog metala (1954), 37 s. in T. 25—27, razdelilci 27, 1—3.
4i K.Kromer, Brezje. T. 18 in 1?, t— i.
47 Narodni muzej Inv. št. P 036. 937. W, Kimmig, PZ 34—35, 1949-50. Abb.8, 1.
« F. Hoehstetter, Denkschrifien (1885), 164. fig. 2.
49 Grob 72. Izkopavanje Narodnega muzeja 1%().
®* PZ. 1. c„ 306 ss.
303
Stiino Gabievec
halštat (IIa C-2).31 Prav isto velja tudi za zvezdasti obesek, iz Slovenije poznamo še enega iz Bele cerkve, najdenega skupaj z bronasto ločno fibulo."2 Podobno kaže tudi grob iz Fürstenfeldbruck a na Zgornjem Bavarskem/'3 kjer najdemo zvezdast okov skopaj z železnim mečem, dvema bronastima žvalama in s Štirikotnimi bronastimi pločevinami v predrti tehniki, torej v klasičnem Ha C obdobju. S tem je dana tudi datacija groba s čelado skledastega tipa v Stični v IIa C.
Podobno lahko trdimo za grob z Malenc. Na tem mestu bi podkrepili našo (iatacijo le z železnim žebljem54 simboličnega pomena (znak oblasti?), ki ga je v prav taki obliki imel v desni roki tudi pokojnik v že omenjenem grobu 72 v Stični (izkopavanje Narodnega muzeja). Železen žebelj ima gotovo isto funkcijo kot pozneje lepo okrašeni bronasti žeblji {cfr. tab. 16. 1), ki jiii prav tako pogosto dobimo v grobovih s čeladami, vendar mlajšega lipa. Z ornamentom v obliki meandra cl;rasen; pašni, okov in ostanki kovinskih posod to datacijo (najbrž IIa C-2) le potrjujejo.
Isto govorico govori tudi skodela z ročajem, ki spremlja čelado v Rovi-šču (tab. 7, 3). Nažlebljena največja površina izviraš še iz žarnogrobiščne tradicije. podobno kot nažlefeljeni robovi skodel iz novomeškega groba z oklepom/'5 Časovno med obema groboma ne more biti veli kil v razlik.
V gomilah s čeladami šmarješkega tipa, za katere sicer nimamo ohranjenih grobnih celot, smo pogosto našli gradivo, ki sodi h konjski opremi. V vseh primerih gre še za konjsko opremo trak o-k i meri j ske tradicije, ki jo pri nas tako pogosto najdemo v knežjih grobovih poznega .starejšega hal-štatskega obdobja (Ha C-2). Isto velja za puščice (tab. 2, 6—10), ki so bile najdene s šmarješko čelado, ki jo hrani dunajski Naravoslovni muzej. Tudi fibula s koščeno oblogo, ki se omenja v gomili 7 (tab. 5, 3) v sestavu čelade skledastega tipa, ne podira naših ugotovitev. Fibule s koščeno oblogo nastopijo v Italiji zelo zgodaj09 in ni izključeno, da so prišle v prvih primerkih k nam že s prvimi italskimi vplivi, ki smo jih dokazali v drugi polovici sedmega stoletja, torej že v IIa C-2. Bronasti kotliček, ki ga omenja Dežman v grobu s skledasto čelado v gomili 3, v slovenskem halštatskem gradivu ni občutljivo kronološko merilo. Dobimo ga v vseh kronoloških fazah halštatskega obdobja, tudi v starejši stopnji, kar je razumljivo že glede na žarnogrobiščni izvor kotlička. S tem tudi za čelado v gomili 3 ni ovir, da bi jo postavili v starejši halštat.
Kronologijo, ki smo jo ugotovili iz slovenskih primerkov, nam samo potrjuje Hallstatt s svojimi osmimi grobnimi celotami. K. Krom er stavlja sicer grobove s skledasto čelado v mlajšo stopnjo bojevniških grobov,57 pač zaradi tega. ker ne nastopajo skupaj s halštatskimi dolgimi meči, toda Kromerjeva kronološka stava se ne da upravičiti. V grobu 25/Linz imamo poleg čelade Še križasto sekiro, ki je tudi po Kromerju predstavnik Ha C stopnje, in iglo s profilirano glavico, zanesljivo žarnogrobiščne tradicije.
61 Izkopavanje R.LožarjŠ 194-i. Grob je pripravljen za objavo.
13 Naturhistorisch«» Museum luv. št. 56.656 in 56.657 (groll Ü7).
55 G.Kossaek, I.e., Abb. 17 13 2.
M V. Stare. I.e., T. 2. t.
55 S. Gührovec, Situla I. i960, sl. 9, 1—3.
^ [I, llencken. American Journal of Arcliaeology 62. 1958. 259 ss.
57 K Krom er. Das Gräberfeld von Hallstatt (19591. 26.
304
Haištatskc čelade jugovzhoduoalpskega kre^ü
\ drugih grobovih s skledasto čelado (78, 799) nastopajo zopet igle z več glavicami, ki so vsekakor značilne za Ha C obdobje. Čeprav le igle lahko nastopajo v Hallstaitu tudi v Ha D obdobju., mi ni kažejo še drugi elementi, da se s čelado skledastega tipa ne smemo oddaljiti od starejšega obdobja. Grob 776 je ležal pod grobom 775 z uvito zapestnico (Schaukelriiig), kar očitno priča za starejšo stopnjo. Vsekakor ne moremo nasproti jasnim starejšim elementom postaviti nikakega izrazitega Ha D elementa. To velja tudi v primeru, če svoja kronološka izvajanja razširimo na grob 462 b in 4-69, ki smo .ju z neko opreznostjo imenovali v zvezi s skledastimi čeladami. Grob 469 je najboljša paralela stiškega groba z oklepom in iiua v svojem inventarju tudi varianto halštatskega meča.58 Le nekoliko drugače je z grobom 462 h: grob ima izrazito starolialštatsko gradivo, kot križasto sekiro, dve večglavi igli, poleg lega pa antensko bodalo tipa Šesto Ca 1 ende. Tudi ta grob leži pod grobom 462 a, ki bi ga zaradi kaeaste fibule lahko uvrstili v Ha D-l. Antensko bodalo tipa Šesto Calende seveda tudi to pot ne more potegniti datacije v mlajše obdobje, ampak kaže na pozno staro-halstatsko stopnjo oziroma na prehodno področje med Ha C in 1X ki ga moramo suponiraii prav tako za oba znana grobova v Šesto Calende.51
S tem lahko kronološka razmišljanja zaključimo. Skledasta Čelada je značilna za celotno starejše halštaisko obdobje. Na podlagi Škocjana in Batine je očitno prisotna že v horizontu Podzemlja (grob z antenskim mečem), dobimo pa jo še v Časovnem horizontu Stična—Novo mesto (grob z oklepom), torej v Ha C-2. Nobenih materialnih dokazov nimamo, da je segala preko tega horizonta v mlajši čas. Upodobitve na certoški situli in na kipcu z \ač ne moremo imeti za nasproten dokaz. Na certoški situli je glede na eas okoli leta 500, ko je bila situla položena v grob, upodobljenih poleg skledaste čelade še mnogo drugih arhaičnih elementov. Tako imamo poleg čelade skledastega tipa tudi čelade mlajše vrste. Na certoški situli je pač umetnik zdrušil različne elemente, ki sicer dejansko niso živeli istočasno. Prav tako dokazuje tulec v Libni s svojimi tri robnimi puščicami (ki jih sicer nismo nikdar našli skupaj s skledaslo čelado!), izdelan v isti tehniki kot skledasta čelada, le da tehnika, s katero so izdelovali skledasto čelado, ni zamrla, tudi ko samih skledastili čelad niso več uporabljali.
2, Dvogrebenasti tip čelade. Karta 2
Dvogrehenasta čelada je izdelana iz ianke bronaste pločevine. Stula je okrogla in iz nje sta iztolčeni po sredini dve ca. 2—3 cm visoki rebri, namreč dva grehena, po katerih je tip dobil ime. Oba glavna grebena spremljala na zunanji strani običajno še po dve plitvi rebri. Krajci so vodoravni ali rahlo navzdol obrnjeni in v ustaljenem, klasičnem slovenskem tipu dokaj široki, na robu utrjeni s posebnim, do 1 cm širokim kosom pločevine. Nad krajci, oziroma med krajci in štulo, ni prave vglobitve, kot jo npr. pozna čelada negovskega tipa, pač pa se štula proti vrhu še Tazširi, kar včasih rahlo nakazuje v globi t ev, ki je pri Čeladi iz Pop ul oni« tudi
5S K. Kroni er. o. c„ Taf. 82. 6. Primerjaj tudi analizo v Situli t. i960. 50,
58 Ghislanzoni, Munera (1944). 22 s. Glede datacije efr. S, Gahrovec, Situla t, 1%0. 42 ss. A V H—{2. 1960-61, 224.
20 ArheotoSki vestnik
305
-Stíinc Gabrovés
dejansko izpeljana, fipološko lahko ločimo dre različici dvogrebenastega tipa čelade: piva je iziolčena iz enega kosa in jo poznamo le v t Teh, kakor bomo videli, očitno najstarejših primerkih: iz Populonie, Stične (berlinska čelada, izkopavanje vojvodinje Mecklenburg) in iz Halbtatia. Vse obstale so izdelane iz dveh kosov: posebej iz štule in posebej iz krajccv, čemur lahko prištejemo še tretji kos običajno 0,8 ctn široke pločevine, ki obroblja
Karta 2, Razprostranjenost dvogrebenastih čelad Verbreitung der Doppelkammlielme
krajce, Tega najdemo že ttidi pri čeladah iz enega kosa (Stična, Hallstatt)-Okoli 5 cm široki krajci so iztolčeni do (i cm visoko v štulo in so v tej višini speti z zakovicami s štnlo v pravem pomenu besede. Štula in krajci so speti vedno iako, da pridejo krajci pod štnlo, in sicer za kak dober centimeter. Oba dela so običajno speli zelo skrbno, na zunanji strani so zakovice pogosto popolnoma izbrušene, tako da jih niti ne opazimo, in prav tako je spoj obeh pl-očevin skrbno izbruŠen in obe pločevini skrbno zatolčeni, tako da daje pogosto tudi čelada iz dveh kosov vtis, da je izdelana iz enega. To se posebno lepo vidi v primerkih z Magdalenske gore. gom. XIII, grob 119 (iah. 11, 1), VaČ (iab. 1) in Toplic (tab. 21, 5). ki jih hrani dunajski Naravoslovni muzej. Isto lahko sklepamo tudi za mecklenfcttirško čelado z Magdalenske gore že na podlagi risbe (cir, tab. 17, t). Vsekakor je poudarjena tendenca, da bi se skrila izdelava iz dveh delov. Vabljiva je misel, da je \z-
306
11 i: (;i 's1.1■ čelade JLuta. ¡1: Kugii kroga
delava iz dveh ločenih kosov drugotna in da se je izdelovalec želel čimbolj približati, vsaj po zunanjem videzu, predlogi, izdelani iz enega kosa.
