[jpKWC BUST UKITED, STATU« 1WAR JONDS., AM®""" L STAMPS AMERIŠKA t' AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY DOMOVINA AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER NO. 162 CLEVELAND 3, 0., MONDAY MORNING, JULY 12, 1943 LETO XLVI. — VOL. XLVI. Zavezniki so zasedli 100 milj Sicilije Pri okupaciji niso izgubili zavezniki prav nobene ladje »t* M' ki . Gl. stan zaveznikov v Severni Afriki, v nedeljo, 11. julija,—Zavezniške čete ef 1 So izvedle okupacijo na Sicilijo, so j Se okrcale na 100 milj dolgem obrežij ]U Južn°vzhodne Sicilije. V teku treh W Ur S° ves sovražni odpor in 90 0 rmUt Za^em so začeli prodirati v no-ttjost otoka pod zaščito močne zrač--rffl sf6 armade- Tako J'e Poročal glavni • an generala Eisenhowerja sinoči. Ameriško-angleški napad na sicili-nsKo obrežje je bil izvršen brez vsa-izgube v ladjevju. Brodovje, ki je •aZUo vojaštvo in municijo preko mor-Sicilije, ni spotoma naletelo niti en° podmornico ali na kake zračne »apade. ^avezniške čete, ki so se izkrcale na ■ve« dir ho Ljubj0Venija-Dalmazia, odsek v s0(lb lani, Je izreklo naslednjo 0 v zadevi proti: T, nt \ Ca Valentinu, sinu Fran-Frančiške Gregorič, roje- 68 z. Tomca Valentina spoznalo za krivega pripisanih mu zločinov in ga obsodilo na skupno kazen dosmrtne ječe z vsemi zakonitimi posledicami, na plačilo raz-pravnih stroškov in pristojbine za sodbo. Odredilo je, da se sodba objavi v izvlečku v "Jutru." -o- u v Podložu 7. febr. 1916, at 4 ^ v vaj°čemu, nahajajočemu 18 ' naporu. Obtožen je bil: lli« Zlopiv, , hey 1 Mi čl ' ker od junJa 1942 ig 1 b0(ji]an 'Povratne družbe Osvo-j jaslt- G fronte in je pripadal vo- of BOJNAFRONTA Zavezniška zračna sila je udarila z vso močjo na i zl v0reanizaciji te združbe; ' -i Clna, ker je v omenjenih t at11 or^nah posedoval in nosil brez dovoljenja, teh razlrvtrov je Ruski gerilci so ubili 31,000 nacijev London. — Radio iz Moskve je kvotiral glasilo ruske armade, Rdečo zvezdo, ki je pisala, da so ruski gerilci ubili v zadnjih petih mesecih več kot 31,000 nacijev. V istem času so pa gerilci iztirili 238 nemških vlakov. --—o- razlogov je sodišče Kupujte vojne znamke! Tedenski koledar za racioniranje {>Vgu50NzERVE—Plave znamke N, P in Q so veljavne do 7. ista. ia^'^SO, sirovo maslo, itd STIMSON — Ameriški v o j n i, „ , , , tajnik Stimson je dospel vče- iTanCOSKO Obal raj z letalom v London. Vojaški izvedenci pripisujejo njegovemu obisku veliko važnost. Posvetoval se bo z vojaškimi in civilnimi oblastmi in obiskal bo ameriške čete po Angliji, ki so namenjene za invazijo Evrope. RUSIJA — Rusi poročajo danes zjutraj , da so v nedeljo štrli napad 400 nemških tankov na severni točki nemške ofenzive. Rusi izjavljajo, da so ustavili vse prodiranje nemške armade, in da je bila Hitlerjeva ofenziva popolen fijasko. PACIFIK — Japonsko letalsko bazo Munda zavezniški bomb niki obstreljujejo noč in dan. čete, ki so se izkrcale na Novi Georgiji, se od vseh strani bližajo Mundi ter se pripravljajo za naskok nanjo. -o- Rdeče znamke P, Q in R so ve-S bo veljavna od 18. julija; vse so veljavne do zdaj. s 3ulija. ^AVA—-Znamka št. 21 je veljavna do 21. julija. ShJ^ADKOR—Znamka št. 13 je veljavna do 15. avgusta, ^v 15 in 16, ki kupita vsaka pet funtov sladkorja za pre-si 'ranJe, sta veljavni do 31. oktobra. Kdor bi potreboval več Za Prezerviranje, mora napraviti prošnjo pri svojem Uza racioniranje. r yLjI—-Znamka št. 18 je veljavna do 31. oktobra. ^ Črniš 0LlN-^Znamka 6 iz knJige A J'e veljavna do 21. julija. j'1® za nove knjige A je treba napraviti zdaj. sept ^ ESA—Knjige A morajo dati pregledati kolesa do 30. -ra; B do 31. oktobra, C do 31. avgusta. Važna obletnica Danes je ravno 54 let, kar je dospela v Ameriko iz^ slavnega žužemberka Mrs. Terezija Jak-šič, pozneje Kmet. S seboj je prinesla ' prvorojenca, danes splošno poznanega Frank M. Jakšiča. On je bil edini Jakši-čeve družine, ki je bil rojen v starem kraju. Po zadnji operaciji se je Mrs. Kmet zdravje precej izboljšalo. Številni prijatelji ji želijo še mnogo srečnih let v krogu svojih dobrih otrok. London. — Na stotine ameriških in angleških letal, med temi močne formacije ameriških zračnih trdnjav, je vsulo v soboto cele tone razstreljivih snovi na štiri velika nemška letališča v Franciji v istem razmahu, kot je zavezniška zračna sila razbijala Scilijo pred invazijo. Ameriške zračne trdnjave so razbijale letališča .blizu Havre in Abbeville ob francoskem obrežju, dočim so angleški bombniki vsipali bombe na letališča pri Maupertusu pri Cherbourgu in St. Omer v severni Franciji. Ta štiri nemška glavna letališča so postavljena na 250 milj dolgi obrežni fronti, katero je Hitler utrdil proti invaziji in katero imenujejo "Hitlerjev atlantski zid." Amerikanci so imeli na listi tudi letališče Le Bourget pri Parizu, kjer je pristal Lindbergh, ko je preletel Atlantik. Toda gosta megla je zakrivala tarčo in raje, kot bi metali bombe v slepo na francosko prebivalstvo, so se ameriški avijatičarji vrniji nazaj z bombami. --o--- Važna seja V poslanici papežu je Mr. Roosevelt naznanil, da so prišle zavezniške čete na Sicilijo, da iztrebijo iz Italije fašizem in vse njegove nesrečne simbole, da poženo nazijske tlačitelje, ki so se ugnezdili na njenem ozemlju. V petek večer je bil v Beli hiši vladni banket v počast francoskemu generalu Giraudu. Okrog •devetih zvečer je -dobil predsed-nik Roosevelt obvestilo o napadu na Sicilijo. Nikomur ni o tem črhnil niti besedice. Ko je pa okrog desetih vstal, da bi spregovoril napitnico, je slovesno izjavil proti gostom: "Pravkar sem dobil sporočilo o prvem napadu na spodnji del telesa Ev- tikanske države, kot papeška po- rope.' NOVI GROBOVI Gertrude Scijovic Včeraj zjutraj je umrla v University bolnišnici devet mesecev stara Gertrude Sajovic. Tukaj zapušča starše Antonio, roj. Avsec in Pvt. Joseph, ki se nahaja v taborišču Shelby, Miss. Družina stanuje na 705 E. 160. St. Bila je članica mladinskega oddelka društva sv. Helene, št. 193 KSKJ. Pogreb bo v sredo zjutraj ob desetih iz Svetkovega pogrebnega zavoda, 478 E. 152. St. v cerkev Marije Vnebovzete in na Kalvarijo. Naše sožalje prizadeti družini. Terezija Milic Ob 2:45 v soboto zjutraj je umrla v Charity bolnišnici Terezija Milic roj. Hozijan, prvič poročena Zolgus, stara 54 let in stanujoča na 3806 Trumbul Ct., blizu Broadway in .37. St. Pri nočnem delu se je zgrudila, zadeta od možganske kapi in nekaj ur zatem umrla. Doma je bila iz Črešnjevca v Prek-murju in je bila v Ameriki od leta 1912. Tukaj zapušča Soproga Jefto Milica in pet sinov ; iz prvega zakona so: Martin, Joseph, Steve in Anthony, iz drugega pa Richard. V Clevelandu zapušča tudi brata Štefana in tri vnuke. Pogreb bo v torek zjutraj ob 9:30 iz hiše žalosti na Kalvarijo pod vod- V Afriki so se gostili z makaroni radi zmage Alžir, 10. jul. — V vseh prodajalnah v Alžiru je danes zmanjkalo makaronov. Hišne gospodinje so takoj, ko so zvedele, da so se zavezniške čete izkrcale na Siciliji, vdrle