Posebna izda j a! Glasilo jugoslovanske socialne demokracije. Izhaja v Ljubljani vsako sredo In soboto. Naročnina za avstro-ogrske kraje za celo leto 10'40 K, za pol leta 5-20 K, za četrt leta 2 60 K, mesečno 90 vin.; ca Nemčijo za celo leto 12 K, za pol leta 6 K, za četrt leta 3 K; za Ameriko za celo leto 14 K, za pol leta 7 K. Poaanuiia itavllka 18 v. Beklamaoije so poitalM prest«. Nefranklrana plim s« at spis-jtasjs. Rokopisi s« mm, umfttt. Kaastspaa pstit-nstisa (iiiiaa 88 ssai) n iskial 10 vie., vaSkrai pa isprsn. 101. štev. V Ljubljani, y soboto, dne 12. decembra 1908. Leto XI. Podpisani, ki smo bili v torek navzoči na volilnem shodu v^ »Mestnem Domu* in smo slišali govor tedanjega poročevalca Etbina Kristana, izjavljamo z vso odločnostjo: Vse trditve «Slov. Naroda* in «SIovenca», da bi bil govornik Etbin Kristan nastopil sovražno proti slovenskemu vseučilišču, zlasti da bi bil zažugal z vplivanjem na socialno - demokratične poslance, da preprečijo ustanovitev slovenskega vseučilišča, 80 popolnoma zlagane. Res je le to, da je sodrug Kristan povdarjal važnost socialno - demokratične frakcije za vprašanje slovenskega vseučilišča in s tem odbil bagateliziranje socialno-demokratične stranke. Izrecno je povdarjal, da se obračajo slovenski poslanci na Dunaju ob vsaki potrebi do socialno-demokratičnih poslancev in da je hinavsko, na Dunaju se sladkati socialistom, doma pa smešiti, bagatelizirati in s surovostjo obdelavati celo stranko. Na vsem shodu se ni izrekla ne ena sovražna beseda proti slovenskemu vseučilišču; vsaka nasprotna trditev je navadna laž in se mora smatrati za volilni manever. Predsedstvo: Petrič Josip. Kocmur Ivan. Tokan Ivan. \ Babnik Anton, Baggia Anton, Babar Matija, Bartl Franc, Berdajs Josip, Bogataj Peregrin, Buda Josip, Černe F., Dejak R., Dovč A., Dražil Št., Drinovec A., Erjavec Ivan, Erjavec Martin, Fajon Jožef, Frank Marija, Gabršček Lovrenc, Galovič Rudolf, Gaspari Anton, Gerdadolnik Matija, Germ Matija, Glavič Jernej, Golar Jakob, Herman Josip, Hlebš Franc, Jager Ivan, Jagodic Franc, Jamnik Jakcfc, Jarc Karol, Jenko Anton, Ježek Matevž, Kavčič Drag., Kavčič Tomaž, Kersnič Jožef, Kokalj Franc, Kožuh Franc, Knez Ivan, Kralj Anton, Kristan Ivan, Lehpamer Štefan, Lenassi Franc, Mihler Valentin, Mudrovčič Ilija, Muslovic Avguštin, Ogris Franc, Panjtar J os., Pavšek Maks, Piri Kar., Pleško J. Prelesnik Fr, Repše M., Ropret And., Rozman Fr. Rožanc M., Rožmane Fr., Rupar Lovrenc, Sartory Ferd., Sever Andrej, Simončič Alojzij, Slamnjak Ludovik, Strniša Josip, Suhadobnik Josip, Šešek Štrukelj I., Trampuš Jakob, Turšič I., Vehovec Jakob, Vičič Anton, Vreček Franc, Wagner Matija, Zadnikar Jožef, Zagradnik Ivan, Zajc Franc, Zore V. Zrine Ivan, Zupan Josip, Žohar Ivan i. L d. Volilci! Stara navada »Narodove* klike je, da si izmišlja pri volitvah laži v zadnjem trenotku, ko jih ni več mogoče ovreči. Tako so se lani lagali, da imajo socialisti kompromis s klerikalci, tako se je lagala, da je prišel Resel, potem Adler v Ljubljano. Vse, kar trosi ta propadajoča, le še od klerikalne milosti dihajoča klika v takih časih, so lažnjivi volilni manevri. Zato ji ne pojdite na limanice. Naš boj je pravičen! In ponos volilcev zahteva, da se ne dajo speljati na led od ostudnih mahinacij. No dajte se v ponedeljek terorizirati od liberalnih agitatorjev 1 , Volilci mostna kurijo! Dne 22. decembra pojdete zopet volit in v mestni kuriji ste sami! Delavci tam nimajo volilno pravice. Oba mandata sta Vam tam zagotovljena. Ljubljana bo imela tedaj ittH meičanike poilance. Privoščite torej delavstvu edini mandat, ki ga more doseči v splošni kuriji 1 fllasajte lamo la kandidata delavske stranke! * Za volitve 14. decembra so določeni sledeči strankini volilni lokali: Centralni lokal: Danajska cesta št. 20. Za Št. Jakob: pri Pocku v Florjanskih ulicah. Za Trnovo: pri Grčarju v Cerkvenih ulicah. Za kolodvorski okraj 1. :pri Petriču, Resljeva cesta. Za kolodvorski okraj H.: v lokalu Del. tiskovne družbe, Dunajska cesta št. 20. Za vodmatski okraj: v trgovini sodruga Grila. Za Barje: pri Mokarju. Za dvorski okraj: pri Krakovčanu, Valvazorjev trg. Za šolski okraj: Vinska klet (pri Fabjanu). Za volitve v pondeljek so veljavne bele le- | glttmacije. Pazite, da se ne zmotite in da ne vzamete rumene legitimacije s seboj, ki velja za volitev iz mestne kurije. * Shranite legitimacije po volitvi, ker jih bodete rabili, če pride slučajno do ožje volitve. • Klerikalci imajo danes sanpen sestanek zaradi volitev. Sliši še, da hočejo zadnjo uro priskočiti Turku na pomoč. Somišljeniki! Agitirajte! Turkova zmaga bi bila klerikalna zmaga! Tega na pripustite! * Zastrnpljenje Javnega mnenja je glavna naloga slovenske «Nove Preše*, ki se piše »Slovenski Narod*. Ker nima klika nobenega programa več, nobenih načel in nobenih političnih idej, ji je tudi vseeno, kakšnih »reditev se poslužuje. Sicer je «Slov. Narod* v tem oziru že star grešnik! Kadar pri volitvah ni bilo nobenega boja, je bil dostojen, ker je molčal. Cim je kakršnokoli nasprotje, pa laže, da se vse kadi. * Koramplratl narod, to je kliki »Slov. Naroda*, ki je prišla politično na psa, «narodno delo!