Čelada ima spredaj in zadaj pritrdile« za perjanico, ki je tekla med obema grebenoma. Pritrdilci so izdelani spredaj v obliki siilizirane živalske iigurice, zadaj navadno i/ preluknjane ploščice. Spodaj imamo na krajcih pritrjene zanke za trak, s katerim so si privezali čelado pod vrat. Tako pritrdilei za perjanico kot zanke za trak niso izdelani uniformirano, V izdelavi vidimo ob enotnem osnovnem principu dokaj različic, ki so razvidne že iz, gradiva, ki ga prinašamo oziroma citiramo. Podobno so ob enotnem principu spenjanja tudi precejšnje razlike v številu in obliki zakovic in njihovi razporeditvi. Tudi opis teb razlik na tem mestu opuščamo, ker pomeni komaj več kot razumljivo posebnost posameznega obrtnika. Praktično imamo le dva tipa dvogrebenaste Čelade: prvi starejši in malošte-vilnejši je izdelan iz enega kosa, drugi, številnejši, iz dveh. Y prvem tipu je treba omeniti posebej stiski kos s horizontalnimi rebri nad krajei, medtem ko je drugi kljub znatno višjemu številu enotnejši.
Čelada je morala imeti podlogo že zaradi tanke pločevine, iz katere je izdelana, in zaradi velikosti stale. Podloga je morala jjnti očitno povsem drugačnega značaja kot pri skledasti čeladi, ker ni ohranjena v nobenem primeru.
Dvogrebenasta čelada nam je danes znana v (9 primerkih iz 8 najdišč. Seznam začenjamo s čeladami, ki so izdelane iz enega kosa.
f. Populonia (Poggio della Porcareecia). (omha a cčfanera dei Flabeli di bronzo (tab. 20, t).6" V slovitem pokopu gre, sodeč po ostankih skeletov , očitno za štiri grobove. Dvogrebenasia Čelada je bila najdena v levem delu groba skupaj z dvema protokorintskima čeladama in s celo vrsto drugega dragocenega gradiva iz najrazličnejšega materiala. Na tem mestu se vsekakor ne moremo spuščati v detajlirano kronološko analizo, ampak lahko damo le okvirno.01 Protokorintska in korintska keramika v grobu pripadata drugi polovici 7. stoletja (in sieer tako prvi kot drugi četrtini). Zanesljivo kasnejši sla po \illardu le dve posodi, meti njima jonska posoda v obliki glave. Okvirno laliko torej rečemo, da pripada velika večina gradiva drugi polovici 7. stoletja, manjši dej pa sega še v prvo četrtino 6. stoletja. Za čelado ne moremo zanesljivo reči, ali sodi v starejši ali mlajši horizont; vsekakor pa čas pred letom 600 ni samo mogoč, ampak (udi najbolj verjeten,
2. Hallstatt, grob 259.V grob so poleg čelade, ki je ležala desno ob glavi skeleta, položili še tri sulice in pašno spono. Grob torej v okviru hal-štatskega obdobja ni ožje opredeljiv.
5. Stična (berlinska čelada, izkopavanje Mecklenbnrg)."11 Čelada je bila očitno najdena z oklepom, ki ga je vojvodi» j a podarila cesarju Viljemu, ta pa berlinskemu muzeju. Po končani drugi svetovni vojni sta oklep in čelada izginila iz znanstvene evidence. Ostala grobna celota je neznana.
G. Buonamici, Man. Aiiticlii 34. 1951, 291 ss. A. Minto, Populonia (1943), Tav.32, prva vrsta, druga Čelada.
61 Zadnji poskus kronološke obdelave groba je dal F. Villard, Men. ecl Meni. fondation E. Piot 48. fase. 2, 1956. 25 ss.. pas. 49 s.
fi2 K.Kromer. T)as Graberfeld von Hallstatt (1959). 77 s. in i nf.	tt,
W. Srh m i d. PZ 24. 19ii, 273, Abb.46. j, Kastelic. Situla I. 1960, Tab. 1, 2.
20	"()7
Stana Gabrovec
Iz Stične pa poznamo še druge dvogrebenaste čelade, ki so izdelane iz dveh delov kot vsi ostali slovenski primerki. S tem naj torej ž.e pri Slični začnemo seznam dvogrebenastih čelad, izdelanih v dveh delih. Sama voj-vodinja Mecklenburg naj bi izkopala še dve čeladi dvogrebenastega tipa, in sicer v grobu 15 in 18 gomile VPo ljubeznivosti direktorja dr, Hen-ckena lahko oba grobova pokažemo v risbi: na tab. 9, 2—6, je grob V, 15, in na tab. 7, 8, in 10, 1—4, grob V, 18. Obe Čeladi lahko presojamo le po risbi. Y nobenem primeru ni popolnoma gotovo, da čeladi dejansko pripadata dvogrebenastemn tipu. "V grobu V, 18, kjer imamo vsekakor zanesljiveje čelado d vogrebenastega tipa, se nam zdita fragmenta tab. 10, 2. 5, kolikor seveda sploh pripadata čeladi, sumljiva. Ornamenta, kot ga kaže tab. 10; 3, na dvogrebenasti čeladi sieer ne poznamo. Kajpak lahko predstavlja fragment tab. JO, 4 del dvogrebenaste čelade, pri čemer pa seveda tudi čelada sesiavljena s petimi kosi. ne bi bila popolnoma izključena. Za fragment čelade v grobu 15 iste gomile pa laliko za gotovo rečemo, da ne pripada dvogrebenastemn tipu, kot to trdi katalog. Kakšnemu tipu čelade naj bi pripadal, se le na podlagi risbe težko odločimo, vsekakor tudi tu pripadnost k čeladi sestavljenega tipa ne bi bila popolnoma izključena,65 f)a katalog ni vedno zanesljiv pri dodelitvi fragmentov čelad določenemu tipu. nam kaže znameniti grob s figuralno omame tira no situlo z Magda-lenske gore (grob V, (i—7). Katalog66 omenja tudi v tem primeru koi pri-dalek dvogrebenasto čelado. Sedaj pnblicirani grob157 pa pokaže, da imamo nedvomno opravka s fragmentom čelade negovskega tipa (ohranjen je le poseben kos pločevine na spodnjem delu krajcev, na katerega so pripeli podlogo). Take zamenjave nas sicer pri razmeroma lahko določljivih tipih presenečajo, posebej še. ker je katalog običajno v svojih oznakah točen, a vendar: moramo z njimi pri izročilu starega gradiva pogosto računati.
l)a čelada d vogrebenastega tipa v Stični ni bila redkost, pričata dve čeladi tega tipa iz Fedranove zbirke. Prva (inv. št. P 11978) je ohranjena toliko dobro, da se je dala seslaviti (tab, 9, 1), od drnge (inv. št. P 11909) pa imamo le nekaj fragmentov, iz katerih je tip jasno določljiv, ne zvemo pa i■/. li j i ji ničesar, kar ne bi poznali že iz bolje ohranjenih kosov. Zal, za nobeno čelado nimamo ohranjene grobne celote niti drugih natančnejših podatkov.
4. Magdalenska gora. Največ čelad dvogrebenastega tipa, in sicer šest, je dala Magdalenska gora. IzkopaJ jih je večinoma Pečnik, verjetno pet. medlem ko je šesto izkopala vojvodinja Mecklenbiirška. Za štiri poznamo grobne belo te, ki jih prinašamo po ljubeznivi avidevnosti dr. Kromerja 111 dr. Henekena tudi v našem slikovnem gradivu:
a)	grob 13 v gomili 11. Tab. t4—16: čelada tab. 14. 1:6S
b)	grob 58 v gomili 11. Tab. 12—13: čelada tab. 12, 1;
M Trea.sures of Carniola (1934). 115.
« Odločitev hi eventualno prinesel podrobni pregled originalnega groba, ker smemo domnevati, da so ohranjeni še manjši značilni fragmenti, ki jili v naši risbi ne poznamo.
6(1 Treasures of Carniola (1954). 76.
Lneke-Frey. Die Situla in Providence (RGF 1%2), Abb. 14—15. Fragment negovske čelade. Abb. 15. 5,
t* K. Kromer, Inv. Areh. Y45. K. Kromer, Situla 1, 106O. tli s.
308
Halštatskc čelade jitgovzhodnoalpskega kroga
e) grob 1 i 9 v gomili XII L Tali. 10, 5—9, iti tab. II; čelada tab. í I,
Č) grob 59 v gomili Vil (izkopavanje Mecklenburg). Tab. 17 18 čelada tab. 17, i.
Za dve čeladi, ljubljansko, i ab. 8, 2, in eno dunajsko, tab. 21, 1, grobne celote ne poznamo.
5.	Vače. Od iod poznamo tri Čelade d vo grebenastega tipa, od katerih ima le čelada iz Tlochsteiterjeve zbirke grobno celoto (tal). 19).71 Drugo hrani dunajski Naravoslovni muzej iz Peruzzijeve zbirke (inv. št. 14230, tab. 21, 2). Najdena je bila pod Slemškom.72 Tretjo hrani Narodni muzej v Ljubljani.73
6.	Šmarje ta. Narodni muzej hrani čelado di»grebenastega tipa (tab. 8, !), ki je očitno identična s čelado, ki jo je izkopal p repara t «f Schulz v bližini Družinske vasi »na Ktižjanii,74 Iz Rutarjevega poročila lahko razberemo, da je bila čelada najdena v 16.5 m dolgi in 3,65 m visoki gomili, v kateri sta bili najdeni tudi dve sitnli. Situli lahko identificiramo s kosoma, ki ju prinaša Stare,75 seveda pa nimamo nobenih dokazov za to, ali sta bili najdeni samo v isti gomili ali celo v istem grobu.
7.	Toplice pri Šmarjeti, D v qgr eben asta čelada je bila najdena v grobu 5 gomile VII, ki jo je izkopal J.Pečnik. Po inventarju je bila čelada edini pridevek groba. \ gomili VII je bilo najdenih 17 grobov s pretežno mlajšim halštatskiin gradivom. Med izrazito moškim gradivom poznamo iz iste gomile poleg čelade le kronološko dokaj neobčutljivo gradivo {sulice in sekire). V ženski Ii groboviii prevladuje časovni horizont cerloške fibule. Grob 17 s čolničasto fibulo bo očitno najstarejši grob v gomili. Gomila se začenja torej v času okrog leta 600.
8.	Kleiu-Glein (Kröllkogel).70 Dvogrebenasta čelada je bila najdena v znamenitem grobu z bronasto masko, oklepom, s celo vrsto bronastih posod, ki so figuralno omamentirane v stilu Klein-Glein—Šesto Calende, ki na tako svojstven način združuje žarnogrobiščno tradicijo in pravi situlski stil. Poleg dobro publiciranih dragoceni h bronastih pridevkov imamo še celo vrsto drobiža, ki ga W. Sehmid le našteva. Podobno kot v grobu iz PopuJonie se tudi v tem primeru ne moremo spuščati v detajlno kronološko analizo. Nasproti mlajšim d ata ei ja m lahko vsekakor po študijah G. Mer-harta71 in po razstavi si tulske umetnosti78 računamo s starejšo da taci jo, malo pred letom 600 ali okrog 600 (konec Ha C in začetek Ha i J stopnje).