v prodajalne in pokupile vse makarone. Po vsej Severni Afriki so bile danes pojedine z makaroni v proslavo invazije na Sicilijo. -o- V sredo bo važna seja Društvo sv. Cirila in Metoda št. 191 KSKJ bo imelo v sredo večer v navadnih prostorih va žno sejo, na kateri bodo prečita ni tudi 6 mesečni računi. Poslan je v ječo, ker je pomagal nacijem New York. Federalni sodnik Deaver je obsodil na šest let ječe in $4,000 globe dr. Ferdinanda Kertessa, rojenega v N e m č i j i in naturaliziranega ameriškega državljana. Spoznan je bil krivim, da je pošiljal za nemški vojni stroj platino. Seja demokratov Slovenski demokratski klub v Euclidu ima jutri večer važno sejo ob osmih zvečer v navadnih prostorih. Vabljeni so vsi člani in njih prijatelji: Obljuba dolg dela in po seji bo ta dolg izbrisan. Naši vojaki uJtri večer bo imela podružnica št. 18 SžZ izredno važno sejo, na katero so vabljene vse člani-lstvom Grdinovega pogrebnega ce. J zavoda. Mr. in Mrs. Joseph Jakšič iz 1414 E. 53. St. sta dobila od sina Edwarda vest, da je bil povišan v korporala, ki služi pri mari-nih. Zelo vesel bo, če se ga prijatelji ob priliki spomnijo s kako kartico. Njegov naslov je: Cpl. Edward Jaksic, Field Medical Service School, Camp Le-Jeune, Hadnot Point, New River, North Carolina. m M M Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pošilja pozdrave John Sodeč, 'sin Mrs. Margaret Sodeč iz 1134 E. 168. St. Priporoča se j'm ob priliki za kako kartico. Njegov naslov je: Pvt. John Sodeč, Battery "C," 774th Bn. Camp Beale, Calif. E8 ft M Mornar Joseph Steven Komat, ki je prej živel na 1160 Norwood Rd., je dospel v petek domov na dopust za 15 dni. En teden bo ostal na 1274 E. 59. St., kjer ga prijatelji lahko obiščejo, en teden bo pa na obisku v West Vir-giniji. "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER JAMES DEBEVSO. Editor 6117 St. Clair Ave. HEnderson 0628 Cleveland 3, Ohio. Published daily axcept Sundays and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko in Kanado na leto 16.50. Za Cleveland po poŠti, celo leto $7.60 Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland po poAti, pol leta |4.0C Za Ameriko in Kanado, četrt leta (2.00. Za Cleveland po pošti Četrt leta $2.25 Za Cleveland in Euclid, po razna&alcih: celo leto $6.50, pol leta $3.50, četrt leta $2.00 ___Posamezna številka, 3c SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada $6*60 per year. Cleveland by mall $7.50 per year D. s. and Canada $3.50 tor 6 month«. Cleveland by mail $4.00 for S months 0. S. and Canada $2.00 for S months. Cleveland by mall $2.25 for 3 months Cleveland and Euclid by carrier $6.50 per year, $3.50 for • months, $2.00 for $ months _Single copies, 3c_ Entered as second-class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878. No. 162 M on., July 12, 1943 Seznanimo se s fakti o ruskem režimu IV. Pričakovali smo, da nam bo podal Wendell Willkie pravo sliko o Rusiji. Šel je tje, da se na lastne oči prepriča, kako je tam. Toda ko smo odprli njegovo knjigo, kaj smo zagledali na prvi strani? Da si je izbral za kažipota po Rusiji josepha Barnesa, moža, naj bo že kakršne zmožnosti že hoče, katerega smatrajo kritiki Stalinovega režima kot najbolj zvitega zagovornika Sovjetske Unije v Zed. državah. Mr. Willkie naj bi si bil vsaj izbral za spremstvo osebo, ki niti ne zagovarja, niti ne kritizira diktaturo, ako je hotel biti v svojem poročilu objektiven. Mr. Willkie je videl v Rusiji z žico ograjena koncentracijska taborišča v raznih mestih in je o tem pisal v Reader's Digest-u. Ta opis koncentracijskih taborišč je pa na nepojasnjen način izginil iz Mr. Willkieve knjige. Ali je imel pri tem morda svoje prste Joe Barnes, "ta perfektni potni tovariš," ki "je bil v veliko pomoč" pri gradivu za knjigo? Ali se je Mr. Willkie sam odločil, naj pozabimo na to važno informacijo? Kako važna stvar je to, bomo razumeli, ako beležimo, da je po sodbi poznavalcev razmer najmanj 10,000,000 oseb, ki žive, ali boljše rečeno — umirajo ob trdem delu v koncentracijskih taboriščih po Sovjetski Uniji. Deset milijonov slabo hranjenih, slabo oblečenih, trpečih in zaničevanih sužnjev — to je temelj takozvane "ekonomske demokracije'.' Žalostno je, da je mnogo Amerikancev, ki ne verjamejo v komunizem, pa se obnašajo, kot bi verovali. Igrajo se ž njim, samo da bi bili "na levi," igrajo se s smrtjo, uničevanjem, opustošenjem — civilno vojno, ki naj prinese, ne odpravi, suženjstvo. * Kdor je faktično izbral besede za Willkievo knjigo ne vemo, toda poglavja o Rusiji se čitajo, kot bi jih pisala dva uma, — eden, ki hoče citirati samo komunistični katekizem in drugi, previdno, če ne naivno, opazuje fakta. Na strani 53 čitamo: "Malo je oseb v Rusiji danes, katerih situacija ni vsaj tako dobra ali celo boljša, kot je bila njih staršev pred revolucijo." To se sliši tako, kot bi kak "sopotnik" citiral katekizem. Saj ni mogel biti Mr. Willkie, ki je opazil ta fakta, ker Mr. Willkie ni. nikdar videl Rusije pred revolucijo. In kar je videl, pove z lastnimi besedami" .. . skoro nobene obleke . . . ženske in otroci nabirajo suh-ljad po 50 milj naokrog, da im«jo nekaj gorkote proti mrazu .. . mnogo najpotrebnejših zdravil ni . . . otroci delajo v mnogih tovarnah po 66 ur na teden . .. edina hrana, ki se jo more kupiti na trgu je črn kruh in krompir, po nezaslišanih cenah ..." Na ljudi, ki instinktivno ne razločujejo kaj je resnica o Rusiji, se v teh kritičnih časih ne moremo zanesti. Splošno je znano vsem, ki hočejo to priznati, da ima Stalin dvoje inozemskih politik. Eno vodi njegov diplomatski zbor, drugo njegovi tajni agenti, ki sede v izvršnem odboru vsake inozemske komunistične stranke. Prva je potrebna diplomatska fasada, v drugi govori Stalin svojo lastno govorico o "svetovni revoluciji," "revolti v kolonijah," "konec kapitalizma," strmoglavljenje "imperializma" ( v katerem so mišljene v prvi vrsti Anglija in Zed. države) in drugi projeti, ki se toliko nanašajo na Atlantski' čarter, kot v zemljo skrita mina napram vojaku, ki prodira naprej. Stalin govori svoj jezik tudi v svojih knjigah in v svojih glavnih govorih pri vsaki glavni seji ruske komunistične stranke. Toda naši livarji javnega mnenja, ki so se zaljubili v Stalina in ki verjamejo v Stalinovo ljubezen do "demokracije," so očividno prezrli te knjige in te govore. Iste napake delaj o, kot jih je premier Chamberlain. Hitler je v svoji knjigi "Mein Kamp" razložil Chamberlainu prav to, kar je nameraval razložiti, toda Chamberlainu se je zdelo to branje tako mučno, da je rajši taval v ugibanjih. Staligovi "problemi leninizma" so tako izraziti kot v Mein Kampf-u. On razlaga, da zmaga njegovega režima v Rusiji ni zadostna, ampak je samo preludija za slične zmage v vseh drugih deželah. Revolucija v Rusiji je samo predigra za "svetovno revolucijo." Ta knjiga je bila tiskana v Rusiji v 4,000,000 izvodih. Vsa mladina jo je morala študirati, vsak komunist jo mora natančno poznati. Bila