* Odkar traja sedanji boj za deželni zbor, ni to trobilo zapisalo nobene besedice programa; kaj hoče v deželnem zboru, kakšne naloge misli tam reševati, v kakšnem smislu hoče delati — to se zdi pretorijancem vse nepotrebno. Po tem nimajo volilci prav nič vprašati. «Tu imate Turka, glasujte pa držite jezik za zobmi* — to je komando in od mamelukov se zahteva poslušnost in drugega nič. Pa kako naj «Narod» govori o deželnem zboru, ko njegovi patroni sami ne vedo, kaj hočejo tam in kaj imajo opraviti tam P * (Slovenec* sekundira »Narodovim* lažem kakor drči voz za konjem. Pa bobna, da prepuščajo klerikalci boj v Ljubljani liberalcem in socialistom. Ali ni pomoč, ki jo daje liberalcem, preveč očitna? Pa saj je vendar pred enim tednom sam pisal, da Imajo klerikalci liberalen pod ko- mando! Kaj čenčajo o za dolgo časa. In to menda ni izdajstvo? a n * Noto laž je iztuhtal »Slovenec*. V snočnji številki se laže, da delajo socialni demokratje na Dunaju na to, da se predloga o splošnem ljudskem zavarovanju zavleče. Ta laž je tako brezobrazna, da človek ne verjame svojim očem, če jo bere. Edini socialni demokratje so priborili, da je prišel zavarovalni načrt pred ' zbornico. Poslanci Adler, Modraček, dr. Soukup so v zadnjih dneh z največjo energijo nastopili za starostno zavarovanje. Kdorkoli bere poročila o državnem zboru, ve vse to. V stenografičuih za-f pisnikih so govori socialno-demokratičnih poslancev in škofovo trobilo si upa, resnico pred ' vsemi očmi postavljati na glavo! Tako se laže na katoliški podlagi! Dajte jim pravi odgovor! Glasujte povsod socialno-demokratično 1 Jutri se ne dajte begati od nikogar! Spomnite se, da so se lani v zadnji uri nasprotniki izmišljali najbolj gorostaina laži, n. pr. našo zvezo s kle-1 rikalci, komplot s Šušteršičem, Scbvvegljem in Adlerjem, prihod poslanca Resla in Adlerja v Ljubljano i. t. d. Ne verjamite torej ničesar, če bodo jutri kaj trosili. In če spet plakatirajo »Skrajna nefanoit*, tedaj pripeljite še zadnjega našega vo-lilca; naj utonejo v svoji nevarnosti! * >» Kandidaturi ofidala Majerja, ki je bila skle-„ njena od ožjih Hribarjevih somišljenikov, je čisto nepotrebna. Kdor glasuje za Mayerja, pomaga in-5 direktno Turku. Ker Mayer s tistimi pičlimi gla-" sovi, kar jih ima, ne more biti izvoljen, bi prišlo kvečjemu do ožjih volitev in to bi bilo všeč tur-> ški vojski, ki računa s tem, da ima več »pulira* kakor delavcu Kdor noče Turkove izvolitve, naj I jutri glasuje za Kristana. * Tukaj Tavčar, tam Hribar — to staro nasprotje prihaja ob sedanjih volitvah na dan. Plod tega nasprotja je na eni strani Turkova, na drugi Mayerjeva kandidatura, nesloga med liberalci, izstop učiteljstva iz liberalne stranke. Kakor rakova vojska gredo narazen, pa se hočejo posmehovati socialni demokraciji?! — Edina sloga, ki jim je še ostala, je tista pod škofov.o palico. * Da smo proti obrtni ioll, to je najnovejši trik liberalnih agitatorjev. Taka agitacija je že bedasta I Kaj je prišla socialna demokracija včeraj na svet, da ne bi bilo znano, da nobena stranka na svetu ni tako vneta za šolstvo in za izobrazbo kakor socialna demokracija? Pa prav zoper obrtno šolo naj bi bili mi, iger upamo, da hi se tudi delavstvo lahko kaj učilo? — Tako noro se more le agitirati, če se ima de-iirium tremens. * Snočnji »Narod* je že zapel v milejših tonih. Menda se je vendar prepričal, da ne bo dobro, če bo vzdrževal tisto laž o vseučilišču. Zdaj verjame, da bo socialna demokracija vedno v prvih vrstah za slovensko vseučilišče in jepre-pričan, ampak »samo Etbln Kristan je tisti zli duh, ki nekaj meša vmes*. Vidi se, da »Narod* retirira. Kar mu je še ostalo, je pa smešno. Nič druzega kakor smešno, ker ve vsa stranka, da je prav Kristan tisti, ki je neprenehoma propagiral kulturno delo in je izobrazil več slovenskih delavcev, nego »Slovenski Narod* s svojimi surovimi zabavljicami. * T dveh meiecih, odkar so razpisane deželno-zborske volitve, se ni zmenil »Narod* ne enkrat o programu za deželni zbor, o nalogah deželnega zbora, o namenih liberalne stranke v deželnem zboru. Kaj naj pošljejo volilci Turka kar na slepo srečo v deželni zbor? Ali naj kupijo mačka v vreči? * Sveta logika! Snočnji »Narod* piše debelo: Krivica, težka krivica je, da majori-zirajo te ljudi (namreč tiste, ki nimajo drugod volilne pravice), volilci, ki imajo že volilno pravico v drugih kurijah! Debro! Potem je pa pravica, da tisti, ki bi lahko majorizirali, nočejo, ampak puste tudi delavce do mandata! Glasujte za socialno demokratičnega kandidata, pa bo krivica vsaj deloma izravnana! — Pa še nekajl Kdo je pa sklenil to krivico v deželnem zboru? Ej, »Narodove* krokodilske solze so