69 Za oba groba cfr. Hoernes, WPZ 2. 1915, 100 s. Za grob M. 58 poleg tega še K. Kroiner, 1. e.: 115.
10 Treasures of Corniola (1934), 81. pl. VI.
t» F. Hoebstetter, Denkschriften d. Math.-Ngt. Cl. d. k. Akad. d. Wiss.. lid. 4". 1865, 180. Fig. 15.
72 Po podatkih inven tarne knjige na Dunaju. Skupaj s čelado je prišla v muzej
v isti pošiljki večja zbirka gradiva, ki je inventarizirana brez grobnih celot pod
inv. št. 14185—14250. coli, Peruzzi 1887.
7S F. Stare. Vače (AKS 1. 1955), tab. 18.
7i S. Rutar, MZK 27, 1901, 27.
:s Zbornik lil. lak. 2, 1955, tab. 9 in tO.
W. Schmid, PZ 24. 1955. 255ss„ Abb. 54.
" G. Meril a rt, Festschrift d. RZM Mainz. 2, t<>52, t ss.
78 Umetnost alpskih Ilirov in Venetov. Sinile ed Pada do Donave (1962). Tudi
v italijanski in nemški izdaji: Arte delle Situle dal Po al Danubio (1961). Situlen-kuiiüt zwischen Po und Donau. Wien 1962.
509
Stimt- Gabrovcc
Za kronološko presojo imamo torej pri 19 čeladah na razpolago dvanajst grobni!» celot, od katerih moramo dve odbiti zaradi dvoma, če smemo v ostankih eeiade dejansko videti dvogrebenašti tip (Stična, grob 15 in 18 v gomili V; tab. 9, 2—6; 7, 8; 10, 1—4), eno pa zaradi tega, ker je bila čelada edini pridevek v grobu (Toplice).
Kakor vidimo že iz slikovnega gradiva, gre v marsikateri grobni celoti za najbogatejše grobove,, ki jih halstatska kultura pozna (Magdalenska gora, Klein-Glein).
Kronološko najstarejše primerke lahko nedvomno vidimo v Populonii, Stični (berlinska čelada) in Klein-Gleinu. /.a vsa tri najdišča velja data-cija, ki smo jo že navedli: kasni Ha C oziroma še prehod v Ha D. Populonia bi nam lahko dala celo absolutno dataeijo, če bi popolnoma zanesljivo vedeli, kateremu grobu čelada pripada. Vsekakor se nam zdi najverjetnejša dotacija dvogrebeuaste Čelade iz Popnlonie v zadnjo četrtino pred letom 600, torej v čas. za katerega smo že ugotovili, da prihajajo prvi italski vplivi v slovensko halštatsko kulturo. Čelada iz Populonie je tudi po tipološkem videzu pred standardnim tipom. Obe čeladi iz Stične oziroma Klein-GIeina pa sodita nedvomno v že definirani horizont Stična—Novo mesto (grob z oklepom), za katerega smo dejali, da ustreza srednjeevropskemu Ha G-2 obdobju in morda še tudi začetku Ha D (okoli leta 600).70 Pri čeladi iz Stične (grob z berlinskim oklepom) se ta dataeija odlično sklada tudi s tipološko oznako. Čelada je namreč tipološko starejša od ostalih s slovenskega ozemlja. Drugače pa je s čelado v Klein-Gleinn, ki je po svoji tipološki strani priključena standardnemu tipu in s te strani ne podpira prezgodnje daiacije groba.
Ostale grobne celote so že mlajše. Na prvem mestu bi imenovali oba groba z Magdalenske gore (II, 13. tab. 14— 16. in H, 38. tab. 12—13). Nasproti trako-kimerijski konjski opremi, ki smo jo srečavali v grobovih s skledasto čelado, je sedaj na vsej Črti že prodrla skitska. ki se ne kaže le f tri robnih puščicah, ampak tudi v železnih žvalah. falerah in s vas tik ah ter cinastih okrasnih našivkih.80 Poleg skilske konjske opreme srečamo tudi nekatere druge predmete iz omenjenih grobov že v grobovih z mlajšo čelado negov-skega tipa,31
Manj izrazite so grobne celote z Magdalenske gore XIII, 119 (tab. 10. 5 do 9 in tab. M). VII, 39 Mecklenburg (tab. 17 in 18), z Vač (tab, 19) in Hali-statia. V isti horizont bosta sodila pač tudi oba grobova iz Stične (V. 13 iti 18), v katerih oblika Čelade ni natanko opredeljena, V vseh teli grobnih celotah nimamo več trakokimerijske konjske opreme niti še skitske. Seveda je to lahko naključje: v tem primeru bi bile omenjene grobne celote za natačnejšo opredelitev neprikladne. Marsikaj pa govori za to, da bi lahko v praVkar Citiranih grobovih videli vmesno stopnjo med čeladami iz Po-polonie in Stične na eni strani in grobovi H, 13 in 38 z Magdalenske gore na drugi strani. Grobovi hi bili iz časa, ko je trakokimerijska konjska
7U S. Gabrovee, Sitnla 1. 1%0. 49 ss.
s° K. Kromer, Sitnla 1. 1%0: lllss.
81 Primerjaj bronasti žebelj (tab. 16, 1) z identičnim v groba z negovsko Čelado z Magdalenske gore, grob 29 v gomili VI (Treasures of Carniola. 78) in nabodalo za ra/.eni (tab. 12. 2) z identičnim iz groha (i—7 v gomili V z Magdalenske gore (Lucke-Frey, o. e„ Abb. 14: i).
310
Hal5 tatske čelade jugovzhodnoalpskega krogi
oprema že zamirala, skitska pa se Se ni uveljavila. Železne žvalc z Magda-lenske gore, tab. 1?, 2, bi bile še prav lahko trakokimerijske; da pa nismo več v klasičnem horizontu Stična—Novo mesto, kaže kačasta fibula. Prav tako se skromnejši značaj grobnih celot nasproti grobovom s skitsko opremo bolj navezuje na horizont Stična—iNovo mesto. Kronološko bi lahko torej postavili čelado dvogrebenastega tipa natančno med Čelado skledastega in negovskega tipa. Kakor smo videli v naši analizi, se v najstarejših primerih še stika s skledasto čelado, v najmlajših pa že z negovsko. Njeno pravo specifično mesto je v sredini med obema. T naslonitvi na srednjeevropsko kronologijo smo definirali Čas skledaste Čelade kot Ha C, negovsko kot Ha D-3 (= Lt A—B), dvogrebenasta čelada zavzema torej, izraženo v srednjeevropski kronološki shemi, Ha D-l in D-2, ali absolutno izraženo, 6. stoletje. Zgornjo mejo dobro določa /veza s časovnim horizontom grobov / oklepom tipa Stična—Novo mesto in potrjuje zveza s Populonio (tomba di Flabelli di bronzo), za katero smo ugotovili, da pripada po večini svojega gradiva v čas pred letom 600. Spodnjo mejo pa določimo na dva načina. Ce obravnavamo grob 104 iz Stične,62 ki ima starejšo, etruščansko varianto negovske čelade, vemo, da imajo negovske čelade svoj začetek okoli leta 500.S3 Ker smo ugotovili, da se dvogrebenaste čelade po svojem najmlajšem spremnem gradivu že stikajo z negovsko čelado, smemo sklepati, da so v drugI polovici 6. stoletja, morda še v času okrog leta 500. vsekakor še bile v rabi, Dosli pozneje pa gotovo ne. kajti certoška fibula niti v enem primeru ne spremlja dvogrebenaste čelade. Prav tako je danes dokaj verjetno, da smemo računati s prvimi skitskimi vpadi v panonsko ravnino v času med 570—550. To letnico sta postavila že Gallus in Horvath in jo najnovejše študije Pardučza, najboljšega poznavalca skitske materialne kulture, le potrjujejo."4 Tako je kronološka razporeditev v 6. stoletje dobra po relativni in absolutni kronologiji.
Na koncu moramo svoje kronološke zaključke strniti s spoznanji, ki smo jih pridobili že pri študiji čelade sestavljenega in negovskega tipa. Časovni horizonti so v principu jasni (glej si. 2). Skledasta Čelada je jasno prisotna že v starejšem halštatskem obdobju (Ha C), Ker so čelade izrazil pridevek knežjih grobov, ki začno nastopati šele v poznem Ha C, smo pač tudi skledasto čelado v večji meri zasledili šele v Ha C-2. Zveza s Škocja-oom in Batino pa nedvomno upravičuje misel, da je bila čelada prisotna
83 Izkopavanje Narodnega muzeja 1961, Gradivo iz groba je v tisku v Atti del VI0 Congresso Iiiternazionale del le Scienze Preisforiehe e Proiostoriche 11. Roma. Cfr. tudi Argo 2. 1965.
83 Ta datacija je pridobljena z raziskavo groba z negovsko čelado (etruščan-ske variante) iz Vulci. Grob je razstavljen v Villa Giulia, gradivo o njem v celoti se neobjavljeno (delno Ferraguti, Studi Eii. 11, 1937, 107 s., fig. 8, Tav, 13, 2). Skupaj s Čelado imamo Črnofignrno keramiko iz konca drage tretjine šestega stoletja. Isto velja za grob z negovsko čelado (ki je najboljša paralela za čelado iz Stične, grob t(U!) iz Bisenzia. Podrobno analizo glej pri O. H. Ftev, Germania 55. 1957. 240. Cfr. tudi Atti del VI® Congresso. Vol. T (1962), 202.
81 Gailus-Horvath. Un peuple ca vali er preseythique en Hongrie (Diss. Pan. II. 9. 1939). 74. Podobno tudi Parducz, Acta Arch. (Budapest) 2, t932. 169. Znatno nižjo dntacijo (peto stoletje) zastopa T. Sulimirski. Bericht i i bor den V. Kongress fur Vor-und Fruhgeschiolite. Hamburg 1958 (1961), 793 ss. Izvajanja Sulimirskega niso prepričljiva. Nedvomno poznamo skitsko konjsko opremo v jugovzhodni halStatski kulturi Še tudi v petem stoletju, toda njen prvi pojav je zanesljivo m starejši.
