Vrt .Kupo#« SiiiiEBONDEl Najstarejši slovenski dnevnik v Ohio Oglasi v tem listu so uspešni EN AKOPRAVN O EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI Kupujte 1 VOJNE BONDE! 1 The Oldest Slovene Daily in Ohio B«t Advertising Medium ŠTEVILKA (NUMBER) 223 XXVI.—LETO XXVI. CLEVELAND, OHIO, FRIDAY (PETEK), SEPTEMBER 24, 1943* ŠTEVILKA (NUMBER) 223 ^ovenci v boju za Trst; so vzeli Idrijo NEAPtUSKAlU-»"• ™ "" V TEKU JE VELIKA BITKA ki M vrati Smo- Ijenska li" —— fiU stiska obroč °8 Kijeva in prodira , sektorjih dolge Tonte. so včeraj po lesto p ^°čih bojih zasedle na ukrajinski iisljj tako blizu Smo- 'ločju n ^ niesto že v ob-Ruji artilerije. Obenem %og Vrstili jekleni obroč ^ ^jeva. komunike tudi jav-'janska^^ ^"®če, 73 milj od itraijj f severnem krilu H R, ki prodira pro- % (jK Medtem ko so na fronti bili'vče- Sk 10 milj od Dnjepro- :a. K osvobojenih dnevnih operacij je osvobodila 863 ^ je bilo 5,300 Nem- ^oltave so se Ru-I % J ^^ata za naval na tjeitiu?- proti o- \i„ ^Jepru med mesto-^opetrovsk in Cerni- 4> StalL posebnim dnev Je biio '-'*^- tako po žv. / jjQ ? izdano v Kremlju leče P'^isla vest o pad- umrl uri je nagloma %e domu vsled srč- V Lučič, dobro po- m^ati med Slovenci O Šiig ®^oio ženo Emmo, A j imela svoj dom Rd. že nad 24 Si H "^jje Se delal kot nad- II parku. ^ 0(ier° na mrt- KA RAZDEJANA OD NACIJEY Zavezniške čete v ljutem boju na višinah severno od Salerna; napredovale so 14 milj navzlic trdovratnemu odporu sovražnika. bomo po- Z glavnega stana zavezniških sil v sevirni Afriki se javlja, da so naciji pogreznili skoro vse ladje v neapeljski luki, na kateri način so napravili vse pristaniške naprave nerabne, ter da rušijo in pustošijo vso pristaniško četrt. Medtem ameriške in britske čete nadaljujejo z ofenzivo proti Neaplju, v kateri so včeraj napredovale od šest do dvanajst milj. Peta ameriška armada je v ljutih bojih z nacijskimi četami na višinah severno od Salerna, odkar Amerikanci lahko vidijo dim, ki se dviga nad pristaniščem Neaplja. Nemci na umiku Vzhodno od Salerna, kjer se Nemci umikajo, je bil okupiran kraj Acerno, s čemur so Amerikanci navzlic opoziciji nacij-skih zadnjih straž in tankov potisnili svoje linije 24 milj od o-brežja v Salernu ter dosegli trg Contusi. Zavezniška zračna sila medtem ustvarja blokado vzhodne obale Korzike, da se prepreči beg nemških čet na italijansko celino, potem ko so bile pognane v severovzhodni kot otoka. 30 ladij pogreznjenih V luki Neaplja je pogreznjenih najmanj 30 parnikov, ki so jih potopili bodisi naciji, ki vedo, da'bodo morali mesto zapustiti ter nočejo, da bi ladje padle zaveznikom v roke, ali pa so jih pogreznili zavezniški bombniki. Kot izgleda, so Nemci napeli vse sile, da napravijo eno najboljših luk v Evropi popolnoma nerabno, kadar pride v zavezniške roke. Dr. Frank J. Kern, bivši dolgoletni glavni zdravnik SNPJ in SSPZ, avtor angleško - slovenskega slovarja in drugih spisov, svoječasni urednik več slovenskih listov v Ameriki, in eden izmed najboljših poznavalcev razmer med ameriškimi Slovenci, ki je danes glavni zdravnik S. D. Z., piše.povodom 50-letne-ga jubileja "Glasa Naroda" v New Yorku za dotični list serijo člankov. V tretjem članku, ki je izšel v "Glasu Naroda" 21. septembra, se je dotaknil sedanjega trenja, ki se pojavlja med nami z ozi-rom na delo SANSa za pomoč naši rodni domovini. Dr. Kern piše v tej zvezi: "Ob pričetku pisanja teh člankov nisem mislil, da bom tako daleč zašel in pisal celo zgodovino o naših gibanjih med prvo svetovno vojno za osvoboditev Slovencev izpod habsburškega in nemškega jarma. "Naj torej nadaljujem. Zgodovina se ponavlja — pravi star pregovor. Nekaj se moremo naučiti iz napak, katere smo storili v preteklosti. Za osvetljitev političnih in socialnih mišljenj med ameriškimi Slovenci v črnih dneh zavezniških porazov v letu 1916 naj se; povrnem k Jo-žfetu Zavertniku, odločujočemu faktorju pri največji slovenski podporni organizaciji SNPJ. Ker mož ni znal gladko čitati angleških listov, je posnel veliko člankov iz nemških šovinističnih dnevnikov v Chicagu in iz socialističnih tednikov in mesečnikov. Podzavestno, da se bržkone sam ni zavedal, je bil pod vplivom ideologije nemških urednikov, čeprav so obenem zagovarjali socialni demokratizem. Po neki seji glavnega odijora SNPJ! ševiki so morali pomesti z re-sem mu to osebno o nenil, kar' akcionarnimi ruskimi popi, ki so je p^odločno zanikal. Šele letaj bili največja opora carizma ter 1927, ko sva se o t em zopet j so živeli na rovaš revnih zapu-pogovarjala v glavii ?m stanu; ščenih mužikov, očetov in ma-SNPJ na Lawndale. Ave. mi je I ter junakov, ki pomagajo sedaj odkrito priznal, z nekoliko ske-1 reševati civilizacijo pred nem-sanim glasom, da je bil do vstopa Amerike v vojno ;;a zmago škim in italijanskim fašizmom. Dobro znamenje je, da večina AvsbT,e se jeigk^aiddh duhovnikav v Ame- Iml, ai bilhisija ssvo^mavk)-;,^^ ob drani in va% ne kmtwmrncananom nwpHmvaU krjavke v še večjo slovansko neslogo. Saj je lahko govoriti ljudem, ki dobivajo od $300 do $600 me-To sedaj prvič dam v javnost, j sečno od preperele jugoslovan- ^ ' ske vlade, ne da bi jim bilo tre-Vinnognh ozirihLje bil Zavert-posebme cluševnosti idi teles- MED PARTIZANI IN NEMCI NA 50-MILJSKI FRONTI Tržačani so se pridružili partizanom ter vzajemno bijejo nacije. Fronta se razteza od Ilirske Bistrice do Ljubljane uničila delo socialnih demokra-;; tov in delavskih organizacij Nemčiji in Avstriji; agencija z dne 23. septembra nik mnogo koristil našemu na- i no mučno delati za vs: rodu , starem kraju in tukaji^ruh, Rusija jim ni po volji, pri vzbujanju delavske zavesti, ni dovolj reakciona- I en; za božjo voljo, ustanovijo naj svojo dvo tirno ali tri tirno organizacijo in naj jasno povedo, zakaj jim gre. Upam, da bodo čez dvajset in za odpravo zastarelih nazorov med našim narodom. Nisem hotel skruniti njegovega spomina, saj bi ne bilo nikomur koristilo. Iz svojega vidika, kot zaveden fanatičen socialist in in-, ternacionalec je mislil, da je i-: vsaj toliko odkritosrčni, kot mel prav. Internacionala mu je i J® poštenjak Jože Zavert-bila več kot Slovenci in Slovani; in bodo pripoznali svojo ter Rusi kot taki. j zmoto. V teh dneh druge svetovne Rekel bi, da me je pri pisavo jne, ko se odločuje usoda slo- j nju tega članka prijela sveta je-venskega naroda menda za več-; za. Povedal sem morda preveč, ne čase, vidimo neka| sličnega. j a kar sem povedal, sem povedal Medr teni^ ko je' ZSVtft-tnik: gte-i iz srca in iz dolgih... prfemišlje-dal ha socialistično internacio- j vanj in zasledovanj zgodovin-nalo na Dunaju in v Berlinu, i-; skih potekov. Mislim, da nimajo "Associated Press" poroča iz Londona; Semkaj je nocoj dospelo poročilo, da so slovenske čete jugoslovanske osvobodilne armade prodrle do Trsta ! in da so v boju s tamkajšnjo nemško posadko, pri čemer akdinji' J™ pomagajo