hinavske! * Kako navduien je bil »Narod* takrat, ko je dobil od svojega dunajskega poročevalca P e n iž k a telegram o shodu, na katerem je Kr is tan poročal o ljubljanskih dogodkih! Takrat je dejal, da vse vsebine Kristanovega govora ne more objaviti zaradi državnega pravdnika. To je menda jasen dokaz, da je Kristan a nevarnostjo branil pravice in čut slovenkega naroda! In zdaj je naenkrat »izdajalec*, ker želi socialno-demokratično delavstvo, da bi se tudi njegov glas zaslišal v deželnem zboru! * Kje in kdaj pa je bil tisti »shod* uradništva všeh vrst, učiteljstva, trgovskih uslužbencev, državnih slug in »narodnega delavstva*, ki je sklenil Mayerjevo kandidaturo? Shod vseh teh kategorij vendar ne bi mogel biti tako silno majhen, da bi se lahko skril v kakšni zadnji gostilniški sobi. Velik shod se pa v Ljubljani sploh ne more skriti. Torej nič ni res, da bi bila ta kandidatura sklenjena na kakšnem shodu, ampak je iztuhtana pri kakšni gostilniški mizi. Tudi to je kandidatura klike, ne pa kandidatura ljudstva 1 * Gospod oficial Majer kandidira v deželni zbor. To je kandidatura. Ampak kje je program? Kandidate dobiti je lahko. Ampak program je glavna stvar. Žiy krst razven socialnih demokratov ne govori o tem, da je med nalogami bodočega deželnega zbora saniranje financ. In živ krst ne pove, da %a hoče to izvršiti na atrofike delavnega ljudstva, kateremu hočejo naložiti davek na žganje, davek na pivo in kdove kakšne davke še, kapitalistom pa hočejo tudi zanaprej puščati profit. In pri teh vprašanjih nočejo imeti nikogar, ki bi zagovarjal stališče delavskega ljudstva. Delavci ali razumete ta boj? e Zaradi Izstopa učiteljev — pravi »Slovenec* — niso v narodno-napredni stranki nič žalostni, ampak so celo mnenja, da je bolje tako. O takih stvareh je »Slovenec* dobro poučen. Kaj pa pravijo učitelji na to? Ali bodo indirektno z glasovanjem za Majerja podpirali stranko, ki jih je moralno izbrcala? »Narodovci* ne marajo učiteljev, ki zahtevajo svobodomiselno politiko. To je pa tudi dokaz, da je cela liberalna stranka zavrgla svobodomiselnost! Kdor je še svobodomiseln, nima nič več opraviti tam, kjer kleče pred kuto in krivo palico. * Delavski volilci naj se spomnijo, da je bila socialna demokracija edina, ki se je bojevala zoper draginjo v času, ko je »Slovenski Narod* prinašal na metre dolge članke o revščini pivar-niškegakartela. Liberalna stranka je kapitalistična in zato ne more biti proti draginji. To [premislite, delavski volilci I * Delavci naj pogledajo, kdo dela rov pod železnico na Martinovi cesti. Kaznjenci! Prisilna delavnica dela vse leto konkurenco svobodnim delavcem. In prisilna delavnica je deželni zavod. G. Turk pa tudi ne bo zastopal delavskih želja in boljše plače; saj lahko njegovi delavci povedo, kako se jim godi! Lanjske zime so kidali po Ljubljani kaznjenid in vojaki sneg, ker je gospod Turk Josip ponujal take plače, da delavec ne more delati zanje. Ko se je zidal jubilejski most in so drugi tarnali, da primanjkuje delavcev, je g. Turk dejal: »Jaz Vam jih pa pripeljem po 90 krajcarjev na dan, kolikor hočete.* Kaj naj delavd pričakujejo od takega zastopstva? v Delavci po Ljubljani bodo 14. decembra vsi do zadnjega volili sodr. Etblna Krtatana, pisatelja v Ljubljani, ker edino ta je pravi kandidat za delavske sloje. Zahtevajte po vseh gostilnah, kavarnah in brivnicah RMT II Dopisi. Iz Tržiča. V Ljubljani je narodno - napredna stranka izdala svobodomiselnost in naprednost. Združevati sa je jela z brezdomovinskimi klerikalci. Postavila je za kandidata J. Turka, ki ima vse lastnosti za navadnega spispurgerja — za poslanca pa prav nobene. Obžalujemo Ljubljančane, da si puste sami to sramoto, da sploh ta mož kandidira. Turk in Kunčič — to sta si pač enaka kandidata. Kunčič je bil svoj čas izvoljen enoglasno (samo z enim glasom!). Tako se naj zgodi tudi — Turku! V idrijsko-logaikem okraju so se vršili dne 6. decembra sbodi v Idriji (zjutraj od 9. do pol 11.ure) pri Črnem vrhu, v Spodnji Idriji (od pol 11. do 1. ure), v Hotederšici (od 3. do 5. ure), v Logatcu (od 7. do 8. ure). Povsod je govoril o bližajočih se deželnozborskih volitvah sodrug Anton Kristan. In na vseh teh shodih se je predstavil kandidat sodrug Ivan Štraus, ki je razvijal program socialno-deraokratične stranke za deželni zbor. — Volilci idrijsko-logaškega, vrhniško-cerkniškega okraja, 14. decembra vsi za sodr. Ivana Štrausa! Iz Vrhnike. V torek, dne 8. decembra so klerikalci sklicali shod v »Katoliški dom*. S prižnice seveda. Ljudje so prišli tja — in tam so našli Gostinčarja, ki jim je kvasil vse mogoče. Po Gostinčarju je nastopil kandidat Kobi. Kobija vsi poznamo kot moža, ki ljubi zgolj zlato tele, drugega nič. Rekli smo kot en mož: zaveden človek Kobija ne bo volil. Mi pametni in zavedni Vrhničani bomo oddali glasove sodrugu Ivanu Štrausa, občinskemu svetovalcu iz Idrije. Iz Tržiča. se nam poroča: Na praznik 8. t. m. smo imeli zopet krasno uspeli volilni shod. Vsi dolenji prostori Pellerjeve gostilne so bili natlačeno polni. Sodrug A. Kristan je obrazložil pomen predstoječih deželnozborskih volitev za delavsko ljudstvo, pojasnil je program socialno-demokratične stzanke ter pobijal izvajanja najrazličnejših nasprotnikov soc. demokracije tako v gospodarskem kakor v kulturnem pogledu. — Vsi navzoči so sklenili, da bodo 14. decembra oddali glas soc.