311
Cas — Zeit	SM	700	MO	500	400	100
Slovenski halstat Südostalpiner Mallstatkreis (Slowenien)!	Podzemelj Ha C 1 (Ha B 3)	/ Sti / Novo a C 2 ,	čna /ikitski mesto / Sky t h / Einfl 'Ha D t y Ha	YPm / Lati sehe / Latè isse / D 2 /	nski vplivi neein [bisse la D 3
Müller-Karpe ^	/ Ha B 3	< Ha C ^	/		
Kdäsack	/	Ha C t /Un C 2	/Ha D t/Ha D 2	3 / Li A f	t Li B
Skledasta celarla Schüsselhelm					
Sestavljena celada Helm mil zusammengesetzter Kalotte					
Dvogrebêaastl ,6elfl da Do p pe Ik am mhe lin					
Negovska čelada Nega uc ril elm					
					
S!. 2. Kronološka situacija jugovzhodnóalpskih lialštatskih čelad Abb. 2. Die chronologische Stelle der s iid os tal pine Hallstattheline
Halstatskc čelade jngovzhatluoalpskcga krogu
že tudi pred samim izoblikovanjem staro-halštatskega knežjega horizonta. To potrjuje tudi ljubljanski grob s skledasto čelado (tab. 1). Skledasta čelada se je še upodabljala, ko se je pojavil sestavljeni tip čelade (karta 5), ki smo ga ugotovili šele v Ha C-2 kot rezultat prvih zvez jugovzhodnega alpskega kroga z Italijo. W tem času so nosili delno obe čeladi, vendar je lahko opaziti, da v najdiščih, kjer je skledasta čelada posebno pogosta (Šmarje!a, Hallsiatt), ne najdemo čelade sestavljenega tipa. Kronološko
Karta 5. Razprostranjenost čelad sestavljenega tipa Verbrei tung der Helme mit zusammengšsiSiztei K al o t te
pride za obema vrstama dvogrebenastk čelada, ki se v svojem začetku še stika s skledasto iti sestavljeno čelado (Stična, grob z berlinskim oklepom), v svoji standardni obliki pa obvladuje f>. stoleije. Okrog leta !>00 nadomesti dvogrebenasto čelado negovski tip, najprej v svoji starejši obliki, kot jo poznamo v grobu 10+ v Stični, nato pa v svoji klasični obliki. Kronološko situacijo nam dobro kaže slika 2. Z njo je v veliki meri dano tudi zaporedje moških grobov v slovenski halštaiski kulturi. Na tem mestu ne želimo le slike razširjati s pritegnitvijo ženskih ¿robov v celotno kronološko problematiko. Naši osnovni zadevni nazori so bili dani že na dveh mestih.85 Prav tako bi prekoračili okvir posiavljenc naloge, če bi zasledovali naše
95 Situla 1. 1960. 27 ss., posebej 49 s. Prazgodovina Gorenjske (1961), 177 ss. (Rokopisna disertacija).
3i3
Slaue Gabrovec
časovne horizonte v sosednjih halštatskih provincah. Tudi v tem primera smo že podali svoje mnenje na omenjenih mestih. Omenimo naj le nedavno kronološko diskusijo na YL kongresu prazgodovin ar je v v Rimu,36 kjer je prišlo do izraza tudi razmerkje srednjeevropske halštatske kulture do jugovzhodne alpske skupine. Y jedrn te diskusije je vprašanje, ali naj paraleli-ziramo horizont Stična—Novo mesto s srednjeevropskim Ha TJ-1, k čcuiur se nagiba O. H. Frev, ali s Ha C-2, kakršen je naš predlog. Že v objavi groba z oklepom iz Novega mesta smo omenili, da smo s svojo datacijo stiško-novomeškega horizonta zabrisali ostro mejo med C in D stopnjo v srednjeevropskem smislu. S tem tudi nasprotje med Frevevini in mojim gledanjem ni ostro. Vsekakor si stojita v našem sistemu Ha C-2 in D-l zelo blizu, tako da sestavljata v nekem smislu celoto: če govorimo o horizontu Stična—Novo mesto, mislimo torej delno že tudi na Ha D-l, vendar se začenja po našem pojmovanju omenjeni horizont nedvomno že pred le-toin 600, v svojem začetku vzporedno s I ta C-2 stopnjo v srednjeevropskem smislu. Horizont Stična—Novo mesto predstavlja torej prvi horizont knežjih halštatskih grobov, katerega začetek je v drugi polovici 7, stoletja (=Ha C-2), traja pa še tudi v prvo polovico 6. stoletja (= Ha D-l). V tem drugem delu je že vseskozi običajna tudi dvogrebenasia čelada, ki nastopa tudi še v drugem, skitskem horizontu knežjih grobov, ki je nastal pod vplivom vdora Skitov med 570—550 v Panonsko nižino. Podrobnejša določitev zvez srednjeevropskega in jugovzhodnega alpskega kroga bo možna z obdelavo skupnih zvez z etruščansko Italijo in Bste, kjer daje velika množina grobov tudi večjo osnovo za primerjavo. Vsekakor vidim osebno tudi v širšem konceptu zaradi zvez in bližine našega ozemlja z Mediteranom in zaradi visoko razvitega železarstva in kovinske umetne obrti v vzhodnih Alpah še vedno razvojno prednost jugovzhodnega halštatskega kroga v primeri s Srednjo Evropo in z zahodnoalpSkim halštaiskim kulturnim krogom. Ta prednost je v naŠein kronološkem konceptu ravno izražena z začetkom horizonia Stična—Novo mesto v Ha C-2. Formalno jc ta daiacija potrjena z že ugotovljeno zasidrauostjo prvega knežjega horizonta tipa Stična—Novo mesto v orientaluem stilu iz srede 7. stoletja v etruščanski umetnosti in umetni obrti.1'7 Ker je »stilo orienializzante* seveda tudi v Italiji daljši pojav in poleg iega tudi hitrost, s katero so prišli ti vplivi do nas, ni vedno jasno določljiva, so že omenjene razlike v gledanju večkrat razumljive. Ker so vprašanja še vedno v živi diskusiji, zadostuje na tem mestu ie kraiko opozorilo na problematiko.
Obravnavanje Čelad pa nam seveda ne pomaga reševati le kronoloških problemov. Že same karte razprostranjenosti dado odličen vpogled v kultu rno-zgodo vinsko si I uaci jo našega ozemlja v različni li obdobjih jugovzhodnega halštaia. ki ga lahko izkoristimo za reševanje najrazličnejših kulturnozgodovinskih vprašanj balštatske kulture. Na tem mestu se želimo dotakniti le še enega vprašanja, ki je neposredno v zvezi z obravnavanjem obeh tipov čelad, to je vprašanja porekla obeh čelad.
V skledasti čeladi moramo že zaradi povezave s Skoejanom, Batino in slovaškim prostorom videti nedvomno produkt, ki je zrasel v jugovzhodno-
68 Dehn-Frev, Die absolute Ckronologie der Iiallsiatt- und Frlililatenezeit Mitteleuropas. A t ti del VI" Congresso Roma I, 1962. 197 ss.
fl; Situ)a t. 1960. 45.
514
HalŠtat&ke čelade fagovžhodno&lpskega kroga
Karta 4. Razprostranjenost negovskih čelad — Verbreitnng der Negauerhelme
alpski halštatski kulturi samostojno na podlagi ž aru o g rotiš ene tradicijo. Posamezni sestavni deli skledaste čelade (bronaste ploščice-falere, bronasti žebljički) so v najrazličnejših funkcijah v kulturi žarnih grobišč že prisotni.88 Nasprotno pa se zdi. da je dvogrebenasta čelada dobila svojo pobudo v Italiji, kljub pretežni razprostranjenosti v jugovzhodnih Alpah, lo moramo trditi na podlagi čelade iz Populome, ki je danes hkrati s stisko čelado najstarejši poznani kos in kj ima zaledje v italskem tipu čelad, izdelanem iz enega kosa z okroglo šiulo in brez poglobitve med krajci in
flS Glede faler efr. G. Merhart, JbRZM "5. 1956. 28 ss. Glede okraševanja z bronastimi gumbi in njegov izvor, G. Merhart, H] 14". 1942, 26. Gfr. tudi S. Gabrovec, 90(1 let Kranja (1960), 16 s. in karta
515
Slane Cabrovec
i t ulo.8" Se v cd a je pa jasno, da smemo govoriti Je o pobudi! d v »greben a s te čelade so v svoji standardni obliki posiale popolnoma last slovenskega lialštat.skega prostora in so bile nedvomno izdelane v njegovih delavnicah.
Še bolj komplicirano je vprašanje porekla sestavljene čelade (karta 3),911 .Nastop je nedvomno v zvezi s prvimi italskimi vplivi v slovenski halštatski kulturi, neposrednega vzornika pa v Italiji ne poznamo. Zaradi tega sem pri obravnavi teb čelad domneval predvsem žarnogrobisžni izvor. V poštev bi pa seveda prišla kot pobuda tudi že prej omenjena llalska čelada z okroglo štulo in brez vglobitve, ki jo je halšiatski obrtnik zaradi lažje izdelave začel izdelovati v številnejših, med seboj spetih kosih. Slično je spremenil tudi izdelovanje dvogrebenaste čelade, ki jo je začel izdelovati v nasprotju z ilalskim prototipom iz dveh delov. Nedvomno pa je prišla pobuda iz Italije za prototip negovske čelade (karta 4),01 ki je nato postala tipično obrambno orožje jugovzhodnega alpskega kroga i n seveda tudi njegov i izdelek. \ primeru Čelade iz groba i04 v Stični je negovska čelada najožje povezana z italsko vzornico, pozneje pa clohi lastno tipično obliko in posiane izključna last juž®o alpskega področja. Ta udomačen ost je tolikšna, da dočaka negovska čelada celo svojo renesanso oziroma ponovno oživitev v prvem stoletju pr, n,š.
S tem lahko zaključimo pregled čelad.01-' najznačilnejše lastnine slovenske halštatske kulture. Želel l)i, da da obravnava knežjega orožja tudi knezu slovenske arheologije, akademiku prof. dr. S. Brodarju. oh njegovi sedemdesetletnici skromno in spoštljivo priznanje.
89 Npr. O. Montelius, La Civ. prim. en Italie 2, 1904. pl. 115. 4: 195. 5: 106, 10. Primerjaj tudi seznam gradiva »prednegovškilil čelad, ki ga je zbral Reiuecke. UROK 52. 1042 (1050), !f>2s. Seznam obsega seveda zelo raznovrstno gradivo, med drugim tudi čelade, ki jih mi obravnavamo.
9(1 Karta ie vzeta iz Sitnle I. 1060. 57 s., si. 2 in dopolnjena s čelado iz Vicenze (Sovizzo, zbirka Curti). Nova čelada je osameiec brez podrobnih podatkov. Najdena je bila skupni z temirobardskim gradivom: Bognetti-Forlati Tamaro-Lorenzon, Vi cen za nel Alto Medio Evo (1059). 55 s., fig. 38,
41 Sestavljena na podlagi i opombi 3 citirane literature. Cfr. tudi Prazgodovina Gorenjske (1061). 157 ss., karta 14. Na karti sem ločil etruščansko varianto negovskega tipa in jugovzhodno alpsko. V nekaterih primerih nisem imel možnost kontrolirati po originalu, ali pripada določen primerek etruščanski. ali alpski varianti negovskega tipa. V takih primerih sem se odločil tako. da sem vse čelade negovskega tipa, ki jih ima v svoji karti že Reineeke, podelil alpskemu tipu. Pripomniti pa je treba, da je tudi alpska varianta s pasasto razširjenim robom (cfr. AV L 1950, 9«s. in Reineeke BRGK 52. 1<>42 (1950). 158: Ilelmhuie mit krempe am ausladenden Rande) v bistvu etruščanska varianta oziroma neposredno v zvezi 7 ni(>-
ua Naše delo ne hi bilo mogoče hrez temeljitega pregleda gradiva v Naravoslovnem muzeju (NatuThistorisches MuseumJ na Dunaju, ki mi ga je velikodušno omogočil direktor Prazgodovinske zbirke docent dr.K. Kromer, Dr, K. Kromer mi je tudi prijazno dal na razpolago slikovno gradivo z Magdalenske gore. k' ga je že pripravil za tisk pri Arheoloških katalogih Slovenije. Iz tega dela so vzete naše risbe na tab. 10, 6—9 in tab. II—16. Ustrežljivo sti dr. K. Kromer j a se moram tudi zahvaliti za dovoljenje za objavo gradiva na tah. 2: 5, 4>— 15; 7, 1—7. Prazgodovinski oddelek Naravoslovnega muzeja mi je tudi ljubeznivo dal na razpolago slikovno gradivo za tab.21 in 22.