prebivalci mesta. Jugoslovanski viri, ki imajo stiko s partizanskimi armadami, ki vodijo krvavo borbo v severozapadni Jugoslaviji (Sloveniji), poročajo, da so slovenske partizanske čete zasedle Idrijo, ki leži 30 milj severovzhodno od Trsta in 50 milj severno od Reke, da pritiskajo na obe pristaniški mesti. Glasom istih poročil so slovenski partizani v težki borbi na 50 milj dolgi fronti med Ilirsko Bistrico in Ljub-jano. Partizani obstreljujejo Reko (Radio iz Alžira poroča, da jugoslovanski partizani obstreljujejo Reko iz Sušaka, in da se v Trstu vršijo Iju-ti ulični boji. To poročilo je ujel radio v Londonu in od tam je bilo oddajano In rekdrdirano po Columbia Broad—, casting radio omrežju v New Yorku). Radio v Budimpešti, ki navaja za svoj vir brzojav- montancev, ki gledajo in veruje jo v internacionalo v Rimu in Vatikanu ter so 'bolj papeški kot je papež sam. Tudi ti so zoper slovansko Rusijo, ker jim je zdaj preveč brezveistva. Uboga Rusija! Nikdar jim ni niki klerikalne stranke iz stare domovine. Škodovalo jim ne bo prečitati prvih pet ali šest knjig mojega nekdanjega učitelja msgr. J. A. Rvana iz katoliške univerze v Washingtonu, pri-čenši z "Living Wage" in po- prav. Ali ni prav verjetno, da znejše o prvih kristjanih-komu-bo Rusija zopet dala ljudstvu I nistih. To je napisal, preden mu prostost vere in mišljenja, ka-! je dala hierarhija nagobčnik na kršno imamo v Ameriki ? Bolj-1 usta. - 'Back The Attack!" 9^b HOME Na zadnji mesečni seji Slo- j ta protest glasovali vsi navzoči venskega narodnega doma na i direktorji. Torej je bil sprejet St. Clair Ave., ki se je vršila i z veliko večino. 13. t. m., so direktorji ogorčeno protestirali proti "Ameriški Domovini", župniku Omanu in patru Ambrožiču, ker v teh kritičnih ČE^ih rušijo slogo slovenskega naroda v Ameriki, kateri je bil položen temelj ravno v tej narodni instituciji, ko se je vršil v njej prvi Slovenski kongres. Direktorji Slovenskega narodnega doma so trdno prepričani, da delo, ki ga vrši v cksekutiv-nem odboru Slovenskega ameriškega narodnega sveta pisa- mamo zdaj med nami par ultra- ^ vse učenosti v zakupt predstav- ■ vest iz Zagreba, pravi, da SO Nemci napadli partizane v Sušaku in okupirali mesto. Borba na jadranski obali Neko drugo poročilo javlja, da črnogorske čete oblegajo ozemlje 55 milj severno od Drača, potem ko so o-kupirale mesto UČinj na obali in letoviško mesto Petro-vac, Ista vest pravi, da je ena cela italijanska divizija s poveljujočim generalom vred stopila na stran jugoslovanskih partizanov in da se sedaj bori proti Neracem. Uspehi hrvatskih partizanov Poroča se dalje, da so hrvatske partizanske divizije v okolici Banja Luke razdejale nemške železniške naprave v Novi Gradiški in Novi Kapli. Računa se, da je v severnem delu Jugoslavije padla v roke jugoslovanskih čet oprema 20 italijanskih divizij. Jugoslovani so dobili v posest tudi več manjših italijanskih ladij, ki so bile opremljene s topovi. Kaj pravijo Nemci Poročila iz osiščnih virov, ki so dospela v Stockholm, so včeraj trdila, da so se zavezniki skušali izkrcati v Zadru na jadranski obali, da pa so jih Nemci vrgli nazaj. _ Direktorji Slovenskega narodnega doma mrs. roosevelt je zo- . . . (( . •>'1 • J • •" PET DOMA protestirajo proti Ameriški domovini ^leanor Rooseveit, so- proga predsednika Zedinjenih dr^v, se _ie včeraj vrnila s svojega potovanja v Novi Zelandiji in Avstraliji. Ko je v San ' Franciscu stopila z letala, je bi-i la videti trudna, toda vesela. Na potovanju je bila od 17. avgusta in je od tedaj prepotovala 23,145 milj. V zraku se je nahajala 108 ur. Za direktorij S. N. Doma Frank Oglar, podpreds. John Tavčar, tajnik. Nov grob Včeraj zjutraj je preminil v St. Alexis bolnišnici Rudolph (Ralph) Blatnik, stanujoč na 3560 E. 81 St., v starosti 35 let. Poleg žalujoče matere Frances, rojene Chample, zapušča tri sestre Frances Plut, Mary Fiala in Alice, ter tri brate Johna, Pfc. Franka in Pvt. Charlesa. bre sadove za naše zasužnjene brate in sestre v domovini, zato so PODLI IN STRANKAR Naši fantje-vojaki 9116 Union Ave., v soboto ob 8:30 uri zjutraj v cerkev sy. Skl NAPADI "AMERIŠKE! Calvary i povišan v korporala. Prija DOMOVINE", župnika Omana i , telji mu lahko pišejo na sledeči . , ' v.v . Bodi mu lahka amenska gru T telje SANSa neosnovani in zaradi tega škodljivi našim bratom in sestram v domovini, ki še vedno ječe jo v tujem jarmu. Direktorji Slovenskega narodnega doma so prepričani, da bo narod ostro obsodil te razdiral-ce naše sloge. Razen enega direktorja so za V BOLNIŠNICI Victor Petrovič, sin Mr. in Mrs. Frank tn Jennie Petrovič, 682 E. 162 St., je bil pred krat- naslov: Cif)l. Victor Petrovič, 44th Prov. Tank Plat., St. John's Cont., P.P.E., Tes. 4, Portland 3, Oregon. POPRAVEK V včerajšnjem poročilu Mi'. Joseph Durna, tajnika podruž SLOVENSKI RADIO Slovenski radio program se bo odslej vršil vsako nedeljo nice št. 35 JPO,SS se je poroča- j dopoldne od 11. do 11:30 ure. lo, da se vrši seja nocoj, kar pa! Prememba časa je bila potreb-bi se moralo pravilno glasiti, da i na, ker je mesto Cleveland pose vrši v torek večer, dne 28.1 maknilo čas za eno uro nazaj, V Glenville bolnišnici se nahaja dobro poznani Frank Bost-jančič, stanujoč na 16309 Trafalgar Ave. Nahaja se v sobi št. 103, kjer ga prijatelji lahko o-Jpiščejo. Želimo mu skorajšnje | sin Edward. okrevanje! I Želimo jima srečno vrnitev! K vojakom je odšel Wilham Kollar, najmlajši sin Mr. in Mrs. Vincent Kollar, 20219 Lindberg Ave. Dne 8. oktobra bo šel pa septembra. Nocoj se vrši seja podružnice št. 48 SANSa za collinwoodsko okrožje, , ter se prosi članstvo, da tozadevno u-pošteva. Torej, nocoj na sejo SANSa, v torek večer pa na sejo JPO,SS. ODPOTOVALA V TOPLICE dočim druga mesta, kot New York, odkoder prihajajo drugi programi, ki so oddani potom WGAR radio postaje, ostanejo pri času kot je v teku sedaj. POGREB Pogreb pokojne Mary Miklav-čič se bo vršil v cerkvi sv. Kristine jutri ob 9. uri zjutraj. Bi- Za par tednov je odšla v Hot: la je članica društva sv. Vida. Springs, Ark., v svrho zdravlje-1 št. 25 KSKJ in podružnice štev. nja, Mrs. Justina Dermasaj sta- j 49 S. Ž. Z. Članice omenjenih nujoča na 18520 Chapman Ave.; društev se naj zberejo ob 8. uri Želimo, da bi se zdrava in čila | nocoj v hiši žalosti, da pokojni povrnila na svoj dom! I sestri izkažejo zadnjo čast. *in! bondi so batine za barbarskega sovražnika! STRAN Z ENAKOPRAVNOST 24. septemba UREDNIŠKA STRAN "ENAKOPRAVNOSTI "ENAKOPRAVNOST" Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING AND PUBLISHING CO. 8331 ST. CLAIR AVENUE — HENDERSON 6311-13 luued Every Day Except Sunday* and Holidays SUBSCRIPTION RATES (CENE NAROČNINI) By Carrier in Cleveland and by Mall Out of Town; iPo raznaialcu v Cleveland In po pošti Izven mesta): Por One Year — (Za celo leto)___________—_ Por Half Year — (Za pol leta)____________________________ Odgovor na poziv Piše Etbin Kristan, predsednik SANSa Japonci imajo težave z angleščino For 3 Months — (Za 3 mesece) __ »6.50 . 