-dem. kandidatu sodr. Fr. Bartlu, upravitelju in načelniku bolniške blagajne v Ljubljani. — Klerikalci hočejo menda imeti v nedeljo 13. decembra shod, da bi zbegali volilce s kakšnimi lažmi, katerih imajo cel kup v zalogi. No, uverjeni naj bodo, da jim vse to ne bo nič zaleglo. Prav tako tudi ne bodo laži »Slov. Naroda* glede narodnosti nič zalegle 1 Na delo, sodrugi! Volilni iklad. Kovinarji po sodr. Puchu (nabiralna pola št. 13) 13 K 60 v. — Borovniški sodrugi po sodr. Poglaju (nab. pola 42) 7 K. —-Tržiiki sodrugi predilničarji po sodr. Vovčku (nabiralna pola 47) 7 K 80 vin. <— Vesela družba pri Pocku 1 K 20 v. — Shod v Lescah 3 K. m Ljubljanski volilci! V splošnem volilnem razredu, ki voli dne 14. decembra t. L je nafe kandidat za kranjski deželni zbor, sodrug Stbin JCristan pisatelj v,£jubljani Glasujte složno za kandidata socialne demokracije, da pride tudi slovensko delavstvo vsaj do glasu tam, kjer se kuje dober del njegove usode. Delavci! Zaupajte v svojo moč, kar Vas je drugih volicev, pa ne pozabite, da so tudi delavci važen del slovenskega naroda! >*))>*})>* Izdajatelj in edgeveni urednik Fran Bartl Tiska Iv. Pr. Lampret v Kranju, priloga”,,Rdečemu praporju" z dne 12. decembra 1908. Ljubljanski volilci! V splošnem volilnem razredu, ki voli dne 14. decembra t. I. je nai handidat za kranjski deželni zbor, sodrug Stbin pristan pisatelj v Cjubljani Glasujte složno za kandidata socialne demokracije, da pride tudi slovensko delavstvo vsaj do glasu tam, kjer se kuje dober del njegove usode. Lopar in poleno. Do zadnjega časa je bil boj za dopolnilne de-želnozborske volitve miren kakor že leta in leta ne. Bil je tudi dostojen. Vse je kazalo, da se bodo brez prevelikega hrupa ločila načela in da izostanejo tiste finte in tisti manevri, brez katerih ni bilo volitev na Kranjskem. To je bilo tembolj pričakovati, ker se je povdarjalo, da ima liberalno-klerikalna sloga namen, izločili iz političnega boja sploh tiste oblike, ki so se v resnici večini prebivalstva že pristudile. Zadnji dnevi so pa pokazali, da se je sklenila časnikarska dostojnost samo za liberalce in klerikalce, ne pa za socialno-demokratično delavstvo, ki misli, da ima tudi pravico, dihati med svojim narodom in se bojevati za svoje ideale. Dočim je prav socialno-demokratična stranka na Slovenskem tudi v najviharnejših, najbolj razburjenih časih z največo skrbnostjo izločevala surovost iz svoje borbe in je njeno glasilo s skoraj pretirano rigoroznostjo varovalo dostojen ton, posegajo nasprotniki zopet po orožju, ki je zastrupljeno. Sto in sto ljudi je v torek na volilnem shodu poslušalo govor poročevalca sodruga Etbina Kristana, sto in sto ljudi, ki so jim splošni ideali slovenskega naroda prav tako, če ne Se bolj pri srcu kakor onim, ki skušajo delavstvu preprečiti vsak korak. Polna dvorana ljudstva je mirno in z odobravanjem poslušala govor. Dan pozneje pa sta objavila «Slovenski Narod» in »Slovenec* poročila o shodu, ki podtikata ne le govorniku, temveč dosledno vsemu poslušalstvu zavraten napad na — slovensko vseučilišče! Oba dnevnika pravita, da je govornik napovedal, da bodo slovenski socialni demo* kratje naščuvali socialno-demokratične poslance, naj preprečijo ustanovitev slovenskega vseučilišča. Kdo more misliti in verjeti, da bi mogel katerikoli govornik v Ljubljani na javnem shodu izreči, kar trdita «Narod» in »Slovenec*, ne da bi se hipoma dvignil vihar protesta? Kdo more verjeti, da bi mogel govornik po takih besedah nadaljevali govorP Pa vendar trdita oba dnevnika, da je govornik prav tako govoril in pripisujeta s tem vsemu shodu delavcev sovražen nastop proti slovenskemu vseučilišču!! Kako je mogla nastati taka neverjetna, pa tudi skozinskoz nareintčna bajka? Govornik sodrug Kristan je naglašal, da je pri nas zlasti v zadnjem času zopet navada, baga-telizirati socialno demokracijo, pa je izvajal, da je ta način boja zelo neumesten, ker je v boju vsega narodi loeiiloi demokracija tiko važen laktor, da je t računih iplošne politike neiioglben. Čeprav nimajo slovenski socialni demo-kratje še svojih zastopnikov v zakonodajnih zborih, je vendar ioeti!aa demokraoi|a v. državi moč, U je Slovencem potrebni. Ni dnevnem redu fe sopet vprašanje ilovenikegi vseučilišča. Da Je looialno- demokratična sku-ptni, ki ite|e v državnem iboru 89 poilaneev, na ugodno refeitev tega vraianja najvažnejka frakcija, mora rainmeti vsak politični »četnik in zato je smešno, bagatelizirati socialno