Prav tako se moram zahvaliti direktorju g. dr. H. Henekenu (Peabodv Museuni. Harvard). ki mi je ljubeznivo dal na razpolago risbe, pripravljene za njegov katalog meeklenburške zbirke, in mi dovolil njihovo objavo. Henekenove risbe so podlaga za naše tab. 6; 7, 8; 0, 2—6; 10, 1—4: 17; 18.
316
Halštatskc čelade jugovzhodnoalpskega kroga
ZUS AMMENFASSU NG
Die hallst äi tisch en Helme des südostalpinen Kreises
Von den hallstättischen Helmen: des südostaffinen Kreises sind vor allem vier Typen bedeutsam: 1. der Schüsselhelm (Laibachcr Schüssel heim), 2. der Helm mit zusammengesetzter Kalotte, 3. der Doppelkaminhelm, 4. der Negauerhelm. Den Helm mit zusammengesetzter Kalotte und den Negauerhelm haben wir bereits behandelt (Amn, 2 und 3). Der Seliüsselliehu und der Doppelkammhelm sind Gegenstand unserer Untersuchung.
1, Der Schüsselhelm (Karte 1)
Der Schüsselhelm besteht aus sehr heterogenen Elementen (Amn. 5), Auf der Aussenseite aus Bronzescheiben und Bronzenägelehen, die durch die Fütterung geschlagen sind, und deren Spitze auf der Innenseite umgebogen ist. Die Fiitte-rung (Taf. 3. 1; 4, 3) besteht aus einem Holzgeflecht (Corylus ¿welkma und Chi-matis vit alba), aus einer Lehmmasse, in der sich ein grosser Prozentsatz von Karbonaten befindet, und aus einer Lederhaut (Ziegen- oder Schaf Jeder). Jn einem Fall (Brezje bei Trebelno) haben wir anstatt eines Holzgeflechtes eine kompakte Holzmasse. Häufig kann man wegen des schlechten Erhaltungszustandes die Konstruktion nicht mehr feststellen. Die Anzahl der Bronzeseheiben und ihre Aufteilung sind ziemlich verschieden (cfr. Taf. i, 1; Abb. 1 und Amn. 7), doch kann man heute in verschiedenen Formen ältere und jüngere Elemente nicht unterscheiden. Die Bronzeseheiben und ihre Nieten können aus einem Stück getrieben oder getrennt voneinander hergestellt sein. Mit Bezug auf den Helm aus Škoejan (St. Känzian) scheint es, dass die erste Art der Herstellung die ältere ist.
Den Schüsselhelm kennen wir aus folgenden Fundorten;
1.	Smarjeta, Es wurden ca. 8 Helme gefunden, die Grabzusammfeahänge sind zum Teil bekannt. Taf. !—3, 3: 20; 2; 22, t. 4. Auni. 13—17.
2.	Brezje, Grab VI; 5 und IL 3. Aura. 21. (Zwei Helme).
3.	Stična, Grab VI, 15 (Ausgrabung Mecklenburg). Taf. 6, Anm. 22. Treasures oF Carniola erwähnt, dass die Herzogin von Mecklenburg 4 Helme des Schiisseltypus ausgegraben hat, einen davon noch in Stična, doch können wir sie nicht mehr identifizieren.
4.	Vače; Grab 12 und ohne Grahamsammenhang (2 Helme), Taf. 5. 4—22. Unter Grab 12 ist nur der Helm inv entarisiert (Taf. 3, 4) Auf Taf. 5, 5—15' zeigen w ir das Material, das gleichzeitig mit dem Helm in das Naturhistorische Museum kam und das man mit ziemlicher Wahrscheinlichkeit als Inventar des Helmgrabes bezeichnen kann, obwohl es unter Grab 10 inventarisiert ist. Verlässlich ist jedoch diese Annahme nicht.
3, Rovisče, Taf. 7. 1—3. Anm, 26,
Sopritendenza alie Antiquita d'Etruria, Firenze, mi je po posredovanju gospe dr. Bermond-Montanari poslala fotografije čelade iz Populonie in dovolila njeno objavo. Vsem imenovanim se tudi na tem mestu lepo zahvaljujem. Prav tako sem dolžan zahvalo dr. S. Eoltinvu. Prince ton, za dovoljenje, da objavim fragmente iz Batine in za opozorilo na čelado iz Liptaua, Za številna plodna opozorila in podatke sem dolžan zahvalo tudi dr. O. H. Frevu, Mnrburg.
Gradivo iz Narodnega muzeja v Ljubljani je zrisal konservator L Ribič po originalih, iz tujih muzejev pa že po omenjenih predlogah.
3i 7
Sinnt Gabrovec
6.	Libenska gora (ohne Grab Zusammenhang), Aum. 27,
7.	Male nee. Ann». 28.
8.	Skocjan (St. Kun/.ian). Taf. 7. 6— 7. Aum. 29,
9.	Japova gomila (Unbekannter Ort in Slowenien), Anm.29a.
10.	Hallstatt. Grab 78, 175. 776. 79'), 811, 25 (I.inz), wahrscheinlich auch 462 b Und 469. Anm. 30—5'fi
11.	Batina (Kis-Koszeg). Taf. 7, 4. 5. Anm. 33—34.
12.	kiptaii (Slowakei). Anm,35,
Ausser den erwähnten Seimen sind noeh die Gestaltungen des Schüssel hei ine s in der To reut ik und in der Plastik zu erwähnen. An erster Stelle muss man die Siiula von Certosa (Anm. 36) nennen, wahrscheinlich auch die Darstellung auf dem Helmfragment voiD der Magdaliiska gora (Anm, 37) und die Bronzestatuette aus ^ee, die in diesem lieft f . Stare veröffentlicht. Dieselbe Technik, w ie sie bei der Herstellung des SchiisseMielmes (Holzgeflecht und Bronzebesohläge) angewendet wurde, kennen wir noch am Köcher für Bron|epfeile ans Libna (Anm, 39) und an einer bronzenen Henkeltasse ans Albata in Ligurien (Anm.40). Auf jeden Fall war die Technik, wie man sie bei der Herstellung des Schüsselhelmes anwandte, im Kreis der Südostalpen gut bekannt.
In unserem Verzeichnis konnten wir ungefähr 30 Schüsselhelme anführen: von diesen haben 17 einen bekannten Grajbjzusammenhang — entweder zur Gänze oder wenigstens zum Teil; einer stammt ans dem Depot (Skocjan), für den zweiten aber gibt schon die chronologische .Stelle des Fundortes (Batinn) einen guten zeitlichen Rahmen.
In dem ältesten Zusammenhang befindet sich der Sehüsselhelm in Skocjan (St. Kanzjan), Sicherlich ist das Depot von Skocjan in seiner Zusammensetzung nicht völlig einheitlieh, zum grössten Teil gehört es zweifellos zur gesamten Stufe TlaB. Der älteste Teil reicht noeh in die Stufe Ha A2 hinein, der jüngste aber in die Stufe Ha C-l, bzw. Ha B-3 nach MülleT-Karpe, Der Schüsselhelm ist zweifelsohne das jüngere Element im Depot, doch auch in diesem Fall schon in der Stufe IIa B-3 nach Mülle r -Karpe, bzw. im Horizont des Aniennensehwertgrabes von Podzemelj bezeugt, also in einem Zeitpunkt, mit welchem man am besten die HaUstättknitur Sloweniens beginnen dürfte (Anm, 43). Ungefähr in dieselbe Zeit gehören auch die Helmfragmente aus Batina und Liptau; dafür genügt schon ein Blick auf das Material, das S. Foltiny bringt (Anm.44). Selbst wenn die Deutung der Fragmente aus Batina nicht gesichert ist, ist in ihrer Machart eine so enge Verwandtschaft mit dem Sehüsselhelm /u erblicken, tiass die chronologische Gleichsetzung möglich erscheint.
In Batina und Liptau wurden Helmreste in einer ausgesprochen thrako-kimme-rischen Umwelt gefunden. Dasselbe zeigt auch der Grabzusammerihang des Schüsselhelmes von Smarjeta, der in Ljubljana aufbewahrt wird (Taf. i). Die Ringfussknöpfe mit durchbrochen gearbeitetem Innen kreuz findet man immer unter dem ausgesprochen ihrako-kimmerisehen Material, wo man zweifellos auch deren Ursprung sehen muss, Davon sprechen deutlieh die Fundorte, wo identische Ring fussknöpfe gefunden wurden: Batina, Rudovci. Szekes feher vir. Somlyohegy, Balta Verde, Urcice (Anm.45). In Slowenien kennt man sie ausser in Smarjeta noch in Vace (Naturhistorisches Museum). Mit diesen Ringfussknöpfeil ist der Helm von Smarjeta gut in die Stufe Ha C datiert, wobei man nicht einmal an die spätere Phase dieser Stufe zu denken braucht.
318
Halštalske čelade jugovzho(lnoalpsk£*ga kroga
Ein chronologisch ähnliches Bild bieten die Grabzusammenhänge von Brezje, Stična und Malence, Der Schüsselhelm von Brezje aus dem Hügel VI, Grab 5 (Anin. 46) wurde in einem ausgesprochen älthallstät tischen Zusammenhang gefunden. Wegen des Schüsselhc]in.es wollte Kremier in dem überlieferten Grab zwei Gräber sehen. Ohne Zweifel befinden sich im Grab heterogene Elemente, ältere (Kromer, Taf. 18. 3. 6. 8. 9) und jüngere (Kromer, Tat. t9, 4), dazu kommt noch die ungewöhnliche Kombination der Fibel und der Nadel in demselben Grab. Aber auch die Sclilangenfibel (Kromer, Taf. 19. 4) als das jüngste Element im Grab ist in der Variante, wie man sie in diesem Grab findet, gut in der Stufe Ha C 2 zu verstehen. So ist auch für den Helm von Brezje die Datierung in die Stufe IIa C bezeugt, wobei auch diesmal der jüngere Abschnitt (IIa C-2) nicht zwingend ist.