3.50 2.00 By Mail In Cleveland, Canada and Mexico: (Po poStl V Clevelandu.tKanadl In Meblkl): Por One Year — (Za celo leto)______ Por Half Year — (Za pol leta)------ Por 3 Months — (Za 3 mesece)____ ..»7.50 _ 4.00 . 2.25 Por Europe, South America and Other Foreign Countries: (Za Evropo, Južno Ameriko in druge inozemske države); Poi: One Year — (Za celo leto)_______ Por Hali Year — (Za pol leta)___ ..»8.00 _ 4.50 Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3rd, 1878. pomen borbe v jugoslaviji III. Hrvatski ban dr. šubašič je v svojem govoru, ki ga je imel 5. septembra pred konvencijo Hrvatske bratske yajednice v Chicagu, dalje dejal: "Na bojnih poljih v Jugoslaviji ni danes nobene želje za imperijalizem in nadvlado med Hrvati, ki je nikdar imeli niso, niti ne med Srbi in Slovenci. Diktatura, imperijalizem in hegemonija so karakteristike nacizma in fašizma. Zmage mogočnih demokracij bodo pometle z naci-fašizmom, sovražnikom ljudi in narodov. "Hrvatski narod je pokazal v sedanji borbi, da je eden izmed demokratskih narodov in da mu gre isto pri- | da je treba tednikom dati prili-znanje kot vsakemu drugemu narodu v družbi svobodnih !ko, da objavijo SANSove pub-narodov. Vse obtežbe, ne gledo odkod prihajajo, so zani-1 likacije sočasno z dnevniki, pa kane od realnosti borbe in umiranju hrvatskega ljudstva za svojo narodn. ^ individualno svobodo, za Jugoslavijo na zavezniški strani. Dva gospoda, ki sta sama člana SANSa, Rt. Rev. J. J. Oman in Rev. A. Urankar, sta naslovila na SANS javen poziv in moja neprijetna dolžnost je, da odgovorim. Predvsem pravita gospoda, da sta prejela "zlasti iz ust predsednika" celo vrsto napačnih informacij. Sicer v "pozivu" ni povedano, v čem so obstojale te baje napačne informacije, vendar se pa z vso resničnostjo lahko trdi, da jima na seji ni bila povedana nobena laž. Najbrž imata v mislih to, kar je podpisani govoril o "Narodnem protifašističnem svetu" in v zvezi s tfem o "Osvobodilni vojski" v stari domovini. Dejal je, da ne eden ne druga nista komunistična. To trditev mora podpisani vzdrževati, kajti značaj omenjenega sveta in z njim sodelujoče vojske se more presojati edino po izjavah, katere sta imenjena činitelja izdala, ne pa po govoricah, katere širijo njuni sovražniki z namenom, da otežčajo boj za osvoboditev, ka-I teremu je Narodni antifašistič-ni svet posvetil vse svoje moči. Izjava tega sveta, ki bi bila že objavljena, če ne bi bilo za i držkov, izvirajočih iz dejstva, in za vse narode, ki se bore "Vsa natolcevanja, ki skušajo prikazati položaj v drugačni luči, to laž. Kadar taka natolcevanja prihajajo od jugoslovanskih oblasti, bodisi uradnih ali neuradnih, tedaj so zločin tako .proti hrvatskemu ljudstvu kakor tudi proti nnh lastni zemlji — Jugoslaviji. Zločin se kaznuje s smrtjo. O njem bodo izrekli sodbo ujedinjeni narodi slovanskega juga, še predno bodo ustvarili svojo veliko ze-dinjeno Jugoslavijo." * V » Danes mora biti vsakomur jasno, da je bila kliki pretkanih velesrbskih politikov, za katere ni preprosto srbsko ljudstvo nič več odgovorno kot hrvaško ali slovensko ljudstvo, od vsega začetka monarhija sredstvo za upo-stavitev najbolj samopašnega-centralizma, osebnega ko-ristolovstva in večnih intrig, s katerimi se je izigravalo en narod prc^i drugemu, ščuvalo pripadnike ene veroizpovedi proti pripadnikom druge, kar vse je že leta 1929 do-vedlo do brezobzirne diktature, ki je zatrla še tisto malo demokracije in svobode, katere je bilo ljudstvo do takrat deležno. I bo v kratkem objavljena, pove 'tako jasno, da je vsak dvom iz-! ključen, da obsega rodoljube brez razlike strank, vere in narodnosti, ki se hočejo boriti za osvoboditev. Izi-ecno naglasa ta svet nedotakljivost privatne lastnine in prepušča vse socijalne, politič ne in druge važne izpremembe poslancem, ki bodo izvoljeni ob svobodnih volitvah. Dejanski in praktični rezultat kraljevine v Jugoslaviji je bila hegemonija srbske vladajoče kaste nad Hrvati in Slovenci, absolutična vlada peščice, brezvestnih srbskih profesijonalnih politikov, ki so svojo moč rabili za to, da so polnili svoje žepe in tirali jugoslovanska ljudstva, Slovence, Hrvate in Srbe, v neizogibno pogubo. Na-tak način se je zastrupilo vse sfere javnega življenja in napolnilo državo s smradom korupcije in lakajstva. Lopovi so v tej zadušljivi atmosferi bogateli, previdni in plahi so trpeli in molčali, močni in uporni duhovi pa so umirali v mučilnicah in ječah. To so bili sadovi kraljevine v Jugoslaviji. Iz vsega tega zla in gorja pa se je rodilo nekaj zdravega in velikega, nekaj, kar upravičuje nado, da jugoslovansko ljudstvo stoji na pragu boljših in svetlejših dni. To se je pokazalo v spontanem odporu, ki ga je dvignilo j benem spisu, na katere se skli-Ijudstvo tekom tistih temnih dni v aprilu 1941, ko je pre- cujeta gospoda pozivnika, niče-prečilo sramotno kapitulacijo pred nacijsko Nemčijo, Do pravega izraza pa je prišla volja slovenskega, hrvatskega in srbskega naroda v junaški borbi, ki jo že nad leto dni vodijo gerilci partizanskih čet, ki nosijo ime Narodne osvobodilne fronte, in pa v politični akciji, ki je našla svoj izraz v Narodnem antifašističnem svetu. Mi nimamo ničesar proti gen. Mihajloviču, ki je osebno lahko poštenjak, ampak dejstvo je, da kot član zamejne vlade v Londonu predstavlja sistem, o katerem ni dvoma, da ga večina ljudstva v Jugoslaviji- odločno odklanja. Osvobodilna fronta v Sloveniji, na Hrvatskem in v Srbiji je mogočen V vsej izjavi ni niti besedice, po kateri bi bilo mogoče Svetu pripisati komunistične tendence. Pač pa je naglašena demokracija tako odločno, da morejo le njeni sovražniki podtikati Svetu kaj drugega. Izjavo, kije znana zaveznikom, sta podpisala dr. Ivan Ri bar, predsednik sveta in "Tito' (Josip Brož) vrhovni poveljnik Osvobodilne vojske ali "parti zanov." To je podpisani pravil rfa seji in to je resnica, le da je dodal da zaslužijo tisti, ki se že dve leti dejanskb bore in so žrtvovali že toliko svojih življenj za osvoboditev domovine, vsaj naše moralno' priznanje. Mislim da tudi to ni neresnica Gospoda pozivatelja oifienjata nekatere spise brata Adamiča in stavi jata na,podlagi tega nekatere radikalne zahteve. Omeniti je treba, da je Adamič pisatelj in kar je izšlo v Ju goslaviji in Harperjevi reviji je napisal kot tak. Kdor misli da kaj ni bilo prav, lahko polemizira z njim, SANS pa ne morei izvajati nobene Cenzure katere ne izvaja niti ameriška vlada. Podpisani ni našel v no- snujeta na teh premisah, je treba izjaviti sledeče: 1. SANS bi udaril samega sebe po glavi, če bi pretrgal vezi s Skupnim odborom ameriških južnih Slovanov. SANS je na kongresu dobil nalogo, delati za zbližan je teh narodov in prav njegovemu trudu je največ pripisati, da so se najprej Slovenci, Hrvati in Srbi, — tisti Hrvati in Srbi, ki ne slede ne Paveliču, ne Nediču — in katerim so se po macedonsko-bolgarskem kongresu pridružili še Bolgari in Macedonci. Prezirati epohalno dejstvo, da so se prvič v zgodovini sešli zastopniki vseh teh narodov za skupno delo za svobodo in demokracijo, more le tisti, kdor se ni poglobil v resnični značaj sedanje svetovne vojne. Vsi člani SANSa, ki so bili na seji Skupnega odbora lahko potrdijo, da so se vodile vse razprave v pravem demokratičnem duhu in da ni bilo ves čas nobenega sledu kakšne komunistične propagande. 