je prevedena v vse važnejše svetovne jezike za kažipot komunističnim strankam drugod. Danes je naprodaj v knjigarni Daily Worker-ja v New Yorku. Njene nauke so izvajali v vsakem delu ozemlja, katerega je Stalin zasedel. Na Poljskem, na primer, so prišedši komunisti, "da bi dosegli hitrejšo zmago," pobili ali pozaprli vse demokratske ali social-demokratske delavske voditelje ter odpeljali v koncentracijska taborišča v Sibirijo od 1,500,000 do 2,000,000 oseb. Od teh jih je dozdaj poginilo od lakote in bolezni nad 400,000. Te številke so bile vzete iz uradne izjave poljskega premierja Sikorskija, ki je to trikrat ponovno zatrdil in pa po izjavi škofa Gawlina, ki jih je objavil potom Narodne katoliške dobrodelne konference. (Dalje prihodnjič.) BARAGA GA NI MARAL P. Bernard OFM (Nadaljevanje) Pondeljek je napočil in je bil dosti čeden, čeprav hladan, skoraj preveč hladan. Da je le sonce, bo že počasi ogrelo zemljo in ozračje. Z vsem zaupanjem v prijetno vožnjo in vse, kar spada zraven, sva se spravila z Janezom na pot. Most čez Black River pri Greenwoodu je kazal resne posledice po-vodnji, ki je šla preko njega prejšnji večer, vendar se je dalo s primerno previdnostjo preko. Zavila sva proti severu in potem proti vzhodu po cesti, ki vodi skozi Owen in dalje. Ko dospeva v Owen, se nama je nudil nepričakovan prizor. Tik pred vasjo je bila cesta zaprta in vse naokoli je stalo polno avtomobilov, ki so hoteli skozi vas, pa niso mogli. Ljudje so hodili sem in tja in se menili, kaj bi in kako bi. Tudi midva sva začela poizvedovati, kje bi se dalo priti čez, pa nisva mogla dobiti nobene prave informacije. Kolikor so ljudje vedeli, je bil več ali manj ves Wisconsin v tej okolici prerezan na dvoje — ceste čez Black River vse razdrte, mostovi podrti" ali vsaj nevarno podmini-rani. Kako dolgo utegne vzeti, da se kje v bližini napravi preT hod za avtomobile, ni nihče vedel____ Ali bo le res treba ostati teh dobrih dvesto milj daleč od L'Ansa, ko se bo tam gori vršila Baragova slavnost? Ali bo le res treba zapisati v zgodovino: Baraga ga ni maral . . . ? Začel sem se vdajati — že drugič v dveh dneh — in se pripravljati za novo žrtev. Janez pa ni tako brž odnehal. Namesto da bi pozneje, tam okoli Wausaue, zavila proti severu — zakaj pa ne bi zavila že sedaj in nekje više gori poiskala prehod čez vodo? Tako je svetoval in jaz sem seveda prikimal. Janez je še dejal: Ako se bo treba vrniti, imava še dosti časa . . . Poskušava torej po poljskih cestah ob reki navzgor, ki so bile dosti dobre, toda izhoda niso vedele. Spet in spet se je bilo treba vrniti in znova poskušati. Naletela sva na dobro cesto, vsaj na videz je bila dobra, ki bi naju imela vzeti prav tja gor do Medforda, potem bi menda že dobila kako priliko za zavoj proti vzhodu. Z velikim pogumom je tekla kara svojo pot in tudi nama je raslo upanje. Kar naenkrat, v majhni dolinici, je bila pot pred nama pretrgana z globokim in širokim jarkom — zopet sled velike povodnji. Morala sva obrniti in — izgubila sva upanje . . . Ce sva koga kaj vprašala, je samo z rameni zmigaval in komaj kaj odgovarjal. Jaz sem pa videl vsepovsod velik napis: Baraga ga ni maral . . . Vračala sva se po istih potih nazaj in znova videla vsepovsod iste sledi povodnji. Podrta drevesa, podminirana poslopja, napol porušene mostove, žične ograje do vrha natikane z umazanim listjem. Voda je bila tako visoka, da je drla čez najvišje žice. Morda sva bila naredila napako, ko sva zavila proti severu. Morda bi se bilo dalo priti čez doli kje okoli Marshfielda —toda zdaj je bilo že prepozno. Precej ur je med tem poteklo in dosti "gasa" sva poku-rila med iskanjem. L'Anse pa ni bil še kar nič bliže . . . Končno se je tudi Janez vdal in s skesanimi obrazi sva na-vrnila karo nazaj na Willard, kjer zdaj z nekoliko manjšim veseljem preživljam teden in pišem te vrstice. Sredi tedna sem bral o povodnji v tukajšnjem časniku: The Clark County Press. Med drugim pravi: It was a terrifying flood, during its brief life, with the waters rising madly Sunday afternoon at the rate of about a foot per hour. . . . The crest came at about 6:30 Monday morning. From that point on the waters receded at the rate of three or four inches per hour. . . . V pondeljek proti večeru so bili prehodi na raznih mestih že upostavljeni, toda — prepozno! Povodenj je bila res zelo kratka, vendar je prišla ravno za tistih par ur, od katerih je bilo odvisno, če dospem v L'Anse ali ne. In prav tiste ure so imele zapisane na svojih čelih usodne besede: "Baraga ga ni maral . . . " (Jaz imam pa njega še zmeram rad!) Med povodni j o je tekel potniški vlak skozi Owen proti jugu. Dobri dve milji južno od Owna se je znašel med valovi, ki so bili med tem že omehčali nasip in izpodkopali tračnice. Lokomotiva in trije vozovi so se prevrnili, k sreči so pa vozovi s potniki ostali na tračnicah in ni bilo večje nesreče. Sredi tedna mi je willardski poštni mojster, bivši "profesor" John Lesar, pokazal karto, naslovljeno na Dolores Quast, ki je bila vsa blatna in se je komaj razločil naslov. Tista karta se je vozila z drugo pošto vred na onem vlaku in se šla med potjo kopat v blatne valove . . . Zdi se, da je vsaj zaenkrat zmanjkalo vode v oblakih, zato je ta teden lep, vsaj dozdaj. (Danes je že petek.) Prvi dnevi so bili hladni, skoraj bi dejal: mrzli, pa se polagoma ogrevajo. Ce le ne bo v nedeljo, ko se praznuje "Četrti," zopet kaj dozorelo gori v oblakih____ No in kaj delam te dni na Willardu? Da tudi lenarim, ne bom tajil. Saj je tako lepo tukaj, da moraš hočeš nočeš tudi posanjariti ter misliti nazaj in naprej. Pa je tudi dovolj prili ke za kako branje in celo pisa nje — kakor vidite. Poleg vsega tega pa je prilika za obiske pri naših pridnih farmarjih. Precej sem jih obiskal, nekaj jih menda še bom, če Bog da, ko bo ta klobasa zašpiljena na pisalnem stroju. Menda bi se spodobilo, da bi omenil vse po vrsti, ki sem jih obiskal, ko sem že nekatere omenil. Ampak bilo bi le predolgo in ne bi zanimalo tistih, ki te naselbine ne poznate. Omenim naj le še nekaj splošnih stvari. Letina kaže tako nekam srednje. Bilo je seveda vse preveč moče in marsikje so morali koruzo in še druge pridelke po dvakrat in celo trikrat polagati v zemljo. Seveda je pa seno izborilo "obrodilo." Prav ta teden ga spravljajo pod streho in so zadovoljni. V tukajšnjih časopisih berem in med ljudmi čujem, da se je začelo gibanje za spravljanje sena v silo namesto koruze, ki ne obeta tako dobro. Baje so že poprej delali take poizkuse in so se dobro obnesli. Toda ni lahko delo, ker je treba seno takoj ko je pokošeno spravljati v silo. Treba bo iztuhtati kak nov stroj, ki bo delo olajšal. Saj nove potrebe tudi hitro prinesejo s seboj nove iznajdbe. (Dalje prihodnjič) Podružnica št. 15 SŽZ Drage mi sosestre podružnice št. 15 SŽZ; prav vljudno vas vabim vse na prihodnjo sejo, ki se bo vršila 13. julija ob osmih zvečer. Na tej seji bomo oddali dve nagradi (dva bonda po $25). Prav posebno pa ste vabljene na to sejo matere vojakov in pa matere, ki imate svoje hčere pri vežbalnem krožku (drill team), da se malo več pogovorimo, ker se to tiče prav vsake članice. Nekaj bo tudi spremembe pri asesmentu in zato bo pa tudi več posmrtnine. V času vojne po in bogve kaj nas še vse čaka. Mnogo članic se je izrazilo, da bodo društva pustile. Svetujem pa, da naj vsak prej dobro premisli, predno bo pustila društvo, da se ne bo potem kesala. Vse tiste članice, ki jih ni bilo mogoče osebno obiskati z delnicami, so dobile iste po pošti. Mnogo knjižic je prišlo nazaj radi napačnega naslova. Tiste bi jaz prosila, da storijo svojo dolžnost, da ne bodo vedno ene in iste, kadar je treba kaj pomagat. Le v slogi je moč in napredek. Prav posebno pa opozarjam vse članice, da prineso odrezke od knjižic nazaj, ker 13. julija bomo oddale tista dva bonda na seji. Prosim ne odlašajte, ker točnost dela red. Mnogo članic je tudi bolnih, a ker nam ne sporočijo, zato tudi ne moremo omeniti njih imen. Vsem bolnim članicam pa želim ljubo zdravje, ki je največje bogastvo na svetu. Po seji bo tudi malo zabave in prigrizka. Pozdrav, Anna Jakič, predsednica. JANKO N. ROGELJ, direktor publicitete: Akcija JPO-SS ima zaupanje pri narodu yiCTOKY UNITED STATES y?AR BONDS AND STAMPS Glavni blagajnik Jugoslovan skega pomožnega odbora, slovenska sekcija, Leo Jurjovec mi pošilja poročilo o dohodkih v mesecu juniju. Ni tako slabo, ampak še boljše bi bilo lahko, ako bi se povsod tako zanimali za pomožno akcijo, kakor kaže junijsko poročilo. No, ni tako slabo, da bi jokali, saj za mesec junij so bili dohodki $2,242.29, za mesec maj $2,442.23 in za mesec april pa $1,412.14, skupaj za tri mesece $8,096.66. Narod še mora imeti zaupanje v JPO-SS, da je prispeval v treh mesecih nad šest tisoč dolarjev. V blagajni JPO-SS je bila dne 30. junija, 1943 že lepa vsota, namreč $53,337.02. Od tega denarja je bilo istega dne že vloženega $48,655 v ameriške vojne bonde, v pomoč naši novi domovini—Ameriki. V mesecu juniju je glavni blagajnik sprejel prispevke od sledečih: Andy Milosovich in prijatelji, Trinidad, Colo., $5; lokalni odbor št. 1, Joliet, 1111., $72; Jakob Zadnik, Kenosha, Wis., $5; lokalni odbor št. 34, Detroit,, Mich., $87.50; John Kau-šek, Eveleth, Minn., $5; podružnica št. 9 SANS, Willock, Pa., $7.95; lokalni odbor št. 29, Bridgeport-Boydsville, O., $50; Slovenska ženska zveza, $800; podružnica št. 44 SANS, Trau-nik, Mich., $50; lokalni odbor št. 39, San Francisco, Calif., $275; lokalni odbor št. 21, Denver, Colo., $123; lokalni odbor št. 9, Waukegan, 111., $250; lokalni odbor št. 17, Rock Springs, Wyo., $57.82; Wauke-gan-North Chicago, War Chest, $450, in obresti na banki $4.02. Skupaj $2,242.29. Hvala lepa vsem v imenu glavnega odbora JPO-SS in v imenu vseh onih trpečih in zasužnjenih bratov in sester v domovini, ki bodo dobili pomoč,, ko bo vojna končana. Prvo in častno mesto v prispevkih ima Slovenska ženska zveza, ki je prispevala $800. Predsednica Slovenske ženske zveze, Marie Prisland, je neu-trudljiva zagovornica naše pomožne akcije, in prav tako tajnica, Slovenske ženske zveze, Josephine Erjavec, ki je podpredsednica JPO-SS. Naši Slovenci in Slovenke v Waukeganu, 111., vameriški Ljubljani, imajo prava in na-rodno-zavedna slovenska srca. Poslali so vsoto $250, a poskrbeli so tudi, da je Waukegan-North Chicago War Chest organizacija poslala $450, torej je bil skupen prispevek iz ameriške Ljubljane $700. Iz slovenskega hriba v San Franciscu, Cal., so nas tudi pogledali tamkajšnji Slovenci in Slovenke, Poslali so $275. Prav lepo je to, da se nas spominjajo tudi najbolj oddaljene slovenske naselbine na Zapadu. Tako so bili aktivni lokalni odbori v Denverju, Colo.; Rock Springsu, Wyo.; Detroit, Mich., in Joliet, 111. A še to: Podružnice Slovenskega ameriškega narodnega sveta tudi prispevajo. Da bi imele kaj dosti posnemalcev. Vsak dolar je dober. Le še pošljite. Vsak dolar je najprvo v pomoč Ameriki, vložen v vojne bonde, a ko bo konec vojne, bodo ti ameriški dolarji v pomoč našim bratom in sestram v domovini. Bratje in sestre v svobodni in prosti Ameriki! Jugoslovanski pomožni odbor, slovenska sekcija, je vredna vašega zaupanja ter istega tudi uživa. Tega ne more nikdo zanikati. Tudi ne more nikdo zanikati, da ne vršimo naše delo pravilno v soglasju z zakoni in predpisi washingtonske vlade. Glavni odbori desetih slovenskih bratskih in podpornih organizacij v Ameriki, ki imajo zaupanje velike in pretežne večine slovenskega naroda v Ameriki, po svojih zastopnikih vodijo, čuvajo in urejujujo to pomožno akcijo. In te zastopnike je slovenski narod v Ameriki izvolil na svojih demokratičnih konvencijah. To niso samopo-stavljeni zastopniki, ampak pravilno izvoljeni uradniki, ki danes brezplačno vršijo svoja dela v pomožni akciji. Za svoje delo so odgovorni vladi v Wash-ingtonu, D. C., svojim glavnim odborom, kakor tudi vsemu slovenskemu narodu v Ameriki. Ti prijatelj, ki čitaš to. poročilo, vprašaj se, če si že storil svojo narodno dolžnost. Ali si že kaj daroval za JPO-SS? Ni človeško, ni prijateljsko, in ni krščansko, ako gledaš samo na to, da je tebi dobro. Tvoja dolžnost je, da pomagaš tudi tvojemu bratu ali sestri v domovini, ki pričakuje tvojo pomoč po končani vojni. Mrs. Mary Stucin iz Los An-gelesa, Cal., se zaveda te narodne dolžnosti. Ze drugič mi je poslala $10 za reveže v domovini. In če bi vsi Slovenci in Slovenke v Ameriki tako mislili in tako storili, ktiko lahko bi bilo delo našega odbora! Narodno zavedna žena, Mrs. Jereb, ki je umrla pred par tedni v Clevelandu, je rekla svoji hčeri pred smrtjo-: "Ko umrem, sporočite mojim prijateljem, da naj ne kupujejo rož in cvetja na mojo krsto, ampak naj rajši darujejo za naše reveže v domovini." In tako »se je tudi zgodilo. Lokalni o d b o r št. 2 v Clevelandu bo dobil te denarne prispevke. Tako je, kjer je narodna zavest in čut, kjer je usmiljenje in dobra volja. In lažje je dajati, kakor pa jemati, kajti, kdor daje, ima, da lahko da, kdor jemlje, sprejema pač zato, ker nima. In koliko jih je med nami, ki bi lahko dali, toda ne čutijo, da po del slovenskega naroda, če je potreba kaj dati. Te ljudi bo potreba zbuditi; to je dolžnost vseh tistih, ki se zavedajo usode našega naroda v domovini Lepo je, ako ga poprosite,! toda dolžnost je, da ga vprašate, če vaše prošnje ne sliši; če pa tudi na vaše vprašanje ne odgovori, potem ga opozorite, ^ da je to nepisani davek, lia®mo narodni davek, katerega je »roti žan svojemu narodu, ker govori L njegov jezik, ker ga živi njegO-L^ va narodna kri, in ker ne motf zatajiti slovenstva s tem, da odreka pomoč trpečim in krvavečim bratom in sestram onkraj morja, ki umirajo na Kalvarii1 največje narodne nesreče i( tragedije v zgodovini Slovenstva. Daj, brat, daj; pomagal sestra! L OUK BOMOS WILL LAUNCH h \SOBMAKHiE :o sei eel t( epšej Prizai Le 'staj s ;or s ,mi je fee i rhtel jesan Vp Poti fom •rnioi _ t ted