Im Grab von Stična haben wir als chronologischen Anhaltspunkt vor allem die Nadel (Taf. 6. 1) und den sternförmigen Bronzebeschlag (Taf. 6, 2). Die Nadel gehört in die Gruppe, die aus Smarjeta (Anm, 47), Vače (Anin. 48) und aus Stična (Anm. 49) bekannt ist. Offensichtlich hat sieh die Nadel ans der u rnen fei der zeit -liehen Vasenkopf nadel entwickelt, zu der Kimraig tatsächlich die Nadel von Smarjeta (Anm.50) siebte. Erst das Grab 72 in Stična hat gut bezeugt, dass es sich um einen Hailstatttypns handelt. In dem erwähnten Grab wurde sie nämiteh mit einem Ärmclienbeil und dem ihrako-kimmerischen Pferdegeschirr vergesellschaftet Dasselbe gilt auch für den sternförmigen Beschlag. In Slowenien kennt man noch einen aus Bela cerkev, der zusammen mit einer zwetschleifigen Bogen-fibel (Anm, 52) gefunden wurde. In dieselbe Zeit weisst auch das Grab aus Für-stenfeldruck in Oberbayern hin (Anm, 53), wo der sternförmige Beschlag mit einem Eiseuseh wert, zwei Bronzetrensen und mehreren J och schnallen vergesellschaftet wurde. Damit ist auch die Datierung des Grabes mit dem Schüsselhelm in Stična in die Stufe Ha C bewiesen.
Ähnliches kann mau auch für 'las Grab von Malence behaupten. liier mochten wir unsere Datierung nur mit dem Eisennagel (Anm. 54), w ahrscheinlich von symbolischer Bedeutung (Zeichen der Macht?), begründen, der in derselben 1'ornt auch in dem schon erwähnten Grab 7S in Stična (Ausgrabung des Nationalmusenms Ljubljana) zum Vorschein kam. Der Eisennagcl hatte dieselbe Funktion wie später, die ornamentierten Bronzenägel (cfr. Taf. 16, 1), die häufig in jüngeren Ilelm-gräbern vorkommen. Das mit dem Ornament in Meanderform geschmückte Gürtelblech und die Reste von der bronzenen Henkeltasse bestätigen nur diese Datierung (wahrscheinlich Ha C-2).
Dieselbe Sprache spricht auch die Henkelsehale. die den Helm in Bovis če begleitet (Taf. 7, 5). Ihre geriefte Schulter lässt noch all die Urnenfcldertradition denken, ähnlich wie die Turbanrandsehalen aus dem Panzergrab in Novo mesto (Anm. 55). Zeitlich kann es zwischen den beiden Gräbern keinen grossen Unterschied geben.
In den Grabhügeln, die Schüsselhelme ohne gesicherte Beifunde lieferten, kommen Pferdegeschirrstiiekfe vor. die aller Wahrscheinlichkeit nach mit den Schüsselhelmen in Verbindung zu bringen sind. In allen Fallen handelt es sielt um Pferdegeschirr der thrako-kimmerischen Tradition, das uns häufig in den Fürstengräbern der späten älteren Hallstattzeii (Ha C-2) begegnet. Dasselbe gilt auch für die Pfeilspitzen (Taf. 2, 6—10). die zusammen mit dem Schüsselhelm von Smarjeta gefunden wurden, der im Natiirhistorisehen Museum aufbewahrt wird. Auch die Fihel mit Knochenbelag (Taf. 5, 3) die im Zusammenhang des Sehüssel-
319
' ■. K ! i : i ■ ■
helmes im Hügel 7 erwähnt wird, tut unseren Behauptungen keinen Abbruch. Fibeln mit Knochenbelag treten in Ttalien schon sehr frühzeitig auf (Anm. 56), und ihre erste Erscheinung im südostalpinen Raum ist nicht wesentlich spater anzusetzen. Das Kreuzattas ehenb ecken, das Dežman in Helmgrab des Grab Ii il gel s 3 erwähnt, ist in der slowenischen Hallstaitkultnr kein präziser chronologischer Masstab. Es kommt in allen chronologischen Phasen der Ilallstattzett vor. auch in der älteren Stufe, deshalb besteht auch kein Hindernis den Schüsselhelm im Grabhügel 5 in die ältere Tlallstaitzeit einzureihen.
Die Chronologie, die wir auf Grund der slowenischen Exemplare gewonnen haben, wird durch 8 Gräber in Hallstatt bestätigt. K. Kroiner stellt zwar die Gräber mit Schüsselhelm in die jüngere Stute der Kriegergräber (Anm. 37), wohl deshalb, weil sie nicht zusammen mit den Hallstattschwertern vorkommen, doch ist die Stellungnahme von Krorner einer Revision zu unterziehen. Tin Grab 25 (Linz) hat man ausser dem Helm noch ein Ärmchenbeil gefunden, das auch nach Kromer eine Leitform der Ha C Stufe ist, und eine Nadel mit profiliertem Köpfchen, die zweifellos in der Urnenfeldertradilion steht. In anderen Gräbern mit Schüsselhelm (78, 799) kommen Mehrkopfnadeln vor, die jedenfalls ftir die Stufe Ha G charakteristisch sind. Obwohl diese Nadeln gerade in Ilallstatt noch in der Stufe Ha D vorkommen, gibt es noch andere Hinweise, dass man den Schüsselhelm nicht von der älteren Hallstattstufe trennen dürfe. Das Grab 776 lag unter dem Grab 775 mit einem Schaukelring, was jedenfalls für die ältere Stufe spricht. Tn keinem Fall kann man den klaren älteren Elementen ein ausgesprochenes Ha D Element entgegenstellen. Dies gilt auch für den Fall, wenn wir unsere chronologischen Erwägungen auf die Gräber 4621) und 469 ausdehnen, die wir mit einer gewissen Vorsicht in Verbindung mit den Schiisselhelmen erwähnten. Das Grab 469 ist die beste Parallele zum Panzergrab von Stična und hat in seinem Inventar auch eine Variante des Ilallstattschwertes (Anm, 58). Nur ein wenig anders steht es mit dem Grab 462b: das (irai) hat als ausgesprochen althallstättisches Material ein Ärmchenbeil und zwei Mehrkopfnadeln, ausserdem aber noch einen Antennendolch des Typus Sesto Calendes Auch dieses Grab hegt unter dem Grab 462 a, das man wegen der Sehlongenfibel in Ha D-l einreihen kann. Der Antennendoleh des Typus Sesto Caleude kann natürlich die Datierung nicht in die jüngere Stufe rücken, sondern weist auf den späten Abschniti der Stufe Ha C, bzw. auf die Übergangszeit zwischen den Stufen Ha C und D hin. die man ebenso für beide bekannten Gräber in Sesto Calendc (Anm. 59) supponieren dürfte.
Damit können wir unsere chronologischen Erwägungen beenden: Der Schüsselhelm ist fiir die gesamte ältere Hallstattzeit charakteristisch. Auf Grund von Skoejan und Ratina ist er schon im Horizont des Antennenschwertgrabes von Podzemelj Vorhanden, man findet ihn aber auch noch im Zeithorizont Stična— Novo mesto (das Panzergrab), also im Abschnitt Ha C-2. Es gibt keine Beweise dafür, dass der Schüsselhelm über diesen Horizont in die jüngere Zeit reichte. Die Darstellungen auf der Situla von Certosa und auf der Statuette von Vače kann man nicht als Gegenbeweise betrachten. Auf der Situla von Certosa wurden mit Rücksicht auf die Zeit um KH}. als die Situla in das Grab gelegt wurde, ausser der Schüsselhelme noch viele andere archaische Elemente dargestellt. Auf der Situla von Certosa findet man ausser des Helmes des Schiissel ty pu s auch Helme jüngerer Art. Auf dieser Situla hat der Künstler eben verschiedene Elemente vereinigt, die in Wirklichkeit nicht gleichzeitig bestanden. Ebenso beweist der in derselben

Halštatskc čelade jugovzhoduoalpskega krogu
Technik »ie (lec Sehüsselhelm hergestellte Köcher von Libna mit seinen dieiflü-geligen Pfeilspitzen (die man sonst nie zusammen mit dem Sehüsselhelm gefunden hat!) nur, dass die Technik, in der man den Sehüsselhelm verfertigte, noeh weiterlebte. als Schiisselhelme nicht mehr in Gebrauch waren.
2. Der Doppelkanimhelm (Karte 2)
Der Dpppelkammhelm ist aus dünnen Bronzeblech herausgetrieben und zwar aus einem Stück (Populonia, Stična-Grab mit Berlinerpanzer, Hallstatt), bzw. aus zwei Stücken: für sich der Kopfteil und für sich die Krempen; dazu kann man noch ein drittes Stück, gewöhnlich einen 0,8 ein breiten Blechstrcifeii nehmen, der die Krempen umsäumt. Die letztere Machart wandte man in allen anderen l'allen an und man kann sie als N-orm des südostalpinen Kreises betrachten. Die Herstellung aus einem Stück ist die ältere. Der Hehn hatte ein Futter, das nicht erhalten ist. Die Befestiger für den Federbusch und für das Sturmband sind zum grössten Teil vorhanden, Ihre Herstellung deutet auf ein grundlegend gleiches Prinzip, doch ist sie nicht uniformiert.
Der Doppelkammhelm ist heute in 19 Exemplaren aus acht Fundorten bekannt:
1.	Populonia (Poggio della Poreare ecia), tomba a ca mera dei flabelli di bronzo. Taf. 2t». 1. Anm. 60.
2.	Hallstatt, Grab 259. Anm. 62.
3.	Stična:
a)	Grab mit Berlinerpanzer. Anm. 63.
b)	Sammlung von Fedran. Ohne Grabzusammenliang. Taf. 9. 1.
c)	Sammlung \on Fedran. Der Helm ist nur in Fragmenten erhalten und nicht abgebildet.
Treasures of Carniola. Seite 113 erwähnt den Doppelkaminhelm noch im Grab V, 15 (Taf. 2—6) und V, 18 (Taf. 7, 8; 10. 1—4). Die Deutung der Helmfragmente als Teile eines Doppel kämm heim es ist besonders im ersten Fall unsicher.
4.	Magdalenska gora:
a)	Grab II, 33. Taf. 14—16. Anm. 68,
b)	Grab II, 38. Taf. 12 Anm. 69.
e) Grab XIII, 119. Tal, 10, 5—9 und 11. Anm. 69.
d)	Grab VII, 39 (Ausgrabung Mecklenburg). Taf. 17—18. Anm. 70.
e—f) Ohne Grabzusammenhang. Taf. 8, 2 und 21, 1.
Treasures of Carniola (Seite 76, Nr. 15) erwähnt ausserdem einen Doppel-, kammhelm in dem Doppelgrab V, 6—7. Das jetzt publizierte Grab (Lucke-Frey, Die Situla in Providenee, RGF 26, 1962, Abb. 15, 3) zeigt, dass es sich nicht um einen Doppelkammhelm, sondern um einen Kegauerhelm handelt.
5.	Vače (drei Helme). Der Grab Zusammenhang isi nur bei einem (Taf. 19) bekannt, bei den zwei anderen (Taf. 21, 2 und Anm. 73) dagegen nicht.