2. Sklep, da se da Skupnemu odboru 1000 dolarjev iz SANSove blagajne, je postal pravove-1 javen, ko je bil sprejet in ni bil preklican pred zaključkom seje. 3. SANS ne more odpovedati Adamiču častnega predsedstva, katerega mu ni dal on, temveč kongres, 4. SANSu ni treba, da bi se "vračal" k nalogam, katere je sprejel na kongresu 5. in 6. decembra 1942, ker jih je vedno vršil in jih še vrši. Nič, kar je SANS storil doslej, ni bilo v nasprotju z resolucijami kongresa, ki za črtava j o SANSu pot. Pozabiti se ne sme, kaj so te resolucije izrekale. Govorile niso samo o osvoboditvi izpod tujega jarma, temveč tudi o bodoči Sloveniji in Jugoslaviji, o bodočem Balkanu in bodoči Evropi in o bodočem svetu. Kdor prečita te resolucije, ki so bile soglasno sprejete, mora priti do zaključka, da se jim SANS v nobenem oziru ni izneveril. Vse delo seveda ni moglo biti opravljeno naenkrat, opravlja pa se — bolj in bolj intenzivno —kolikor moči in razmere dopuščajo. Med temi nalogami je zedinjena in svobodna Slovenija, nova, demokratična Jugoslavija, v kateri bodo vsi njeni narodi enakopravni. To je tudi program Narodnega antifašis-tičnega sveta in kolikor je v sedanjih abnormalnih razmerah mogočq, ga je že začel izvrševati. Ta Svet ni centralističen, ni diktatorski, ampak že sedaj priznava in izvaja enakopravnost Slovencev, Srbov in Hrvatov in vseh ver. S tem gladi pot pravi demokraciji v novi Jugoslaviji in koraka v isti smeri, v kateri so šli zaključki Slovenskega narodnega kongresa. ŠKRAl litlF Ko so ameriške čete dospele na otok Kiske, so v podzemskem skrivališču našle na steni kratko poročilo, ki šo ga spisali v popačeni angleščini Japonci, predig) so zbežali z otoka. Rooseveltovo ime je bilo zapisano "Rouse-belt." A: "Jaz imam ženo na svetu." B: "Kako to, saj krat ušla." A: "že res, toda 0««^ spet vrnila." Učitelj: "če bi Prešeren še živel, au našnji svet kaj obč^V Jankec: "Seveda M Učitelj: "Zakaj P*' * Jankec; "Zato, ® štel že 140 let." Po $1.00: Blaž Godec, Frank Fende, Frank Polanc, Louis Li-panye, Anton Novak, 15508 School Ave., in Julija Žun. — Skupaj nabranega 16.00. Prejšnji izkaz $153.00 Torej cela vsota nabrana po Frances Eržen in Frank Barbiču znaša $169.00. Rojaki, vaši prispevki v sklad Slovenskega ameriškega narodnega sveta pobijajo resolucijo duhovnika Omana, patra Am-brožiča, in duhovnika Urankar-ja, ter dajejo moč k delovanju pisatelja Louis Adamiča. Torej, pridružite se postojankam SANSa. Ali je "Ameriška Domovina" list Rimljanov, ali Slovencev? Če se smatra za slovenski list, potem naj deluje za združenje slovenskega naroda in naj preneha z razdiranjem istega. Frank Barbič, preds. št. 48 SANSa. Sinko: "Čudno je to/ cerkvi sar, kar bi potrjevalo trditev da "gladi pot za pohod komunizma v starem kraju kakor tudi med nami v Ameriki." Pač pa hoče pokazati, do kakšnih obžalovanja vrednih dogodkov je prišlo in tako rekoč moralo pri- Trditve, izražene v predsednikovih govorih na zadnji seji in v tem spisku, potrjujejo nadvse jasno pozdravi, odposlani s pravkar zaključene konvencije Hrvatske bratske zajednice, kateri se pač ne more očitati komunizem. Pozdravi so bili poslani dr ju. Vladimir ju Mačku, Juriju Krnjeviču, dr ju. Ivanu Ribarju in dr j u. Vladimir ju Nazoru. Dr. Ivan Ribar je predsednik Narodnega antifašistič-nega sveta za vso Jugoslavijo, Urednikova pošta Pridružite se postojanki 48 SANS Cleveland, Ohio. — Zastopnikom postojanke številka 48, Slovenskega ameriškega narodnega sveta se naznanja, da se vrši nocoj v petek 24. septembra redna seja, v Slovenskem delav-Iskem domu, 15335 Waterloo Rd. lin sicer je pričetek ob 8 uri zvečer. Vsi zastopniki ste prožen i, da se te g^je gotovo vde-ležite. Take in podobne sej^ so vprašanje bodočnosti vašega slovenskega naroda in njegovega obstoja. In poradi tega naj I nikogar ne manjka. ti po krivdi tistih, ki hočejo, da' Nazor pa predsednik hrvatske-bi bil v Jugoslaviji kaos in bi enakegu sveta. se po vojni vrnila v deželo ne- V Z edin j enih državah je do-kdanja diktatura, ali pa da bi sti ljudi, ki poznajo oba, a nih-pe Jugoslavija razbila. če ne bo trdil, da je bodisi Ri- Kar se tiče zahtev, katere, bar ali Nazor komunist, ali pa klic po ' v(.bodi in demokraciji, ki se je sam od sebe izvil ^ov in hčera! Najmanj, kar moremo storiti za uresniče-iz pr.«i Irpinčei^ega ljudstva, no g ode na v£ro, narodnost cilja, je to, da tem borcem za svobodo damo svo- ali politično pi jpričanjc. Tu je kal nove demokratične dr- j jo moralno podporo, k^ajti dejansko in gmotno jim danes iiavG vceh Ju^inih Slovanov, Jci je vzklila iz krvi njenih si-; ne moremo pomagati. da sta taki lutki, da bi plesala na kakšni "komunistični" vrvici, Oba sta tudi znana kot poštena moža in ne more se jima podtikati, da podpisujeta izjave, v katere ne verujeta. Obre-kujejo njuno delo le tisti, ki žele, da bi v Jugoslaviji zopet zavladale predvojne razmere in obžalovanja vredno je, da Verjamejo takim obrekovanjem tudi drugače modri ljudje. Sicer pa bo seveda o "pozivu" razpravljal in sklepal SANS na seji, čim razmere dopuste, da se skliče. Podpisani je večkrat omenil, da spoštuje vsako pošteno prepričanje. Toda tukaj ne gre za različna prepričanja, temveč za dejstva, ki se ne dajo zasukati. Tudi SANSu se ne more očitati, da je kdaj žalil kakšno prepričanje, ampak pri svojem delu, ki je posvečeno zunanji in notranji osvoboditvi Slovencev, ne more in ne sme prezirati dejstev ,ki na eni strani služijo o-f LOUIS ADAMIČ svoboditvi, na drugi pa jo ovirajo. Pomagati mora tistim, ki Cleveland, Ohio. —- Čim višje se zanjo resnično bojujejo in stojiš, tembolj si izpostavljen so to dokazali s svojo srčno viharjem. To je naš slovenski stari izrek, menda zato ker so nam viharji temnih sik dosedaj zelo uspešno ugonobili vse one, ki so se predrznih po vzpeti ter voditi naš narod. Celo danes v vojni dobi Amerike, ,ko dnevno prihajajo na dan podla izdajstva v evropski politiki, so se nekateri naši ljudje dali zapeljati, da poskušajo držati nekaj nazaj, kar je že davno obsojeno na ppgin. Ali bomo vedno sledili starim že zavrženim formulam življenja? Treba je bilo Amerike in treba je bilo L. Adamiča, da piše resnico v deželi svobodnega tiska. Izdaja Harper's mesečnika v septembru prinaša članek: — "Death in front of the