nimiisiiiiHiWte, fa e bil . ,/edela verjame« voji al' l«! milili"" <11111111111» Oče in sin sta šla z domačif oslom v bližnje mesto. Osel 1 nosil butaro drv, oče in sin slJ šla pa peš poleg. Pa pravi sin: "Oča, noge bole; dajte, da sedem na °s'!pa bi] saj nisem težak." (3če posadi q Sg 0 me Drai Dčna tono ica. dela red v na na osla in ga zopet pože^' Sreča ju kmetica, ki se us" vi in začne: "Vidiš ga, mladel^^ potepina! Sam sedi na svojega starega očeta pa PuS da si brusi noge v tem pi" Sram te bodi." Sin ročno skoči z osla in °(< iti Bili «av£ >ki in turi Jbaya sede nanj. Ni bilo dolgo, ko ^ ^ sreča neka ženica, se ustavi L v začne: "Na, ta je pa lepa! JjVa starec, raztezaš svoje kosti IT ... i. 11 v, oslu, svojega sina pa pustiš, trftle, capa za teboj. Da te le- ' ni!" Am c Da bi ustregel ljudem, vza% oče še sina k sebi na osla. ^ zdaj šele sta naletela, da se če. Mimo pride namreč gosf ,er ki začne: "Takega trpine1 uboge živali pa še svoj z*v , ^ ^ nisem videl! Poleg tega, da% : ra nositi težko breme, sta s , biija še vidva spravila nanj. Ta jg. ^ se mi poberita doli, sicer va i čaka bom naznanil oblastem." ^ f6(j To sem hotel povedati, boste videli, v kakšnem Py*0(ju žaju sem bil oni dan jaz. pu^j. paval sem namreč fižolček, } „ sem ga gredoč tudi dobro ^ val s svojim znojem. Tak°JL. 1( je lilo z obraza, da je fižol K sj plaval v vodi. Toda odnehal I,.®.s< sem, ker sem se dobro zave', da bom v potu svojega obr'■ Vor0 jedel fižol, repo in solato, J pa ne bom jedel nič, če j tako naprej. v ,-k ^ Pa se zmoti na vrt nas •>'] my, ki me nekaj časa oP8^^-potem se pa ponudi: "Ata, 1 i,j 1 meni motiko, bom jaz nekaj s „. t sa kopal." Na vso moč sei« ustrašil te ponudbe, ker sefl1^ dobro zavedal, da Jimmy ^fug^ odnehal, pa da bo gorje Ja ku, katerega bo on o koFjh.r * Dolgo sva se pričkala in bil motiko v roke in je razsajati ž njo tam po A Pet nje se je zgodilo tako, kot jL ei vedel, da se bo: Jimmy Je ;ije ^ fx' Nisem mogel gledati, tak0 ,}. c je srce bolelo. Samo v 1,11 [iilj sem štel fižolčkova stebelc9'., „ so padla pod motiko in sem tihe, pa vroče želje nebo, lu naveličal, piči in si brisal s\ od 4 "AH m trt*11, da bi se Jimmy kaj jfterjj Sedel sem n» h 1 pot z obra I riedi ^Naenkrat zaslišim sosed^ ^ sta se pogovarjali preko onkraj naše seči. Prav ko sem razločil besede: le sram ni, dedca debelega-diš, sam lepo sedi na klopi, gi otročiček mora pa fižol fPogi^ pavati. Ja, kam je vend* J svet prišel. Jaz bi ga dalJl Mi n, prt, živino leno!" No, gp kundo zatem je že letel J1 k mami in na vse grlo se je ^ ko je pripovedoval, da mu ne pusti delati na vrtu. U ^ ustrezi ljudem, če moreš. Sanje Spisal Ksaver Meško. Ali iaš — sem se spominjal! Ze ko ol mo šli ob grajskem zidu dol ori>Y?ti Dravi> mi je oživel v srcu ™i dogodek. Nelep je bil do-0(3ek, težeč je bil spomin. Za-0 sem se trudil, da bi se otre-lel teh misli in bi mislil kaj ePšega, prijetnejšega. Prazno ^zadevanje! Le jasneje in jasneje mi je 'stajal tisti dan pred dušo, ka-s strupenimi kremplji se Je zasekaval spomi nanj v ln mi ga je ran j al, da je od sramu, strahu in ' i v Prejšnjem poletju, že bolj 'rotl jeseni, sva prišla s Pe-) j"0® neke nedelje popoldne v pož. Tudi ob nedeljah so bi-tedaj trgovine ves dan od-1 [ • aekatere vsaj. Canjkova e bila vsako nedeljo to sva edela. Rojakov sva kmalu nakupila. H(^ov pa se nama ni mudilo. 0 sva postopala nekaj časa ° mes.tu in sva zašla tudi dol lJi./avi- Zanimala naju je mo-jtj!CUa reka, zanimali mlini, po-. 110 Pa naju je mikala želez-. Vsakikrat, ko sva šla v A* ali sva se vračala domov, [jsi'.a blla vesela, če sva s polja, uie'L ® nad mestom znatno dviga, 46 a d°li ob Dravi hiteti vlak. vsemi so nama pri j ali to-ivorni. so zelo dolgi; vozovi so bilki Va<^n° s^no raznolični, vi-m nizki, barvani črno, rja-oč^- tudi belo i m^ """ ueio in rdeče. Prijetna utrgal oif ava nama je bila, da sva šte- trdil, da ju je vrgel brodar v i'de k° V0Z da vleče hudo Se ! * Va ca težko sopeča lokomo- Ciln več jih je bilo, s V j, ^ečjim spoštovanjem sva ^ido - V to nama neumljiv0 |U ' Ce sta bili vpreženi dve doma. A tudi, da bi se mu prikupila in naju ne bi morda zavrnil, češ, če nimata opravkov na hrvatski zemlji, vaju ne prepeljem. Vesela sva bila, da naju ni odgnal. Plačala sva vsak štiri krajcarje za tja in nazaj in sva sedla. Ko je odpel voznik vrvi in se je brod premeknil in zazibal, se mi je srce v prsih pač hudo stisnilo. In ko sem strmel v valove, ki so vreli in se burkali izpod broda ter se penili kakor jezni psi, se me je lotevala neprijetna omamica. "Kaj bo, če se vrv utrga? Če nas reka z brodom vred odnese proti turški zemlji? Ali če se prevrnemo in popadamo v valove?" Kar v hipu so mi oživeli v spominu vsi pogovori in vse zle vesti, ki sem jih slišal kdaj doma o nesrečah na tem brodu. Spomnil sem se onih dveh vinskih kupcev, o katerih so pripovedovali, da sta padla v vodo. Preveč denarja sta baje imela s seboj, krivičnega in pri-goljufanega. Da ju je ta potegnil v globočino reke, je šla govorica po deželi. A ko sem gledal močno ograjo okrog in okrog broda, res nisem mogel prav umeti, kako da sta mogla pasti z njega. Ali skozi tla, skozi te debele deske? Menda vendar ne. Brod se je moral pač nevarno nangiti ali Se je R res, ali ni nekdo celo je bil užitek za naju Da sva se pri štetju ^ Tr Zm°tila' in je eden na' drugi drugače, je si-es- A sprla se zaradi takih • nisva. A tisto se'jo^ nobenega ognjenega jsi 2 dolgo in težko vprego, čalft precej časa postajala Te iT -.ob Pr°gi in ob reki. i» aj je prišla dol iz mesta P -gj ljudi. Naravnost proti Popoldne ni bilo od i odu te f^lilj OCT so krenili. Nehote sem "Na Hrvatsko gre- KOLEDAR DRUŠTVENIH PRIREDITEV c0Jali sva videla, da so ob-'V11? Je aj ob brodu- Brodar, d-iikiT61 pred kočo in bral v Z^mi g!' je vsta1' ki;atk0 ir°fo kZ njimi' nato odprl za-M\\ „ da> Vstopili so in po- .Jva v. ,. KaJ, ko bi se tudi miti! "Pa 1 na Hrvatsko?" hn,,.Se! čas imava. Denarja ■i \ Uko'" ^ ; SPet naZaj ?" eJJtil0' Bll° bi škoda denarja, jiio, s .Sedava hrvatsko zem-aJ vozi večkrat. In če bi P°kličeva in pride po na- Jfcfijp Prišel na ono stran, | d tn7n le "koliko starejši ,e e' ^ato je vedel vse bo- sem vedno in v i 'iJjeg°vim besedam. Jc Hitiva!" 111 m nfli prišla- preden so odri- vodo? Polakomil se je njih de,-narja. Ali ta? Ali je bil drug? Morda je tisti zdaj v ječi, ali so ga celo obesili?" Z veliko radovednostjo in s skrivnim, tesnim strahom sem ogledoval orjaškega, resnega, skoro mračnega prevoznika. Res, bil bi zmožen takega dejanja, se mi je zazdelo. In one deklice sem se domislil, ki je pred kratkim zdrknila z broda v šumeče, lačne valove. Trdili so sicer, da je sama rada skočila v hladni grob. A kdo bi to verjel? Jaz nisem prav mogel. Kdo se naj sam vrže med zobe tem sika j očim, na vse strani po plenu hlastajočim pošastim? In kako je bilo z onimi konji, ki so se potopili z vozom vred? Kako je bilo to mogoče? Ali se je pogreznil brod pod njih težo? Ali pa so se morali spla-šiti in so preokračili ali polomili ograjo in tako šli v svojo pogubo. Če bi mirno stali, menda ne bi bilo posebne nevarnosti. S tem sem se tolažil in si oživljal v srcu slabotni pogum. Pogum mi je dajala tudi ve-selost drugih popotnikov. Ti se prav nič niso bali. Glasni so bili in veseli kakor na gostovanju. Govorili so hrvatsko, naglo in prešerno. Posumil sem, da so si privoščili obilno mero zlate in močne naše štajerske kapljice In res, brez neprilike in nesreče smo prispeli na hrvatsko stran JULIJ 18.