demokracijo. To je bilo vse, kar se je na shodu govorilo o slovenskem vseučilišču. Kdor zna še mirno soditi, mora tudi priznati, da so te besede vseskozi opravičene. Govornik je pa na drugem mestu, brez vsake zveze s slovenskim vseučilifčem, ko j« reagiral na »Narodovo* notico o »nedelavnosti* naše stranke na Štajerskem, omenil, da je neodkritosrčno, če se stanki očita premalo agitacijo, pa se ji mečejo povsod polena pod nogo in da je tudi neodkritosrčno, na Dunaju iskati podporo socialnih demokratov, doma jo pa bagatelizirati in napadati tako surovo, kakor se včasi godi. Kaj bi rekli — je dejal — če bi slovenski socialni demo-kratje obvestili poslance, kakšni prijatelji socialne demokracije so doma pristaši onih, ti se na Dunaju delajo prijazne Perneratorferju, Seitzu i. t. d. ? Samo slepo sovraštvo more iz takih besed konstruirati napad na slovensko vseučilišče. In slepo je tisto sovraštvo, ki noče spoznati, da so tudi socialno-demokratični delavci član slovenskega naroda, da imajo tudi oni pravico do političnega dihanja, da živi dober del slovenske bodočnosti prav v organiziranemu delavstvu. Volilci naj sami presodijo, če se brani s takim zastrupljenim orožjem dobra stvar. »Rdeči Prapor" se poveča z novim letom. Dopisi. Idrija. Čudna so pota liberalne stranke na Kranjskem pod njenim vodstvom! Pred leti se je družila s kranjskimi Nemci, z grofom Barbotom, z baronom Schvvegljem, z dr. Egrom in sploh z reprezentanti kranjskega nemštva, ki je bilo takrat prav tako kakršno je sedaj. Za klerikalce je izumilo časopisje «naprednjaškega> poveljništva vse mogoče »laskave* priimke od »backov* do «svedrcev»; bili so «nesreča za slovensko ljudstvo*, «naj večja, z rimskim plaščem pokrita nevarnost*, »zapeljivci naroda* i. t. d. i. t. d. A zdaj naenkrat se ta »narodno-napredna stranka — ne člani te stranke, ampak vodstvo s svojim glasilom »Slovenskim Narodom druži* z istimi klerikalci, ne vidi v klerikalizmu nobene nevarnosti več in meče svobodomiselna načela v ropotarnice kakor staro obrabljeno šaro! Prej so hrustali »farje*, zdaj jih objemajo! Vidi se, da je prijateljstvo tesneje od dne do dne in — to se vidi jasno! — le še malo, pa se zlije liberalizem in klerikalizem veno jezero, kjer sploh ne bo ve« razlike. Mi Idrijčani, ki smo svobodomiselni ne le z besedami, ampak v dejanju, se samo čudimo in čudimo! Nas biča klerikalizem s škorpijoni. Nai napredni občinikl odbor 10 razpustili klerikalci. Za gerenta so nam postavili ponižnega služabnika klerikalne misli, moža, ki ga je davčna oblast vpokojila »ob kipečem zdravju*, starega 36 let. *ln z vso silo deluje klerikalizem, da bi premagal napredno Idrijo, da bi tudi nad njo razobesil zastavo nazadnjaštva in duševnega nasilja. Srečni časi bratskih objemov dr. Tavčarja in Šušteršiča, Malovrha in Štefeta! Po tej poti ne pojdemo. Politiko ljubljanskega liberalnega voditva obsojamo najatrožje, zakaj s tako politiko se ne da varovati in braniti svobodna misel in naprednost, kaj še da bi mogla korakati in zmagovati! Cernu smo svobodomisleci, čemu smo naprednjaki, če se, kakor »Slovenec* namigava, ne smemo bojevati za svoje napredne in svobodomiselne ideale P Nam se ni skalil vid; dobro vidimo nevarnost klerikalizma, ker jo čutimo na ivoji koži. Mi ne moremo opustiti protiklerikalnega boja, pa fie bi vodstvo stranke sklenilo sto kompromisov s klerikalci, zakaj nam gr« za .življenje ali smrt Dol torej s politiko, ki sklepa kompromise in se draži i našimi najhujšimi sovražniki I In proč s kliko, ti vodi slovensko naprednjaštvo pod jarem pogobonosnega rimskega klerikalizma! Idrija. V nedeljo, dne 6. t. m. so zbobnali naši klerikalci z velikim trudom 90—100 ljudi na volilni shod, ti se je vršil pri Didiču za zaprtimi vratmi. Seveda laži, ki jih trosita Osvvald in Arko smejo sami backi slišati. Arko je miril navzoče vo-lilce, da ne smejo biti hudi, ker ni on kandidat, on namreč nima časa za prirejanje shodov, Gostinčar pa ni hotel sprejeti kandidature, sprejel jo je torej Kobi, ki je bogat mož, kmet in trgovec, ti ima vsled tega zmožnosti biti poslanec. Farbal je tudi volilce, da je Slovenska Ljudska Stranka za splošno in enako volilno pravico, ali ta se ne more doseči, ker niso še klerikalci v večini v deželnem zboru, kritiziral pa je nehvaležnost nekaterih ljudi, ki niso s kosom volilne pravice zadovoljni in hočejo imeti cel hleb. Tako sramotenje zahtev brezpravnega ljudstva, ki hoče imeti splošno volilno pravičo, morejo poslušati le klerikalni backi, ki pogoltnejo vse, kar izreče blagoslovljen pop. Da Arko ni hotel kandidaturo sprejeti, to verujemo, ker Idrija bo pokazala njemu, Kobiju in celemu volilnemu okraju, da klerikalca ne mara, pa naj bo blagoslovljen z bogastvom ali pa s farskimi blagoslovi. Dalje se je poslužil Osvald razpravljati tudi o občinskih razmerah, da s tem napravi več reklame za Kobija, in ko je začel tolči po bivših občinskih odbornikih, ti so