Church" Komentarji v listih po P. Am-brožič O. F. M. so me napotili, da sem prebral ta "grozni" članek o najnovejšem izdajstvu nad našim narodom. Društva, ki še nimate zastop- Bil sem v resnici zelo p rese -nikov v naši okolici Collinwood- j nečen, ko se je v komentarju Nottingham-Beachland in Eu-, tako strogo obsojalo pomote, ki ! did City, jih izvolite in prijavi-1 nimajo dosti pomena, medtem, I te tajnici Frances Eržen, 735; ko članek sam vsebuje izredno East 154th St., ali Joseph Dur-; informativno vsebino predvojne |nu, 15605 Waterloo Rd. Razmo-j politične dobe doma. I trivajte tudi če ste pripravljeni I kaj prispevati iz vaših blagajn I v ta namen, da tako postanete I kot društvo član te postojanke I št. 48, SANS-a. I Stavite predloge v ta namen, ' in jih tudi podpirajte. Vedite, !da ta narod, je vaš narod. ! Sledeči rojaki so posamezno I prispevali v prid SANSa: $5.00 j Frank in Agnes Štraus, 16305 Trafalgar Ave. $3.00 Josephine ' Rodica. $2.00 Andrew Artel j. voporocenca v roke." Oče: "Veš, sinko, j borca si podasta ro začneta boriti Jaka: "Zakaj Uradel ^ psa?" Miha: so!" Jaka; name, ki dar?" Miha: "No, dobro bijem vas." dA- 'Vi ste tore] dežnik na Sodnik: svoj spoda. Kaj lahko svojo obrambo?" Obtoženec: "PrQ®J bila samo nezgoda-Sodnik: "Kakšna ''Seveda Obtoženec: saj nisem miti . . . " hotel de! 0' Učitelj uči v pridni, če hočejo P Nato pa jih 't' ci, kdo izmed vas besa?" Oglasi se ves Jožek mirno obse*. Učitelj: "No, češ v nebesa?" Jožek: "Hočem čitelj, toda meni di." dolžne žrtve so gabne pa naj bo . hovnik ali takega bomo jp držimo hladno vendar razsodni- Mr. Adamič tra, da so moi'il'^l rilci ali pa četn'J' # da morijo vsi. j gim Slovencem ^ gg' drugega, ali pa priti pred P . V takem slučaJ)^^^ ali četnik ali pai ' tu''' i kakor veš in zna^ ' brožič in jaz, ko^ ^ izbirala. Da lajsG divjake,: ker fll'" biti kot oni ciivj'*' streljali samo z& "".jj in' li rojeni, da smO 0# Slovenci. Mr. Adamič, kakor znaš ti! ^ bodne Amerike P .-^di' j talo zemljo Mr. Adamič je v članku ob-, zaostaio zcmv- i'";,; jektiven, dostojen ter tudi ob- "J' bodočnosti ^jgf / ziren radi duhovščine v domo-! ^^odili po ^'ojtii mogli ./f vini, tdr smatram, da ni bilo' ni^o In to vsi VS: ,9% povoda za toliko prahu. Pač pa' mu moramo dati priznanje, da priobči v takem mesečniku čla- P. T. — Mr- W nek, po katerem seznani tisoče: knjigo "My ' ljudi z našim narodom. Mar ni ravno sedaj največja potreba,j da svet izve, da sploh živimo ? j Vojna prinaša nam vsem ne-1 spoznajo svoJ zaželjene epizode. Umori 'in ne-1 be. naj jo naroči volj^ ter da svojn^ stanejo za^e r septembra, 3,943 ENAEOPKXVNOS33 I MLADA BREDA POVEST SPISAL DR. IVAN PREGELJ ^ (Nadaljevanje) Po dolgem in mučnem zasli-Sevanju je sodišče razsodilo, da j® oporoka v prvi točki neovrg- Ijivi tro ded Pei to je, da je smatrati Ka-{ glavno dedinjQ. Pač pa ^je po Katrini smrti Anica Ani brez ozira na to, da li se Ca ojnoži ali ne. Tudi se ji je jvolila vknjižba na račun po- tretjinske svote. Več nadaljnega ni slišala izgubila sem," je pomislila, avetnik ji je rekel, da mora ^^irati. Odvrnila ni nič. ni imela namena se ^'dati dalje. Toda vlada se . ^Gkako odločnostjo je go-_' a sama pri sebi: sdaj ko mi je umiral Jur-se naučila besede: ča-enk bom. Peč mora biti O, kdaj Anica?" kuš se je stresla in iz- da/ ^ kaj lepšega. Ven- Pgv.je vso pot od trga do trd^ ^^'^^vljala in obnavljala • čakati, čakati, ča- V ' • • je v je prišla Anica na Peč, toliko utrujenost in Prin 1^' ^^^0- Marjanica ji je Va ^<^i"ačega žganja. Spr-je ustavilo Anici, vendar '2Dil ^ v drugo in izpila, in še tretji kozarček, lo o se je smejala rah- pred se in si nalila g]„^".^^rjanica je zmajala z tatvi^i'^ odšla v kuhinjo in si °t>risala par solz. . Ani' ^ca pa je šla v svojo sobo la ndf zaspala, ne da bi bi 'n legi Ubils la. spal" žalosti. Predno je za- "Tf' je domislila Lipeta. Setn i^ekel, ko bi vedel, da ji je šinilo v gla- vo. Ali ni čutila sramote nad tem svojim dejanjem? Po tej poti, Anica, ne boš dočakala Peči, ne boš dočakala. * » :|! Katri se sicer ni tako mudilo na Peč kakor Anici. Po obravnavi je odšla h Kranjcu. Imenitno ji je dišalo kosilo. Ko je bila popila kar kozarcev vina, se je razvnela in začela pogovor z vozniki in gosti v sobi. Ne dolgo potem je dala Katra celo za vino. In tako se je miza okolu nje napolnila, in soba je odmevala od smeha in krepkih šaljivk. Tik h Katri se je bil zližal in odrinil postavnega voznika nekak polgosposki človek. Bil je oni mladi pisar iz odvetnikove pisarne, oni isti, ki je bil nasproti Anici precej vljuden. Sedaj je sedel ob Katri. "Gospa, ali ste že bili na Bledu?" je vpraševal zanosno. "Kaj, meni Bled!" je odgovorila Katra. "Oh, gospa, na Bledu je krasno," je navduševal ženo pisar in pil hlastno. In ker je pil hlastno, da bi se ojunačil in na ta ali oni način poprosil ženo posojila, je v tej zmedi pil preveč, začel kmalu za Bledom hvaliti Opatijo, potem celo Neapelj in skočil nato hipoma na Peč'in slednjič pozabil celo tako daleč samega sebe, da je začel ponujati sam Katri posojilo. Tako je bilo minilo že dokaj popoldneva. Kdo ve, kje že je bil izvohal neki godec veselo družbo pri Kranjcu. Prišel je ravno prav. Katra je ljubila godce in godbo. Na dom se niti spomnila ni. V plesu in veselju je prišel mrak. Tedaj je vstopil Lipe v sobo. Nekako debelo je ■pogledal, ko je zapazil Katro. Ta ga je poklicala k mizi in mu silila piti. Hlapec je bil žejen in se ni branil. Obenem je bil radoveden, kako neki je s pravdo, in je vse poizvedel od Katre. Bil je nenavadno resen. Toda Katra tega ni zapazila. Odkar ga je poznala, je bil vedno resen. Katra je bila zelo dobre volje, in tako se ji je porodila drzna misel. "Ali veš kaj. Lipe," je rekla, "že davno sem mislila tako. Najbolje bo, če prideš nazaj na Peč!" "Ne, mati, ne gre," se je smejal fant, "kaj se ne bojite, da se s Tomažem pretepeva." "Kaj, s Tomažem? Saj ga ni več na Peči." "Tako?" se je začudil on. Ona pa je govorila tako o: Tomažu, da se Lipe ni mogel načuditi, odkod tolika jeza v njej. "Pridi na Peč!" je ponovila, "pa še danes, če hočeš!" "Kako," je odvrnil, "če mi je tu dobro, pa Kranjc me tudi ne pusti!" "Tisto meni prepusti!" je dejala. "Ali greš? Če greš, greva še nocoj in skupaj!" "Naj pa bo!" je dejal fant in pristavil: "če pa že grem, no-! čem, da bi me dali proč, kadar se vam zljubi. Tri leta —" "Pet, če ti bo drago, ne bom te podila, ne!" In Katra je vstala in se pogovorila s Kranjcem. Po dolgem času je prišel ta k Lipetu in mu rekel: Da ne bi prihajali nazaj po svojce... Ko danes odkopavajo stare 'grobove, opažajo tu in tam, da 'so bila trupla pokopana z odse-I kanimi glavami ali udi ali pa so bila celo povsem razsekana. Vzrok nam zdaj pojasnjuje neki učenjak. Pravi, da si je treba razlagati pokopavanje raz-sekanih mrličev v starih časih s praznoverjem. Ko se je v starih časih razširila kakšna kužna bolezen, so v družinah mislili, da tisti, ki u-mre prvi, pokliče za seboj druge člane. Da bi se to ne dogajalo, so svojci umrlega njegovo truplo razkosali. Tako je bil leta 1709 v nemškem naselju Kraiswaldu pokopan neki George Elchner. Ker so se po njegovi smrti bali, da bi jih ne poklical za seboj, so mu odsekali glavo in mu jo položili v krsto med noge. L. 1584 se je dogodil podoben primer v Jutegorgu, kjer so človeku, ki je umrl za kugo, v strahu, da bi ne prišel po koga, odsekali glavo z lopato. Na Sedmigraškem so celo še v tem stoletju, namreč 1. 