—Društvo Brooklynski Slo. venci št. 48 SDZ priredi piknik v prostorih Doma zapadnih Slovencev, 6818 Denison Ave. 25.—Društvo Velebit št. 544 SNPJ ima piknik na prostorih Doma zapadnih Slovencev, 6800 Denison Ave. SEPTEMBER 11.—Drušltvo Comrades, št. 566 SNPJ. Plesna prireditev v SND. 18.—Društva Spartans, št. 585 SNPJ. Plesna veselica v avditoriju SND. 25.—Carniola Hive, 493 The Maccabees. Plesna veselica v avditoriju SND. 26.—Zajednički dan HBZ. Prireditev v avditoriju SND. OKTOBER 2.—St. Clair Grove, št, 98 WC. Plesna veselica v Avditoriju SND. 3.—Glasbena matica, opera in ples v avditoriju SND. 9.—Slovenske Sokolice, št. 442 SNPJ. Plesna veselica v avditoriju SND. 10.—Circle No. 2 SNPJ. Va-rietni program in ples v avditoriju SND. 16.—23rd Ward Democratic Club. Ples v avditoriju SND. 17.—Jugoslovanski pomožni odbor JPO-SS. Prireditev v avditoriju SND. 23.—Društvo sv. Cirila in Metoda, št. 13 SDZ. Plesna veselica v SND. 24.—Dramski zbor Ivan Cankar. Predstava v avditoriju SND. 24.—JPO/SS št. 35 v Collin-woodi SDD na Waterloo Rd. Pričetek ob treh popoldne. 30.—Carniola Tent, 1288 The Maccabees. Ples v SND. 31.—Comrades, št. 566 SNPJ. Ples v avditoriju SND. NOVEMBER 6.—Lodge Comfiiodores, št. 742 SNPJ. Ples v avditoriju SND. 7.—Glasbena matica. Opera in ples v avditoriju SND. 11.—Društvo Slovenec, št. 1 SDZ. Plesna veselica v avditoriju SND. 14.—Podružnica št. 25 SŽZ. Proslava 15-letnice v avditoriju SND. 14.—Mladinski pevski zbor Črički priredi ob 4 popoldne koncert v SND na 80. cesti, zvečer pa ples. 14.—Društvo V boj št. 53 S. N. P. J. prireditev v SDD na Waterloo Rd. 20. — Društvo Clevelandski Slovenci, št. 14 SDZ. Plesna veselica v SND. 21.—Dramsko društvo Abra-ševič. Predstava v avditoriju SND. 27.—Društvo sv. Ane, št. 4 SDZ. Plesna veselica v avditoriju SND. 28.—Blaue Donau koncert v SND. IZ URADA Slovenskega ameriškega narodnega sveta 3935 West 26th Street, Chicago, Illinois SHOOT STRAI6HT WNfcOtf Boysl BUY WAR BONDS Doba piknikov Poleti kaj radi pohitimo zlasti ob nedeljah, ko smo malo na de-lopustu, iz soparnih stanovanj po zakajenih industrijskih mestih na oddih v prosto naravo, da se tu naužijemo svežega zraka ter si okrepimo živce in mišice za delo prihodnjega tedna. Tako prirejajo v tem letnem času tudi domala vsa naša društva svoje zabave pod milim nebom ali piknike v prijetnem in osvežujočem hladu senčnatih logov izven mest. Sedaj smo v poletju in tako v dobi društvenih piknikov, ki jih je navadno v vsaki večji naši naselbini toliko, da je poletna doba že kar malo prekratka zanje. Letos jih seveda ne bo kdo ve koliko, ker živimo v izrednih — vojnih časih in nimamo zastran tega toliko prevoznih sredstev na razpolago kakor drugače. Ali nekaj jih je pa le že bilo in še več jih bo v tem in prihodnjem mesecu, kakor je razvidno iz raznih dopisov, naznanil in vabil po naših listih. Piknike imajo naši ljudje radi, pa pridejo nanje od blizu in od daleč. In če je le količkaj piknika, se ga ne udeležijo samo člani tistega društva, ki ga priredi nego tudi še velika množica drugih ljudi. Zato je na naših piknikih udeležba navadno kaj pestra in obilna. Naši agitatorji in naše agita-torice ki so neumorno na delu za gibanje Slovenskega ameriškega narodnega sveta pač ne bodo zamudili nobenega. Saj se jim na piknikih nudi lepa prilika za pobiranje prostovoljnih prispevkov in pridobivanje podružničnih članov in članic. Stvar za katero gre v tem skupnem in že dokaj razmahnje-nem gibanju — za rešitev in tier^šg] , m IV a odar> velik, že postaji ^il „ Vedno krepak mož. tW llaju je z motrečimi po-naju je cenil in 3 »Ni » je rAJ/ Menda v r%L ^^ ^išljeval fCl "Tudi ŽePU> da mi Plačata?" Kospod," je samoza D?jihjei pritrdil Peter. "A kdaj a! ' * sPet nazaj?" m Pa gresta?" malo i« no fJ P« 1 J)0«led i"vatsko- Samo "k., ' kako je tam'" bi naj bilo? Kakor tu-pol i*1!';' Pridita." a, sva ga imenova- ' ftie8t"~ . anoval vendar bli-a' kjer je sama gospoda "Pa pridita čez pol ure!" nama je še enkrat zabičal brodar, ko sva stopila z broda na most. "Prideva, gospod. Ne greva daleč." Veseli neznanci so krenili na glo po cesti proti Vinici. Kmalu je utihnil glasni njih pogo vor, poizgubil v daljavi veseli njih smeh. Zložno in počasi, kakor človeka, ki nimata določenega cilja in se jima nikamor ne mudi sva stopala za njimi. Jelšev gozd, stoječ ob vodi kakor na straži, je kmalu pone hal. In odprlo se je širno po lje, tako ravno kakor zravnano in zlikano od velikanskega li kalnika. Daleč notri v deželi so se šele dvigali temni hribi: Hrvatsko Zagorje. (Dalje prihodnjič) Najnovejše invazijsko sredstvo Strica Sama je to nove vrste jadralno letalo. To. je transportno jadralno letalo ameriških marin ov, ki je izdelano skoro izključno iz lesa (plywood). Izdelujejo jih v Allied Aviation tovarni v Baltimore. Nič več vode,—Slika nam predstavljpa tank, kakršne so Japonci uporabljali za do-važanje vode nekje v Južnem Pacifiku. "Yankee," ki si je ogledal notranjost tanka, pravi, da je tako prevrtan od ameriških krogel, da bi ne držal tudi za en klobuk vrednosti vode več. , . osvoboditev slovenskega naroda v stari domovini — je vredna vseh naših naporov in tudi noben piknik ne bi smel mimo nas, ne da bi vsaj nekaj storili na njem za SANS. Spomnimo se te organizacije ob vsaki priliki, spomnimo se je na vsakem pikniku! Doba naših piknikov naj nam ho čas dobrega razvedrila, a obenem pa tudi dela za SANS! Resolucija Slovenske ženske * zveze Oni dan smo priobčili v tej uradni koloni resolucijo, v kateri so Združena slovenska dri> štva v New Yorku izrekla zaupnico Slovenskemu ameriškemu narodnemu svetu, oziroma njegovemu izvrševalnemu odboru. Danes prinašamo slično resolucijo Slovenske ženske zveze, ki ima širom po tej deželi nad sto postojank. Resolucija se glasi takole: "Glavne odbornice in delega-tinje šeste redne konvencije Slovenske ženske zveze, zbrane v Pittsburghu, Pa., in vršeče se od 16. do 19. maja 1943, odobravajo ustanovitev Slovenskega ameriškega narodnega sveta, kateremu izrekajo popolno zaupanje in priznanje za dosedanje delo, storjeno za osvoboditev naše zasužnjene rodne domovine Slovenije, in mu obljubljamo svojo moralno in gmotno pomoč." To resolucijo sta za Slovensko žensko zvezo podpisali njena predsednica Marie Prisland in njena tajnica Josephine Erjavec. Naše gibanje V tednu od 24. junija do 1. sta se temu uradu prijavili sledeči podružnici: Štev. 66 SANS, Library, Pa., nastala