krivi občinskih dolgov ter so hoteli še naprej delati dolgove, da jih ni deželna vlada spodila iz občine, je nastala med navzočimi backi prava menažerija, vpilo se je. proč z realko, razpusti naj se tudi ta, profesorjem naj se plača odtrga i. t. d. Tudi za povišanje občinskih doklad niso zdaj pred volitvami klerikalci, dasi je gerent Zazula pri občinski seji vplival na svetovalce, da se doklade zviša na 108%- Dalje so na predlog Arkota sprejeli resolucijo, sestavljeno od nekega bivšega socialnega demokrata, ti zahteva, naj se javno čitalnico opusti ter isti prostori porabijo za delavska stanovanja, Res lepe stvari, ki se jih lahko porabi za volilno agitacijo. Ali gospodom še danes povemo, da se pod gerentom z mestnim imetjem ne bodo delale nobene premembe ker v to je kompetenten le občinski odbor, ti ga bodo občani izvolili, zato pa zahtevamo, da se nove občinske volitve takoj razpišejo, četudi pravi Osvald, da se ne mudi, ker menimo, da Oswald vendar ni poglavar deželne vlade, ki je izrekla v gerentovem dekretu, da se imajo nove volitve izvršiti v šestih tednih. Iz nčiteljikih krogov na deželi vsprejemamo sledeče vrstice: »Zastonj smo torej trpeli! Zaman so naša dela! Fabinc, Žirovnik, Silvester, Jelenc, Gangl, Šemrov, Bunc . . ., kako brez potrebe ste se izpostavljali? Mar niste vedeli, da smo liberalci in klerikalci eno? Ti, prijatelj Silvester — čemu si se prepiral s politiko kaplana Pravharja in župnika Abrama — mar nisi vedel, da smo liberalci in klerikalci eno?! Oh, zakaj nisi povprašal Malovrha za svčt — Malovrh od »Slov. Naroda* bi ti bil gotovo povedal, da je zate boljše, če greš roko poljubit kaplanu. — No, in ti si se »eksponiral za Misel Svobodno, za narodno• napredne ci\je* — tako daleč si se eksponiral, da so te suspendirali •»'zdaj premišljuješ v tužnem Črnem vrhu svojo žalostno usodo . . . Cernu si suspendiran?!! Cernu, prijatelj dragi, je vse to? Mari bi se bil lepo poklonil gospodični kuharici ter gosp. kaplanu? Mari bi bil šel v boj za — »slovensko ljudsko stranko*, ko smo vsi eno? In Ti, prijatelj Fabinc? Čemu so te prestavili v Svibno? Ha — ali ni bilo lepše, prijetnejše na Jesenicah? Sedaj v Svibnem ne moreš brati še »Naroda* več — kajti »saj veš, da Ti je župnik prepovedal, čeprav smo vsi eno? In Ti, stari kolega Žirovnik iz Št. Vida — osiveli so Ti lasje v boju za napredne, svobodomiselne ideje — čemu te sovražijo St. Vidčani (to je oni, ti so na farovšti plati), ko smo vsi eno... . . . Zblaznel bi človek, če premišljuje, koliko smo se trudili mi, svobodomiselni učitelji za napredek, za svobodomiselnost proti klerikalizmu .., In sedaj? »Slov.Narod* proglaša, da niklerikalizma, da je klerikalna pošast le bavbav, ti je votel, okrog ga pa nič ni?! Tisti »Slovenski Narod* proglaša to, ki je bil včasih naš evangelij — tisti »Slov. Narod*, ki smo mislili, da je — svobodomiseln in napreden list! Pa, kako smo se zmotili!! Kako smo se varali?!! Danes je »Slovenski Narod* klerikalen list, glasilo, ti prinaša hvalo in priporočilo za dr. Šušteršiča, ti je proglasil, da učitelji in uradniki samo »žrd, žrd in žrd*, ki prinaša hvalo in priporočilo za »Ljudsko posojilnico*, za tisto »na robu propasti stoječo nesrečno klerikalno organizacijo* . • • Da, da — vroče je človeku, če misli, kakšna je sedaj politika »Slov. Naroda*. Učitelji slovenski, uradniki slovenski, sploh vsi pošteni ljudje slovenski, ki gledate in opazujete, žalostni v srcu, napolnjenem srdom in bridkostjo slovensko politiko — v boj proti kliki »Slov. Naroda*, za naša svete ideale, ki jih je tako sramotno izdala. 14. decembra volimo zato povsod kandidate edine svobodomiselne stranke, jugoslovanske socialne demokracije. Prepričali smo se pač lahko doslej: da je edino socialno-demo-kratična stranka resnično zastopala interese slovenskega ljudstva, principe svobodne misli in naprednosti ter modernosti. Pa tudi na delo pojdemo! Agitujmo od moža do moža — neumorno, ker naša dolžnost je, da sedaj popravimo vse, kar smo zamudili doslej verujoči in zaupajoči «Slov. Narodu*. Na delo za zmago socialne demokracije. Volilni shod za železničarje se vrši v nedeljo, dne 13. decembra ob 9. uri dopoldne v Meščan, pivovarni (Hafner). Poroča sodrug Kopač. Železničarji 1 Naša dolžnost je, da se udeležimo shoda polnošteviluo. — Na dan volitve, dne 14. decembra naj se vsak železničar priglasi pred vo-litvijo v centralnem društvenem lokalu, Resljeva cesta št. 22., kjer se bodo dajale potrebne informacije in pojasnila. Domače stvari. To prilogo smo Izdali v četrtek kot po* sebno številko. Naravnost prisiljeni smo bili jo izdati v obrambo, ker smo bili napadeni na nečuven način. Onim, ki mirno prenašajo privilegij 52 nemških veleposestnikov, posedujočih 10 mandatov v kranjskem deželnem zboru, je neznosna misel, da bi slovenski delavci dosegli bodisi najskromnejšo zastopstvo pa hočejo voillce razburiti s tem, da podtl-kajo socialnim