1903 hoteli ugonobiti domnevnega ženskeg? vampirja s tem, da so mrtvi ženski natlačili v usta železa. V drugih krajih so pa v (i i/(/ffr'8intds^s^ ^uUeC t CR UJSBFt radio za vaš dom Imamo še nekaj malih namiznih radio aparatov, in tudi kombinacijske radio, na katere lahko igrate plo-//šče, Pri nas dobite lepo izbiro slovenskih gramofonskih plošč. NORWOOD APPLIANCE & FURNITURE 6104 ST. CLAIR AVE.-JOHN SUSNIK starih časih skušali onemogoči-"ti povratek umrlega človeka na ta svet s tem, da so mu iztrgali srce, odsekali ude ali ga pa razsekali na kose. Praznoverje, da mrtvi človek lahko pokliče za seboj ostale člane družine, je bilo razširjeno zlasti v dobi preseljevanja narodov. O tem se lahko prepričamo po izkopanih grobovih iz tistega časa. Tako so izkopali v okolici Vratislave mnogo germanskih grobov, v katerih sta bili dve trefjini okostij ljudi, ki so umrli v starosti 22 do 24 let, torej najbrž za kakšno nalezljivo boleznijo. Pri tem je bilo zanimivo, da so vsi okostnjaki ležali z obrazi k zemlji. Mnogim so pa tudi odsekali glave. Nekaj o-kostnjakov je bilo povsem raz- sekanih. Podobne najdbe v starih grobovih iz dobe preseljevanja narodov so našli tudi v mnogih drugih krajih, predvsem v spodnjem Podunavju na Madžarskem. zmsE Tu si lahko izberete kakor-šnekoli vrste zaves, katerih imamo v zalogi nad 300 različnih vzorcev. ZA POPRAVILA NE RAČUNAMO Odprto ob večerih do 9. ure Parkwood Home Furnishings 7110 St. Clair Ave. ENdicott 0511 Vprašajte za Jennie Hrorat He. Domači mali oglasnik AVTOMOBII^KA postrežba i ae3S3SSe363e3eitXS63e3t36SeK$XSt3t$3e$36KX363e$3SXX3t3Cie$$3e$36$$S$ ! AUTO BODY CO. ELYKIA AUTO REPAIR AND 152nd St. bafva vaš avto in pre- bo kot nov. ie. body in fender- M. ŽELODEC GLenville 3830 „£^tliCARNE oi \yELDING Towing, Parts, Batteries, Painting Body Fenders 6815—31 SUPERIOR AVE, ENdicott 9361 Moderna slovenska popravljalniea PROi)AJAMO TUDI NOVE WILLYS AVTOMOBILE IN TRUKE 'I 3fEli ®^®nska cvetličarna ftcic jFWriatg '5302 Waterloo Rd. iVanhoe 0195 E. 61st St Garage Frank Rich, lastnik. Se priporočamo za popravilo In barvanje vašega avtomobila. Delo toCn' In dobro. »OJASOLIN „ SERVICE ISSth Si. i»»n Tire Inspection f?*® la""* *vto-rack; najnovejšo na-avtomobilov. Delo ®- Se priporočamo. gostilna Frank Miheič Cafe 7114 St. Clair Ave. DOBRO PIVO, ŽGANJE IN PRIGRIZEK ENdicott 9359 "-es^JKAZNO (Ocaoi locao kA Z O R, "M GQSI'ODARJI! all Poslomiu popravUa pri i • pri strehi, žlebovih IJsd ^ se pri h «? »^adhia IIEnderson 7740 "EMa ^ V - ^AKOPRAVNOSTI' KO ZAŽELITE KOZAREC dobre pive, vina ali žganja, obiščite Louis Seme Cafe I 6507 St. Clair Ave., i Za privatne zabave poliličite EN. 9026 j Odprto do 2:30 ure zjutraj I Three Corner Cafe i 1144 EAST 71st S'^. ' Andy KavčniU in John Levstik, j lastnika i Izvrstno pivo - vino - žganje j in okusen prigrizek. I 'Se priporočamo naznanilo in zahvala Spodaj podpisani se tem potom želim iskreno zahvaliti vsem onim, ki so se izkazali naklonjene ob času smrti in pogreba pokojne MARY KOVAČ ki je preminila dne 24. junija, 1943. K večnemu počitku je bila položena dne 26. junija iz pogrebnega zavoda A. Grdina in Sinovi, in po opravljenih pogrebnih obredih v cerkvi sv. Vida, na Calvary pokopališče. Pokojnica je bila doma iz Preserja, Notranjsko. Soprog Matija je umrl ravno na isti dan pred šestimi leti. * Najlepša zahvala hodi izrečena vsem, ki so po-ložtli tako krasni cvetlice h krsti pokojnice in sicer: Beverage Distributing Co., Mr. in Mrs. Martin Kovač, Stefan Kovatc in družini, Edward in Marta Mihevec, družini Joe Mihevc, Antonia in Frank Su-hadolnik, Anton Svete in družini, John Žibert in družini Frank Zabukovec. Iskrena hvala vsem, ki ste darovali za sv. maše, ki se bodo brale za mir in pokoj duše pokojnice: Anna Brinovec, Mr. in J\1rs. Jakob Jerina, neimenovana, Anton Grdina, Mr. in Mrs. Anthony Gornik, Mr. in Mrs. L. Flajšman, Mrs. Mary Kushlan, Mr. in Mrs. Adolph Kotnik, Mr. Anton Kovač, Mr. in Mrs. John Kosec, Mrs. Mary Možič, Mr. in Mrs. Mary Marinič, Mr. in Mrs. Jakob Perko, Mr. in Mrs. Frank Petkovšek, Mrs. Rose Mislej, družini Joseph Repar, Mr. in Mrs. Svete, Mrs. F. Suhadolnik, Mrs. Mary Smith, Mr. Victor Sustaršič, Mrs. Antonia šuštaršič, Mr. in Mrs. Martin Sustaršič, Mary Tu-shen, Mr. in Mrs. Anton Totnše, Mr. John Žibert, Mr. J. Zakrajšek. Če se je pomotoma izpustilo kako ime, prosimo oproščenjq in se enako lepo zahvaljujemo. Dalje najlepša hvala pogrebceni, ki so nosili krsto pokojnice, kakor tudi vsem, ki so jo prišli po-kropit, ko je ležala na mrtvaškemu odru in vsem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti na mirodvor. Hvala tudi pogrebnemu zavodu A. Grdina in Sinovi za dobro oskrbo pogreba. Tako nenadoma je posegla smrt s svojo koščeno roko in pretrgala Ti nit življenja. Bodi ti, blaga pokojnica, lahka ameriška zemlja, kjer s svojim soprogom snivaš večno spanje! Žalujoči ostali: JOSEPH BIZJAK in sorodniki ter prijatelji Cleveland, Ohio, dne 24. septembra, 194%. I % Zakaj hi morali glasovati za VEHOVCA! V 32. vardi sem živel 27 let. Delal sem za NYC železnico zadnjih 30 let. linijsko karto unije strojnikov imam že 28 let; bil sem predsednik unije strojnikov 10 let, predsednik lokalne federacije 8 let, tajnik 32nd Ward Mutual Welfare Improvement Association 12 let, torej poznam probleme varde in ljudstvo, ki živi v njej. Ko sem prišel sem, nismo imeli ne obrežij, ne pa'rkov, slabo trans-portacijo in nikogar, ki bi nas zastopal. Zato sem postal kandidat in bil izyoljen, ker je hotel imeti narod nov deal. Poglejmo, kaj sem izvršil v času svojega terminal zbornici: Parki in obrežje 1.—Dobil sem krasen Wildwood park, ki obsega 23 akrov. 2.—Odprl s6m obrežje v White City, ki je bilo zaprto publiki 2; let. 3.—Odprl sem obrežje vzhodno od White City publiki. 4.—Prav tako sem odprl obrežje na vzhodni 156. cesti. Transporta« ja 1.—Na progi 185. ceste je postrežba 24 ur na dan. / 2.—Lake Shore Express na public square skozi Grovewood in Euclid Beach. 3.—Postrežba z busi na 152. cesti od Coit in '^('aylor Rd. 4.—Podaljšanje Superior proge do Euclid Beach. 5.—Dvojna postrežba na St. Clair, Nottingham Rd. in Euclid Beach. Potreben je pravi borec, da bo obdržal Lake Shore Express. Kanali 1.—Inštaliral sem kanale na vseh cestah, kjer jih ni bilo. 2.