6.	Smarjeta (Družinska vas pri S mar j et i). Taf, 8, 1. Anm. 74.
7.	Toplice bei Novo mesto. Taf. 21, 3.
8.	Klein-Glein. Anm. 76.
Für die chronologische Beurteilung stehen also bei 19 erhaltenen Helmen 12 mit den bekannten Fundumständen zur Verfügung, Die ältesten Exemplare kann man ohne Zweifel in Populonia, Stična (Grab mit Berlinerpanzer) und
21 Arheološki Tcstnik
321
■vii: 1.t/ geibrüvto
Klein-Glein sehen. Alle drei Gräber weisen auf die Zeit um bOO hin. Toinba dei Flabelli aus Populonia ist in die zweit« Hallte des 7. Jhs. und in den Anfang des 6. Jhs. zu datieren; die lange Zeitspanne verwundert nicht, da mit mehreren Bestattungen gerechnet werden intiss (Anm. Ml—61). Das Helmgrab mit Berlinerpanzer von Stična ist sicher dem anderen Pauzergrab von Stična chronologisch gleichzustellen, fti r welches die Zuordnung in die Ha C-2 Stufe sieher sieht (Anm. 79).. Mit diesem frühen chronologischen Ansatz stimmen gut auch die typ o logi s eh cn Merkmale der beiden Doppelkammhelme überein, die klar auf den Beginn der Reihe verweisen. Nur wenig davon ist das Pauzergrab mit Döppel-kammhelm aus Klein-Glein entfernt: typologisch gehört der Helm schon zum entwickelten Standardtypus
Die anderen Gräber sind jünger. Unter den jüngsten sind zwei Gräber von der Magdalenska gora (Ii, 13, Taf. 14—16 und II, 38, Taf. 12—13) zu nennen. Im Gegensatz zum thrako-kimmerischen Pferdegeschirr, das in Sehüsselhelmgräbern häufig begegnet, ist jetzt das skythisehe aufgetreten, das nicht nur in dreiflügeligen Pfeilspitzen, sondern auch in eisernen Trensen, Phaleren und Swastiken und in anderen Schmuckstücken, die zum Zaumzeug gehören, in Erscheinung tritt (Anm. 80), Die beiden jüngsten Doppelkam m helmgr aber weisen in manchen Stücken schon das Material auf, das später das 5, Jht. beherrscht und gelegentlich auch in Gräbern mit dem Negauerhelin vorkommt.
Weniger ausgeprägt sind die Gräber von der Magdalenska gora, Tum. XIII, Grab 119 (Taf. 10. 5—9 und Taf. ii), Tum. VII, Grab 59 der Ausgrabung Mecklenburg (Tat, 17 und 18), aus Vače (Taf, 19) und aus Hallstatt. In denselben Horizont werden wohl auch die beiden Gräber aus Stična gehören (V, 15 und 18), in denen die Form des Helmes nicht genau bestimmt ist. In allen diesen Gräbern sind weder typische thrako-kimmerisehe; noch skythisehe Pferdegeschirre vorhanden. Das kann ein Zufall sein, doch wäre auch die Möglichkeit einer zeitlichen Zwischenstellung dieser Gräber nicht ohne weiteres von der Hand zu weisen. Die Gräber wären also aus der Zeit, als das thrako-kimmerische Pferdegeschirr bereits im Aussterben begriffen war, das skythisehe sich jedoch noch nicht durchgesetzt hatte. Die eisernen Trensen von der Magdalenska gora (Taf. 17. 2) könnten noch ihrako-kimmeriseh sein; dass sie aber nicht mehr den klassischen Horizont Stična—Novo mesto wiederspiegeln, zeigt die Schlangenfibel. Chronologisch dürfte man also den Doppelkammhelm genau zwischen den Sc litis sei- und Negauerhelin stellen. Wie aus unserer Analyse ersichtlich ist. berührt er sich in den ältesten Fällen noch mit dem Schüsselhelm, in den jüngsten aber schon mit dem Negauer-helm. Seine spezifische Stelle liegt aber in der Mitte zwischen beiden. In Anknüpfung au die mitteleuropäische Chronologie bestimmten wir die Zeit des Schüsselhelmes als Ha C, die des Negauerhelmes aber als IIa D-3 (= Lt A—B): der Doppelkam m hei m ist also nach der mitteleuropäischen Chronologie in die Stufen Ha D-t und D-2, absolut gesprochen ins 6. Jahrhundert, zu setzen. Die obere Grenze ist in Verbindung mit dem Horizont der Panzergräber Stična—Novo mesto gut gekennzeichnet und findet ihre Bestätigung in dem Helmgrab von Populonia (Tomba dei flübeUi di bronzo). Die untere Grenze aber wurde auf zweifache Art gezogen. Dem Grab 104 aus Stična (Anm. 82), das in seinem Inventar den Negauerhelm der älteren etruskischen Variante aufweist, ist zu entnehmen, dass das erste Auftreten des Negauerhelmes im südostalpinen Raum um das Jahr 500 (Anm. 83) zu suchen ist. Da wir festgestellt haben, dass sich die Doppelkammhelme ihrem jüngsten Begleitmaterial nach schon mit dem Negauer-
■>22
llttisEíitsk^ čelade jugovzhodjioaJpskega krcgti
heim berühren, kann man selili es sen, dass sie in der Zeit um 50« nur h in Gebrauch waren. Viel später sicher nicht -- die Certosaiibcl begleitet den Doppelkammhelm in keinem Fall. Ebenso ist es heute ziemlich wahrscheinlich^ dass man mit den ersten Einfällen der Skythen in die Paiinonischc Ebene in der Zeit zwischen 570 und 550 rechnen darf. Diese Jahreszahl haben schon Gallus und Horvath aufgestellt; die neuesten Studien von Parducz (Anm. 84), dem besten Kenner der skythischen materiellen Kultur, bestätigen sie nur. Damit ist die Datierung des Doppelkam m h e 1 m in das 6. Jahrhundert nur erhärtet.
Am Ende müssen wir unsere chronologischen Betrachtungen mit den Erkenntnissen vereinen, die wir beim Studium des Helmes mit zusammengesetzter Kalotte und des Negá uerhel mes gewonnen haben. Die Zeit ho rífente sind im Prinzip klar. Der Schüsselhelm ist schon in der älteren Hallstattzeit vorhanden (Ha G). Da die Helme eine ausgesprochene Beigabe der Fürsten g r äber sind, die erst im späten Abschnitt der Stufe Ha C aufzutreten beginnen, können wir wohl auch den Scliüsselhebn in grosserem Masse erst in dem Abschnitt Ha G-2 finden. Die Verbindung mit Skocjan und Batiua berechtigt zweifellos zur Meinung, dass der Helm auch schon vor der Formierung des althallstättischen Fürs ten horizontes vorhanden war. Dies bestätigt das Laibacher Schüsselhelm grab von Šmarjeta (Taf. 1). Der Schüsselhelm war noch in Gebrauch, als der Helm mit zusammengesetzter Kalotte (Karte 5) neu in Erscheinung trat, und zwar in der Stufe Ha C-2 in dem Horizont, der als Resultat der ersten Verbindungen des siidost alpinen Kreises mit Italien entstand, in dieser Zeit trug man zum Teil beide Helme, doch kann man bemerken, dass in den Fundorten, in denen die Zahl der Schüsselhelme besonders gross ist (Šmarjeta, Hallstatt), kein Helm mit zusammengesetzter Kalotte zu finden ist. Chronologisch folgt der Doppelkammhelm; der sich bei seinem ersten Auftreten noch mit dem Schüssel- und dem Helm mit zusammengesetzter Kalotte berührt (Stična, Grab mit Bcrlinerpanzer), in seiner Standardform aber beherrscht er das 6. Jahrhundert. Ungefähr um 500 tritt an die Stelle des Döppet-kammhelmes der Negauerhelm (Karte 4-). vorerst in seiner älteren Form, wie sie im Grab 104 in Stična bekannt ist, sodann aber in seiner klassischen Form. Die chronologische Situation zeigt uns gut die Abb. 2. Mit dieser Skizze ist auch die Reihenfolge der männlichen Cräher in der südostalpinen Hall statt kultur Sloweniens gegeben. Ohne an dieser Stelle die gesamte chronologische Problematik aufwerten zu können, möchte ich die unlängst stattgefundene Diskussion auf dem Vf.Kongress für Vorgeschichte in Rom (Anm. 86) erwähnen, wo auch das Verhältnis der mitteleuropäischen Hallstatt kultur zur südostalpinen Gruppe zur Sprache kam. fin Brennpunkt dieser Diskussion stand die Frage, ob man den Horizont Stična—Novo mesto mit der mitteleuropäischen Ha D-l Stufe gleichstellen soll, wozu Dehn-O. H. Frey neigen, oder mit der IIa C-2 Stufe, wie unser Vorschlag lautete. Schon bei der Veröffentlichung des Panzergrabes aus Novo mesto haben wir festgestellt, dass wir mit der Datierung des Horizontes Stična—Novo mesto in die Stufe Ha C-2 im südostalpinen Raum die scharfe Grenze zwischen der Ha G und D Stufe im mitteleuropäischen Sinn verwischt haben. Deshalb ist auch der Gegensatz zwischen der Ansieht von Dehn-Frev und meiner Ansicht nicht scharf. Auf jeden Fall stehen in unserem System die Abschnitte Ha C-2 und D-t sehr nahe, so dass sie in gewissem Sinne ein Ganzes bilden; wenn man vom Horizont Stična—Novo mesto spricht, denkt man zum Teil auch schon an IIa D-t im mitteleuropäischen Sinne; doch beginnt unserer Auffassung nach der erwähnte Horizont zweifellos sehen vor 600. an seinem Anfang parallel mit Ha C-2 in initteleuro-
21"	523
Staue Gabrovcc
p ä is che ii Sinile. Der Horizont Stična—Novo mesto stellt also eleu ersten Horizont der südostalpinen Iiallstättisekeji Fürstengräber dar, dessen Anfang in der zweite Hälfte des 7. Jahrhunderts (=Ha C-2) liegt uiid die Jahrhundertwende überlebt. In diesem zweiten Abschnitt kommt der Doppelkanunhebii in Gebrauch, der aber noch, im zweiten, »skyth ¡sehen«, Fürs t engj-äb er horizont weiterlebt.