demokratom narodno izdajstvo! I Cenjeni čltateljl 1 Preberite ta Ust, pa se prepričate, kako se zavija resnica in kako se umetno fabricirajo »izdajalci*. In ko se pre-pričate, odgovorite 14. decembra na volišču 1 la alovenako vseučilišče so socialni demo-kratje nastopili na prvem shodu, ki se je pred petimi leti priredil v ljubljanskem .Mestnem domu* io so na ulici demonstrirali za to zahtevo. Pretečeno nedeljo šo slovenski socialni demokratje v Trstu nastopili zs slovensko vseučilište. V soboto prirede jugoslovanski socialisti v P u 1 j u shod M slovensko vseučilišče. Ze v soboto je stranka napovedala akcijo za narodao avtonomijo, ki je najmočnejše jamstvo za slovensko vseučilišče, po vseh slovenskih krojih. In v teh časih podtikajo nasprotniki stranki sovraštvo proti slovenskemu vseučilišču 1 Kje je doslednost? Soeta no demokratičnl poslanci v parlamentu so še lani podpisali predlog za slovensko vseučilišče. To je tako splošno znano, da bi morali biti slovenski socialisti največji ignoranti, če bi ne vedeli tega. Kakšna mora biti protisocialistična strast, id podtika zdaj slovenskim socialistom boj proti temu, kar so socialistični poslanci že podpisali. Stara metoda. Lani ob državnozborskih volitvah je .Slov. Narod* podtikal Socialnim demokratom zvezo s klerikalci, katere ni bilo. Ker to letos vendar ni mogoče, nam podtika letos narodno izdajstvo. Tudi ta pesem Je že stara, ampak ob vsej starosti neresnična. Slovenski socialni demokratje so vedno stali ob strani svojemu narodu in v najhujših časih so izpolnjevali svojo narodno dolžnost. Ko je letos, dne 20. septembra zadela slovenski narod v Ljubljani strašna nesreča, so slovenski socialisti storili v polni meri svojo dolžnost in več kakor dolžnost. Na neštevilnih shodih po Slovenskem so z brezpri-merno odločnostjo protestirali proti krivici in ko so se širile najstudnejše lati o Slovencih, je stranka poslala sodruga Kristana na Dunaj, da ja aa ibodu pred najširšo javnoatjo pojasnil rainloo o Ljubljani. O detelnozborskih volitvah, ki bodo v decembru, ni takrat še nihče vedel ničesar. Ampak socialisti so se zavedali svoje naloge, pa so jo izvršili, čeprav ni bila baš igrača. Zato se jim zdaj očita narodno izdajstvo! Kdor se zanima za socialno vprašanje sploh, za delavsko gibanje, za politične in gospodarske boje našega časa, za mišljenje in stremljenje delavskega ljudstva, naj naroči „Rdečl Prapor" ki izhaja dvakrat na teden in velja za celo leto 10 K 40 vin., za pol leta 5 K 20 vin., za četrt leta 2 K 60 vin., mesečno 90 vin. Naročila, inserate i. t. d. sprejema upravništvo v Ljubljani, Dunajska cesta 20. 0 zeptembersklh dogodkih v Ljubljani se bo razpravljajo v državnem zboru. Takrat, ko bodo socialno-demokratični poslanci posegli v to debato, se bo pokazalo,če so slovenski socialisti poskrbeli, da se sliši resnica tudi s social-no-demokratičnih klopi. In socialno-demokratična pomoč bo takrat važna; to razumevajo menda tudi nasprotniki socialne demokracije na Slovenskem. Preludirajo pa s tem, da — nas zmerjajo z Efialtil Ali Je predrzno, če se bojuje socialna demokracija za vstop v deželni zbor? — Ko so se liberalci in klerikalci zedinili z nemškimi veleposestniki, da napravijo volilno reformo, so dejali, da hočejo omogočiti yaem slojem prebivalstva sodelovanje pri deželni zakonodaji in upravi. Vsi stanovi seveda ne morejo biti zastopani v zboru, ki šteje 50 članov, zlasti če je eden med njimi (škof) virilist in če je deset članov veleposestnikov. Nihče ne zahteva, da bi morali v tako malem zboru imeti tiskarji, železničarji, knjigovezi, krojači, peki, mizarji, zidarji, tesarji, čevljarji, krovci, kleparji, kovači, ključavničarji, strojarji itd. itd. vsak svojega poslanca. Toda vsi delavci skupaj so sloj in ko so gospodje v deželnem zboru sklepali o volilni reformi, so morali misliti na vse delavce, govoreči o vseh Slojih. Cemu torej taka razburjenost, če skušajo delavci doseči to, kar jim je obljub o val deželni zbor, ko je dajal ustavnemu odseku nalog, da izvede volilno reformo? Dokler le bojujejo delavci za zastopstvo v deželnem zboru, |e še dobro; hudo bi bilo, še bi delavol definitivno Izgubili vero, da se z zakonitim političnim bojem lahko kaj doseže I Socialno-demokratični boj za deželni zbor ni predrzen, ampak zastrupljevanje tega boja in zanašanje slepega fanatizma vanj je nepremišljeno in — nevarno. Is Trnovega nam pišejo: Krakovsko-trnovski obrtniki bi bili zdaj zopet dobri, da bi pri volitvi pomagati liberalni stranki. Toda kadar ni volitev, se liberalna stranka ne meni zanje, ampak še pomaga posameznim ljubljencem, da ložje delajo konkurenco svojim tovarišem. Nepristranost je prazna beseda, dobra samo v časih agitacije. Zdaj naj gremo po kostanj v žerjavico, stranka, ki se imenuje liberalna, bo pa zopet delela tako reklamo za Steinerja na Opekarski cesti, kakor da je on edini priporočila vredni obrtnik v vsem okraju. Ko je