—Grovewood sekcija je bila poplavljena ob vsakem nalivu, kar sem odpravil. 3.—St. Clair sekcija dobiva sedaj nove cevi. 4.—East 185. sekcija dobiva zdaj nove cevi, ki bodo vezale kanale in preprečile poplavo kleti. Nove cevi so v načrtu, kakor hitro bo Vlada dovolila material. 5.—Nova sesalna postaja na Lake Shore Blvd. in Euclid Creek. Ceste 1.—Nanovo tlakoval in razširil 152. cesto. 2.—Nanovo tlakoval St. Clair Ave. in E. 185. cesto. 3.—Nanovo tlakoval Lake Shore Blvd. 4.^Vse mehke ceste so dobile trd tlak. To tlakovanje se je izvršilo, ne da bi se naložilo enega centa davka in položilo odvodne kanale. 5.—Posadil sem 10,000 dreves na vseh cestah v 32. vardi. 6.—Postavil sem signalne luči, kjer so bile potrebne, kot: na 156. cesti in Waterloo Rd.; 152. cesti in Waterloo Rd.; 152. cesti in Saranac; na 152. cesti in Aspinwall; na 140. cesti in Aspinwall; na 140. cesti in Darley; na 185. cesti in Muskoka; Lake Shore Blvd. in Neff Rd.; Lake Shore Blvd. in 156. cesta; Lake Shore Blvd. in 149. cesta, ter na mnogih drugih cestah, katerih je preveč, da bi jih navajal. Boril sem se, delal in glasoval za boljše plače, boljše pogoje za delavca, kakor kaže moj rekord. Imam v načrtu program za po vojni, ki bo napravil to vardo eno najboljših v mestu. Stvari, ki vam jih obljubujejo moji nasprotniki, so že v delu, kot cesta skozi Lake Shore, poprava jezerskega obrežja, boljša igrišča, manjši davki, nižja prevoznina in mnogo- drugih. Po mojem mnenju jih bo vzelo dve leti, predno bodo dohiteli moj program. Kadar se jaz poženem za kako stvar, jo tudi dosežem in to tudi dokazuje moj rekord v preteklosti. Ne pozabite, da imamo vojno in ne dolžite mene tega. Volite na dan volitev, ki so nestrankarske. Hvaležen vam bom za vašo podporo pri teh volitvah. ANTON VEHOVEC. sm&s & ENAKOPRAVNOST 24. septembra, 0 I m PUSTOLOVŠČINE DOBREGA yOJAKA SVEJKA y SVETOVNI VOJNI JAROSLAV HAŠEK S (Nadaljevanje) Nato ga je pokril s plaščem in legel sam. In sanjalo se mu je, da je granata drugič udarila lajtnanta Duba in kako se v dimu in ognju dviga k nebesom kakor prorok Elija na ognjenem vozu. Ob nebeških vratih je gneča duš, oblečenih v vse možne uniforme in duša lajtnanta Duba se preriva med njimi, jih peha z lakti in kriči: "Pustite me, jaz sem umrl za Avstrijo in hočem govoriti z gospodom Bogom prvi! Kaj, sveti Peter? Ti si božji sluga, mar ne? Ali jaz moram govoriti z gospodom šefom samim. Pojdite mi s pota, kajti vi me še ne poznate in nikar si ne želite, da bi me spoznali!" — In potem se je po vsfem nebu razlila neizmerna zlata zarja, v nji se je prikazal čestit starec v beli haljini, ki mu je ob strani stal mlad, plavo-las mož v okrvavljeni uniformi in s tmjevo krono namesto čepice. Starec kaže v knjigo, ki jo drži pred njim prekrasna deva, in vprašuje lajtnanta Duba z velikim glasom: "Lajtnant Dub, zakaj si preganjal dobrega vojaka Švejka? Zakaj si ga prisilil, da se je upijanil s konjakom?" — Dub pa je molčal in mladi mož je dvignil in pokazal svoje dlani, v katerih so bile krvave rane kakor razcvele rože. Potem je starec vzkliknil: "V pekel!" — in lajtnant je letel navzdol k zemlji. Zarja je ugašala, starec je izginil, mož s tmjevo krono je odhajal ter skrival glavo med jokom v bel lobec. Švejk se je zbudil: "To je bil zopet neumen sen!" Svitalo se je; Švejk je segel v žep, a se je spomnil, kakšna izguba ga je zadela včeraj. Urno je vstal, tresoč se od mraza. Vse je še spalo, le alarmpostni so ždeli, korakajoč okoli borovcev. Švejk je krenil iz gozdiča. Tam je stala straža, vojak njegovega žuga; ko je začul za seboj korake, se jef zdrznil in nameril puško na švejka: "H^lt! Wer da?" "Molči!" se je oglasil švejk nevoljen. "Na patrolo grem. Kaj me, strahopetec, ne poznaš? Za-boga, ste to jeleni, vi rekruti zeleni!" "A ti si, Švejk!" Vojak je dvignil puško. "Ne veš, ali bo danes kofe? Ali nismo morda sploh izgubili, kuhinje?" "Ne vem, kamerad," je godrnjal Švejk. "Nimam časa za zabavo. A danes te že pogrejejo Moskali." "In feldruf, lozungo poznaš?" je še vprašal vojak, nakar je Švejk procedil skozi zobe; "Izgubljena fajfka." S prvimi solnčnimi žarki so se oglasili ruski topovi, udrihajoč blazno, kakor bi imeli mu- Pričenši 25. septembra <7nt cAaitz CiottaC THRILL* CIRCUS ^ WOHLD'S cntATUT OUTDOOR 5H0W 25iitvOct.3 Popoldne SOBOTO in NEDELJO Vstopnice naprodaj v Mestni dvorani, Bonds, v vseh Marshall lekarnah Splošna vstopnina 55c Pod pokrovlt^stvom Cleveland Firemen Relief and Pension Fund nicije odveč in bi se je hoteli čim preje iznebiti, prav na kolodvor, okoli katerega je hodil Švejk, iščoč svoj instrument za pušenje. Menda so ga videli in začeli pražiti šrapnele; potem je nekje v bližini zalajala strojna puška, obsipajoč polje s kroglicami tako, da je Švejk spoznal za dobro, izginiti za poslopjem. Počasi se je orijentiral, kod so bili prišli in kod so bežali, in ko je puška utihnila, je šel v tisto smer. Našel je veliko jamo od granate, ki je razbila četrti "zug," a nekoliko korakov od jame, ko je pravkar mislil: "Takole lahko hodim do sodnega dne, a ne najdem nikoli več izgubljene svoje sreče," so se mu zaiskrile oči. V rosni travi je ležala fajfka, njegova fajfka, a rosa se je lesketala na nji kakor solza, ki jo je fafjka izjokala za svojim gospodom; Švejk se je sklonil po njo, a strojna puška mu je začela streljati naravnost pod noge. Urno je stekel ž njo za kolodvor. Tam pa je vzel iz brot% zaka zavoj tobaka, si pipo natla-čil in si jo hotel užgati. A šele ko jo je dvignil k ustom, je opazil, da je pipa brez ustnika. Gladko so mu ga odbili pravkar, ko jo je pobiral s tal! Položil si je dlan okoli ust in grozeč s pipo ruski fronti, je za-klical zaničljivo: "Banda! Ali stori pošten vojak kaj takega poštenemU vojaku? Prasci, kdo vas je učil, takole se bojevati?" Odgovora pa ni dobil. Za pogorelim skladiščem je legel Švejk na bok, držal pipo v ustih naravnost za cev in vlekel. Obenem je čakal, da se mu skuha kava v skodeli na dogorevajo-čem tramu. Nič ga ni mučilo, in božanska nedolžnost mu je zrla z umazanega, okajenega obličja, ko je srkal kavo in se zadovoljen raztezal na solncu. Tedaj je blizu nekdo zastokal in zajokal. Šel je za glasom; za skladiščem na drugi strani je ležal mlad vojak na trebuhu ter se, podpirajoč se z lakti, plazil k Švejku; hlačnici je imel polni sesedle, sčmele krvi. Lezel je, stokajoč pri vsakem gibu, kakor mačka, ki so ji zlomili hrbet. Sklenil je roke: "Prosim, pan, pomagajte! Za božjo voljo, pomagajte!" "Kaj ti pa je, afntek?" je vprašal Švejk in stopil k njemu; potem je poznal na hlačah, da ima vojak prestreljeni obe nogi z nekaj kroglami, ki so mu predrle meča. Previdno ga je dvignil in nesel za skladišče; tam ga je sezul, prerezal prilepljene hlače in prinesel od vodnjaka vodo, da mu je izmil rane. Vo-jaček je le vzdihoval in sledil z očmi Švejkovemu delu; ko ga je švejk še obvezal in mu dal piti, mu je rekel veselo: "Saj