iz dr. štev. 386 SNPJ, Izobraževalnega in zabavnega doma pa nemškega dr. štev. 34 W. B. U., štev. 67 SANS, Los Angeles, Calif. Slovenski ameriški narodni svet je dne 1. julija štel 67 podružnic. V istem razdobju so poslale prispevke tele podružnice: štev. 25 SANiS, Chicago, 111., $16.75; štev. 24 SANS, Virden, 111., $6; štev. 40 SANS, Kemmerer, Wyo. $10; štev. 54 SANS, Chicago, 111., $7.23; štev. 56 SANS, Milwaukee in okolica, $125.00. Društvo štev. 297 SNPJ, Raton, N. Mex., je darovalo v ozna čenem tednu $10.00 in njegovi člani pa $5.00, skupaj $15.00. člani dr. štev. 513 SNPJ iz Scrantona, Pa., so se spomnili te organizacije s tem, da so nam poslali $18.75 za SANS. Društvo štev. 50 SNPJ iz Clintona v Indiani je prispevalo $10.00 Slovenskemu ameriške mu narodnemu svetu v podporo Shodi, seje, sestanki in prireditve V slovenski naselbini Wauke-gan-North Chicago, 111., se je dne 27. junija začela bera prostovoljnih prispevkov za SANS po prav dobro zasnovanem na črtu in obeta biti, kakor poroča jo, zelo uspešna. Pobiranje se ima končati dne 10. julija. Ta dan se bo vršila tudi zaključna seja celokupnega odbora vseh društvenih zastopnikov in nabi ralcev. -o- PODPIRAJTE SLOVENSKE TRGOVCE -o Kupujmo obrambne obveznic« in znamke! ! . DELO DOBIJO TOVARNIŠKO DELO 100% OBRAMBNO DELO predznanje ni potrebo Plača od ure in overtime Ako ste zdaj zaposleni v važni industriji, morate dobiti izpust-nico, da ste na razpoloženju. THE DRAPER MFG. CO. E. 91. St. and Crane 1 blok južno od Union Ave. (163) važno industrijo Splošna tovarniška dela šihti se menjajo; nič ob nedeljah Plača od ure ARCR0DS CORP. 4437 E. 49. MI-8790 Južno od Harvard Ave. UNITED S STAMPS ŽENSP Zglasite v delovnik 10 dop. do 5 pop. Delo dobi ženska Išče se žena ali dekle nad 20 et stara za delo v restavraciji od 11. dopoldne do 8. zvečer. Zglasite se pr Paiuliofhu, 5238 St. Clair Ave. (162) MALI OGLASI Lastnik prodaja Dve enodružinski hiši na enem lotu; garaža; lot 40x166. Parna gorkota. Nahaja se na 5711 Luther Ave. HEnderson 1015. (163) Hiša poceni Poceni se proda dvodružin-ska hiša, 10 sob, iblizu cerkve in šole na 837 Alhambra Rd. Vprašajte po 8 uri zvečer, ali pokličite KEnmore 1470. (163) Sobo išče Jožef Berčan iz Drage pri Višnji gori, po domače Matiša ali Matišev Jože, išče sobo pri znancih, prijateljih ali sorodnikih. Pred leti je bil pri Tony Zaviršku na St. Clair in 33. cesta. Prej delal pri Sheets Elevator na Broadway, zdaj dela pri Collinwood Shale Supply Co. Kdor ima kaj primernega, naj sporoči na 723 E. 160. St. (162) Stanovanje iščejo Mirna družina, trije odrasli, išče stanovanje 4 ali 5 sob s fur-nezom. Kdor ima kaj primernega naj pokliče MU-1719, ali upravništvo tega lista. (164) Zahvala za naklonjenost Tem potom izrekamo zahvalo na dvojen r^ačin: družini Roka-vec, ki se je obrnila do nas v času smrti soproga oziroma očeta, blagopokojnega Lovrenca Ro-kavca, da smo imeli priliko od-premiti pogreb in pokazati našo naklonjenost; dalje se zahvaljujemo osobju želetovega pogrebnega zavoda v Collinwoodu, ki nam je zopet h prijaznosti odstopilo pogrebniški dom in med tem časom nudilo še drugo pomoč. Vsem se iskreno zahvaljujemo. Anton Grdina in Sinovi. JUNAKINJA IZ ŠTAJRA PREVEL DR, JOS. JERŠE Toda temna, strašna slutnja mu je rekla, da zastonj pošilja sla . . . sin da je v obupu ali izvršil samomor ... ali pa je storil še kaj hujšega. Ko je zjutraj ob šestih šel v mestno hišo, je prejel novico, ki mu je skoraj strdila kri . . . da zunaj mesta leta okoli rdeč žrebec, ki je na las podoben Henrikovemu žrebcu. — Napel je vso silo svoje volje in je vodil sejo ter zaslišaval priče. Njegovo temno zasenčeno oko je desetkrat plavalo proti vratom, da li ne pride sel in prinese okrvavljeno obleko njegovega sina — ali pa novico, da je njegov sin prelil ničvredno vlačugino kri, ki jo mora sedaj maščevati luteranski štajerski sodnik . . . Proč, stran . . . blodnje, blaznost! — Henrik, ki je zavrženko ljubil z vsem ognjem svojega srca, ki ji je predal dušo in telo; — ki je vlačugi na ljubo zapustil svojega očeta, on da bi bil v teku treh dni umoril, kar je poprej molil? Peklenske blodnje, stran! . . . Sodnik Hendel je stran položil pisano izpoved priče Juda Abrahama in je rekel: "Štajerski gospodje, zdi se, da težka in neprijetna zadeva, zaradi katere sem vas navsezgodaj sklical k seji, danes ne bo tako daleč dozorela, da bi mogli izreči sodbo. Zakaj do sedaj nismo drugega slišali od prič, ki smo jih zaslišali, kakor da morilec ni kradel in ropal. Vtis pa imam, da papežniki sami v tej morilni zadevi nekaj i prikrivajo, sicer bi bili gotovo , prišli s svojimi sumnjami. Do-! slej nam niso pokazali še prav nobene sledi in prepuščajo meni vse delo. Dobro jih poznam; ako ne bodo storili čudeža, da bi morilca pričarali iz tal, bodo vso krivdo zvalili na nas protestante. Toda motijo se, mi bomo izsledili morilca za vsako ceno, in sicer morda tam, kjer ga nihče ne sluti ... da, kjer ga nihče ne sluti, — med dobrimi Štefaninimi prijatelji in znanci. Saj prav ti so imeli dosti vzroka, da Štefano spravijo s poti. — Onega meniha iz Gar-stena je prav za prav ona privedla pred sodišče, kaj lahko je mogoče, da je je bila ona čudna meniška družba tam že sita." Eden izmed svetovlcev je rekel napol glasno: "Bes te plen-taj, menihi v Garstenu? saj je VSE KARKOLI se potrebuje od zobozdravnika, bodisi izvlečenje zob, puljenje zob in enako, lahko dobite v vaše polno zadovoljstvo pri dr. Župniku, ne da bi zgubili pri tem dosti časa. Vse delo je narejeno, kadar vam čas dopušča. Uradni naslov: DR. J. V. ŽUPNIK vhod na 62. cesti, Knausovo poslopje. (July 9, 12.) Ustavite tisto srbečico BRAXON PASTJi je koristno zdravilo ( ' za atletične noge,: brivno srbečico, li-ša.ie in druge manjše | kožne srbečice. Da takojšnjo pomoč za I srbečo kožo. Brez duha, brezmadežno In ne zahteva nobenih obvez. Pošljite en dolar na BRAXON CO., Dept. D., 322 So. Clair St., Chicago, 111., In ml vam pošljemo to, poštnine prosto. Povrnitev denarja jamčeno. Prijatel's Pharmacy SLOVENSKA LEKARNA Prescription Specialists Vogal St. Clair Ave. in E. 68th ENdicott 4212 vedno tam tičala in je stregla farjem?" Madlzeder je namršil obrvi: "Res — stregla je — še več." Ostro ga je pogledal sodnik Hendel in Madlzeder se je spomnil, da mu je sodnik pred sejo strogo zabičal, naj ne govori o Štefaninih nesramnostih, razen če bi ga izzvali katoličani. Bilo ga je nekako groza, javno osramotiti njo, ki jo je bil ljubil njegov sin. Nekdo je potrkal na vrata. Sluga je odprl vrata in v posvetovalnico stopijo trije katoliški možje. Luc s Kenigstorfe-rjem in Radlmajerjem. Hendel se je vgriznil v ustne. Ha, Luc bo zopet lagal: pravica, pravica, kri, kri. Toda mora jih poslušati, prav zato, ker so katoliški psovači, da ne poreko katoličani, da se jim dela sila in krivica. Hendel je zaklical: "Upam da ne prihajate s praznimi marnjami, marveč da imate kaj važnega povedati glede umora." Luc pravi: "Imamo." Hendel