gosp. Steiner zidal salon, je pisal Trstenjak v »Slov. Narodu*, kakor da je to zadeva vsega Krakova in Trnovega in kakor da je temu delu mesta izkazana bogve kakšna dobrota. V resnici pa ni bilo nič druzega kakor reklama za posameznika, da bi se mu bolje posrečila konkurenca' z drugimi obrtniki, ki niso taki ljubljenci liberalnih agitatorjev? Kje Ju most? Tako vprašujejo danes Trnovčani, ki so dobili lani ob državnozborskih volitvah toliko obljub, da so kar strmeli. Kje je cesta skozi Mestni log, katero je znal gospod Trstenjak tako lepo opisati? Kar iz rokava so se sipale obljube — lani Minilo je leto, obljube so pa zmrznile ali pa skopnele; samo vrabci še čivkajo o njih. Trnovčani in Krakovčani pa vedo zdaj prav dobro, da so liberalni agitatorji mislili samo na most, ki je preko njega kranjski liberalizem lahko zlezel v klerikalni tabor. Zato se pa Krakovčani in Trnovčani zdaj lepo zahvaljujejo za lepe obljube in liberalnim agitatorjem se ni treba prav nič truditi z njimi. Letos bodo v splošni kuriji voliti socialno-demokratično; slabše kakor je bilo doslej, ne more biti, boljše pa bo. 8amo proti liberalcem, vedno proti liberalcem gredo socialni demokratje! Te ogorčene besede se slišijo skoraj pri vsakih volitvah; in letos zopet. A v takih besedah ni nič druzega kakor tiho priznanje nekaterih ljudi, da absolutno ne razumejo socialno-demokratičnega boja. Razume se, da so v gospodarskem svetu nasprotja, ki ne morejo izginiti v kapitalistični družbi nikdar. Razume se, da mora socialna demokracija delavstvu kazati ta nasprotja. Ampak v gospodarskem oziru velja boj, ki ga vodi socialna demokracija proti drugim strankam, kapitalizma. Glede na to se mora socialno-demokratična stranka bojevati proti vsaki, katera stoji na kapitalističnem stališču, pa naj je liberalna, klerikalna, radikalna ali kakršnakoli. Da je naša liberalna stranka taka, ni nič novega. Dr. Tavčar, ki je prav gotovo kompetenten, je prav krepko povdarjal, da je stranka buržoazna in je celo zahteval, da naj se vse njeno delovanje uravna glede na njen buržoazni značaj. Tudi besedo o .stranki tistih, ki imajo kaj pod palcem*, smo slišali iz kompetentnih ust; in zares so v liberalni stranki merodajni tisti, ki imajo kaj pod palcem. Da mora biti politika tistih, ki nimajo nič pod palcem in pogostoma tudni nič pod zobmi, drugačni, je pač naravno, V tem boju mora torej socialno-demokratična stranka gledati na liberalno prav tako kakor na vsako protisocialno. V gospodarskem boju je na eni strani kapitalizem, na drugi proletariat; to ne more biti drugače. Kje je zmaj? Strašna pošast je nekdaj pretila beli Ljubljani: Crni zmaj! Huda zverina je to in včasi so nam pripovedovali grozne reči o njej. Najbolj so povderjali, da je črna. Če se pa zdaj ogledamo po Ljubljani, ne najdemo več stare pošasti. Ali ne da bi šla v krtovo diželo, kjer ni muh. Zgodil se je samo majhen prirodosloven judež; »lintvernova* črna barva se je spremenila, v jeseni je zverina ozelenela. Kakor tisti zmaji na jubilejskem mostu, preko katerega se pelje na mrtvaškem vozu fft svobodomiselnost liberalizma. Ampak socialna demokracija se bojuje tudi za splošna načela svobode, ker je gospodarska svoboda z vsako drugo, zlasti z duševno, v najtesnejši zvezi. Tukaj pa je imel boj socialne demokracije proti liberalni politiki (kar je m»kaj druzega kakor proti liberalcem!) vedno namen, kolikor mogoče preprečiti uaahnenje načelnega svobodomiselnega delal S tem bojem je hotela socialna demokracija poživeti boj sa svobodomiselnost; prav ta del njenega boja je bil vedno — liberalen! Zato je pa tudi jasno: Čimbolj opušča oficielna liberalna stranka liberalizem, tembolj je naloga socialne demokracije, braniti svobodomiselna načela — tudi pred liberalci. Tobačni delavci, tudi krščansko-socialni, so dne 28. novembra 4905 pošteno demonstrirali za splošno in enako pravico ter zgubili do 600 K na zaslužku, ker so tisti dan ustavili delo. A sedaj imajo zahvalo I Klerikalno-liberalna zveza ni na vsem Kranjskem postavila niti enega delavskega kandidata! Zato bodo dne 14. decembra vsi korakali na volišče in v znak protesta oddati Svoje glasove za delavskega socialno-demokratičnega kandidata, četudi jim je dr. Lampe to prepovedal Delavske potrpežljivosti je dosti. Raji socialnega demokrata, kakor Josipa Turka ati pa Dimnika iz Jarš, ki pa shodih le ne govori, temuč prebira, kar mu napišejo drugi Tobačni delavci niso žrtvovali svojega zaslužka, da bi pobirali vse vspehe dela in boja drugi, delavci pa da bi vedno gledali skozi prste. »Rdeči Prapor" je delavski list. »Rdeči Prapor" se bojuje za najvitalnejše interese delavskega ljudstva. »Rdeči Prapor" pojasnjuje delavcem njih položaj v družbi, v občini, v deželi, v državi. »Rdeči Prapor" poučuje delavstvo o njegovi moči in veljavi. »Rdeči Rrapor" kaže delavcem pot do boljšega položaja. Vsak zaveden delavec mora biti na** ročen na »Rdeči Prapor".