Wenn der erste haiist attische Fürstengräberhorizont (Stična—Novo mesto) durchwegs durch das thrako-kimmerische Pferdegeschirr charakterisiert ist, ist der zweite durch das sky tili sehe. Die beiden Fürs teil horizonte in ihrer klassischen Ausprägung berühren sich nicht unmittelbar. Zwischen den beiden sind die Gräber mit dem u n e ha r akte ris tischen, anspruchslosen Pferdegeschirr zu nennen, das zwar noch in der thrako-kimmerischen Tradition steht, aber die anspruchsvolle Zaumzeugtype aufgab. Eine ähnliche Entwicklung stellte auch Kossack für Bayern fest (jbRZM 1, 1954, 142). Wir möchten gerade in diesen Gräbern, tlic in unserem Material durch die Beispiele wie Taf, 91, 2—6; 7, 8 und 10, 1—4; 17—1&; vertreten sind, die Parallele zu dem mitteleuropäischen Ha D-l Horizont sehen, während die Doppelkammhclmgräber mit dem skythiachen Pferdegeschirr schon Ha D-2-zeitlicli iin mitteleuropäischen Sinne zu betrachten sind. Das ist zuerst ein Vorschlag, der durch eine grössere Anzahl von geschlossenen Gräbern wie sie uns heute zur Verfügung stehen, und durch die Bearbeitung der Verbindungen des süiios t alpinen Gebietes mit dem etruskischen und venetischen Italien herauszuarbeiten wäre. Auf jeden Fall wäre ein zeitlicher Vorrang in der Entwicklung der südostalpinen Hallstattkultur Sloweniens gegenüber Mitteleuropa und dem westalpinen Hallstatt kreis schon wegen der regen Verbindungen mit Italien auf der einen Seite und wegen der reichen Eisengewinnung auf der anderen nicht völlig von der Hand zu weisen. Dieser Vorrang ist in unserem chronologischen Konzept eben mit dem Anfang des Horizontes Stična—Novo mesto im Zeitabschnitt Ha C-2 ausgedrückt. Formell ist diese Datierung durch die schon festgestellte Verankerung des ersten Fiirstenhorizontes des Typus Stična—Novo mesto im orientalisierenden Stil aus der Mitte des 7. Jahrhunderts in der etruskischen Kunst (Aum.07) bestätigt. Da der jstilo orienlalizzaiite« auch in Italien eine längere Erscheinung darstellt und ausserdem die Zeit, in welcher diese Einflüsse in tlie südostalpine Hallstattkultur Sloweniens kamen, nicht immer klar zu bestimmen ist, sind die schon erwähnten Unterschiede in den Ansichten verständlich. Da die Fragen noch immer Gegenstand einer lebhaften Diskussion sind, soll hier dieser kurze Hinweis auf die Problematik genügen.
Die Untersuchung der Helme führt über die rein chronologischen Probleme hinaus. Selion die Serbreitungskarten bieten eine ausgezeichnete Einsichtnahme in die kulturgeschichtliche Situation des südostalpinen Gebietes in den verschiedenen 1 lallstattstufen, die wir für die Lösung verschiedener kulturgescliichtlicher Fragen auswerten können. An dieser Stelle wollen wir nur noch die Herkunftfrage der Helme anschneiden.
Tin Schüsselhelm muss man schon wegen der Verbindung mit Škoejan (St. Kan-zian), Batina und dem slowakischen Raum zweifellos ein Erzeugnis sehen, das in der südösllischen Hallstattkultur auf der Grundlage der Urnenfeldertradition entstanden ist. Die einzelnen Bestandteile des Schusselhelmes (Bronzeselieiben. Phaleren, Rron-zenägelung) sind in verschiedenen Funktionen in der Urnenfelderkultur schon vorhanden (Anm. 88). Dem gegenüber scheint es angezeigt, die Anregung für die Herstellung des Doppelkammhelmes trotz der vorwiegenden südostalpinen Verbreitung in Italien zu suchen. Dies kann auf Grundlage des Helmes ans Populonia
324
Ilalitatske celatie ju£o\ zhodiHutlpskega krogEi
vermutet werden, der heute zusammen mit dem Helm aus Sticna das älteste bekannte Stück ist und weiches au die italischen Helmtypen mit runder Helmkappe anknüpft (Amn. 89). Natürlich kann man nur von einer Anregung reden; der Doppelkammhelm ist in seiner Standardforiu zur Gänze Eigentum der südostalpinen Hallstattkultuar Sloweniens geworden und wurde ohne Zweifel in deren Werk-stäten hergestellt,
Nöda komplizierter ist die Herkimftsfrage des llelmes mit zusammengesetzter Kalotte (Karte 3, Anm. 90). Sein Auftreten stellt zweifellos in Verbindung mit dem Auftreten der eisten italischen Einflüsse in der südostalpinen Hallstattkultur Sloweniens, obwohl das unmittelbare Vorbild in Italien nicht bekannt ist. Deshalb habe ich bei der Untersuchung dieser Helme mehr den Urnen felderursprung vorausgesetzt. Ais Anregung aber käme natürlich auch der früher erwähnte italische Helm mit runder Helmkappe in Betracht, den der hallstättische Mann wegen der leichteren Herstellung aus mehreren Stücken herzustellen begann. In ähnlicher Weise mochte er auch die Herstellung des Doppelkanimhelmes geändert haben, den er im Gegensatz zum italischen Prototyp aus zwei Teileil zu verfertigen begann. Zweifelsohne kam aus Italien die Anregung für den Negauerhelm (Karte 4, Amn. 91), der später zur typischen Scliutzwalfc des südostalpinen Kreises und natürlich auch dessen Erzeugnis wurde. Der Negauerhetm aus dem Grab 104 in Stic na ist noch auf das engste mit dem italischen Vorbild verbunden; später aber erhielt er seine eigene l''orni, die ausschliessliches Eigentum des südalpinen Gebietes wurde. (Anm. 92: Unsere Arbeit wäre ohne eine gründliche Durchsicht des Materials im Naturhistorischen Museum in Wien nicht möglich gewesen, wäre mir Dozent Dr. Kromer, Direktor der Vorgeschichtlichen Sammlung, nicht in grosszügiger Weise an die Hand gegangen. Dozent Dr. Kromer stellte mir auch das Bildmaterial von der Magdalcnska gora zur Verfügung, das er schon für den Druck in den Archäologischen Katalogen Sloweniens vorbereitet hatte. Aus diesem Werk sind unsere Zeichnungen auf Tafel 10, 6—9 und Tafeln 11 — 16 entnommen. Der liebenswürdigen Zuvorkommenheit von Dr. Kromer bin ich auch für die Bewilligung das Material auf Tafeln 2; 5, 4—15; 7, 1—7 veröffentlichen zu dürfen, zu Dank verpflichtet, Die Vorgeschichtliche Abteilung des Natur historischen Museums stellte mir auch das Bildmaterial für die Tafeln 2t und 22 zur Verfügung,
Ebenso schulde ich meinen Dank Herrn Direktor Dr. H. Hencken (Peabody Museum, Harvard), der mir in liebenswürdiger Weise die Zeichnungen zur Verfügung stellte, die er schon für seinen Katalog der Mecklenburgischen Sammlung vorbereitet hafte, und mir erlaubte, diese zu veröffentlichen. Die Zeichnungen von Ilencken bilden die Unterlagen für unsere Tafeln 6: 7, 8; 9, 2■—6; 10, 1—4; 17; IS.
Sopritendenza alle Antiquita d'Etntria, Firenze, sandle mir durch Vermittlung vou Dr. Bermond-Moutanari die Photographie des Helmes aus Populonia und bewilligte mir deren Veröffentlichung. Allen Genannten entbiete ich auch an dieser Stelle meinen Dank. Ferner schulde ich Dank auch Herrn Dr. S. Foltiny, Prineeton, für die Erlaubnis der Veröffentlichung der Fragmente aus ßatina und dafür, dass er mich auf den Helm aus Liptau aufmerksam machte. Für zahlreiche fruchtbare Hinweise und Angaben schulde ich meinen herzlichen Dank auch Herrn Doktor O. IT. Frey, Marburg).
525
T, ï - Taf. I
i
o 10 cm I—'.--1..—i—i—i—i—i_i_i_¡
Smarjeta. Vse bron — Alles Bronze, (f = 'A, 2—6 - Vi)
T. XVIII — Tat II
Sm ar jeta. Vse bron — Alies Bronze. (1—15 — Vi)
T. XVIII — Tat III
Smarjeta, t bron z lesenim prepletom, ostalo bron — Bronze auf der Unterlage von Holz^efleelit und I.ehmmasse. sonst Bronze. (1—7 = Ya)
T. XVIII — Tat IV
Šmarjeta. 1, 2 lesen preplet — Holzgeflecht, 5 leseni preplet, ilovnata masa, usnje in bronasti žebljički — Holzgeflecht und Lehmmasse mit Leder überzogen, Bronzenägel, 4—8 bron — Bronze. (1—8 = %)
T. XVIII — Tat V
i—J Šmarjeta, 4—22 Vače. Vse bron (5 s koščeno oblogo) — Alles Bronze (3 mil
Beinhülle). (1—22 = %)
T. XVIII — Tat VI
Stična, grob VI. 1>. t bron in jantar — Hronze tind Benisiein. 2. 4- bron — Bronze, 3 bron in lesen [»replet — Bronze und Holzgefleeht, 5, 7 železo — Fasen, (i keramika — Ton. (3. f. = 1—2, 4—5. 7 = H)
T. XVIII — Tat VII
1—3 Roviïée, 4—5 Batiiia. 6—; Škociaii, S Stična, grob V, IS. 1—2. 4—8 bron — Bronze, 3 keramika — Ton. (1. 2. 4—T = 'A. 3, 8 = H)
T. XVIII — Tat VIII
i
î Smarjeta (Družinska vas), 2 Magdalen ska gora. Vse bron — Alles Bronze.
(1-3 = H)
T. ]\ - Taf. IX
1 Stična (Fedranovs zbirka). 2—6 Stična, g™b V, 15. 1—2 bron — Bronze, "5—6
železo — Eisen. (t—6 .= %)
T. XVIII — Tat X
1—i Stična, grob V, 18. 5—9 Magdalenska gora. grob XIII. ¡19. 1, 6, 7 železo — Eisen, 2—4, 5, 8, 9 bron — Brouze. (1—9 = 14)
T. XVIII — Tat XI
Magtjalenska gora, grob XIII. 119. 1, 3. 5 bron — Bronze, 2, 4 železo — Eisen.
{1 = '/,. 2—5 = %)
Magdalen s ka gora, grob II, 38. 1—1 bron — Bronze, 8 železo — Eisen, 9 železo z bronasto nožnico — Eisen mit BronzescheibO. (1 = K, 2 a = Ve, 2—9 = /i)
T. XVIII — Tat XIII
o o 0 00} • .1
00 00 o
Magdalenska gora, grob 1^,38. 1, 4—16, 19—20 bron — Bronze, 2—3 železo — Eisen. 17 svinec mešan s činom — Blei mit Zinn legiert, 18 steklo — Glass. (1—20 = 'A)
T. XVIII — Tat XIV
Magdalenska gora. grolj il. 15. !. 8 bron — Bronze, 2—: svinec mešan s činom — Blei mit Zinn legiert. (1 = K, 8 = K, 2—7 = Vi)
T. XVIII — Tat XV
Magdalenska gora, grob ]f. (3. 1—2, 9—15 bron — Bronze, 3—7 svinec mešan s činom — Blei mil Zimi legiert. 8 skrilavec — Schieferstein. (1 =: 2/s, 2, 8 = *A,
3—7. 9—15 = V,)
T. XVIII — Tat XVI
T. XVIII — Tat XVII
T. XVIII — Tat XVIII
T. XVIII — Tat XIX
T. XVIII — Tat XX
«t
■it

fcgft&Ka; zafes
2
1 Popularna, 2 Šmarjeta. IBrez merila — Ohne Maßstab)
T. XVIII — Tat XXI
! Magdalenska gora, 2 Vače, 5 Toplice. (Jirez merila - Ohne Maßstab)
T. XVIII — Tat XXII
I Smarjeta, 2—~i Rov išče. -t Šrnarjeta. (Brez merila — ohne Maßstab)