z roko udari na krvavo kazensko pravo in reče: "Torej čujmo, povejte, kar veste." "Prinašamo orožje, ki smo ga našli na kraju umora," je odvrnil Luc. "Tudi vemo za nekatere okoliščine, ki nekoliko osvetljujejo žalostno zadevo." "Pokažite orožje!" je prevzetno zarežal sodnik. "Mislil sem, da že veste za morilca." Luc je napol glasno rekel: "Nekoga imamo na sumu." Hendel je svoje oko približal bodalu in je za hip izpremenil barvo na svojem obrazu, kar so opazili vsi, ki so bili v njegovi bližini. "Na videz je to prav dobro orožje," je hladno rekel, "kakor je navadno nosijo boljši ljudje, sicer je bilo tudi lahko ukradeno." "Gospod Hendel," je rekel Luc, "ste li orožje natanko pogledali?" Radlmajer in Kenigstorfer sta drug drugemu nekaj šepetala v uho. V dvorani je začelo šumeti, nekateri svetovalci so se dvignili in se približali mizi, da bi si ogledali bodalo. Čudno, tudi spodaj na trgu, kjer je ravno pisar z močnim glasom izkliceval nagli sod, se je začelo neko votlo, nekako neznansko šumenje. Gorje mu, v katerega se bo ta zaletel. — Vick Costello iz Birmingham, Ala., je častniški kandidat pri protizračni artileriji v Camp Davis, N. C. Na sliki ga vidimo, ko kaže, iMko jc treba napasti v prve linije. "Da, ogledal sem si je. — Gospod Luc, je li to vse?" je odgovoril sodnik. Luc je odvrnil: "Ne, to še ni vse, gospod Hendel. To je švicarsko bodalo, ki ga je napravil Blaž Zel v Lucernu, in baje je le en gospod v Štajru, ki je v posesti takega bodala." Hendel se je srepo ozrl na Luca, ki je bil s tresočim se, pritajenim glasom izpregovo-ril te besede, prekrižal je roke na prsih, povesil je podbradek v smolnatočrno, tuintam že po-sivelo brado, izbulil je oči, da so se mu napele žile. "Ah! Sedaj prihajate s tem. Vso noč ste vohali in ste srečno izvohali. Bodalo je tu in — mi smo morilci. Katoliški obreko-valec, povem ti, prepozno si prišel'." Zagrabil je za bodalo, ki je pilo srčno kri, z roko, ki je drgetala od srda, in je zaklical: "Štajerski gospodje, pozor, čujte: Pred tremi meseci me je hotel zabosti njegov svak Zeler in zato pa naj je član moje družine prelil kri one nesram-nice." Mrtvaška tihota je zavladala v dvorani. Vedno glasneje je postajalo na trgu šumenje liki grmenje. Kdo stopa v korakih po trgu? . . . Hendel, li ne ču-ješ? "Gospod, to je nesramnost!" Luca je zagrabila jeza, obraz mu žari v srdu. "Li naj na nas pade sramota, ker se je tako grozen zločin izvršil na naši verski sestri, — imamo priče, ki so bile zraven, ko smo našli orožje. Tudi so zunaj mesta ujeli konja vašega sina, čuvaj pri mestnih vratih pa je sinoči že pozno v noč odprl vrata gospodu, ki je bil ,'da aoo plns T spodu, ki je bil na las podoben vašemu sinu." "In kaj dokazuje vse to, tudi če je vse res?" je z divjim glasom vprašal sodnik Hendel, strašen je bil njegov pogled, toda ustna so mu bila rumen^ kakor velo listje. "Da je moj sin" padel s konja in sedaj nekje leži" — dušilo ga je v grlu -"in je morda že mrtev — da veš, lopov. Več to ne dokazuje. — Je-li kdo tu," še bolj divje je povzdignil svoj glas, "ki veruje, da je moj sin položil roko na ono prokleto žensko, naj dvigne roko; je nihče ne dvigne? Luteranski možje, vi imate še čast v sebi, hvala vam, toda glejte, kako pljuje vame ta soarga! Luc! Vi ste lopov vseh lopovov, ki obdolžujete mojega sina. Vprašam vas: kdo je nesel Štefano s sramotnega odra? Kdo je snel z vislic vašega svaka? Li ni bil to moj sin, ali ne? — Na kolenih bi se morala plaziti pred njim, ti nesramna sodrga! — On se je žrtvoval za vas, nevredne pse! Na Dunaju je za vas prosil cesarja . . . zaradi vas je svojemu očetu odpovedal ljubezen . . . in zato naj je morilec vaše Štefane . . . kdaj je bilo še slišati večjo lopovščino? Henrik, Henrik, da bi bil sedaj tu, da bi spoznal, kake vrste ljudje so papežniki, ki si se jim dal zvo-diti, nesrečni otrok moj . . ." "Gospod, častivredni," je rekel Luc in je stopil nazaj pred srditim sodnikom, ki mu je v očetovski boli krvavelo srce, "saj nikogar po nedolžnem ne obdolžujemo, toda kaj moremo mi zato, če je bodalo last vašega sina Henrika." Hendel je kričal: "Kaj bodalo, kaj bodalo, ni še dokazano, da je to bodalo Henrikovo, Blaž Zel je napravil več takih bodal, vi ste in ostanete brez-časten obrekovalec. Pojdite in povejte vašim papežnikom, ki prežijo na vaše poročilo in ki so skupaj z vami izpredli to nesramnost, da bi me zadeli v tem, kar mi je najdražje na svetu, ker se jim ni posrečilo sto drugih nakan; povejte jim to! Z nesramnico, ki je prejela svoje plačilo, nimam nobenega sočutja, vedno sem jo sovražil in jo sovražim še danes; zakaj ne pravite, da sem jo ubil jaz? Ako bi bil hotel, bi jo bil lahko — s temle mečem" — prijeli je za velikanski meč in ga je divje zarinil v tla. "Postava je govorila zame. Toda ne, vi pravite, moj sin jo je umoril. Moj sin pa je ni sovražil, marveč jo je žal — ljubil. Poznam ga bolje, kakor vsak drugi človek na vsem svetu in vem, da njegova roka nikdar ne more po krivici preliti človeške krvi, najmanj ! pa krvi ženske, ki jo ljubi." Hendel je šel po sapo, nato je krepko nadaljeval, Luc in tovariša so povesili obraze; toda okoli hiše je čuti žvenketa-nje orožja in po stopnicah gori prihaja skrivnostno, strahotno govorjenje. "Jaz, njegov oče, sem ga pred tremi dnevi zaradi te blazne ljubezni oz® rjal kakor poglavca; tudi vsem znano, kako sem ga & noval, ko jo je odnesel s samotnega odra. Toda vse je ® zastonj, meni je odpovedal j)-bežen, ne njej. Preveč je' plemenit in dober, da bi bil gledal zvijačnost te ženske. (Dalje prihodnjič) I uu ŽENINI IN NEVESTE! Naša slovenska unij ska tiskarna vam tiska krasna poročna vabila po jako zmerni ceni. Pridite k nam in si izberite vzorec papirja in črk. Ameriška Domovina 6117 St. Clair Ave. HEnderson ^-------------—J .<„!, I H..M.11 I I I M ,|.,|..|..M..|..|..|.,|„|..|..|.,|.,| |„|..|„t„|. |,,|..|..t..i..|..i..|..|..l..|.***n 2 [©13®] Ali iščete delo? Ako iščete delo v kaki tovarni, ki izdeluje vojne potrebščine NE POZABITE NAJPREJ POGLEDATI V KOLONO NAŠIH MALIH OGLASOV! SKORO VSAK DAN IŠČE KAKA VOJNA INDUSTRIJA TE ALI ONE VRSTE DELAVCEV VOJNE INDUSTRIJE, KI OGLAŠAJO V TEM DNEVNIKU IŠČEJO ... POMOČ! Kadar vprašate za delo, ne pozabite omeniti, da ste videli tozadevni oglas v Ameriški Domovini SO d i Zvesta tovariša. — Pseta, ki ju vidimo na sliki, je bilo nemogoče obdržati doma, ko so se njiju gospodarji podali na marš in vojaške vaje. Oba sta ročno odšla s svojimi gospodarji na pot. It Ji H; Pore Pisj, »ala točk 1 vso , 2 hati to m 3 žith ti ie ^nt ^ d) % Ju Sln0, cern sicgj. ce. 'j H c >0, v Ja] VSVo Ki zaVl 62 N i Olio Dr Da premotijo sovražne U tah, ki je napravljeno iz ? letalo na tleh. letalce so se naši inženirji izmislili in napravili novo prevaro. Na sliki vidimo navidez1*1;0 'aznih vej in druge šare, vendar pa iz višine 3,500 čevljev, bi vsak pilot mislil, da je resnih0 l"0| fftih t, f*nto Hfo 020101020202020002000102020223020200010102020101020202000100