ni to nič; vse je šlo skozi meso, a kost je zdrava." Vojak pa je požugal Rusom: "Da bi vas kolera podavila! Oh, moje noge, moje noge!" in je začel jokati. "Sinko," mu je rekel Švejk, "zdaj le nehaj in ne kriči, da ne pride kdo nad naju. Jaz grem pogledat, ali najdem kaj jesti. Sicer pa počakaj, denem te tjale v veliko jamo, da morda ne pade nate zid, ako ga sestrele!" Prenesel je torej ranjenega Poljaka in zlezel v kolodvor. V pisarni ni bilo nič razen razbitega aparata; toda v kleti je Švejk izteknil koš z* veliko ople-teno steklenico; odrezal ji je z nožem čepico iz protja, ki je zakrivala njeno grlo in nato z bajonetom izdolbel zamašek kos za kosom; nato je vteknil v grlo steklenice svoj nos, in oči so mu ^ažarAe: "Tristo —! Tole je vino! To je moral biti tukaj dober postajni načelnik, da je mislil name!" Nagnil je steklenico in si na-lil polno "esšalo"; potem je po-iskusil, mlaknil in zlil v grlo. Izvrstno! A na lačen želodec baje vino ni zdravo. Nesel je steklenico pred kolodvor in zlezel v skladišče; bilo je skoraj prazno, le v kotu je stalo nekaj napol ogorelih zabojev. Izdrl je bajonet in ga vteknil pod pokrov vrhnjega zaboja; deska je počila", a Švejk je Vzdihnil iz globine duše: "Bog me ni pozabil, hvala mu!" V zaboju so bile ruske mesne konserve, ki jih je Švejk brez odlašanja izbiral in odnašal ven k steklenici; potem je šel k ranjencu, vzel svoj nahrbtnik in znosil konserve v jamo. Granate so bile v razvaline, a švejk se ni zmenil zanje; tudi steklenico je zavlekel v jamo in nosil dalje konserve kot mravlja. (Dalje prihodnjič) Mali oglasi naprodaj Hiša za 2 družini, vse udobnosti, v dobrem stanju. 2 garaže. Nahaja se na Pawnee Ave., od E. 185 St. Samo $5,900, takoj $2,000, drugo na mesečna odplačila. Hiša za 2 družini, po 5 in 5 sob. Moderno opremljeno. Nahaja se na Shiloh Ave., blizu Meniorial šole. Vzame se tudi prazen lot v nakup. Več pojasnila vam da FRANK PREVEČ ■EDWARD KOVAČ REALTY 960 E. 185 St. KEn. 5030 Mali oglasi ZAVAROVALNINO za hiše, pohištvo in avtomobile vam preskrbi MIHALJEVIC BROS. 6424 St. Clair Ave. Zavarovalnina na pohištvu za vsoto $1000 vas stane le $5.00 za tri leta. Za delavce Za delavce PrijateFs Lekarna ST. CLAIR AVE. VOGAL E. 68 ST. PRESCRIPTION SPECIALISTS ENdicott 4212 Zastonj pripeljemo na dom KDOR SE ZANIMA za politični napredek slovenske naselbine, naj pride na Card Party in zabavo nocoj, 24. septembra (od 7.30 do 11.30 P. M.) V Slov. nar. domu (Annex; vhod na Addison Rd.) Vas vljudno vabi Wm.J.Kemick kampan jski odbor FANTJE IN MOŽJE! v naši trgovini dobite vedno najboljše spodnje perilo, srajce, kravate, klobuke in druge stvari. IZDELUJEMO OBLEKO PO MERI JOHN MOČNIK 772 East 185th St. SOUND SYSTEM INDOOR OR OUTDOOR Posebni popust za društva B. J. Radio Service 1363 E. 45 St. — HEnd. 3028 OGLAŠAJTE V- "ENAKOPRAVNOSTI" za MONCRIEF FORNEZE si ZAPOMNITE, da.KUPITE SAMO pristne MONCRIEF dele za popravila obiščite vašega MONCRIEF prodajalca The HENRY FURNACE CO. Medina, Ohio VAŠ NAJBLIŽJI URAD ZA NABAVO 1943-44 VOZNIŠKIH LICENC (DRIVER'S LICENSE) je sedaj odprt pri EUCLID BODY & FENDER REPAIR VOGAL ABBEY AVE. IN E. 185 ST. nasproti Woolworth's 5c & 10c Prinesite seboj vašo sedanjo licenco LEE HASSETT, Deputy Registratar Ustanovljeno 1908 ZAVAROVALNINO VSEH VRST VAM TOČNO PRESKRBI ^ Haffner Insurance Agency 6106 S+. Clair Ave. Pomenijo manj natrpane ulične kare... siftanje vaših delov-nih ur na bol j zgodaj ali na pozneje, da se izognete navalu. CLEVELAND TRANSIT SYSTEM Gramofonske plošče slovenske, hrvatske, angleške, vseh vrst. Naša trgovina je odprta vsaki dan od 12. do 8. ure zvečer. Zaprta je ves dan ob ponedeljkih in sredah. NORTHEAST SALES & SERVICE CO. Jerry Bohinc 819 E. 185 St. Zavarovalnino proti Ognju, tatvini, avtomobilskim nesrečan^ itd. preskrbi JANKO N. ROGELJ 6208 SCHADE AVE. POKUeiTE: ENdicoH07l8 ŽENSKE ZA ČIŠČENJE Splošno snaženje uradov NOČNO DELO Zglasite se zvečer / pri Rockwell Ave. Entrance EAST OHIO GAS BUILDING E. 6th in Rockwell I DRŽAVLJANSTVA SE NE ZAHTEVA Ženske za snaženje 3.30 zjutraj do poldne Dobra plača ' Zavijači (Wrappers) s dobrimi povojnimi prilikami Nobenega nedeljskega dela Ugodne delovne razmere Zglasite se na 8. nadstropju EMPLOYMENT OFFICE HALLE BROS. Močne ženske za . UČITE SE SLOVENŠČINE ANGLEŠČINE s pomočjo Dr. Kernove knjige Angleško-slovensko berilo English-Slovene Reader Cena $2.00 Blizu E. 185 S+. 18707 Cherokee Ave. Hiša s 5 sobami (bungalow) se proda po zmerni ceni. Ako želite videti hišo znotraj, pokličite za sestanek. — M. F. INTIHAK, 630 E. 222 St. IV. 2644 ali IV. 0678. V Euciidu 21070 North Vine "Street, (blizu Društvenega doma). 2 hiši na eni loti, 85x150. Cena $4,500. Dajte nam ponudbo. — M. F. INTIHAR, 636 E. 222 St. IV. 2644 ali IV. 0678. Dekle ali ženska dobi službo v gostilni, kjer bi pomagala pri serviranju jedi in pri bari. Celi dan ali po par ur, Zglasite se na 747 EL 185 St. Dom in investicija 8 sob za 2 družini, spredaj; 3 sobe za eno družino, zadaj. Lota 75x150. 929 E. 207 St., v Euciidu. Cena $6,800. Gotovine $1500. Za podrobnosti pokliči- L. PETRICH 19001 KILDEER AVE. IVanhoe 1874 Ako je treba vašo streho nanovo pokriti ali pa vaš fornez popraviti, pokličite nas. Vršimo tudi kleparska dela. — Proračun damo brezplačno. Universal Roofing Service 1515 St. Clair Av«. CH. 837&—8377 Ob večerih: ME. 4767 OGLAŠAJTE V "ENAKOPRAVNOSTI" razkladanje blaga Voznice Clark trukov v tovarni — za SPLOŠNO DELO V CAFETERIA Dobra plača od ure CLEVELAND TRACTOR CO. 19300 Euclid Ave. MOŠKI za Splošno tovarniško delo Strojni operatorji Izurjeni in neizurjeni Inšpektorji Plača od ure Pet dni v tednu po 50 ur 100% vojno delo Nahajajoče se v središču V neposredni daljavi iz kateregakoli konca mesta. The Bishop & Babcock Mfg. Co. 1285 E. 49 St. kuharica in POMOČNICA V KUHINJI 6. zvečer do 1.30 Damo uniformo, obede ^ transportacijo na do® TEDENSKA PLACA The Osborn MH' 5401 Hamilton Ave. % k n Hi «0 \ težaki za Prekladanje Sprejemni odd©'® Oddajni oddel^^ SPLOŠNO ZUNANJO Dobra plača od V*"® THE CLEVELAND TRACTOR CO- 19300 Euclid^^^^^ MOŠKE IN ŽENSI^^ se potrebuje za splošna tovanii^'^^ dela \ 6 dni v tednu 48 ur dela na ted®® Plača za ZAčGT^^ Moški 77 »/ac na Ženske 62 na ^ dl^ Morate imeti izkaz^^^i^K' Ijanstva in prestati zd preiskavo. Zglasite se EMPLOYMENT OF^ 1256 W. 74 St. National Co., Inc. TOVARNIšlS 100% obrambna Mali oglasi Proda se hiša s 7 sobami; 2 garaže, vse v dobrem stanju. Ogledate si jo lahko vsak čas. Vpraša se na 896 E. 73 St. ' Išče se stanovanje s 4 sobami za odraslo družino. Zeli se dobiti v bližini St. Claif Ave. do E. 125 St. Kdor ima za oddati, naj pusti naslov v uradu tega lista. Izkušnja Plača na uro, poleg {\a!<0 Cf Zahteva se "Avail® Statement' The Draper E. 91 St. in Cr^ 1 blok južno od Izdelovalni^^ sladoled^ išče • dekletA DELO ZA CELO UGODNE DEhO^ razmer^^ PLAČA OD 6519 Camegie ^